PoStntaa pla&na v gotovini Leto XIX.. št. 124 LJubljana, nedelja 19. maja 1938 Cena 2 Din UpravniStvo: LJubljana, Knafijeva 5 — Telefon «_ 3122. 3123, 8124, 8125, 3126. ICnaeratnl oddelek: LJubljana, Selen-burgova uL — TeL 3492 bo 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7. Telefon St. 2455. Podružnica Celje: Kocenova uHca 3. — Telefon St. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: LJubljana St. 11.842, Praga «slo 78.180. W1en St. 105 24L Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaSa mesečno Din 25.—-Za Inozemstvo Din 40.— Uredništvo: LJubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 8122, 3123. 3124 3125, 3126 Maribor, Grajski trg št. 7. telefon št 2455. Celje, Strossmaverjeva ulica Stev. JL telefon St. 65. Rokopisi se ne vraftajo. RAZVOJ SUDETSKEGA VPRAŠANJA; V PARIŠKI PRESOJI Zadržanje Poljske še vedno predmet posebnega zanimanja — Pomen poslednjih diplomatskih avdienc v Parizu in Londonu Parit, 28. maja. b. Francoski odgovorni krogi presojajo položaj v srednji Evropi v »vezi s krizo, k: je nastala zaradi nemškega problema v CSR, še vedno z vso potrebno hladnokrvnostjo in trezno preudarnostjo ki ju narekuje previdnost, četudi se zdi, da ae bojazen novilh zapletov in napetosti močno popustila. Oficiozni »Temps« z zadovoljstvom beleži mirno zadržanje državnikov, >kajti, ako bi temu ne bilo tako, bi utegnili ostri ton nekaterih časopisnih kampanj nevarno zamajati javno mnenje«. Glede na časopisno polemiko o tem, katera država je dejansko največ pripomogla k mirnemu razpletu krize, ki je preteklo soboto dosegla vrhunec, ugotavlja isti list med drugim: >Nihče ne more obema zapadnima velesilama resno očitati, da nista postopali v duhu najširše sprave in zbližanja v trenutku, ko je bil mir Evrope v nevarnosti, in je zato potrebno z vso odkritosrčnostjo preceniti značaj britanskih demarš v Berlinu. Cliam-berlaina je lahko javno poudaril v angleški spodnji zbornici odločilno dejstvo, da je nemški zunanji minister ugodno tolmačil napore angleške vlade in da se tudi nemška llada ▼ celoti pridružuje angleški želji, da bi se pogajanja posrečila. Ne po časopisni polemiki, temveč po tej izjavi je treba presojati zadržanje Nemčije.« Soglasje med Anglijo in Francijo I>asi si v tukajšnjih političnih krogih glede nadaljnjega razvoja sudetakega vprašanja še vedno ne delajo nikakih iluzij in se tudi odgovorni krogi v polni meri zavedajo težkoč. ki jih bo treba še prebroditi, se vendar po tukajšnji sodbi razvijajo dogodki še precej zadovoljujoče in je mogoče celo ugotoviti nove momente popuščanja napetosti in pomirjenja. Posebno velik pomen pripisujejo tu v tem pogledu poslednjim avdien-caim nemškega poslanika Dircksena v Londonu pri angleškem zunanjem ministru iia-lit&xu ter nemškega poslanika v Parizu \Velczeika pri francoskem zunanjem ministru Bonnetu. Listi poudarjajo, da so ti razgovori potekli v zelo pri jateljskem tonu in da sta ««dai London in Pariz neposredno poučena o nemškem stališču v sudetskem vprašanju. Da je napetost moono popustila, je po mnenju nekaterih listov razvidno tudi iz zelo umerjenega tona nemškega protesta v Pragi zaradi češkoslovaških poletov preko meje. Oficiozni »Temps« ugotavlja glede češkoslovaškega zadržanja ponovno: »Praška vlada vedno znova dokazuje svojo očitno dobro voljo in nihče ne dvomi, da bo v tem pogledu še opogumljena po informacijah, ki sla jih prinesla Osusky in Masarvk direktno iz Pariza in Londoua o povsem soglasnih stališčih Anglije in Francije.« V stalnem stiku z vsemi prizadetimi Glede verzi j o najneri angleške vlade, da odpošlje svoje opazovalce v sudetsko ozemlje ugotavljajo pariški listi, da bo angleška vlada o tej možnosti razpravljala morda ■šele po vrnitvi Stran ga, šefa srednjeevropskega oddelka Foreign officea iz Prage. St ran g se bo vrnil v London preko Berlina in Pariza, kar znova dokazuje dobre namere angleške vlade, ki želi ostati v stalnem stiku z vsemi neposredno prizadetimi državami, da bi se tako čimprej našla osnova za mimo ureditev sudetskega vprašanja. Nove nade nastajajo tudi glede na oživljene stike Henleina s češkoslovaško vlado. V poučenih krogih so prepričani, da je Henlein po svojem londonskem obisku postil popustljivej-ši, kajti v Londonu so mu dali jasno razumeti. da bo z intransigenco izgubil simpatije angleških krogov. Ponekod se navzlic 1einu izražajo novi dvomi glede na končni uspeh teh razgovorov, ker se po zanesljivih informacijah zdi, da sta v Henleinovi stranki dve struji: popustljiveišo zastopa Henlein sam. odkar je bil v Londonu, radikalnejšo pa njegovi vidnejši sotruciniki, med njimi zlasti poslanec Frank, ki je v razgovorih z dr. Hodžo dodeljen Henleinu kot spremljevalec, da lahko brzda njegovo morebitno preveliko popustljivost. Nove nemške pobude Novejše informacije iz Berlina zagotavljajo, da Nemčija nikakor ne misli na nasilno ureditev sudetskega vprašanja, kajti kakor ugotavtlja Romier v listu »Figarot, »imajo Nemci še druga sredstva za dosego svojih namenov na Češkoslovaškem«. Zato se zdi Berlinu v spremenjenem mednarodnem položaju poglavitno to. da vztraja pri zahtevi o priznanju popolne avtonomije svoijim so-:ro"akom. zlasti tudi v pogledu avtonomne policije, kar bi se po nemškem zatrjevanju lahko uredilo tudi po vzgledu samostojnega mesta Gdanska. Enotna francoska presoja Po zanimanju, ki ga danes kažejo vsi tukajšnji politični krogi brez izjeme za položaj Češkoslovaške, se lahko brez pomislekov ugo tovi, da niso nedavne kolemike. ki jih je sprožil znani profesor Barthelemy s svojimi dvomi o veljavnosti s Prago sklenjenih pogodb. zapustile v francoski javnosti niti najmanjše animoznosti proti Češkoslovaški in proti morebitni francoski vojaški podpori PragL Nasprotno. Barthelemvja so pobili te dni njegovi najožji prijatelji na desnici, začenši pri de Kerillisu in Tarclieuju. dočim objavlja list »Jour-Eeko de Pariš« članke, ki so pravo nasprotje nedavnih stališč tega lista v češkoslovaškem vprašanju. Zavest, da je varnost Francije prav tako v Sudetih kakor ob Renu, je zmagala na vsej črti. Ugodni angleški glasovi Zanimiva so v tej zvezi tudi poročila, ki jih objavljajo francoski listi o spremembi v dosedanjem zadržanju tako zvari i h »izolacio-n isto v« v Angliji, ki kažejo vedno večje razumevanje za položaj v srednji Evropi. Tako je na primer poslanec Amery, ki je doslej nastopal za popolno nevmešavanje Anglije v evropske kontinentalne zadeve, razvijal te dni v spodnji zbornici načrt »o novi organizaciji Podunavja«, ki naj bi se začela t akcijo za zbližanje vseh srednjeevropskih držav, v kar naj bi tvorila uvod pogajanja med državami Male aiitante in Madžarsko. Značilno je. da te simptome o spremenjenem zadržanju angleških »izolaeionistov< s posebnim poudarkom beleži prav desničarski francoski tisk. ki je sam preživel veliko spremembo v svojem zadržanju napram Češkoslovaški. Poljska, Francija in ČSR Ugibanja o verjetnem zadrZanju Poljske so seveda še vedno na dnevnem redu pariških razmotriivanj o položaju v srednji in vzhodni Evropi. Veliko pozornost je včeraj vzbudila avdienca poljskega poslanika v Parizu Lukasiewicza pri zunanjem ministru Bonnetu. Za to avdienco je zaprosil Luka-siewicz sam, da obvesti francosko vlado o stališču Poljske v češkoslovaški zadevi. Kakor se doznava. je poslanik Lukasiewicz opo zoril Bonneta na kočljiv položaj Poljske, ki da sili poljske odgovorne kroge v sedanjem razvoju dogodkov v srednji Evropi k veliki previdnosti, da pa bo Poljska sicer svoje ob. veznosti do Francije, ako bi to bilo potrebno, vestne izpolnila. Pariški listi sodijo, da je smatrala poljska vlada za potrebno, da glede na vtis. ki so ga napravili poslednji poljski demantiji o poljskem zadržanju v češkoslovaški zadevi, pomiri francoske odgovorne kroge. Na splošno pa prevladuje mnenje, da želi Poljska za seda; ostati še rezervirana a zanimiv je komentar »Figara«. ki k temu pripominja: »Možno je, da. celo Praga, 28. maja. h. Uradno poročajo: Danes dopoldne sta poslanca sudetsko-nemške stranke Ernst Kundt in dr. Peters obiskala ministrskega predsednika dr. Hodžo in nadaljevala razgovore, ki so se pričeli 23. maja s Henleinom. Po proučitvi nujnih aktualnih vprašanj v svrho normalizacije razmer je prišlo do sporazuma o nadaljevanju pogajanj. To pomeni, da je odmor v pogajanjih, ki ga je izzvala su-detsko-nemška stranka, zaključen. Henlein v zadregi Pariz, 28 maja. o. »Excelsior« ugotavlja v daljšem poročilu iz Berlina, da se je Henlein znašel v zelo neprijetnem položaju. Znano mu je, da bo praška vlada izdala narodnostni statut, s katerim bo zajamčila manjšinam na Češkoslovaškem take svoboščine, kakršnih ne pozna nobena druga manjšina v Evropi. Ce se z narodnostnim statutom ne bo zadovoljil, bo implicite priznal, da njegove zahteve niso bile resno mišljene, da mu ni bilo na zboljšanju položaja svojih sorojakov, nego da je imel predvsem svoje posebne iredentistične načrte. Če pa bo pristal na statut, bo postal njegov ultimatum iz Karlovih Varov brezpredmeten. Ako bo prenehalo vmešavanje verjetno, da bo Poljaka svoje sedanje zadr- žajinje spremenila, čim bo prepričana o popolni trdnosti angleško-francoske zveze. Iz istih razlogov bodo morda tudi druge države spremenile svoje stališče. Toda za take spremembe je potreben čas.< Varnostni ukrepi ne bodo preklicani Praga, 28. maja. b. Namestnik ministrskega predsednika dr. Hodže, prometni minister Bechyne, je v razgovoru z urednikom lista »Pravo Lidu« poudaril med drugim: Vlada ni v nobenem primeru postopala lahkomiselno in ne bo nikdar tako postopala. Dolge tedne je bila naravnost vzorno potrpežljiva. S tako dragocenimi dobrinami, kakršne so mir, pa tudi varnost republike in zaupanje naroda do ustavno določenih avtoritet, ni mogoče hazardirati. Sleherna odločitev vlade v poslednjih tednih je padla po vestnem preudarku in skrbnem premisleku glede na splošni evropski in naš notranji položaj. Ako se je vlada pretekli teden odločila za znane varnostne ukrepe, je to storila, ker je smatrala, da so bili nujno potrebni. Vlada ni mogla, ni smela in ni hotela kaj drugega storiti, ako je hotela ostati vlada in izpolniti svojo dolžnost. Tehnična in moralna uspelost teh ukrepov dokazuje, da ves narod popolnoma zaupa vladi in da se je potemtakem zgodilo samo to. kar se je moralo brezpogojno zgoditi. Ukrepi so bili izdani zaradi določenega položaja. Dokler se ta položaj ne bo spremenil, vlada tudi ne bo mogla spremeniti teh svojih ukrepov, pa naj to zahteva kdorkoli. Samo notranje razrvan. zlomljen in umirajoč narod bi se odpovedal jamstvom svoje varnosti. Tak narod pa ne bi imel za nobenega na svetu nobene vrednosti. Vlada se odbro zaveda, kaj more ln kaj ne more. Le bodite mirni! Vsi člani vlade so srečni, ker čuti ves narod kot en sam mož. ajanj ¥ Pragi v češkoslovaške stvari, bo problem sudet-skih Nemcev rešen brez kakršnihkoli mednarodnih komplikacij. Wiiliam Strang o svoji misiji Praga, 28. maja h. William Strang, šef srednjeevropskega oddelka v angleškem zunanjem ministrstvu, ki je včeraj prispel v Prago, je konferiral samo z angleškim poslanikom Nevvtonom. Strang ni prispel v Prago kot nevtralni opazovalec, marveč samo zato, da stopi v stike z angleškim poslanikom. Sestal se ni z nobenim ofi-cielnim predstavnikom ČSR. Danes je potoval skozi nemško ozemlje in je brez postanka nadaljeval pot v Berlin, kamor je prispel kmalu popoldne. Berlin, 28. maja. AA. (Reuter). Danes popoldne je prispel iz Prage §ef odseka za srednjo EIvrcpo v angleškem zunanjem ministrstvu Strang. Poslanik Osnsky v avdienci pri dr. BeneSu Praga, 28. maja. h. Prezident republike dr. Beneš je sprejel danes češkoslovaškega poslanika dr. Štefana Osuskega pred njegovim povratkom v Pariz. čsL narod dr. Benešu Praga, 28. maja. h. Današnji 54. rojstni dan prezidenta češkoslovaške republike dr. Edvarda Beneša je proslavila vsa republika kot narodni praznik, ki so mu sedanje okoliščine dale še prav posebno obeležje. Zato je bila proslava tudi tem značilnejša in se ta dan doslej ni še nikdar proslavil tako vsestransko, kakor danes. Praga je vsa v zastavah in v zelenju. 2e zgodaj zjutraj so se začeli na Hradčanih zbirati gratulanti, ki so se vpisali v za to pripravljeno knjigo. S seboj so prinašali tudi razne darove, največ pa cvetja. Od 9 30 do 13.15 je prezident republike sprejemal oficielne predstavnike. Predvsem so se mu prišli poklonit senatorji in poslanci s predsednikoma obeh zbornic na čelu, člani vlade z ministrskim predsednikom dr. Hodžo in člani diplomatskega zbora. Nato so se poklonili prezidentu zastopniki vojske z ministrom za narodno obrambo Machnikom, vrhovnim inšpektorjem generalom Sirovym in šefom generalnega štaba generalom Krejčijem na čelu. Posebno prisrčne so bile čestitke legionarjev. Zadnja je čestitala prezidentu Hradčanska straža. Prezident republike je sprejel tudi številne brzojavne čestitke iz republike in iz tujine. Med drugimi so mu brzojavno čestitali belgijski in italijanski kralj, predsednik vrhovnega sveta Sovjetske unije Ka-linin. bivši bolgarski kralj Ferdinand in mnogi drugi. Številne občine so imele danes slavnostne seje, na katerih so prezidenta republike izvolile za svojega častnega občana. Proslava je bila zaključena zvečer s slavnostno povorko legionarjev, v kateri je , korakal tudi polk pešadije v popolni bojni opremi. Občinstvo je tako vojsko, kakor stare borce za osvobojenje in uedinjenje Čehoslovakov pozdravljalo s posebnim na-I vdušenjem. Vsi listi brez razlike posve-I čaj o današnjemu dnevu obširne članke, v katerih zlasti podčrtavajo funkcijo prezidenta republike dr. Beneša kot vrhovnega poveljnika vojske. Proslava v Beogradu Beograd, 28. maja. p. Jugoslovenska prestolnica je danes slovesno proslavila rojstni dan prezidenta češkoslovaške republike dr. Beneša. V Kolarčevi univerzi je bila prirejena slavnostna akademija. Kralja je zastopal polkovnik Cezarič, zastopane pa so bile vse nacionalne m kulturne organizacije ter navzoči zastopniki vojske, narodne skupščine in senata, celokupno češkoslovaško poslaništvo, zastopniki rumun-skega in francoskega poslaništva ter mnogi drugi ugledni gostje. Akademijo je ot-vorila godba kraljeve garde s sviranjem češkoslovaške in jugoslovenske himne. Nato je imel slavnostni govor predsednik zveze JČ-lig Stevan Čirič. ki je orisal delo dr. Beneša kot predsednika bratske republike, kot pobornika miru in velikega prijatelja našega naroda. Nato so govorili zastopnik beograjske JČ lige načelnik Hofmanovič, v imenu čeških društev dr. Vižek in v imenu bivših čeških dijakov dr. Vračevič. Vsi govorniki so bili burno aklamirani, zbrano občinstvo pa je ponovno prirejalo navdušene ovacije prezidentu zavezniške države. Nato je sledil simfonični koncert kraljeve garde. čestitka SKJ prezidentu dr. Benešu Beograd, 28. maja. p. Savez Sokola kraljevine Jugoslavije je poslal prezidentu dr. Benešu naslednjo brzojavko: Sokolstvo Jugoslavije radostno pozdravlja modrega upravitelja bratske in zavezniške republike in čestita svojemu bratu Sokolu z najlepšimi željami za dolgo življenje in srečo domovine. Izid »Jutrovega« nagradnega žrebanja na tretji In četrti strani Okrepimo jugoslovenska krila Poziv Nj. V5s. kneza namestnika Pavla jugoslovenski javnosti Beograd, 28. maja. e. Ob otvoritvi letalske razstave je bila danes prečitana sledeča poslanica Nj. Vis. kneza namestnika Pavla jugoslovenski javnosti: Tudi letalstvo je postalo posebna domena človeškega delovanja največjega pomena. Letalstvo daje stoletju, v katerem živimo, posebno obeležje. Vsi kulturni narodi tekmujejo med seboj pri izgradnji svojega letalstva. V tem stremljenju pomeni ustvarjanje letalskega duha v širokih slojih prebivalstva vele-važno nalogo. Kraljevski jugoslovenski Aeroklub »Naša krila« začenja danes letalsko propagando širokega obsega, v kateri se posebno odlikujeta mednarodna letalska razstava in ciklus radijskih predavanj naših priznanih letalskih strokovnjakov. Tudi jaz apeliram na ves jugoslovenski narod, da posveti vso pozornost tej propagandi in da vdano in s požrtvoval- nostjo« za katero je v svoji preteklosti podal nenadkriljive dokaze, vedno in vsak čas podpre vsako akcijo, ki ji je namen okrepitev jugoslovenskih kril. Moja iskrena želja je, da bi krepka krila služila ideji miru in kulturnemu razvoju kraljevine Jugoslavije in da ji zagotove potrebni mir. Z zadovoljstvom ugotavljam, da so letalski razstavi v Beogradu posvetile domače in tuje letalske ustanove vso pozornost, tako da bo razstava na dostojni višini. S to zavestjo želim Aeroklubu popoln uspeh pri njegovem delu, od katerega bo jugoslovensko letalstvo imelo veliko korist. Z otvoritvijo letalske razstave uvajam radijsko propagando in izjavljam obenem, da je prva letalska mednarodna razstava v Beogradu o tvor jena. Pavle, Velike japonske priprave za napad proti Kantonu Pri bombardiranju Kantona je bilo včeraj ubitih nad 500 ljudi, več tisoč pa ranjenih Kanton, 28. maja. o. Japonska letala so izvršila danes dva napada na Kanton, prvega okrog 11., drugega, pa v prvih popoldanskih urah. Oba napada sta bila nepričakovana im sta zavzela velik Obseg. V Kantonu so Japonci povzročili ogromno škode. Po za:, in jih vesteh je bilo pri obeh napadih ubitih nad 500 ljudi. Takega letalskega napada Kanton doslej še ni doživel. Pri prvem napadu se je pojavijo nad mestom 15 japonskih bombnikov. Čeprav so kitajske protiletalske baterije kmalu pričele obstreljevati sovražnika, je napad vendarle trajal celih 45 minut. Japonski bombniki so se razdelili v dve skupini. Prva je bombardirala mestni okraj Vongša, blizu glavne železniške postaje, draga skupina pa je razdejala vso okolico centralnega parka. Ker je bilo poslovno življenje prav tedaj na višku, je bilo na ulicah polno ljudi. Japonske bombe so med njimi povzročile nepopisno paniko. Japonska letala so se spustila prav nizko nad hiše iin obstreljevala ljudi tudi s strojnicami. Ob 13.30 se Je napad ponovil. Tedaj Je bila kitajska obramba že bolje pripravljena. Drugi napad ie trajal le nekaj minut in sta bila dva japonska bombnika sestreljena, vendar pa je tudi pri tem na/padu več japonskih bomb zadelo nekaj kanton-skih poslopij in jih razdejalo. Po prvih službenih poročilih je bilo pri obeh napadih ubitih 548 ljudi, ranjenih pa več tisoč. Panika, ki ie nastala med ljudstvom, se tudi v popoldanskih urah ni polegla. Ljudje 90 v množicah pričeli bežati v mednarodno naselje. Ta dva napada smatrajo tukajšnji krogi za najbolje znamenje, da se Japonci zares pripravljajo za izkrcanje svojih čet v neposredn, bližini Kantona. Kolikor je bilo mogoče zvedeti, so Japonci zbrali s svojimi transportnimi lad jami na morju v bližini Macaua okoli 100.000 vojakov, na Formozi pa čaka še okrog 50.000 mtož rezervne vojske, kj se bo bržkone izkrcala na kakšnem drugem mestu in skušala prodreti v zaledje Kantona, da bi ga popolnoma ločila od ostalih kitajskih dežel. Kitajska vojaka v južnih pokrajinah je že alarmirana. Nešteto polkov so razme-stili vzdolž obale okrog Kantona, kjer so razpostavili tudi cele polke topništva. Vzdolž obale so razmestili tudi okrog 100 velikih ladijskih topov, s katerimi bodo skušali onemogočiti japonskemu brodev-ju, da bi se približalo kitajski obali. Hud japonski poraz pri LangSengu Sanghaj, 28. maja. o. Po vesteb kitajske vlade je kitajska protiofenziva pri Langfengu ta Kajfemgu dosegla popoln uspeh. Japonska vojska je bila pr^ Ku-lingčiju strašno poražena. Kitajske motorizirane sile so ozemlje med Langfengom in Kajfengom popolnoma očistile japonskih vojakov. Po najnovejših vesteh so KiitaJC) davi zavzeli še Langferag, ki so ga že predvčerajšnjim popolnoma obkolitL že v pretekli noči so Kitajci pričeli prodirati v mesto. Ruski poslanik v Toki ju odpoklican Tokio. 28. maja. b. Ruski poslanik SLa- vucki je posetil japonskega zunanjega ministra v poslovilni avdienci. Pred dvema dnevoma je namreč povsem nepričakovano obvestil zunanje ministrstvo, da zaradi zdravja odhaja v Moskvo. Nenadni odhod ruskega poslanika iz Tokija je povzročil tem večje presenečenje, ker so bila prav v zadnjem času v teku pogajam ja o ureditvi eelo vrste spornih vprašanj med Rusijo in Japonsko. Beck odpotoval iz Stockholma Stockholm, 28. maja. A A. Švedski prestolonaslednik je v gradu Ulrichshall sprejel zunanjega ministra Beoka v avdienci. ki je trajala pol ure in je potekla v največji prisrčnosti. . Dopoldne ie bi'I polkovnik Beck gost gardnega lovskega polka. Na obediu ki mu ga je priredil poveljnik polka, so bili tudi glavni poveljniki švedske vojske, med njimi general SiHvan. Zastopnikom poljskega in švedskega tiska je Beck izjavil: Vrnil 6esn obisk zunanjemu ministru Sand-lerju iz dveh vzrokov: da poudarim solidarnost baltiških držav ter enakost poljskega in švedskega naziranja o raznih mednarodnih problemih. Med Poljsko in Švedsko so zmerom vladali skladni odnosi in odnašam k Stockholma najboljše vtise. Kar se tiče BN, je logično, da nastopajo države po svojem lastnem spoznanju, dokler ne bo univerzalno ali pa ne obsegalo vsaj vse Evrope. Kakor vi. smatramo tudi mi v sedanjem položaju. da je člen, ki se nanaša na sankcije, fakultativen. Popoldne je Beck odpotoval nazaj v Varšavo. VojaSka posvetovanja pri Hitlerju Berlin, 28. maja. b. Kancekur Hitler je včeraj sprejel vrhovnega vojaškega poveljnika generala Keitela, maršala Gorin-ga, admirala Raederja in generala Brau-chitscha so ostali v daljšem razgovoru ž njim. O vsebini razgovorov niso znane podrobnosti. Šef francoskega letalstva v Londonu London, 28. maja. b. Sef štaba francoskega letalstva, general Vuillemin, dospe jutri na povabilo angleške vlade v London. V njegovem spremstvu bo pet francoskih letalskih oficirjev. Obisk, ki je v glavnem namenjen inšpekciji angleških letalskih naprav in protiletalske obrambe, bo trajal do 4. junija. General Vuillemin velja za enega izmed najboljših organizatorjev francoskega letalstva, ki se je zlasti izkazal v organizaciji kolonialnega letalstva. XVIII. Ljubljanski velesejem 43. razstavna priredite* 4. do 13. junija Polovična vozni rta na železnici. Pri blagajnah železn. postaj kupite rumeno železniško izkaznico za din 2.—. Sejmišče obsega 40.000 m3, preko 600 razstavljalcev 14 držav. Posebne razstave: >Cesta« - Francija - Pohištvo - Avtomobili -Tekstil - ženska domača obrt. Lepo zabavišče. 10. — 12. junija: m. državni trgovski kongres. Beležke Odmevi »sobotne krize11 v evropskem tisku Vsi evropski listi brez izjeme so ugotovili te dni znatno omiljenje napetosti, toda vsi brez izjeme svare obenem pred pretiranim optimizmom Komentarji onih evropskih listov, ki črpajo svoje informacije v oficioznih krogih, so trenutno skoraj edini vir za presojo mednarodnega položaja Iz njih se da vsaj približno sklepati o stališčih posameznih držav glede na najnovejše zaplete v srednji Evropi. Razlikovati pa moramo v novejšem razvoju dogodkov dve po »sobotni krizi« povsem ločeni fazi. V prvi fazi so tvorila glavni predmet časopisnih komentarjev v Evropi predvsem ugibanja o verjetnem angleškem zadržanju za primer, da bi zaradi sudetsko-nemškega vprašanja nastopile nepričakovane komplikacije. Po opredelitvi organov Javnega mnenja v posameznih državah so se znane Chamberlainove izjave z dne 24. marca tega leta o angleški »in-teresiranosti« na razvoju dogodkov v Po-dunavju tolmačile zdaj v ožjem, zdaj v širšem smislu. Ta ugibanja je prekinila angleška akcija ob koncu preteklega tedna, ki je odstranila vsako nejasnost v tem tolmačenju. Nastopila je druga faza v komentarjih evropskega tiska glede na položaj Češkoslovaške. Nova ugibanja se ne tičejo več toliko angleškega zadržanja za primer komplikacij v tem predelu Evrope, kolikor zadržanja ostalih evropskih držav, med njimi zlasti onih, ki so bodisi po svoji legi, bodisi po svojih pogodbah s ČSR ali zapadnima evropskima velesilama posredno ali neposredno interesirane na razčiščen ju položaja V tej fazi se sme predvsem ugotoviti, Zda] še ni tako hudo,« meni nekdo spravljivo, »toda na kraju!« Predsednik pretrga umo-vanje: »Nagrada pripade posestnid, St Pavel pri Preboldu.« Kakopak, spet Štajerska. Nesimpatiji proti visokim številkam se priključuje zdaj še zavist do Štajercev. Sreča jo mora obrniti k »lokal-patrijotom«, da Jih potolaži Deveta nagrada s štev. 4.148 za posestnika Ivana Skerlja z Viča pri Ljubljani Tudi protest proti visokim številkam je utihnil te deseta rešitev napačna Deseta nagrada, štev. 12.608 — zloženka pravilna, naloge se ne ujemajo. Iz publike se nekdo zanima, kako in kaj. Predsednik mu prijazno pojasni Komisija: izloči, žrebanje za nagrado ae razveljavi Škodoželjnost se oglaša, povprašuje po imena. Da, ljudi, ki imajo srečo pa manj pameti, je mnogo. Komisija diskretno molči: »Da mu ne bo hudo, rajši ne povemo! Iz Ljubljane pa ni!« Sledi ponovno žrebanje. Dijakinja iz Ljubljane je našla srečo ob smoli drugega. Dekletce ob bobnu je utrujeno ln pregreto. 131etna namestnica, dijakinja Nika Debeljakova jo zamenja. Odločijo, da bodo po vsakih desetih žrebih menjali — več ni mogoče prenesti. Roka grebe, zdaj globoko, zdaj ob strani, zdaj visoko. Sreča obišče Vransko. »Malo pomešajte!« protestira občinstvo proti visoki številki. In res se je vrnila v Ljubljano. 13* nagrado: pisatelj 13. nagrada! Kdo bo imel srečo z »nesrečno« številko? Iz dna Jo je potegnilo dekletce. Zloženka in naloge prav. Navdušeno ploskanje publike dokazuje, da nagrado širokogrudno privošči pisatelju prof. Antonu Ingoliču iz Ptuja. Dobil pa jo je na številko 19.237 in proti višini se spet oglašajo glasovi: »Pomešajte številke!« Zdaj pade na 11.643 za dijakinjo iz Novih Jarš pri Ljubljani, občinstvo pa le ni zadovoljno in daje nasvete, kako je treba mešati. Stresajo boben, da je joj, potem si občinstvo oddahne: »Zdaj pa bo!« Številke se gibljejo v sredini. Nagrade gredo v Preserje pri Radomljah, v Šiško, k Sv. Martinu pri Vurbergu, Hrastnik in Dobovo. Občinstvo se nenehoma gnete v dvorano. Na vratih je vsak sprejet s pomilovalnim nasmeškom: 2e spet interesent za avto! Od dvajsete nagrade se sreča spet pomika k visokim številkam. »Da bi jo vrag!« mrmrajo tisti, ki so dvisni od nje Med dvajsetimi, ki so srečno prestali preizkušnjo iz pameti in sreče in dobili na izbero po tri »Jutrove« romane, je tudi nekdo, ki je rešitev opremil s pripombo: »To je kamniški mamut, dam ga samo v zameno za harmoniko ali motor!« Zadovoljiti se bo moral z romani. V prvi uri Je bila izžrebana najnižja številka 300. Bila je burno pozdravljena. Vse gre na štajersko! Sicer pa se sreča drugo za dragim nagiba na štajersko stran. Boben se vrti, mala Bercetova Lea zavezanih oči sega vanj, smehlja se in vleče številke. Na vrsti je spet zasebnica iz šoštanja in ljudje v publiki se pritožujejo nad usodo. »Vse gre na štajersko!« pravijo in spet prisluhnejo komisiji. Ko so prišli na žrebanje »Jutrovi« albumi »Naši kraji«, so šli kar drug za drugim štajerskim tekmovalcem. Toda napetost še dolgo ni bila na višku, avtomobil je pač nekaj drugega kakor nekaj lepih knjig. Potem je Leo izmenjala Nika Debeljakova. Ko je bila spet ena izmed rešitev razveljavljena, so se ljudje med občinstvom, ki jim sreča samim ni naklonila dobitka, razgibali v škodoželjnem nasmehu. Ves popoldan se je vreme zunaj čemerno držalo, potem je na lepem posijalo solnce. Komisija je odredila pet minut odmora, lestence v dvorani so pogasili. A pet minut je kar preveč čakanja, kadar je sreča sedla za mizo, da bi delila dobitke. Na vrsto pride 20. nagrada, nogometna žoga. Med študenti, ki so v odličnem številu zastopani med občinstvom, rase nemir. A usoda rada dela dovtipe — nogometno žogo dobi trgovec iz Dolenje vasi Potem pridejo na vrsto nalivna peresa, lepa, 14-karatna peresa in pobrali so jih sluga iz Ljubljane, trgovec iz Trsta, uradnik iz Studencev pri Mariboru in spet študent iz Maribora, Ne, teh Štajercev ne užene. V vrtincu zadnjih Pri petnajsti se je nekdo i® množice o jamčil: »To sem pa jazi« Smejali so se moškemu glasa. Zadek je neka Celjaraka ki DA KREM rarod. vsebine hoa»o-' melisa posebnoocmko^F Komisija gradnje m moj med žrebanjem smeh ae je na odmer moškem dvoji. »Ljubljena« mrmra * na je Sla toda 14. nagrada. Dekletec ob bcfenm, ki se je potilo od truda m hropa okrog njo- ga, so vzklikali: »Seži globoko, globokok Njenim pomočnikom pri mešanju pss »Saj mešajo Številke ko polento!« Boben so je stresal, da je hreščak). Trinajsta nagrada pa je šla spet v Liboje pri Celju. Čim bolj se število bliža kraju, bolj stresajo boben. Zdaj za 11. in 12. nagrado. Dve vrtni garnituri sta pod naslovom »•Rajski odmor«, ki obeta sladek počitek. Boben se vrti, številke plešejo v njem. Prva je kzvlečena za delavca iz St. Vida nad Ljubljano in množica jo navdušeno pozdravlja: »Privoščimo!«. Druga, namenjena žel uradniku iz Savel j, je deležna iste nesebičnosti: »Bra-vo, bravo!« Fotografski aparat je padel na visoko številko, in se preden občinstvo r&-v«, za koga, se že razburja: »Ven x njol« Ker ga dobi uradnik jz Ljubljane, se občinstvo kmalu pomiri Pri kromasti zapesrtni trri znamke »tko« spet raste zavist »Bo Celje, Maribor?« ugibajo. Ne, za Ljubljano je! »Prav, prav«, se muzajo ljubljanske srajce m zadovoljstvo so BOrf luudcRM fcofesa, n> izberi modu ati ženska. J« «•- del dijak is Ljnbfjsna. «2— »To jel« »Sem s nJim. da ga vidimo!« silijo. Pa as ne mara pokaaatti a gneče. Drugo je zaded peoiiocisL »Ho, ho, bo!« odmeva po dvomi. Tretje je pripanflo velepooestaSai in ne da ae leS, da mu je bilo prirvoščeno. »Ta pa. tfeU jo Ho po dvorani, ko je četrto b»-dei radar a Hrastnika. Kakršnakoli )e bila pri kodcsfti sreča, pravična aii krivična — ženskega spola Se pogledate ni! K četrti nagradi! Razburjenje raste, da je kaj, xa jaaa-harmon ?ko ,-jgre. »AH igra. same, če je trebe?« vpraša, nekdo. Številka se je pomešala r visoke tisoče in bfla. je sa letoviškega zdravn&ca. Na mah je splahnelo zanimanje zanjo. Pisalni stroj: Diplomat, Prasem-tf Zadela ga je učiteljica Nataša Zupančičeva n. Tomišlja. V dvorani zrasrte razburjenje. Žrtev so našli, med njimi je sedela in prav tako kot ocri nestrpno čakala svoje sreče. »Tu je, tu je! Gor t njo!« Komaj se izvija te objema gneče. Predsednik komisije ji gre naproti m ji čestita, čoro pripravi aparat. še avto na štajersko »Mirno!« poziva predsednik k reda. »Imamo samo še motorno kolo in avto!« — »zadržujte sapo, držite fige!« svetujejo ša-ljivcl Številka za motorno kolo je rcvleče-na. Zloženka pravilna, rešitve pravilne«, vleče predsednik. »Ta bo vesel!« Najbrž res: električar je. »Avto, avto!« gre en sam glas. Zvonec na mizi nervoaiK) poziva k redu. Po uvodni obljubi smejo sodelovati tadi že izžrebane številke. 99 jih roma v boben nazaj. »Kar vrzite jih, kar vrzite! Pa dolgo mešajte!« n&ganjajo. »Oči dobro zavežite! se obračajo k dekletcu. »M-i-i-i-r!« se razlega poziv, Občinstvo potiska proti komisijski mizi, stražniki zadržujejo. »Avto, škoda-Popular, L 1938, štirje sedeži...« Roka dekletca seže proti bobnu. »Hu-rra-a!« zadonl »Zunaj je!«, ae nekoliko poleže »huroraka* spremljava. »Štev. 9.925!« »Lepa jel »Srednja pot — »Ljubljana ni!« konstatirajo najbolj nest npn i. ki so se »tihotapili k prinašalcu kuvert. Celje je na poštnem pečatu! Spet Štajerci Pa so se zmotffl V resnici )e Stajerku. »Bog daj, da ni pravilno rešena!« m So v zadnjem hipa daje duška do viška pri tirana zavist Predsednik svečano odpira kuverto m pokaže zloženko najbližjem« občinstvo. »Mamut je postrani nal&pdjca, ne velja!« »Od veselja se je na glavo postavi!« je ugotovil najbližji. Pa naloge? Vse v redu. Predsednik razglaša: Danfca 2rapan, ud- teljica, Vitanje pri Celja. »Lepa dota«, tehta nekdo. Ob 18.40 uri ji je podla » žep* Žrebanje je bilo končano. OflftHDCkl je ostala komisija v dvorani, ko ae je naglo odstranjevalo občinstva Kar je imel kdo dobiti, jo dobS, čakati torej nima več kaj. Komisija je Se zadnjič vse presedala, popisaia in — sapečaftfla. So na oeatl pa so »iokalpatarfjctt« nekaj leaoniraii o Štajercih, ki da eo vso pebnafi. In Štajeic jih je zapromk »Saj tako ae spodobi, nojw\: nas jo k> imamo tcvej pravico*« Sreča je torej izbrala takole: L nagrado, avtomobil Skoda Popular 420 is leta 1938, štiri sedežno Bmuztno, temnomodre barve, je zadela štev. 9925: Zupan Danica, učiteljica, Vitanje pri Celju; 2. nagrado, motorno kolo NSU, ttps Panj 100, St 1712: Dollnšek Jože, dektrftac. Bistrica 67 pri Tržiču; t nagrado, pisalni stroj Diplomat Prt-sent, Ste*. 7148: Zupančič NataSa, o, ToodSelj pri Ljubljani; i nagrado: moderno jazs -fitmitai Hohner, Štev. 16.839: dr. Belk, zdravnik, zdravilišče Slatina S. do 8. nagrado: raoSko aH znamke »Axo< štev. 7209: rudar, Hrastnik, Kolonija 79; Km Ivan, veleposestnik, Šmartno pri Grade«; St 9555: JurSe Štete, BreBee 123; štev. 14.834: Kos Ljubljana, Poljanska 20; 1 nagrado, kromasto zapestno he »Iko« štev. 4021: Klopa« pri telefonsko-telegrafSkl sekdjl, Ljubljana, Rožna dolina m/7; 10. nagrado: fotoaparat »Agfa 6X9, Stev. 16.143: Jeretina Jože, Ljubljana, Miklošičeva 13; 11. in 12. nagrado: vrtno garnituro (senčnik, švedski fotelj ln dva stolčka, odnosno 3600: Krat) Edvard, jdnmHM uradnik, Savlje St .83, Jefiea pri LJubljani; — štev. 6912: Sotlar Vinko, detavee, St Tid nad Ljubljano; 13. ln M. nagrado, gsnitUira finega blaga a podlogo sa mnSteo sMefcoc St 5770s Vaš Jtdka. Liboje 46, Petrove pri Celju; štev. 8037: Cetman Alojzij, učitelj. Zreče; EL nagrado« farttowfc> oprana (cepin in nahrbtnik) Ste«. 318* Dragov« Marta, Celje, Cesta na grad 49; Mali gospodični Bercetova in Debeljakova lii gjii h........mu vlekli Is bolna številke 16. do 19. nagrado: likratno zlato nalivno pero: štev. 5921: Petek Albin, dijak Maribor, Levstikova 9; štev. 1758: Schroll Albert, nradnik v p. Studenci pri Maribora, Sokolska 12; štev. 16.440: Schmidt Danilo, trgovec, Trieste, Strana di Guardiella 44; štev. 17.040: Bencina Ivan, sluga, Ljubljana VII, Aljaževa 8; 20. nagrado: nogometno žogo, št. 11.009: Milavec Emilijan, trgovec, Dolenja vas pri Cerknici. Knjižne nagrade 21. do 50. nagrada »Jutrov« album »Naši kraji« Ime in naslov dobitnika: Žmaher Štefanija, dijakinja 1. b real. ginrn., Grobelno štev. 1; Kastellt Jože, ključavničar, Jesenice (Gorenjsko) Delavska uL 3 pri Kušicu; Milile r Kristina, šivilja, Ljubljana VIL, Čornetova tH. 9; Krampi Ivan, dijak, Ruše 32, pri Mariboru; Hreščak Viljem, davčni uradniik, Slovenske Konjice; Šoba Štefan, cand. jur. Lj. Akademski kolegij, Kolodvorska ul. 22; Morauc Ivan, čevljar, Rače štev. 20; Močnik—Stres Milena, učiteljica, Libeliče- šola, p. Libeliče—Meža; Granda Vida, hči posestnika, Jarše pri Ljubljani; Karče Sanda, učenka osnovne šole V. razr., Mozirje; Luzar Olga, uradnica v tovarni Mars, Domžale; Križnik Božidar, dijak, Laško, Trubarjeva c. 134; Seliškar Dušan, radio-tchnJk, Lj. Apihova vi 18; Kuhar Jože, mizarski mojster, Št Vid nad Ljubljano štev. 79; Roš Marija, Laško; Simon Julka, zasebnkaa, Hoče pri Mariboru; Primožič Jelka, šivilja, Lj., Knafljeva ulica 13; Faleskini Mirko, mehaniŠki vajenec, Straža pri Novem Mestu; Firm Ignacij, rudniški nameščenec, Zagorje ob S. štev. 41; Grašič Slava, sopr. notarja, Litija Gradec 71; Šole j Nikolaj, posestnik, Dobrišavas 9, p. Petrovče pri Celju; Tibljaš Marijan, trgovec, Skofja Loka,, Nunska 11; Stehničer Anica, trg. manip., Ljubljana, Krekov trg 10/11.; Vovk Martin, podpreglednfk fin. kontrole, Sv. Lenart v Slov. goricah, Ptujska c. 4; Rus Marija, učiteljica, Poljane n/ Skofjo Loko 35; Puh Vikica. trg. sotrudnrca, Majšperg, pri g. Štefane i osa;1 Čer mak Edo, trg. pomočnik, Kranj, firma Ferd. Sajovic; Zmahar Jurij, zvaničnrk drž. žel. Sv. Jurij ob j. ž. Nova vas 12; Bauer Alojzij, davčni uslužbenec, Novo mesto, Trg Sv. Florjana 8; Hodnik Viktor, gostilničar, Gor. Logatec 49; 51. do 100. nagrada Trije »Jutrovi« romani po svobodni izberi Kump Rudolf, davčni inšpektor, Višnja gora; Kovač Antonija, učiteljica, Celje, Krekova c. 12; Javoršek J usta, trg. pomočnica, Jesenice-Fu- žine — Cankarjeva; Cuš Marija. Maribor, KoroSka c. 22; Mihevc Franc, n. vojno teh. čin I. ki. Kraljevo Jug Bogdana 54; Potočnik Mara. Ljubljana, Streliška ul. 26; Žnidar Rudolf, trgovec, Sv. Barbara v Slov. Goricah; Jančar Viktor, natakar, Lj., Razlagova 34; Popit Viktor, brivec-frizer, Lj. Cankarjevo nabrežje štev. 3; Kumar Karol. dijak I. klas. gimn. Maribor, Pobrežka c. štev. 9; Zorman Joško, učenec III. razr. osnovne šole Slovenjgradec. Celjska c. 12; Teržan Friderik, trgovec, Šoštanj, Prešernov trg 2; Hanžel Ivan, sodni služitelj. Gor. Radgona 42; ligo Alojzij, Beograd. Katičeva ul. 16; Požarnik Hubert, gozdar. Slov. Bistrica; Goričar Franc, čevljar, Mežica; Košar Jožica, natakarica, Rogaška Slatina, Hotel Goli; Burja Lija, učiteljica v pok. Krško; Mazej Angelca, zasebnica. Šoštanj-Topol-Šica 99; Arko Vojko, dijak, Št. Vid-Vižmarje 101, n/ Ljubljano; Barovič Rudi, akademik-jurist, Ljubljana, Streliška ul. 12; Noč Zofka, delavka Slov. Javornik 77; Tome Ignac, trgovec, Moravče št. 20; Rožič Evgenija, vdova inšpektorja, Ljubljana, Aleksandrova 11; Albreht Helena, soproga šoferja, Pristava 22, p. Pristava via Grobelno; Brinovec Zofija, frizerka. Brežice 3; Gradišnik Oto, tov. delavec,Guštanj 52; Vmcek Janez, posestnik, Stojnci 85, pošta Sv. Marko; Cerovac Matija, akademik. Dolenja vas 6, p. Zagorje ob S.; Rainer Roža, vdova postajenačelnika r pok. ^ Rajhenburg 122; Zorčič Slavko, gostilničar in posestnik, Kapele 56, pošta Dobova; Stušek Anka, osebnica, Brnica 20, poŠta Hrastnik; Zalokar Slava, gostilnieaifca, Sv. Martin, pošta Vurberg; Šantelj Alojz, železničar v pok. Ljubljana, VIL, Kamniška 7; Golob Janez, krojač, Preserje 21, p. Radomlje; Oitzl Miha, posestnik, p. Gozd-Martuljk štev. 2; Drovenik Hedvika, dijakinja, Nove Jarše 23, p. Moste pri Ljubljani; Ingolič Anton, pisatelj, Ptuj, Zg. Breg 35; Savenc Franc, sedlarski delovodja, Ljubljana, Šmartinska c. 14; Ručigaj Ivan, posestnik Trsča 14, p. Vran-siko; Šiška Ljubica, dijakinja, Lj. Metelkova 4; Skert Ivan, posestnik, Ljubljana, TržaSca c. 137 (preje Vič 66); Vajngerl Marija, posestnica, Sešče 58, p. §t Pavel pri Preboldu; Bradač Gojka, Celje, Mariborska l/L; Osana Dušan, trgov, vajenec pri A. Oblak Novo mesto, trg Kralja Petra 21/11.; Vrtovec Vlado, zasebni uradnik, Maribor, Vrbanova ul. 34/1.; Kovič Jozefka, dijakinja, gimnazije Celje„ Komenskega 23; Farkaš Bono, dijak, I. razr. gimnazije Beograd, Aleksandrova 61/111; Linhart Božo, akademik, Ljubljana VII., Celovška c. 741; Roje Florjan, delavec. Veprinac Tumpici 79, Fšurme, Italija; _ Romani na izbero dobltni-nikom našega nagradnega tekmovanja V smislu našega svoječasnega razpisa so dobitnikom 51. do 100. nagrade na razpolago op trije doli navedenih »Jutrovih« romanov. Nagrajeni nam naj do prihodnje nedelje, 5. junija sporoče, katere romane so si izbrali, nakar bodo knjige dobili dostavljene po pošti. Kdor nam do prihodnje nedelje ne sporoči svoje izbere, temu bomo poslali po tri romane, ki jih sami izberemo. Jutro. 1. Frank Heller, Blagajna velikega vojvode. Roman. 2. Jean de la Hire, Lucifer. aFntastični roman v šestih delih. 3. Maurice Leblanc, Tigrovi zobje. Iz francoščine. 4. Veridicus, Pater Kajetan. Roman po ustnih, pisanih in tiskanih virih. 5. James Oliver Curwood, Onkraj pragozda. 6. Gustave le Rouge, Mlsterija. Roman. 7. Oskar Hublcki, Roman zadnjega cesarja Habsburžana. 8. Jack London, Roman treh src. 9. Oevre Richter Frich, Rdeča megla. Roman. 10. Renč La Bruyčre, Hektorjev meč. Roman. 11. Zevaceo, Papežinja Favsta. Roman. 12. Z. O. Cunvood, Lov za 2eno. Roman. 13. E. G. Seliger-Brat, Ugrabljeni milijoni. Roman ameriškega Jugoslovena. 14. Phillips Oppenhelm, Milijonar brez denarja. Roman. 15. Zane Grey, železna cesta. Roman. 16. Stanley Weyman, Rdeča kokarda. Roman iz velike revolucije. 17. Sinclair-Gluck, Zlati Panter. Roman. 18. Michel Zčvacco, V krempljlh inkvizicije. Zgodovinski roman. 19. Marcel Priollet, Seržant Diavolo. Roman. 20. Emerson Hough, Možje. Roman. 21. Donald Keynhoe, Gusar v oblakih. Letalski roman. 22. Artur Bernede, Belfegor. Pustolovski roman. Rešitev naloge nJutrov Škoda" V številki od 8. maja smo izven nagradnega tekmovanja objavili zanimivo nalogo. Vtrikotu je bil ponovno razvrščen napis »Jutrov škoda« in se je glasilo vprašanje, kolikokrat je mogoče na različen način či-tati v tem trikotu besedi »Jutrov škoda«. Naslednjo nedeljo t. j. 15. maja smo objavili pravilno rešitev. V tem trikotu je namreč mogoče čitati besedi »Jutrov škoda« na različen način 1024 krat. Omenili smo tudi. da nismo dobili nobene pravilne rešitve. Po pomoti pa smo prezrli dopis, ki nam ga je pravočasno poslal g. D Doležal iz Kranja, ki je nalogo kot edini reševalec pravilno rešil, kar priča, da je bila naloga v resnici zelo težka. G. Doležalu čestitamo k rešitvi te zares težke naloge. Gospodarstvo K 100 milijonskemu posojilu za naše pomorske luke Kraljevska vlada je pretekli teden sklenila posojilo do 100 milijonov din, ki se bo porabilo za zgraditev naših pomorskih luk. To posojilo bo najeto pri Državni hipotekami banki, in sicer 50 milijonov din na osnovi dohodkov luškega fonda, kamor se bodo stekale luške takse, drugih 50 milijonov pa bo najela država tako, da bo zneske potrebne za anuitetno službo vnesla v proračun na breme dohodkov državnih železnic. Celotni znesek 100 milijonov naj bi se porabil takole: 1. za luko Ploče . .... 34 milijonov 2. za luko Split . . > . . 24 „ 3. za luko Šibenik .... 12 „ 4. za luški sistem Sušak- Martinščica-Bakar ... 12 „ 5. za luko Dubrovnik . c » 6 „ 6. za luko Zelenika . . ■ s 2 „ 7. za plovne objekte . i . 10 „ Od skupnega zneska se bo porabilo 90 milijonov za izgraditev luk, 10 milijonov pa za nabavo plovnih objektov za vzdrževanje luk. Kakor je iz gornje razdelitve razvidno bo tretjina celotnega zneska uporabljena za novo luko Ploče ob izlivu Neretve. O potrebi zgraditve take nove luke je bilo že lani v jugoslovenski javnosti precej polemike. Medtem je železniška uprava že pričela graditi železnico od Metkoviča do nove luke Ploče ob morju. Prometno ministrstvo utemeljuje potrebo te nove luke s tem da je Metkovič kot pomorska luka neprimeren za večji promet, ker plovno korito Neretve od Metkoviča do končnega izliva v morje v dolžini 21 km ne dopušča, da bi se razvil promet z večjimi ladjami. Korito ima le globino 4 m, za ladje srednje tonaže pa bi bilo potrebno širše korito z globino 7 m. Neretva vrhu tega nanaša znatne količine peska in je treba to plovno korito stalno čistiti, kar zahteva znatne stroške. V novi luki Ploče bodo zgradili do 700 m obale za pristajanje velikih tovornih ladij. Kredit, ki je določen za splitsko luko, bo porabljen za gradnio obale v zalivu Vranjic, in sicer v dolžin) okrog 700 m. Ta obala naj bi Se zgradila tako, da bi lahko pristajali veliki prekooceanski par-niki. Za gradnjo te nove luke je več projektov, ni pa še odločeno kateri projekt bo končno odobren. Tzsrraditev splitske luke pa je nujno potrebna, ker se bo promet Po dograditvi uinske železnice znatno povečal. Za Slovenijo je najvažnejše vprašanje izgraditve luškega Bisfcema SušaH—Mar-tinščica—Bakar. Za izgraditev tega luškega sistema je že pred 14 leti napravil načrte inž. M. Klodič v zvezi z načrti za železniško zvezo Slovenije z morjem. Seve- da pa znesek 12 milijonov din daleč ne zadostuje za izgraditev tega luškega sistema. Porabil se bo le za gradnjo obale v Brajdici in za ureditev obale v Martin-ščici. Obala v Brajdici kakor tudi obala v Martmščicj naj bi služili za promet z lesom in rudo. Zgraditi bo treba tudi obalo v Bakru, na mestu, kjer se je svoj čas zrušila. Namen izgraditve tega luškega sistema je ta, da se razbremeni Sušak.ker se bo potem del prometa z lesom, rudo in premogom lahko prenesel na Martiščioo in na Bakar. Za izgraditev tega luškega sistema pa je seveda najvažnejše, da se zgradi ob obali železniška zveza med Su-šakorm, MartimSčic-o in Bakrom, za kar pa v tem okviru ni kredita. Enako važno pa je za ves luški sistem, da Se končno dobi denar za gradnjo železniške zveze Slovenije z morjem, na katero čakamo že 16 let. Enak kredit kakor za sušaški luški sistem je določen tudi za luko šibenik, ki jo nameravajo urediti predvsem za promet z rudo in lesom. Tudi tu Se bo znesek 12 milijonov porabil predvsem za gradnjo nove obale pred železniško postajo, kjer naj bi se pozneje zgradila skladišča iz kalderminskega fonda. Kredit za Dubrovnik odnosno Gruž je razmeroma majhen. Prometno ministrstvo se je postavilo na stališče, da se mora gruška luka osvoboditi blagovnega prometa, ker je Dubrovnik naše najvažnejše turistično mesto in je treba grušk0 luko urediti predvsem za pristajanje luksuznih turističnih in potniških ladij. Za blagovni promet naj bi se zgradilo pristanišče na levi obali reke Omble. Kakor je razveseljivo, da se je naša državna uprava po tolikih letih vendar spomnila nujne potrebe, da se izgradijo naše pomorske luke zlasti glede na stalno naraščajoči pomorski promet in na okolnost, da leži bodočnost znatnega dela naše izvozne trgovine na morju, vendar bi bilo treba tudi v naprej določiti, v kakšnem vrstnem redu se bodo izvršila ta dela. V tem pogledu imamo glede gTadnie železnic slabe izkušnje. Za gradnjo železnic imamo lep načrt v obliki uredbe o gradnji novih železnic, kjer stoji med železnicami, ki se imaijo graditi, na prvem mestu naša zveza Slovenije z morjem Vendar pa se sedaj gradijo druge železnice, medtem ko glede železnic Črnomelj — Vr-bovsko še vedno ni določeno, kdaj se bo pričela graditi. Ker gre pr^ 100 milijonskem posojilu za naše luke dejansko za dvoje posojil, se borjimo, da se bo najprej najelo posojilo na breme luškega fonda predvsem za gradnjo nove luke Ploče, za ostale luke, zlasti za Sušak, pa ne bo potem mnogo ostalo. Načrt uredbe o cestnih fondih Poročali smo že, da je pripravljen načrt uredte o cestnih fondih, ki se naj v kratkem uveljavi. Po informacijah iz Beograda predvideva ta načrt uvedbo 2 odstotne takse od vseh voznin v notranjem blagovnem prometu in 1 odstotno takso od voznin pri izvozil blaga v inozemstvo ▼ korist državnega cestnega fonda. Pobiranje te taikse naj bi se uredilo tako. da bi se vozninska taksa po tar. št. 101. taksne tarife povišala od sedanjih 15 na 17 odn. 16%. Po tam načrtu &e stekata v državni cestni fond tudi dve tretjini dohodkov državnega fonda za javna deda. Nadalje predvideva načrt uredbe uvedbo nekaterih drugih davščin, tako davSflne v obliki 10®/« bruto premije za zavarovanje motornih vozil, prispevke lastnikov zemljišč ob cestah zaradi povečanja vrednosti zemljišč ild. Ena tretjina dohodkov dosedanjega fonda za javna dela naj bi se stekala v fond za V MENZI Kolodvorska ulica 8. dobite od 6. ure zjutraj do 21. zvečer vsakovrstna okusna jedila po NAJNI2JI CENI. SPREJEMAJO SE ABONENTI, 10.— do 13. din dnevno. melioracije. Poseben nafrt uredbe o fondu za melioracije predvideva nov vodni prispevek, ki bi znašaj za vodne električne centrale 5 din od vsake instalirane konjske sile, za žage in mline z vodnim pogonom pa 30 din na leto od žage odra. mlinskega kamna. Pred otvoritvijo velesefma Pomladni velesejem v Ljubljani od 4. do 13. junija bo že 43. razstavna prireditev v Ljubljani. To pomeni 18 let razstavnoteh-ničnega dela v službi gospodarskega in kulturnega napredka našega naroda. Splošni del velesejma bo obsegal vse panoge industrijske m obrtniške proizvodnje. Pohištvo bo tvorilo posebno razstavo. Te razstave so že tako ukoreninjene, da jih pozna vsa Jugoslavija. Iz vseh predelov prihajajo kupci, da tukaj" na podlagi razstavljenih garnitur izbirajo in naročajo po svojem okusu in premoženjskih razmerah. Razstava avtomobilov, avtobusov in motornih koles bo zelo bogata. Zastopane bodo sko-ro vse svetovne marke in bo razstava obsegala nad 1.500 ma razstavnega prostora, še pred leti smo bili navezani na uvoz tek-stilij. Sedaj že naše tvornice krijejo domačo potrebo in je luksus, kdor se oblači v inozemsko blago. Na letošnjem velesejmu v Ljubljani bo naša tekstilna industrija pokazala kako visoko se je že razvila. Vsakdo se bo mogel prepričati, da njeni izdelki kakovostno povsem dosegajo inozemsko, so pa bolj poceni in dajo zaslužka na- gemu delaven. Skoro prav vsakdo pri nas se zanima za reševanje našega cestnega vprašanja. Na letošnjem velesejmu bo Društvo za ceste s svojo razstavo »Cesta« pokazalo kako daleč smo že v tem perečem vprašanju in kako bo z gradnjami naših cest. Zveza gospodinj v Ljubljani bo podala letos žensko domačo obrt. Ljubljanska tobačna tovarna pa ureja razstavo tobačnih izdelkov. Od tujih držav bo v zaokroženi celoti zastopana Francija z razstavo knjig, kozmetike in bižuterije. Vsak naj uredi svoje poslovno potovanje v Ljubljano tako, da bo to potovanje zvezal z ogledom velesejma, saj bo mogel že na velesejmu samem rešiti velik del svojih poslovnih zadev, kakor je nakup blaga, oddaja naročil itd. Na železnici ima vsakdo brezplačen povratek. če si pri odhodu na od-hodni postaji poleg cele vozne karte nabavi še rumeno železniško izkaznico za 2 din in si preskrbi potrdilo o obisku velesejma, ki ga bo dobil na velesejemski blagajni. Za potovanje v Ljubljano od 30. maja do 13. junija, za povratek od 4. do 18. junija velja na naših železnicah polovična voznina. Pri ljudeh visoke starosti, ki trpe na nerednem iztrebljanju, nudi često naravna Franz-Josefova grenčica, užita redno 3—4 žlice dnevno skozi 8 dni, za-željeno čiščenje in s tem trajno olajšanje. Zahtevajte povsod Franz-Josefovo vodo! op <■•* a w ts «vw Gospodarske vesti = Načrt uredbe o rezervnih fondih. Po beograjskih vesteh je definitivno sestavljen načrt uredbe o rezervnih fondih v smislu § 104 finančnega zakona za leto 1938 39. Po tem načrtu bi bila industrijska in rudarska podjetja z glavnico preko 1 milijon din dolžna nalagati vsako leto 5°/» bilančnega dobička v rezervni fond, dokler ta rezervni fond ne doseže 20% vplačane glavnice. Polovica te dotacije pa bi se morala nalagati v državnih papirjih, pri čemer obstoječi rezervni fondi ne bi bili tangirani. = Gradnja tvornice ra celuloze r Krškem, Gosp. Fran Bonač, industrijec v Ljubljani, ie zaprosil za obrtno odobritev in gradbeno dovoljenje za Gradnjo tvornice za nebeljeno in beljeno eulfitno celulozo v Vidmu pri Kr&kem. Banska uprava je odredila o tem načrtu komisijski oeled in obravnavo na dan 9. junija t. L s sestankom komisije ob pol 9. uri na kolodvoru v Vidmu. =r Trgovinska pogajanja s Švico to Italijo. Iz Beograda poročajo, da bo naša trgovinska delegacija, ki se sedaj mudi v Berlinu, takoj po zaključku trgovinskih pogajanj z Nemčijo odpotovala v Švico zaradi ureditve trgovinskih odnošajev s to državo. Glavni predmet teh pogajanj bo preureditev plačilnega prometa. V kratkem se bo sestal tudi stalni jugoslovensko-ita-lijanski gospodarski odbor, ki bo razpravljal o vseh vprašanjih trgovinskega in plačilnega prometa z Italijo. = Subvencioniranje Izvoza v nekli-rinške države. Poročali smo že o sklepu Narodne banke in pristojnih ministrstev glede subvencioniranja izvoza nekaterih naših proizvodov v prekomorske in ostale neklirinške države. Subvencioniranje naj se vrši na ta način, da bi se devize, ki izvirajo iz subvencioniranega izvoza, odkupovale po višjem tečaju. V to svrho potrebna sredstva se bodo dobila s prodajo deviz uvoznikom kave po specialnem višjem tečaju, ki je sedaj določen za angleški funt z 262 din. Sredstva za subvencioniranje našega izvoza bodo torej zaenkrat omejena na razliko med borznim tečajem angleškega funta, ki iznaša okrog 238 din ter že navedenim specialnim tečajem 262 din za uvoz kave, t. j. na približno 10% skupne vrednosti našega uvoza kave, kar bo izneslo 6 do 7 milijonov din letno. Spričo tako omejenih razpoložljivih sredstev nameravajo zaenkrat omejiti subvencioniranje izvoza samo na nekatere naše proizvode, zlasti agrarne, katerih plasiranje na inozemskih tržiščih zadeva na posebne tež-koče. — Razvoja avtomobilizma ne morejo ustaviti niti slabe ceste, samo zadrže ga lahko za nekaj časa, za kar je najboljši primer naša država. Tudi pri nas se začenja doba intenzivnega razvoja motorizma, česar se dobro zavedajo tudi zastopniki svetovnih avtomobilskih tvornic. Zato bo na letošnjem pomladnem velesejmu od 4. do 13. junija v Ljubljani doslej največja avtomobilska razstava. Razstavljeni bodo avtomobili slovitih evropskih in ameriških tvornic najnovejših modelov. Na razstavi pa bodo tudi vozila, ki bodo po konstrukciji povsem prilagodena našim cestam in razmeram. — Kakšne so olajšave za obiskovalce Ljubljanskega velesejma v inozemstvu ? Na podlagi velesejemske legitimacije, ki jih prodajajo vsi večji inozemski potniški biroji, pa tudi jugoslovanski konzulati, imajo obiskovalci ljubljanskega velesejma, ki bo od 4. do 13. junija, brezplačen vizum. Na železnicah pa imajo sledeče popuste: V Nemčiii 25%. na bivš'h avstrijskih že-ležnicah 25—33 ",%, v Bolgariji 50%. Gr-čiii 25%, Madžarski 25—33%, Italiji 30%, Poliski 33%. Romuniji, češkoslovaški, Frfmeiii in Švici 25%. V Jugoslaviji pa imajo 50% železniški popust na ta način, da jim ie potovanje iz Ljubljane nazaj do meje brezplačno. — Znižane cene na železn«ci se bodo mogli poslužiti vsi. ki bodo potovali na letošnji pomladanski velesejem v Ljubljani. Na postajni blagaini kupijo poleg vozne karte še rumeno železniško izkaznico za 2 din. Ko bodo dobili potrdilo o obisku velesejma bodo imeli s to izkaznico in staro vozno karto brezplačen povratek. V Ljubljano lahko odpotujejo že 30. maja pa do 13. junija. za povratek pa imajo čas od 4. do 18. junija. Borze Na ljubljanski borzi je znašal pretekli teden devizni promet 6.08 milijona din. V privatnem kliringu so avstrijski šilingi v petek naglo popustili od 9.05 — 9.10 na 8.70 v Beogradu celo na 8.50. V svobodnem deviznem prometu so se včeraj trgovali angleSki funti po 238, švicarski franki pa po 11. DEVIZE Curih. Beograd 10. Pariz 12.14, London 21.7125. New York 439.3750. Bruselj 74.05 Milan 23.11. Amsterdam 242.20, Berlin 176.25, Dunaj 40, Stockholm 111.95, Odo RADI PREZIDAVE prodaja še cenejše ftemiecM 109.10, K&benhavn 96.96, Praga. 15.2550, Varšava 82.50, Budimpešta 86, Atene 3.95 Bukarešta 3.25. Blagovna tržišča ŽITO + Chlcago, 28. maja. Začetni tečaji: pšenica: za julij 71, za sept 72, za doc. 74.375; koruza: za julij 56.125. + Wlnnipeg, 28. maja. Začetni tečaji; pšenica: za maj 109.50, za julij 94, za. okt. 77.875. Koroški drobiž Za novega pokrajinskega vodjo stranke (Gauleiter) za Koroško in Vzhodno Tirolsko je bil imenovan major Klausner, dosedanji pokrajinski vodja za Koroško Kut-schera pa je njegov namestnik. Major Klausner je doma v Rablju nad Kanalsko dolino. V letih 1919—20 se je na nemški: strani udeležil koroških bojev kot poveljnik planinskih lovcev v odseku okoli Ve-likovca. Po plebiscitu je ostal v aktivni vojski in 1. 1921 napredoval v čin majorja. Ko je kmalu nato šel v pokoj je pristopil k narodnosocialistični stranki in bil pri zadnjih občinskih volitvah 1. 1932 na narodnosocialistični listi izvoljen v celovški mestni svet. Za časa avtoritativnih režimov v Avstriji je major Klausner vodil tedaj ilegalno narodnosocialistično stranko na Koroškem, po odstopu stotnika Leopolda pa je postal vodja ilegalnih narodnih socialistov za vso bivšo Avstrijo. V sedanji poenostavljeni dunajski vladi je g. Klausner zastopnik pokrajinskega namestnika Seyss,Inquarta in predvidoma ne bo nastopil svojega novega službenega mesta, do maja 1939. Dotlej bo vodil posle stranke na Koroškem in Vzhodnem Tirolskem njegov namestnik Kutschera. Na Koroškem so bile ob zadnjem deževju večje povodnji. Največ škode je napravila Krka, ki je zahtevala tudi dve človeški žrtvi. V maju sta bili na Koroškem dve dobrodelni nabiralni akciji, prva za gradnjo mladinskih domov in druga v okvirju dobrodelne akcije nar. soc. stranke (NS-Volks-wohlfahrt). Obe zbirki sta dali lepe uspehe. kar je pripisati strumni in precizni organizaciji. Sam Celovec je pri drugi zbirki dal okroglo 15.000 mark (nad 200.000 din). Blagovno-prometni davek bo v bodofte znašal 2% od vsega prometa. K temu se prišteje tudi blago za lastno uporabo. V škofičah je umrla mati tamošnjega predsednika slovenskega društva ga. Magdalena Kramar, p. d. Janšijeva mama, v lepi starosti 78 let. V svoji mladosti je bila izvrstna pevka in še celo zadnja leta je rada popevala lepe koroške narodne popevke. Kot zavedna slovenska mati je vcepila narodno zavest tudi svojim potomcem. Blag ji spomin! Redek dogodek so imele pred kratkim Loče: V tamošnji farni cerkvi so se na isti dan poročili trije bratje Erlachi iz ugledne Žlosarjeve hiše v Dobju pri Blaškem jezeru. Eden med njimi, dr. Rajko Erlach, je zobozdravnik na Brnci in kot socialno čuteč mož pri domačinih močno priljubljen. Mladim slovenskim parom želimo obilo sreče na novi življenski poti. Radi selitve se PRODA V CELJU na najlepšem prostoru mesta VILA za 1—2 družini; 8 sob s pritiklinami, velik vrt s sadovnjakom, mali park in razne terase. Ugodna prilika. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod: »št. 113«. Eksistenca — zaslužek Za takoj rabimo dobre prodajne zastopnike. Visoka provizija, stalno zaposlenje. Nekaj gotovine in primerna trgovska izobrazba se zahteva. Ponudbe z navedbo delokroga ▼ dravski banovini pošljite na oglasni oddelek »Jutra« pod »Nastopim takoj«. 4890 ZAHVALA! Gosp. dr. med. A. ZORCU v Rušah se najiskreneje zahvaljujem za požrtvovalni trud, ki ga je posvetil moji hčerkici ob njeni težki bolezni in od katere jo jo je tako hitro ozdravil. Grizold Ivan,Bistrica- AeA- Pehota z vodam težkih strojnic Jtalodont*cvo vsfoo vodo čudovito oaveluje Ukreni!« raJU danes kof Jafrt, kar Jo potrebno, da preprečite nevarni zobni Icamem uporabljajte Sargov Kalodont! ,, Dva krat na dan Sargov Kalodont" — to ohrani Vata zobe zdrave. Pomislite« v Jugoslaviji vsebuje samo Sargov Kalodont znanstveno priznani sulforidnoleat proti zobnemu kamnu. SARGOV Proti zobnemu kamnu poodrav sU&S na Bkesm Skcoil vea dan. Toda pogosto zveni zelo n«rszlo6-10, ker ima oni, VI po«trw»>-IJa, ravno ▼ listUi nov bonbon »505 S ČRTO* Kakor povsod, postaja 9GB ■ črto tudi na Švedskem redno bolj priljubljen. BONBON EVROPE Izdeluje pri nas samo »UNION« Zagreb. ČEŠKOSLOVAŠKA VOJSKA je moderno opremljena in vzorno izvežbana V zbor ...J En sam pogled na običajni šolski zemljevid pouči tudi laika, ki nima pojma o strategiji, o nedoglednem pomenu bratske češkoslovaške republike za položaj v Srednji Evropi. Praga je nekako geografsko središče Srednje Evrope. Iz nje je skoro enako daleč v Berlin, na Dunaj in v Monakom ČSR leži sredi med Jadranskim In Baltskim morjem, sredi med atlantskimi obalami Francije in ruskimi stepami ob Dnjepru. Cehoslovaki so najdalje proti za-padu naseljeni Slovani, ki segajo na za-■jiadnem Češkem do meridijana Berlin -Itim. Celokupna dolžina državnih meja fiSR obsega 3510 km. Od tega odpade na Veliko Nemčijo 1840 km, na Poljsko 920 Ima, na Madžarsko 570 km in na zavezni-ifco Rumunijo 180 km. Spričo takega strategiCnega položaja <5SR Je razumljivo, da so morali njeni dr-Javniki posvetiti od prvega dne ustanovitve države največjo pozornost organizaciji državne obrambe. Češkoslovaška vojska spada kljub svojim slavnim, v srednji segajočim tradicijam, danes med naj-znlajSe vojsko v EvropL Početki njenega snovanja in organiziranja segajo v čas svetovne vojne, ko so se ustanavljale češkoslovaške legije v Franciji, Italiji in Rusiji. Pri tem si Je steklo češkoslovaško čiokolstvo posebne zasluga Tudi po pretirata L 1918. Je ležalo glavno breme organiziranja prve obrambne sile nove držav« na Sokolstvu, ker so sel legije le počasi n& cfiviatg in 2 konJISki brigadi Na Slovaškem so nastanjene 3 pehotne divizije, 1 pa ▼ Podkarpatski Rusiji. Na Slovaškem in v Podkarpatski Rusiji sta še tudi po ena konjeniška brigada. Armijski štabi so v Pragi, Brnu, Bratislavi in Kožicah. Poleg redne vojske ima CSR za neposredno čuvanje meje še 11 graničarskih bataljonov, ki so številčno zelo močni in tehnično izvrstno opremljeni. Letalstvo je podrejeno posebnemu letalskemu poveljstvu, ki razpolaga z 8 letalskimi polki. Število vseh vojaških obveznikov v CSR znaša okoli tri milijone in pol. Od tega jih je sposobnih za vojaško službo kakih dva in pol milijona. Operativna vojska bi štela kakih 1,750.000 mož, ki so že vsi odslužili kadrovski ali nedomestni rezervni rok v čsl. vojski. Kakor cenijo strokovnjaki, je za primer mobilizacije na razpolago opreme za dva in pol milijona mož z odgovarjajočimi količinami orožja, hrane, streljiva in drugi vojnih potrebščin. Mobilizacijske zaloge so baje tako bogate, da jih je nedavno stavil celo angleški vojski za vzor eden prvi vojaških strokovnjakov nfli lahkih, srednjih in težkih tankov. Izven divizijskega sestava se nahaja Se pet motoriziranih polkov lahke artilerije, dva polka težke motorizirane artilerije, štirje motorizirani polki 30.5 cm možnar-jev in štirje motorizirani polki protiletalskih topov. Prav tako so izven divizijskega sestava posebne tehnične čete, opremljene z najmodernejšim materialom. Aktivna voj ska razpolaga z 12 bataljoni pionirjev z motoriziranim voznim parkom in mostov-nim gradivom, dalje s 3 železniškimi bataljoni, ter z 10 bataljoni telegrafistov in telefonistov. Sanitetske formacije, razpolagajo s motoriziranim voznim parkom, z vojnimi bolnicami in sanitetskimi vlaki, vse urejeno po najnovejših izkušnjah. Na odličnem glasu je čsl. letalstvo, kateremu posvečajo posebno zadnja leta največjo pozornost. Letala so tenično na višini pilotski kader je prvovrsten, kar se Je ponovno pokazalo pri raznih mednarodnih letalskih tekmah. S kolikimi letali bi operirala mobilizirana vojska, je težko rečL Splošno pa cenijo število bojnih letal na najmanj 1500. Oklopni avtomobili na vežbah v Evropi winstun ChurcML Tudi Nemci priznavajo ▼ svoji vojaški reviji >Werhwi-senschaft«, da je mobilizacijska oprema češke vojske prvovrstna. Češkoslovaške pehotne divizije so po 9te-vDu moštva med evropskimi državami med najmočnejšimi. Vsaka divizija ima štiri polke. Dva pehotna polka tvorita v okviru divizije posebno brigado. Pehota je oboro- V taktičnem pogledu predstavlja češkoslovaška vojska v duhu svoje husitske in legionarske tradicije veliko okretnost, spo-solmost za naporne pohode in premikalno vojno, smisel za koncentrične napade z uporabo modernega tehničnega orožja, spretnost v odstopajoči obrambi. Pri svojih operacijah se češkoslovaška vojska lahko opira na sistematično izgrajeni venec utrdb vzdolž svojih državnih meja, ki so jih v zadnjih letih temeljito izgradili Po mnenju strokovnjakov te trdnjave lahko dolgo kljubujejo številčno in tehnično nadmočnemu napadalcu. Pri zgraditvi utrdb so uporabili češki strokovnjaki bogate izkušnje svojih francoskih zaveznikov pri graditvi in spopoln je vanju slovite Maginotove črte, ki postavlja današnjemu napadalnemu orožju in vojni taktiki še vedno nerešljive naloge. D. V. Odred lahkih tankov in te vračale v osvobojeno domovino. Kljub velikim težavam se je posrečilo že v prvih mesecih samostojnega državnega življenja organizirati vojsko, ki je brez posebnih žrtev z odločnim nastopom zadušila vse poskuse uporov in spomladi 1919 vrgla iz Slovaške tudi mnogo močnejšo madžarsko Vojsko. Po končanih bojih za Slovaško so se takoj lotili definitivne ureditve svoje vojske. Dobrovoljske legije so bile kot take raz-puščene in uvrščene v sestav novo organizirane redne vojske. Legijonarji so dali kader poveljniškega zbora, iz njihovih vrst sta voditelja vojske, generalni inšpektor Syrovy in šef generalnega štaba Krejči, in z njima večina današnjih vodilnih generalov. Zakon o narodni obrambi z dne 26. marca 1920 je uvedel splošno vojaško dolžnost in jeseni istega leta so zasedli vojašnice že rekruti prvega letnika, kateremu se je pridružilo do sedaj še 17 novih letnikov, ki tvorijo danes jedro izborno izvežbane in tehnično odlično opremljene operativne vojske. Kadrovska služba traja v načelu dve leti, splošna vojaška obveznost pa od 20. do 50. leta. V primeru vojne predvideva zakon tudi uvedbo pomožne službe, h kateri so lahko pritegnjeni mladeniči od 17. do 20. leta in možje od 50. do 60. leta. Redna vojska je razdeljena v 12 pehotnih divizij, v 4 kavalerijske brigade in v 2 planinski brigadi. Od tega je nastanjenih na Češkem, Moravskem in v šleziji 8 pehot- žkih oklopnih avtomobilov žena z modernimi puškami in dobro opremljena s strojnicami, ki jih štejejo danes med najboljše na svetu. Vsaki pehotni diviziji je prideljena artiljerijska brigada, sestavljena iz po enega polka lahke in težke artiljerije. Poleg tega ima šest divizij še posebne odrede gorskega topništva. Pov prečno razpolaga pehotna divizija v mirovnem stanju s 76 topovi poleg pehoti neposredno prideljenih pehotnih topičev in topov za borbo proti tankom in oklopnim avtomobilom. Aktivna vojska razpolaga s 174 baterijami poljskih topov, z 72 baterijami težkih topov in 24 baterijami protiletalskih topov. Vsa težka artilerija je motorizirana in opremljena. Prav tako so motorizirane tudi protiletalske baterije, na katere polagajo češki strokovnjaki posebno velike nade. S kolikimi rezervami baterij razpolaga vojska za slučaj oboroženega konflikta, seveda ni znano. Ravno tako ni znano, kako daleč je že napredovala motorizacija lahkega poljskega topništva. Odlično sta opremljeni tudi planinski brigadi, sestavljeni vsaka iz dveh polkov. Vsaka brigada ima še polk gorske artilerije s 24 topovi. Vsaka od štirih konjeniških brigad ima dva ali tri polke konjenice, bataljon kolesarjev, oddelek konjeniške artiljerije in odred oklopnih avtomobilov. Do nedavnega so bili v sestavu konjeniških brigad tudi odredi tankov, sedaj pa tvorijo tanki tri posebne polke, ki imajo okoli 600 moder- Ferialnd Savez, SkautL, češki tečaji in drogi. Po direktorjevi zahvali za čestitke in krasen šopek nageljnov je pevski zbor za zaključek zapel Sattnerjevo »Zdravico«. Zvečer je priredil pevski zbor pod vodstvom profesorja Schweigerja tradicionalno podoknico. Profesorski zbor pa mu priredi prihodnje dni poseben pozdravni večer. Direktor Hočevar se je rodil v Črnomlju. Svoji Beli Krajini je ostal veren vse življenje, kar posebno vedo njegovi rojaki v društvu »Bela Krajina«, ki somu tudi čestitali. Na gimnaziji v Novem mestu je maturiral 3. julija 1897, na kar je študiral na Dunaju klasično filologijo in slavisti-ko ter kot tak sodeloval pri Wiesthalerje-vem slovarju. Nastavljen je bil 1903 v Ljubljani, od leta 1905. do 1909. je služboval v Kočevju, nato pa zopet v Ljubljani, kjer je 1926. postal direktor tretje realne gimnazije, ki jo je iz nemogočih prosto- rov v Beethovnovi ulici privedel pred dvema letoma v novo, danes najlepše gimnazijsko poslopje v Sloveniji. Slavljenec je dobro znan tudi v naSi Javnosti, kjer se je večkrat intenzivno udejstvoval ter je bil ne le več let predsednik Profesorskega društva, ampak tudi Rdečega križa ter odbornik in marljiv delavec na najrazličnejših področjih našega narodnega življenja. Z vsemi temi mu tudi mi kličemo: Se na mnoga leta! 90 let šikoškove mame Brežice, 28. maja Jutri bo 90 let, odkar Je zagledala Sikoškova mama božji svet. Rodila se Je v Pir-natovi hiši v prijazni Podsredi, kjer si Je leta 1871. izbrala zakonskega druga, sedaj že pokojnega Franceta Sikoška, ki je bil takrat slikarski mojster in posestnik v Podsredi. Leta 1896 sta se preselila v Brežice ter sta tu 1931. leta obhajala v krogu svojih domačih in prijateljev diamantno poroko. Zal da Je ie isto leto izgubila svojega dobrega moža, ki Je bil znan slikarski mojster, ljubezniv družabnik in ialjivec, posebno pa narodno zaveden mož, eden izmed onih, ki so v Brežicah orali ledino slovenstva. V uečnem zakonu se Jima Je rodilo TO otrok, od katerih Jih živi ie pet in sicer sin Ferdinand, ki je slikarski mojster in gledališki dekorater v Severni Ameriki, Jože je upravnik carinarnice v p. r Ljubljani, Anton višji sodni oficijal v p. v Mariboru, France je slikarski mojster v Brežicah, hčerka Rezika je učiteljica v p. v Brežicah. Pri Francetu in Reziki zadovoljno preživlja ju-bilantka Jesen svojega življenja. Vseh pet otrok sta vrla zakonca vzgojila v strogo narodnem duhu. Vrla mamica je sredi narodnih bojev stala možu krepko ob strani. Vkljub vsem tegobam pa so Sikoškova mama v visokih letih še zidane volje in večkrat še tudi kako hecno povedo, Še do bro vidijo in slišijo in to da upati, da bodo učakali še 100 letnico, kar vsi znanci in prijatelji iz srca želimo. Torej, Sikoškova mama, dal Bog, da učakate 100 leti Tragična smrt v tujini Sevnica, 28. maja Smrt Je ugrabila r tujini priljubljenega rojaka Karla Abrama, doma iz Blance pri Rajhenburgp. Zaman se je veselil, da bo 15. maja, na dan birme v Rajhenburgu, bo- trtmrf otrokom svojega brsta. Bil Je zaposlen v rudnika La Mashine v Franciji. Na veUko nedeljo zjutraj ga Je doletela nesreča, ko Ja zapuščat rov. Po štirinajstdnevnem trpljenju je 1. maja podlegel za poškodbami, dobljenim v rudniku. Kako je ba priljubljen. Je izpričal njegov pogreb, katerega so se udeležili vsi ondotni rojaki X društvom Sv. Barbare, tovariši in osebje rudnika. Zapustil je užaloščeno ženo s sinčkom. Naj sladko spi v tuji zemlji, njegovi rodbini velja tudi naše iskreno sožaljel ZAVORA Tone se Je peljal s svojim razmajanim motorjem, pri katerem zavore niso več držale. Pri tem se Je zaletel v velik avtobus. Takoj se je pokazal šofer, pogledal najprej motor, potem pa Toneta, ki je ležal v jarku, in vprašal: »Slišite, kako pa ustar vite motor, če ni nobenega avtobusa na cesti?* Lahko smo ponosni na naše žene, ker so pridne, a kljub vsem domačim opravilom vedno negovane. CI3LEAJV krema jim ohranja kožo lepo in mladostno. Prepričajte se! Počastitev direktorja Kuna Hočevarja Ljubljana, 28, maja Tretja državna realna gimnazija za Bežigradom je doživela dopoldne redko, prisrčno slavje: dijaki so se zbrali v avli in poslali deputacijo po direktorja, nakar mu je v imenu vseh izrekel šestošolec Tiran iskrene in vdane čestitke vsega dijaštva k njegovi šestdesetletnici z željo, da bi doživel še mnogo let zdrav in zadovoljen med svojo mladino, ki ima v njem redkega prijatelja tako na splošno, kakor tudi v posameznih društvih: Sola in dom, Jadranska Straža — ki ji vsako leto po dnevu njene prireditve da svoj prosti dan — Rdeči križ, Javni telovadni nastop Sokola I na Taboru danes ob 16. uri If omače vesti ♦ Kongres esperantistov iz vse države bo 5. im 6. junija v Novem Sadu. Pokrovitelj kongresa bo ban dunavske banovine. Odboru, ki pripravlja kongres je biLo poslanih zdaj že blizu 400 prijav udeležencev iz vseh pokrajin. Kot gostje pa se bodo udeležili kongresa tudi esperantisti iz Švice, Nizozemske. Bolgarije, Italije in Turčije. S kongre. som bo združena t-udi glavna skupščina združenja jugoslovensikih esperantistov. Po zaključku kongresa bodo domači in tuji esperantisti napravili izlet v Ilok. $ Strokovna konferenca socialnih in zdravstvenih referentov občin, včlanjenih v Zvezi mest, se je začela včeraj popoldne v veliki dvorani mestnega magistrata in bo trajala tudi še danes, ko si udeleženci ogledajo razne socialne in zdravstvene ustanove. Važni konferenci, ki razpravlja o notranjem poslovanju in praksi teh referatov, je predsedoval podžupan dr. Vladimir Ravnihar. Hkratu z ljubljansko konferenco pa bo v Beogradu konferenca tehničnih referentov; na njej bedo Ljubljano zastopali direktor tehničnega oddelka inž. Albert Poženel, višji gradbeni svetnik inž. Janko Mačkovšek in mestni arhitekt inž. Vinko Lenarčič. Beograjska konferenca se bo predvsem pečala z izvajanjem gradbenega zakona in z vpraša- * Sv. Mohor nad Selcanri Je lepa Jzletna toč^a. Prejeli smo: Ko sem čital v »Jutru« članek iz Železnikov, v katerem se pisec bridko pritožuje nad počasnim razvojem tujskega prometa v Selški dolini kljub prizadevanju nekaterih oboževate-lj-ev res lespe Selške doline, sem se spomnil Sv. Mohorja nad Selcami (960 m). Pred dnevi sem napravil izlet k Mohorju ln brez pretiravanja moram reči, da je to zelo hvaležna izletna točka, odkoder senudi človeku tako krasen razgled, kakršnega ti marsikaka druga mnogo višja gora ne more nuditi. Pestre naravne pokrajinske slike, ki sem jih ogledoval, so ca pravile na mene tako mogočen v tisk, da sem sklenil, obiskati Mohorja še večkrat K Mohorju prideš, če se pelješ z vlakom do Škofje Loke. Tam presedeš v avtobus in nadaljuješ pot do Selc. Od Selc do Mohorja pa je samo pol drugo uro hoda. Lahko pa greš s postaje škofje Loke mimo Crngroba, Planice, čepulj na Mohorja. Mnogi pa se poslužujejo tudi tele poti: z vlakom do Kranja, od tu preko Jo-šta na Mohorja, če pa se hočeš izogniti Joštu, kreneš pod Joštom na levo ingTeš skozi Pševo, Javornik in čepulje. Ta slednja pot je dolga tri ure hoda. Vračaš se iahko po istih potih ali pa preko Jamni- HOTEL EUEOFA na morju, 50 sob, moderen koinfort, zmerne cene. • Društvo »Narodni dom« v Zagrebu išče inkasanta (ki mu je Zagreb dobro znan) proti proviziji. Prosto stanovanje, razsvetljava in kurjava. Prednost imajo oženj en i brez otrok. Samo lastnoročno pisane prošnje z navedbo šolske izobrazbe Ln dosedanjega zaposlen ja na naslov: Odbor društva »Narodni dom< v Zagrebu, Kraljice Marije uL št. 3. _ • Razpis zdravniškega mesta. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani razpisuje me?to zdravnika-uradnika v am-bulatoriju v Celju. Prošnje ;e vložiti do 24. junija »Službeni list« z dne 25. maja. • Koncert} zdraviliškega orkestra v kopališču Luhačovici so se začeli 8- maja. Na ta dan so bila na programu jutrnega, opoldanskega in popoldanskega koncerta le dela češkoslovaških avtorjev in jutrni koncert se je otvoril ob prisotnosti številnih gostov z državno himno. Zdraviliški orkester vodi spet popularni umetnik, ka-pelnik in skladatelj Anton KincL • Jtigoslovensko-bolgars^a liga v Ljubljani se tem potem iskreno zahvaljuje vsem občinam.društvom in poedincem, ki so pripomogli. da je turneja moškega ztora Plovdivskega pevskega društva po Sloveniji v vsakem posledu odlično uspela. Obenem nanroša vse gg. fotografe in fotoamaterie, ki so ob priliki obiska bratskih bolgarskih pevcev napravili kakšne posnetke, da iste v dveh izvodih pošljejo proti plačilu na naslov ligi nega tajnika (Vekos^aV Bučar, Ljubljana. Miklošičeva cesta 22b/II). • Zahvala. Ob svoji 70-letnioi sem prejel toliko čestitk, da se mi,ni mogoče vsakemu posebej zahvaliti. Prosim torej vse prijatelje in znance ki ste se me ob tem času spomnili. da sprejmete mojo najprisrčnejšo zahva-Jo. Jože Hafner. Škof i a Loka. • Maturanti gimnazije v Kranju iz leta 1908. bodo proslavili svojo tridesetletnico v soboto 11. junija v Kranju. Sestanek pred »Staro pošto« okrog pol 9. Prosimo bivše gg. profesorje in tovariše, da se sestanka udeleže. Novost pri uporabljanju kreme za čevlje tja in prepričan sem, da Se bo navdušen za ta lepi gorski kraj vrnil domov. Izletnik. i , JCUJ.JC111 "j — , iixjjii jami jjuuu euu pa pieito jammi- nji regulacije. Direktor higienskega zavo- j ka na Podnart In če ai svoj nahrbtnik da dr. Ivo Pire bo na ljubljanski konfe- doma preslabo založil, se ti ni treba prav retnei zastopal ministra za socialno politi- nič bati, da bi prišel v zadrego, katfti pri-ko in narodno zdravje. Na povabilo za- ( jazna Mežnarjeva mama pri Sv. Mohor-gTebške občine se udeleženci iz Ljublja- , ju ti bo z vseni) dobrotami dobro postre-odpeljejo še v Zagreb na ogled socialnih gia. Kdor še ni bil na Mohorju, naj gre zavodov. ---,x— - - ---J1— * Belgijsko poslaništvo v Beogradu razglaša, da je »Belgijski klavirski kvartet« razpisal natečaj za skladbo kvarteta za klavir, gosli ta cello. Natečaja se lahko udeleže vsi skladatelji ne glede na državljanstvo, starost ln glasbeno smer, ki jo zastopajo. Natečaj je pod nadzorstvom glasbene ustanove kraljice Elizabete. Kvartet ima trajati najmanj 20, a največ 30 minut Za tuje skladatelje sta določeni 2 nagradi, ln sicer prva nagrada 8.000 belgijskih frankov, druga nagrada pa S.000 belgijskih frankov. Razsodišče je sestavljeno iz oseb raznih narodnosti. ♦ Promocije. V ponedeljek 30. t. m. bodo na univerzi v Ljubljani promovirali za doktorje prava gg. Škerlak Vladimir iz Budim, peste, Žiga Vodušek iz Trsta, Jožko Pezdirc iz Ljubljane in Mihael Butina iz Ajblja. Čestitamo I ♦ Uganka umora in požiga v Šibinah pri Petrinji se razpleta. Pred tedni je, kakor znano, zgorela hiša trgovca Sime Djakoviča, v njej pa trgovčeva, komaj 20 let stara žena in dekla- Ko so ogenj zadušrili, 90 opazili na ožganem truplu trgovčeve žene hude poškod. be, kar je dokazovalo, da je bila žena pred po žigom umorjena. Trgovec Simo Djakovič ie takrat popival v Glini Ker je bilo po vsej vasi znano da 6labo ravna s svojo ženo, a da je kljub temu nekaj dni prej zvišal njeno življenjsko zavarovalnino in tudi zavarovalnino svoje posesti, so moža takoj ko se je vrnil zaprla. Pred pričami je svoj zločin priznal ter izdal tudi najetega morilca in po. žigalca. Oba zločinca sta svoje strašno delo priznala tudn preiskovalnemu sodniku v Glini, ko pa sta bila privedena v zapor pe-trinjskega okrožnega sodišča, sta spet V6e tajala. Kmalu pa se je Simo Djakovič sam izdal Iz ieče je na skrivaj poslal pismo svojemu očetu, bivšemu trgovcu Iliji Djakovi-ču v Glini. V pismu, ki so ga zajeli pri staremu Djakoviču, so razna nam i ga vanja na zločin. Takoj so zaprli Ilijo Djakoviča in njegovo ženo Sofijo. Sofija je 6kušala pobegniti iz ječe in eo jo zaradi tega privezali na dolgo verigo, ki je bila pritrjena k pa stelil Oni dan si je Sofija samo sodila. Obt. sila se je z verigo. Ta samomor je nov dokaz, da so Djakovičevi zasnovali 6trašno zločin stvo. • Gnezda orlov v filmu. Moetarska podružnica »Putnika« je dobila od nemškega filmskega podjetja Tobis pismo s vprašanjem, če so kje v mostarski okolici gnezda orlov, ki bi se dala posneti za film. »Putnikc je takoj najel nekaj kmetov v okolici, da poiščejo gnezda. Kmalu so kmetje prijavili več krajev, kjer gnezdijo orli. V neki pečini na Buni so našli orlovsko gnezdo v višini preko 100 m Nemško filmsko podjetje je že dobilo odgovor, da je za filmanje vse pripravi jeno. * Kdor hoče biti poceni oblečen, naj kupuje OSTANKE pri STERMECKEM _ Celje. Pišite takoj po cenik. • Za binkoštni izlet v Trst bo jutri zadnji dan prijav v Okornovi izlebni pisarni, Ljubljana, hotd Slon, teL 26-45. Tel. 22-21 S. lunija • Binkoštno nedeljo velika vsi V POSTOJNSKO JAMO^SS* Posebni vlaki iz Ljubljane, Maribora, Jesenic in vmesnih postaj. Prijave se sprejemajo pri PUXN1K(J v Ljubljani, Tyr&eva c. II, teL št. 24-72, v Kranja ln na Jesenicah ter pri PUTNIKC ▼ Maribora in v Celju V&jmm: »ENIT". Petro Kociča br, 6. Beograd Wt}j':'- i" i " i ' : tuH^oprometne pisarne sedaj s praktičnim odskočnim pokrovom * Združenje rokodelskih obrt! y Tržiču obvešča, da je rok za prijavo izleta v Gorico, Benetke, Trst za dneva 14. ln 15. avg. podaljšan do 15. jui. Enako se a tem podaljšanjem spremene tudi pogoji za vplačila izletnih stroškov, in sicer dve tretjini od celotnega zneska 350 din morata biti vplačani s prijavo najkasneje do 15. julija, ostala tretjina pa do 1. avgusta. Vse na-daljnje informacije ta pojasnila za ta izlet prejmete pri tajništvu združenja v Tržiču, Blejska cesta 7. TTVAR OBLEKE prispele, prekrasne nove stvari, cene znano nizke. Sedaj Tivar obleke v vsako hišo, Tivar obleke za vsakogar. Glavna zaloga Anton Brumec, Ljubljana, Prešernova 54, nasproti glavne pošte. * Odvetniški izpit je napravil pri apelacaj- skem sodišču v Ljubljana g. dr. Globevmik Josip ml. iz Novega mesta. * Zahvala. Ob svoji 70 letnici sem prejel tolike prisrčnih čestitk, da se ne morem vsakemu posebej zahvaliti Zato se po tem potu vsem najprisrčneje zahvaljujem. Korošec Anton, veter. tašp. v p. v Kranju. ^MOTOCIKLI MOTORIMPORT LJUBLJANA^ ■ iži ip MIKIjOSIČEVA 30 * Letovanje v Kraljeviei. Dečji dom Franje Tavčarjeve v Kraljeviči je do konca junija otvorjen za goste-Slane. Za nizko ceno 35 din dnevno nudi gostom popolno oskrbo (stanovanje in hrano štirikrat dnevno). Za otroke do 6. leta ee plačuje 15 din, od 6. do 14. leta pa 25 din dnevno. Lega doma je krasna, solnčna; kopališče je poleg doma. Podrobnejše informacije dobite v pisarni Kola jugoslovenskih sester v Ljubljani, Cesta 29. oktobra (Rimska cesta) št. 9. ob delavnikih od 9. do 12. ter od 15. do 18. ure; prijave na upravo doma Franje Tavčarjeve v Kraljeviči. • Prt zaprtju ln motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec navadne Franc Jožefove grenčice. Lepe ln dobre moške obleke lastnega Izdelka priporoča po zelo zmernih cenah A Kune, Ljubljana, Gosposka uL 7. * Pred prihodom prvega vlaka v Nikšii. Od črnogorskih krajev bo zdaj Nikšič deležen železniške zveze. Polaganje tirov na železniški progi Biileča — Nikšič bo kmalu končano. Vsak dan položijo po 800 m tirov in bo tako že te dni prvi vlak privozil v Nikšič, ki pričakuje že z velaiko nestrpnostjo železniško zvezo. Ob prihodu prvega vlaika bo v Nikšiču velika narodna svečanost. KORČULA Hotel Pension BON REPOS vodilna hiša, ponovno renovirana, lastna plaža, ugodno bivanje. Prospekti! • Junak iz borb pri Demir-kapijL Todor Nafčevič iz Prilepa je praznoval te dni svojo 75-letnioo. Pred 50 leti ee je srbski fivelj na jugu uprl turški oblasti in je turška vla^ da iz Soluna poslala v Južno Srbijo močne vojaške odrede, da bi ukrotila upornike. Med uporniki in turško voj-ako je prišlo do ogorčene bitke pri Demir-kaplji. Uporniki so bili poraženi in vse, ki so ostaii živi, so Turki obsodili na dolgoletno ječa Todor Najčevič je bil obsojen na 10 let Roboval je v Solunu, potom pa so ga internirali v Mali Aziji. V internaciji je prebil preko 30 let. V domovino se je vrnil šele leta 1928, • Pokopališče ia dobe hrvatskih vladarjev eo odkopali v Miavincih tfeu Splita Tam je lani v jesena neki kmet na svoji njivi odikopal nekaj starih grobov ter obvestil o najdbi društvo za proučavanje hrvatske zgodovine »Bihač« v Splitu. Društvo je zdaj prekopalo vse področje ter odkrilo kakih 80 grobov, ki so k srednjega veka, iz dobe hrvatskih vladarjev. Najdba bo opisana v društvenih publikacijah. • 2e dva tedna pogrešajo triletnega otroka. Iz Podjčan smo prejeli: V nedeljo 15. t m. je bilo na Boču polno izJetnikov. To priliko so porabili tamošnji otroci, da eo številnim gostom prodajali šmarnice. Med izletniki se je sukala tudi triletna M2cika Jančičeva in ponujala cvetlice. Ko pa je nato Sla ali domov ali morda še nabirat šmarnice, je ni bilo več iz gozda. Nihče otroka po tem ni več videL Ubogo dete je moralo zaiti daleč v gozd. iz katerega nd več našlo iz gozda. Star® so prvotno mislili, da je ubogi otrok zaišel k sosedovim. Ko ga pa Le ni bilo odnikoder, eo o dogodku obvestili orožni-štvo. ki |e uvePri Lojzki« v Ljubljani namesto venca za pokojno gospo Alojzijo Gorjup din 770, katere je zbral univ. glavni arhivar Bevc; od akad. kluba kemikov v počastitev spomina pokojnega inž. Saše Hadžija diin 300, od g. Otona Floja, notarja v p., in g. dr. Mirosl-vva Plo. jsa, vel. župana v p., din 500. Vsem plemenitim darovalcem iskrena hvala. u— Mladinski zbor Sokola Ljubljana — Šiška priredi pevsko akademijo v nedeljo 29. t m. ob 10. dopoldne v Sokolskem doma v Šiški Prijatelja mladine, posetite to prireditev v čkn večjem številu. — Zdravo! E L E K.T R O L U X teh N A " " LJUBLJANA H L A D I L N I K I1S&2 n— Akademija vojnih dobrovoljcev. Kot uvod proslave 20-letnice preboja solunske fronte priredi sreska organizacija vojnih dobrovoljcev v četrtek 2. junija ob 20. v Kazini akademijo s pestrim glasbenim, pevskim Ln literarnim sporedom. S to akademijo ho. če jo vojni dobrovoiljcš opozoriti javnost na zgodovinske dogodke pred 20 leta in na dragocene žrtve, ki so nam priborile svobodo. Zmaga na solunskem bojišču ima za ostvari-tev Jugoslavije odličen pomen ter predstavlja v vojaškem in političnem oziiru izredno važno dejanje. Zmaga na solunskem bojišču je vtisnila našemu narodu neizbrisen pečat samozavestnega, ponosnega in junaškega naroda, ki je pripravljen braniti svoje nacionalne vrednote s preziranjetm trpljenja in smrti. Obiščite akademijo, da počastite spomin padlih junakov in jim izrazite svojo hvaležnost! u— JNAK »Edinstv*>« bo imelo v torek redno sejo ki se je morajo udeiležiti vsi odborniki. Strogo obvezno. — Predsednik. še do petka zvečer oddane obleke v kemično čiščenje, plisira-nje, barvanje, pranje ln svetlolikanje perila izgotovimo sigurno do BINKOŠTNIH PRAZNIKOV tovarna Jos. Relch Trajno In vodno ondulacljo barvanje las, obrvi in trepalnic izvršuje dobro in po zmerni ceni frizer za dame in gospode ERNEST PINTAR, LJUBLJANA, Kralja Petra trg 2, pri sodnijL Lep spomenik — dar pokojnim Ogled spomenikov dolžnost interesentov Stalna razstava — nizke oene FKANJO KUNOVAR, kamnoseštvo TeL 49-09. Sv. Krit — Ljubljana Kajak čolni in Satori — "novi modeli. — Dežni plašči in oblačila za moto-sport. Novi katalog pošljemo zastonj. B. KOLB & PREDALI LJUBLJANA — KONGRESNI TRG 4. Jugosiovenski akademskj emigranti iz Primerja in KoroSke sporočamo po tej poti vsej jugosiovenski javnosti, da novo ustanovljeni klub »Doberdob« nI in ne more biti predstavnik nas jugoslovensikih akademikov — emigrantov in sicer iz razloga^ ker je formulacija klubovth pravil takšna, da nikakor ne odgovarja naši načelni jugosiovenski ideologiji, ki smo jo doslej vedno in povsod odkrito izpovedovali. Ustanovni občni zbor kluba »Doberdob« je na žalost dokazal, da je sloven« sko-hrvatski seperatiaem našel ugodna tla tudd že med našimi emigrantskimi vrstami ln bali smo priče, kako se je dosedanja jugosl. koncepcija klubovih pravil morala umakniti pod dejstvom absolutne večine glasov, kar nas je prisililo, da smo demonstrativno zapustili dvorano. Jugosiovenski akademiki, emigranti iz Trsta, Gorice, Istre in Koroške n— Simfonifni orkester kraljeve garde i* Beograda bo koncertiral v Ljubljani v potek, dne 3. junija ob 20. uri v veliki dvorani hotela Uniona. Na sporedu koncerta so skoro izključno le Straussove skladbe in vsa ta dela bo dirigiral vnuk slavnega »kralja valčkov« Johann Strauss. Uvod v I. in It del koncerta bo dirigiral kapelnik kr. garde, vrišji vojaški kapelnik Zivanovič. Prodaja vstopnic pri blagajni kina Uniona. u— Ljubljanski mešani in moški zbori imajo v ponedeljek 30. t m. ob 20. vajo v Hubadovi dvorani Glasbene Matice. Zupoa uprava. u— Cerkveni davek. Pred dnevi je pričela davčna uprava za mesto na zahtevo župnega urada cerkve sv. Petra rabiti davkoplačevalce šentpetrske župnije za cerkveni davek. Mnogo davkoplačevalcev je vložilo pritožbo proti cerkvenemu davku. Čakali so na rešitev, a namesto nije so dobiili rubežen. Ali niso davkoplačevalci že dovolj obdavčeni, da se jim dela še nepotrebne stroške? Ali ni mogel dati g. župnik v časopise poziv, da zapade plačilo cerikvenega davka tega in tega dne in da sledi potem rubežen. S takim pozivom bi biilii davkoplačevalcem prihranjeni stroški. V RIM z novim modernim avtolmsom, preko Trbiža, Udine, Padove, Bologne, Firenze v Rim, ter nazaj preko Pize, Genove, Milana, Brescie, Gardskega jezera, Verone, Padove, Benetk, Trsta, Postojne. Vožnja traja 11 dni. Odhod 17. junija. Cena z vso oskrbo v zelo dobrih hotelih Din 2.600.— po osebi. Podrobne infor-jaacije daje »ALPAUTO« d. a o. z. Bled. V Martlnščico v dijaško letovišče na morju, pošljite otroke-srednješolce. — Izvrstna prehrana, skrbno nadzorstvo. — 28 dnevna vsa oskrba stane din 750.—. — Prijave sprejema prof. Anatol Andrič, L drž. real. gimnazija — Ljubljana. ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM V 6ISK1, TELEFON 41-79 Slavni francoski komik LUCTEN BAROUX v briljantni komediji PAGLAVČEK (Mioche) Predstave v nedeljo ob 3., 5., 7. in 9. v ponedeljek ob pol 9. urL Vstopnina Din 3.50, 4.50, 5.50, 6.50 Prihodnji spored; HCI UPORNIKA — Shirlej Temple Društvo bančnih zavodov objavlja, da se pri bančnih zavodih v dravski banovini od L junija do 15. septembra uvede poskrvanje za stranke le od 8. do 12.30. Popoldne bodo blagajne zaprte. Popolnoma nov AVTO „OPEL KADET" dobite za Diss na TOMBOLI v SLOVENJEM GRADCU 19. junija 1938. Dobitkov 700. u— Za enotne počitnice na Prednjih šolah. Z dežele nam pišejo; Pouk v srednjih šolah v Ljubljani se bo ,kakor ču-jemo, zaključil 4. junija. Le na ženski realni gimnaziji bo pouk trajal še do 15- junija. Deklice tega zavoda ne bodo deležne ugodnosti daljših počitnic, kakršno bodo uživale njih tovarišice iz drugih zavodov. Mislimo, da to ni prav. Neka enotnost mora vladati pri določanju počitnic za isto vrsto šol, pa naj so prilike v posameznih šolah take alj drugačne. Najhuje pa smo udarjeni starši z dežele, ki imamo otroke v Ljubljani Za pol meseca bomo morali plačati hrano in stanovanje več kakor pa starši, ki imajo svojo deco v drugih zavodih *ste kategorije. Celo leto smo s težavo pošiljali denar v Ljubljano in celo zadolžili smo se nekateri, samo da smo zmogli plačevanje za svoje otroke, ki študirajo v mestu. Banska uprava naj blagovoli odrediti, da se začnejo počitnice 4. junija tudi za dijakinje ženske realne gimnazije. Prvovrstni toaletni prašek, vsestransko uporabljiv, iz izbranih surovin, cenen in domač : Gregori-čev „B0K9SAN". Zahtevajte 'brezplačen vzorec v Dro-geri.ji Gregorio, Ljubljana , Prešernova ul. 5, u— »v kraljevstvn palčkov«. Uprizoritev pravljične igre g- Ribičiča »V kraljestvu palčkov« v mesecu maju je dosegla obakrat največji uspeh. Zaradi mnogega ■Dovpraševanje po ponovitvi Sq prireditelji sklenili ,da ponove igro na binkogt-ni ponedeljek ob 15. uri. Prireditev se bo vršila v opernem gledališču po znižanih cenah. Vabimo vse one starše, posebno pa botre in botrce, ki žele svojim otrokom nekaj prijetnih trenutkov, da si ogledajo to pravljično igro, ki ima poleg svoje pestre vsebine in lepih slik iz življenja palčkov in vil tudi vzgojtno tendenco. NAJLEPŠE DARILO za birmanra ali pridnega dijaka je FOTOAPARAT 5 samoprožilcem za ceno Din 300.—! Zavežemo se Vas naučiti lepo fotografirati ter istega vedno radi zamenjamo za drugega, ako z istim ne bi bili zadovoljni ali če pride nov model iz tovarne. Za prvovrstno kvaliteto jamči Foto Tourist — Lojze Smuč, LJUBLJANA — ALEKSANDROVA C. 8. u— Balinarji gostilne Jeločnik Rož. dolina in gostilne šlibar, šiška, tekmujejo danes v nedeljo ob 14.30 na igrišču gostilne pri »Jerici« Jeločnik v Rožni dolini. n_ Izgubila sem v sredo pred praznikom med 11. in 12. uro na zelenjadnem trgu skoraj novo sivetlorjavo športno rokavico. Najditelja prosim, da jo odda v oglasnem oddelka »JutoK. a— Prijave za vpis na vadnieo. Starši, ki fcele sina ali hčerko vpisati na vadnieo pri drž. učiteljski šoli v Ljubljani, naj se oglase v pisarni ravnateljstva v sredo 1. junija med 8. in 12. ter naj izroče ravnateljstvu krstni last ali družinsko knjižico in potrdilo o cep- | 1 jenih kozah. Tistim staršem, ki so to že ! frtorili, ni treba ponovno prijaviti otrok za vpis. Vsi otroci ki se bodo ali so se že prijavila za vstop na vadnieo, naj pridejo k zdravni. iškem pregledu na šolsko polikliniko (Gledališka ulica 7). in sicer dečki v torek 7. junija, deklice v sredo 8. junija, vsakokrat od 8. do 11. ure. V petek 10. junija zjutraj bo na oglasni deski v veži moškega učiteljišča razglašeno, kateri učenci so sprejeti. Tistim učencem, ki ne bodo mogli biti spre. jeti, se bodo priloge vrnile. V ta namen naj se zglasijo njih starši v teku petka dne 10. junija dopoldne v tajniški 6obi. (Moško učiteljišče I. nadstropje). '"^^JUNmTsE^PRE^ S. REBOLJ & DRUG, KOLESA - OTROŠKI VOZIČKI - IGRAČE NA^^LO^IČEVOCESTO^ n— Geografsko društvo obvešča svoje dame, da bo izredni občni zbor v ponedeljek 30. t. m. ob 17.30 v Geografskem institutu univerze in ne 31. maja, kakor je bilo pr-■votno pomotoma javljeno. Vljudno vabljeni! švicarske ure, zlat nakit in briljan-ti, pri Cudnu, Prešernova ul. 1. u— Dve krasni mavrici sta včeraj popoldne vzbujali pozornost opazovalcev. Sonce je viselo že nad zapadnim obzorjem in šopi pramenov so se lomili nad mogočnim oblakom pred njim v lep odsev dveh pisano bar-vanih nebesnih lestvic. Spodnji lok lepega sončnega spektra .je slonel z enim koncem na Gradu, drugi konec velikega loka je slonel pod znožjem Krima. Nad večjo mavrico krasnih, prelivajočih se barv 6e je točil drug, manjši lok. manj jasnega spektralnega traku. — Po jasnem jutru se je bilo včeraj kmalu pooblačilo in do srede popoldneva .je v presledkih deževalo. Na večer 6e je od jugozapada ielo jasniti, v visoke planine je lezla iz dolin težka megla. Kmetje pravijo, kadar se mavrica z obema krajcema napaja na zemlji, se odžeja za vrsto naslednjih lepih dni. Bomo videli! Iz Celja e— Polkovna slava v Celju. Včeraj je slavil 39. p. p. svojo slavo v spomin na borbe celjskega polka v koroški ofenzivi leta 1919. Ob 9. dopoldne je bila v opatijski cerkvi maša za padle koroške borce. Maše so se udeležili mnogi člani Legije koroških borcev in Maistrovi borci ter zastopniki oblastev in drugo občinstvo. Ob 10. se je pričela na dvorišču lepo okrašene vojašnice kralja Petra služta božja. Ko so prinesli polkovuo zastavo na dvorišče, je obšel postrojeni polk poveljnik mesta g. polkovnik Milkovič. Pred bogato okrašenim spomenikom v čast padlim koroškim junakom, pripadnikom celjskega pešpolka, ki so ga obstopili koroški legio-narji in Maistrovi borci, je opravil prota g. Bulovan žalni obred, častna četa je oddala tri salve, vojaška godba pa je zaigrala državno himno. Svečanosti so prisostvovali zastopniki oblastev in uradov, šol korporacij in društev, narodni poslanec g. Prekoršek, sokolska in gasilska deputacija ter zalo mnogo drugega občinstva. Po žalni svečanosti je prota g. Bulovan izvršil obred rezanja slav-skega kolača, katoliški, obred je opravil mestni kaplan g. Korbam. muslimanski obred pa muslimanski veroučitelj, Id služi v Celju kadrski rok. Nato je poveljnik 39. p. p. g. generalštabni polkovnik Dragoljub Mihailo-vič v lepem govoru orisal junaške in zmagovite borte celjskega polka v koroški ofenzivi, čestital po6trojenemu polku slavo in vzkliknil Nj. VeL kralju Petru EL in kraljevskemu domu. Godba je zopet zaigrala državno himno, nakar so navzoči predstavniki čestitali g. polkovniku Mihailoviču slavo Ob 11. se je pričela na Dečkovem trgu parada vsega polka pred poveljnikom mesta g. polkovnikom Milkovičem. Paradi so prisostvovali tudi zastopniki oblastev, korporacij in šol, koroški legiomarji in Maistrovi borci ter zelo velika množica drugega prebivalstva. Po paradi je bila prirejena steviil-nim gostom zakuska v Oficirskem domu. Popoldne je bila na Glaziji vojaška zabava, ob 21. pa se je pričel v Cefljskem domu prijeten in animiran družabni večer. Polkovna slava je bila letos še posebno svečana in je privabila toliko prebivalstva, kakor doslej še nobena polkovna slava v Celju. KINO METROPOL. Danes premiera izredno duhovite komedije »KOMPROMITIRANA NEVESTA« (Maria Andergast). Matineje: »LORD-LAKAJ«. e— Anton Florič praznuje, v ponedeljek 30. t m. se bo srečal z Abrahamom priljubljeni poveljnik prostovoljne gasilske čete v Gaberju pri Celju g. Anton Florič. Rodil se je 30. maja 1888. na Lož-nici pri Celju. H gabrski gasilski četj je pristopil 26. oktobra 1912. V začetku svetovne vojne je moral na fronto. Dne 22. novembra 1914 je prišel v rusko ujetništvo, v katerem je prebil skoraj štiri leta. Po povratku iz Rusije je vstopil v Legijo koroških borcev itn se boril za našo stvar. L. 1922 se je naselil v Slovenjem grad cu, vstopil v tamkajšnjo gasilsko četo in se v njej udejstvoval do L 1927. kot namestnik poveljnika. Nato se je zopet vrnil v Gaberje, kjer deluje kot neumoren poveljnik gasilske čete. Jubilant je poto življenjskega optimizma, dober družabnik in pevec ter odličen gasilski delavec. K njegov^ 50-letnici mu iskreno čestitamo in mu želimo še mnogo let zdravja, zadovoljstva in uspešnega ude jstvovan ja! KINO UNION Danes premiera filma v slovaškem jeziku »HAJDUK JANUŠIK« Ob 10. in 14. matineja »ZLORABA ZAUPANJA«. Še imate priliko, da se udeležite nagradnega tekmovanja. Ob 4. popoldne žrebanje številk. e— Sokolski nastop ▼ Žalen. Sokolsko društvo v Žalen bo priredilo danes javen nastop. Ob 8. zjutraj se bodo pričele okrožne tekme dece, ob 13.30 pa skušnje vseh oddelkov. Ob 16.30 bo javna telovadba vseh oddelkov. Cisti dobiček lepe prireditve je namenjen zgradbi Sokol&kega doma v Žalcu. Pripadniki in prijatelji sokolstva 90 vabljeni, da se udeleže javnega nastopa v čim večjem številu. e— Telovadni nastop celjske gimnazije bi meščanskih šol se bo pričel dan« ob 10. na Glaziji. Nastopili bodo vsi oddelki, skupno nad tisoč mladih telovadcev in telovadk. Sodelovala bo vojaška godba iz Maribora. Udeležite ee nastopa v čim večjem števi-lu! e— 0 svojih vtisih na svetovni frizerski razstavi v Parizu bo predaval gledališki frizer g. Riko Grobelniik danes ob 10. dopoldne v Obrtnem domu. e— Godbeno društvo poštnih, telegrafskih in telefonskih uslužbencev v Celju je imelo pred dnevi reden občni zfcor. Iz poročil funkcionarjev je bilo razvidno, da društvo lepo napreduje, da ed je izvežbalo precej prav dobrih godbenikov in nakupilo nove instrumente. Zborovalcd so soglasno sklenili, da se izreče zahvala občinstvu, ki od ustanovitve gmotno podpira društvo in mu je pripomoglo, da se je dvignilo na dostojno višino. Sprejet je bil predlog, da se začno v kratkem vežbati novinci. Kdor ima veselje do glasbe in je pripravljen udeleževati se vaj, naj 6e takoj prijavi pri kapelniku Cepuda na poeti. e Prvi Šolski Matice bo jutri, ▼ ponedeljek ob 19. ▼ gledališču. Vstopnine ni. Vstop je dovoljen samo s sporedom, ki a ga vsakdo nabavi prt tiagajni. e— Prehrana deee in naraS?*ja na hp-nem iletu v Celja 12. junija. Na župni zlet v Celju prideta tudi naraščaj in deca, zunanjih društev. Mnogo te deoe je iz siromašnih slojev in ne bo imela sredstev, da bi se dobro prehrani 1 a. društva sama pa tudi nimajo razpoložljivih sredstev. Ž upa se bo obrnila na sokolske in sokolstvu naklonjene rodbine e prošnjo, da bi blagovolile povabiti deco aili naraščaj na kosilo. Poedi-nim rodbinam se ne bo poznalo, ako bo pri kosilu dvoje ali troje oseb več, naši najmlajši pripadniki pa se bodo s hvaležnostjo spominjali na pogostitev, ki so Je bili deležni ob priliki svojega nastopa na župnem aletn v Celju. Rodbine, ki bi bile voljne, prevzeti na kosilo naše najmlajše pripadnike, bi prišle po povabljence same na zbirališče ki bi jih tja tudi po kosilu privedle. Zadevno akcijo je prevzela iz prijaznosti sestra Lojzka Saksidova, ki se bo osebno zglasila pri poedinih rodbinah. e— Geodet Anton P^rčič, civilni pooblaščeni geometer, se je preselil s stanovanjem in pisarno v Celje, Prešernova uL 24. e— Obnovite srečke drž. razredne loterije do 4. junija v podružnici »Jutra« v Celju I Iz Maribora a— Premiera »Divjega lovca« bo v torek 31. t. m. Ta še vedno sveži in sedaj ▼ Malčevi režiji pomlajeni »Divji lovec« je bil na našem odru zadnjič vprizorjen pred 14 leti. Nocoj bo zadnja operna predstava v tej sezoni. a— Dmžabno gibanje v Slovenskih goricah. Društvo kmetskih fantor in deklet pri Sv. Lovrencu v Slovenskih goricah priredi na binkoštni ponedeljek svojevrstno in prav zanimivo tekmo škropcev. Ob 14. bo Obiranje škropcev in ostalih gostov pred krčmo g. Urše Korenove. Ob pol 15. odhod povorke z godbo v bližnji vinograd. Ob 15. govori delegatov, zatem pričetek tekme škropcev. Ob 16. izid tekme in razdelitev nagrad. Po tekmi bo na vrtu nove krčme kmetska prireditev. Vabljene so vse okoliške organizacije, ki naj priredijo posebne izlete bodisi z avtobusi aH s kolesi, da si ogledajo v tem kraju, nedaleč od tekmovališča lepi hribček Gomilo, odkoder je krasen razgled daleč naokoli po spodnjih Slovenskih goricah, kakor tudi Po Murskem polju. Mnogi ljubitelji Slovenskih goric žele videtj mnogobroj-ne hribčke, izza katerih gleda nešteto cerkva in stolpčkov. Splošna je želja, da bi se vrh tega hribčka s pomočjo okoliških kmetov postavil razgledni stolp in to že v prihodnjem letu. V primeru slabega vremena bo gornja prireditev v celoti preložena na nedeljo, 12. junija. Nikdar na zrak brez mene! ... Je toulL v- mteJti vedi! Se en odmev Rožetove afere. V zve- —_ ^ ^ _____________________ ______»Zveza gospodinj« ustanovljena. V zi s preiskavo o Rožetov^ »Privredni zadru- ! prostorih »Vesne« je bil te dni ustanovni ei« so zdaj ugotovili, da je poslovne knp,- | občni zbor »Zveze gospodinj« v Mariboru, ge in dansko kartoteko kar ie kakor 1 ki ga je otvorila in vodila ga. ravnateljica " Marija Rapočeva. Gospa Anka Mešičkova smo poročali, izginilo iz poslovnih prostorov .odnesla iz pisarne neznana ženska. Policija jg zdaj ugotovila, da je skrivnostna neznanka knjige in kartoteko tik pred uradnim zapečaten jem spravila v Zagreb. Na podlagi te kartoteke so zadrugarjem po šiljali okrožnico, da je vsa aktiva in pasiva »Privredne zadruge« v Mariboru prevzela zagrebška zadruga. O tem je bila obveščena zagrebška policija, ki zdaj poizveduje za prebrisano neznanko a— Vol usmrtil otroka. Piri Sv. Miklavžu na Dravskem polju se je zbesnel vol zaletel v 14-letao Nežiko Piženovo, jo nasadil na roge in ji razparal trebuh. Hudo ranjeno deklico so prepeljali v bolnišnico, kjer je pa kljulb takojšnji pomoči kmalu umrla. Pomladanski zrak močno vpliva tudi na Vašo kožo. Zato jo dobro namažite s kremo NTVEA, preden greste na zrak. To krepča kožo, jo dela zdravo in ji daje mladostno svežost. Zakaj Eucerit vsebuje edino le NTVEA! a— Danes pred sokolskim nastopom bo povorka. Zbirališče v Nairoinem domu ob 13.30. Za Slane v kroju obvezno! Zdravo! Sokol matica. a— Jubilejni zbor CMD. V petek 27. t. m. zvečer je bil v polni dvorani Narodnega doma jubilejni občni zbor mariborske podružnice CMD, saj obhaja moška podružnica 50 letnico, ženska podružnica pa 40 letnico svojega plodonosnega narodno obrambnega delovanja. Poročila so izpričala žilavo delavnost obeh podružnic v pretekli poslovni dobi, o čemer priča zlasti sijajen porast redno plačujočega članstva. Poročali so poslevodeči podpredsednik Ivan Tomažič, tajnik Fran Golež, blagajnik Fran jo Cvetko, za nadzorni odbor g. Bratož. Za žensko podružnico predsednica Ivanka Lipoldova, tajnica Slava Bur-nikova, blagajničarka Ema Kosijeva in ga. Tomažičeva za nadzorni odbor. G. L Tomažič se je spomnil tudi pokojnih zaslužnih cirilmetodarjev ter cirilmetodaric predsednika moške podružnice v Mariboru dr. F. Lašiča, J. Kejžarja, Franje Tavčarjeve, dr. Fornazaričeve in Kravosove. Gospa Lipoldova pa je zajela celotni razvoj ženske podružnice CMD v zadnjih 40 letih s posebnim ozirom na razmah ženske podružnice CMD v Mariboru, članstvo moške podružnice je naraslo na 405, ženske pa na 429. Cirilmetodarice so nabrale za božično obdarovanje obmejne dece 13.225 lin v gotovini ter blaga v vrednosti 11.882 din. Moška podružnica je imela 16.164 din prejemkov ter 14.420 din izdatkov, ženska podružnica pa 23.039.25 din prejemkov, ki se krijejo z izdatki. Dr. T^ašičev obrambni sklad izkazuje 5336 din. Pri volitvah so bili izvoljeni: Moška podružnica: predsednik Ivan Tomažič, tajnik Fran Golež, blagajnik Fran jo Cvetko, odborniki nrof. Mrav-ljak, J. Robnik, M. Dojčinovič, A. 3rand-ner, M. Kralj, P. Maroh, M. Oset, H. Sax, F. Rožman. F. Majer, D. Vahtar, dr. Leo Kac. Nadzorni odbor Josip Bratoš in Štefan Medved, ženska podružnica: predsednica Ivanka Lipoldova, tajnica Slava Bur-nikova, blagajničarka špilarjeva. Odbor-nice: Saxova, Cernovškova, Vomerjeva, Pinterjeva, Domicljeva, šegulova. Preglednici računov Tomažičeva in Smerdujeva. a— Staro-katoliška cerkev: Danes ne bo običajne službe božje zaradi letine sinode v Zagrebu. Prihodnja služba božja za bin-koštne praomka a— Danes otvoritev največje razstave slovenske likovne umetnosti. V organizaciji tukajšnjega Umetniškega khiba ter Ob sodelovanj« vseh organizacij slovenskih likovnih umetnikov bo danes v nedeljo 29. t m. ob 11. uri v Utaionu otvoritev reprezentativne razstave sodobne slovenske likovne umetnosti. Bo to največja razstava te vrste v Mariboru in v Sloveniji sploh. Namen razstave na samo opozarjati na 20 letnico osvobojenja, ampak tudi afirmacija naše kulturne tvornosti v sosedstvu velike nemške države, dokumentiranje narodnega značaja ob mejj ter nacionalne kulturne pomembnosti, ki pripada Mariboru kot obmejni kulturni postojanki v sestavu velike jugoslovenske državne skupnosti. OBLEKE velika Izbira pri JAKOB LAH, MARIBOR. a— S trikom skozi življenje. Mali kazenski senat tukajšnjega okrožnega sodišča je obsodil včeraj dopoldne 27 letnega zasebnega uradnika Ivana Rotmana iz Studencev pri Mariboru na 6 mesecev strogega zapora in 300 din globe ter izgubo častnih državljanskih pravde za dobo 3 let, ker je v juliju in avgustu preteklega leta pobiral po Mariboru prispevke za neko mladinsko revijo »Mladost« ter nabral pri raznih mariborskih trgovcih skupno 4050 din, ki jib je uporabil zase, dočim ni bilo nobenega sledu o kakšnem »pripravljalnem odboru« za omenjeno mladinsko revijo, v katerega imenu je nastopal. Obenem je bil obsojen radi soobtožbe tudi neki 22 letni trgovski pomočnik iz Studencev, ki je tudi pobiral prispevke in kasiral 280 din. Soob-toženec je bil obsojen na 4 mesece strogega zapora, 200 din globe, izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 2 let, pogojno 2 leti. a— Kontrola krušnih cen. Včeraj v soboto je mestni tržni nadzornik inž. Večer-jevič skupno z organi mestne policije izvršil kontrolo krušnih cen pri mariborskih pekih ter ugotovil, da niso krušne cene v skladu s ceno moke. Z zadevo se bo sedaj pečala banska uprava. a— Padec z mlinskega lifta. Ves v krvi ln s hudimi notranjimi poškodbami je obležal v kletnih prostorih nekega tukajšnjega lifta 36 letni mlinarski pomočnik Štefan Grašič, ki so ga prepeljali v tukajšnjo iUploSnft bolnišnico. je npto razvila program matičnega društva »Zveze gospodinj« v Ljubljani. Naloga novega društva je: skrbeti za strokovno izo-razbo gospodinj potom tečajev, predavanj itd. Nadalje bo društvo skušalo doseči, da upoštevajo pristojna oblastva pri reševanju gospodinjsko-gospodarskih vprašanj nasvete in izkušnje gospodinj. Po prečitanju društvenih pravil je bila sprejeta resolucija, v smislu katere se naproša mestna občina mariborska, naj gradi novo tržnico, M naj bi po svoji legi in ureditvi ustrezala željam gospodinj vsega mesta. a— Prebivalci Ruš in okolice so morati v»o nog reševati svojo imovino. Glede na ta dopis, objavljen v zadnjem ponedeij-skesm »Jutru«, nam Je poslala uprava ruške občine: Vi pišete: »že ob štirih popoldne je Ruški potok poplavil v svojem srednjem delu okolico, dočim je bil gornji del radi regulacije zavarovan. Prejšnja občinska uprava je namreč poskrbela za regulacijo gornjega dela Ruskega potoka- Nova občinska uprava pa del ni nadaljevala in je zaradi tega poplava povzročila ogromno škodo ravno v srednjem, oziroma spodnjem dehi Ruškega potoka, ki je ves zavrhan s kamenjem in skalovjem.« Dalje pišete: »Ruše so rejo oškodovane in razburjene, ker je glavna krivda predvsem v tem, ker se niso nadalje vala regulacijska dela Ruškega potoka, a katerimi je pričela prejšnja občinska uprava.« Te trditve niso resnične. Ni res, da bd prejšnja občinska uprava preskrbela za regulacijo gornjega dela Ruškega potoka in da nova občinska uprava teh del ni nadaljevala, res je le, da je regulacijo Ruškega potoka izvrševala in izvršuje banska uprava v Ljubljani, odsek za hudournike, in da je sedanja Občinska uprava ponovnokrat pri banski upravi intervenirala, da se ta regulacijska dela nadaljujejo in je sedanja občinska upirava tudi plačala občinski prispevek k regulacijskim stroškom Zaradi tega pa tudi r& res, da bi bila nova občinska uprava zakrivila škodo in razburjenje v Rušah, ker ni nadaljevala regulacijskih del pri Ruškem potoku, katera je pričela prejšnja občinska uprava, ker regulacija Ruškega potoka ni bila stvar niti prejšnje niti sedanje občinske uprave, temveč le bano-vinske uprave. PS« Poizkusite WRIGLEY (RigH) gumo za žvečenje. Ugoden okus Vam bo prijeten. Odli& na za zobe in prebavo. A. Ozmo, Zagreb, Vlaška 72/a Iz Zagorja c— Nad kurnik se je spravil. Pravigo, da na praznik vnebohoda tudi tič tiča požre, samo da žre meso. Tako je pač mislil tudi neznanec ki ee je spravil v noči na praznik nad kumak g. Franca Beneta, rudniškega, paznika, in odnesel pitanega petelina in eno kokoš. Ko so zjutraj pri Renetovih hoteli pe_ teliina za/klati, so videli da jim je nekdo prekrižali račune. Za tatom so ee videle stopnje na pšenični njivi, ko je plen odnašal proti gozdu. b— Nesreča « Dobertovko. Na praznik se je mladina igrala v solnčni naravi Dobili so nekje flobertovko in hoteli pokazati svojo strelsko zmožnost Nekrajkrat je orožje v redu delovala Ko pa je flobertovko dohil v roke 16-letni Framček S., je dvakrat pritasndl na petelineka, pa ni hotelo počita. Ko pa je v tretje dobro pritisnil, je pooillo in krogla je zadela 16-letnega Ivamcka K. v levico. Fant je moral k zdravniku. Rana k sreči no nevarna Nesreča naj bo v opomin. Mislite v teh dneh na CMD in darujte za njen shlad! Orjaške sončne pege povzročajo letos pomladne nevihte Zanimivo odkritje naših zvezdoslovcev Ivana Tomca in Pavla Kunaverja Ljubljana, 28. maja. Ko so zvezdoslovci dobili v 19. stoletju prve spektroskope, ki so jih kasneje temeljito izboljšali, se je Sonce, vir naše svetlobe in življenja pokazalo v pravi luči. Presenečenim očem se je odkrilo velikansko polje žareče oble, iz katere visoko bruhajo pošastni plinasti oblaki. V notranjosti do 5 milijonov stopinj Celzija segrete oble se nenehoma ponavljajo kemični procesi in na sončni površini, tako zvani fotosferi se nudijo očem čudovite izpremembe. Do 5000 stopinj Celzija in še čez se segreje površje Sonca, ki že nad 100 milijonov let pošilja na Zemljo blagodejne žarke, brez katerih bi ne bilo življenja. Meteorologi, ki so za vremenske prevrate iskali vzrokov tudi v vesoljstvu, so končno prišli do spoznanja, da je naše Sonce v veliki meri povzročitelj zemeljskih katastrof. Vodja naših planetov tedaj ni samo naš dobrotnik, temveč tudi odločujoč razsodnik za vremenske ujme na velikih površinah naše premičnice. Astro — meteorologija, veda, ki proučava vplive iz ve-soljstva na podnebje na Zemlji, je prišla do zaključka, da sproži vsakokratni pojav sončnih peg na določenih krajih našega planeta velike katastrofe. V času, ko dosežejo sončne pege svoj višek, izžarevajo v vesoljstvo ogromne elektro-magnetske energije. Te dosežejo tudi našo Zemljo, ionizirajo na prizadetih mestih ozračje ter povzročijo ,da se ravnotežje med toplotnim in mrzlim viškom v zraku zruši. Ob morski obali in v najbližnjem zaledju so takšni vplivi sončnih peg najčešči, odtod tudi vremenske ujme, ki se leto za letom vrste ob Mehikanskem zalivu, na Floridi, in v zaledju Sredozemskega morja, ob Sundskem in Japonskem otočju. Med Slovenci se že nad trideset let mar- ljivo bavi z opazovanjem Sonca naš zvezdo-slovec g. Ivan Tomec. Njegovi izsledki o nastanku in pomikanju sončnih peg so dosegli že splošno priznanje, še več veljajo zaključki našega neutrudnega raziskovalca o tesni povezanosti sončnih izprememb s posledicami na Zemlji. Kogar prezani-mivo snovanje in delovanje na sončnem površju zanima, naj se naroči na edini naš jugoslovenski zvezdoznanski časopis »Saturn«, ki izhaja v Beogradu. Po strokovnih navodilih svojega vzornika se peča z opazovanjem Sonca na lastnem instrumentu tudi g. Pavel Kuna-ver, ravnatelj meščanske šole v ši-ški, ki nam je v zvezi z zadnjimi vremenskimi preobrati poslal zanimiva opazovanja v objavo. ~ " Sončna pega, 150.000 km dolga, ki jo je 24. t. m. odkril s svojim instrumentom g. Pavel Kunaver. črne pike so jedra pege, temne sence tako zvane penumbre peg V zadnjem času je bilo delovanje Sonca omejeno bolj na južno polovico, severna poluta je imela manj peg. Dne 23. t. m. se je pa na severni polovici Sonca pojavila precejšnja skupina drobnih peg ali por (od katerih je bila seveda vsaka še vedno večja kakor vsa Srednja Evropa). Toda ta skupina je bila torišče silovitih dogodkov, saj se je iz njih do naslednjega dne, 24. t. m. razvila pega, k! meri v dolžino okrog 150.000 km! Pri večji povečavi je bilo mogoče v njej in bližnji okolici našteti 61 črnih jeder, ki so pa v resnici tisočkrat svetlejša kakor polna luna! Obliko velike sončne pege prinašamo v skici. Ta ogromna sončna pega pa letos ni bila edina. Konec januarja je šla preko sončnega površja pega, katere površina je merila blizu 16 milijonov km2! Kako velika je ta površina, si lahko predstavljamo, če jo primerjamo z zemeljskim površjem, ki znaša pol milijarde km2. Januarska velika sončna pega je povzročila prekrasni severni sij, ki je tudi pri nas sprožil toliko senzacij. V prvi polovici maja, od 4. do 17. t. m. je potovala po sončni površini druga pega velikanka, ki je v dolžino merila 110.000 km! Znanost le počasi prodira v skrivnostno dogajanje na našem največjem dobrotniku —Soncu. Po zaslugi g. Ivana Tomca bodo tudi opazovanja na slovenski zemlji pripomogla k zanimivim, povsem novim dognanjem. V zvezdoznanskem časopisu »Saturnu« priobčuje g. Tomec pravkar svoja odkritja, ki bodo tudi znanstvenikom, ki razpolagajo z neprimerno večjimi in boljšimi sredstvi, pokazala povsem nove izsledke, dala pobude in novih smernic za nadaljnje delo. Vremenske njme, ki so v letošn jem ma hi prizadele našo domovino in sooednja ozemlja so bile tedaj neposredna posledica velikih izprememb na sončnem površin. Redkim našim znanstvenikom, ki posvečajo svoj trud proučavanju vesoljstva, odkrivajoč pri tem medsebojno vez v iskanju vzrokov nenadnih vremenskih preobratov, smo za dragocena pojasnila iskreno hvaležni. OJcjni doGtovoCjci vabijo i 1 Naši vojni dobrovoljci so v zadnjih letih postali izredno agilni. Leta 1936. so nas presenetili s svečanim razvitjem prapora, ki je zbral velike množice rodoljubnega prebivalstva v veličastno manifestacijo ju-goslovenske misli. Sledile so razne intimne. nepozabne akademije, pri katerih je sodelovala naša nacionalna javnost in ki so •odkrivale vedno bolj ideale dobrovoljske-ga duha. Lani so nas presenetili z izdajo svoje monumentalne knjige spominov: y>Dobrovoljci-kladivarji Jugoslavije«, ki je med našimi rojaki v Evropi in Ameriki vzbudila ogromno zanimanje, tako da je njena za naše razmere velika naklada, sko-ro že razprodana. V jeseni so odkrili spominsko ploščo nepozabnemu tovarišu heroju Ivanu Gosarju, ki se ni bal pred smrtonosnim strelom avstrijskih pušk na dvorišču okupiranega Beograda vzklikniti junaško zadnje besede: »Živela Jugoslavija! Živel kralj Peter!« Letos nameravajo naši vojni dobrovoljci izdati drugo knjigo spominov, ki bo zaključila prvo knjigo v kolikor mogoče zaokroženo celoto. Še mnogo načrtov imajo, poleg vsega dela pa bratsko lajšajo bedo številnim tovarišem, ki jim življenje ne da človeka dostojnega kruha, ne varne strehe nad glavo. Sedaj nas naši dobrovoljci zopet vabijo. Dne 2. junija, t l. priredijo v ljubljanski Kazini svojo akademijo kot uvod v jubilejne proslave nastanka Jugoslavije z zelo zanimivim sporedom: predavanje o delu vojnih dobrovoltcev pred 20. leti, glasbene in pevske točke vojaške godbe in pri-Ijubljenih mladih umetnikov, recitacije des-mi in odlomkov iz solunskega dobrovol jske-ga dnevnika itd. Častna dolžnost vsakega naciorialno čutečega človeka je. da se udeleži te svečanosti. ki bo zopet dvignila našemu času tako potrebno vero. navdušer je in moč za vztrajanje na poh. ki so jo že v davnini začrtali najboljši sinovi jugoslovenskega naroda. Posebno pa je dolžnost naše mladine, di-jaštva„ da pride, posluša, se uči in krepi iz besed tistih ki niso poznali in ne poznajo strah u, kadar gre za Jugoslavijo. Imamo vtis, da naši dobrovoljci nekako hitijo, da korakajo v nekakem pospešenem pohodu — nekako tako. kot so pred 20 leti skupno s srbsko armado in zavezniško vojsko predrli v srditih bojih solunsko fronto, preleteli v nepopisnem elanu vso ogromno razdaljo od Soluna do Beograda v pičlih 40 dneh in začrtali z odločnim, viteškim dejanjem naše meje. Ta pospešeni korak v delovanju naših vojnih dobrovoljcev pa je razumljiv: Zavedajo se. da so ravno oni prvi poklicani, da dajo iniciativo za pravilno proslavo jubileja dvajsetletnice Jugoslavije v istem junaškem duhu prostovoljnega žrtvovanja, v katerem je bila ustvarjena. In zdi se nam. da jih še neka tajna sila priganja k delu: leto za letom polagajo v grobove v svobodni domači zemlji svoje tovariše, ki so jim pred 20. leti prizanesle krogle in granate, ki pa so izhirali ali na DOLENJSKE TOPLICE 38° [ Izredno učinkovito radio-emanacijsko kopališče z bogato vsebino ogljikove kisline. Kapaciteta termalne vode 3,000.000 litrov na 24 ur. Vse kopalne naprave direktno na izvirkih. Zdravi sigurno revmatizem vseh vrst, nevralgije, ženske bolezni, posledice zlomljenih kosti in zmečkanin. Rekonvale-scenca po težkih boleznih in operacijah. Prezgodnja ostarelost, odebelenje, itd. Spe-cijelne masaže pod zdravniškim nadzorstvom, (garantirane proti odebeljenju in zaprtju). Izkušeni nasveti za gimnastiko. Penzija s kopel jo že od Din 45.— dalje! Masažna kura za odebelenje. Krasna okolica za izprehode in izlete. Izborna oskrba. — Brezplačna pojasnila in prospekte daje uprava kopališča. posledicah vojnih naporov, aH pa jim je kako drugače neizprosna smrt ustavila srce. Dolgo vrsto tovarišev so že pokopali v svobodi; v zadnjem času se je njihov ponosni prapor nagnil nad grobovi dr. Ljudevita Pivka, Mihe Čopa in drugih. Dobrovoljci morajo hiteti... Da Izrečejo svoje zadnje besede, žgoče, svarilne in bodrilne besede vere, upanja in ljubezni do Jugoslavije. Da bi se vsadila dobrovolj-ska misel v srca tistih, ki stopajo v mogočnih mladih in kipečih vrstah za nesrečno vojno generacijo, da bodo ti imeli varen in zdrav kaž'pot v viharno bodočnost. Zato: pojdimo vsi brez razlike na proslavo vojnih dobrovol jcev, da čujemo junaško besedo tistih, ki govorijo v imenu herojev, padlih za Jugoslavijo! R. Pn. Slovenski Javnosti Ljubljana, 27. maja Stoletja in stoletja se že borimo za svoj obstanek. Borba na gospodarskem, socialnem, kulturnem in političnem polju je bila zelo težavna in je zahtevala mnogo žrtev. Toda bolj kot kdajkoli prej bi se moralo danes slovensko ljudstvo zavedati svojih velikih nalog in dolžnosti, ki jih ima napram sebi in svojim potomcem. Bolj kot kdajkoli bi se morali Slovenci danes zavedati, da nam je kot malemu visoko kulturnemu ju-goslovenskemu narodu zagotovljena bodočnost samo v tem slučaju, če bomo znali varovati to. kar smo si pribonh in če bomo znali vzgojiti in pripravili svoj rod tako, da bo krepko in neomajno stal na braniku svoje kulture. Premnogi znaki kažejo, kako se pojavlja med slovenskim ljudstvom težka bolezen, ki postaja vedno hujša. Ti znaki notranjega razkroja, ki so prodrli ponekod že do korenin, terjajo, da se jim posveti vsa paž-nja in pozornost, da ne postanejo usodni. Temu niso krive samo današnje slabe socialne razmere; so še drugi vzroki, ki ogrožajo naše moralno in fizično zdravje, našo moč in napredek. Vedno bolj prihajamo do zaključka. da je bodočnost naroda najtesnejše povezana z njegovo moralno krepkostjo. In kje so vzroki, da se ruši ta krepkost? Alkoholizem, ki ga nikakor ne smemo pojmovati samo kot pijanost, marveč kot vsesplošno zlo, ki mu je sam kot tak posredni ali neposredni spremljevalec, je prizadejal mnogo škode v našem narodnem gospodarstvu. mnogo je škodoval rasti naše narodne kulture in napravil mnogo socialnega gorja. Kjer ni treznosti, tam je beg iz življenja, kjer ni značajnosti, tam je omahljivost, kjer ni volje in moči, tam je obup. Preveč puščamo Slovenci v nemar, da se razraščajo destruktivne sile alkoholizma, premalo si prizadevamo zavarovati se proti njemu in njegovim zlim posledicam. Premalo se zavedamo, da je alkoholno vprašanje za Slovence najbolj pereč problem gospodarske, socialne kulturne in prosvetne politike in da bi ga kot takega bilo treba reševati. Alkoholno vprašanje je zadeva vseh Slovencev in zato mora napram njemu zavzeti stališče ves narod. Da se vzbudi za to vprašanje prepotreb-no zanimanje, bo letos od 28. maja do 4. junija treznostni teden. U ver jeni smo, da se bo vzbudilo prepotrebno zanimanje, uver-jeni pa smo tudi, da bo vsak posameznik storil svojo dolžnost. Bodimo trezni in propagirajmo treznost povsod! Pomagajmo tistim, ki imajo slabo voljo, da si opomorejo! Starši, vzgajajte otroke v tem duhu in jih navajajte k abstinenci. Pristopajte v treznostne organizacije in jih podpirajte duhovno in stvarno! Častno predsedstvo: Dr. Marko Natlačen, ban dravske banovine Dr. Gregotij Rožman, škof ljubljanski Dr. Golija Vladimir, predsednik apelacijskega sodišča v Ljubljani Dr. Ravnih ar Vladimir podpredsednik mestne občine ljubljanske Dr. Juvan Alojzij, predsednik mestne občine mariborske Alojzij Mihelč č, predsednik mestne občine celjske. Pripravljalni odbor lige proti alkoholizmu; Zveza kulturnih društev; Prosvetna zveza; Jugoslovansko učiteljsko udruženje, sekcija za dravsko banovino; Slomškova družba; Gasilska zajednica za dravsko banovino; Dravska skavtska župa; Osrednji odbor društva Branibor; Delavska zbornica; Zbornica za trgovino, obrt in industrijo; Dravski banovinski odbot društva Rdečega križa; Jugoslovenska ženska zveza, sekcija za dravsko banovino; Jugoslovenska Unija za zaščito dece; Rafaelova družba. KINO S L O G A — TEL. 27-80. Ljnbavna idila mladega grofa in prekrasne Mfp k KTmr ft VDY Ciganske princese v Vlll/Ul fVlvI prastarem Škotskem dvorcu. Konjske dirke, od katerih izteka zavisi sreča dveh mladih IjudL Predstave danes ob 10.30, 15., 17., 19. in 21. uri Vsem draštvom in udeležencem praškega rleta sporočamo, da morajo do 1. junija obenem z zneaki za vožnjo in anake založiti tudi ves zneeek. ki ga bodo potrebovali za svoje bivanje v Pragi. Društva bodo te zneske istočasno nakazala župi. Brez tako založenih zneskov za bivanje v Pragi bo udeležba v Pragi nemoeoča. zato tudi prijave brezpredmetne. — Soko^ka župa Ljubljana Sokolsko društvo Ljubljana — Vič mora odpraviti svoj letošnji nastop zaradi nepredvidenih okolnost,- že v soboto 4. junija t. 1., ki bo spremenjen v »Večerno akademijo« ter bo njegova zadnja prireditev na dosedanjem letnem telovadišdu, ki ga mora do avgusta izprazniti, ker se bo gradila na njem nova meščanska šola. Viški Sokol je v to telovadišče vložil ogromne moralne in gmotne žrtve ter bo najtežje pogrešal vežbališča, na katerem je skozi 5 let od zgodnje pomladi do poz- ne jeseni sokolska mladina vežbala in urila svoja mladostna telesa v vseh panogah sokolske telesne vzgoje, katere sadove je prikazovala na vsakoletnih javnih telovadbah. Spričo dejstva, da mora biti telovadišče že v dveh mesecih na razpolago mestni občini se je društvena uprava odločila, da priredi že na binkoštno soboto telovadno večerno akademijo ter z njo zaključi telovadne prireditve na letnem telovadišču. Nastopili bodo vsi društveni oddelki z zelo pestrim sporedom, po končani akademiji bo pa družabni večer v prostorih sokolskegra doma na Viču. Uprava pričakuje, da bodo prijatelji viške ga Sokola tako iz njegove neposredne bližine, kakor iz središča Ljubljane pose tili to akademijo, ter dal, s svojo prisotnostjo članstvu moralne opore v plemenitem stremljenju po sokolski in nacionalni vzgoji, ki jo vrši v nredrnest™ bele Ljubljane. Rokopis, značaj in usoda človeka Tudi ml Imamo velikega, fenomenalnega meža V naših časopisih čitamo pogosto o velikih svetovnih čudih in slavnih ljudeh, prav za prav fenomenih, in mislimo, da imajo vse to v daljnih tujih deželah. Tako smo pred kratkim čitali tudi o slavnem nemškem grafologu Rafaelu Schermannu, kakor da tudi pri nas ne bi imeli velikega psihografologa, ki ga ravno tako poznajo po širnem svetu in ki bo v kratkem odpotoval celo v Ameriko, da izpolni željo svojim ameriškim prijateljem in ameriški javnosti. Ta naš jugoslovanski psihografolog je F. T. Karmah. O njem so priobčili časniki v zadnjih 10 letih nešteto člankov, ki v njih opisujejo njegove kar fenomenal-ne uspehe. Gospod F. T. Karmah se je specijaliziral kot grafolog na znanstveni osnovi v velikih evropskih prestolnicah in je že v začetku vzbudil pozornost s svojo nenavadno nadarjenostjo, ki pogosto prekosi sleherno domišljijo. Z analizo rokopisa in podpisa utegne naš veliki psihografolog ugotoviti ne samo značaj in temperament posameznika, ampak tudi vsa njegova nagnjenja in njegove mržnie, njegove bolezni, napake, njegovo preteklost in bodočnost. Znani so primeri, ko je gospod F. T. Karmah povedal čisto zdravim ljudem, da bodo v kratkem zboleli ali pa celo umrli. Razkrinkava! je zločine in zločince, vzroke zakonskih nesoglasij in tragedij, sposobnost in nesposobnost v poklicu, potrebe metode pri vzgoji otrok. itd. Posebno znan je primer, ko je neki mladi vdovi pri proučevanju njenega rokopisa dejal: »Gospa, vi nekaj skrivate, Vaš mož ni umrl naravne smrti. VI ste ga zastrupili!« In zadel Je v črno. Sodna preiskava je potrdila vsako njegovo besedo. Ravno tako so iz prakse našega slavnega ps hografologa znani primeri, ko je gospod Karmah svetoval liudem, naj se ne sdu- Oglejte si in zabavali se boste — kako je GABRY COOPERA ukrotila OSMA ŽENA MODROBRADCA DRA2ESTNA CLAUDETTE COLBERT v veseli filmski komediji neštetih zakonskih kapric! Najnovejši dodatni program! Isti spored kot matinejska predstava ob 11. uri dopoldne po znižanih cenah ! ! KINO MATICA 21-24 Sokolinaddu Na ljubljanski župni zlet Smo tilk pred 12. junijem. dnevom našeca XVII. župnega zleta. Župna celota gre do-slednjo po začrtani poti: Rakek, obrambni zbor, župni zlet, Praga. Sami majmiki naše vzbujene zavesti, volje in delavrosu. Dva inejinika, dva svetilnika sta že za nami. Niso še urejeni mogočni vtLski obrambnega zbora, pa se že bližamo novi nalogi, tretji, in za njo četrti. Vsi ti stebri nase delavnosti bodo v najglobljih temeljih razgibali župno celoto. Vsaka izmed teh prireditev pa ima svoj poseben pomen. Rakek je bil namenjen zgolj spominu kralja Sokola, obrambni zbor je bila čista sokolska vaja in preizkušnja obrambne zavesti, volje in sposobnosti braniti našo samostojnost. Obrambni zbor ie bil namenjen narodu in državi. Praški zlet je namenjen vsemu Slovanstvu, župni zlet pa je namenjen SokoLstvu samemu. Tako fce je sokolska župa letos oddolžila kralju, narodu in državi, Slovanstvu, z ŽupnLm zletom pa se bo oddolžila sebi. Župni zlet ne bo zavi6en od navdušenla in zgolj hipne požrtvovalnosti, temveč izključno od reetiega, dolgotrajnega, stalnega in načrtnega dela v telovadnicah. Zato bo župni zlet manifestacija Tyrševega duha v našem sokolskem delu. Kakršno je bilo naše delo od jeseni dalje, tak bo uspeh župnega zleta. Mirno zremo na bližnje zletne dni v zavesti, da eo se članstvo, naralčaj ln deca vseh društev v zimski doti vestno pripravljali in marljivo urili v lepih in težkih vajah za župni in praški zlet. Z uspelim župnLm zletom pa bodo končane tudii že vse priprave za Prago. Zato vemo, da so že danes premagane vse ovire, da so gesla: »Krepimo se!<, »Vsfcami, živi. bori se, ne kloni!«, »Zlomi, preskoči, ne podleži!« naši sokolski mladini prišla v meso in kri. Sokolski rog je zatrobil in vemo. da bodo po vseh sokolskih gnezdih in na vsem župnem področju zaža-rele rdeče srajce im zavihradri prapori. Zato nam ni težko že sedem tednov po Rakeku in pet tednov po obrambnem zboru, na katerih dveh prireditvah se je zbralo de6et tisoč Sokolov naše župe, ponovno sklicati župno celoto na župni zlet ki je letošnja naša naijtežja preizkušnja. To, kar je bilo ee včeraj sen, je danes nujna stvarnost, pogojena po triletni delavnosti in razvoju. Poziv: »Le naprej, brez miru!« je resnično zajel vse Sokole. Dviga nas ponosna zavest, da zadostuje članstvu, naraščaju in deci le en poziv: »Povečaj napore! Do zleta vsak dan v telovadnico! Dovrši oblikovanje in pripravo duha in telesa za veliki dan! Vsi na zlet, v©i v rdeče srajce! Sokolska lupa Ljubljana ščajo v gospodarske špekulacije, a ljudje ga niso poslušali, misleč, da so pametnejši od znanstvenika grafološke analize, ki v rokah g. Karmaha kakor matematika točno riše dogodke, ki se tedaj v človeški duši šele pripravljajo. Nejevernejši so špekulirali in propadli, šele tedaj so spoznali, da analiza ni nikakšno nesmiselno vedeževanje Kajpak sleherni grafolog še ni Scher-mann ali Karmah, kajti čeprav je danes grafologija že priznana realna veda, je še zmerom treba zanjo nadarjenosti in intuicije, nekakšnega šestega čuta, kakor pravijo tisti, ki hočejo razjasniti ta skrivnostni pojav. Bajne sposobnosti našega strokovnjaka se kažejo v tem, kako hitro izlušči iz rokopisa človekov značaj. Takoj ve, ali je ta ali oni človek star ali mlad, inteligenten ali neinteligenten, miren ali nemiren, bolan ali zdrav. Kot dokaz naj navedem tale zanimivi primer: Lepega dne smo sedeli v kavarni z družbo, ki je bila v njej tudi neka gospodična. Vzela je iz svoje torbice pismo in ga pričela brati. G. F. T. Karmah je zelo diskretno pogledal rokopis, ne da bi bil prebral le eno besedico in vseeno takoj dejal: i Gospodična, ogibajte se tega človeka! Zelo je nevaren.« Kajpak je gospodična zardela in ga vprašala, kako je mogel priti do takšnega spoznanja z enim samim pogledom na rokopis pisma, ki ga je diskretno čitala. A gospod F. T. Karmah se ni dal zmesti, ampak je s trdnim pre- Slovenlja Vas vabi SLATINA RADENCI 300 sob, 180 novih s tekočo vodo. Ves komfort. Muzika itd. Srce, ledvice, živci, jetra, želodec, ženske motnje, notranje žleze. Maj 710, Junij 750 din za 10 dni vse vračunano: stanovanje, hrana (tzvzemši kruh) zdravilne kopelji, 1 zdravniški pregled, takse, postrežba. Obširni prospekti pri Putniku ali upravi, Ze 300 let zdravi ROGAŠKA SLATINA s svojo čudodelno močjo vse bolezni želodca, ireves. ledvic žolčnlh kamnov Itd. Vsa sredstva za zdravljenje. Najmodernejše urejen nov hotel s 86 sobami. Plavalni bazen popolnoma preurejen. Prvovrstna godba. Raene prireditve za zabavo ln razvedrilo. Tenis ln dr V pred ln po sezoni popusti. Posluje vse leto. Znameniti zdravilni vrelci: TE.MPEL STYRIA DONAT Prospekte ln Informacije brezplačno. Zdravilišče Roga&fca Slatina, pričanjem ponovil: »Ta gospod je navaden pustolovec.« Bilo je res in že po treh dneh smo brali v časnikih, da so ga zaradi sleparij aretirali. Napisal sem ta osebni doživljaj z gospodom F. T. Karmahom zato, da pokažem, da imamo tudi mi v svoji sredi velikega in fenomenalnega psihografologa, ki smo nanj lahko ponosni. Zato Je pa čudno, da tega našega velikega strokovnjaka v tujini bolje poznajo kakor pa pri nas, v naši državi. A g. F. T. Karmah ni samo praktik, ampak tudi teoretik. Ravno zdaj je dokončal veliko delo o vse okultnih vedah, o grafologiji, astrologiji, hiromantiji, fizio-gnomiki. frenologiji itd.; v knjigi dokazuje kaj je na tem delu resničnega in kaj ne. Ta njegova knjiga bo hkrati tudi prvi učbenik grafologije, astrologije, hipnotizma, sugestije in hiromantije, napisan in natiskan v naši državi. V njej je gospod F. T. Karmah s tekstom in kakšnimi 200 slikami popisal vse, kar nam je treba vedeti o okultnih skrivnostih in našem življenju. Knjiga »Naše življenje in okultne tajne« bo gotovo zbudila v naši javnosti največje zanimanje. Knjiga stane samo 60 dinarjev, a razen nje bo dobil vsak pred-plačnik še analizo svojega značaja. Tisti, ki se bodo prijavili in pisali neposredno na naslov: »Karmah. uprava 2alec«, lahko pošljejo na isti naslov tudi v analizo svoj rokopis ali pa rokopise oseb, katerih značaj in usoda jih zanimata. Prepričali se boste, da je vse, kar smo tukaj omenili, resnica, prav fenomenalna resnica. M. R S. Iz življenja na deželi Iz Kranja r— Kino Narodni dom prikazuje danes ob 16., 18.15 in pol 21. Ivana Možuhina v prekrasnem velefilmu »Hadži Mnrat« (BeK vrag). V filmu nastopa sloviti pevski ztor donskih koza ko v- Iz Jesenic 9— Zvočni kino Radio bo predvajaj danes ob 15. in pol 21. velefilm »V carstvu valčka«. Med dodatki domač kulturni film, barvana šala, risana šala in Paro-mounto-v zvočni tednik. Sledi »škandal«. Iz Hrastnika h— Osebna vest. S tukajšnje postaje 3® premeščen v Grobelno železniški skladiščnik br. MaJcsimiljan Roner. Br. Roner in člani njegove družine so bili pri nas marljivi sokolski delavci. Br. Roner in njegova soproga sta. se posebno udejstvovala pri sokolskem gledališču in pri sokolskem kinematografskem odseku, želimo vrli sokolski družin j mnogo zadovoljstva na novem službenem mestu! h— Razstava šolskih izdelkov vajencev im vajenk tukajšnje strokovne nadaljevalne šole bo danes v nedeljo 29. t. m. od 8. do 16. Letos so se vršili prvič za vršni izpiti na tej šoli pod predsedstvom upravitelja strokovne nadaljevalne šole g. Hof-bauerja. Izpit je napravilo pred izpitni® odborom z uspehom 17 vajencev in 12 vajenk. Trije vajenci bodo delali završn^ izpit v septembru. Letni uspeh na šoli je bil prav dober. Izmed 94 vajencev in vajenk ima le osem vajencev (vajeeka nobena) popravni izpit. h— Samomor v duševni zmedenosti. Žena rudniškega ključavničarja ' Jurija Na-preta je skočila v petek pri Zlati vasi pod potniškj vlak Kolesje vlaka ji je prelomilo levo nogo v stegnu, levo roko v ramenu in na glavi je dobila precej hude poškodbe, tako da je bila takoj mrtva. Truplo nesrečnice je našla na progi orožni-ška patrulja iz Hrastnika pri obhodu proge. Na lice mesta je šla železniška komisija, sestoječa iz železniškega zdravnika g. dr. Matka iz Radeč, šefa sekcije z Zidanega mosta g. Planinška in perogovne-ga mojstra g. Arharja, ki je ugotovila dejansko stanje. Truplo obupanke so nato prepeljal v mrtvašnico na dolskem pokopališču. Usmiljenja vredna 38-letna mati Ana je storila to dejanje gotovo v duševni zmedenosti, ker je bila že dalje Časaboleh-na. Zapušča moža in štiri nepreskrbljene mladoletne otroke. Pokopali so jo na dolskem pokopališču. Naj ji bo lahka domača gruda, prizadetim pa naše iskreno so-žaJje. h— Zvočni kino SoKol bo predvajal kot zadnji film v tej sezcn^ »Ljubavni sestanek na Dunaju«. Nase gledališče DRAMA Nedelja. 29.: ob 20. Zadrega nad zadrego. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Ponedeljek, 30.: Zenitov. Red Sreda. OPER A Nedelja. 29.: Trubadur. Izven. Glotoko znižane cene od 24 din navzdol. Ponedeljek, 30.: Zaprto. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Nedelja. 29: ob 20. Dalibor. Ob rojstnem dnevu predsednika ČSR. Zadnjič. Znižane cene. človeku žabji kraki skačejo in plešejo kakor lutke ~ Sveteča se barvila — Električna karta človeškega telesa — Upadek električne napetosti pred smrtjo — Jetra, eden najvažnejših organov pri človeku Tristo let je minulo, odkor je Galvani, po katerem se imenuje galvanska elektrika, odkril nekaj nepričakovanega. Na kovinskih) ograjnih palicah svojega balkona je bil obesil žabje krake. Cez nekaj časa je stopil na. balkon in je zagledal, kako ti kraki plešejo in skačejo kakor marionete, ki jih vlečeš na niti. Pozneje so našli pojasnilo za ta senzacionalni prizor. Z dotikom vlažnega mesa s kovino ograje je bil nastal električni tok in spravil mišice v gibanje. Odtlej znanost ni več mirovala, da bi pojasnila ulogo, ki jo ima elektrika v življenjskih dogajanjih. Odkrili so električne toke v utripajočem srcu in v živcih, našli so jih celo v mislečih možganih. Toda vse to so le najočitnejši električni procesi v telesu, šele v zadnjih letih so začeli raziskovati najfinejše električne napetosti v živih organih. Zanimiv je sledeči eksperiment: Laboratorij se popolnoma zatemni. Sicer gori v njem kremenčeva žarnica, toda ta propušča samo nevidne ultravioličaste žarke. Eksperimentator vbrizgne sedaj v kakšen organ barvilo, ki pod vplivom ultra violi častih žarkov krasno zažari Ta sveteča se barvila so nabita bodisi s pozitivno, bodisi z negativno elektriko. Iz šole se bomo spomnili znamenitega zakona: istoimenski tečaji se odbijajo, različnoimenski pa privlačujejo. Na tem zaKonu temelji bistroumni raziskovalcev trik. V organ je pravkar vbrizgnil pozitivno nabitega barvila m sedaj zasleduje v mikroskopu, po kakšni poti se barvilo razširja skozi ud. Prikaže se mu nekam gro- zotno svetlikanje in iskrenje, sveteča se snov se širi po organu. Toda ne širi se tako kakor voda, enakomerno na vse strani, temveč si utira svojevrstne poti. Tu je videti, kakor da so ga zagrabile mogočne, nevidne roke, tam ga spet odbija in dotično mesto ostane temno. Kaj pomeni to? Nič drugega, nego da privlačujejo barvilo tisti deli organa, ki so sami negativno nabiti. Organi, mimo katerih poteka sveteče se barvilo, ne da bi se ustavljalo, morajo biti pozitivno nabiti. Na ta način je bilo mogoče sestaviti nekakšno električno karto človeškega telesa s križci in znaki minusa: ta organ je pozitivno, drugi pa negativno nabit. Celo silo električnih napetosti v poedinih delih organizma je bilo mogoče z mikro-elektrodo natančno določiti. Na prvi pogled se nam vidijo te napetosti sicer neznatne: za oko n. pr. 10 milivoltov, za pljuča 18, za sokr-vico 18, očesno lečo 5, skorjo obisti 12, rdeča krvna telesca 10 milivoltov. Toda pomisliti je treba, da obstoje te napetosti med mikroskopsko majhnimi razdaljami, ki jih je meriti s tisočinkami milimetra. Jetra vsebujejo n. pr. mnogo milijonov takšnih majhnih električnih baterij, če jih preračunamo, pridemo do nepričakovanega posledka, da vlada v jetrih naravnost električna visoka napetost, ki jo prekaša samo še napetost električnih rib, n. pr. znamenitih skatov. Vsaka omejitev življenjskih dogajanj se izrazi takoj z vidnim znižanjem električne napetosti v organih. Ribje škrge imajo normalno napetost 18 milivoltov. če ribo narkotizira-mo, pade napetost v škrgah takoj na 11 milivoltov. Pokazalo se je obenem, da je padanje napetosti eden imed znakov bližajoče se smrti. Riba, ki ima v škrgah napetost 11 milivoltov, je že predana smrti. Tudi če narkozo prekinemo, se žival ne prebudi več Podobna opazovanja so imeli tudi z zelo bolnimi ljudmi. Smrtne bolezni spremlja skoraj vedno padec električne napetosti v telesu. Ni nobeno naključje, da so baš jetra elektromotor in organ visoke napetosti v telesu, že stari Egipčani so poznali čudovito zdravilno moč jeter Njih papiri priporočajo uživanje jeter kot najboljši pripomoček zoper nočno slepoto. Moderna medicina uporablja jetra kot zelo učinkovito zdravilo zoper malokrvnost, kajti jetra vsebujejo snov, ki je za sestavo krvi neobhodno potrebna. Vemo tudi, da se v jetrih ustavljajo in kopičijo vsi strupi iz krvi, da so jetra nadalje važno skladišče za zaloge. ki jih potrebuje telo ln da imajo Se drugače važno ulogo v kemičnem gospodarstvu telesa. Lahko bi rekli, da je visoka napetost jeter tista, ki omogoča temu organu, da lovi vse strupene, zdravilne in redilne snovi iz krvi ki se pretaka skozenj. Lovi jih na isti način kakor ebonitna palica, ki smo jo drgnili, lovi kroglice iz bezgo-vega stržena. S tem si lahko pojasnimo važno življenjsko uganko — a Istočasno se nam nastavi druga uganka: kako je mogoče, da proizvajajo jetra svojo visoko napetost in kako baš tiste napetosti, ki so za življenjska dogajanja najboljše in najprimernejše ? To nam je za sedaj ena izmed velikih, nerešenih ugank življenja. > Vidim pri pevcih sedem zlatih zob več kakor pri zadnjem koncertnem nastopu!« (>Everybodys weekly«) nerazpoložen če hočeš doseči najvišje uspehe v duševnem delu ali športu, moraš biti posebno razpoložen Kako važno je vprašanje razpoloženja, ve vsaikdo, ki je že kdaj premišljeval, zakaj mu kakšen dan ne gre vse tako. kakor bi hotel. Posebno važno je to vprašanje za športnika, ki tudi ne more vedno pokazati istih uspehov kakor običajno. V čem pa obstoji ta razpoloženost, ne ve nihče natančno povedati. Čutiš jo lahko, toda izraziti ali opredeliti je ne moreš. Še najbolje se da opisati: biti v formi ali pri dobri volji. To pa ni natančno isto. Posebno za najvišje uspehe, naj si bo v Nenavadna telesna višina 19 letni Egipčan meri zdaj 2.97 m, rase pa še naprej V Egiptu živi možak. Sajed Mohamed Gazi. ki bi se lahko ponašal s tem, da je največji 3 o vek na svetu. Ne pride mu pa na misel, da bi se s tem ponašal in rajši bi videl, da bi ne bil višji nego vsak normalen moški. Sap d Mohamed Gazi je šele pred kratkim dovršil 19 Iftt. n je zrasel doslej v višino 2 07 m. <"> računi ne varajo, bo že prihodnji mesec dosegel 3 m višine. Zanimivo i'l z nekega odra tri nadstropja globoko. Padel je sieer na kup peska in na njem ni bilo opaziti nobenih posebnih poškodb. t oda nekoliko tednov pozneje so opa- Ali st e že mislili ... na pomladno obleko aH plašč ? Tvrdka DBAGO SCHWAB, IJUBL-JANA Vam je pripravila krasne pomladne vzorce. Made volje Vam poslužimo samo z blagom, na željo pa izgotovimo oblačilo po meri. Precizna izdelava — moderen kroj! žili, da začnja rasti preko mere. Vsako leto je potem zrasel za 20 do 30 cm. Ta nepričakovana rast je imela kmalu za posledico, da so morali njegovi starši, ki so revni kmetje, svojo hišico zvišati za eno nadstropje. Ko je kralj Faruk zvedel za te stvari, je odredil, naj nesrečnega Gazija spravijo v bolnišnico. Tam so mu dajali posebno hrano. ki naj bi zaustavi,I a abnormalno rast. Toda Mohamedovo telo se za to dieto ni brigalo, rasio je naprej. Ce pojde tako dalje, bo Gazi v štirih, petih letih, ko se bo po domnevah zdravnikov ta rast ustavila, prekoračil višino 4 m. Seveda pa se boje, da utegne Mohadem dotlej umreti za svojo nenavadno boleznijo. Že sedaj se komaj drži na nogah. Možgani maršala Pilsudskega Po smrti maršala Pileudskega so sklenili, da bodo njegove možgane znanstveno preiskali in s tem delom ©o poverili vseučilišče v Vilni. Te dina se je oglasila pri poljskem državnem predsedniku deputacija vilenskih vseučiliških profesorjev in mu izročila prvi zvezek znanstvenega dela, ki bo obravnavalo izsledke o možganih poljskega narodnega junaka. Sto klavirjev in dve sto klaviristov Idealno izoblikovane ženske noge h V ameriškem filmu »Iskalci zlata v Parizu« nastopa hollywoodska filmska igralka, ki ima po sodbi ondotnih režiserjev najlepše izoblikovane ženske noge na svetu športnem ali duševnem področju, je glavni pogoj, da si pri tej dobri volji. Kolikokrat se je že zgodilo, da so napovedovali kakšen rekord, ker je ta ali oni športnik pri treningu dosegel lepši uspeh, nego ga ie predstavljaj dotedanji najboljši rekord. A ko je takšen športnik stopil pred razsodnike, mu ne uspe, kajti baš za ta primer mu je zmanjkalo primerne razpoloženost i. še slabše je to. da je ta nerazpoloženost kakor nalezljiva bolezen. Prav pogostoma iz_ gubi pravo voljo celo športno moštvo, če njegova glavna opora ni v formi. Potem so uspehi daleč pod običajnim povprečjem. So športniki, ki navzlic najboljšim nadann in največji favorizaciji ne nastopijo na kakšni tekma, ker čutijo, da tega dn« ne pojde gladko. Znan smuški skakač pravi, da ve vedno že med zaletom, kakšen bo njegov skok in kje bo pristal. Seveda utegne tu imeti tudi avtosugestija svojo ulogo, toda človelk z občutljivimi živci ima dober čut. Po drugi strani je znano, da more dobro razpoložen tekmovalec povesti za seboj ceio moštvo. To je pač tedaj, kadar njegova notranja moč zadostuje, da vitij e tudti drugim svoj optimizem. Športnik, ki naj pokaže dober uspeh, je v nekem oziru na slabšem nego duševno ustvar jajoč človek. Ne more reči, če danes ne gre, bo šilo pač jutri! Pri določeni tekmi, tako rekoč v določeni minuti mora bati dobro razpoložen. Umetnik ali drug duševna delavec lahko zapre svojo pisalno mizo in s« spravi jutri z boljšo voljo na delo. Povprečni človek se bo malo brigal za evo- • [ jo formo, za tistega ki stremi višje, pa je to ■ odločilne važnosti. Kdtor je doumel, kako se more spraviti v pravo razpoloženje, s« mu ni treba baitii nobenega nasprotnika. Toda takšnih ljudi na svetu menda ni. Umetni splav na švedskem dovoljen Obe švedski zbornici sta sprejeli zakon, ki dovoljuje umetni splav v celi vrsti primerov. Iz razlogov humanosti bo odslej dopusten, če ee je zgodilo materi nasilje ali če gre za dekleta pod 15. letom. Iz evgeničnih razlogov bo splav dovoljen, če se bo bati, da bo otrotk po starših podedoval kakšno težko, neozdravljivo bolezen, blaznost ali bebavost. Končno bo dovoljen tudi iz medicinsko-so-cialnih razlogov*, če bo noseča ženska n. pr telesno izčrpana. Bar v letalu i Ne mislite, da se po zraka potuje brez udobnosti! Ta slika prikazuje notranjost bara na hidroavijonu nad severnim Atlantikom tre! v glavi In pet žen Anglež bigamist in poHgamist — Slepitev s tajno službo V' Dctroltu so Imeli nedavno svojevrsten koncert. Dvesto klaviristov je igralo na sto KI.t vlrjfh štiriročne skladbe. Navdušenje ameriške publike za to produkcijo je bilo brez primere Zavoljo sleparstev in bigamije oziroma poligamije se je moral v Londonu zagovarjati 421etni Reginald Wright Hughes, po poklicu strojni inženir. Obtožnica mu je očitala, da je bil istočasno poročen s petimi ženami Izdajal se jim je za agenta hritske tajne sslužbe. živel je seveda na /ijih stroške in kadar je hotel od kakšne žene odpotovati k drugi, se je opravičil, da mora odpotovati v »službeni misiji«. Obtoženec je vojni poškodovanec in ie dobival tudi invalidnino. Imel je strel v glavi. Kakor je pokazala razprava, ni v zadnjih letih sploh nič delal, temveč so ga morale vzdrževati ženske ki jih je bil premamil. Hughes je svoje gwehe priznal. Na vprašanje, zaka,j se je petkrat poročil, Se Je ljubeznivo nasmehnil in menil: »Imam strel v glavi.« Sploh je na vsako takšno vprašanje odgovarjal s temi besedami. Izmed njegovih žen sq zaslišali tri. Poseben vtis je napravilo pričevanje njegove zadnje »žene«, 301etne Ane Marije Au-stinove iz Lymma, ki je prišla na razpravo s svojim 4mesečnim detetom v naročju. »Imela sem vtis da ve silno dosti o tajni Služba,« je dejala, »danes pa sam prepričana, da si je vse to znanje nabral iz knjig. Bil jie vedno vesel in prijazen. Pripovedoval Je, da se je rodil v Kanadi in da je od svoje mladosti zaposlen v tajni službi. Pripovedoval mi je tudi mnogo o svojih doživljajih. Povedal je, da je bil že po vsem svetu, tako na Kitajskem, v Nemčiji in drugod.« Hugliesovo početje so odkrili na ta način, da je ena izmed njegovih žen. ko jo je zapustil zavoljo ^ tajne misije«, šla za njim in je tako ugotovila, da ima mož še drugo ženo in drugo stanovanje. Dala ga je nadzirati in tako je prišla vsa stvar na dan. Austinova je kakor ostale žene pod prisego izjavila, da ni od Hughesa nikoli nikoli ničesar dobila, da pa ga je morala vzdrževati. pradavnega človeka Angleški arheolog dr. Robert Brooin je v sterkfouteinskih jamah v bližini Krugersdor-ta v Transvalu naše! gornjo čeljust pradavnega človeka, o katerem meni, da gre za »missing link , vmesni člen m p d človekom in opico. Ta vmesni člen so iskali že dolga desetletja. Dr. Broom je namreč iz svoje najdbe ugotovil, da je imel ta človek v primeri z drugimi zobmi zelo veliiike sekavce kakor šimpanz ali gorila, v ostalem pa kaže čeljust tipične človeške znake. Zakon po dolgi ločitvi 80-letni Henry Wilson in njegova 71-let-na žena Sylvia sta začela sedaj v Clear-watherju na Floridi svoje druge medene tedne, potem ko sta bila 20 let ločena. Poročila sta se že 1. 1890., a 1918. sta se sporazumno ločila. Njiju drugi ljubezenski roman se je začel pred kakšnimi štirimi meseci. ko sta si začela nenadno dopisovati, ker sta se čutila zelo osamljena. MAJHNE RESNICE Biti srečen, je človekovo neprestano hrepenenje — toda nad tem marsikdo pozabi, da bi bil v resnici srečen. Nazgovornejši izraz očaranja je molk. Ljubezen nas dela slepe, zavist neme, sovraštvo gluhe, jeza omrtvičene, skopost krive. Dvojica lepih oči lahko hitreje nekoga spreobrne nego sto in tisoč najlepših naukov. Za vlak srca je razum dober kretničar. LAŽE SE, KADAR PRAVI: Tajnik; Gospod ravnatelj ima konferenco. Frizer: čez eno minuto pride*«, mi-lostiva, na vrsto. Zobozdravnik : Saj ne bo bolelo. Prodajalec avtomobilov: Pet litrov goriva porabi za sto kilometrov in teh sto kilometrov prevozi v eni uri. Šivilja: To je cena med prijateljicami, nikar je ne povejte d rušim. Prijateljica: Saj veste, da ne povem dalje. Potolčeni Sampion : Osema dni nisem treniral Prodajalka cvetlic: Davi smo jih natrgaH.. Starec: V moji mladosti tega ni bilo. Kupovalka: Premislila bom in pridem pozneje. Govornik: In sedaj bom končal. Krojač : Pravo angleško blago, gospod. t ŽENIM" samim kosom odličnega domačega « mila, operete večji kup perila kot sicer! Zato je v uporabi cenejše! aTn e k d o t e Po prvi operaciji kamnov, ki ;o je izvršil sloviti kirurg Stro.meyer 1. 1846.. pri čemer ie omamil pacienta z etrom, je dejal bolnik, ko se je zbudil iz narkoze: *Šaj to je bilo krasno! Če bi bil prej vedel, da človek ne čuti nobenih bolečin, ne bi se bil dal sploh omamiti!« * Destree Arbotova, slavna belgijska kolo-raturna pevka, je nastopala v gledališču se potem ko je nje glas močno oslabel Občinstvu je kljub temu ugajala. Nekoč v tej dobi je pela vlogo Rozine v »Sevilskem brivcu . Bilo je v LLpskem. Hans v. Biilov. veliki nemški dirigent, jo je poslušal z veliko potrpežljivostjo in ko so ga prijatelji vprašali, kako mu ugaja Atotova kot Rozina je rakel: >Da, tudi kot Rozina mi je všeč.. — >A kaiko vam je prej bolj ugajala? «e je vmešal neki zbadijivec. Biilov je odvrnil: >Prej ma je bolj ugajala kot — jagoda sočnega grozda.. .« DAN ENA Lf »Nu, in kaj mislite, g. profesor o moj^m nastopnem predavanju?« »Bilo je kratko in dobro, doflgo ki slabo!« (»PeMtfcem, ftraliestvo mode Meda za močne postave Vse modne novosti, vse modne posebnosti se zdijo ustvarjene vedsio le za idealno vitke postave in ker zaenkrat še ni videti, da bi moda opustila vit ko Eni jo in se vrnila k polnejšim oblžkam, morajo uboge ženske pač stradati in ee stiskati v muoeniSfoo ozke steznike. Toda včasih vse skupaj nič ne pomaga — postava in apetit se ne dasta vkle-nčti — telo ostane takšno, da bi ga bol ftu-bens vesel, toda moderna oblaka se mu ne poda nobena. Ta si je potem treba pomagati s temnej-Snsi tvori vi z drobnimi vzorcL, z navpično sestavljenimi Sivi, ki razdelijo postavo po dolgem in jo tako storijo ožjo. Prevelikemu ofcrasju, zvofftoastim krojem, množici gub,' volanom in širokim pasovom se mora ženska z mo&no postavo odpovedati. Zato pa se ,|i podajo dolgi. oaki rokavi, gladko krojem triCetrtinski ali (»Idolgi rokavi, koničasti vratna izrez ali ozek deeji ovratnik, ozek, zadaj v drobao pentljo zavezan pas. dolgi aizi drobnih gamibov, eploh vsako diskretno in drobno okrasje. Novi poletni plašči iz črne svile, ki jih stokoma zapenjamo nad imprknč obleko, so kakor ustvarjeni za močne postave. S svojim jztadkim. ravnim krojem in spredaj odprto, dolgo linijo neverjetmo podaljšajo in zožijo Prozorne oblekce postavo. Seveda se dama z močno postavo ne sme preveč ozirati na sedanjo izredno kratko modo. Nje plašč mora biti dokaj daljši, ker učinkuje daljši plašč mnogo vitkejše. Takšen plašč na maši skici ima podolgovat, šaini ovratnik, vrezane prane žepke in dva stranska šiva. ki razdelita postavo in jo zato zopet zožita (1. skica). 5%+ftt, /litiju** . Svila z drobnimi pificami aM s podobnim, drobnim vzorcem je gotovo bolj primerna za damo z močno postavo, kakor pa kakšen imprime z večjim cvetličnim vzorcem. Na takšni pikčasti obleki učinkuje izredno okustno majhen, bel ovratnik ob koničastem izrezu, ki podaljša in zoži linijo vratu. Dve prešiti gladki gufcti nad namerni razširita postavo zgoraj, tako da učinkujejo boki tem ožje. Tem gubam odgovarjata oba navpično vrezana žepa pod pasom (2. Skica). Močni postavi se lepo poda tudi ohlapna, spredaj odprta jopica, ki dobro maskira oblike telesa. Z odprto jopico lahko kombiniramo obleko iz temnomodrobelega, drobnega imprimeja. Takšna obleka na naši skici je po vsej dolžini prešita z ozko progo iz enobarvne, temnomodre svile, M jo po sredi razdeli na dvoje in jo tako tudi zoži. Na krilu prehaja ta proga v odprto gubo. Široka jopica ima zavihane robove iz temnomo-dre svile, ki učinkujejo kakor gladki, dokaj široki reverji (3. skica). Naslednja obleka ima krilo 6 postrani prešito guto. ki nas spominja na postrani zapete plaščne obleke, tolikanj priljubljene pri močnih damah. Na životu je naznačeaa oblL ka bolera. oba zaokrožena šiva pa spremljata do polovice dve navpični, beli prosi. Ovratnik nadomestuje majhen, trioglat fichu (4. skica). Giladek in podolgovat prsni vložek ?tori. da učinkuje život spredaj vitkejše. Prsni vložek na naši skici je po sredi razdeljen s šivom in prehaja pod vratom v dve nekoliko pokončni in zavihinjeni konici. Nekoliko nižje je prepet s podolgovati, ozko pentljo. Prav zanimiva sta oba v krilo vstavljena. ozka dela ki prehajata »spodaj v ne preveč globoke gube (zadnja skica). iz drobno vzoreaatega organdija ali voile-a učinkujejo posebno ljubko, če jih okrasimo z živobarvnimi. svilenima pentljami ali z nabranimi Sivi v takozvani »smoke« tehniki. Za male deklice menda ni lepšega in bolj gracijoznega oblačilca, kakor so te lahkotne, rožaste ali pikčaste oblekce. ki učinkujejo posebno nežno, če jih opremimo s spodnjim krilcem iz pastelno ravnega tvoriva. ECon je ostal živ, drugega je ubilo Na kurji fanmi pri Thalvvilu je bila pomanjkljivo montirana električna naprava, katere se je neki deček dotaknil brez škode za življenj?. Občutil je samo, da ga je dotik kontakta elektriziral. Povedal je to 221etnemu vrtnarju Gustavu Ottu. ki je hotel preizkusiti, če je res, kar je fant povedal. Ko se je dotaknil kontakta, pa je padel mrtev na tla. S A H Svetovni prvak dr. Aljehin se nahaja že teden dni na turneji po Češkoslovaški. V Pragi je odigral simultanko z rezultatom +20, —9, =3, v 6 urah. Dr. Aljehin bo baje že te dni podpisal dogovor s Flohrom za mateh za svetovno prvenstvo, ki bi se vršil prihodnje leto. Veliki turnir 6 najboljših šahistov sveta, ki je bil za letos napovedan na Holand-skem, se bo res vršil, Priredi ga zopet radio-družba Avro, ki je finansirala tudi zadnji mateh za svetovno prvenstvo. Fiksiran je že termin turnirja, od 5.—27. novembra t. 1 Vabljeni so dr. Aljehin, dr. Euwe, Capablanca, Flohr, Botvinnik, Ke-res, Fine in Reshevsky. Turnir bo dvo-krožen. Kongres mednarodne šahovske federacije FIDE bo letos v Parizu začetkom avgusta. Ker obstoja proti sedanjemu vodstvu federacije precejšnja opozicija, se napovedujejo pri volitvah novega vodstva nekatere senzacionalne izpremembe. Mateh med Mariborskim in Celjskim š. k. v okviru tekmovanja za klubsko državno prvenstvo se je končal preteklo nedeljo 5:3 za Maribor. Revanžna tekma bo po dogovoru šele 12. junija. O Binkoštih gredo celjski šahisti odigrat tekme v Trst in Gorico. Za igro ameriškega prvaka Reshevske-ga je značilna naslednja partija z nedavno končanega turnirja za ameriško prvenstvo. Reshevsky ni samo mojster v dalekovldni pozicijski igri, temveč, kakor zaključek partije pokaže, tudi elegantno kombinira. Španska partija. Beli: Dake. Črni: Reshevsky. 1. e2—e4 e7—e5 2. Sgl—f3 Sb8—c6 - 3. Lfl—b5 a7—a6 4. Lb5—a4 Sg8—f7 5. 0—0 d7—d6 Poleg Le7 ali Se4: najobičajnejši obrambni sistem za črnega. 6. La7:c6+. Bolje nego ta in naslednja poteza je 6. c3. 6. — b7:c6 7. d2—d4 Sf6:e4! 8. Ddl—e2 f7—f5 9. d4:e5 d6—d5 Črni ima že prednost: dva lovca, pa tudi močno točko e4. Beli pa se zanaša na prostega kmeta e5. 10. Sbl—d2 Lf8—c5 11. Sd2—b3 LcS—bfi 12. Lcl—e3 c6—c5 13. Sf3—d2 Se4:d2 Poenostavljene pozicije še ojači prednost črnih dveh lovcev. 14. Sb3:d2 0—0 15. f2—f4 a6—a5! Lovec bo imel na a6 izvrstno pozicijo. 16. Tfl—f3 Lc8—a6 17. c2—c4 Sicer je res lovec a6 premočan. Tako pa ima sedaj tudi črni prostega kmeta na d4, povrh pa bo črni pritisnil na b-liniji, zlasti na točko 62. 17. — 18. Tal—cl 19. De2—el 20. Le3—f2 21. Del—dl 22. b2—b3 23. Tf3—g3 24. Lf2—el 25. Sd2—f3 a5—a4! Dd8—e8 d5—d4 Lb6—a5 Ta8—b8 La6—b7 Lb7—c6 Tb8—a8 La5:el Belo damsko krilo se je črnemu posrečilo oslabiti; to hoče v naslednjem izrabiti, pa niti ne rabi več črnega lovca, drugi lovec je v naslednjem znatno močnejši nego skakač: ima lepo diagonalo b7—f3, beli kmetje na damskem krilu pa so fiksirani na poljih njegove barve, tako da jih bo laže napadal. 26. Sf3:el a4:b3 27. Ddl:b3 Po 27 ab3:, Ta2 bi prišel črni eventualno še tudi do napada. Sedaj pa je prednost črnega postala še jasnejša: poleg prej omenjenih momentov sta bela a— in c— kmet oslabljena. V naslednjih 20 potezah črni previdno išče načrta, kako bi svojo prednost izkoristil. Paziti mora pri tem samo na protimožnost event. napada na g— liniji ter na svojega nekoliko slabega kmeta c5. 27. — Lc6—e4 28. Sel—d3 Ta8—a5 29. a2—a3 De8—e7 30. Tel—el De7—e6 31. Sd3—f2 Le4—c6 32. Db3—a" h7—h6 33. Tel—cl Kg8—h7 34. Sf2—d3 Tf8—a8 35. Da2—e? Le6—e4 •"6. SČ3—I2 Le4—c6 37. Sf2—d? Ta8—b8 38. De2—h.r Lc6—e8 39. Dh5—d Tb8—b6 40. Ddl—d: Tb6—a6 41. Dd2—c2 Le6—b6 42. Dc2—b2 De6—b6 43 Db2—e2 Db6—e6 Ne še Ta3:, 44 Dh5! (z grožnjo Df7>, Kg8. 45. e6! itd. 44. De2—b2 De6—e7! 45. Tel—al Ld7—e6! 46. Db2—cl De7—f8 47. Sd3—b2 Df8—a8! Potem ko je črni prestal časovno stisko, je kmalu našel pravi načrt Sedaj je svoje figure končno najuspešneje razpostavil. 48. a3—a4 Izsiljeno, ker na 48. Sd3: Črni radi grožnje na al lahko mirno igra Ta3:. Tako pa Je dobil črni za svojo trdnjavo važno polje b4, kar kmalu odloči partijo. 49. Del—c2 Tb6—b4 50. Tg3—b3 Da8—e4! 51. Dc2:e4 f5:e4 52. Tb3:b4 c5:b4 Naenkrat ima črni kar tri krite, deloma vezane proste kmete, ki jih še lovec odlično podpira. Beli s svojimi slabšimi kmeti in skakačem nima prave protiigre. 53. h2—h3 h6—h5! 54. Tal—el e4—e3 55. Kgl—fl g7—g5!! 5«. Tel—dl c7—c5 57. f4:g5 Kh7—g6 58. Kfl—e2 Ne 58. h4, e2 + , 59. Ke2:. Lg4 + . Tako se je torej črnemu posrečilo dokončno razbiti bele proste kmete, pa postanejo sedaj črni še nevarnejši. 58. — Kg6:g5 59. Tdl—fl Ta5:a4!1 Izredno lepa in globoko izračunana zaključna kombinacija. 60. h3—h4+ Kg5—g4! 61. Sb2:a4 Le6:c4+ 62. Ke2—el d4—d3M Da je mogoče v končnici žrtvovati na pozicijo kar celo trdnjavo, se pač redko primeri. Sedaj grozi d2+, pa beli nima izbire: 63. Tfl—hI d3—d2 + 64. Kel—dl Lc4—b3 + 65. Kdl—e2 Lb3:a4 66. e5—e6 Kg4—f5! Črni ima svojo igro na las natančno izračunano. Samo tako more zaustaviti belega e— kmeta. 67. e6—e7 Kf5—e4! Sedaj grozi Lb5+ ter po Kdl. Kd3 s skorajšnjim matom. 68. Thl—bi La4—b5+ 69. Ke2—dl Ke4—d4 Beli se vda Grozi Kc3 ter potem e3—e2 mat. Na 70. Tb3 sledi La4 itd., na 70. Tal, Kd3. na 70. Kc2 pa La4 + , 71. Kb2. e2. Vas j a Pire. SCHERK Zakonci ne smejo v kino Turška vlada je pred nekoliko dnevi izdala odlok, ki je med lastniki kinematografov povzročil veliko nevoljo, ker prepoveduje vsem mladim ljudem pod 17. letom obiskovanje filmskih predstav. Pri prosvetnem ministru se je oglasila deputa-cija in vložila energičen protest proti temu odloku. Dokazala mu je, da so takšne prepovedi pač zelo nezmiselne v deželi, kjer se ljudje lahko poročijo že v 16. letu. Napoleonova zadnja postelja Pred nedavnim je umrl Američan Edward Tuok ki je francoski državi v svoji oporoki poklonil svoj grad Boispreau v bližini Pariza z 19 ha parka. Grad Boispreau meji neposredno na grad Malmaison. ki je zasSoveft po cesarici Jožefini. Z zopetmo združitvijo obeh posester jo nastalo več nego trikrat večje posestva nego je bilo prej malmaiisoadko. Napoleonov muzej v Malmaisonu pa se je vrhu tega zete obogatil z zanimivimi in umetniškimi predmeti iz gradu Bodspreauja. Med temi predmeti je n. pr. postelja, v kateri je Napoleon na Sveti Heleni umrl. Za vzdrževanje Mailmniwona je Tuc-k za pustil 500.000 frankov, a že pTej je bil izdal na razpolago milijonske vsote. Neprostovoljna vožnja čez Ocean Bivša filmska igralka in partnerica Rudolfa Valentina Dagmar Godcvvska, je proti svoji volji prispela kot »slepa potnica« z ladjo »Britannic« v Evropo. Prišla je na ladrjo, da bi se poslovila od svojih znancev, pa je prepozno opazila, da se prekomornfk že oddaljuj^ od New Yorka. Svoje potovanje je Godovvska porabila za to, da si je v nekaj dneh ogledala Pariz. Bivši princ — filmski producent Sigvardi Bernardotte, sin švedskega kralja, ki je zaradi ženitve izgubil prinčevski naslov, se bo posvetil filmski produkciji. Neka stockholmska filmska družba ga je imenovala za ravnatelja podjetja. Steklen© oko Detektivski seržant 0'Brien je napravil dolg obraz, ko je zapustil sobo svojega predstojnika. »0'Brien!« nuu je dejal šef, »mr. Jefferson iz Chicagu je zopet aviziran! Saj ga poznate, kajne? To je mož, ki potuje vsak mesec v Evropo, kjer nakupuje diamante. Naša vohunska služba je to že davno ugotovila. Toda doslej se nam ni še nikoli posrečilo, da bi pri njem odkrili tihotapsko blago. Temu moramo napraviti konec. 0'Brien. saj veste, da moremo pri nas obdržati v službi samo najsposobnejše ljudi. .. Nalagam vam, da odkrijete tihotapca!« Točno oh' napovedani uri je »Newada< priplula v pristanišče in med došleci je bil avi-ziirani mr. Jeffereon iz Chicaga. >Mr. Jefferson!« ga je nagovoril 0'Brien, ko ga je uzrl na mostiou, »dober dan! Zelo me veseli, da se spet vidiva! Prosim vas, stopite malo z menoj — saj razumete, urediti morava neko formalnost!« Odšla sta z 0*Brienosn v poseben prostor, kjer je detektiv preisfcal tihotapcev« prtljago. OTJrien si je namreč v topel v glavo, da to-pot mora razkrinkati Jeffersoma, naj velja, kar hoče. Zato je pazljivo pretrkad vse kov-čege, celo vsako stran usnja posebej, presvet lil ključavnico, tebe s kremami, pregledal tudi pete na čevljih mr. Jeffersona. Na koncu je postavil tihotapca samega prod Rontge-nove žarke, a ni nikjer v ojesna odkril nič sumljivega. Znoj mu je obttfai Seio m aačol je svoje delo izDOva. Ose szo dna jte »pustil Jefter-90ua z besedam: sJtajtepč« hvsrfs! SHf veste — predpisi tevajo od vas in mene, da. zadostiva vsem formalnostim !« »Vem, vse vem!« je odvrnil Jefferson ler odkorakal dalje z globokim, skoro hvaležnim priklonom. • Telefon je zvonil. »0'Brien k predstojniku!« je javil dežurni detektiv. Šef ga je sprejel z nagovorom: »Dragi moj 0'Brien, mr. Jefferson iz Chicaga je zopet aviziran. Saj ve-ate — mož, ki tihotapi diamante in potuje vsak mesec iz Evrope v Ameriko. Zdaj si je zopet nabasal malho. Topot ga moramo prijeti. Odločil sem se. da se spravim osebno nadenj ...« Potrkalo je na vrata. Vstopil je detektiv in izročil predstojniku pismo. Ko ga je preletel z očmi, je čital na glas: »Z ,Newiado' potuje mr. Jefferson zopet v Chicago. V Evropi je sklenil prav dobre kupčije. Kaj niste na tem tihotapcu še ničesar opaziM? Mož ima stekleno oko. Za tem očesom skriva tihotapske predmete. Bodite pozorni nanj! Prijatelj«. »Torei stekleno oko! Stekleno oko, ald slišite?« se je na glas radoval predstojnik detektivskega urada. To je tedaj njegov triki Nezaslišan trik! Zdaj nam prav gotovo ne uide več...« Ko se je »Newada« približala nabrežju, sta prežala 0'Brien in predstojnik detektivskega urada na tihotapca. Mr. Jefferaoin se ie kmalu pojavil na vidiku. OTBrien ga je POBvad, naj mm sledi v poseben prostor tn tam >e predstojiJk izrekel besede: »Mr. Jeflersoa, psesim ras, aaomik) sa tre- nutek stekleno oko . ..« »Kaj, t udu to ste izvohali?« se je začudil mr. Jefferson. navidez v zadregi. Toda takoj se je pomiril im vljudno dejal: »Če ne želite nič drugega ... vam storim rad to uslugo.« Z elegantno kretnjo je snel stekleno oko ter sa izročil predstojniku detektiva 0'Brie-na. 0'Brien in njegov šef sta obračala stekleno oko na vse strani, pretipala očesno duplL no — diamantov — nista odkrila nikjer. Stekleno oko je bilo iz čistega stekla, samo iz stekla . .. Ko je bila procedura končana, se je predstojnik detektivske pisarne obrnil k Jefler-sonu in ea odpravil z vljudnimi besedami. »Hvala. Saj veste, morali smo izvršiti formalnost. ki nam jo nalaga naša služba. Op»o-stite nadleao!« »Prosim, prosim!« »e je hitel zahvaljevati mr. Jeffensom. »Dolžnost je dolžnost, in služ- ba je služba. Ali ne bi hoteM pregledati tudi prtljage?« JtNajlepša hvala!« je rekel šef. »Mislim, da ni več potrebno«. Njegove besede so zvenele vljudno, toda Jefferson. ki je poznal ton govora )e čutil, da se razodeva v njih nezadovoljstvo rn razočaranje. m Mr. Jeffereon je sedel v svojem klubu. >Ne!« je d»pl z odločnimi glasom m puhni dim dišeče cigare v zrak. »S tem poklicem seon sklenil svoje račune. Zdaj mi je pa že prevroče!« »Saj si uporabil vendar talko originalen trik!« ga je tolažil tovariš. »Tisto o steklenem očesu sem sam sporočil detektivskemu biroju. In veste zakaj?« »Zakaj?« »Zato, ker sem imel diamante na zadnjem potovanju — med svojo prtljago. ..« Marian Sisters »Gospodična, prosim! Začenjam z narekovanjem ...« Tajnica se je dvignila a sedeža, vzela blok za stenograme in svinčnik, bežno pogledala v zrcalo, si s naglo kretnjo popravila vihrajoče lasa in odhitela v šefovo sobo, kjer je Henrik van Duren, fef-junior tvrdke Duren, izvozne firm« za rastline, cvetlične gomolje in kokrni}?1"" blago, Študiral pošto ob svoji zeleni mizL Sedla je za mizico, odprla zvezek z zelenimi platnicami in se zazrla s svojimi vt-likimi očmi, katerih plava barva je spominjala na brezdanje gorsko jezero, v Henrilja van Durena. »Tvrdki Restner, Co ...« je začel šef-ju-nior narekovati pismo, ne da bi dvignil glavo. »Prejeli smo vai dopis od 25. t. m. in vam sporočamo — pardon ...« Telefon je pozvonil. Henrik van Duren je dvignil slušalko. »Pozdravljen! Ti si? Hvala za pozornost. Marian Sisters so tukaj? Neverjetno... Nu, to me neizrečeno veseli. Saj veS, sloves, ki ga imajo Sirom sveta. Krasoti-ce, seveda. Nu, torej na svidenje pri tebi. Hvala, da nisi pozabil starega prijatelja! Torej na »videnje zvečer!« Š0IA 7A NEGOVANJE IEP0TE Prvo, kar morate storib vselej, kadar zočnefe negovaft obraz, jet očistite obraz dobro s [Scherfcovo vodojPotom pa SJajis^kai pravi knjižica oScherkovi vodi za„ obraz. Lepo [ahko deluje samo koža, ki je do znojrric oS22e-na. Tudi Vt bosfe postali . lepi, če boste negovat obraz s Scherkovovoda. Križanka št« Besede pomenijo: Vodoravne: 1. beograjski dnevnik, K. kratica za »rudno gorstvo«, 5. državna imovina, blagajna, 8. otok na Jadranu, 10. žensko krstno ime, 11. pripadnik slovanskega rodu, 12. oblika osebnega zaimka, 13. trop, množica živali, IS. pest (srbohrv.), 18. pramen; ozek, dolg kos kakega blaga, 1». kratica za na&o denarno enoto, 21. žensko krstno ime, 22. jarem. 23. Švicarsko mesto, 24. konj arabec (srbohrv.), 25. prebivalci enega kontinentov. Navpično: 1. azijski polotok. 2 ograda, 3. označba za slo ven. podrepnike režimu v bivši Avstriji, 6. žensko krstno ime, 7. del telesa, 8. naselje, 9. veznik, 14. zavarovane, 13. višje vojaško poveljstvo, 16. produkt suhe destilacije organskih snovi, CT. del posode, 20. vas pod Krimom. Rešitev križaiske št. 36 Vodoravno: 1. aras, 5. nebo, 9. ZOja, 11. nad, 12. Ei, 13. hmelj, 15. ja. lfl bex, 17. te, 18. tat, 19. lik, 20. Don, 2L vek, 22. bon, 23. kis, 25. ol. 26. moč. 27. Ba, 28. ribič, 30. kar, 31. Una, 32. Atlla. 34. Ta-ta, 35. opat. N av p i č n o : 1. Azija, 2. Rila, 3. ali, 4. S. J. (Simon Jenko). 6. ene, 7. Baltik, 8. odjek, 10. ahat, 14. Mr., 16. ban, 18. ton, 19. les, 20. dolina, 21. Vič. 22. Borut, 23. koča, 24. Marat, 26. mi, 27. bala, 29. bat, 30. kip, 33. to. Rešitev križ&sske št. 29 Vodoravno! 1. belič, 5. sak. 8. Amon, 9. Hela. 10. zet, 11. hiter, 12. er, 13. Tit 14. ša. 15. nikator, 17. Kirin, 18. Po. 19a. non, 20. Rur, 21. umik, 23. Baku, 24. Man, 25. kar. 26. aj, 27. surov, 29. Mirogoj, 31. is, 33. lak. 34. da, 35. zamet. 37. siv. 38. eden, 39. milo, 40. Mil. 41. tenor. Navpično! 1. bazen, 2. Emerik, 3. Lot, 4. ni, 5. set, 6. Aus, 7. Karakorum. 9. hi-ton, 11. hitni, 13. tarok, 16. kinin, 18. puk, 19. humanizem. 20. razog, 22. maj. 23. barok, 25. kurat, 27. silen, 28. Vodilo, 30. javor, 32. Sadi, 36. mel. 37. sin, 39. me. Postaji Isa ostani član Vodnikove družbe! --------- -j----- » Henrik van Duren je odložil slušalko. »Kje sva že ostala?« je vprašal čee vas in pogledal tajnici v oči — prvič v svojem življenju. Bila je strašno bleda. Vstala je s sedeža in se zamajala. Ustnice so ji drhtele, kolena so se ji šibila. Zakrila si je z dlanmi obraz in začela nevtolažno ihte ti ... * »<5e ne bd bfl takrat slučajno govoril po telefonu s svojim prijateljem« je dejal leto dni po tem dogodku Henrik van Duren svoji mladi ženi, »ne bi bil nikoli izvedel, da čutiš zame«. Mladoporočenca sta bila na svatbenem potovanju. Sprehajala sta se po krasni cesti vzdolž ligurske obale. »Kako pa je prav za prav prišlo do tega?« je vprašal svojo mlado ženico. Bivša tajnica se je nasmehnila. »Saj vidiš, da sem šibka ženska!« je dejala. »Bila sem prepričana, da bom premagala svoje živce. Saj veš! Dekle v' službi pride često v zelo kočlj've položaje in se mora obvladati, če noče izgubiti kruha. Ko pa si štirikrat zapovrstjo govoril samo o tistih Marian Sisters, me je premagalo in mi navrelo na oči. Ljubosumje me je premagalo. Vsak dan Marian Sisters! Vsak dan spraševanje in zadovoljivi odgovori. Na koncu so se mi izneverili živci...« »Tako torej? Ljubosumnost je bila to?« se je začudil Henrik van Duren. »Pa vendar ne bog hud, ker sem ti to povedala?« je vprašala mlada žena. »Kaj Se!« je odvrnil Henrik van Duren. »Mislim samo nekaj. Ko si prvič zaplaka-la, bi te bil moral pri priči odpustiti iz službe, kajti tajnica, ki po dveh letih dela v šefovi pisarni ne ve. da so Marian Sisters svetovna znamka hiacint, ki sva jo s prijateljem uvedla pri nas, ne zasluži niti nafcir.r.^o -*r*a»efi!jh«osti.. «c PORT To bo kolesarski praznik! Velik športni spored v proslavo zlatega jubileja našega kolesarstva Danes torej bodo naši vrli kolesarji slavili svoj praznik, jubilej 50 letnico slovenskega kolesarstva, slavje, kakor ga še nismo imeli v zgodovini našega športa. Iz skromnih početkov, ki so bili skoraj senzacija v časih naših očetov, se je kolesarstvo v petih desetletjih razširilo v zadnjo vas Slovenije, ki je postala glede kolesarjev že skoraj druga Holandska. Pri tem je sicer športno kolesarstvo zaostalo za kolesarjenjem iz potrebe, toda kljub vsem težavam je tudi kolesarski šport v povojni dobi zabeležil dovolj lep razmah in so njegovi zastopniki dosegli marsikateri častni uspeh doma in na tujem. Današnje proslave so v rokah ljubljanske kolesarske podzveze in pod pokroviteljstvom in častnim vodstvom predstavnikov vseh krajevnih civilnih in vojaških oblastev. Razen slavnostne razdelitve nagrad, kj bo zvečer ob 20. v prostorih restavracije »Zvezde« so prireditelji pripravili tudi velik športni spored, ki obsega: Dopoldne — veliko cestno dirko na progi Ljubljana—Rakek in nazaj (108 km) za glavno kategorijo odn. na progi Ljubljana—Logatec in nazaj (60 km) za juniorje. Start bo ob 8. odn. 8.30, cilj pa okoli 10.30 odn. 11.30 pred Narodnim domom. Popoldne — velike dirkališčne dirke s pričetkom ob pol 15. na Hermeso-vera dirkališču. Spored obsega med drugim: pozdravni krog, vožnjo na starinskih kolesih, dve dirki dirkačev dopoldanske dirke s finali, medmestno zasledovalno vožnjo med Zagrebom in Ljubljano, dirko s tandemi, dir« ko ciljev in dirko z motornim vodstvom. Cestne dirke bodo ob vsakem vremenu, dirkališčne pa lc ob ugodnem. Torej lepo vreme in čim večji obisk privoščimo — našim jubilantom na kolesihl Iz delovanja JZSS v 16. letu obstoja Kaj pravijo v glavnem poročila najvažnejših funkcionarjev o smučarskem športu pretekle sezone Danes ob 8 zjutraj se bodo v beli dvorani hotela »Union« šestnajstič od obstoja jugoslovenskega zimsko-sport-nega saveza sestali delegati njigovih klubov, da vzamejo na znanje poročila saveznih funkcijonarjev, zberejo nove delavce in določijo smernice za bodoče delo v našem športnem smučar-stvu. Organizacija smučarstva se je v teku let tako razvila, da JZSS že nekaj izdaja svoja letna poročila v tiskani obliki, tako da jih delegati lahko že v naprej proučijo in se tako nekoliko olajša in skrajša delo na vsakoletnem občnem zboru zimskih športnikov. Tudi letos so ta poročila glavnih saveznih funkcionarjev izdana v obširni tiskani obliki, iz katerih povzemamo naslednje glavne podatke o delovanju te naše vrhovne športne organizacije kot edine, ki ima svoj sedež v Ljubljani, v 16. letu njenega obstoja: Najbolj izčrpno je poročilo generalnega tajnika g. Toneta Kunstlja, ki uvodoma omenja težave, ki jih je imel upravni odbor z ureditvijo poslovnih prostorov, nato pa ugotavlja, da je bila sestava upravnega odbora baš letos izpostavljena zelo velikim izpremembam, ker je takoj po občnem zboru cela vrsta izvoljenih odbornikov podala ostavke in je bilo treba naknadno zasesti številne zelo odgovorne funkcije. Generalni tajnik je mnenja, da bo treba v bodoče voliti samo take funkcionarje ne glede na klubsko pripadnost, ki bodo predvsem voljni delati. Zelo obširno poglavje je posvečeno pomanjkanju discipline v članskih vrstah, zaradi česar je moral savez izreči v teku sezone nekatere težke kazni tekmovalcem, funkcionarjem in tudi klubom. Te kazni so bile v zvezi s prepovedjo, ki jo je glede starta sokolskih tekmovalcev izrekla mednarodna smučarska organizacija in savez je moral porabiti to sredstvo, če je hotel zajeziti vedno naraščajoči val nediscipliniranosti. Delovanje v podsavezih, katerih število se je v minuli sezoni zmanjšalo na 6, je bilo v splošnem zadovoljivo in je le gorenjski podsavez povzročil nekatere nevšečnosti, ne glede krasnih uspehov aktivnih tekmovalcev, temveč predvsem zaradi spora s Sokolom. Ljubljanski podsavez je dal največje število saveznih delavcev, mariborski je bil posebno marljiv v oi-ga-nizacijskem pogledu, prav tako sta ustrezala tudi zagrebški in sarajevski, medtem ko se na območju beograjskega podsaveza športna organizacija smučarstva še zmerom ni mogla prav razviti. Važna konferenca je bila v Ljubljani pred dobrim mesecem dni s češkoslovaško zimsko športno zvezo glede ureditve medsebojnega tekmovanja smučarjev Sokolov in smučarjev, članov športnih klubov. Na konferenci se je razpravljalo tudi o oživ-ijenju smučarskega tekmovanja za vse-slovansko prvenstvo in je JZSS prevzel nalogo, da bo poskusil izvesti to tekmovanje tudi s sodelovanjem Poljakcfv in Bolgarov. Pogajanja s Sokolom potekajo odslej ugodno. Vsedržavni smučarski izlet je zaradi pomanjkanja finančnih sredstev propadel. Z jugoslovenskim olimpijskim odborom ter s savezom športnih savezov je zimsko-sportni savez v najboljših odnošajih in ima v obeh teh vrhovnih športnih organizacijah tudi svoje vidne zastopnike. Več strani dolga je nato razprava o znanem sporu med FISo in Planico, katere zgodovina je našim čitateljem gotovo še v svežem spominu. Po ureditvi tega spora doma smo zdaj slednjič tudi pri FISi dosegli, da se bodo mogli skoki na veliki skakalnici proučevati dalje in se bo tako zbralo gradivo za prihodnji kongres, ki naj bi priznal novo smuško disciplino — smuške polete. Zelo podrobno je dalje poroč-lo generalnega tajnika tudi glede odnošajev s savezom SKJ, o katerih smo prav tako že večkrat imeli priliko pisati v tej rubriki. JZSS pač kakor v vseh komunikejih, tudi tukaj zatrjuje, da dogovor s Sokolom ni bil nikoli odpovedan in je pač neobhodno potrebno, da se sokolske edinice včlanijo v savezu, če bodo njihovi člani nastopili na prireditvah, ki bodo v organizaciji klubov ali saveza, članov FISe. Kljub vsem dogodkom iz prejšnjih časov pa želi savez. da bi se delovalo složno in da bi obe organizaciji čimprej skupno delali za skupne cilje. H kraju je priključena še statistika članstva, iz katere je razvidno, da se je število saveznih članov v pretekli sezoni zmanjšalo za 11 in ima savez sedaj 104 člane Iz poročila načelnika smuško tehničnega odseka g. Staneta Predaliča so uvodoma razvidni glavni podatki o trenerskih te- čajih in obisku posameznih treningov, nato pa se vrstijo podrobni podatki o lanskih tekmovanjih. V državnem prvenstvu v klasični kombinaciji je zmagal Gregor Klančnik, član Sm. K. Ljubljane. V saveznem prvenstvu v samostojnih skokih je postal prvak Franc Palme, član Sm. K. Ljubljane. Savezno prvenstvo v vztraj-nostnem teku na 50 km je bilo na Pokljuki in je zmagal tamkaj poročnik Drago Crnobori, član Sm. K. Ljubljane. Tradicionalna prireditev s Triglava tako zvani »Triglavski dan« je prinesel krasne rezultate, zmagal pa je pri moških Nemec Maier, pri ženskah pa Cehoslovakinja Beinhauerova. Med inozemskimi tekmovanji so bfile najbolj važne tekme Fise v Lahtiju, kjer se Je proslavil član jeseniškega Bratstva — Smo-lej. Dalje so biili naši tekmovalci v Gar-misehu pa brez nastopa v Sofiji in slednji« na veliki skakalni tekmi v Celovcu, kjer so bili v prav dobri formi in je kot najiboljži Klančnik Karel (SMK Ljubljana) zasedel častno 4. mesto med 52 tekmovalci Slednjič so bili naši alpski smučarji se na težki tekmi v smuku s Kanina, kjer so za Italijani zasedli vsa mesta od devetega dalje in navezali dobre športne odnošaje s sosedi na zapadu. Smučarji akademiki so se udeležili akademskega prvenstva v Villarsu in HoJ-gasteinu, kjer so se plasirali prav dotiro. Razen saveznih prireditev so izvedli svoja prvenstva tudi vsi podsavezi, sijajno uspel pa je predvsem I. zleit gorenjakih smučarjev v Bohinju v izvedba gorenjskega podsaveza. Iz poročila mladinskega odseka g. Franja Cvara je razvidno, da ta odsek zaradi naših okorelih šolskih predpisov, že boilj pa zaradi odstopa njegovega načelnika in nekaterih članov odbora sredi sezone ni mogel izvesti načrta, kakor je bil zamišljen. Poročilo zdravstvenega odseka g. dr. Prodana navaja med drugim, kako važne 60prav za prav naloge takšnega odseka. V minuli sezona je ta odsek posvečal na jveč ekrbi mladini, za katero je največjega pomena, da se res sistematično vzgoji za šport. Žal ta zdravstvena služba še ni funkcionirala pri vseh podsavezih, medtem ko je bila pri saveznih tekmah in pri številnih klubskih zdrajvniška služba že prav tako upoštevana kakor vse ostale priprave. Propagandroslatistiični odsek .je vodil s. mr. G. Piceoli, ki si je ob začetku sezone sestavil idealen načrt, ki pa ga ni bilo ino-Sioče izvesti. Od vsega propagandnega dela o bila izdelama samo štiri radijska- predavanja. ki jih je pripravil načelnik sam 6 sodelovanjem enega člana zaradi srbohrvat-skega prevoda m še nekaterih svetovalcev. Statistično delo gre zelo zamudno od rok, to pa predvsem po krivdi klubov, ki zanemarjajo to stran saveznega prizadevanja in komaj do tretjine odgovarjajo na vprašalne pole in ostale informacije statističnega značaja. Za ztoT smuekih učiteljev je sestavil poročilo načelnik g. Jernej Jelenif. ki ugotavlja. da ta zbor tudi letos ni pokazal one delavnosti, kakor bi jo moral po važnosti funkcije, ki jo zavzema v smučarskem športu. Mnosro se je menjavala sestava odbora, ker je tudi mnogo vplivalo na njegovo delovanje. Zbor smuških učiteljev, ki s savezom ni bil v zaželenih odnošajih. je pred kratkim sestavil razne nove pravilnike, ki so bili na saveznih forumih že odobreni in taiko se zdi, da se bo zdaj delovanje tega važnega organa v saveznem aparatu sleinjič le izbolj Slo. V zboru je včlanjenih 140 smuških uči. teljev. med njimi 50 samo na območju LZSP. Blaga jniško-knjigovodstveno poročijo ie sestavil blasainik g. Boso Šramel z že tradicionalno ugotovitvijo da je nioral JZSS. kakor vsako leto. tudi letos tarnati in prositi da je prejel obljubljene podpore, med iem pa so morali skrbeti za blagajno o Ibo-rovi člani, predvsem pa sam predsednik g. dr. Ciril Pavlin. Poročilo navaja v nadaljnjem zneske, ki jih je uprava prejela na rednih in izrednih dohodkih, za tem pa izdatke za razne tečaje in prireditve. Postavke so še zmerom zelo malo razveseljive glede na udomafenost in uspehe, ki so jih v tej siportni panogi dosegli njeni najboljši aktivni predstavniki. H kraju sta priključena še poimenska sezinama saveznih članov po podsavez'h in saveznih tekmovalcev po razredih in disciplinah kakor tudi imenski seznam saveznih smuških učiteljev. Ti seznami so najbolj zgovorna priča, kako ogromen razmah bele. ži športno smučarstvo v koma) 16 letih obstoja. Mi želimo, da hi današnji občni zbor potekel v čim večji sloinosti vseli zastopnikov naših smučarskih klubov, ki jim je gotovo predvsem in najbolj pri srcu — še bohotnejši razvoj smučarstva tudi v bodoče. Raj bo Se danes na sporedu? Juniorski finale med Marsom in Ljubljano V prvenstvu v LNP so danes na sporedu nekatere drugorazredne in juniorske prvenstvene tekme, iz finala za prvenstvo LNP pa še 16 minut preostale tekme med Mariborom in železničarjem, ki bod0 odigrane ob 16.30 na igrišču železničarja v Mariboru. Dalje .bodo igrali: na Jesenicah Kovinar — Mengeš ob 15.30 na igrišču Kovinarja, v Ljubljani Mladika — Vrhnika ob 15.30 na igrišču Mladike :n Ljubljana — Mars jun. ob 10. na igrišču Ljubljane, v Kranju Kranj — Bratstvo jim. ob 16., v Trbovljah Amater — Trbovlje jun. ob 16. na igrišču Amaterja, v Cakovcu čSK — Gradjanskj jUn. ob 16.30 na igrišču ČSK ia v Novem mestu Kandija — Radeče ob 16.30. Tekma med jurnorj, Ljubljane — Marsa bo odločila, kdo bo zastopal Ljubljano v finalni borbi za penosni naslov junior-skega prvaka Slovenije. Obe moštvi sestavljajo talentirane mlade moči, od katerih naš nogomet lahko pričakuje boljšo bodočnost. Ker je vstopnina zelo nizka, opozarjamo ljubitelje lepega nogometa na to mladinsko borbo. Sigurno bedo zadovoljili odhajali z igrišča. V Bruslju bo danes naša državna nogometna reprezentanca igrala proti Belgij'-Po obolelosti Tomaševiča jo je zdaj kar čez noč popihal iz Pariza tudi šipoš, tako da bo naša enajsrtorica nastopila precej oslabljena. Bojimo se, da bodo najmanj spet štirje ... V Zagrebu se bo začel teniški dvoboj za Davisov pokal med švedsko in Jugoslavijo. in sicer s prvima dvema sine-oma. Najprej bosta igrala Schroder in Mitič, nato pa Rohlsson in Punčec. Švedi računajo, da bodo prvo točlco beležili zase. V Splitu bo danes domači Hajduk igral revanžno tekmo prot; prvorazrednemu italijanskemu klubu FC Livornu, proti kateremu je že na. praznik izvojeval visoko zmago 5 : 2. Kakor se sliši, namerava Hajduk za to tekmo postaviti tudi znanega šurdonjo, dosedaj člana BSKa, ki pa rnu je dal prosto pot. Dve prireditvi s kolesi in motorji SKK Korotan v Mežici je priredil pretekli praznik otvoritveno klubsko kolesarsko dirko na 20 km dolgi progi iz Črne v Guštanj, na kateri je stairtalo 12 dirkačev. V glavni skupini je zmagal član Korota-na Rudi Logar v času 86:35, v juniorski prav tako domačin Ivan Vodovnik v 36 min., med novinci pa je bil prvi, prav tako član Korotana, Alojz Vinko v 37 minutah. VSj tekmovalci so vozili enako progo, zmagovalci s hitrostjo 33 km na uro. Po končani dirki je bil skupen izlet v Rimski Vrelec, kjer so bile razdeljene nagrade In darila. V imenu mariborske podzveze in koroške kolesarske žujpe je govoril predsednik slednje g. Vinko Cajnko iz Slovenjega Gradca. ★ Motokhib Perun v Mariboru je na praznik priredil izlet v neznano in so njegovi člani na 18 motorjih s 40 udeleženci odbr-zeli po novi cesti preko Sv. Petra čez Sv. Lenart v Sv. Jurij v Slovenskih goricah. Tamkaj je' izletnike prevzel občinski tajnik g. Gustav Mulec, ki jih je nato po krasni vožnji po Slovenskih goricah po-vedel v »voj vinograd. V veselem razpoloženju je minilo popoldne in skupina se je nato preko Sv. Jurija vrnila v Maribor. Za lep izlet in neprisiljeno zabavo članov motokluba Peruna se mora zahvaliti g. Mulecu kakor še nekaterim ,ki so pridno skrbeli za njihovo udobje. BinKoStni izlet motoristov v Tr«t. Moto Hermes priredi za binkoštne praznike klubski izlet po cesti v Trst. Obenem bo to tovariško spremstvo našega prvaka Stariča, ki bo tam startal v nedeljo popoldne. Cas povratka vozačev poljuben, odhod pa skupen v nedeljo ob 5. zjutraj izpred nebotičnika. Rok prijave vozil in članov do 30. t. m. (ponedeljek) zvečer pri tovarišu Korlnu, »NanaOb-vezn, telesni vzgoji«. Predavatelj je strokovni referent za obvezno telesno vzgojo v dravski banovini g. podpoik. Oblak. Uprava kluba poziva načelnike, tajnike in tehnične referente vseh sekcij, da se predavanja udeležijo sieurn0 in polnoštevil-no. Uprava SK. Ilirije. MOtoklub »Ilirija« — V ponedeljek dne 30. t. m. ob 18 redna seia upravnega in revizijskega odbora v klubskem tajništvu Miklošičeva 15. Udeležba strogo obvezna. Motoklub »Ilirija« — Redni letni občni zbor bo v torek dne 31. t. m. ob 20. v restavraciji »Sla/mdč«. članstvo se vljudno naproša, da plača članarino in v tajniški pisarni dvigne klubske legitimacije. Olimpijski dan 1938. Mariborski krajevni olimpijski odbor priredi tudi letos olimpijski dan ,in sicer v nedeljo, dne 19- junija 1938. Vsakoletne športne prireditve, ki se vršijo v okvirju olimpijskega dneva, ao pregled vsega športnega delovanja najrazličnejših panog ter po kakovosti in pestrosti nudijo obiskovalcem izredne užitke. Tudi za letos je pripravljen bogat spored, pri katerem sodelujejo vse športne organizacije in tudi Sokoli. Točen spored letošnjega olimpijskega dneva bo določen na sestanku delegatov vseh športnih organizacij, ki bo v petek dne 3. junija v lovski sobi hotela Orel. V Oplotnici, ob vznožju Pohorja Kopališče v Oplotnici, veselje malih in velikih »Lepo nam }e Pohorje zeleno..j* (Narodna) Oplotnica je večja vas v konjiškem »rezu. Ima blizu 700 prebivalcev, dobro razvito lesno in granitno industrijo zanimiv, pa opuščene stare fužine, pošto in brzojav, telefon, zdravnika, dovolj čednih javnih in privatnih prenočišč z vso oskrbo, elektriko, redno avtobusno zvezo na SI. Konjice, avtotaksije. Je torej ves kakor mnogo drugih. Kakor mnogo drugih? Da in ne. Oplotnica leži na južnem pobočju gozdnatega Pohorja. 370 m nad morjem. Odprta le proti jugu ne pozna severnih vetrov, zime nna tepie in poletja ne prevroča, razlika med dnevno in nočno toploto je za naše kraje izredno nizka. Izjemen klimatski položaj se izraža v bujni vegetaciji. Širokemu pasu mogočnih gozdov se na prehodu s sred-njegorskih pohorskih vr"tacev v obrobno gričevje priključujejo pas vinskih goric, ki sega malone do višine 700 m. pod njim pa leži rodovitna ravan, ki se nižje proti jugu staplja z Dravinjsko dolino. Po svoji legi je Oplotnica prirodno izhodišče za izlete na Pohorje. Romantična vozna pot po tesni dolini potoka Oplotni-šice nas v dveh urah zložne hoje popelje mimo neštetih kaskad. slapov in toljnunov, mimo pojočih žag in drznih jezov, skozi Cezlak. kjer je tik nad cesto zanimiv gra-'nitolom in dalje do Lokanje, središča gozdne industrije kneza \Yi:idi:chgratza. Od tod še pičlo uro mimo lesnega skladišča »Jurgov plač« na Hudi vrh pa smo v višini nad 1300 m in v središču Pohorja, od koder je le še dober skok do planinskega doma na Pesku. Najbližja okolica Oplotnice je kakor sam božji vrt. Sprehodi po vinskih goricah Lačne. Zlogone in Okorke gore, mimo veselih kopačev in vabljivih hramov, v gozdiču Partovec. kjer vas pri belem dnevu pozdravljajo jedva še plašne srne in se sredi gozda okopljete v topli vedi velikega umetnega jezera, ali pa sprehodi po jelševih gozdičkih in pisanih sadonosnikih vzdolž potoka Oplotnišice, kjer vas iz prijetne za-mišljenosti zbudi zdaj pa zdaj postrv, ki se je pognala iz vode za nizko leteče muho. — vam ostanejo trajno v spominu. Nič ne zaostajajo poldnevni izleti: na razgledno točko pri Sv. Barbari (428 m) gotska cerkev nosi letnico 1452), k Sv Mohorju (603 m ena najstarejših slovenskih cerkvic. 11. stoletja), k Sv. Miklavžu (676 m) ali k Sv. Lenartu (750 m), kjer vam domačini, ako pokramljate * njimi, natresejo cel koš starih pohorskih bajk, legend m narodnih popevk. Romar bo obiskal sv. Nežo na Brinje vi gori (608 m) ali pa Mamko božjo na Prihovi (421 m), kjer se bo odžejal s kapljico, kakor je podobne ne premore naša dežela. Lepe so te naše cerkvice, za kulturnega in umetnostnega zgodovinarja hranijo še trde orehe ... Podjetnejši popotnik se bo ojunačil tudi kam dalje: preko Keblja k Sv. Trem kraljem (planinski dom) in na Veliki vrh 1347 m ter na razgledni stolp, kjer se mu bo odprla liki zeleno morje cela granitna gmota ugaslega pohorskega vulkana. Apnenčastih oblik vajeno oko bo morda prvič zrlo ko-paste oblike skrepenelih eruptivnih mas in se bo zavedlo, da imajo nele ijudje. ampak tudi pokrajine svojske značaje. Apnenec jc nemiren, ves razgiban in razklan, hoče se mu vsak hip nečesa drugega, granit je une-šen, zdrav, zadovolien. Zdi se mi, da se nekaj tega prime tudi ljudi, ki so vrasli v pokrajino. Oplotnica je zgodovinsko tesno povezana z Žičkim samovtanom, nekdaj najslavnejšo kartuzijo naših deiei. Zanimive razvaline si popotnik lahko ogleda, ako se potrudi onstran Konjiške gore. Štajerski mejni grof Otokar Traungauski jo je že leta 1182. podaril z Oplotniškimi gospodi vred kartuzijanom Na njih gospodstvo spominja šc gradič, danes last kneza \Vindi-chgratza. Na Kebeljske gospode, pozneje na Harde-ške in Turjaške grofe spominjajo grajske razvaline na Keblju (Zajčji in Zbegov grad iz 12. in 14 stoletja, prvi jetnišnica, drugi trdnjava za varstvo ceste iz Dravinjske doline preko Pohorja v dravsko dolino, verjetno po sledovih sitare rimske ceste). Mnogi ostanki pričajo, da je bil kraj naseljen že v rimski dobi: bližina velike ceste Emona—Celeia—Petovia, najdba Mitrove-ga svetišča na Modriču pri Keblju, zanimive najdbe v temelju podrte stare ča-dramske farne cerkve. Pridi se, zgodovinar les učit! Oplotnica, četudi le majhna pohorska vas, se s-vojega tujsko-prometnega poslanstva dobro zaveda. Marljivo tujsko-pro-metno društvo je uredilo v sami vasi lep park. park, z belo posutimi stezami, z lepimi nasadi, s klopmi v senci mogočnih sioletnikov in za nameček sredi parka še lep potok, kjer se na granitnih skladih drobi hudournik na milijone izkrečih se smaragdov. Zavedajoč se, da brez udobnosti ni tujskega prometa, je društvo v pretek- lem letu zgradilo športni bazen a« prostem, 25 m dolg, 9 m širok, 1.10 do 1.80 m globok, v celoti zidan, s kabinami in prostori za sončenje in igre na prostem. Bazen se nahaja na jasi sredi jelševega gozdiča, jedva dve minuti iz vasi. Zato pa: Komur je več za mir kakor za hotelsko vrvenje, več za škrjančevo » ko-sovo petje kakor za jazz-muziko, reč za neoskrunjeno prirodo kakor za avtomobilske izlete, ta naj pride v Oplotnica. Res, da življenje tu ne utriplje z astronomsko brzino, mislim pa, da to ni neodpustljiv greh. T. R. Steg skavtov Ljubljana m praznuje Onkraj Save, med črnuškim in Šentjakobskim mostom se razprostirajo lepi zeleni logi. Srebrnolistne vrbe, trepetlike, jelše in leske, pa tudi smreke in ▼ polnem cvetju s<; nahajajoči borovci so delali lep okvir majhnemu taboru, ki ga je postavil Steg skavtov Ljubljana oi> svojem prazniku 25. in 26. t. m. Obletnico ustanovitve stega in Jurjev dan so praznovali naš! skavti prav po svoje. Skoro polnoštevilno so ®e zbrali mladi fantje s svojimi vodniki, da pomerijo rastoče sile v skavtski tekmi in pokažejo uspehe celotnega dela. Za praznik, 26. t. m. dopoldne so igrali razne gozdne igre in novinci so se seznanjali s tabornim življenjem. Po izdatnem kosilu, skuhanem ▼ taborni kuhinji in po običajnem molku, ki je na ■sflcavtskih taborih po kosilu uveden, so se pričele tekme. Posamezni vodi so se potegovali za stegovo prehodno darilo, lepo izdelan trak. ki ga nosi zmagovalni vod na svoji zastavici do prihodnjih tekem ob letu. Po končanih tekmah so se pričele slovesnosti ob tabornem ognju. Najprej je izročil župni starešina g. inž. 1. Pengov odlikovanja zaslužnim skavtom ter izrazil svoje zadovoljstvo nad lepo se razvijajočim ste-gom. Nato je stegov načelnik g. M. Zor zaobljubil precejšnje število novincev. Lep je ta običaj, ko mladi navdušeni fantje ob-ljubujejo na svojo čast, da bodo živeli po skavtski obljubi in zakonih. Simbolično za-vezovanje ovratne rute označuje, da »o pripravniki po daljši preizkusni dobi sprejeti v skavtsko bratstvo rn da šele tedaj smejo nositi skavtski kroj in znak. Po končani obljubi so prejeli novi vodi svoje zastavice. Majhne so in triogiate, v državnih barvah in z oznako vodovega imena. Kuini in četovodje so pripeli na vsako zastavico svoje trakove. Nato jc podal stegov tajnik g. Trtnik poročilo o delu zadnjega leta, ki je fepri-čalo veliko delavnost in požrtvovalnost mladega stega. Ob ustanovitvi pred letom dni je štel steg 44 članov. To število se je kmalu potrojilo, a se je zmanjšalo, ko so morali oditi iz stega dijaki. Srednje šole dovoljujejo namreč vsled ministrskega odloka svojim gojencem članstvo le v srednješolskih skavtskih organizacijah, v katerih smejo biti člani izključno samo dijaki pod nadzorstvom svojih profesorjev. Vendar pa je število članstva zopet narastk) in se hitro veča. Danes šteje steg 83 članov, od katerih je bilo na proslavi navzočih 84°/o. Po tajniškem poročilu se je stegov načelnik zahvalil navzočim članom za izredno veliko udeležbo, kakor tudi drugim stegom in posameznikom za številne čestitke. Ceremonije ob tabornem ognju je zaključS skavtski krst Se enkrat je zadonelo povelje za zboT. Po strumnem pozdravu zastavi, ki je plapolala visoko v zraku sredi tabora, je bila slovesnost končana. Posamezne čete so odkorakale, delegati župne uprave ter sosednih stegov, kakor tudi starši skavtov in prijatelji pokreta so se razšli-Zeleni log je utihnil, kakor v žalosti, da je odšlo toliko življenja. Le valovje Save je šumelo, o^inanjoč svoj tek, čim daljši, teun večji, močnejši in uspešnejši — prispodoba skavtske organizacije, ki se veča ki ječa, dokler ne bo nekoč zavzela vsega človeštva. Klub „Metla" Obiske gospe Kozamurnlkove Gospa Kozamumikova je danes vsa obupana. Sedi pred svojo omaro in jadikuje: »Saj ne vem. kaj bi oblekla!« Pa vendar ni tako hudo. V omari ima šest bluz, osem kril in pet plaščev. Na koliko različnih načinov bi se lahko oblekla? Izračunajte to in pošljite rešitev do petka na uredništvo »Jutra«. Napisana naj bo na dopisnici, v kotu pa naj bo pripis »Uganka kluba Metle«. Med pridne reševalce bo stric Matic razdelil po žrebu spet nekaj lepih knjižnih nagrad. Izletnikove težave Tista naloga z izletniki, ki hočejo priti s tramvajem v teku pol ure iz Št Vida v Ljubljano, je prizadela Mctlarjem dosti težav. Zanimivo pa je, da je bilo razmerno zelo veliko število reševalcev iz — Št. Vida. Izletnik bo napravil takole. Pustil bo izletnike. ki stoje pri končni postaji, in šel eno ali pa tudi lahko več postaj proti Ljubljani peš. Potem bo stopil na tramvaj, ki vozi proti Št. Vidu in se peljal do končne postaje. Tam ne bo izstopil, ampak se bo s tramvajem peljal nazaj v — Ljubljano. Tako bo lahko v teku pol ure prišel v Ljubljano, čeprav bo ta vožnia nekoliko dražja kakor pa bi bila sicer. Toda za stroške nismo vprašali. — hoteli smo samo čim prej priti v Ljubljano. Med reševalce je stric Matic razdelil osem knjižnih nagrad. Po žrebu jih dobe naslednji: Cilka Tratnik, Limbuš 122 pri Mariboru dobi roman »Blagajna velikega vojvode«, Zvonko Turk iz Kamnika dobi »Tigrove zobe«, Tone Zapletal iz Ljubljane, Gledališka ul. 12, III. dobi roman »Misterija«, Matko Hudovernik iz Sarajeva, Mitralje-ska četa pešadijske oficirske šole dobi roman »Lucifer«, Florijan Hrovatin. Opčine 105, Klavdij Zadnik, št. Vid nad Ljubljano 124, Engel-bert Ivič, Ljubljana, Univerza in Štefan Trampuš, Št. Vid nad Ljubljano 69 pa dobe po eno knjigo revije »Življenje in svet«. 9* £cvcen" pred Smimo —---- > ..... * ■- Na »Lovčenu«, 23. maja. Prva medbalkanska vožnja »Lovčena« je z obiskom Smirne dosegla najvzhodnej-šo točko: poslej se bo parnik samo še vračal v pristanišča, ki so ga pozdravljala na vožnji proti črnomorski Constanzi. Dan v Izmiru, kakor imenujejo Turki svoje največje maloazijsko pristanišče Smirno, je bil nekak zaključek prve triumfalne poti našega parnika, ki na novi prometni liniji uveljavlja stare sposobnosti Bokeljcev in pomorski prestiž Jugoslavije. Na vožnji s Črnega morja se nam je zopet nasmehnila sanjava lepota bosporske ožine, ki smo si je tembolj zaželeli, ker megleno Črno morje ni imelo z nami nič kaj prijaznih namenov. Z Bosporom je prišlo sonce, razprostrla se je sinjina raja sultanov; videli smo vse kar se je razkazoval pred nami Carigrad v vsej jutranji svežosti in očarljivem blesku svojih voda, streh in oken, v tisti ubranosti svojih kontrastov, ki mu daje nepopisno mikavnost in lepoto. Mar je treba še poudarjati, da smo bili popotniki z »Lovčena« iskreno hvaležni vodstvu, ki je podaljšalo naše ure v Istam-bulu tja do polnoči? Vsaka pridobljena ura je prinesla nova odkritja, nova doživetja. Turške oblasti so šle na roko zlasti naši novinarski ekipi in so nam dovolile prost vstop v dvorane in sobe starega sa-raja sultanov; videli smo vse kar se je dalo na hitro roko videti od muzejskih zbirk orožja in kitajskega porcelana iz 17. stoletja, od pompoznih oblek slavnih sultanov in njihovih prestolov, do intimnosti njihovih zasebnih apartmanov, haremskih prostorov, spalnic in kopalnic, slikovitih dvoran, v katerih so šumele fontane in koder se je razvijalo življenje, kakršno se v tej obliki ne vrne več nikdar... Koliko hrane za fantazijo! Kakor ostanek iz nekega drugega sveta je v kiosku Mustafa paše dremal star evnuh. Nemo je strmel v nas, tu in tam zamahnil z roko in nas za hip počastil s kakšno turško besedo, v kateri je morda drhtel prezir do naše radovednosti in do vsega sedanjega sveta, ki je spremil sultane in njega v muzej. Tako se mi je zdelo; v resnici se namara sploh ni povzpel do take sentimentalne filozofije o »stvareh, ki minevajo«, kakor nekoč Pierre Loti v svoji znani knjigi, kjer najdeš tudi opis teh prostorov, v katerih smo lovili poslednje sledove sveta iz tisoč in ene noči. Kaj bi še pripovedoval o Carigradu, o njegovih toplih nočeh, o tavanjih po ulicah. kjer se sence davne preteklosti srečujejo z izzivalnimi postavami apašev in pouličnih deklet? Ali o lučeh Zlatega roga, o orientalskih pesmih v tesnih, umazanih ulicah Galate? Rajši bi pisal v tem hipu o stalni notranji rasti turškega naroda, o njegovem ogromnem, brezprimer-nem prelomu s preteklostjo, o napredku, ki pušča za seboj gore starih predsodkov. Kajti bolj kakor romantika orientalske zaostalosti in nesnažne slikovitosti nam imponira vzgon tega naroda po evropski civilizaciji, realizem njegovega nespornega napredka. Medtem ko v Evropi ugaša vera v prosvetljeno kulturo, doživlja tu svoj preporod in za njim stoji velika, res legendarna osebnost Kemala AtatOrka — Toda že se bliža polnoč, že se zmanjšuje osvetljava Zlatega roga, Pere, Galate. Se samoten sprehod po Galatskem mostu in še slovo od molčečih lepot tega nepozabno slikovitega poslednjega kota naše stare Evrope. Se pogled v prve luči še starejšega sveta, Azije, ki se začenja tamle preko. In potlej me zopet sprejme ta plavajoči košček Jugoslavije z imenom »Lov-čen«. Še vidim vzhajati nekje blizu kupole Hagije Sofije pravi polmesec: zadnji krajec lune, ki začenja bledč srebriti ca-rigrajske vode. Zbogom, Istanbul! »Lovčen« krene znova na pot. Počasi se izvije iz območja istanbulskih luči in preide na mirno plan Marmarskega morja. Naših utrujenih oči, ki so mnogo gledale, se dotika Morfej z makovim cvetom, s katerim so bile posute zelene bosporske trate. Vzbudimo se pred Dardanelami. Kraji, ki jih že poznamo. In ob »dolce far niente« na ladijskem krovu, z uživanjem sonca, ki nas greje, in Egejskega morja, ki nam polni dušo z nečim sinjim, vedrim, antično svetim, se na zapadu izgublja naša nesrečna Evropa. Ure minevajo in ne prinašajo nič drugega nego ugodje te vodne in nebesne modrine, prijetnost ladijskega življenja in trdno občutje varnosti na valovitem elementu. Medtem ko je izginila z obzorja Evropa, se vedno bolj bliža Azija. Na njenih bregovih smo iskali Trojo, prizorišče homer-skih bojev zaradi lepe Helene. Obšli smo veliki in dolgi otok Mitileno, čigar gore imajo pod vedrim grškim nebom ostre, vendar čudovito lahne oblike, ki označu- jejo linijo grške pokrajine. Na tem otoku rasto odlične smokve, oljke in trte; klasični zgodovinar bi lahko marsikaj povedal o njegovi vlogi v helenskem kulturnem občestvu. Toda malo pred njegovim koncem nam je zatonilo sonce, in med njim in polnočnimi zvezdami je poteklo v jedilnici in v baru naše ladje več prijetnih ur. Prav na morju čutiš, da priroda vzbuja potrebo družbe, kakor drugekrati bežiš Iz družbe v naravo... Jutro. 2e smo v širokem smyrnskem zalivu. V daljavi se vzpenja na hribe veliko mesto, ki se zdi iz te daljave kakor ogromna čreda ovac na zeleni planoti. To je Smirna, Izmir, mesto, v katerem bomo mnogi prvič stopili na tla zasanjane skrivnostne Azije. Zaliv obrobljajo z ene strani zmerne gore, ki so posejane z rumenimi madeži: tod cvetč neko grmovje, kd mu ne vem imena. Toda to je še najmanjši greh, zakaj neznane reči so tolikokrat lepše od znanih... Po izkrcanju v Smirol nas objame Azija s svojim pisanim in razgibanim življenjem, z dihom in vonjem svojih ulic, z neskončno simfonijo svojih raznoterih glasov. Stresam prah Evrope s čevljev in z naivnostjo neozdravljivega romantika upijam vase barve in zvoke Azije, zibelke človeštva in kultur. S tovarišem se izgubiva v ulicah starega mesta in se povzpneva na hrib s slikovitimi ulicami in cipresnim gajem. Odtod se odpira širok razgled na mesto in na zaliv; v cipresah grulijo številne domače grlice, v travi se rd6 in modrč cvetovi Težko obloženi osli rigajo, v bližnji šoli poj 6 otroci, rdeče zastave s polu-mescem in zvezdo plapolajo s hiš. Stari Turki naju gledajo s krmežljavimi, fata-lističnimi očmi, mladi se komaj zmenijo za tujce, dekleta bolj ali manj koketno vračajo poglede. Kje bi pred dvajsetimi leti videl na tem mestu toliko ljubkih obrazov izmirskih lepotic? V prijetni senci majhnega parka pred dvema kavarnama, kjer vodomet hladi zrak in vzbuja misli na vzhodne vrtove, pijeva pravo turško kavo za pet kurusov in poslušava zaljubljeno gruljenje stotin grlic, ki se pode po drevju. Grlice, krotke ljubljenke turških hanum, pa ve cvetoče rože v grmovju, koliko ste mi na mah segle v srce! Kje si zdaj, stara Evropa, s svojimi težkimi problemi? Tu je vse vedro, svetlo in lahko; greš po kamenju in srečuješ Evropo roko v roki z Azijo. Dve sestri oblikujeta novo življenje, ki sega z vseh strani: ruši in zida, pojema in raste. Izmir, vrata Azije! Začudo: kamorkoli krenem in kjerkoli nagovorim ljudi, vedno je zadrega z jezikom Parlez — vous frangais? Parlate ita-liano? Nagovorjen človek prikima: to je na vzhodu znak zanikanja S tovarišem se posvetujeva slovenski; ta ali oni napne ušesa in vpraša: Jugosloveni? In zdaj se pokaže da sta na pošti dva uslužbenca iz južne Srbije, da je prodajalec razglednic bolgarski begunec in tako naprej; blizu Smirne je kraj Tepedžik, v katerem biva več sto naseljencev iz naše države, v vsej maloazijski Turčiji jih je na tisoče. Zato Ob svojem obisku v Turčiji Je bil nafi vojni minister general Ljabomir Marič sprejet v avdljend pri predsedniku republike Kemala Ataturkn in si je nato z njim ogledal športne naprave in bojišče pri Ankari, kjer je bila leta 1402. bitka med Tamerlanom in sultanom Bajazitom. Ponovno je bil general Maric tudi na »Lovčena« pomen; s njo se lahko začudo pogosto sporazumei s preprostimi ljudmi Knjige v knjigarnah kažejo, da sicer prevladuje francoska kulturna usmerjenost, toda to velja za izobraženstvo in še to ne za vse. Brezciljna pot naju je zanesla preko novega parka, ki se razprostira v onem delu mesta, kjer so L 1922. zgorele stotine grških hiš in kjer so grški prebivalci tega mesta doživeli pošastno žaloigro poraza in umika, bega in smrti. Zdaj tu poganja novo življenje, le tu in tam še štrle razvaline Obstoj i va pred veliko pritlično hišo, ki se je zdela kavarna, restavracija, ka-li. Nagovorim ljudi po francosko, češ, kaj je ta hiša? Zadrega: eden ali dva sta vprašanje razumela, a nista znala odgovoriti. Kavarna? — Ne? — Gostilna? Ne? Ljudje izstopajo in izstopajo. Govoriva s tovarišem slovenski. Takoj pristopi več moških in z veseljem govore po srbsko. Da, to je ženitovanjski urad. Ali je mogoče prisostvovati poroki? Kako da ne, pravkar bo 23. današnja poroka. Prijazni gostilničar Sulejman Gerčet, ki je dolgo živel v Beogradu, naju popelje v dvorano. Za mizami ljudje kakor v kavarni. Kadijo. Spredaj kip Kemala Atatiirka in sliki dveh ministrov. V ozadju je urad. Občinstvo obeh spolov je dobre volje, saj so to svatje. Vstopi kadija, gladko obrit gospod v smokingu, in izvrši zelo kratek in čisto neceremonialen akt poroke. Ženin, nevesta ln priča ss podpišejo, sudiift čestita in ta- roči dokumente. Poroka je končana; cerkvene poroke sploh ni Dasi je zakon v načelu neločljiv kakor katoliški je vendar akt poroke od sile preprost, izrazito laičen. Ženin in nevesta sta v navadni meščanski obleki Po poroki razdelita darove, in tako sva tu'di midva hvaležno vtaknila v žep lično škatlico in sva kajpak čestitala lepi nevesti in ženinu; kakšno kuriozno presenečenje za srečno dvojico! Stopila sva tudi h kadiju in se mu predstavila. Opoldan je banket na »Lovčenu« zbral nad 50 dostojanstvenikov iz Izmira. Tega dne je prispel v to mesto jugoslovenski vojni minister general Maric v spremstvu turškega vojnega ministra. Kakor v Carigradu, nas je tudi tu obiskal in ostal s ' turškimi dostojanstveniki vred na banketu. Pri opulentnem kosilu, ki je hvalilo našega mojstra kuharja, so bile izmenjane presrčne zdravice. Kako tudi ne. Prijateljstvo Turkov do Jugoslavije se kaže na vsakem koraku po njihovi deželi. Niti ne slutite, koliko viteške kulture je v tem narodu. Rousseau bi se bal. da ga bo evropska civilizacija pokvarila. Nemara pa bo samo ta narod ustvaril sintezo evrop-stva in azijstva?! Zbogom tudi Izmir! Zbogom, Azija! Kapitan Srgja nas s krepko roko vodi po višnjevem Egejskem morju zopet tja v bližino nesmrtne Akropole! 200 letnica rojstva prvega ravnatelja ljubljanske normaIfce Odlomek iz zgodovine obrtnega šolstva Letos je clne 27. februarja minilo 200 let, ko je bil v Zagorici pri Bledu rojen Blaž Kumerdej, AA. LL. et Philosophiae Doctor, slavni šolnik, filolog in prosveti-telj. Z Dunaja, kjer je bil na Orientalski Akademiji »correpetitor iuris«, je bil dne 15. oktobra 1773 imenovan v Ljubljano za ravnatelja novo ustanovljene normalke, ki je obstojala dobrih 90 let in je bila s šolskim letom 1867/1868 preosnovana v državno moško učiteljišče. Letos slavi ljubljanska tehniška srednja šola s svojimi nižjimi obrtno-šolskimi oddelki 50-letnico svojega obstoja. Javnosti pa je manj znano, da je bila normalka s svojim četrtim razredom že pred 150 leti neki poskusni tip splošne nižje obrtne šole in da je zgodovina državnega obrtnega šolstva tesno povezana z zgodovino normalke. Nižje šolstvo je do srede 18. stoletja veljalo le za cerkveno potrebo, za katero se država navadno ni brigala. Pod cesarico Marijo Terezijo pa je 1. 1770 država prevzela skrb za ljudsko izobrazbo po načelih prosvetljenega absolutizma. Vladine uredbe niso imele pred očmi samo pomnoževanje ljudskih šol, temveč tudi splošno izboljšanje vsega nižjega šolstva. V to svrho so uredbe zahtevale, da naj se v vsakem glavnem mestu vsake province ustanovi »normalna« ali »vzorna glavna šola«, ki naj postane glede vsega šolskega dela vzorna šola za vse druge ljudske šole v deželi ln naj bo obenem izobrazo val išče za bodoče ljudskošolske učitelje. Prva taka šola s tremi razredi je bila ustanovljena L 1771 na Dunaju pri Sv. Štefanu. Na tej normalki 00 uvedli »sagansko metodo« poučevanja. Tako so imenovali novi način poučevanja po »tabelah« ali »črkah«, kakor ga je takrat uvedel na aroJL Šolah sagansldh opat Felbiger, rodom Nemec lz Vrati si a ve. (Tabela obsega v kratkih stavkih to, kar uči učitelj; namesto celih besedi se smejo rabiti tudi začetnice. Mladina se nauči tabele na pamet ln si lahko zapomni podano učno snov.) Ker se je dunajska normalka obnesla, so kmalu začeli otvarjati normalke tudi v drugih mestih. 2e s pravilnikom iz i 1774 so dobile normalke še četrti razred s posebno nalogo, da so namreč v tem razredu poučevali osnove geometrije, stavbarstva, mehanike in risanja za izobraževanje rokodelcev in manufakturistov. Na vseh nor-maTkah je bfl pouk risanja urejen po navodilih slikarja Bacheliera, M je i 1765. ustanovil v Parizu specialno šolo za risanje in matematiko glede na industrijske umetnosti Preosnove ljudskega šolstva so dale Blažu Kumerdeju povod, da je v začetku i 1773 iz lastnega nagiba predložil dunajski vladi »Domoljuben načrt, kako bi se dalo kranjsko stanova lstvo najuspešneje poučevati v pisanju in čitanju«. V njem Je predlagal vladi, naj začne na Kranjskem osnav-ljati osnovne šole s slovenskim učnim jezikom, da se bodo tudi Kranjci »seznanili z verskimi in gospodarskimi nauki« in z »državljanskimi dolžnostmi« ter da se bo- do potem lahko tudi priučili nemščini in najvažnejšim sorodnim slovanskim narečjem. Vlada je sklenila otvoriti v Ljubljani normalko in Blaža Kumerdeja »zaradi razboritosti in vneme, ki jo je pokazal v tej prevažni stvari« imenovati za ravnatelja, ki pa naj najprej obiskuje dunajsko normalko, da bo uredba teh šol enotna. Kumerdej je za Ljubljano najprej zahteval posebnega učitelja za nemščino, ker bo sam moral pisati in prevajati v slovenščino šolske knjige in je potrebno, da bo sam prost poučevanja. _ Zaradi tega je bil i 1773 poslan v Ljubljano Matija Strohmayer, rojen v Stran-bingu na Bavarskem, AA. LL. et PhfL Magister, ki je na Dunaju poslušal novo metodo. Strohmayer je v naslednjem letu (1774) pričel z nemškim elementarnim poukom v tedanji mestni hiši pod Trančo 1. Imel je 80 učencev. Deželno poglavarstvo je z odlokom od 7. aprila 1775 poslalo na Dunaj na državne stroške tri učitelje, da se tam izobrazijo v novi učni metodi. Odpotovali so meseca aprila in se vrnili v začetku novembra: posvetni duhovnik Matija Peterman, rojen v Rodinah na Gorenjskem, kot katehet, učitelj Anton Mulič is Tolmina, AA. LL et PML Magister, in učitelj Jožef Vmšek iz Tunjlc (obč. Komenda), absolviran teolog. Z dnem 5. nov. 1775 je bila normalka otvorjena v dveh zato prirejenih sobah tako zvanega meščanskega špitala (danes hiša št. 6. v Stritarjevi ulici). Z mesecem oktobrom 1776 je normalka dobila učne prostore v bivšem jezuitskem kolegiju. Leta 1777 je bil na normalki nastavljen kot prvi učitelj risanja Andrej Herrlein. Mstorijski in portretni slikar. S Herriei-nom je bila i 1778 ustanovljena e. kr. državna risarska šola, ki je bila dostopna vsem dijakom in obrtnikom, ne da bi Ml pouk obvezen. V jeseni i 1789 Je bfl na normalki ustanovljen tudi četrti razred z enim letnikom to je b3 na to mesto nastavljen učitelj Jurij Oblak iz Tolmina. V četrtem razredu so poleg običajnih predmetov za normalke poučevali tudi prtrodo-znanstvene ln tehniške predmete, Herriei-nova risarska šola pa je tvorila bistveni del tega razreda. Blaž Kumerdej je ostal ravnatelj normalke do leta 1786., ko je bil imenovan za šolskega komisarja celjskega okrožja. Leta 1792 se je vrnil na enako službeno mesto v LJubljano, kjer je ostal do svoje smrti dne 10. marca 1805. ODLOČNOST Dvajset let je prihajal Komik zgodaj zjutraj dorrtov po prstih, s čevlji v rokah. Prejšnji mesec pa si je rekel: »Dosti je tega.'« — Postal je namreč vdovec. PO NAVODILIH »Gospodična, ali igrate klavir po navodilih svetega pisma?« »Kako?« *Da desnica ne ve, kaj dela levica* Bfeš stari Šentjakob In njegova okolica V srednjem veku so si smeli ljubljanski meščanje staviti hiše le znotraj mestnega obzidja. Ker je zaradi tega vladala za stav-bišča velika stiska, je razumljivo, da so bile ulice, ki so ostale med vrstami hiš, zelo ozke, tesne. Posledice tega vidimo še danes v talnem narisu starih mestnih delov. Najdragocenejša vira svežega zraka ter jarkega sonca in njegove svetlobe sta tu še danes le pobočje grajskega griča in korito Ljubljanice z bolj ali manj širokimi nabrežji Razen tega so le še na štirih krajih vrste hiš razmaknjene nekoliko bolj vsaksebi, namreč na Vodnikovem trgu, pred mestno hišo, na Novem trgu in Sv. Jakoba trgu. Z zadnje imenovanim trgom se hočemo baviti v naslednjem. Geografski in topografski spoznavni znaki nam kažejo, da je naša Ljubljana doživela svoje prve začetke v srednjem veku na prostoru med Gradom in Ljubljanico. To trdijo vsi naši stari pisatelji ter ni o resničnosti tega do danes še nihče podvomil. To prvotno selišče ima obliko trikotnika. eno stranico mu dela južno pobočje grajskega griča, druga leži v strugi Ljubljanice, a tretja je na Prulah prehajala v vodoplavno Barje, če pa odštejemo Rožno in Hrenovo ulico, ki sta imeli kaj dolgo čisto kmečko lice, se skrči prvotno meščansko selišče na sedanji Stari trg, spodnji del Sv. Florijana ulice in okolico sv. Jakoba cerkve do Žabjeka. Prati severu je segal najstarejši del mesta le do današnje Tranče, za stran razlikovanja od mlajših delov pa je nosil skupno ime Stari trg. V sredi tega strnjeno zazidanega jedra stoji poslopje božjega češčenja, cerkev sv. apostola Jakoba starejšega z zvonikom, najvišjim, kar jih ima Ljubljana. Cerkvi je "mogoče dokazati na istem mestu samo dve prednici Prvo je porušil bržkone silni potres 1.1511., ker dve leti nato je biia sezidana druga. Da pa je stala tam cerkev tega patrona že 1.1383., oziroma 1403. in 1426.. nam pričajo dokumenti, ki govore o pri njej nameščenih posebnih kaplanih. Do i 1461. je bila to podružnica župnije sv. Petra pri Ljubljani, potem pa župnije sv. Nikolaja v mestu, dokler se ni 1.1785. osamosvojila v središče posebne župnije. Sedaj stoječa cerkev je bila sezidana i 1615., a je bila več ali manj predelana po potresih 1691 in 1699, dalje po ognju 1774 in končno po potresu 1895. Njena znamenita lega je pripravila že Ivana Vrhovca, da jo šteje za najstarejše svetišče v notranjem, obzidanem mestu. Ob pomanjkanju zanesljivih podatkov nam je o tem, kdaj je bila prvič postavljena, mogoče samo ugibati. Sv. apostol Jakob star. prične v deželah Vzhodnih Alp nastopati kot patron cerkva v 11. stoletju. V dobi križarskih vojsk in bojev za investituro se je torej razširilo po krščanskem svetu če-ščenje tega svetnika kot priprošnjika romarjev in popotnikov. V iste čase segajo začetki patrocinija sv. Nikolaja. Da cerkve sv. Jakoba res ne morejo biti starejše, nam neposredno dokazuje 59 oskrbovanih cerkva na' Kranjskem iz 1.1296, od katerih nima v svojem glavnem oltarju tega svetnika še prav nobena. Ker se je prav v 11. in 12. stoletju naš kraj pod tukaj bivajočimi grofi razmahnil v tržišče višje vrste in sedež živahne obrtne delavnosti, je torej zelo verjetno, da je bila šentjakobska cerkev postavljena v tesni zvezi s tem razmahom. Zdi se, da je treba v njej gledati najstarejši zunanji znak narasle podgrajske občine. Na to nam vsaj kaže dejstvo, da so Ljubljančani svoj mestni svet volili redno na sv. Jakoba dan, oziroma, da je bil to vsakoletni rok, ko so odrajtovali deželnemu knezu dolžne dav-fičfoe. Stavbišče cerkvi Je bilo izbrano na položnem vršaju, ki se spušča iz dolinice za cerkvijo sv. Florijana do Ljubljanice, na trikotnem prostoru med znožjem grajske- ga griča in obema na žabjeku se stikajo-čima ulicama, Rožno in šentjakobsko-Zve-zdarsko. Tu stoji cerkev tik za južno vrsto spodnjega dela Sv. Florijana ulice. Zakaj prav na tem mestu, je tudi kaj zamotano vprašanje. Cerkev je orientirana prav kakor Sent-petrska, bivša frančiškanska na Vodnikovem trgu, šenklavška in grajska z glavnim oltarjem proti vzhodu, a glavnim vhodom od zahoda. Njena podolžna os leži sporedno s črto bivšega rimskega mostu čez Ljubljanico, čigar pilote so prišle na dan ob poglabljanju struge i 1936. Poleg tega vemo, da se še 1. 1527./30. omenja ob cerkvi uličica, zato domnevam, da je bila cerkev morda postavljena na javni prostor zamrle ulice iz časov rimske Emone. Z ozirom na podgrajsko mesto ljubljanskega imena iz srednjega veka pa je treba ugotoviti, da cerkev ni bila postavljena na nikakšno bučno tržišče, ampak, kakor še marsikje, n. pr. v Mariboru, v mirno zatišje. Ker je pravkar povedano 1 mnenje ▼ ostrem nasprotju s trditvami drugih naših raziskovalcev, ga je treba obrazložiti nekoliko podrobneje. Na podlagi pravila, ki so ga pridobili raziskovalci velike večine nemških mest, si zamišljajo namreč nekateri naši znanstveniki v podgrajski Ljubljani kot rojišče mestnega življenja centralen tržni prostor. Začeli so trditi, češ da je bil prvi trg urejen poleg šentjakobske cerkve, čim je dobil kraj mestne pravice. Ta prostor je svoje lice v novem veku res par krat spremenil in se danes tod razprostira Sv. Jakoba trg. Da bi bilo poprej na tem mestu prostora za urejeno osrednje tržišče, za to pa ni mogoče najti niti enega močnega dokaza. Obratno. Sv. Jakoba trg ni starji ko okoli 150 let, pred tem časom pa je bila tu zazidana samostanska četrt L. 1494. so si pri cerkvi sezidali samostan avguštinci, a so se že 1553. umaknili na Reko. Od njih odkupljeni samostan je dal cesar Ferdinand L prezidati v tako zvani cesarski špital za onemogle meščane in Idrijske rudarje Vendar tudi špital svojemu namenu ni dolgo služil, ker že 1597. so se naselili semkaj jezuiti da pomorejo za tre ti Lutrovo vero, ki se je bila po Kranjskem toliko razbohotila. Okoli cerkve je bilo pokopališče še ob prihodu jezuitov. Ti so dokupili tam okoli še nekaj zasebnih hiš. Talni naris šentjakobske okolice iz jezuitskih časov nam prav jasno kaže Florjančičev plan Ljubljane iz L 1744. Iz njega spoznamo, da je bfl v jezuitskih rokah ves trikotni prostor od cerkve proti jugu do stikališča Zvezdar-ske in Rožne ulice. Na stavbišču sedanje mestne dekliške šole so bili napravili 1. 1658. poslopje gimnazije. Ker je bila cerkev premajhna, so sezidali 1615. novo na dva vitka stolpa, ki sta se dvigala na vogalih pročelja do potresa i 1895. Na prostoru sedanjega Sv. Jakoba trga pa je stal zastavni jezuitski kolegij v dve nadstropji Ta w Je dotikal eeikua s dvema kriloma in oklepal od treh strani notranji vrt, ki ga je na severu obdajala cerkev. Dalje proti jugu sta bila dva deška seminarja. Prvega je ločila od kolegija zopet proga vrta. Južni vogal mu je gledal na spodnji del Rožne ulice. Drugi seminar pa Je stal nasproti prvega, na drugi strani Zvezdar-ske ulice, vendar tako, da sta bili obe v prvem nadstropju med seboj zvezani s lesenim mostovžem. Kakor vidimo, je bil veliki trikotni prostor zaseden najprej deloma, pozneje pa ves od samostana — kolikor ni bil zazidan, Je bil obdan s samostanskim obzidjem —, da mu je bila torej namenjena povsem drugačna naloga, nego da bi bil služil za glavno tržišče Ljubljane. Tako je bilo v letih 1494. do 1775. Da pa tod tudi poprej ni mogel biti nikakšen javen prostor ali trg, za to govorijo prav tehtni razlogi Okoli tako važnega javnega prostora, kakor je trg, prebiva vendar redno naj-imovitejši in najuglednejši del mestnega ljudstva. Ce bi bili ti hoteli, da se na prostoru njihovih hiš napravi samostan, bi bili morali hiše opustiti in se odseliti kar pa je docela neverjetno, če pa bi se bilo to vendarle zgodilo, bi bili ostali zastran tamkajšnje cerkve vsaj sledovi starih poti. Id so morale držati do domnevanega trga. V resnici ni bilo v podolžni osi domnevanega trga nikoli nobenega izhoda ne do Hrenove ulice — v to smer ga tudi še danes ni —, ne do Ljubljanice. Zato je več ko verjetno, da so bila na spornem prostoru kakor med 1494—1775, tako tudi že poprej le zasebna stavbišča manjše vrednosti, ki so prešla na meniški red po ustanovnem darilu ali kupni pogodbi. Nekdaj zazidano samostansko četrt podgrajske Ljubljane je temeljito izpremenfla šele doba prosvetljenosti 18. stoletja na ta način, da je sredi mreže tesnih starinskih ulic ustvarila današnji široki Sv. Jakoba tig. Dr. Jože Bos, wJUTROVAw POSVETOVALNICA Davčna Davčna oblast Vam je pred-vinlčarijo zgradarino, čeravno stanuje v hiši sam viničar, Id ni obrtnik, temveč obdeluje samo Vaš vinograd. Vi pa ste drž- urednik in plačujete od svoje hiše V L. zgradarino. Znano Vam je, da razne davčne oblasti različno tolmačijo tozadevne predpise. Tako ne plačujejo kmetje ni-kake zgradarine za svoje viničarije. Vpraša,jete, ali so viničarije na deželi podvržene zgradarinl, če stanuje v zgradbi le vi ni čar, ki obdeluje vinograd in s katerimi predpisi je zgradarina za viničarije utemeljena. — Primerjajte naše smiselno pojasnilo pod šifro F. L. na P. v St 118 od 22. t. m.! Vini čari j kot takih ne navaja niti zakon niti pravilnik. Nedvomno pa spadajo med zgradbe, ki služijo poljskemu (vinogradni. škemu) gospodarstvu, in so kot ekonomske zgradbe oproščene zgradarine. Ne sicer izrecno, gotovo pa analogno ket vse ekonomske zgradbe, ki služijo poljsko-gozdnemu gospodarstvu. — Ker pa se Vi kot lastnik viničarije ne morete smatrati za kmetovalca, tudi Vaša viničarija, čeprav biva v njej viničar, ki obdeluje samo vinograd, ne more uživati davčne prostosti. Podrobnejša določila najdete v točki 8. in 15. (3—4) ČL 32 pravilnika k zakonu o neposr, davkih. L Ž. v M. Doslej ste bili kot izrazit kme-ferralec oproščeni zgradarine. Pričeli pa ste lani z vrvarsko obrtjo ln davčna uprava Vam za letos ni predpisala samo zgradarine, marveč tudi 10% kazen od osnovnega davka. Kako bi plačilni nalog z uspehom iz-podbili? — Ne boste uspeli! Dokler ste se namreč bavfli samo s kmetijstvom, je Va> fia hiša uživala davčno prostost, čim pa ste postali vrvar, Vaša hiša ni več davka prosta. Prestanek pogoja za davčno oprostitev bi namreč morali v 30 dneh, ko ste pričeli z vrvarijo, prijaviti davčni upravi. Ker tega najbrž niste storili in tudi ne vložili na poseben pismeni poziv zgradarinske prijave, Je prepis zgradarine z 10% kaznijo na zakonu osnovan. Seveda pa ostane pri tem še vedno odprto vprašanje, če uradno odmerjena zgradarina ni previsoka. Da boste tudi za vrvarsko obrt obdavčeni še posebej s pridobnino, nam menda ni treba dodajati. A. P. v Z. Na 12% rentnino ste plačali tajil tudi samoupravne doklade, kar se Vam ne zdi pravilno. — Imate prav! Samouprav ne doklade se ne pobirajo na rentnino, ki jo odtegujejo podjetja, pa najsi gre za 12% ali za 15% rentnino. Opozorite na pogreš-ko davkarijo in zahtevajte, da se Vam že plačane samoupravne doklade kot preplavilo pišejo v dobro. »Geodet«. Koncesijo za privatno izvrše-Va.nje zesnljemerstva ste dobili in radi bi vedeli, kol.;kšno pridobnino boste morali od svojega obrata plačevati. — če boste izvrševali svoj poklic samo na terenu in zanj ne boste vzdržvali še posbno odprte pisarne, boste plačevali 8%, drugače pa 10% osnovnega davka od vsakih 100 din čistega dohodka s pripadajočim dopolnilnim davkom in s samoupravnimi dokladami na osnovni davek. F. D. v K. Ali sme davčna uprava smatrati Vaše podjetje za industrijsko? — Ocena je odvisna od okolnosti, da-li predeluje Vaše podjetje sirovine ali polfabri-kate s stroji redno za založišče, toda manj po naročilih, in če uporablja človeško delovno moč največ za upravljanje in nadziranje strojev. Pa tudi pri tej vrsti poslovanja je treba vselej točno oceniti vse momente, ki so važni, da se pravično oceni, ali gre za svojstvo industrijskega ali obrtnega podjetja in obrata. Sicer pa je v vsakem primeru merodajno mnenje Zbornice za trgovino, industrijo in obrt, ki si ga je morala davčna uprava izposlovati. J. V. v š. L. Vaše vprašanje glede obveznosti plačevanja zemljiškega davka žal nI teko postavljeno, da bi mogli nanj docela točno odgovarjati. — Vendar pa boste iz naslednjega lahko povzeli, kdo in v katerem primeru plačuj zemljarino. Zakon določa, da obremenja davek na dohodek od zemljišč zemljišče. Plačuje ga oni, ki uporablja zemljišče kot svoje (posestnik, imet. nik), če pa gre za užitek ali nasledstveni zakup, uživalec ali nasledstveni zakupnik. Pravilnik k zakonu to določbo še točneje tolmači, ko pravi med drugim, da se za uživalca zemljišča smatra oni, ki mu pripada brez vsake omejitve pravica, uživati tuje zemljišče, ne da bi se kršila njega bi-stvenost. Takisto se smatra za uživalca oni, ki dobi zemljo po določbah zakona o agrarni reformi. Za nasledstveni zakup zemljišča gre takrat, kadar se nekomu in njegovim naslednikom pogodbeno odstopi zemljišče proti temu, da povrne koristi, ki jih ima od zemljišča, vsako leto v denarju, pridelkih ali dajatvah, določenih po dohodku zemljišča. Tsti. Kaj je pravzaprav fidelkomis? — Nič drugega kakor latinska beseda, ki zna-či plemstveno ustanovo, po kateri se kako posestvo ne sme niti prodati niti obremeniti, da glavni dedič na njem lahko uživa neokrnjene pravice. Ta določba velja prav tako za zemljišče kot za zgradbe. Kakor razne druge plemiške predpravice se tudi fideikomis polagoma odpravlja. F. Ž. v Lj. Ločeni ste. Vprašujete, kako je treba postopati z zakonskim odbitkom pri izračunavanju uslužbenskega davka od Vaših prejemkov in se pri tem sklicnjete na odgovora pod šifro P. B. v K. v št. 72. Od 27. m. in pod šifro I. K. v D. M. v Polju v št. 78 od 3. IV. t.L? — Ne poveste nam. če je kaj otrok, kdo jih vzdržuje in če ima tudi Vaša ločena žena kakšen dohodek iz službenega razmerja, ki je obvezan uslužbenskemu davku. Zato Vam odgovarjamo na splošno: Pravico do v naši »Posvetovalnici« že omenjenega zakonskega odbitka po čl. 93 zak. imata ločen mož ali ločena žena za otroke, ako jih vzdržujeta. F. L v Lj. Med Vami in delodajalcem Je nastal spor o pravilni uporabi lestvice za odpremo uslužbenskega davka. On trdi svoje, VI zopet svoje, tako da ne moreta priti do sporazuma. Kaj storiti? — To se večkrat zgodi. Ne samo radi pravilne uporabe lestvice, marveč tudi radi vprašanja ali je izvesten dohodek zavezan uslužbenskemu davku, ali se je davku zavezani dohodek točno odtegnil in ali se Je odtegnil davek v zakoniti vsoti. Za reševanje takih sporov je pristojna davčna uprava, ki mora izdati svojo rešitev istega ali najkasneje naslednjega dne, ko se ji primer priobči. Zoper take rešitve je dopustna pritožba v 15 dneh po izročitvi rešitve na finančno ftirekcijo kot davčno oblastvo druge stop- nje. Pritožbo morate taksirati s kolkom za 80 din. F. L na V. Vaše pismo s dne 20. t. m. smo prejeli 21. t m. (v soboto), »Posvetovalnico« pa moramo iz tehničnih razlogov zaključiti že vsak četrtek zvečer. Zato nanj v zadnji številki nismo mogli odgovoriti. Sicer pa velja smiselno tudi za Vas odgovor, ki smo ga objavili v št. 112 od 15. t. m. pod šifro »Maribor«. Informirajte se glede podrobnosti pri davčni upravi! »Trgovski potnike. Od svoje tvrdke boste prejemali poleg redne mesečne plače tudi provizijo od sklenjenih kupčij. Ali si boste morali nabaviti davčno karto in koliko Vas bo veljala? — Trgovski potniki, ki prejemajo od ene same tvrdke poleg redne plače tudi provizijo, se smatrajo za nameščence dotične tvrdke ter so njihovi skupni prejemki (plača ln provizija) iz tega službenega razmerja kot en davčni predmet zavezani samo uslužbenskemu davku. Davčna karta (polletna po 500 din, celoletna po 1000 din) Vam ni potrebna, ker svojega posla ne izvršujete samostojno, marveč na račun in odgovornost drugih oseb ter potemtakem Vaši dohodki niso zavezani pridobnini »temveč uslužbenskemu davku. Pravna A. G, Ljnbljana. — Na Vaše vprašanje z dne 9. t m. smo Vam odgovorili pismeno. Pismo pa nam je pošta vrnila z oznako »nepoznan«. Odgovor Vas čaka v našem uredništvu. Vse interesente opozarjamo, naj navedejo svoj točen naslov, kajti zaradi obilice vprašanj odgovarjamo na nekatera pismeno. »S. U. D.« Stanovanje imate, h kateremu pripada tudi nekaj vrta, pa ne veste kaj bi ukrenili, ko se boste 1. julija 1938 izselili. V vrtu imate vsajen krompir. — Stavila ste nam troje vprašanj in Vam odgovarjamo: da smete krompir pred izselitvijo izkopati, da nimate pravice kopati krompir šele takrat, ko bo dozorel, ker je Vaše najemno razmerje že končano; stranka ki se vseli, nima ni-kake pravice do Vašega krompirja. Najbolj še pa bo, da sporazumno uredite to zadevo s hišnim gospodarjem in novim najemnikom, ki naj Vam odkupi sadež ali pa Vam dovoli, da ga jeseni izkopljete VI — Opozarjamo Vas. da morate, ker ste dogovorili enomesečni odpovedni rok. dosedanjemu gospodarju odpovedati še pred prvim junijem 1938, da bo veljala odpoved za prvi julij. Odpovedati morete tudi sodno, vsekakor pa mora imeti hišni gospodar sodno odpoved pred 1. junijem 1938 v rokah. »2.« Oče je Izplača! Meri doto in mu je ls-stavila potrdilo, v katerem je izjavila, da je popolnoma izplačana, sedaj pa ne veste, ker je dotifno potrdilo izginilo, ali bo mogla hči še dedovati po očetu, kadar bo umrl. — Hči bo mogla še dedovati iz očetove zapuščine, če je bo po izročitvi njegovega posestva, ob njegovi smrti še kaj ostalo Potrdila, ki ga je izstavila z izjavo, da je popolnoma izplačana, ni možno smatrati kot odpoved dedni pravici po očetu, ker je za veljavnost take pogodbe o odpovedi treba notarskega za. pisa ali pa posvedočenja v sodnem zapisniku pri sodišču. » 2. T. H. 2.« V Italiji imate vknjiženo terjatev pri svojem dolžniku in vprašujete ie bi mogli izsiliti od tukajšnjih oblasti rubež, da bi prišli na ta način do svojega denarja. — Morali boste dolžnika tožita, da pridobite izvršilni naslov s sodbo, nakar boste morali pri tamkajšnjih sodnih oblastih predlagati izvršilno dejanje, nikakor pa ne potom tukajšnjih. Najbolje je, da stopite v stik s kakšnim tukajšnjim advokatom, ki mu zaupate in Vam bo vso stvar uredil. Glede njegovih stroškov se morete z njian v naprej dogovoriti, ali pa izjaviti, da ste zadovoljni, da Vam jih računa po advokatski tarifi. »K. E. Sp. R. M.« V pravdi zoper Vas je po Vašem mnenju neka priča po krivem pričala tako. da ste pravdo izgubili in morali plačati vtožerano vsoto z velikimi stroški vred. — Predlagajte pri okrožnem sodišču uvedbo kazenskega postopanja zoper pričo. če mislite, da ji boste res mogli dokazati, da je v Vaši pravdi po krivem pričala. Vi boste tekom preizkave zaslišani kot priča in tudi druge osebe, ki jih boste predlagali kot priče. V preiskavi boste mogli že prijaviti svoj odškodninski zahtevek in če bo nato dotičnik obsojen zaradi krive prisege, bo mogel že kazenski sodnik izreči, koliko Vam je dolžan plačati na odškodnini, radi škode, ki Vam je nastaja vsied njegovega krivega pričevanja. Šele nato bi mogli doseči razveljavljenje prejšnje sodbe. »999 I. T. P.« Kot trgovskemu pomočniku Vam je službodajalec odpovedal začetkom januarja službo na 14dnevni rok In vprašujete, če je to smel storitL — Ako niste dogovorili časa, koliko ima Vaše službeno razmerje trajati. Vam je smeti službodajalec odpovedati le po sedaj veljajočih določilih obrtnega zakona. Če nista nič povoljnejšega dogovorila, ali če ni morda v tamkajšnjem kraiu po običaju povoljnejši rok za odpoved službenega razmerja. Vam je smel službodajalec odpovedati le po predhodni šesttedenski odpovedi s potekom koledarskega četrtletja. Da bi bila odpoved zakonita z učinkom za 1. januar 1938. bi Vam bil moral odpovedati že 1. oktobra 1937. Če Vam je odpovedal januarja 1938 na 14 dna, je biHa odpoved protizakonita in smete zahtevati od službo-dajalca, da Vam pilaža vse, kar Vam je pripadalo po službeni pogodbi za vso dobo do prvega aprila 1938, na kateri dan bi se namreč šele smelo razvezati Vaše službeno razmerje. Opisana Vaša pravica se ni mogla s službeno pogodbo ob nastopu niti ukiniti, niiti kakorkoli omejiti. Če Vam službodajalec ne plača kar Vam gre zlepa, vložite tožbo pri pristojnem sodišču. »Stanovanje«. — Stanovanje Vam je bilo odpovedano sodno s 1. majem in se morate 1. junija do 12. ure izseliti. Radi bi ostali še nekaj dni v starem stanovanju, ker novo najeto še ni zmožno za vselitev. — Ako boste protipogodbeno, t. j. brez dovoljenja dosedanjega hišnega lastnika ostali v stanovanju preko 1. junija, bo hišni lastnik mogel doseči pri sodišču prisilno izpraznitev (deloža-cijo) Vašega stanovanja. Poleg te nevšečnosti site odgovorni hišnemu lastniku za vso škodo, ki bd mu nastala vsied tega, ker ne bo mogel izročiti novemu najemniku Vašega stanovanja 1. junija 1938, kakor se je z njim pogodil. Če ste podpisali ot sklepu najemne pogodbe, da ste prejeli kuhinjo skoro v novem stanju in da .jo boste oddali ob izselitvi, Vam kuhinje nfi potreba na novo prebe-irta ob izselitvi, Če le niste v izredni meti is- rabili. Redno mbo kuhinje mora hišni last. nik dopustiti, saj je xato vendar prejemal od Vas najemnino. »H. L. D.« — Med škropljenjem sadnega drevja je veter napihal med delom Vaši teatri tekočino v oči in je radi tega izgubila lev\> oko. Tekočino je zmešala hišna gospodinja. pa ne veste, ali Vam pripada odškodnina, ali ne. — Vaša sestra ima pravico zdravljenja pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev, kjer je morala biti v času službenega razmerja prijavljena. Od gospodinje, ki je zmeSala tekočino, boste mogli zahtevati za Vašo sestro odškodnino le tedaj, če bi mogli dokazati, da je v malomarnosti aH pa nalašč napravila preobčutljivo tekočino za škropljenje, in pa takrat. 6e bd mogli dokazati, da ni dovolj podučila Vaše sestre, kako ima izvrševati škropljenje. Zdravniška L L: Vaš odgovor glede X. Y. je popolnoma zgrešil svoj cilj. MoJ odgovor g. X. Y. je bil popolnoma individualen, zdravniški nasvet, dočim ste vi zašli na socialno polje. Debata o tem bi bila pa popolnoma brez haska, ker igramo zdravniki v tem problemu zgolj vlogo svetovalca in ne morejo niti naši predlogi, niti naša mnenja predrugačiti razmer, ki so odvisne pač od vsakokratnih gospodarskih prilik. i. L D.: Vsa taka odkritja je treba sprejeti z rezervo, zlasti glede novih vitaminov. Ako se bo omenjeno zdravilo izkazalo kot uspešno, ga bo kmalu mogoče dobiti povsod. Zaenkrat pa vam morem reči samo to, da so vsi pomlajevalnl poskusi več ali manj problematični V. L. Fr.: Obrnite se na kak zavod za pokončavanje mrčesa, ali pa na vrtnarja. L K. v S.: Pojavi, ki jih opisujete, sodim, da so v zvezi z oslabljenjem srca, kar v tej starosti ni nič čudnega. Zaradi zdravljenja vam seveda ni treba hoditi nikamor iz Ljubljane. Pojdite nazaj k specialistu, ki vas je že zdravil, da vam predpiše potrebna zdravila! Verjetno je vse skupaj prehodnega značaja in se vam bo stanje kmalu popravilo. Proti težavam s strani oči, bo težko kaj ukreniti. Vendar bi bil posvet, z okulistom na mestu. Minas: O tem vprašanju je bilo Se ▼ pro-šli številki govora. Doba, v kateri je največja možnost oploditve, je približno 11. do 19. dan po perilu. V drugem času je verjetnost minimalna. V tem pogledu pa obstojajo velike individualne razlike, ki se ravnajo po tem, dali ima žena redno perilo, ali ne. U. P. Lj.: Napadi, ki jih opisujete, so lahko histeričnega značaja, ali pa gre v tem primeru za padavico. Omejujem se samo na domnevo, ker ne navajate dovolj točnih podatkov. Mislim, da bo najbolje, ako peljete hčerko k zdravniku za živčne bolezni, ker ne gre, da bi to stvar zanemarili. K. A.: O uspehih zdravljenja po opisani metodi, mi ni nič znanega. Verjetno pa je, da uspehi ne morejo biti slabi, ker gre ▼ glavnem pri tej metodi za tem, da se popolnoma spremeni bit človeka. Moje osebno mnenje v tem pogledu pa je, da lahko stradate in žejo trpite tudi doma in sicer zastonj, dočim boste morali v inozemstvu za to plačati težke denarje. Dotični prijatelj naj vas točno o vsem informira, pa se lahko zdravite doma. — Proti krvavenju iz d lesen priporočam, da vživate mnogo surovega sadja, zelenjave, oranže in ci-trone. Proti prhljaju vam priporočam dnevno masažo lasišča, v katerega utrite poleg tega 2% salicil ali pa resorcin alkohol. V iste srvhe tudi priporočajo zavrelico iz korenin koprive. C. Fr. št.: Brez zdravniške preiskave ne bo šlo. Peljite hčerko k zdravniku za ženske bolezni, da ji predpiše potrebna zdravila. Možno je tudi, da vse te nerednosti izvirajo iz slabokrvnosti. Zato poskusite mogoče najprej z jeterno dijeto (2—3 tedensko na razne načine pripravljena jetra). Poleg tega naj uživa hčerka mnogo špinače. Ako se ne bi stanje kmalu popravilo, se ravnajte po gornjem nasvetu! M. P. V.: Pogosto se zgodi, da opisane lise dolgo ostanejo, vendar končno vendar zginejo. Zato si ne delajte prevelikih skrbi! Zdravnik-kozmetik vam bo predpisal mazilo, ki vsebuje vodikov prekis, na podlagi česar postanejo pege manj vidne. Deloma odpomorete temu zlu tudi z navadnim pudrom. Iz Julijske krajine Kmetijski strokovni tečaji Te dni se je zaključilo v goriški pokrajini večje število kmetijskih strokovnih tečajev, ki jih zadnja leta prireja fašistična kmetijska zveza. Poleg kmetijskega strokovnega pouka so na teh tečajih podajali udeležencem tudi osnovne pojme sindika-lizma in fašističnega političnega sistema. Krajevne fašistične organizacije so poskrbele, da se je tečajev, v okviru katerih so bila vsa predavanja v italijanščini, udeležilo čim več domačih kmečkih ljudi. Ob koncu tečajev so udeleženci morali napraviti neke vrste izpitov in oni, ki so jih dovršili z dobrim uspehom, so prejeli posebne nagrade. Pred dnevi so se svečano zaključili taki strokovni tečaji tudi v Prvačini, Oseku pri Sempasu in Crničah na Vipavskem. »Gaz-zettino« objavlja imena vseh udeležencev, ki so prejeli za nagrade poljsko orodje in druge potrebščine. Izmed 185 objavljenih imen, je bilo le 14 tujih. Svečanosti v Prvačini je prisostvoval tudi pokrajinski tajnik stranke. Nove odredbe o krušni moki »Gazzetta Ufficiale« je zadnje dni objavila dekret o nov1 mešanici moke za peko in testenine. Pšenični moki bo treba odslej primešati najmanj po 10% koruzne moke, pripravljene iz krompirja ali drugih takih pridelkov. 2e pred meseci so bili izdani ukrepi, po katerih se je pšenični moki za peko in testenine primešavalo doslej po 10% koruzne in krompirjeve moke. Tedaj so listi ugotovili, da je bila lanska žetev v Italiji sicer tolika (znašala je 84 milijonov sto-tov pšenice), da je bila prvič po dolgih letih krita vsa domača potreba po pšenični moki, da pa je vlada sklenila, vsaj 6 milijonov stotov pridelka prihraniti za prihodnje leto. Presežek letine je znašal 3 milijone stotov. Z uvedbo omenjene mešanice so prihranili po navedbah listov še nadaljnje 3 milijone. Očitno pa bodo glede na najnovejše odredbe sedaj prihranili za slabe čase kar okrog 8 milijonov stotov pšenice, mm jfe Mala škatlica Din 12.— Srednja > Din 20.— Velika » Din 36.— (Plus mestna trošarina). ZRDOUOL11UR ŽEH5KR TEŽH3R Gospa, srečni boste, ako vam povedo, da se je končno našel recept, po katerem bost« dolgo časa obdržale svojo epidermo svežo in dobro ohranjeno. Verjamem, da bi doprinesli vsako žrtev; da pridete do te tajne, ki je toli potrebna za Vašo privlačnost. To čudo je izumljena Pojdite v svojo parfumerijo in vzemite škatlo pudrov COTY ter izberite izmed 12 naravnih ni Jana ono, ki najbolj prlja Vašemu tipu. Pojte povsem nalahno a tanko plastjo tega pudra preko svojega obraza, pa boste dobili ono, kar ste želeli imeti: gladko baržunasto, pomlajeno in vonjavo polt. Uporabljajoč puder COTY dosežeta sigurnost bi ohranitev svoje dražesti; dali boste svoji osebi novo odličnost in podalj-fiaH mladostno svežost svojega obraza. Drobne novice Pred goriškim sodiščem se je moral pretekli petek zagovarjati 28-letni Goričan Josip Juretič, ki je bil obtožen, da je brez potnega lista odpotoval v tujino. Izpovedal se je, da ga je zamikalo potovati po svetu in da se je kar tako odpravil čez mejo le zaradi tega, ker ni imel sredstev, da bi si preskrbel vse potrebne dokumente. Juretič je bil obsojen na 4 mesece zapora in poravnavo sodnih stroškov. Pogojna obsodba. Ivan Kosov«!, star 26 let, in doma ▼ Crničah na Vipavskem, se je moral te dni zagovarjati pred goriškim sodiščem, ker se ni pravočasno odzval pozivu k naboru. Obtoženec se je branil, češ da ga je zadržalo doma nujno delo na polju. Sodišče ga je obsodilo pogojno na šest mesecev zapora. Iz duhovniške službe. Imenovani so biH gg. Brunoslav Podobnik za župnika v še-breljah, Štefan Tonkli, doslej vikar v Gra hovem, za začasnega upravitelja župnije v Rovtah, Ivan Kretič, doslej kaplan v Cerknem, za vikarja v Kojskem in France Premrl, župnik v Podragi, za upravitelja župnije v Ložicah na Vipavskem. Soške elektrarne. Preteklo nedeljo je tržaški »Piccolo« objavil daljše poročilo o velikih, deloma podzemskih hidrocentra-lah. ki jih gradijo na Soči. 2e proti koncu preteklega leta smo podrobno poročali o teh gradnjah, pred kratkim pa po »Gazzet-tinu« še posebej o načrtih, da bi Sočo izpod Plav speljali pod Brdi na njihovi ju-gozapadni rob, kjer naj bi se sedanje Pre-valsko močvirje spremenilo v umetno jezero, nekje pri Rušičju pa zgradili novo centralo. »Piccolo« v omenjenem poročilu meni, da ta načrt še ni definitiven in da prihaja v poštev še drugi, po katerem naj se zgradi nova centrala poleg onih pod Kobaridom, pri Tolminu, Doblarju, Pod Plavmi in pri Gradi ški ob sedanji soški strugi nekje nad Solkanom. Smrtna nesreča pri detn. V tovarni torpedov Whitehead na Reki se je v sredo dopoldne smrtno ponesrečil 22 let stari Matej Babič. V njegovi neposredni bližini Je nepričakovano eksplodirala bomba s stisnjenim zrakom. Babiča je vrglo nekaj metrov daleč v steno, ob kateri si je prebil lobanjo. Dobil je tudi druge poškodbe, še tistega dne je v reški bolnišnici poškodbam podlegel. Pomota. Včeraj smo poroCaB o premestitvi dosedanjega poveljnika tržaškega armijskega zbora v Rim. Pomotoma smo navedli kot njegovo ime Solata, Dejansko se imenuje Fablo Scala. E A D I O Podrobne sporede vseh evropskih radijskih postaj in obilo zanimivega branja dobite v tednika za radio, gledališče In film »NAS VAL«, Ljubljana, Knafljeva uL 5. Nedelja, 29. maja Ljnbljana 8: Fantje na vasi, vmes plošče. — 9: Poročila. — 9.15: Majniški sprehod (plošče). — 9.45: Venski govor (dr. C. Potočnik). — 10.15: Prenos cerkvene glasbe iz zavoda sv. Stanislava — 11: Otroška ura: GaŠpercek. — 11.30: Plošče. — 12.30: Operetna ura. Sodelujejo: Ga. Dragica, Sokova, g. Jean Franci in Radijski orkester. — IS: Napovedi. — 17: Kmet. ura: Rdečica in kuga pri prašičih (dr. Simon 2ibert). — 17.30: Pisan koncert Radijskega orkestra. — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura.: Naša družina in vprašanje socialnega zavarovanja (dr. M. Zelič). — 19.50: Prenos šma*mic iz trnovske cerkve. — 20.30: Pisarna revija. So. delujejo: Originalna švicarska godba (Malen-škov trio). Kmečki trio, sestre Stritarjeve in citraški tercet »Vesna«. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Plošče za ples. Ponedeljek 30. maja Ljubljana 12: Pesmi iz viničarskega slavja v letu 1927 (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: . Opoldanski koncert Radijskega orkestra. — 14: Napovedi. — 18: Prognoza in ocena delazmožnosti pri jetiki (dr. Fr. Debevec). — 11.20: Charfie Kunz igra šlagerje (plošče). — 18.40: Kulturna kronika: Letošnje knjige »Slovenske Matice« (prof. France Vodnik). — 19: Napovedi, poročila. —19.30: Nac. ura: Gospo- darski pomen turizma (dr. M. Brakus). —» 19.50: Zanimivosti. — 20: Koncert suit (Radijski orkester). — 21.10: Prenos koncerta iz Prage. — 22: Napovedi, poročila — 22.15: Zvoki v oddih (Radijski orkester). Beograd 17.05: Pesmi in orkestralne skladbe. — 18.35: Narodne pesmi in plošče. — 20: Narodni napevi. — 20: Violina. — 20.40: Zborovsko petje. — 21.10: Prenos iz Prage. — 22.20: Lahka glasba — Zagreb 17: Pesmi in violinske skladbe — 20: Komorne skladbe in plošče. — 21.10: Prenos iz Prage. — 22.20: Plesna muzika. — Praga 19.15: Lahka glasba — 20.15: Mali orkester. — 21.10: Sukova simf. pesnitev »Dozorevanje«. — 22.15: Plošče. — Varšava 19.30: Zborovsko petje. — 21.10: Ples. — 22: Albenizove pesmi. — 22.20: Violinski koncert — Sofija 18: Lahka in narodna glasba. — 20.45: Orkestralni koncert — 22.10: Lahka in plesna muzika — Dunaj 10.30: JodlarjL — 12: Orkestralni koncert — 15.30: Nove skladbe za čelo in klavir. — 16: Popoldanski koncert — 17.10: Mali orkester. — 18.15: Plošče. — 19.10: Plošče. — 19.25: Prenos Verdijeve opere »Moč usode«. — 22.40: Mali orkester. — 24: Nočni koncert. — Berlin 19.10: Klavirske skladbe. — 20: Rossinijeva opera »Seviljski brivec«. 22.30: Nočni koncert in ples. — Munchen 19.10: Vesela muzika. — 21: Orkestralni koncert. — 22.30: Lahka in plesna muzika. — 24: Nočni koncert — Stuttgart 20: Ura vedre muzike. — 21: Mali orkester. — 22.30: Koncert Handlove glasbe. — 23.15: Nočni koncert. — 24: Moderna muzika Torek, 31. maja Ljubljana 11: Šolska ura: Glasbeni nastop: harmonika, gosli in klavir — izvajajo 4 učenci glasbene šole v Kranju, vodi g. Fakin Albin. — 12: Plesi iz prošlih dni (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Iz Leharjevih operet (Radijski orkester). — 14: Napovedi. — 18: Radijski šrameL — 18.40: Poklicna posvetovalnica (dr. Vladko Schmidt). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Vas v Hrvatski. — 19.50: Prenos šmarnic iz trnovske cerkve v Ljubljani. — 20.30: Koncert zbora »Grafike«. — 21.15: Igor Stravinski: Ca-priccio za klavir in orkester (plošče). —< 22: Napovedi, poročila — 22.15: Zvoki v dvo in tričetrtinskem taktu (Radijski orkester). Beograd 16.45: Narodne pesmi in orkestralne skladbe. — 18.10: Komorna glasba. — 20: Prenos iz Nar. gledališča — Zagreb: 17.15: Orkestralni koncert 19: Večerni ce. — 20.30: Marijine pesmi. — 21.30: Violinski koncert — 22.20: Plesna muzika. Praga 19.25: Lahka glasba. — 20.05: Orkester. — 20.25: Zvočna igra. — 21.05: Simfonični koncert — 22.15: Plošče. — Varšava 19.30: Orkester in solisti. — 21.10: Gavote in menueti. — 22: Koncertna ura. — Sofija 18: Vojaška glasba. — 19: Nar. glasba — 19.45: Koncert orkestra in solistov. —■ 20.45:Lahka glasba — 21.15: Ruske romance. — 21.55: Lahka in plesna muzika. — Dunaj 12: Mali orkester. — 16: Popoldanski koncert. — 18.20: Lahka glasba. —* 19.40: Kabaret s plošč. — 20.20: Sudetski večer. — 21.15: Lahka godba orkestra —• 22.30: Nočni koncert. 24: Narodni in umetni plesi. Berlin 19.10: Verdijeve arije (plošče). — 20: Plesi in odlomki iz zvočnih filmov. — 21.15: Kakor Dunaj. — 22.30: Lahka godba in ples. — 24: Prenos iz Stuttgarta. — Munchen 19.10: Vojaški večer. — 21: Recitacije. — 21.10: Orkestralni koncert. — 22.30: Kakor Berlin. — 24: Prenos z Dunaja.Stuttgart 19.15: Plošče. — 20: Koncert po željah. — 21: Veliki plesni večer. — 22.30: Lahka glasba — 24: Lortzin-gova romantična opera »Undina«. ŠKOTSKA »Recite, dragi moj,* fe vprašal 'Anglei Škota, »kaj prav ta prav mislite o mnogih zgodbah, ki govore o Škotski skopo-tti?« Škot je naravnal svoj obraz v častitljive gube: »Po mojem mnenju bi morali ljud-je s temi zgodbami malo bolj varčevati.* ZAROKA »Ali ste podli na kolena, ko ste prositi Katrico za roko?* »Ne, — nisem mogel.* »Zakaj pa ne?* »Ker fe Katrica na njih sedela.* =» xJUT2C< 2. 124 JfedeTJa, 29L V. 1338 \E POZABITE... Primati fj A tkii kupit« vedno iTiimil DOBRO IX POCENI Tudi ta pot čuti. kako oosia^a vzlic vsemu Vem. da zie ze ljubiš več... a ;az ljubun tebe še tvojo lariormsemcstic. Z m — KJ P Dnr P^f^KJHH J F3 šibak. vedno, čedalje boij te ljubim.-. Vse delam, kar obsirljen. Toda zapomni si enkrat za .^e.ej v l H JL S^J L»L— k J W w i i »Na žan Z besedo.« je rekel zekoliko mirneje le morem, za z: r. ustregla. - imaš za zame samo zamero za vse m nočem xt prosu sajcrsen sdel zasorotu žaljive oesede m grde poglede!...« sem jan ze zre mer:*; z narvaamm ~auom. spc^.-; ^ ?a p-s Joženna: iz- ?očoca ;e bilo. da Napoleonova živona zaretost mo;e muhe ali se pa vsa; re meni zanje. Kaj u ; kušaia je prtdooiri r*,~iNft ponenara. _ca. **~ 1 —sem —' ' P TR1HR LJUBEZEN si Zgoacrvmssi ranaT >io Guillebeaunevo s; provie ~~aj za ;e v reci. ža — (—.. .i. ^ — ii_ se ~e. c » Resnico zcčem vederL Ako mi jo poveš, ti ze-mara odpustim. Toda re irzri se lagan slabo bi se u obneslo.« Te besede "e zci zco."ena. _s »"»sm m ponižno zoza_s: rie-. s macno ;st~o. ^ozs _.nsn venzar radi ra to. r;onaparte. aario srečna tereine. sccmri se Italije. spcmm se jlalmaostra. ,~a. Hmararre. p: Takrat si imel oči samo za svojo Jožefiuo. ocga — rl-bcko — ~ tsežem. tu« "e rek.a Jažefiaa ske? Pred to ;e " —— svr.*i "e1" i®^ • tratam, zre..a. a-re.z— a.a. -—z --.-i—n ie —a-a ~~ši :—~ - - -g r — .e _ — ... a.-.. ___~ -—-e *~J ^---- - m ocgovam za z"en namis o .ocitvu Ni ;e notei ! „ mu ,e vse pxv.ua i a. ^ .... .. morda to tvoja zeija?...« _ ... zoto.a±m zastran ur±cm. =d iščejo Mužb. v a j manjši zne^k sa -nKrtur>o objavo oeias« Din 12.—. Dopisi _n ierutve se zaractma^-o yo Din i.— za, vsako Desečc. Zrn 3.— čavka zs. 0-20=3 ~ erjcramc Din S.— sa šifro ali -c = -t-v Najmanjši zae^eii sa enkratno onjavo >?iasa Din 20.—. Vs isiaJ rarač^maio po Din L— sa besede. Z±z Z.— iavsa s -ssjc r -,= :z enkratno prrsrto;bn» Z-ta o.— sa Sfrrj aii -aa -,—-- Na;man>41 sie&es sa esikracno »jsto jgiaaa Din 17.—• Poza-dbam za širre ze prnaga jte ^ aa - . L Oglasnega >ždelka »Jtr c-žaovor. rrdcžtte ■oe ta rte vate oc 1 Din ▼ znamkah -re-zati ^"se pristojbine za male oe_ase ~e niačad o poštm roitžmcd za iekovzi račun. - ^ev. " . 5;;er Vsa in vprašanja, tičoča se malih je naslavljati na: Oglasni oddelek ^Jtrtra*4, Ljubljana. V gosriini r Mlado servirko Dri sPaniii' — Tesače Dobro knbarico Uradnika Predzidarja Inteligentna — gospodična Mlad pekovski Mesto ra "zišmka oomoemk J-:? =_: •n vaz V gostilni jr Lovcu V restavracijo FrarLsopansHO dvor ■n ■:: z z - ' ' ~ zm zz Vrtna veselica ' - ob* s* - : Vuikanizer;a - ^ic^ — Plačilno natakarico -rpoec^isgs sere —== Frizerko Boljšo služkinjo Frizerko • : — "-ic- n. ne - t Mehanika Lznrjeno smnepisko ~ : xn ooc 0 -i"1-. c. Frtzer-i Dozor 100 iln dam osa. 3-: i —.«-- - -tjT TOČ- JuTTa 53prTE Vpe. spre.jičjc ————————- 3 re^e-.e-^ Trgovsko Krojacca 1 t..". T.S. TZ h^- iT.3. AiT^ ;m^-l v- - 3Cl xič. t r n : n adeparsii; 1L<. Frizerko pomocniK c-T Deklico 14—IT let " FH^nika -ese. s ac 3 ato- y=zt_ ?-v- hlz ' r Trgovski r xc. .-r ^šrr:. K_-= pomočnik Lepo dekle ".t e ičr cu-r:«:.: Dopoldansko zaoosiite^ be ~ n t.-^K u t iizrzji - pomoemeo oa -sčje vror. a oisš. So6t rs ^rssss 3r:vskčga oomočnika NOVI ŠKODA POPULAR 420 OHV z visečimi ventili in močnejam strojem — nihajne oš. ?0£.-3-oc;a ijoc =set jes j- -rir, r Dane? vsi v Pridno, pošteno - ms^' Voeafitie restavracijo Llovd —z rj-^ta: oogc- dekle - ^ roe^av ~ i o K^a-n PcsradSe oc-z Veseie dražbe >Iladeg3 fanta — - - -r-roerci Guvernanta - - -Vi*--. podr 0 -—3. 10 j55-L Hotelski iunar i?; .t- r» r. vzgojiteljica -um cs £ JANKO T I C E * IN N J F G 0 V OČF 12S3SI ^ Frizerko Bnvski nomočnik IPSS-l -zž-^L. iz Fino šiviljo Jas} v ' Hotelski vratar Gosnedičia Modelni mizar Prodajalka pošses N LS. - t^ - ; itare-sa itmarica Pošteno dekle ... ; ;in.Tt>. r«ii P.ačimi natakar • ' r.i- Po- " T zz"-xz ti cr;i - Soa ič; i. pen 541; -1- Dekle _ " _ Kot razzašalec Mlad —rmar --are - -er zt-i ts, --š-a. "£•-& i-l £ Mlajša trtzerka Prodajalka lo-;etna — —... vj ^z^-nsz. — samostojna — —* »ban ca = lesnca i. z.-. — r -e c se: S " — pcm . ii< Ekonom _ " * Natakarica ?rm»i- :ez pv-: Gospodično ® ŠHBDR E. ROSA Poljanska o9. — TeL 25-41. TZV. š^M criči. S z iszzt zr z —z< SOfZi.^Z- Sl±.-.-r -r' ^E— pomočmk j;- = -ri rc_ sc a. rm. soa ~ r. Gosnoaična if j^ec. £ oc Prodajalko t Frizerka ir>s ; :: r —-j r: rac. t " " :.lz ZZ - 100 V krasnem Tc-ka je plaval proti prekopu ob cesti. Tam se je obrnil lok ni" zrioL Strbunkl je izainil v vodi. najprei siabija. potem pa še on. Gospodinjo r^rasn pošoe- ielL ?a=.zz-tz>e na pc ataBsa« Zanesljivega srpojnika ' PaeraGše o Frizerko in briv- 1 — f: -- roc —T.."r; rri«. skesa pomočnika Prekajevalca HYf7l7Ifm Gospodična i^ssc GosDodinja _ MČ. ."-^TS poc " š^iOTC^.i. ~ 10IS1 Dekle kc S s. 1 r-: >?".; ~a a . službo eiektr. 500 Din dam Dekle X ^ Saion -Moda« i^m II-I-. Jč: t; o-.ra^i Ju: ičžec. isL- T " si,— z;*sse poduči* Ui ^ »" ----^ _ __rt - £ are- ."Trra poc --'-r—t^T 1" — -f Zidarskega preddelavca _ , . . . ~rr rase - - Trgovski pomočnik ;-— ^ rsKJ-z Prodajalka —;- _11-— ▼ Pekovski pomočnik - r—= =š- Trgovski pomočniki * » Sisa* T aiss1 vam ca rrsE-5. v— »a -' :nars > -n C 1— -—« Stalno siužbo Služkinjo 2 donašaiki ser — i ii. -c iič.-.; --Ti- — iatra :_ ■ees. Č-C3C- —>'šža cz*- ■-rr.=l:«. acere = • .— 5t ** * Oe- ? —"i mer- 30C. rt. r ^T?,^ W " ~ J=x Lrr.iri ~ _ j zzz. nzzzc. t --s. 50. 10255-1 ™™ pos-.i-ra^ r>t>c >:. .?-?< 1 str IUI 2 .rl-T-l ]£. :oc. nr '■ras pc«o s? 101 Na srečo je bil mož postave dober piavač. EU^šil se je brez posebne težave. A tisto, kar je najbolj čudno, šeie pride. V tem. ko se je potopil je bil namreč s svojo iztegnjeno sabljo slučajno nabodel velikansko ščuko! Hotel »SRBSKI KRALJ« ▼ Beogradu potremi;-e slečene osebje: 1 uradnika, 1 guvernante, 1 komisijonarja, 1 vratarja. Pormčbe z is-imiTiecn in fotcgraS-r aoafaa za. oasiov Vračarske -futrige Beosrao. Krimska uiica št. 3. c^-^^^rT«? Tekstilna fabrika ^^f ^Dekle z dežele .. . -IJI. 1" " 12»«« x r pocior rZSpr-ZIZZ. - ---- , Er — .==1 --S-^LT a^.res Sofar - ^ — -dc »j^ir. -T ...-i Mlekarja soeciaiista Frizerko === zerz -rrrra -- iJ r.uzoc. reata ia: ] j-ujž*!^ ua=G — m =c r: rm ^— — »-j. - - • ZJ. — ----r r rr. r; s s: irrtc- . rcrra. Nii-r* * Trr sosiaroiaciii ;=n. Kakršnokoli siužbo Portir ali siuga . -reričrr*. rta : Tapetniškega « e: ■tnjBj r>Er- oot Ujiraiaičs -rešč avto ■ ■ ■aoura-ril. — ur are pa 3. -u »Poc- pomočnika Kot zospodinja rrr=at :rr--=r=r______ ?:r-arr ra ~ Poštena gospodična -\rr-e Izvežbanega ----- noc >.ic-rrr-= MEivrn. --: -Zr?-: ur -se= ir :--vu - knjigovodjo Slaščičarski 1=» r-xzr>-errri EC- T rci? KT- J=I >f" ir ■ ~ - i pomočnik .iT 11 :or i* Šofer . __ — I oofer ^co- kir« rse. re ' 3: Nistst- 3- e: zzolatm. g-U., , -- Pocruči* >Dottrs. a; ^ soc. Jurra. co ?~c-zzt Hnt- -- - Tj a TCU- poč >Prri .-rctrrrrre. 15139-1 i .—»-.- »— se pr^u ilč^ro s: ~ Vsak je kar najbolj začevtijen z zakupom kc-esa aii motorja pn Tehnik Jos. Banja! LJUBLIA3TA — MIKLaISKEVA 20. Zalega ražloanaraicv. reketov L u a. &cC€tčnaje Zanesljiv fant 30 let star, govori več jezikov, ima tudi šofer^lrt izpit, išče službo. Naslov v Vich jHjslovalnicah Jutri. 13323-2 Vajenci (ke) Vajenca za pekovsKo obrt, zdravega io krepkega, poštenih staršev, sprejme Alič Josip, pe-icaroa Vu 30, pošta Dob pn Domžalah. 12863-44 Učenca 14—16 let starega, poštene rodbine, spreimem v trgovino z mešanim blagom. Zimmerl, Mežica. 12845-44 Vajenca za pekarijo sprejme takoj Kohne Pridi, pekarna' Celje, Dečkova cesta St. 20. 13070 44 Foto vajenca »prejme foto »Selhaus«! žkofja Loka. 13142-44 15 ]et starega sina s <5 razredi ljudske šo le dam v uk ključavni oairskemu mojstru, kjer bi Imel vso oskrbo. Ula ;ga Rudolf, Zagorje oh. Savi 105. 13058-44 Trgovski vajenec krepak se sprejme s 1. julijem v trgovino z mešanim blagom. Imiti mora 4 meščanske in znati neka) nem Jčiae. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Trgovec 1900« 12923-44 Vrtnarskega vajenca »prejme takoj Herman Kuhar, vrtnar in izdelovalec vencev, Trbovlje. 13106-44 E1 ektromonterski vajenec z enoletno učno dobo, želi nadaljevati učenje. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13118-44 Natakarskega vajenca za boljšo gostilno iščemo. Prflektiramo samo na pridne poštene in one, ki imajo veselje do tega poklica. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13112-44 Krojaškega vajenca z dežele, sprejmem. Vlado Groznik. Slape, Dev. Mar. v Polju. 13170-44 Fant 14 let star zdrav, močan se želi izučiti trgovine mešanega bLfga. Cenj dopise na og'. odd. Jutra pod »Imam veselje do trgovine« 13211 44 Vajenko ya na deželo, sprejmem v trgovino mešanega blaga. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Poštena vajenka«. 13271-44 Frizersko vajenko sprejmem takoj. Prednost že z nekoliko učne dobe. Lombar GU bert,, Ljubljana VII Celovška 34. 13279 44 Beneda 1 Dtn davek Din za šifro ali dajanje-nasJova 5 Din Najmanj 4« znesek 17 Din Tisoč dinarjev ln več zaslužite z de lom doma Pošiljam ma tenad, prevzamem goto , - o Mil kapital potreben. Zahtevajte pro spekte, priložite znam ko za odgovor Hemipa. Pančevo. Trg kralja — Aleksandra 3. 11325 3 Marljive osebe po2iivamo v vseh mestih ?,a sodelovanje 30 novih, posebno iskanih in vsa komur potrebnih, ne-nadkrlljlvlh. brezkon kurenčnih. zaščitenih Industrijskih proizvodov. Letni zaslužek cca din 70.fi00 in več. Potrebno 1—5000 din gotovine. Obzirne ponudbe na fir mo »Akcional«. Beograd Zahumska 28a. 13275-3 Pouk Nemščino angleščino, francoščino, italijanščino in klavir poučuje dipl. učiteljica. Kolodvorska ul. 11 pri t ličje. 13041-4 MLEČNA, POROZNA a KRHKA/ LAHKO TOPUIVA mIpI m kraljica čokolade Inštruktorje na maitemat fe^i knjigovodstvo iž^PiP Ponudbe pod »Takoj 30. na ogl. odd. Jutra. 13046-4 Potniki Zastopnika za prodajo kavinih suroga- tov, cikorije, ki je v špecerijski stioki Jc.bi'o uveden sprejmemo. Zlatan Frank. Novi Sad. 13010-5 Potnike išče sirarna, ki potujejo v živilskih potrebščinah in kolonialnem blagu za prodajo sirov. Ponudbe poslati na Biro Bela, Sombor. 13004-5 Potniki Največje renomirano tekstilno podjetje v Jugoslaviji išče potnike za prodajo blaga na obroke po isti ceni kot proti gotovini, za sledeče kraje: Kranj. Kamnik. Skofja L. Jesenice Tržič Litija. Hrastnik. Se\ni ca. Brežice, Krško, 2;u-žemberk, Črnomelj. No-vomesto, Rog. Slatina. Vransko. Pragersko Rio niča. Kočevje, Rakek. Mokronog. Kostanjevica in Grosuplje Reflektira se na mlajše moči, ki so že delali v tekstilni stroki. Oferte poslati na naslov Alojzij Spetič. agentura in komisijska trgovina, Ljubljana. Can karjevo nabrežje 5-1. 13202-5 Parketni odpadki ln odpadki od žage po polnoma suhi so najce nejše Kurivo. Ivan Šiška. tovarna parketov,— Metelkova 4, telefon št. 22-44. 12021-6 Sv. obhajilo - sv. birma spominjata na tvrdko Dolenc. Ljubljana. Wol fova 10. 11697 6 Špecerijski inventar kompleten zelo ugodno prodamo. Interpromet, Florjanska 26 12392-6 Za birmance so aktovke, ročne torbice. denarnice in nahrbtniki najprimernejša darila. Velika izbira in po nizkih cenah priporoča IVAN KRAVOS, Aleksandrova 13. Maribor. 12882-6 Grobnico pri sv. Križu prodam Vprašati pri Feliks Toman, Resljeva cesta 30. 13149-6 Športni čoln trisedežni. dobro ohra njen, ugodno naprodaj. Ogled ln informacije Marmontova ul. 29 13094-6 Bele čeveljčke skoraj popolnoma nove semiš za deklieo. z nizko peto prodam zelo poceni. Pogledati v ogl. oddelku Jutra. 13078-6 Najboljše kose in brusilne kamne (ber-gamasco) prodaja na selmih in doma Peter PIF.LIK. Divača 13. Bru =Pne kamne pošilja tudi po pošti. 13139-6 Wertheim blagajno Mevers leksikon (19291 ter mnhagoni spalnico prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13137-6 Športni voziček otrosKi prodan Prešeren, Gajeva ul. 14. 13165-* Športni čoln majhen, prodam. Kosmač, Kladezna ul. 16. 13011-6 Kuhinjsko kredenco veliko, prodam za 150 din, nizko omaro s predali — Schubladekasten — 110 din 2 mreži kot postelji 200 din zložljiva postelja 40 din. — Kremžar, Cesta 29. oktobra It. 5, dvorišče desno. 13176-6 Zelo ugodno prodamo tri pisalne mize štelaže, pulte, štedilnik peči. Interpromet, Florjanska 26. 13308-6 Globok voziček poceni prodam. Sojerje-va. pot 106. Dravlje. 13194-6 Zaloga in prodaja v Javnem skladišču TURK, Kotnikova 12. Telef. 30-73. Poleg Elektrarne! Jerše Leo. Lesen čoln v obliki kajaka, dvosedežen, z dvema zlcJljvima *esl:>ma. stieho ter vsemi pritiklina-mi, skoro nov, fino izdelan ter lakiran poceni proda Vavpotič Silvester, Ljubljana, Janežičeva C. 12 — Prule. 13298-6 Športni voziček modem, prodam. B!eiweiso- va 4, pritličje, desno. 13174-6 Vrtne stole zložljive, nove, poceni proda Tribuč, Tržaška 42, — telefon 26-05. 13172-6 Kovači pozor! Rabljeno kovaško železo proda Jugolutz, Ljubljana VII. 13236-6 Otroški vozički najnovejši, še prav malo rabljeni, poceni naprodaj p<-» »Promet« (nasproti kri-žanske cerkve) v Ljubljani. 13245-6 Vinski trgovci in gostilničarji! Več dobro ohranjene vinske posode se ugod no proda; vinske pum-pe, filter Ji. Ponudbe pod »Dobri sodi« na ogl. odd. Jutra. 13231-6 Sv. obhajilo in in sv. birma spominjata na tvrdko Do-tenec, Ljubljana, \Volfova ulica 10. 13295-6 Sodna prodaja pisarniških premičnin tvrdke Bela Motnik je 30. maja '938 ob deveti uri dopoldne na Bregu št. 16 pri Celju. 13307-6 Srajce kravate, hlače, nogavice in drugo blago najcene je in trpežno. J. Tom šlč. Sv. Petra cesta 38 13228-6 Kupim Parni kotel ali lokomobilo velikosti 40 — 50 kv. m po možnosti s stopni šč&stim pred- aii podtal nim kuriščem v dobrem stanju iščem. Naslov v vseh poslovaL Jutra 12592 7 Samotno opeko že rabljeno kupi Rafi nerija kovin št. Vid n. Ljubljano. 13030 7 Avtomatsko tehtnico do 10 kg' kupim pod »Do 20000« na ogl odd. Jutra. 13025-7 Grške bone kompenzirane do 300.000 drs. kupim. Nujne ponudbe pod »Kompenzirani boni« na ogl odd. Jutra. 13043 7 Ventilator rabljen v dobrem stanju s sesalnim in tlač nim nastavkom 25—30 cm takoj kupimo. Nujne ponudbe na OGENIT r.iubljana. Poštni predal 350. 13218-7 Stare moške obleke čevlje, perilo, pohištvo, kupujem. Piš;te : Drame Alo;-Z'ja, T.iubljana, Gallusovo nabrežje 29. 13246-7 ragocenosti Vsakovrstno 7,1 atr ~- -i, moška in otroška najnovejša, v največji izbiri naprodaj po najnižjih cenah Nova trgovina, Tyrševa 36 (Dunajska) nasproti Gospodarske zveze. 13171-11 Več koles prvovrstnih znamk, skoraj popolnoma novih, po zares nizkih cenah naprodaj pri »Promet« (nasproti križan-kke cerkve). 13244-11 Moško kolo novo, prodam. Ogledati popoldne. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra 13299-H Več rabljenih avtomobilov RENAIT.T 4 cil limuzino za din 4000, PONT1AC in PLYMOUTH 'imuzin., pripravni za taks', DKW limuzino in kabnolet, ugodno proda po nizkih cenah DKW zastopstvo. — J. lOVSE, Tyrševa cesta 35. 12979-10 Opel S clllndrsko limuzino ze lo ugodno prodam radi nabave večjega voza. Naslov Goltes Lado. trgovec, Ježlca. 12950 10 Motorno kolo s prikolico znamke Ariel 550 dobro ohranjen prodam event. za menjam za avto. Vre-njak Viktor, trgovec. Vir, p. Domžale. 13028-10 Motor OHW 150 ccm. Indian 350 ccm poceni prodam; delavnica Fantlni. Celovška c. i2, Ljubljana. 13090-10 Kupim motor 200—250 ccm novejše ti pe rabljen. Naslov v >seh posl. Jutra. 12157-10 Motor kdo zamenja za pohištvo ali kako drugo mizarsko delo. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod >Do ber do 8000« 13054 10 Motorno kolo znamke DKW ali NSU (pony) ali Aiiel (lahek tip za vožnjo brez izpita) kupim s pogoiem, da ga odplačam za dogovorjeno ceno z novimi čevlji vsake vrste (domač izdelek). Pismene ponudbe ali osebno zglasiti se na naslov: Igna cij Struna, čevljarski mojster, Stara cerkev pri Kočevju. 12892-10 Avtomobile govorne osebne lo avtr-ouse dobro ohranjene »sen l a kosti Kupite naj .-eneje ori O Žužek irupp zastopstvo Ljut lana Tavčarjeva 11 13288-10 Plymouth in Pontiac limuzini v dobrem sta nju pripravnj za taksi 1'ackard 7sedežno llmu zino model 1930 proda po nizkih cenah DKW sfstopstvo Lovše Tyr-ieva 35. 13222-10 Tovorni avto tritonski SPA z generatorjem za oglje in 1 Vi tonski Chevrolet proda Avtomontaža. Pražakova 13. 13314-10 Prikolica lahka. prikladna za vsak motor poceni na prodaj. Os led Janko SI &ka, Metelkova 4. 13269-10 Avto limuzino, malo rabljeno, z malo uporabo bencina, kupim. Naslov y vseh poslovalnicah Jutra. 13304-10 Vse nadomestne dele za Ford avtomobile, dobite vedno na zalogi po najnižjih cenah pri M. B a tb a r. Ljubljana, Celovška c. 38, telefon 22-92. 13268-10 Športna prikolica znamke Steib naprodaj za 1200 din. Kranj. Kosovska 22. 13291-10 Avto interesenti, pozor! Ugodno kupite avto Opel model 38, 4 vrata Ford model 30, 4 vrata balon gume. novo lakiran in tapeciran, Esex odprt šport model balon gume. Plymouth 4 vrata limuzina, Tatra 2 cil. odprt, tovorni Blitz model 30, tovorni Ford na 6 koles, ln tovorni Chevrolet model 32. Vsi avtomobili se nahajajo v najboljšem stanju. Informacije prt Opel zastopstvo P. Solman. Celje, Razlagova ulica. 13305-10 Pohištvo VSAKOVRSTNO POHIŠTVO najcenejše najmoder nejše t priznano souo ni Izdelavi se dobi s» eno t velik zalogi tvrdk» »Oprava« Ljubljana Celovška 5t Sprejemajo se naročila 73 14 Pohištvo aovo m že rabljena kj ;a želite prodati ali sa mo dati v »hrambo -sprejmemo v posebni od deiek v komisijsko pro dajo po zelo ugodnih pogojih. Kupcev je v cem oddelku vedno do voij za dobro ohranjene pohištvo. Vso rekiamr oreskrblmo sami S po -oči te nam na dopisnici »11 ustno. Prevoz potu Jtva v naš comisi)-k. xideieh preskrbimo sa mL Ivan Matniao. Ljub ijana, Tyrtevs cesta M 79 i v Spalnice, jedilnice, kuhinje po danih ln lastnih na irtlh po Jako ugodni ce nt Btrojno mizarstvo D LancoS. Wolfova 12 219 14 Lepo spalnico (bobingsfurnir) zelo poceni proda tudi proti hran. knjižici Matija Andlovic, mizarstvo, Ljubljana, Komen-skega ul. 34. 12871-12 Jedilnico spalnico ln kuhinjsko opravo prodam event. ma knjižico Kmetske hranilnice. Zalokar Anton. št. Vid nad Ljub. 13035-12 Pohištvo Zaradi selitve ugodno prodam jedilnico (Kredenca z mizo in stoli klavir. Gre- gorčičeva 17 b-I. 13147-12 Spalnico dobro ohranjeno in tudi posamezne postelje ter spalni divan prodam. Poizve se pri krojaču g. Puhanu, Sv. Petra cesta 27. 13138-12 Prodam on aro, posteljo, nočno omarico, dobro ohranjeno. Aman, Prule 6. 13121-12 Vsakovrstno na obroke! Pohištvo moderno! Od najfinejšega do najcenejšega. Spalnice od . . . 1.600.— Kuhime .... 750,— Couchi .... 1.600.— Otomane .... 500.— Madraci .... 190.— Žični vložki . . 85.— Vrtne sklopne mize 90.— Sklopni stoli . 32.— Za restavracije! Dobite samo v veliki zalogi pohištva »SAVA« Rožna dolina c. 4, št. 18. Trgovina pohištva. [Nebotičnik. Gajeva. 13263-12 Stružnico ln skobelni stroj za železo kupim. Ponudbe s točnim opisom poslati na: Jože Primožič, klju-čavn -mehanična delavnica (prej Kojnik) SI. Javornik. 13091-29 Drobilec rabljen v dobrem stanju kapaciteta 4 do 5 kub. m na uro kupi Soline Anton. Sv. Jurij ob Juž tel.« 13075-29 Bencin ali Dieselmotor 16 do 18 konjskih sil kupim. Trančaj, Sv. Bol fenk v Slov. goricah. 13063-2J Pisalni stroj znamke Torpedo, popolnoma nov, v brezhibnem stanju za 2600 din ugodno proda Natek. Bondor, p. Sv. Jurn ob Taboru. 13107-29 2 ženska šivalna stroja poceni prodam. — Novak, Resljeva 30, podpritličje. 13124-29 Kolesa in šivalne stroje Pred nakupom si oglejte veliko zalogo Diirkopp, — Anker, Vesta in otroška kolesa. Šivalne stroje, po-grezljive, tudi rabliene, najcenejše prodaja TRIGLAV, Resljeva 16. 1312 9-29 Singer in Pfaff, skoraj popolnoma novi šivalni stroji v večji i.-beri, poceni naprodaj pri »PROMET« (nasproti Icri-žaiiske cerkve) v Ljubljani. 13243-29 Čevljarski šivalni stroj < ravni stroj) dva meseca rabljen, poceni prodam. — Gostilna Martine, Zgornja Šiška. 13251-29 2 šivalna stroja tralo rabljena, prodam pO nizki ceni. Martin Kopač, Iiubljana, Mencingerjeva ulica 11. 13277-29 Električni vrtalni stroji dospeli. Zahtevajte ponudbe Bremec, Celje. 13303-29 Nujno potrebujemo več šivalnih in pisalnih strojev, damskih, moških koles, dva lažja motorja. Interpromet, Florjanska 26. 13309-29 Elektromotor ! ta pol k.». 110 Volt. proda A. B. C. Ljublj. Medvedova c. 8. telef. 24—44 (poleg gor. kol.) 13265-29 Drobilec za kamen rabljen kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra v Ljubljani pod »Srednje velik 9«. 12999-29 DENARNE POSLE posredovanje kreditov Vnovčevanje vlog pn de narnlh ta vodih Naložbe capltala Poravnava — Oprava nepremičnin. — Davčne napovedi Infor maclje. Ureditve revizl )e bilance m stamo iontrolo Knjigovodstva in vse druge trgovske m gospodarske posle izvede »Svetovalec« KoacesiuDuana trgovsko gospoaarska POSLOVALNICA M. Kovačlč LJUBLJANA Cesta 29. oktobra 1 (preje Rimska cesta) 13205-16 Slovenka s svojo restavracijo v Zagrebu z 200 abonentl in bogatim inventarjem išče kompanlona ali kom panj on ko radi izstopa sedanjega kom panj ona. Ponudbe pod 49953 na Publlcltas. Zagreb. 13084 16 Brezplačno stanovanje z veo oskrbo dobi t lepem kraju Dolenjske kdor posodi din 50000 gotovine ali 100.000 v knjigi Kmetske posojilnice Ljubljanske. 13158 16 Posojilo 90.000 din na prvomestno vknjižbo — iščem proti rednemu mesečnemu odplačevanju. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sigurna naložba«. 13109-16 H Beseda 1 Din davek 3 Din za šifro ali dalanje naslova 5 Din Najmanj š, znesek 17 Din Novost za dame!!! izvršujem trajno ondu acljo na najnovejšem n najlažjem aparatu se iamostl posebno pri poročljlv za občutljive jame Frizerski salon— . Rakar«. Prešernova ul 1 lasproo alaSčlčarne fjošak. vežni vhod. 140 3( r"lostiva! VaS krzneni plašč Vam čez poletje shranimo ob enem izvršimo potrebna popravila za polovično ceno Plačljivo šele je senl ob prevzemu. I* ROT. Ljubljana, Mestni trg 5. Telefon 20-05 239-30 Vse ključavničarska dela Vam dobavlja najsolid-neje ključavn. mehanična delavnica Jože Primožič (prej Kojnik) SI. Jaivornik 21. 13092-30 30 let obstoječe tesarsko podjetje in lesna industrija se toplo priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela po ugodnih cenah. FRAN MARTINEC, Ljubljana, Prule 8. 13179-30 Ureditev dolga potom sodnih in izvensodnih poravnav. Nasveti « konkurznib za 1rvah m vseh dru«ih trgovsko obrtnih poslih. Stro Kovne knjigovodske revi 'ije Sestava in iprnhaciif bilanc. Preskrbe Kreditov Nasveti glede hranilnih vlog in pUsirame istih. Vsi posl: kmečki, zaščite Edina Koncesionmna komercialna pisarna. LOJZE ZAJC Lii'1-1 ina. Gledališki 7 TEJ EFON iS 18. Din 150.000 bi vložil v rentabilno podjetje z aktivno soudeležbo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Tini družabnik« 13115-16 Posojila različna, preskrbim hitro brez kakega predplačila Hranilne knjižice vnovčujem proti takojšnji gotovini. Ofclastv dovoljena pisarna Rudolf Zore Ljubljana, Gledališka 12. Znamka din 3. 13144-16 Mlada gospa prosi dobro situiranega gospoda 2000 din posojila. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Iskrena«. 13181-16 Hranilne knjižice Občinske hranilnice v Kr- šlem ca. 172.000 din takoj kupim in plačam ▼ goto-vini po najvišji ceni. AL. PLANIN5EK, Ljubljana — Beethovnova 14. 13241-16 Družabnika ali družabnico z gotovino Din 20—50.000 sprejmem za povečanje trgovine z dobroidočim pred-n-etom. Z družabnico poznejša ženitev ni izključena. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ugodna prilika 222« 13333-16 Kompanjona za dobro idoče podjetje — iščem radi povečanja obrata s kapitalom cca 150.000 din Znanje nemščine potrebno, todelovanje zaželjeno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Potovanja«. 13334-16 Trgovina dobro vpeljana, išče enega ali dva družabnika za ustanovitev družbe z gotovino cca 20—40.000 din. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Resni«. 13301-16 Pisarniške prostore oddam v najem za 15. ioni) v palači Ljubljanske kreditne banke, v I. nad-stiopju, obstoječe iz 2 sob in pritiklin. Vsi prostori so centralno kurjeni in »o pripravni tudi za ordinacijo. 13187-17 Gostilno, trgovino trafiko blizu Ljubljane, dam v najem takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13247-17 Košnjo sena po vrtovih ln travnikih kupim odnosno vzamem v najem. Tone Huč, Vegova ul. 10. 13225-17 Usnjarsko podjetje r večjem mestu Gorenjske dam v najem z lastno vodno močjo. Naslov v vseh posl. Jutra. 12866-17 Oddam lokal Poizve se Karlovška c. 30. 13038-19 Kleparsko delavnico oddam v najem, ali takoj prodam. Naslov v i«eh poslovalnicah Jutra 13053-19 Lokal za špecerijo z inventarjem in stanovanje skupno ugodno oddam. — Tyrševa cesta 124. 13132-19 Ključavničarsko delavnico stara, dobro uvedena, na križišču državnih cest, oddam v najem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13006-19 Lokal in enosobno stanovanje oddam. Emooska 2. 13119-19 Prodajalno preka-jenega mesa in mesnih delikates. svežega mesa in masti, večjega obsega, izvrstno idočo. dobro vpeljano, v naistrožjem zagrebškem središču, z močno poslovno frekvenco, prodamo s kompletno najmodernejšo opremo, vsem potrebnim tehničnim priborom velikim lokalom, potrebnimi pritiklinimi, za 75.000 din. Poslovnica Pavlekovič, Zagreb, Ilica 144. 13099-19 Trgovine, trafike, industrije, hotele, penzijone, restavracije, bu-fete, kavarne, gostilne, krčme, mlekarne, vinarne, letovišča, vile, hiše, posestva prodajamo in posredujemo nakup uspešno in naglo: Poslovnica Pavlekovič, Za-gieb, Ilica 144. 13100-19. Manufakturna trgovina na zelo prometnem prostoru v mestu na prodaj. Ponudbe na ogl. odi. Jutra pod »Prilika 120«. 13217-19 Delavnico za pletiljsko ali slično obrt oddam. Naslov v •-seh poslov. Jutra. 13292-19 Mlekarno . | odtiam takoj. Poizve ee Cerkvena 19. 13220-19 Hranilne knjižice 5% OBVEZNICE VREDNOSTNE PAPIR Jh VOJNO ŠKODO v n o v t o t e po oaivišji ceni in cakojšnieiDU 'Zplačilu K.oncesi|omrana trg. agen tura za bančne pode AL PLANINSEK Uubl.«ri4, Beethovnova 14 Telefon 33-10. 220-16 Bančno kom. zavod MARIBOB Aleksandrova cesta 40 kupi takoj m plač* najbolje ara-illne Knjižic« •aanK ln hranilnic vredoetne papirje: 3•/• obveznice bone srečke delnice Itd. /alute vseh držav. Prodaja srečk država« razredne loterije 174 le Razpoložljiv kapital domač ali tui, cirka 200 do 300.000 din iščem takoi za ustanovitev jako dobič-kanosnega podjetja — po možnost'' / aktivnim »ode-lovanjem. Ponudb- na ogl. odd Jutra pod 4'fro »Do-bičkanosao 99«. 12841-16 Posojila dobe držav, ln samoupravni uslužbenci in upokojenci pod ugodnimi pogoji. Informacijska pisarna, Slomškova ul. 1 daje brezplačna po jasnila. 13234 16 mssssd Kemično podjetje dobro vpeljano ugodno oddam v najem. Ponudbe pod »Kapital potre-ben« na podružn. Jutra Maribor pod »V najem« 13062-17 Gostilno dam takoj v najem. Naslov r vseh poslovalnicah Jutra. 13322-17 Mesarsko stojnico prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13186-17 Branjarijo ugodno prodam. Naslov ln cena v trafiki, Tyr-ševa 17, Ljubljana. 13204-19 Mlekarno dobro vpeljano, oddam takoj z opravo ali brez. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13328-19 Krojaški salon prvorazredni radi opustitve poceni prodam, event. dam moistrsko pravo Hitre ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod »Visoki dobiček«. 13320-19 Trgovski lokal na deželi, bližina meje. — prometen kraj, oddam. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sigurna bodočnost«. 13336-19 Lep velik lokal v lepi hiži na prometni cesti, z dveml kletmi, je pripraven za trgovino in vsako obrt; poceni takoj oddam. Naslov v rseh posloval. Jutra. 13232-19 Prodam hišo s pekarno v centru podeželske občine, brez konkurence, za hranilne knjižice nekaterih hranilnic. Solidnost .ma sigurno eksistenco. Naslov v vsen poslovalnicah jutra. 12860-20 Dvostanovanjsko hišo štepanja vas 117, spadajoča pod mesto prodam. Vprašati Gos tisa, Glince cesta IX-28 13027-20 Stavbne parcele ob Večni poti nasproti Kollmanovega gradu na prodaj (din 85 kv. m). Naslov v vseh posl. Jutra. 13086-20 2 novi hiši pri kolodvoru Brežice, z vrtom m sadonosnlkom, cena din 80.000 ln 30 tisoč, naprodaj. Dopise na ogl. odd. Jutra pod s>Proti gotovini«. 13098-20 2000 kv. m njive sredi Dravelj naprodaj. Pripravno za vrtnarijo Ln zidavo ene hiše. Kasneje krasna stavblfiča. Pojasnila v gostilni De-beljak v Ljubljani. Dravlje 79. 13161-20 Hiša z mesarijo moderno hladilnico, klav nioo. večje gospodarsko poslopje, velik tri orale zemlje naprodaj. Pobrež-je. Aleksandrova 19. Maribor 13060-20 Hiša primerna za gostilno in trgovino brez konkurence v industrijskem kraju ugodno naprodaj Jugerc St. XII v Slov. goricah. 13059-2. Dvonadstropno hišo večstanovanjsko v Postojni, ob centru, pripravno za gostilno prodam. Vpr»£ati gostilna Zupan, Postojna. 13064 ?y Prodam hišo na morju v Bakarcu. novo stavbo, vlsokopritllčno, blizu železnice, med državno cesto ln morjem, s stranskimi prostori; dve sobi 40.000, a štiri sobe 80 tisoč dinatlev. V mestu Je vodo-od, park. kopališče. pošta, telefon, tele-grai. parobrod ln errto-bus. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13052-20 Enonadstropno vilo novo, v Šiški prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobro donos 300.000« 13136-20 Hiša v Kranju prodam ali zamenjam s hišo v Ljubljani. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13168-20 Hiša z gospodarskim poslopjem in lepim sadnim vrtom ugodno naprodaj. Poizve se Domžale, Savska 22. 13003-20 Vila v Bohinju uporabljiva kot peosion ali za letovišče, krasna lega, 2 minuti od jezera, poceni naprodaj. Vprašati pri Karel Favai. Ljubljana 7, Celovška cesta 44. 13002-20 Parceli poleg nove zgradbe na Resljevi cesti 4 naprodaj. Vsaka parccla meri cca 500 m2. Vprašati: Sv. Petra c. št. 39, I. nadstr. 5381-20 Veliko vilo v Ljubljani prodam. Donos letnih 7%. netto. Komfortno stanovanje takoj kupcu na razpolago. Solnčna, zdrava lega. Ponudbe pod šifro »Res ugodno in vredno« na ogl. odd. Jutra . 13184-20 Enonadstropno vilo kompletno, z vrtom in garažo v Verstovškovi ulici št. 13, prodam ali oddam v najem. — Pojasnila daje uprava hiš Ljubljanske kreditne banke. 13188-20 Stavbene parcele na lepi legi naprodaj. Ivan Šmerc, Spodnja Hudinja 55 pri Celju. 12931-20 2 stavbni parceli sta naprodaj v bližini občinskega doma v Dev. Mar. v Polju. Poizve se v gostilni pri »Hladnik«. 13104-20 Stavbo in parcelo kupim blizu tekoče vode, blizu kolodvora, — najrajši Gorenjsko. Detajlna ponudba naj se pošlje na ogl. odd. Jutra pod »Zmerna' cena«. 13169-20 Manjše posestvo na Laverci pri Ljubljani, — lepo arondirano, prodam. Gostilna Martine, Zg. SiŠka Ljubljana. 13249-20 Vogalna parcela krasna stavbna se ugodno proda. Ogleda in pojasnila daje Rahne. trgovec, Moste. 13230-20 Prodam hišo večjo stanovanjsko s 3 lokali. davka prosto, solidno zidano. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Rentabilno 9829«. 13325-20 Stavbno parcelo v Ljubljani kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Solnčna lega«. 13324-20 Krasno posestvo lep vinograd, gozd itd., 10 minut od cerkve, šole, železniške postaje, ob bano-vieski cesti, prometen kraj, ugodno proda Stojan, Loče pri Poljčanah. 13321-28 Hišo z vrtom in sadaim drevjem, čett ure od železo, postaje oddam takoj v najem. Zelo ugodno za upokojence. Ti-bolci 29, Moškanjci. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Hiša«. 13335-20 Mesarija s posestvom na prometni točki, blizu velike tovarne, naprodaj zaradi družinskih razmer. Ledenica, hlev, vodovod, elektrika, avto garaže, pre-kajevalnica itd. Ponudbe na podružnico Jutra v Mariboru pod »350T« 13318-20 Industrijsko podjetje za jako dobro vpeljan živilski predmet, s stanovanjsko hišo, prodam radi visoke starosti po izjeaseo ugodni ceni. Dopise pod »440.000« na podružnico Jutra Maribor. 13315-20 Novo hišo tiistanovanjsko, z lokalom, velik vrt, njiva, prodam po nizki ceni ob prometni cesti, Zaloška 119, Onžič. 13296-2« 2-stanovanjsko hišo 1 minuto od tramvaja na Zaloški cesti, prodam za relo nizko ceno. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13312-20 Kupim vilo Od 100.000 dO 130.000 mllwit a posebnim vbodom oddam takoj sonrtnlm* gospodoma. Ftantišteanska oL B-L 13200-23 Lepo sobo s posebnim vbodom oddam na Masaiyk0vl cesti 58-1. nadstr. nasproti vojašnica. 13192-23 Opremljeno sobo solnčno, z balkooom, za 1 al. 2 osebi in manjšo man-zardno, oddam v vili s telefonom m souporabo kopalnice. Kocenova 6 za Tobačno tovarno, blizu tramvaja. 13329-23 Gospoda iS dve gospodični, sprejmem na stanovanje z vso oskrbo. Sv. Petra nasip 41. 13272-23 Opremljeno sobo s posebnim vbodom, elektriko, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13270-23 Samostojna vdova sprejme gospoda * vso oskrbo v centra mesta. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13311-23 Solnčno sobo čedno opremljeno s posebnim vhodom oddam 1—2 osebama z vso oskrbo. Stari trg 28-in 13227-23 Trg. zastopnik izobražen, soliden — išče opremljeno sobico s sepa-riranim vhodom za 1. julij. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pošten m miren«. 13133-23a Sobo prazno, event. opremljeno, s hrano, iščem za junij. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Cena«. 13117-23a Opremljeno sobo išče mirna stalna gospodična. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »S 1. junijem«. 13338-23a Veliko sobo prazno ali dvosobno stanovanje, čedno, v mestu, Išče drž. uradnica. Naslov: Godina, Krekov trg 10-U. 13276-23a Kobila devet let stara 15 visoka, zdrava ln pohlevna dobra za vsak voz naprodaj. Pobrežje, Aleksandrova 19, Maribor 13061-27 Papagajček svedo moder je ušel. Prosim povrniti ga proti nagradi. L. Majdel, Gajeva 1-IV. 13143-27 Izgubljeno Paket z obleko se Je IzgubU od N&kle ga do Bistrice pri Kranju. Proaj se najditelja, da ga vrne proti nagradi. Pavel Demšar, Pri Psuvlinu, Podbrezje. 13103-28 Informacije Preklic 1'odpisani Franc Veseli jak. posestnik v Bres-nici obžalujem, da sem raznašal o Vobič Ivanu, posestniku v Gorišnici razne neresnične vesti, ln se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. Vesenjak Franc. 13095-31 Informacije trgovske in privatne, poizvedovanja itd vrši strogo diskretno Informacijski zavod, Ljubljana, Kolodvorska 41. 13146-31 IDopisi m Gospodično ali damo od 20 do 35 let želi spoznati vseskozi fin gospod. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Stalnost« 12843-24 MM Čakaj v torek Vi 5. 13260-24 Prijateljico boljšo damo, želi spoznati tigovec. Ponudbe na ogl <~dd. Jutra pod »Zaupno«. 13286-2-1 Gospodična 22 let stara plemenitega srca, z nekaj gotovine želi spoznati starejšega, bolje situiranega gospoda v svrho ženitve Ponudbe pod »Sreča te išče« na podr. Jutra Maribor. 13067-25 Premožna gospodična želi poznanja glede ženitve z akademikom od 30 do 45 let. Resne ponudbe pod »Ljubljana 1938« na ogl. odd. Jutra 1047-25 Uradnik želi radi ženitve znanja z mlajšo gospodično - katoli-kinjo s primerno doto. — Resne neanonimne dopise s sliko na ogl. odd. Jutra pod »Star 32«. iaooi-25 do in solidno. Prvovrstne zveze najboljših rodbin. — Odlična izbira. Informativna pojasnila pošljemo proti vposlanim din 10 v postnih znamkah diskretno. Rezoc, Zagreb, pošta 3. &1M-25 Zagrebška gospodična krasna, odlična, elegantna, kultoma, 23-letna, edinka, najlepših kvalitet, oblovitka, muzikalna, domače vzgojena, posebno čvrsta, naslednica imetja din 1,000.000 želi poznanstva zaradi ženitve z gospodom sigurne eksistence. Informacij« proti vposlanim din 10, v poštnih znamkah. REZOR, Zagreb, pošta J, t3102-25 Gospodična v stalni alužbl poro« vdovca z enim ali v. najlfi 23 Med mestom lx> deželo oosreduje »Jutro v« mali oglasnik Krapinske Toplice _ starodavno znamenito, radioaktivno zdravilišče s termalno vodo In muljem zdravi zanesljivo ln uspešno razne bolezni. Terapija po najnovejšem raziskovanju revme. Kopeli v hiši, izvrstna kuhinja, novozgrajen termalni bazen na odprtem prostoru, brezplačen povratek po železnici itd. v pred- in posezoni posebni popusti in znižane pavšalne kure. Prospekte razpošilja in vprašanja rešuje kopališč na uprava. INSERIRAJTE V „ JUTRU" ! p P? ■v,-,. liliTsr^raal SE P. RI P,O R O CA Zet nadomestne dele avtomobile dobite vedno na zalogi po najnižjih cenah pri M. BAHAR, Ljubljana CELOVŠKA C. 38 TEL. 22-92 KUHARICO prvovrstno, samostojno k dvema osebama sprejmem za čez dan. Opravljala bi tudi vsa ostala hišna dela. — Ponudbe pod šifro »Dobra plača« na oglasni odd. »Jntra«. Domača in dunajska kuhinja Prvovrstna garantirano pristna vina. Vsakovrstna jedila vedno na razpolago. Velika izbira domačega peciva. Kdor želi jesti ni obvezen jemati pijač. — Sprejemajo se abonenti. — Se priporoča Gostilna II! J" Bleiweisova c. 2. Rimska cesta 24« R ZAHVALA Vsem, ki so nam povodom težke izgube našega preljubega soproga in očeta Izrekli svoje sožalje, na krsto blagega pokojnika položili cvetje in ga spremili na njegovi zadnji poti, se najiskreneje zahvaljujemo. Petrovče pri Celju, dne 28. maja 1938. Rodbina JANSEKOVIČ IŠČEM URADNICO s perfektnim znanjem srbo-hrvatskega. in francoskega jezika, dobrega nastopa, simpatično a znanjem strojepisja in event. stenografije, sa enomesečno poslovno potovanje na Francoskem. Lastnoročne pisane ponudbe z najnovejšo fotografijo na »Proti. d. Zagreb — Jelačičev trg 5, pod »Parts«. Do din 60.000.— | sezijskega posojila iščemo za liuwti» dober poseL Velik del blaga žs v | naprej razprodan. Nudimo popolno | varnost tn soudeležbo na zelo velikem | dobičku. — Ponudbe na ogi. odi. | »Jutra« pod: »Edinstvena priložnost«. I JAVNOSTI NA ZNANJE 1 Tehničnim uradom, gradbenim gospodarjem, kakor vsej javnosti vljudno sporočam, da ae je ustanovilo gradbeno podjetje, ki bo Izvrševalo solidno tal strokovnjaško vsa v gradbeno stroko spadajoča dela v vsakem obsegu, izvrševalo načrte, dajalo tehnična mnenja itd. po ugodnih cenah. Za cenjena naročila se najtople je priporočam GRADBENO PODJETJE Martinec d. z o. z. LJUBLJANA PRULE 8 INSERIRAJTE V „JUTRU"! romam salvat-O«! iaper &ol£n« kamne tn bolezni tolftnega mehurja dobite prt glavnem zastopniku: ekarnl prt Sv. IVANU, Zagreb Kaptoi M. 17 Prospekte o zdravljenju pošljemo BMtaoi. Ogi. Mg- s. br. ram INSERIRAJTE V „JUTBU«t 1 l "jfilSjT; VČfjiSt AVTGMOBILISTI, Izvenkartelnl lahki bencin liter din 5*20 Diesel nafta kemično čista B&er On 8JEB dobite na črpalki ANTON SREMEC CELJE. i Dobrota KLEFIŠEVIH salam je priznana. Vsaka KLEFISEVA salama je opremljena z zgornjo etiketo. Salama, ki te etikete nima, ni KLEFISEVA sw.la.ma- Izredno dobre kakovosti je tudi KLEFISEVA praška šunka, kakor tudi vsi drugi mesni izdelki. SUŠAM) Brza parobrodna služba lz Benetk tn Sušaka v Dalmacijo. Odhod iz Sušaka v nedeljo ponedeljek, torek, četrtek in petek ob 17. uri. — Turistovske proge iz Sušaka (in Benetk) v Dalmacijo ter iz Sušaka (ln Trsta) v Grčijo po zmernih pavšalnih cenah. — Dnevno večkratna zveza z vsemi kopališči in letovišči jugosl. obale — Prospekte in navodila daje direkcija na Sušaku ter vsi uradi »Putnika« in družbe »Wagons-Lits« (Cook). Prvovrsten dekliški dom ob jezeru SALZKAMMERGUT Unterach am Attersee. Lastno posestvo s kopališči na bregu in vrtnartjo. Park. Toplote koča voda. Počitniški jezikovni tečajL Šport. Penzijonat S t, v®n Kastaly, VVlM, Cen trma, Langegasse 65. Susa/e izhodna točka za vse kraje na Jadrana. Prijetno bivališče v vsaki letni dobi. Moderni hoteli in kopališča. Izleti na Platak. Informacije: Gradski turistički odbor. PARKETE izdeluje In dobavlja po nizki ceni LEO P A U LIN (HRASTOVE, BUKOVE, JAVORJEVR) MIZARSKE PLOŠČE (Panelplatto) VEZANE PLOSCE (Sperrptatte) parna žaga, tovarna parket in furnirja — pošta Straža pri Novem mestu — 2eL postaja Straža-Toplice. — Telefon Straža 2. ■t- r i.t Jzjfi Globoko zahvalo smo dolžni vsem dobrim prijateljem in znancem od blizu in daleč, ki so našega ljubljenega soproga, očeta, dedeka, brata, tasta in strica IVANA KEJŽAHJA počastili s spremstvom na njegovi zadnji poti Posebej se zahvaljujemo čč. duhovščini s č. g. dekanom msgr. Umekom na čelu, gospodom govornikom dr. f. Milerju za mestno občino, nar. poslancu a. Lukačiču za glavni, batL, sr. in kraj. odbor jns ter nadzorniku l škerjancu za obl. odbor UJNŽB; nadalje g. senatorju dr. Schaubachu, nar. poslancu dr. l Jančiču, bivšemu županu dr. P. Lipoldu, zastopnikom številnih stanovskih kulturnih, nacionalnih in političnih organizacij, mestne občine, obeh sodišč (zL predsedniku okrož. j. Lenarta ter predstojniku okrajnega dr. Lavrenčiču) in ostalim odličnikom. Iskrena zahvala gg. novinarjem, darovalcem krasnih vencev, odn. odkupnin, magd. olepš. društvu za osmrtnico, pevskemu zboru pod vodstvom g. a. Horvata, žel. godbi »Drava« ln končno sploh vsem, ki so na kakršenkoli način izkazali pokojniku pozornost, nam pa sočutje. maribor, dne 28. maja 1938. Dr. M. KEJŽAR v imenu žalujočih svojcev. > JUTRO« 5t 124 19 BtiMfc 29. % J838 Na pretstoječem velesej-mu v Ljubljani obiščite paviljon veletrgovine z vinom D. Moser Zemun in pokusite tudi vse druge speciialitete FRUSkoGCRSKI BISPR ki je zakonom zavarovan in v kakovosti neprekosljiv. Iščem zastopstva samo čisto slovenskih krščanskih hiš Agenturni posel s sedežem v Zagrebu išče zastopstva za savsko in vrbasko banovino. Dobro vpeljan v delu v teh rajonih že preko 20 let, pozna vrednost vsakega kupca, potuje živo stalno po vsem rajonu. Prevzel bi primerne predmete in komisijsko skladišče v Zagrebu. Prosim naslove samo prvovrstnih podjetij (tekstil izključeno) in tovarn na ogl. odd. »Jutra« pod »Zajamčeni uspjeh«. 4896 K*U P U J £ M VSAKOVRSTNO DIVJAČINO po najvišjih dnevnih cenah .VELETRGOVINA Jo sipina Reinhard — Ptuj TELEFON 13. Velika dražba lepe stanovanjske opreme se bo vršila dne 1. junija 1938 od 9. ure naprej v Mariboru, Aleksandrova 3« Prodalo se bo: Spalnica, jedilnica, gosposka in lovska soba, ■kuhinja, salonske ln klubgarniture, planino, razno drugo pohištvo, ure, slike, preproge, perilo, srebrnina Itd. Dražbeni predmeti bodo 30. ln 31. V. 1938 od 9. do 18. ure iatotam javno razstavljeni. Trgovsko bolniško in podporno društvo v LJubljani sklicuje občni zbor delegatov fea nedeljo IZ, junija 1988 ob 10. url dopoldne v veliki posvetovalnici mestnega poglavarstva v Ljubljani g sledečim dnevnim redom: L Poslovno poročilo; 2. Računski zaključki za L 1936/37; 3. Poročilo nadzorstva in podelitev absolntorija upravnemu odboru; 4. Volitev odbora in nadzorstva; 5. Samostojni predlogi. Samostojne predloge morajo delegati v smislu čl. 11 društvenih pravil pismeno prijaviti in utemeljiti upravnemu odboru vsaj 8 dni pred občnim zborom. Izkaznice za občni zbor prejmejo delegati od društvene uprave. V LJUBLJANI, dne 28. maja 1938. Predsednik: Peter Klinar: s. r. Tajnik: Erle Gombač: s. r. Mestna občina Novo mesto razpisuje oddajo vseh del pri gradnji občinske ubožuice, adaptacije in nadzidavo, L javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 15. VI. 1938. ob 14. uri popoldne v mestni občinski posvetovalnici. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti plačilu nabavnih stroškov med uradnimi urami v občinskem uradu. Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na znesek odobrenega proračuna, ki znaša za posamezna dela. L Težaška in zidarska dela . . Din 181.081.38 2. Tesarska dela ...... Din 32.313.60 3. Krovska dela . 4. Kleparska dela. 5. Mizarska dela . 6. Steklarska dela 7. Ključavničarska dela 8. Strelovodne naprave 9. Vodovodna inštalacija 10. Pleskarska dela 11. Slikarska dela . 12. PečarBka dela . 13. Parketna dela . 14. Tapetniška dela 15. Električna inštalacija Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji, ki je nabit na uradni deski pri občini Novo mesto. Predsedstvo občne Novo mesto, dne 27. maja 1938. Din Din Din Din Din Din Din Din Din Din Din Din Din 3.448.50 18.126.08 39.085.— 8.290.06 2.198.— 3.000.— 19.251,— 5.296,— 3.520.23 14.100.— 20.112.37 3.700.— 6.720.— g* , >< „ t, . V .- I . '"ž- ■ i1 ."v d:' 1 ■. ..i-'', .- - • ■ | .'. -t r-" „ . i I " * . ' -j/C ■ SVEZOST PRI PREBUJENJU! Kako je prijeten občutek, ko se zjutraj prebudimo z dobro odpočitimi udi! Samo nekoliko kapljic kolinske vode »Soir de Pariš« Vas osveži, okrepi in ponovno poživi. Ta sijajna tekočina je dvojno parfumirana s Vašim priljubljenim in znamenitim parfumom »Soir de Pariš« Bourjois. BOURJOIS ★ Soif de Pafis * Potrebujem pohištvo Novo ustanovljena trgovina pohištva IšCE dobavitelja raznega pohištva. Cenj. ponudbe pod »Boljše pohištvo«. TVRDKA ČAR LJubljana — sv. Petra c. 29 vljudno naznanja, da je svoje trgovske prostore radi podiranja stare hiše začasno preuredila in zmanjšala ter prodaja vso manufakturno blago in konfekcijo še vedno po globoko znižanih cenah. IZKORISTITE UGODNO PRILIKO! Izvrstno krojene obleke ^jlcpših Tlorccv, ne-| premoči i ive veterne suk-rmče, pumparce, perilo] n vsa praktičoa obla « čila prodata na'cene;e| PRESKER, Sv. Petra c. 14. -v , . Jt-v 1. : /S ' TEL-45-60 STROJNO PODJETJE IN TEHNIČNA PISARNA ING. OGNJESLAV BORSTNAR LJUBLJANA — SlSKA, SV. JERNEJA CESTA ŠT. 28 izdeluje razne stroje, strojne dele, transmlsije železne konstrukcije, žagine in mlinske opreme VODNE TURBINE zatvornice itd. Montira in popravlja parne kotle, izvršuje načrte, proračune in ekspertize ■m^f. v--. • -t. t ..." ..-;•. «. ? i" 1 H*jl!jr'J '".^fciipjjjiiUiLaiJl Preminula sta brate Ctinie fcrojaške odrezke, etan papa. tekstilne odpadke, ovčjo volno, govejo d.» ko (aravco). — feupi vsa ko množino ARBEITER. Maribor. Diavska uL 16. ITEU. FERDO DOGANOC JOŽE ZADNEK SOUSTANOVITELJ, BTV6I NAČELNIK K večnemu počitku jn bomo spremili v ponedeljek ob 10. nrl VeČnaja Pamjat! Sokolsko društvo Velike Lašče .- mm IVKHUMI Stalna razstava <7 K * a 3 <2 K? POHIŠTVO I »bitiiiAJ V „ JUTRU"! Brez posebnega obvestila Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo tužno vest, da je preminula danes 27. maja po težki ln dolgotrajni bolezni, potolažena s tolažili svete vere naša ljuba soproga, sestra, teta, svakinja gospa JOZEFINA ROSENFELD roj« Brunčic Pogreb blagopokojne bo v nedeljo 29. maja t. L ob 16. ml (4. uri) popoldne izpred javne bolnice na pokopališče v Rogoznico pri Ptuju. Sv. maša zadušnica se bo darovala v ponedeljek 30. maja 1938. ob 6. uri zjutraj v Minorltski cerkvi v Ptuju. PTUJ, Ž8. maja 1938. __ Žalujoči soprog ROBERT ROSENFELD; sinova LEOPOLD in ROBERT; hčerka IVANA in ostalo sorodstvo. V naših krajih so že od davna znana dvokolesa Ta dvokolesa se še danes izdelujejo v oni znani STYRIA prinaša za sezono 1938 NOVE MODELE V KROMIRANI OBLIKI STY1RIIA STAIRI 1KVALIITET« ki so jo naše kolesarske generacije spoznale kot najboljšo in nedosegljivo Dobivajo se v vseh trgovinah te stroke GENERALNO ZASTOPSTVO : „RE-KO" JULIO ROSENBERG, S^&TfmtlTT) frJfSt •*. Zaradi bolezni izvršujemo našo tužno dolžnost zapoznelo in izrekamo našo najtoplejšo zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ob bridki izgubi našega neizmerno ljubljenega in plemenitega sina in brata Saše-Aleksandra Hadži ing. chesn. na bodisi kateri način pomagali rajnkemu v njegovi hudi bolezni in zadnji uri, ali pa so skušali nam lajšati prenašanje gorja Posebno se zahvaljujemo upravi Splošne drž. bolnice v Ljubljani, gg. zdravnikom in čč. sestram, prečaatitemu in plemenitemu gospodu proti Dordu Budimiru, Srbsko-pravosL pevskemu društvu ln vsem, ki so darovali krasne vence ln šopke ali prispevali v dobrodelne namene, vsem, ki so spremili premilega rajnkega do njegovega groba, vsem, ki so nam telegrafsko, pismeno ali ustmeno izrazili sočutje ln nudili a vzvišenimi besedami tolažbo. Vsem izrekamo globoko zahvalo in prosimo od Boga plačilo. Pokoj večni našemu nepozabnemu Saši! Neutolažljivi starši in brat VSAKI KUPEC AX0 KOLESA je zavarovan proti nezgodi za Din 10.000.- Oglejte si lepo zalogo modernih, lepo ln solidno izdelanih AXO koles pri H. SUTTNER, Ljubljana, Aleksandrova 6. Zahtevajte brezplačen cenik! Ugodni plačilni pogoji! Hotel Vila Lucija Aleksandrovo otok KRK Pension z vsemi taksami od Din 45.— naprej. Prospekti se dobijo brezplafino pri Putniku in pri upravi hotela. Velika češkoslovaška tovarna IŠČE vpeljanega ZASTOPNIKA za stroje za mesnice in slaščičarne za kraljevino Jugoslavijo. — Ponudbe pod šifro »P. U. 1519« na Rudolf Mosse A. G., Praga I., CSR. Cauche — fotelje — in vse drugo priznano solidno delo dobavi SEVER — Marijin trg 2. etur- ln vectfahtmc J U G O G RAF IK A- sv petra nasi p 23 Ker sem že mnogo slišal od svojih prijateljev o izvrstnem sredstvu zoper izpadanje las in ponehanja prhljaja, zato vas prosim, da mi pošljete takoj eno steklenico. Dušan Zrilič, Beograd, Kr. Petra 12. Z veseljem vam javljam, da so mi z uporabo »MORANE« začeli rasti mladi in zdravi lasje, pa jo zato vsakomur priporočam. Ante Sinovčič, Bos. Grahovo. »MORANA« mi odlično pomaga za rast las in ponehanja prhljaja, prosim vas, da mi pošljete še eno steklenico, pa jo hočem vsakomur priporočati. Franc Visočnik, Ljubno ob Savinji. Morem vam javiti veselo vest, da so mi z uporabo »MORANE« začeli zopet rasti mali lasje, pa sem vam za to izredno hvaležen in zadovoljen tako, da nimam besed da bi se vam primerno zahvalil. Pavao Filič, Ilača, Srem. »MORANA« mi je preprečila nadaljne izpadanje las in odpravila prhljaj, pa vam za to izrekam svoje priznanje in jo vsakomur priporočam. Ivan Ivančevič, Pisanica, Moje lase je ohranila »MORANA« in sem ji za to izredno hvaležen. Njo pri vsaki priliki hvalim in jo priporočam. Zdenko Kovač, Osojnik. S zahvalami nadaljujemo v nedeljo, dne 5. junija t. 1. »MORANA« — SPLIT. DvoKolesa motorji, tricikljl O'roški vozlčKl najnovejših modelov Po zelo nizki ceni! Ceniki franko! Šivalni »troji pogrezljlvl ^TRIBUNA« F. BATJEL, LJUBLJANA Karlovška cesta 4. Podružnica: Maribor, Aleksandrova cesta 26. ČEBELARJI! vse potrebščine najceneje pri JOS. Z ALTA & CO, železnina, Ljubljana — Tyrševa 9, poleg Figovca. ZAHVALA Za vse izkazano sočutje ob prebridki izgubi našega nadvse ljubljenega očka, soproga, brata, svaka in strica, gospoda KARLA PFAFFA ŽELEZNIŠKEGA URADNIKA V POKOJU se vsem iskreno zahvaljujemo. Posebno zahvalo izražamo gospodom zdravnikom dr. Ropasu, primariju dr. Pavliču, dr. Polenšku, ter usmiljenim bratom, ki so mu za časa njegovega trpljenja stali ob strani in mu lajšali bol. Nadalje se zahvaljujemo preč. duhovščini g. patru Danevu, gosp. kanoniku Trškanu, g. kanoniku šešku in vikarju gosp. Oblaku, postajenačelniku g. Jarcu za naklonjenost in g. Lapajnetu za ganljivi govor, kakor tudi ostalemu železniškemu osobju, novomeški godbi za ganljive žalostinke, zastopstvu davčne uprave in vsem ostalim, ki so blagopokojnega spremili na njegovi zadnji poti k večnemu počitku. Za podarjene vence in cvetje naša prisrčna hvala. Novo mesto, Trst, Steyr, Miinchen, Šmarje—Sap, Ljubljana, žužeraberk, št. Vid pri Stični, Sava pri Litiji, Cleveland, dne 29. maja 1938. Žalujoča rodbina PFAFFOVA; MARIJA, sestra in ostalo sorodstvo. »JUTRO« ZAVARUJE! 45.800-1104 Za lepe dneve najcenejši tn najpriklad-nejšl otroškj platneni čeveljčki z gumastim podplatom. Velikost 27—34 din 19.—. št. 35—42 din 25—. Moški din 29.—. Izdelujemo Jih v beli, sivi in drap barvi £3424-2205 Udobni čevlji ls močnega eaglefikega platna, z gumastim podplatom ln nizko peto. na zaponko. Praktični za delo v hiši ln na dvorišču. Izdelujemo Jih v beli, sivi ln drap barvi. 38*4-16144 Elegantne, lahke tn. zračne damske sandale, Izdelane lz močnega belega usnja, kombinirane z modrim usnjem preko ris ta. 40591-7063 Otroške sandallce Iz platna s etastlftnlm podplatom ln zaponko preko rista. Od št. 27—30 din 25.—, št. 31—34 din 29.— 8967-44801 Močke sandale Izdelan« te močnega boksa ( prvovrstnim usnjenim podplatom. Okusno so luknjlčavt ta nudijo nogi rso udobnost ln zračnost. <50695-2193 Elegantna dama ne bo sa&la lepših čeveljčkov k svoji pižami. Izdelani so iz pisanega platna ln se podajo vsaki pižami. 4975-16181 FinI ženski čevljj lz belega usnja, z rjavo kombinacijo, usnjenim podplatom in zaponko preko rista. 2781-03802 Te sandale iz močnega usnja z usnjenim podplatom so najboljša obutev za otroke za pomlad. St 27—30 din 49.—. št. 31— 34 din 59.—, št. 35—38 din 79—. Moški din 99 —. 9837 —8642 Nov modeL Elegantnemu gospodu mladmo obleko te fine čevlje t rjavi kombinaciji. m. po- drap- 63995-1192 Ta od počitek noge elegantni, lahki ln udobni čeveljčki iz belega ln drap lane-nega platna. 2965-16147 Belj usnjeni čeveljčki za vsako obleko. Udoben kroj, drobno luknjlčarvi okraski, polvisoka peta. Spenjajo se z Jermenom na gumb. —» 2381-13840 Najnovejši vzorec otroških sandallc lz belega nubuka. Za lepe dneve vašim malčkom. Od št. 27—30 din 59— od št. 31—34 din 69.—, od št. 35—38 din 79,— 8387-14776 Elegantne moSka naduta, fcdebma la belega semBa, » Twn)*nlm podplatom ta usnjeno peto. Posebno se podajo k svetlim hlačam. 2185x56151 Za soparne poletne dneve so najboljše te okusne, elegantne ln praktične sandallce na jermen, z usnjenim podplatom ln nizko peto. Izdelujemo Jih v belj., modri ln rdeči barvi. 2295-96131 Modri vedno moderni čeveljčki, t poTvl-soko peto. Okusno okrašeni, luknjlčavl, dajejo nogi dovolj zraka. 2361—13' 65 Lep} otroški čeveljčki. Izdelani te belega nubuka, z okrasnim jezikom preko rista. št. 27—30 din 69—, št. 31—34 din 79.—. Izdelani lz laka po isti ceni. 8339-14699 Moški niTiiri čevlji aa rom ft-mnl; _ lami lz finega nubuka, zelo zračni a luknjlčavim okraskom ln usnjenim podplatom. (45015-2200 jašj lahki platneni čevlji »Sudan« so (praktični in zelo prikladni za vsa dela. Ivežejo se s trakom preko rista. Izdeluje-Imo jih v sivi ali črni barvi. Ženski i;n 19.—, moški din 25.—. 3495-14175 Lahke ln udobne sandiallce v rdeči, modri in beli barvi na zavezo z nizko peto. 43308-1126 Močni ln lehkl platneni čeveljčki z neras-trgljivim gumastim krep-podplatom. ' Za tenis izredni, ker Jim Je konica najbolj občutljivi del, ojačen. 3339-14719 Nor model! Elegantnemu gospodu za poletno obleko, izdelani lz finega belega ali rjavega boksa, na ram šivani. 20695-0686 Damski čeveljčki, izdelani lz grobo tkanega ln meliranega platna, z okraskom lz rdečega usnja preko rista. dCaitojke 45615-5166 Jovl elegantni, lahki ln udobni kopalni Ičevljl iz tkanine z gumastim podplatom; »neobhodno potrebni za vroč ln oster pe Jsek na plaži. Izdelujemo jih v beli. rdeči lin modri barvi. SELCE 3.— 4.— 5.— HAVAJKE Nuditi ded udobnost — Ženske kratke nogavice te kupite jim kratke nogavice, finega mako-bombaža v be- JADRAN 9— Te kratke nogavice so iz- 11 barvi im ostalih lepih Poleti ne smete noge ute®- delane v vseh barvah, s barvah. mtl « podveeioo — nosite pisanim ali z enobarvnim kratke nogavice JADRAN! ovratnikom. 3385-16164 Spopolnlte svojo poletno garderobo s temi okusnimi čeveljčki iz belega nubuka, z nizko peto ln na zavezo preko rista. NAGLUŠNI! VIBRAPHON, nov pripomoček za sluh, i praktično neviden, neelektričen, nobene žice, brez baterije, ni-kake pritikline. — Zdravniško preskušan in priporočan. Zahtevajte brezplačno prospekte in pogoje za 30-DNEVNO PREIZKUŠNJO »RANOS« (Dep. 12. A.) Zagreb, Boškovičeva 3. ZANTEV&jTE BRE5PLAČNI CENIK HisčJrJ AjftaPDLNEIŠE v- GENERALNO ZA5T0P5TVD ™ F. 5CHNEIDER r . < ZAGREB MKOLltEVA ID ZAHVALA Ker se mi ni mogoče zahvaliti poedinemu za izraze sočutja, se na ta način najlepše zahvaljujem vsem, ki so izkazali čast mojemu umrlemu, dragemu soprogu RUDOLFU VEROVŠKU posestniku in upokojencu tobačne tovarne Pred vsem sa zahvaljujem gospodu dr. Misu za požrtvovalno zdravljenje, prečastiti duhovščini za tolažilne obiske, častitim sestram Vincentinuma za skrbno nego in spremstvo na njegovi zadnji poti. Bog plačaj vsem darovalcem krasnega cvetja! Iskrena hvala častiti duhovščini, očetom salezijancem, gasilskemu društvu, prosvetnemu društvu in bojevnikom za tako častno spremstvo na njegovi zadnji poti. Najiskrenejša hvala tudi vsem znancem in prijateljem dragega pokojnika, ki ste se ga na tako lep način spominjali in mu izkazali zadnjo čast. Še enkrat iskrena hvala! STEPANJA VAS, 28. maja 1938. Globoko žalujoča soproga Antonija Verovšek roj. Povše v imenu vsega sorodstva. zapira ušesa proti hrušču. Din 24.— v lekarnah in diogerijah. | Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. - Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inaeratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani.