NOVE MOŽNOSTI ZA ZAPOSLITEV KOVINSKE INDUSTRIJE BOSNE IN HERCEGOVINE
Ceprav se kovinska indnstrija Bo«ne in Bercegovine borl danes z vclikimi težavami, ker Dima dovolj strobovnega osebja, ker ji manjkajo proizvajalne izkušnje in ker ima zastarclo opre-mo in podobno, vcndar je lani dala drugi industriji in široki po-trošnji nekaj stotin raznih artiklov, ki smo jih do osvoboditve predvsem uvažali. Skupna vrednost teh proizvoduv inaša okrog 10  milijard  dinarjev.
Po letu 1950 so strukturo pro-lavodjide razširill z noviml ln ze-lo važiriml izdelkl. V letu 1955 je daila kovinska Industrija tržl-L6u nad 220 ton koles ln delov za kolesa, 50.000 kosov verig, 55 toa modernih pdočevimastib. ka-"roserij za avtomobile, 55 ton kompresorjev, 14 ton pnevinatič-nega orodja, 19 ton preciznlh de-lov za motorje z notranjim izgo-revanjem, 66 ton strojnega vl-Jačnega blaga ln 5 ton sve<!k za letala. Vse te Izdelke so začeli proizvajati šele po le-tu 1950.
Kljub us.pehom, kl jih je ta lndustrija dosegla v 10 letnem povcgne-m razvoju. pa stoje pred njo še zelo važni In razmeronia zelo nujnj problemi- Med naj-glavnejše bj lahko prišteli na-slednje:
—  tzdelava rezervnih delov za pravilno rešitev remonta In za-menjavo   opreme   v   Industrijl, alasti   pa   v   rudarstvu.   Ker   U> vpražanje  Je  ni   rešeno,  je  dal opreme Izven »bratovanja, drugJ del pa čezmerno in neracionalno trošljo. Tako vsako leto iz.gubi-mo na  razne na6ine  na stotiae milijonov dinarjev;
—  izdelava naprav in oprem* za izkoriščanje plinov, ki nasta-]ajo pri kemičnih procesJh in kl j.h sedaj samo delomna izkoriSča-mo. To zlasti velja za koksarna in rafnnerijo nafte. S prav'' -.im izkoriščanjem teh plinov bi pri-b-r»siii TsatfO l&io v iindustrij.i in gospadinijstvu nad 50.000 m* drv in   okrog   100.000   ton   pTemoga. Teh plinov ne  izkoriščamo, ker primanjkuje ambalaže in naprav za  potrošnjo.  Skiipnost  trpi  za-radd  tega  milijons&o  Scodo;
—  lzdelava  naprav za  irkari-šSanae elektrifine energjje v ča-su od polnotl do 6. ure  ?.jutra(J, ko je potrošnja v industriji na>-manjša, prenas ejefctnične ener-glige  pa  je  aadugodnegSi   zaradi majhne   obr&meniive   vodov.   S temi jxap.ravami  bd  ob  ugodnih cenab. električne einergije veliiko prihranili  pri  potroSnji   lesa   in prenioga, ker bi to energijo upo-rabljali za apravljanje posamez-nih   gosipodarskih   degavnostt,   t segrevanjem delovnib prostorov pred  začettam dela  pa bi  pri-branill okrog 15«/o fcurjave.
Kovinsika industrija bi larilko imela pri reševanju teh probie-voov vidao vlogo.