Spedizlone tn abbonaraento postale —
[., št. 157
▼ gulvvtut
Ljubljana, petek tb. julija 1943'XXI
Cena cent. 80
Upravmitvo i_iut>ijana, Puccinijeva ulica 5. Telefon « M-22. M-23 31-24
Ins'ratm rjdcleick. Ljubljana. Puccinijeva ulita S - leiefoc št 31-25. 31-26 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta 42 Raium? za LiuDljanskc pokrajino pri poštno-čekovnem zavodu it 17.749. za ostale kraje lt.i:i:e Ser»izii. Cono Cori Post. No 11-3118
1ZKLJLC.NU ZASTOPSTVO za ojUase 12 Kr.
Ualije 10 inoKuuva tma Un-o«' rtihbliorž Italiana S A MILANO
Izhaja rsak dao razen ponedeljke Naročnina znaša mesečno Lir 18.—, za inozemstvo vključno s »Ponedeljskim Jo« y croma Lir 36.50.
Uredništvo : Ljubljana, Puccinijeva ulica št. 5. — Telefon štev. 31-22. 31-23. 31-24.
Rokopisi »e ne vračajo.
CONCESSIONARLA ESCLUSIVA per U pub-
bliciti di provenienza italiana ad estera: Unione Pnbblicitž Italiana S. A. MILANO.
MMti sovražnikovi napadi
čilskem, bojišču
Sfcr? rsSna padalci pri Cataniji uničeni — Zopet 4 sovražni r s-s^ki	1 krixarfea in 2 trgovski ladji poško-
dovani — 14 sovražnih letal sestreljenih
Obrambne baterije so v Messini sestrelile 6 štirimotomikov, v Neaplja pa 1.
Na Sredozemlju je naša motorna torpe-dovka potopila en sovražni rušilec.
italijanskih Oboroženih sil
j? objavi; 15. ulja naslednje 1146 vojno
pc. _c'!o:
<Vtr O-.: aa Siciliji vzdržujejo pritisk so-v -ažnikn ln so odbile hude napade, ki jih i: *;3vražnjk podvzel z močno podporo oklopnih vozil.
\a ravnini pr; Catnniji so bile skupine sc* raznih padalcev takoj uničene
% bojih teh dni so se odlikovali 10. strelski polk, 207. obalna divizija in nemška divizija »Herman Goring«; v bitki kt se nadaljuje ostro in neprekinjeno, so dajali svoj vrli jn neprestani donos osni letalci, zla.stj naša pogumna torpedna letala, ki so včeraj potopila štSrl nadaljnje parnike « skupno 27.0(W tovarni ter poškodovali težko kri žarko in dve trgovski ladji srednje to-naie.
Naši in nemški bombnik; so tolkli tudi pomerske in kopninske cilje z učinkovitim uspehom.
Nemški lovci so v zraku nad otokom sestrelili 5 le;tal tipa »Spitfire«. Dve drug5 letali sta padli v morje, zadeti od strelov nemških Iskalcev min.
Sovražni letalski oddelki so napadli Pa-lermo, Messino in Ncapelj ter okolico; povzročili so občutno škodo na civilnih poslopjih in žrtve med prebivalstvom.
žrtve, ki jih je povzročil letalski napad na Turin, omenjen v vojnem poročilu številka 1144, so se povišale na 402 mrtva in 601 ranjenca.
*
Motorna torpedovka, ki je potopila sovražni rušilec v akciji, javljeni v današnjem poročilu, je pod poveljstvom podporočnika bojnega breda Antona Tedeschija iz Bologne.
Grof Turlnski gised prebivalstvom Turina
Turin, 15. jul. s. Grof Turinski je v spremstvu mestnega župana in prefekta poseti! mestno bolnišnico, kjer se je dolgo pomudil pri žrtvah barbarskega sovražnega poleta in jim je izrekel besede iskrene tolažbe. Nj. Kr. Visočaristvo je bilo deležno navdušenih izrazov hvaležnosti s strani prizadetih. Nato se je grof Turin-ski napotil v najbolj porušene dela mesta in je izročil prefektu 100.000 lir za prizadete.
Pravi obraz Amerike
Razlog za vstop Zedinjenih držav ▼ vojno, Je stremljenje po osvojitvi svetovnih trgov
Novi minister Italije v Zagreba* Je izročil S¥eje poverilnioe Poglavniku
Zagreb, 14. jul. s. Davi je minister Italije Petrucci izročil Poglavniku poverilna p.srna. Minister je prišel v spremstvu celotne diplomatske misije, šefa italijanske vojaške misije na Hrvatskem in njenimi člani ter v spremstvu zastopništva delegacije PNF na trg sv. Marka pred vladno paiačo, kjer je bila postrojena stotnija Po-glavnikove ga.de z godbo, ki je zaigrala italijansko in hrvatsko himno. Pc pregledu čet je Pil minister ob spremstvu mojstra ceremonijala Poglavnikove hiše uveden - salon za avdijence, kamor je takoi r.ato str;..i Poglavnik z zunanjim ministrom in s člani vojaške hiše. Minister Petrucci je imel govor, ko je izročil pisma, s katerimi je akreditiran pri Poglavniku kot izredni odp^lanec in opolnomočenl minister Nj. Vel. Kralja Italije in Albanije in Cesarja Etiopije. Izročil je Poglavniku pozdra" Nj. Vel Kralja in Cesarja, Duceja italijanskega naroda in maršala imperija ter poudarjal, da žive Italijani in Hrvati že stoletja v skupnem ozračju čustev, ki imajc svoj izvor v duhu imperialnega Rima.
Vi veste, je nadaljeval minister, da so t., preporoda vaše države želela srca Italijanev že od davnih časov. Vi veste -uli, s kakšnim veseljem je Italija pozdravila nastanek Hrvatske Neodvisne Države, kake si je Duce zanjo prizadeval, Duce, katerega izbran duh je prehitel dogodke, in koliko dela za osvoboditev Hrvatov so iz-vioili drugi skromni, toda žilavi tvorci osvoboditve narodov iz tesnih pogodb iz leta 1919. V prijateljstvu obeh narodov ■/Idi Italija narodno poroštvo za mir v tem evropskem odseku, kjer sta krivič-nost in nerazumevanje naših skupnih sovražnikov hotela zasužnjiti vaš narod za večno in ogražati našega. Vi, Poglavnik, ki ste hoteli in žilavo pripravili neodvisnost svojega naroda, dobro veste, da je hotela fašistična Italija, ko je prevzela jamstvo za to neodvisnost, pokazati od pri če tka hrvatskemu narodu, kaKšni -30 njeni nameni; veste, da postaja sodelovanje med Hrvati in Italijani vedno tesnejše m prinaša praktične uspehe v okvir nove Evrope, katera bo nastala iz žrtev vojakov, ki se bore pod znamenjem trojnega pakta. Pogodbe v Rimu od 18. maja" 1941 bodo učinkovita sredstva za dosego tega visokega smotra.
Kraljevi minister je zaključil izjavljatoč, da smatra za dobro napoved, da se izročitev poverilnih pisem vrši na dan, ki je Po-glavnikov rojstni dan. Prosil ga je, naj sprejme najbolj živa voščila za njegov blagor, <takor za uspevanje prijateljske in zavezniške Hrvatske.
■Poglavnik se je z vsem srcem zahvalil za pozdrav Nj. Vel. Kralja in Cesarja, Duceja in italijanskega naroda. Še pred nedavnim časom, je rekel nato Poglavnik, so hoteli naši skupni sovražnik; držeč hrvatski narod v ječi, uničiti ga, da bj tako lažje ogrožali mirnost in varnost Italije. Po obnovi Hrvatske Neodvisne Države in potem ko so se vojak;, sinovi obeh oboroženih narodov, s skupnim: ideali in skupno ideologijo pričel- skupno boriti proti zadnjim ostankom teh sovražnikov in proti boljševizmu, ki je najbolj izrazit sovražnik za-padne omike, za katero naši vojaki skupaj umirajo, se je odprla svobodna pot za tesnejše odnose prijateljstva in zavezništva med obema narodoma, prijateljstva in zavezništva, ki se je manifestiralo in potrdilo radi formalno z rimskimi pogodbami dne 38. maja 1941 in zlasti z določitvijo člana Savojske hiše Vojvode Aimona D'Aosta za Kralja Hrvatske. Vsak Hrvat se zaveda veselja e katerim je italijanski narod pozdravil nastanek Neodvisne Hrvatske Države in se posebno zaveda, koliko je zanjo storil Duce fašizma, ki je z bistrovidnostjo svojega izbranega duha prehitel dogodke m koliko dela je bilo posvečenega stvari za našo osvoboditev pod vodstvom in po volji Duceja s strani žilavih fašistov, tvor-pev osvoboditve narodov izpod versajakega
j jarma. Zato bo hrvatski narod ohranil večno hvaležnost Duceju faš^tične Italije.
življenjskim interesom Hrvatske in skupnim jtalij.:.nsko-hrvatskim bodo najbolj učinkovito služiie rimske pogodbe, katere hočemo z neutrudno žilavostjo izvajati z vedno bolj pozitivnimi in praktičnimi rezultati v okviru nove Evrope, ustanovljene na žrtvah junaških in zmagovitih vojakov trojnega pakta.
Dr. Pavekč je zaključil izjavljajoč, da bo za svoje delo za te ideale minister Petruc-i ci našel v njem vedno podporo in pomoč. j Po končanem govoru je Poglavnik pozdra- j vil ostale italijanske osebnosti, nato pa 3e je dolgo in prisrčno razgovarjal z ministrom Petruccijem ob navzočnosti zunanjega ministra. Kasneje je zunanji minister obiskal ministra Italije v Kraljevem poslaništvu.
Komentar ji tiska
Večernj tisk, ld obširno objavlja poročilo o tem dogodku, mu posveča uvodnike s komentarji k izrečenim govorom.
»Nova Hrvatska« piše med drugim; Poglavnikove besede in besede ministra Italije so znova potrdile prijateljstvo in zavezništvo. ki druži ustaško Hrvatsko z fašistično Italijo kakor tudi duha sodelovanja med obema narodoma. To sodelovanje, ki je obstojalo že v preteklosti je danes posebno intimno ter sloni na trdnih temeljih, kajti Hrvatje in Italijani se zavedajo naravnosti in koristi tega sodelovanja.
»Hrvatskj narod« naglasa med drugim v uvodniku z naslovom »Nova potrditev zavezništva, prijateljstva ir sodelovanja«, da je bila fašistična Italija pod vodstvom svojega velikega Duceja takoj v prvi črti proti boljševizmu in proti krivičnim pogodbam ter ni oklevala tudi v sedanji vojni uporabiti vse svoje napore za uničenje sovražnika Evrope, da se omika celine, kateri je Italija dala toliko podpore, reši pred tistimi, ki bi jo radi uničili. Skupen odpor italijanskega naroda, zaključuje list, je izraz njene odločne volje po vztrajanju do končne zmage, za katero se italijanski in hrvatski narod borita skupno z ostalimi zavezniki.
Senator Casoli umrl
Turin, 14. jul. s. V Caozzeu, kjer je prebival. je po kratki bolezni umrl senator Vincenzo Casoli. Rojen je bil leta 1864 v Astiju. Stopil je v sodništvo ter je zavzemal vse položaje do predsednika apelacij-skega sodišča. Dne 23. septembra 1933 je bil imenovan za senatorja Kraljevine.
Razstava italijanskih umetnikov v Budimpešti
Budimpešta, 14. jul s. Razstava vpoklicanih italijanskih umetnikov, ki je dosegla velik uspeh, se bo v nedeljo zaključila, nakar bo razstava odprta v Bukarešti.
Demonstracije pred angleškim poslaništvom v Washingtouu
Buenos Aires, 14. jul. s. Iz VVashingtona poročajo, da so včeraj popoldne aretirali mladeniče, ki so se zbrali pred angleškim veleposlaništvom in demonstrirali zahtevajoč svobodo Indije. Aretlranci pripadajo skupini pacifističnih socialistov in laboin-stov.
Protlboljševiška manifestacija v Madridu
Madrid, 15. jul. s. Drugo obletnico dneva, odkar so odšli prvi prostovoljci »Sinje divizije? na vzhodno bojišče, je radio španskega vseučiliškega sindikata proslavil s posebno oddajo, posvečeno španskim borcem v Rusiji Oddaji je prisostvovala velika skupina članov »Sinje divizije«, ki so se vrnili iz Rusije. Slavnostna oddaja je nudila priliko za navdušene protibolj-Seviške in domoljubne demonstracija, i
Rim, 14. jul. s. Francesco Orestano objavlja v zadnji številki »Gerarchie« zanimiv članek pod naslovom »Ameriška doba«, v katerem odkriva očitne in tajne razloge, ki so pognali Zedinjene države v vojno. Sodelovanje severnoameriške konfederacije v vojni je bilo že dolgo pripravljeno, kakor se odkriva vsak dan bolj. člankar trdi, da ni bilo med Zedinjenimi državam- m' Evropo nobenega razloga za borbo, kajti obe stranki nista imeli nobene skupne povišine trenja jn ne nasprotujočih si interesov, dočim je bilo med Anglijo in kontinentalno Evropo sto razumljivih razlogov za borbo. Zedinjene države so obrazložile svojo vojno proti Osi in torej proti Evropi ideološko, dolžeč ju, da motita avetovni mir, toda oni govorijo še naprej o načelih, ki so načelno nespravljiva. Nastal je torej paradoks, da bi bilo mogoče vojno, zamotano, toda stvarno, kakor je angloevronska preprečiti ali omejiti do gotove meje, vstop Amerike v vojno pa je onemogočil sleherno ureditev in spravo, ker je Amerika pognala evropsko vojno do skrajne neizprosnosti in prevzela s tem večjo odgovorne st kakor Anglija, ki je bila povzročiteljica te vojne. Toda pod ideološko krinko ln načeli atlantske listine so očitno močni in nasprotujoči si interesi, kS so obvladali in kršili doslej dober del teoretičnih naznani amerišicih odgovornih šefov.
Dokazano je sedaj dejstvo, da zasledujejo Zedinjene države teritorijalne smotre v obeh Amerikah, v Afriki, v Aziji in v Avstraliji. toda severnoameriške namere gredo še dalje. Zedinjene države hočejo ustanoviti »svetovni red«. Pripisujejo si nadsi-lo. ki sta jo poklicala Bog in zgodovina, da da svetu dokončen red, ki bo zagotovil mir in blagostanje vsem narodom, velikim in majhnim, ter izjavljajo, da se bo iz tega reda pričela v zgodovini človeštva nova »ameriška doba«. Ne glede na vprašanje, pravi člankar, ali ie mogoče vztrajat; v iluziji nr-čer janja svetovnega problema z vojaškimi enoglasnimi in univerzalnimi sredstvi, in ne glede ra podrejeno vprašanje, a. mednarodni red dopušča eno samo rešitev, namreč ameriško, imamo pravico vprašati Zedinjene države:
S kakšno pravico in s kakšnimi idejami si pripisujejo poslanstvo tolike avtoritete in tolike odgovornosti?
Po poudarku, da -ezobzirna domišljavost ameriškega človeka izvira iz prepričanja, da so Zedinjene države »dežela neomejenih možnosti«, zatrjuje člankar da je vera v lastne vire in podjetja podpirana s površnim realističnem pojmovanjem življenja in z miselnostjo, kateri so tuje psihološke zamotanosti evropske pristne subjektivnosti, ustvarila v Severni Ameriki rnehan'čni gigantizem, dasi to deželo pre-obremenjujeta novršnost presojanja in tudi prez ranje človečkih problemo". Med vsomi temi problemi je največji sož t je najobsežnejšega zbjra ras in rodov, kolikor jih je na svetu, k; ga predstavlja severnoameriški narod, najmanj po.ezan z deželo, v kateri živi. Protiutež .Okrajnemu razdružabljanju raznih ljudi Severne Amerike bi lahko nastal iz gospodarstva, prava in religije. Gospodarstvo nalaga povsod meje anarhičnemu razvoju seb!čnosti posameznikov, razen v Zedinjenih državah, kjer je gospodarski liberalizem, ko se je tja prenesel, slavil svoje saturnalije, in kjer je zmagala najbolj absolutna samovolja zasebne pobude brez vsakršne kontrole in ovir. Geslo je bilo vedno: Obogatite se. Povsod je poganjal splošen merkantilizem, loveč neposredne najbolj mastne dobičke, navdahnjen samo s pričakovanjem večjih dividend brez najmanjšega obzira na socialna dejstva, na navade in porajajoče se krize. Merkantilizem je končno vdrl v poljedelstvo in ga oddaljil od njegovih naravnih izročil. Globok gospodarski proces, ki je prevrgel doslej obstoječe naravne zakone in med katerim je javna oblast ostala pasiven in odobravajoč gledalec, je našel državo ne-oboroženo v kritični uri, ko so polomije in nenremišljenost ameriškega zasebnega kapitalizma dovedle do vrhunca strahotnega poloma v 1. 1929, ko se je razblinilo na sto tine milijard prihrankov. Najbogatejši in najbolje opremljeni kontinent se je moral lotiti, ne da bi jih mogel rešiti, vprašanj dela in obstoja lastnega prebivalstva, razmeroma manjštevilnega kakor je drugje Tako se je pojavila ubijajoča večletna bolezen stalne brezposelnosti navzlic prena-sičenosti ameriškega industrijalizma.
V pravnem pogledu se kaže ustavna m zakonodajna panorama Zednjen:h držav kar najbolj brez zveze. 48 držav ima 48 ustav in lastnih zakonodaj, postavljeni od 48 parlamentov. Tako se vlada, uprava policija, sodstvo razlikujejo od d--žave do države. Pri krajevnih avtonomnih vladah naletijo osrednje oblasti kongresa (senata in zbornice) in zvezne vlade često na nemajhne težkoče in nesoglasja, zaradi katerih si lahko oni, ki se zna izmotati, da ne pade v mreže raznih zakonov in sankcij, brez velikih težkoč dovoli delovanje, življenje in uspevanje izven zakona. Posebno učinkovita so pri tolik; birokraciji in parlamentarizmu politična posredovanja. Tudi vojno stanje ni zboljšalo položaja, temveč ga je celo poslabšalo.
Tretj; korektiv v kaotični neslkadnosti ameriškega prebivalstva bi lahko bila religija, toda ni mogoče govoriti o verskem duhu v državi, kjer mrgoli, kakor vsi vedo, sekt in najrazličnejših veroizpovedi, ki so včasih v polem'ki, včas'-h pa v odprtem boju med seboj (tipično protikatoliško g'-binie amerikanizma, čigar predstavnik jp sekta Cloy-clan), in sicer poleg vera ega udejstvovanja, ki je razširjeno in javr. in obsega 60% celotnega prebivalstva. Ta zadnja okoliščina ni zadnja jzmed uvodnih za morda latentno boljševizacijo ameriških množic. Ce v taki verski in protiverski ico-Lobocjji piise^a Roosevčlt, da Zedinjene d»
žave bijejo vojno krščanstva, se temu lali-ko samo smejemo.
Orestano obravnava nato razkrajajočo blazno svobodo, ki je načela v globini vse socialne vezi, pričenši v družini. Dočim je Evropa, poudarja člankar, izrcčila Ameriki družino' kot javnopravno ustanovo, posvečeno in zaščiteno z božjimi in človeškimi zakoni, jo je Amerika »privatizirala« s svojimi zakoni in s svojimi raznolikimi običaji, izpostavljajoč jo, da se razbije z muhami posameznikov. To pojasnjuje eno izmed najbolj značilnih pojavov ločitev zakona. Uničenje ameriške družine sDremljala dva tesno med seboj odvisna dopolnjujoča se pojava, razuzdanost in zločinstvenost mladoletnikov, če se dogajajo tako hude napake v najbolj svetih naravnih vezeh, morajo biti še mnogo slabši ostali sociaini odnosi. V Zedinjenih državah je razuzdanost naredila iz greha blago svobodne trgovine, opremljeno z najbolj zvtimi reklamnimi sredstvi. Kakor je bilo pr:čako-vati, se je pokvarjenost brez zadržka prenesla od odraslih na mladoletnike, ker ga je podpiralo lažno kulturno ameriško »poganstvo«, kateremu pripada najmanj 20 milijonov ameriške mladine. To je nadaljnji dober st4k z boljševizmom. Predvsem je treba naglasiti, pedčrtava Orestano, tesne odnose med razuzdanostjo in zločinstvom, kajti osnova vsakega zločina sta skoraj vedno pokvarjenost in spolna nečistost 111 sicer tako pegosto, da se lahko sklepa na neke vrste usoden zakon. Strahovite statistike ameriške zločlistvenosti mladoletnikov kažejo, da aretirajo vsako leto v Zedinjenih državah 170.000 mladoletnikov pod 17. leti starosti. To je pa samo ena stran nadzorovane zloč'nstvenosti v Ame-j rikj in žalostnega rekorda poklicne zločm-stvenosti na svetu. Tu se kažejo in se za-motavajo vzroki in učinki ameriškega kaosa, rasnega, političnega, pravnega in moralnega. če je zloč;nsl:o dejane ena oblika sekees je, je zloč-nstvenost iz navade kronična oblika notranje vojne, pravi upravičeno Orestano. V ameriških državah je toliko ugotovljenih 2Jcčinov, da ima ameriški državljan samo eno možnost izmed štirih, ! da doseže 60 let. ne da bi njegovo življenje ; zadel velik zločin. To se pravi, da se mora 75% celotnega ameriškega prebivalstva prej ali slej spopasti s sovražniki reda. V Žedinjen;h državah je splešna zločinska praksa goljufanje in varanje med običajnostmi vsakdanjega življenja. Kar se tiče sgangsterstva« so Američani iskali alibi za to podlost v običajni množjuski zločinstve-nosti, obstoječi tudi pri drugih narodih, res pa je, da ne bi mogel noben »gan« uspevati in se krepiti ter postati samovoljnež v državi, če ne b; že obstojalo ugodno ozračje nemoralnosti in splošne korumpiranosti.
Umestna je torej naslednja preprosta opazka: Zedinjene države, ki samim sebi niso znale dati gospodarskega, pravnega in moralnega reda, si ne morejo lastiti nikakršne pravice, da bi dale novi red vsemu omikanemu svetu. Oni, ki na najbogatejši celini niso znali rešiti vprašanja dela, socialne pravičnosti in notranjega miru, se ne merejo vsiljevati svetu kot razsodniki ter nam obetati pravi in dokončni mir. Zedinjene države, ki so se same postavile za voditelje nove in bolj omikane človečke zgodovine ter za voditelje usode človeštva, nimajo nobenega razloga, ki bi jih onravičeval za to. Prav nasprotno pa se lahko pričakuje, da bi politični vpliv Zedinjenih držav v svetu prinesel skrajno nevarni izvoz pokvarjenih zlo činskih metod, ki so pravcati proizvod yan- i
poraz na Novi Georgifi
Tokio, 15. jul. s- Japonska posadka na Novi Georgiji je včeraj odbila sovražne skupine, ki so se skušale izkrcati med Ro-bijano in Mundo. Pi*; tem je bilo potopljenih 20 majhnih sovražnih ladij, ostali del sovražnih čet pa je bil razpršen, ko je poskušal obenem izvršiti napad vzhodno od Munde.
Tokio, 14. jul. s. Med napasti na sovražno predmostje v severno za pa dni Novi Georgiji je letalska pomorska japonska skupina zapletla v boj 60 sovražnih letal in brez lastnih izgub zrušila 11 od njih-
keejevskega duha. Italijani lahko rečejo, da so doživeli neizpodbitne dokaze tega podivjanega duha ob razrušenju naših zgodovinskih spomenikov in mest ter spričo neštetih drugih krutosti. Moralni razlog; Zedinjenih držav, da se postavljajo za razsodnika človeštvu, so ničevi, vsekakor pa bi Američani lahko danes postavili svojo tehnično moč v službo stremljenj in potreb vseh narodov, toda kakšne so misli Zedinjenih držav, ki hočejo dati svetu red in uvesti »American centurv«, ameriško dobo. Te ameriške misli so tri: 1. enakost vseh narodov, velikih in majhnih, 2. obramba miru v svetu, ki je namenoma razorožen, po mednarodni vojski, 3. svoboda trgovine po vsem svetu. Skratka, v tem primeru gre za Wilso-nov mir. opremljen s prisilno močjo, ki jo oni ni imel. Enakost vseh narodov, velikih :n majhnih, je utopija, kar se je že pokazalo v Društvu narodov. Nadalje: mednarodna vojska. ki naj bi se ji izročilo varstvo miru med narodi, primemo razoroženimi bi bila izvršna sila v rokah močnejših narodov, ki bi ne bili pod nikakim zakonodajnim mednarodnim nadzorstvom Vojska bi služila v mednarodnih sporih kvečjemu za to. da bi držala v pokorščini uporne narode. Tudi »eovenent« je bil mednarodni poslovnik, toda na žalost je posloval izključno v službi razn:h nazorov, ki so od časa do časa pretežno skrbeli za koi-risti gospodu j oči h Tudi nova ureditev ne bi motila poslovati drugače ter bi imela samo mednarodno in pravno ime. Ako dostavimo k temu še to. da bi močna mednarodna vojska morala imeti predvsem letalsko silo. si moramo misliti, da slika naših porušenih mest ter iz zraka postreljenega neoboroženega prebivalstva ni samo enostaven vojni čin, marveč poskus, s katerim hočejo naši sovražniki vzdrževati mir v bodočnosti.
Peti člen atlantske listine hoče menda ustanoviti najpopolnejše sodelovanje vseh narodov na gospodarskem polju. Ta člen vsebuje obrabljeno besedo o polni svobodi mednarodne trgovine (kapitalov. dela in izdelkov), ki jo je zahteval že VVilson v svojih 14 točkah n katero tolmačijo danes pooblaščenci kakor Welles kot sredstvo za cHiemogočenje uvedbo »avtarkičnih načel v katerikoli državi«. S tem končno vemo, pripominja Orestano. kje smo! Svoboda, ki bi jo nam prinesle Zedinjene države pod grožnjo najbolj despotičnih sankcij, je samo prvi udarec po sovražniku številka 1, proti kateremu se bore, namreč protfi avtarkiji. Oni sanjajo o tem, da bi podvrgli ves svet enemu samemu trgu in enemu samemu denarju: zlatu, hrez vsakršne omejitve ter Gospodarskih nacionalizmov. To bi bilo zmagoslavje najbolj razbrzdanega gospodarskega liberalizma. Sedaj nas nekateri .vprašujejo, ali bi ne bilo umestno, da se narodi rešijo iz zapora ločenih majhnih gospodarstev, da pomagajo dvigniti svetovno gospodarstvo na raven resničnih tehničnih pridobitev ter da najdejo za potrebno izmeno dobrin med raznimi državami nadomestek v popolni razdelitvi proizvodnje. določene po zemljepisnih vid;kih. Ali
Nadaljevanje na 2. strani
Na vzhodu še vedno fetiii boji
Izjalovljeni sovjetski napadi pri Bjelgorodu in Orlu — Uničenih je bilo zopet 336 sovjetskih tankov in 70 letal
Iz Hitlerjevega glavnega staaa, 15. jul. Vrhovr.o poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo:
Kljnb poslabšanju vremenskega položaja se nadaljujejo hude borbe na vzhodni fronti. Na področju pri Bjelgorodu je bila nadaljnja skupina sjl razbita v osredotočenem napadu in je bilo ponovno zavrnjenih z velikim izgubami več sovjetskih protinapadov, ki pa so jih izvedb' šibkejše sile kakor prejšnjo dni. Zapadno in severno od Orla je sovražnik tudi včeraj nadaljeval svoje napade s podporo oklopnih voz in bojnih letalcev. Sovjetski jk)izkusi, da b' predrlj nemške postojanke, so se izjalovili krvavo. Takoj uvedeni protinapadi napredujejo uspešno. Na celotnem področju velike bitke jc bilo včeraj zopet uničenih 336 sovjetskih oklopnih voz, letalstvo pa je sestrelilo 70 sovražnih letal
Boji na južni Siciliji se nadaljujejo z nezmanjšano silovitostjo. Na več mestih so bili razbiti sovražni napadi kljub podpori oklopnega orožja in uničene edinice sovražnih padalcev, ki so se izkrcali za nemško-italijansko fronto. Nemške jn italijanske oborožene sile prizadevajo sovražnemu ladjevju še nadalje občutne izgube. Večje števjlo vojnih in prevoznih ladij je bilo potopljenih ali poškodovanih.
Močni oddelki sovražnih bombnikov so včeraj dopoldno napadli področje Pariza in nekatere kraje v severnozapadni Franciji. Prebivalstvo je imelo izgube. V hudih letalskih bojih in Po zaslugi protiletalskega topništva je bilo sestreljenih 22 sovražnih letal, med njimi 14 težkih ameriških bombnikov. Izgubl jenih .je bilo 5 nemških lovcev.
Preteklo noč so priletel posamezna sovražna vznemirjevalna letala nad severno nemško ozemlje In odvrgla brez izbire nekaj bomb.
Na Norveškem sestreljena sovjetska letala
Berlin, 14. jul. s. Po vesteh iz vojaškega vira bo ▼ noči na 12. t m, nemški lovci
sestrelili 12 sovjetskih letal, ki so skušala napasti v svetli noči nemške sile. ki ščitijo obalo v severni Norveški. Naslednjo noč je neka obalna baterija mornariškega topništva sestrelila eno sovjetsko letalo pri Ribiškem polotoku.
Obnova kmetijstva
v baltskih državah
Berlin, 15. jul. s. Pod naslovom »Nova lastnina* objavlja »BOrsenzeitung« članek o gospodarski in kmetijski preureditvi na zasedenem ozemlju na vzhodu, zlasti v baltskih državah. Pisec članka je eden izmed vodilnih mož vojaške uprave tega področja in opisuje najprej, v kakšnem stanju je bilo kmetijsko gospodarstvo, ko so nemške čete zasedle dotične kraje. Nato slika veliko delo. ki so ga med tem časom opravile nemške zasedbene oblasti, da so zopet uvedle red in prejšnjo lastnino na zemlji. Nemški tehnik pravi, da je bilo doslej izročenih v baltiških državah v zasebno last najmarj 70.000 majhnih in srednjih kmetijskih posestev, kar se bo v kratkem odločilno poznalo v sklopu splošnega evropskega gospodarstva.
Angleško barbarstvo
zbuja le večji odpor
Berlin, 15. julija, s. Nemški listi soglasno obsojajo novi zločin angleškega letalstva proti nemškemu civilnemu prebivalstvu in proti najznamenitejšim spomenikom zapadne omike. Listi pri tej priliki še enkrat naglašajo, da taki napadi kljub nadam sovražnika le še bolj jačijo silo nemškega naroda ter njegovo odločitev za odpor in borbo do skrajnega proti sovražniku, ki je dokazal in še dokazuje, da ima namen pokončati vse, kar ima nemški narod najdragocenejšega in najsvetejšega na polju omike in umetnosti.
#sp0darstvo
Proizvodnja jedilnega olja v
In na Pirenejskem polotoku
Dragoceno priznan!e o odgovornosti Anglije za letalski terorizem nad civilnim prebivalstvom
Od svetovne proizvodnje olivnega olja odpade pretežni del na države Sredozemskega morja in se proizvodnja ostalih držav da komaj meriti s proizvodnjo Italije in Pirenejskega polotoka. Spričo dobrih izgledov za letošnji pridelek oliv so zanimivi naslednji podatki o razvoju Ln napredovanju oljčnih kultur v glavnih proizvajalnih državah.
Italija zavzema v svetovni proizvodnji olivnega olja drugo mesto. Gojitev oljk predstavlja osnovno proizvodnjo rastlinskega olja. V letih 1935 do 1938 je Italija pridelala povprečno 228.000 ton olivnega olja. 2e leta 1933 je fašistična vlada razpisala tekmovanje in premije za gojitev oljke z namenom, da se pospeši in poveča proizvodnja. Prizadevanje je šlo za tem, da se na eni strani poveča število dreves, pa tudi za tem. da se stara oljčna drevesa nadomestijo in da se divje rastoča drevesa cepijo. Ti ukrepi so prinesli velik uspeh. V nekaj letih je bilo zasajenih več milijonov novih dreves. Sadovi tega dela prihajajo v zadnjih letih polagoma do izraza v proizvodnji sami. Navzlic odvisnosti pridelka od vremena, se opaža postopno povečanje proizvodnje. Tudi v sedanji vojni ta prizadevanja niso popustila in pošiljajo Po vsej deželi strokovnjake, ki dajejo kmetom navodila za obnovo nasadov in za povečanje pridelka. Čeprav tvorijo oljčne kulture osnovo proizvodnje rastlinskega olja, je bila akcija za povečanje proizvodnje razširjena tudi na druge oljarice. Vzporedno s povečanjem nasadov bombaža, čigar obdelovalna površina se je silno povečala (od 2000 ha v letu 1935 na 64.500 ha v letu 1940-41 in 90.600 ha, kolikor je predvideno v obdelovalnem načrtu za leto 1942-43), se je povečal tudi pridelek bombažnega semena, ki daje prvovrstno olje. Podobno se je s povečanjem površine za pridelovanje konoplje (od 68.000 v letu 1935 na 98.500 ha) povečal pridelek konopljenega semena, iz katerega se prav tako dobiva jedilno olje. Od celotne površine za pridobivanje lanu. ki znaša po pridelovalnem načrtu za leto 1942-43 37.100 ha, pa odpade na površino za pridelovanje lanenega semena za olje 18.300 ha. Ostale oljarice zavze-
j majo v tem okviru le podrejeno vlogo Vsa ta prizadevanja so v zadnjih letih prilnesla že znatno zboljšanje oskrbe z jedilnim oljem.
Španija je od nekdaj zavzemala prvo mesto v svetovni proizvodnji olivnega olja. Oljke rastejo po vsej deželi. Središče oljčnih kultur pa je v Andaluziji, kjer so nasade pred 10 leti v znatnem obsegu obnovili. Ti nasadi so se v zadnjih letih še pomnožili in obsegajo sedaj 1.93 milijona hektarjev. V dobi državljanske vojne so seveda ti nasadi precej trpeli in posledice se občutijo še danes, čeprav se leto za letom proizvodnja olivnega olja zopet dviga. Leta 1936 je dosegla španska proizvodnja olivnega olja 439.800 ton; po končani državljanski vojni je leta 1939 padla na polovico in je znašala le 209.000 ton. leta 1940 se je zopet dvignila na 285.000 ton in naslednje leto na 200.000 ton. Za lansko leto še našo objavljeni podatki, vendar je sigurno, da se je proizvodnja nadalje povečala spričo živahne propagande za povečano gnojenje in za pobijanje škodljivcev. Navzlic rastoči proizvodnji olivnega olja je španska vlada izdala tudi ukrepe za večje pridelovanje sončničnega semena in je pridelovanje tega semena predpisala v obsegu 50.000 ha. Od ostalih oljaric gojijo v Španiji zemeljske orehe (leta 1940 na površini 900 ha), rastoči pomen pa pridobiva tudi seme Konoplje in lanu ter bombaža. Španski nasadi bombaža so že leta 1939-40 dosegli 19.000 ha in so se od tedaj še povečali, površina nasadov lanu pa se je skoro podvojila in je leta 1940 dosegla 3400 ha.
Portugalska je še pred leti pridobivala izključno olivno olje. Proizvodnja je znašala leta 1939-40 75.800 ton, naslednje leto je padla zaradi slabe letine na 34.500 ton, leta 1941-42 pa se je zopet dvignila na 66.600 ton. Tudi portugalska je posvetila večjo pozornost pridelovanju ostalih oljaric in beležijo predvsem uspehe s pridelovanjem soje.
V splošnem se vidi, da so vse tri države pokazale mnogo prizadevanja, da se poveča proizvodnja rastlinskega olja. Uspeh teh prizadevanj se kaže zlasti letos, ko obetajo kulture prav obilen pridelek.
Nodatievaitfe s 1. strani
je morda mogoče, da bi bodočnt«t človeštva privedla do sporazumov te vrste? To ne more in ne sme biti več mogoče. Zunanja trgovina se ne sme razvijati na temelju necunejent n neprcmšljcne konkurence, ki ustvarja za eno pogodbeno stran nezaposlenost ter s t&m ubija delovne sile in porabo kapitala. Nemogoče je tudi. da bi sc gospodarsko sodelovanje lzpre-mcnilo v praktično in vojno orožje. Kd&r pa dopušča ti dve zahtevi, nadaljuje Orestano, je proti režimu odprtih vrat in se je že jz-rekel za avtarkijo, ki noče &amoz.sdovGijitv«? niti konca mednarodne trgovine, marveč red in ureditev izmenjave, da se očuvajo krivične škode člove.ke sile, delovni potencial, prirod-ne rezerve, prištedeni kapital ter pravice do lastnega življenja vsakega naroda. V oetalem so t str, ki rohne proti avtarkiji ter so ji določili konec po vseh državah doma avtarkičm; avtarkičen je britanski »commomveajth«, av-tarkičen je arnem-ki »commanvveaith«, ki jadra že v resnici pod zastavo panamerksniznaa.
Toda bančniki z \\'a!streeta ne mislijo tako. Ko so financirali največja izvozna, industrijska in kmetijska podjetja Severne in Južne Amerike. si čuvajo zaprta vrata v lastni hiši, zahtevajo pa odprta vrata v drug h hišah. Ameriško gospodarstvo trpi danes zaradi prevelike proizvodnje, ki nima odjemalcev m je obsojena na sarnouničenje. Ustvarimo si. pravijo, stalne odjemalce in kriza bo dokončno premagana ter se ne bo mogla več vrniti. To utemeljevanje je emp rični merkantilizem, ki izdaja mehanič-
BerBn, 14. jul. s. Skoraj vsi berlinski listi komentirajo neki članek angleške revije »Eccnomist« o odgovornosti za letalsko vojno ter odkrivajo v tem članku novo potrdilo za trditev pristojnih nemških organov glede prvenstva Angležev v letalskem bombardiranju prebivalstva v nebra-njenih mestih. Angleška revija obžaluje, nanašajoč se na nedavno objavljeno nemško belo knjigo, dejstvo, da so zastopn ki angleške vlade na ženevski razorožitveni konferenci zavzeli glede letalske vojne ne samo sovražno, temveč naravnost obstruk-cijsko stališče. Medtem ko so bili naši delegati, nadaljuje angleška revija, najvne-
no brutalnost. To utemeljevanje pa je tudi absurdno ter v svoji absurdnosti nosi lastno obsodbe. Trgovina pomeni izmenjavo, izmenjava pa neposreden pretok blaga približno enake vrednosti. Ne more se izmenjati bogastvo za revščino. Bogastvo pa je proizvodstvo, doseženo v sodelovanju dela in prirodnih rezerv. Opustošiti, posušiti vire proizvodstva kake države pomeni, onemogočiti ji vsako izmenjavo. Razglabljanja te vrste privedejo neizogibno do spoštovanja gospodarske avtarkije vsakega naroda tudi v korist svetovnega gospodarstva. Ce bi bili bančniki z Wallstreeta sposobni spoznati to utemeljevanje, bi razumeli absurdnost, da hočejo zasaditi ameriško poslovnost ali »American prosperity« na opustošenem in osiromašenem svetu.
Naj so ameriške sile, ki so se vrgle proti Evropi, pametne ali ne, iskrene ali neiskrene v svojih zmotah, mi Evropci smo spoznali njihov namen in njihovo zmoto. Ta vojna Amerike je na političnem področju vojna severnoameriškega imperializma, ki mu očividno ne zadcfttujejo njegova izredno bogata in redko naseljena ozemlja. V gospodarskem načrtu pa jc to vojna visoke severnoameriške finance, to je mednarodnega brezimnega nadkapitalizma, ki je izven države in brez domovine in stremi samo za osvojitvijo svetovnih trgov. To eo težnje, ki tvorijo vsebino objave ameriškega razdobja. Da bi pa iz njih omikanemu svetu izšli red, mir, blagostanje ter načela za najvišji in najplemenitejši človeški napredek, je nemogoče.
tejši zagovorniki svobode na morju ter drugih vprašanj, ki se bolj ali manj tičejo morebitnega stanja pripravljenosti, so ostali nedostopni v svojem gledišču glede letalske vojne. Tedaj se je celo govorilo o pravici do uporabljanja letalskega orožja za bombardiranja mest. »Economist« dodaja, da mora Anglija zaradi tega logično edina med vsemi silami prevzeti odgovornost za letalsko vojno. To je v čistem nasprotju s tem, kar je izjavil minister Eden v nekem svojem nedavnem govoru, da bi brezuspešno naprtil Nemčiji odgovornost, ki je izključno angleška odgovornost.
Maksimalni cenik
za zeleBjav» m sadje
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je predpisal nov maksimalni cenik štev. 12, za zelenjavo in sadje uvoženo v Ljubljansko pokrajino. Ta cenik je veljaven od 16. t. m. naprej in določa naslednje maksimalne cene (vse za kg; prva številka označuje cene v trgovini na debelo, druga pa cene v trgovini na drobno; v oklepajih so dosedanje cene kolikor so spremenjene):
Česen 6.40 lire na debelo — 7.90 lire na drobno (4.25—5.05); glavnato zelje 1.85 do 2.30; kolerab i ce 1.85—2.30 (2.35—3); korenje očiščeno 3—3.60; kumare 2.35 do 2.90; čebula 1.85—2.30 (2.50—3); stročji fižol 5—6.15 (5.70—7); solata vseh vrst 2.60 do 3.15 (3.15—3.70); grah 2.95—3.60 (5.05 do 6); paradižnik 2.80—3.50; zelena 2.75 do 3.35; (3.80—4.55); špinača 265—3.15 (2.85 do 3.35); bučke 3—3.70; marelice 3.75 do 4.55; češnje 5.20—6.50; jagode 9.25—11.25; limone 4—5. komad 0.50 (4.30—5.50, komad 0.55); breskve 3.80—4.60; slive in češplje 2.80 do 3.45 lire.
Gornje cene določajo v kategorični obliki mejo, pod katero se morajo cene dejansko gibati pri kmetih, trgovcih na debelo in na drobno. Prodajati je mogoče po nižji ceni, nikakor pa ne po višji, kakor je odrejeno.
Gornji cenik velja le za uvoženo blago, medtem ko veljajo za domače pridelke v prodaji na drobno maksimalne cene, ki jih objavlja mestni tržni urad v tedenskem ceniku. Cene se razumejo brez tare. Kot blago I. vrste velja samo zdravo, za prevoz sposobno blago in so izločeni vsi pridelki, ki so izobličeni, poškodovani, nagniti in nezadostno sočnati. Cene veljajo za blago, očiščeno zunanjih neužitnih listov.
Ta cenik mora biti izobešen na dobro vidnem mestu tako v trgovinah na debelo kakor tudi v prodajalnicah na drobno, kjer mora biti na blago postavljen listič z napisom enotne cene in kakovosti blaga. Grcsisti morajo izstaviti kupcem račun z označbo blaga, kakovosti in enotne cene. Na zahtevo morajo tak račun izstaviti tudi preprodajalci Okrajni civilni komisarji lahko spremenijo te cene navzdol, medtem ko mora biti vsaka sprememba navzgor odobrena od Visokega komisarja. Za proizvode, ki jih ta cenik ne navaja, veljajo zadnje cene iz prejšnjih cenikov. Kršitelji teh predpisov se kaznujejo po zakonskih določbah.
Gospodarske vesti
= Gospodarske vesti iz Hrvatske. S sedežem v Zagrebu je bila vpisana tvrdka Mehanična tkalnica, lastnica Ivka Mance. Tvrdka se bavi z industrijsko proizvodnjo rut in kmečkih tkanin iz bombaža in umetne svile. — Deželna banka za Bosno in Hercegovino je lani pri glavnici 20 milijonov kun in rezervah 40 milijonov kun zabeležila čisti dobiček 1.6 milijona kun. Hranilne vloge so ob koncu leta dosegle 258 milijonov kun, vloge v tekočih računih pa 92 milijonov kun. Bilančna vsota znaša 444 milijonov kun.
= Iz gorenjskega in spodnještajerekega trgovinskega registra, škofjeloška predilnica in tvornica sukanca je v smislu predpisov o otvoritveni b'lanci v markah na nedavnem občnem zboru dobila novo osnovno glavnico v viščni 1.25 milijona mark. — Pri tvrdki »Oskrba z energijo Južnja štajerska«, ki je prevzela največje premogovnike in'elektrarne na Južnjem štajerskem, je b'l vpisan za prokurista inž. Filip von Mechnitz. — Pri tvrdkd Herman Wogerer, tvornici klobas, konzerv in mesnih proizvodov v Krčevini, je vpisan kot edini lastnik Herman "VVogerer in je črtana prokura Emerika Wogererja.
= Velika melioracijska dela v Srbiji.
Srbski gradbeni minister inž. Kuzmanovifi je te dni podal zanimivo poročilo o izvajanja velikega melioracijskega ln regulacijskega načrta, ki je predviden za dobo 10 let in bo usposobil za kmetijsko obdelovanje v celoti 150.000 ha doslej neuporabljene zemlje, kar bo omogočilo dodatni pridelek 8000 vagonov žita. Do konca le-tošnjega leta bp z izjemo nekaterih na-
prav za črpanje vode izvršen prvi del celotnega programa kar bo že v prihodnjem letu dalo dodatni pridelek 2000 vagonov žita in celo 5000 vagonov, če bodo do srede leta dogotovljene postaje za črpanje vode. Največje regulacijsko področje je obseženo v zapadni Srbiji v ravnini Mačve pri Šab-cu med Drino in Savo, kjer obsegajo melioracijska dela 35.000 ha. Na tem področju so dela že v glavnem dovršena. Zgrajene so tudi že prve postaje za črpanje vode, dve nadaljnji postaji pa bosta usposobili za obdelovanje 12.000 ha zemlje Nedaleč od Mačve so v t^ku regulacijska dela s katerimi bo usposobljeno za i obdelovanje področje 13.000 ha, predvsem v Posavini, kjer bo omrežje prekopov že letos dograjeno. Dovršena so tudi dela na močvirnatem področju ob Savi pri Maki-šu, tik pred Beogradom, kjer je bilo doslej leglo malarije. Letos spomladi so pri Ma-kišu na področju 2200 ha prvikrat obdelali zemljo. Program obsega še dela v bližini Smedereva, v dolini Jasenice, pri Velikem Gradišču in v dolini Morave. V dolnjem teku Morave bodo osušili 30.000 ha, v gornjem teku reke pa 15.000 ha. Doslej so zemeljska dela obsegala 1 milijon kubičnih metrov. Ta melioracijska dela niso pomembna samo za bodočo prehrano Srbije, temveč tudi za borbo proti malariji, ki je v navedenih področjih vedno razsajala in so še pred leti ponekod ugotovili, da je med šolskimi otroki 60 do 75®/* obolelih za malarijo.
= Bitka za krompir. Pod gornjo devizo je španska vlada priredila obsežno propagandno akcijo za nadaljnje povečanje pridelovanja krompirja. 2e doslej je Španija na tem področju dosegla lepe uspehe. Pridelek krompirja, ki je znašal leta 1940 18.7 milijona metrskih stotov, se je naslednje leto dvignil na 32.5, lani pa je znašal 31 milijonov metrskih stotov.
= švicarske pomorske ladje brez posla.
V švicarskem zveznem svetu so zadnje dni obširno razpravljali o nadaljnjem poslabšanju dovoza živil ln surovin iz prekomor-skih držav, kar je v zvezi z angloameri-škimi blokadnimi ukrepi. To zmanjšanje dovoza ograža oskrbo švicarskega prebivalstva kakor tudi potek industrijske proizvodnje, na drugi strani pa Ima za posledico, da leže v španskih in portugalskih lukah švicarske ladje brez posla, ker ni blaga, ki naj b! ga prevažale.
= Ameriška blokada plačilnega pro. meta z evropskimi nevtralnimi državami. Kakor poročajo iz Stockholma, je ameriški državni zakladni urad odredil s takojšnjo veljavnostjo prepoved izvoza čekov, deviz, vrednostnih papirjev ln bankovcev iz Zedinjenih držav v vse evropske zasedene države kakor tudi v Španijo, Švico, Portugalsko in švedsko.
= Zaseženi patenti v Zedinjenih državah. Upravitelj sovražne imovine v Zedinjenih državah Je te dni prevzel finančne interese pripadnikov osnih držav pri 285 podjetjih. Nadalje je zaplenil 41.077 patentov pripadnikov oenih držav in oseb, ki imajo stalno bivališče v zasedenih deželah,
= Zemeljski p»n v Bukarešti. 2e lani so pričele rumunske državne železnice graditi 220 km dolg plinovod iz področja plinskih izvorov na Sedmograškem proti BukareSti. Gradbena dela so v zadnjem času še pospešili, pri čemer uporabljajo tudi vojaštvo. Istočasno so pričeli v Bukarešti sami graditi razdelilni cevovod in so doslej v mestu položili 10 km cevi. Plin bodo dovajali tudi iz bližnjega petrolej-skega področja v Ploestiju. Te dni je v Bukarešti pričela na periferiji obratovati velika električna centrala, ki uporablja za pogon izključno zemeljski plin. Glede na nizko ceno zemeljskega plina je zanimanje za priključek na cevovod v Bukarešti zelo živahno ln so strokovnjaki mnenja, da bo novi cevovod iz Sedmografike zadostoval za kritje potreb Bukarešte le do leta 1846-47, Zato Je mn«tna uprava v Bu-
Naročite se na romane
»DOBHE KNJIGE«!
V	zbirki dDOBRA KNJIGA« bo izšel te dni roman »VZHOD iN ZAPAD«. — Tudi našemu občinstvu že znana pisateljica Pearl S. Buck riše v njem na primeru mlade Kitajke borbo dveh svetov v sodobni Kitajski.
Sredi avgusta bo izšlo delo slavnega zdravnika Paula de Kruifa, ki pripoveduje v knjigi »BORCI Pit On SMRTI« življenjsko usodo nekaterih mojstrov medicinske vede.
V	septembru bo sledil roman »POKOJNI MATIJA PASCAL«, ki ga je napisal Luigi Pirandello, svetovno znani italijanski dramatik in pisatelj.
Naročite se na »»DOBRO KNJIGO«, če še niste naročeni! V zbirki izide vsak mesec en roman, mesečna naročnino pa znaša:
a)	za naročnike, ki so obenem naročniki »Jutra«, »Slovenskega naroda« ali »Domovine«, 10.— lir, za broširano in 20.— lir za vezano knjigo;
b)	za ostale naročnike 11.— lir -»a broširano in 22.— lir za vezano knjigo.
Naročnike sprejema v Ljubljani uprava naših listov v Narodni tiskarni, v Novem mestu podružnica »Jutra«, od drugod pa naj se naročniki javijo po pesti na naslov: Uprava »Jutra«, Ljubljana, Puccinijeva 5.
karešti sklenila z družbo Botorca Bo;an nove sonde, ki bodo zajamčile letno dobavo 230 milijonov kubičnih metrov plina. Verjetno je, da bo potrošnja plina v Bukarešti v nekaj letih desegla potrošnjo največjih velemest v Evropi.
— Direktna bolgarsko-turška železniška tarifa. Po obnovi železniškega prometa med Turčijo in Bolgarijo spomladi lanskega leta se je železniški promet med obema državama pričel naglo razvijati in sedaj vozijo na progi Svilengrad—Carigrad dnevno po trije tovorni vlaki predvsem z tranzitnimi pošiljkami. Da se olajša blagovni promet med Bolgarijo in Turčijo, je bila nedavno uveljavljena neposredna bol-garsko-turška zvezna tarifa za blagovni promet, ki omogoča poenostavljenje in pocenitev prometa.
= Povišanje blagovne tarife na Madžarskem. Madžarske državne želesmice so te dni povišale postavke blagovne tarife za 25%, postavke tarife za prtljago za 50% in tarife za brzovozno blago za 40%. Od 25%nega linearnega povišanja blagovne tarife je izzvzeta vrsta blaga, kakor železna ruda, mleko, drva, material za gradnjo cest itd. Nekatere tarifne ugodnosti pa so bile ukinjene.
EaziMisva^ae kandestztranega fKle&a
Pokrajinski prehranjevalni zavod sporoča, da bodo od 16. julija 1.1. dalje pristojne mlckarr c razdeljevale upravičencem v starosti od 60 do 65. leta pol kilograma kondenziranega mleka.
Jabolka so zdrava
Da so dobra, o tem smo do malega vsi prepričani, še vedno pa je vse premalo znano, da so jabolka zdrava in lahko prebavljiva jed, ki jo dobro preneso tudi ljudje s slabim in občutljivim želodcem. Oiup-Ijeno in dobro prežvečeno jabolko prebavi popolnoma tudi najšibkejši želodec v pol ure.
Par jabolk na tešče namesto kave uravna prebavo in uredi odvajanje pri najhujšem zaprtju, hkrati pa poživi delovanje prebavil.
Skrbna gospodinja in mati ne more po-streči svojcem po jedi z boljšo jedjo kakor so pečena jabolka.
Kadar imamo vročino, ni boljše in bolj krepčilne pijače kakor je jabolčni sok ali voda kuhanih krhljev.
Po dobrem in mastnem kosilu je sadje, posebno jabolka, izborna jed, ki pome ga želodcu prebaviti maščobo.
Otrokom ne postrežemo z nobeno jedjo boJj, kakor z dobro zrelimi jabolki ali pa jedrni, pripravljenimi iz jabolk. K sreči jedo otroci vse te jedi radi, posehno jabolčni riž, krompir z jabolki, močnate jabolčne jedi in pecivo.
Otroci si radi kaj kupijo za darovani ali zasluženi denar. Navajajmo jih, naj ne izdajajo denarja za razne sladkarije, marveč naj si kupijo sadje, posebno jabolka.
Jaibolka pa so zelo koristna tudi za stare ljudi, ker vsebujejo obilo fosforja, ki je odlično sredstvo proti poapnenju žilja. Poleg tega je fosfor potrebno hranivo za možgane, zaraii tega bi morali uživati veliko jabolk zlasti duševni delavci. Jaibolka so neprecenljivo živilo, okrepčilo in zdravilo za mlade in stare ročne in duševne delavce.
Maksimalni cenik
Maksimalni cenik štev. 9. Ki velja po na^ redbi Visokega komisarja za Ljubljansko pekrajino od 10. aprila t. l. naprej, določa za mestno občino ljubljansko naslednje cene na drobno (z všteto trošarino):
1.	Kruh iz enotne moke v kosih do 400 g 2.30 lire, v Kosih od 400 do 1.000 g 2.20 2.30 lire. v Kosih od 400 do 1.000 g 2.20 lire; testenine tz enotne moke 3.90 lire za Itg; enotna pšenična moka 2.70 lire; enotna koruzna moka 2.20 lire; riž navadni 2.70 tire; fižol 6 tir za Kg.
2.	Jedilno olje (olivno) 14.70 Ure za liter; surovo maslo 28.40 Ure za kg; slanina so-ijena 19 lir za Kg; mast 17 lir za kg.
3.	Ris, 4% vinski 6.35 lire za liter.
1 Mleko 2.50 tire za liter; kondenzirano mleKo v dozaii po 880 g 15.90 lire za fazo, v dozah po 385 g 7.55 lire za dozo.
5.	Sladkor: sladkorna sipa 8.25 lire za kg, v kockah 8.35 lire.
6.	Mehka drva, razžagana, franko skladišče trgovca v Ljubljani 33.60 lire za stot; mehki roblanci (žamanje), približno 1 m dolgi, franko mestno skladišče 40 lir za stot; trda razžagana drva 40 ilr za stot; enotno milo, y vsebuje 23—27% kisline, 4.10 lire za kg.
Poravnaj čim prej
zaostalo naročnine 2
Krivulja podmomiške vojne
»Frankfurter Zeitung« od 7. julija objavlja naslednji članek:
V mesecu juniju je bilo po nedavnem poročilu vrhovnega poveljnižtva nemških Oboroženih sil objavljeno, da so nemške ladje v tem mesecu potopile samo 149.000 ton ameriškega in angleškega ladjevja. Od tega odpade 107 000 ton na podmornice. To ugotovitev so v sovražnem taboru z zadoščenjem pozdravili. Primerjali so nemške številke še z drugimi številkami, navaja-jočmi uspehe v gradnji novih ladij, katerih tonaža baje presega, tonažo potopljenih ladij. Seveda so iz previdnosti pristavili vprašanje, kako se bo podmorniška vojna v bodoče' razvijala, kajtd da bo tonaža v mesecu juniju potopljenega ladjevja ostala v veljavi tudi za bodoče — o tem nasprotniki Nemčije prav resno dvomijo navzlic svojemu veliku optimizmu. Tudi oni slutijo in čutijo, da vlada tudi v vojni, zlasti v pomorski vojni, neka zakonitost, katero določata način napadanja 3n obrambe, ki pač medsebojno tekmujeta. Včasih se primeri, da doseže večji uspeh napad, včasih se zgodi tudi obratno. Da je krivulja uspehov podmorniške vojne v juntju dosegla najnižjo stopnjo, se pač ne da tajiti, zlasti če primerjamo tonažo potopljenih ladij z uspehi v letošnjem marcu, ko so nemške podmornice potopile 850.000 ton sovražnih la-d j, ali pa če primerjamo to z novembrom lanskega leta, ko so uspehi nemških pod-ir.orn-c poslali na dno 950.000 ton ladijskega prostora. Toda če sežemo za dobro leto dni nazaj ter pogledamo, kakšni uspeh; so bili doseženi v nemški podmorniški vojni novembra 1941, spoznamo, da kolebanja na tem torišču ne določajo samo klimatske razmere in drugi zunanji razlogi, marveč tudi operativni in tehnični razvoj orožja, ki je v podmorniški vojni neprestano v medsebojnem tekmovanju.
Višk; in najnižje točke so vedno bile v podmorniški vojni, odkar se je začel v svetovni vojni izvajati tudi na tem poprišču neki program. Tudi v sedanji vojni je tako. Spomladi 1. 1940, ob zatonu let 1940/41, 1941/42 ter v sredini leta 1943 so bile nizke tečke, proti katerim lahko zopet postavimo viške, ki so bil-; doseženi poleti 1940, spomladi 1941 jn v pozni jeseni 1942. Prav nobenega dvoma ni, da pedmorniška vojna ni podvržena nobenim sezijskim opravičilom. V prvem letu vojne so nemške podmornice potopile 2.77 milijonov ton sovražnih ladij. V naslednjem letu je znašala tonaža potopljenih ladij 3.93 milijona, v tretjem letu 5.68 milijona, v četrtem letu do meseca junija pa 5.53 milijona. To d& skupno 18 milijonov ton potopljenih ladij. Ce prištejemo k temu še ladijske izgube zaradi napadov iz zraka ter izgube v pomorskih b tkah, lahko mirno zapišemo, da dosežejo izgube sovražnika na morju 26 milijonov ton. Toda to so samo uspehi nemškega erežja. Prišteti je treba k temu še sovražne izgube v spopadih z italijansko in japonsko mornarico, pa bomo videli, da so uspehi naporov Amerike za nadomestitev izgubljenih ladij naravnost malenkostni.
Ce napadalec v pomorski vojni izdela neko določeno taktiko, je popolnoma razumljivo. da je nasprotnik prisiljen k nekim protiukrepom, ki dobe izraz v gotovem orožju in gotovih konstrukcijah. Na ta način se lahko zgodi, da nasprotnik začasno doseže neko prednost, toda gotovo je, da ta prednost ne more biti trajna, ker se napadalec medtem začns posluževati novih metod in načinov, proti katerim še ni obrambe. Ker pa je treba taktiko in metode tehn čno in vojaško preštudirati in razviti, traja vedno nekaj časa, preden se nova taktika uveljavi. Prav ta stanovitna vojna z iznajdljivostjo sovražnika v obrambi zahteva tudi od napadalca največjo elastičnost v vodstvu, teroriji in praksi, in vse to skupaj na konou samo povzdigne duh in učinek nemške podmorniške vojne, ki je doslej Se vedno znala nasprotnika presenetita z novimi sredstvi.
Ameriški mornariški minister Knox, ki običajno ne itedi z optimističnimi izjavami, je nedavno povedal, da sedanje zatišje v nemški podrnenrški vojni nakazuje nekakšno spremembo nemSkih načrtov. Nemci jbod zopet nekaj podvzeli, kar bo tonažo
potopitev povečalo. Na dlani je, da se je Knox iz izkušenj v preteklosti nekaj naučil. Prepričani smo lahko, da zmanjšano število potopljenih ladij ne pomeni nič drugega kakor samo presledek, ki so ga Nemci napravili zato, da vržejo v podmorniško vojno nova sredstva in uporabijo nove načine. Vojaški tehniki in graditelji podmornic gotovo študirajo nove načine. V tekmi I podmorniške vojne ni važno to, kdo je v prednosti danes ali jutri, marveč to, kdo lahko najdelj vzdrži in čigav bo uspeh na koncu.
Novi zakonski načrti
Rim, 15. jul. s. Pod predsedništvom senatorja De Vita in ob navzočnosti mini-| stra za promet ter državnih podtajnikov za javna dela in za promet se je sestala komisija, ki je obravnavala in odobrila brez sprememb zakonske načrte, tičoče se ukrepov glede izgub trgovinskih ladij in izplačanja odškodnine (poročevalec Gam-bardellaj, osebja državnih železnic (poročevalec Giovanni Cattaneo), poštnih domov na imena v vojni in zaradi vojne umrlih oseb (poročevalec Bifani). prijave radioloških aparatov (poročevalec Arlotti), staleža oficirjev narodne cestne milice (poročevalec Dell'Ora), gradenj v novem pristanišču v Benetkah (poročevalec Gam-bardella) ter polaganja in vzdrževanja državnih podmorniških kablov (poročevalec Mariotti). Razprave so se udeležili predsednik, zastopniki vlade, poročevalci in senator Galzabini.
GLEDALIŠČE
DRAMA
Petek, 16. jul., ob 10.: Mali lord. Zaključena predstava za GILL. Sobota, 17. julija, ob 19.: Nevesta s krono. Red A. Nedelja, 18. julija, ob 15.: Veliki mož. Izven. Zadnja letošnja uprizoritev. Cene od 15 L navzdol.
ob 19.: Nevesta s krono. Izven. Cene od 20 L navzdol.
•
Zadnja nedelja v Drami pred zaključkom sezone, bo 18. .t. m. Da bi imeli gledališki obiskovalci, ki med toir.om ne utegnejo posečaiti gledališča, priložnost videti dve izmed posebno uspelih uprizoritev tekoče sezone, sta na sporedu: ob 15 Ljube Pren-nerjpve soooDna Komedija »Veliki mož«, ki je dosegla veliko število repriz in ob 19. uri A. Strindbergova drama »Nevesta s krono«.
Zaključek dramske sezone v Drami bo okrog 22. t. m., na kar opozarjamo vse tiste gledališke obiskovalce, ki si žele ogledati že kake tekoče dramske predstave.
OPERA
Petek, 16. jul., ob 19.: Prodana nevesta.
Red Četrtek. Sobota, 17. julija, ob 19.: Madame But-
terfly. Red B. Nedelja, 18. julija, ob 19.: Mrtve ®čL Izven. Cene od 28 L navzdol.
•
B. Smetana »Prodana nevesta«. Komična opera v treh dejanjih. Osebe: Krušina — Janko, Ljudmila — šturmova, Marinka — Vidalijeva, Kecal — Lupša, Janko — Kristančič (namesto obolelega Čudna), Miha — Dolničar, Kata — Karlovčeva, Va-šek — Banovec, Esmeralda — Ramšakova, cirkuški ravnatelj — Jelnikar, Indijanec — Marenk. Dirigent: D. Žebre, režiser: C. Debevec, zborovodja: R. Simoniti, koreograf: inž. P. Golovin, scenograf: V. Skružny. — Zaradi bližnjega sklepa operne sezone Je bila uprava gledališča prisiljena vzdržati to predstavo za red Četrtek izjemoma na drug dan, ker je to iz tehničnih in pevskih razlogov nujno potrebno.
Gostovanje Zlate Gjungjenčeve. V soboto bo pela ta odlična gostja, ki je bila za čas svojega delovanja na naši Operi ljubljenka našega občestva — kar je ostala tudi še sedaj —■ Pucojnijevo «Madame But-terfly« v običajni zasedbi letošnje sezone.
*	Kralj in Ce^ar je nakupil več del na rimski razstavi. Italijanski li^ti poročajo, da je Kralj in Cesar nakupil večje število del, ki so trenutno razstavljena na štiriletni razstavi v Rimu. Med nakupljenimi deli prevladujejo večinoma oljnate slike, je pa. tu ii nekaj monotipij in kipov.
*	Nov vodja fašističnega Kulturnega za,voda. Iz Rima poročajo, da je Duce imenoval profesorja za kazensko pravo na vseučilišču v Palermu Giuseppa Mag-giora za predsednika fašističnega Kulturnega zavoda. Dosedanjemu volji instituta prof. Camiilu Pellizzu se je Duce po tajniku Stranke Scorzi zahvalil za storjeno delo.
*	Smrt viteza železnega križa. Hitler je
odlikoval z viteškim križcem železnega križa, letalskega narednika Aiberta Brun-n€:rja. Na 135 poletih na murmanski fronti in na fronti ob Kandalakši je v hudih letalskih bojih sestrelil 53 sovražnih letal, potem pa, ga. je dohitela smrt.
* Poletno bivanje rumunskega kralja. Runa unska kralj ca-mati Helena je te dni z letalom zapustila Bukarešto in odpotovala v Arad. Tam jo je pričakoval mladi kralj Mihael, nakar sta oba odpotovala n posestvo v Savarsiju, kjer bosta preživela poletne počitnice.
*	Studijske podpore za mlade pevce. Ministrstvo za narodno vzgojo je izdalo rcizpis zi mlade pevce, ki se nameravajo posvetiti glasbenemu študiju. Določenih je 8 studijskih podpor po 8.000 lir. Kandidati morajo dokazati sposobnost za pevski študij ter morajo imeti v ta namen spričevalo, ki ga jim izda Zavod za glasbeni študij pri Kr. operi v Rimu. Med drugimi določbami je posebno važna ta, da ne sme biti stipendist mlajši od 21. in ne Sbairejši od 23. leta.
*	Natečaj za akademijo dramske umetnosti. V Rimu je bil razpisan natečaj za nove gojence Kr. akademije za dramsko umetnost za leto 1943/44. Sprejeti gojenci brrio prejemali mesečno podporo po 1000 lil'. Rok natečaja poteče 10. septembra, vse informacije daje tajništvo akademije v Rimu. Piiaizza della Croce Rosaa 3.
Janez Debevec — 60 letnik
V novinarskem življenju pri nas ni prav v navadi, da bi proslavljali jubileje stanovskih tovarišev, vendar je 60 let življenja doba, katere ne učakajo mnogi tovariši v tem poklicu. Zato se te dtH z veseljem spominjamo 601etnlce na-Sega Stanovskega tovariša Janeza Debevca, pavaka slovenskih reporterjev. Narodil se je v Starem trgu pri Ložu od očeta kovača^ M Jb emu dajl v roke drugačne vrste kla-
divo, kakor ga Je sam vihtel pri nakovalu
Že v srednji šoli je Janez Debevec poka^ aad, da zna čvrsto stati na lastnih nogah. Mlaral si je sam pomagati skozi življenje, kar se mu je vedno posrečilo. Bister in skromen ni nikdar nikjer rinli v ospredje, zato pa ni nič manj znaa in priljubljen med Ljubijančani, pa tudi izven Ljubljane. Sodeloval je skoro pri vsen slovenskih listih v Ljubljani in tudi izven njenega ozemlja. Danes je reporter pri »Slovencu« in »Slovenskem domu« ter kaže s svojim pisanjem pot mnogim mlajšim tovarišem, ki oskrbujejo kroniko z domačimi novicami. Štirideset let se Janez Debevec že ukvarja s peresom in to delo mu ni prineslo nobenih gmotnih dobrin, pač pa mnogo priljubljenosti in spoštovanja v stanovskih krogih in pri občinstvu, želimo dragemu tovarišu Janezu Debevcu, da nam ostane čil in prožen na duhu in telesu še mnogo let!
*	Monografija o dalmazijski arhitekturi.
O priliki otvoritve razstave dalmazijske arhitekture v Rimu je založništvo »Docu-mento« na stroške Kr. akademije San Luca izdalo monografijo, posvečeno dalmazijski arhitekturi. Knjigo sta sestavila Bruno Apolloni Chetti in Luigi Crema. Priloženih je 117 slik.
*	Ojačena radijska postaja v Atenah. V bližini Pentelikona, ne ualeč od atenske Akropole, so leta 1938. uredili radijsko postajo, ki je bila ena najšibkejših v Evropi ter se je slišala samo na grškem ozemlju. Zdaj je prevzela nemška, družba Telefunken naCogo, da postajo preuredi in primemo ojači.
*	Državna bolnišnica v Sofiji. Dne 5. julija
so v Sofiji otvorili moderno državno bolnišnico s 500 posteljami. Vodstvo ustanove je poverjeno zdravniku dr. Kaiševu.
*	Strela je sprcžila alarmno sireno. Iz Fiume poročajo, da je razsajala tamkaj te dni ponoči huda nevihta. Ob 22.45 je strela udarila v napravo za alarmno sireno in je povzročila piskanje, kar je ljudi zavedlo, češ da gre za letalski alarm. V resnici pa je naprava začela delovati zaradi kratkega stika, ki ga je povzročila strela, ko je udarila v električno napeljavo.
*	Med fotografiranjem je padel v reko. V Francolinu pri Ferrari je skupina mla-deničev odpela čoln ter napravila izlet po reki. Na koncu so se hoteli mladeniči fotografirati. Ko so se postavali pred fotografski aparat, je zmanjkalo 191etnemu Edu-ardu Forlaniju tal pod nogami — padel je vznak in štrbunknil v vodo. Ker je mesto, kjer je padel v reko, precej globoko, je nastal precejšen poplah. Tovariši so planili v valove, toda vrtinec je med tem že zajel Forlanija ter ga potegnil na dno.
IZ LJUBLJANE
u— Nova grobova. Za vedno je zapustil svojce višji kontrolor državnih železnic g. Marcel Gruden. Za njim žalujejo oče, brata, sestri in drugo sorodstvo. Truplo pokojnika bo ležalo v kapelici sv. Petra na Žalah do petka, 11. t. m., nakar ga bodo po blagoslovu ob pol 12. pred glavnim kolodvorom prepeljali v Trieste, kjer bodo zemske ostanke položili k večnemu počitku. Marcel Gruden, ki je bil najbolj znan v železničarskih urad. krogih, kjer so ga cenili kot odličnega delavca in iskrenega tovariša, je umrl za posledicami operacije in srčno oslabelostjo nekaj mesecev pred dovršenim 50. letem starosti. Kdor ga je poznal, ve dobro, da pokojni Marcel ni s težavo nosil svojih let, temveč je bil živahen in podjeten kakor mladenič. V svojem poklicu je služboval po raznih krajih Slovenije in tudi v Zagrebu, zadnji čas pa je bil dolgo vrsto let pri prometnem oddelku ljubljanskega ravnateljstva, kjer je užival splošno priljubljenost pri predstojnikih, tovariših in podrejenih. Marcela Grudna ne bodo pogrešali samo kot pridnega uradnika, temveč tudi kot zmerom požrtvovalnega in idealnega tovariša in prijatelja. — Umrla je dobra gospodinja ga. Marija Kumerjeva. K večnemu počitku jo bodo spremili v petek ob 16. iz kapele sv. Nikolaja na Žalah na pokopališče k Svetemu Križu. — Pokojnima naj bo ohranjen blag spomin, njunim svojcem pa izrekamo naše iskreno sožalje.
u— Lepo sončno vreme je bilo včeraj. 2e zgodaj zjutraj je posijalo sonce. Nebo je bilo skoraj brez oblaka. Nič čuda torej, da so kopalci po daljšem času izrabili topel sončni dan. Na Iliriji in Ljubljanici so že dopoldne imeli precej gostov, popoldne pa je bila v kopališčih že majhna gneča. Ljudje se hočejo naužiti sonca, ki jim ga letošnje poletje tako manjka. Upajmo, da nam bo odslej bolj naklonjeno. Zračni tlak se je spet nekoliko dvignil. Včeraj zjutraj je zabeležil barometer 765.5 mm. Najvišja dnevna temperatura v sredo je znašala 23.8° C, najnižja toplota v četrtek zjutraj pa je bila 10.40 C. Nepoboljšljiv pa je še vedno napovedovalec vremena v Zvezdi, ki kaže na dež.
u— Za čast... o, kaka čast; To je naslov zanimive povesti iz kmečkega življenja. ki je objavljena v »Domovini« tega tedna. Napisal jo je Kmet Jur. — psevdonim odličnega kmetskega pisatelja. Nadalje prinaša »Domovina« živahno napisani domači črtici »Spoznanje ljubezni« in »Razočarani pesnik«. Bolj in bolj se raz- j pleta roman »Obsedenec«. Gospodinjam " je namenjen — poleg drugega branja — članek »Cas vlaganja je prišel«, vsem skupaj pa poučna razpravica »Boj se neči-
stega sadja«. Vojna poročila, domače novice iz vse Ljubljanske pokrajine, zanimivosti po svetu, žaljivke in velika križanka — vse to dobite v »Domovini«, ki jo Ljubljančan čita prav tako zadovoljno kakor deželan. »Domovina« je najcenejši slovenski tednik. Izvod 60 stotink!
u— Cepljenje proti davlcl za zamudnike bo trajalo samo še do prihodnjega torka, 20. t. m. Vsi še ne cepljeni kakor tudi oni, ki so samo enkrat cepljeni ali pa po bili lani cepljeni samo dvakrat, naj se zanesljivo v popoldanskih urah od 16. do 17. javijo v ambulanci mestnega flzikata v pritličju Mahrove hiše na Krekovem trgu št. 10. Spet opominjamo starše na stroge predpise in najvestnejšo kontrolo, ki bo gotovo ugotovila vse necepljene, enako ae pa čudimo vsem površnim in malomarnim staršem, ki ne marajo svojih otrok zavarovati pred to nevarno boleznijo.
u— Zapora prehoda z Brega ob Ljubljanici na čevljarski most. Ker je zaradi gradbenih del prehod z Brega med Mede-novo hišo in Ljubljanico na čevljarski most popolnoma zaprt, se razvija ves promet z Brega in Novega trga po ozki Čevljarski ulici in Jurčičevem trgu, kar s prometnih vidikov zaradi ostrega ovinka in ožine predstavlja za pešce in vozila veliko prometno nevarnost. Sicer prometne table opozarjajo, naj bodo vozniki in pešci čim najbolj oprezni, vendar mestno županstvo opominja vse voznike, naj vozijo v obe smeri počasi in z največjo previdnostjo, da se izognejo nezgodam in hudim posledicam neprevidne vožnje. Enako pa prosimo vse pešce, naj se nri hoji zavedajo preteče nevarnosti. Posebno pa prosimo šole in starše, naj mladino opozore na nevarnost hoje po Čevljarski ulici, ki naj se je izogiba, če je le mogcče.
u— Adamič, Lajovic, Pavčič in Tome
so skladatelji, katerih dela so stalno na sporedih vokalnih koncertov. Na koncertu Ljubljanskega Zvona v ponedeljek 19. t. m. borno slišali njih najboljše skladbe. Ker zadnji dve leti ni bilo vokalnih koncertov, je razumljivo, da je za koncert veliko zanimanje. Zato opozarjamo občinstvo, da si nabavi vstopnice že v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice.
u— Poroka. Dne 12. julija sta se poročila v cerkvi sv. Frančiška v Sp. Šiški g. Leopold Kraljič in gdč. Ivana Besed-njakova. Bilo srečno!
u— Namesto venca na grob pok. ge. Gjud Terezije daruje rodbina Kavčičeva iz Ljubljane za slepe lir 100.
u— Bogato se Vam povrne izdatek, ako si nabavite Sičevo Knjigo vodsjvo. Knjiga je primerna za obiskovalce tečajev, zlasti pa za samouke. Mladina naj ne zamudi prilike, da se nauči knjigovodstva, ki ga zahteva danes sleherni pokiic. Knjigo dobite v Knjigarni Tiskovne zadruge, Šelenburgova 3.
u— Kopališče pri Slonu ostane zaradi čiščenja zaprto od 18. julija do 3. avgusta.
u— Tschamba Fii ubrani sončarico ter se po njem dobljena rjava koža nikdar ne lupi. Dobi se v vseh lekarnah, drogeri-jah in parfumerijah.
»DOLOREX« tablete proti migreni. — V lekarnah Lir 3.50.
u— Učite se strojepisja! Novi eno-, dvo-in trimesečni strojepisni tečaji se prično
v torek, dne 20. julija. Desetprstna učna metoda. Specialna strojepisna šola: Največja moderna strojepisnicca, raznovrstni pisalni stroji. Pouk je dopoldne, popoldne ali zvečer po želji obiskovalcev. Učnina je zmerna. Na razpolago prospekt. Informacije daje in sprejema prijave: Trgovsko učilsšče »Christofov učni zavod«, Domobranska 15.
Iz Novega mesta
n— Sprejemni izpiti na novomeški gimnaziji se bodo pričeli 26. julija zjutraj ob osmih in bodo trajali 3 dni. Učenci naj prineso s seboj samo pei-o, svinčnik
in radirko, ker bodo papir za naloge in
za risanje dobili na zavodu proti plačilu 2 lire. Prvi dan bodo vsi učenci skupaj pisali pismene naloge.; 27. julija bodo po možnosti prišli pri ustnem izpitu na
vrsto vsi učenci, ki stanujejo izven Novega mesta in najbližje okolice; 28. julija pa ostali učenci.
Z Goreniskega
Kranjski pevci v Celovcu. Iz Celovca poročajo, da so domačim perpem vrnili obisk pevci iz Kranja. Med gosti je bil tudi okrožni vodja Kuss. Kranjčane so na kolodvoru sprejeli zastopniki celovških
v


41 i
m

-	PJHHP
t-
mmm ■■B	% i
■v ..	:
Italijanski lovci so te dni dosegli nekatere sijajne uspehe. Evo nekoliko teh lovcev
ob vzletu.
pevcev, kjer jih je pozdravil dr. Mayer-
hofer. Kranj s Iti pevci so imeli koncert v neki vojaški bolnišnici, potem pa so obiskali še druge kraje ob jezeru.
Koroški pevci na Ruskem. Pevska skupina iz špitala. broječa 20 članov, je pod vodstvom oddelnega vodje Schoberja odpotovala v Ukraj;no in sicer v okrožja Dnjepropetrovsk. Korcški pevci bodo s pesmijo razveseljevali nemške naseljence ranjence po bolnišnicah in pripadnike civilno uprave.
Litavski kmetje na Kor°škem. Poročali
smo že, da se je odposlanstvo litavskih kmetov nekaj časa mudilo na štajerskem in na Koroškem, zdaj pa so odpotovali na 14clnevni obisk na Vzhodno Tirolsko. Litavci, ki so skoz in skoz ravninski kmetje, se izredno zanimajo za težke delovne prilike pri obdelovanju polja na goratem ozemlju.
Obsojen ovaduh. Gostilničar in prevoznik Hans R. :z Celovca je pri prometnem ministrstvu v Berlinu prijavil nekega železniškega uslužbenca iz Celovca o očitkom, da ;'e zaradi svojega uradnega položaja obgatel. Preiskava ie dognala popolno nedolžnost ovadenega in je bil zaradi tega Hans R. obsojen na leto dni zapora.


fcBTa
Službeni apel brežiškega okrožnega vod. stva. Na sestanku, ki so se ga udeležili vsi funkcionarji okrožja, je govoril najprej okrožni vodja Swoboda, za njim pa vodja voditeljskega urada o erganizateričnem delu Heimatbunda. Zastopnik nemške mladine je govoril o kmečki poklicni šoli. Voditeljica žensk pa je obravnavala vprašanje darov za vojake. Za zaključek je okrožni vodja govoril še o spravilu letine, potem pa je orisal splošni položaj.
Zaključek pouk na gedbeni šoli v Ko. njicah. V dvorani Heimatbunda je bilo ia-kijučno šolsko slavje okrožne godbene šole v Konjicah. Voditeljica Štefanija Gilko-va je poročal o delu v preteklem šolskem letu in razdelila spričevala 72 učencem. Krajevni skupinski vodja je pohvalil učitelje in učence in izrazil prepričanje, da bodo tudi prihodnje šolsko leto imeli uspe. he.
Mladinska taborišča pri Pragerskent.
Poročali smo že, da so na velikem travniku pri Pragerskem postavljeni številni šotori, v katerih bo med počitnicami prebivala štajerska mladina. Nemški listi pišejo, da sc bo prvi tabor začel jutri, v petek, in bo trajal 10 dni. Na taborjenju bodo najmlajši pripadniki Hitlerjeve mladi, ne. V dneh od 27. julija do 5. avgusta bodo prišli na taborjenje fantje, ki jih bodo poučevali v športu, streljanju in drugih vojaških panogah. 7. avgusta bodo fante zamenjali spet najmlajši in bodo ostali v taborišču do 17. avgusta. Tabo. rjenja se bo udeleževalo 5000 otrok, med njimi 1500 s štajerskega.
študijski svetnik Kerzog odhaja k vojakom. Grcški dnevnik pereča, da je Hitler dosedanjega komisaričnega vodjo višje fcole v Celju dr. Viljema Herzoga imenoval za
KULTURNI PREGLED
Naš jezik
Jezikovna paša
136)	Visoka preža — visoko prežališče — visok prežalnik.
O tem sem napisal v I^ovcu 1938: »Delo, ki ga vršim (kadar namreč čakam srnjaka). je preža aii čakanje; kraj prežališče, prežišče ali č^kališče. Naprava, v kateri to delam, pa prežalnik ali čakalnik, bodisi drevesni, skalni, vodni itd« (kadar je namreč na drevesu, na skali ali na vodi).
Oni dan sem bral tele stavke: »sem na visoki preži«; »visoka preža se največkrat napravi na drevesu«; »kakih 10 korakov za prežo«.
preži podobne oznake so: lega, seja, stoja, vesa.
Lega, ležišče, ležalnik (der LiegestuhI) — vse troje prav dobro poznamo zdravniki.
Na Kranjskem je nelovsko streljati zajca »v ložu«=v ležišču, na Štajerskem »na legi«=ko leži.
Seja, sedišče, sedalnik. £a drugo oznako rabimo večinoma »sedež«, zadnja je menda manj znana, je pa čisto pravilna.
Stoja, stojišče, stojalnik. Stojalnik je priprava, kjer kaj stoji.
Vesa, vesišče, vešalnik.
V	gornjih treh stavkih bi jaz razločeval takole:
»Sem na visoki preži«, kar pomeni, da na visokem prežim.
Drugi stavec je čisto napek. Glasiti se mora »visoki prežalnik« itd.
V	tretjem pa mora stati: »za prežali-žčem« ali »za prežalnikom«.
137)	Petelin kokoš kopči ali jarči.
»Petelin skače na moje in na njegove
kokoši.«
Tako berem v prevodu drugače čisto realističnega romana. Tako govorenje bi
bilo morda primerno za kako sramežljivo institutko, za roman pa ne. Če delamo tako, lahkomiselno zapravljamo narodovo umstveno premoženje.
138)	Perišče; prgišče — pest česa.
»Hkratu je segel z roko v zaboj s tobakom in ga celo prgišče ponudil poglavarju.«
Že ne vem kolikokrat sem izpodbijal napačno rabo oznake »perišče«, ki je kraj, kjer peremo. za »prgišče«, ki je mera, namreč toliko, kolikor vzamemo, če staknemo obe dlani.
Slovenski pravopis nima prav s svojim: »prgišče=perišče«.
Takisto nima prav Tomšičev Nemško-slovenski slovar, ko pravi; »Handvoll, prgišče, polna pest«.
Po logiki, kakor so je nas učili v gimnaziji, bi iz tega sledilo: perišče = prgišče = polna pest!
Pač pa ima prav Finžgar, ko pravi: »je prisul v lonec še pol pesti pšena« (Pre-kvata ovca).
Iz vsega tega je jasno, da bi moralo stati v gornjem stavku, kjer je najprej rečeno, da je segel z roko (z eno!) v zaboj s tobakom, da ga je ponudil poglavarju celo pest.
139)	Lesena volna. Steklene oči umirajočega, voden pogled, prstana rumenina bolnikove kože, voščena bledica, ledene noge, meglen občutek, opečnordeč, slamna-torumen.
»Lesna volna«.
Tako sem spet bral pred kratkim. In vendar je volna, na katero je pisec mislil, iz lesa. torej lesena. »Lesna« je sova, ker prebiva v lesu = gozdu!
Steklčn je iz stekla, vodčn je iz vode ali poln vode (vodena bula. vodčna kila), prsten iz prsti, voščen iz voska, leden iz ledu (omara, polna ledu, pa je »ledna), meglen je iz megle ali poln megle (megle-
ni oblaki, meglena dolina), opččen je iz opeke (opečna stena), slamnat je iz slame (slamnata streha). Kar je opeki samo podobno, je »opekaisto«. kar slami, pa »slam-
nasto*.
Pri označevanju človeških lastnosti imamo izjeme: o umirajočem pravimo, da ima steklene oči. če tudi niso iz stekla (pač pa poznamo »steklasto sluz« = glasiger Schleim); nekatere živali in včasih tudi človek imajo voden pogled, kljub temu, da ni iz vode; mira joči bolnik ima na koži prsteno rumenino, ki ni iz prsti, in voščeno bledico, ki ni iz voska (pač pa rečemo »voskasti občutek« in »voskasta konzisten-c-a«=vosku podobna)) včasih imamo ledene noge in meglčn občutek, pa ni ne o ledu ne o megli nikjer ne duha ne sluha; kri je opečnordeča, »opekasta = opeki, opečenemu prahu podobna pa je gošča, ki se napravi v urinu čez noč; slamna bilka = slama slamnata streha je iz slame, slam-natorumena voda zdravega človeka ima s slamo samo barvno enakost, slamnast = slami podoben.
140) Odvodilo — d°vodi!o — izvodilo.
Slovenščina ima čudovito moč. Mednarodno zdravniško besedje pozna »duetus«, nemško der Ausftihrungsgang. za one dele organov, po katerih se kaj pretaka iz organa v organ, pa tudi za one, po katerih se kaj izteka nazvčn. V slovenščini lahko to natančno razločujemo: °dvodilo odvaja iz organa v organ (slinski vodi slino iz žlez slinavk v usta, žolčni vodi žolč iz jeter oziroma žolčnika v dvanajstnik. sečni vodi seč iz ledvic v mehur, jajčni vodi jajčeca iz jajčnikov v maternico itd.), izvodilo Pa iz organa nazven (sečna cev seč iz mehurja, danka blato itd.). Prvemu, od-vodilu, lahko rečemo dovodilo tudi, kadar mislimo na organ, kateremu izločke dovaja ržclčno odvodilo iz žolčnika žolč odvaja, isto žolčno dovodilo dvanajstniku žolč dovaja), saj poznamo tudi šlo dovOdnico=-
veno ki kri srcu dovaja, dočim žila odvodnica =arterija srcu kri odvaja — zadnji nravimo raje utripalnica, ker utriplje.
141)	Mrliški zadah — zadah po mrliču.
To bo menda vsakomur jasno takoj brez posebnega razlaganja — mrliški zadah razširja mrlič, zadah po mrliču pa se drži mrliške sobe, rok in obleke razteleseval-ca itd.
142)	Sterilen — sterilnost; steriliziran — steriliziranost.
V	točki 118 Jezikovne paše sem razločeval med: imun, imunost in imuniziran, imuniziranost (prvo je prirojeno ali z boleznijo dobljeno — drugo umetno povzročeno).
Takisto moramo razločevati zgoraj: sterilna živa. sterilen človek je po naravi ali zaradi bolezni neploden, njegova lastnost je sterilnost; steriliziran pa je tedaj, če mu je to lastnost — steriliziranost — dala operacija ali obsevanje.
Pri stvareh — instrumentih, obvezilih — govorimo oboje: da so namreč sterilni, pa tudi sterilizirani.
143)	Degeneracijske=°brabnostne bolezni; obroben.
V	Borcih proti smrti pravi pisatelj -zdravnik, da je naivečja življenjska umetnost živeti čimdlje in ostati do konca mladosten. To zadnje pa nam preprečujejo takozvane degeneracijske bolezni: poapnenje utripalnic (arterisclerosis). ohlap-nenje srčne mišice (myodegenarito cordis), sfrknjene ledvice (cirrhosis renum) itd.
Kako bi rekli tem in takim boleznim po slovensko?
Omenjene bolezni so starostni pojav, pa tudi mladost ni vama pred njimi, zlasti ne tista, ki pali življenjsko svečo na obeh koncih! Vendar ie obema skupna obraba organov, lastnost organov je torej obrab-nost. bolezni pa obrabnestne. Obraben = obrabljlv.	Dr. Mirko černlč.
višjega študijskega ravnatelja. Ob usped-r.em zaključku svoje naloge v civilni službi je bjl spet poklican k vojakom.
Nesroče. 201etna nameščenka Marija Mikuličeva s Teznega se je s kolesom zaletela v tovorni avtomobil in si pri padcu poškodovala desno nogo. Tudi 321etna poljska delavka Matilda Puščeva iz Slivnice je padla s kolesa in si zlomila desnico. 18ietni cestni delavec Anton Kobale iz Go-ričice je tako nesrečno padel, da si je ži drugič zlomil desnico. Ponesrečence so pripeljali v mariborsko bolnišnico.
Iz Hrvatske
Hitlerjeve čestitke Poglavniku. Ob priliki rojstnega dne dr. Ante Paveliča mu je Hitler brzojavno čestital.
Italijanski poslanik je prispel v Zagreb. Novo imenovani italijanski posla;:ik v Zagrebu Petrucci je prispel na svoje m?sto. Posiamk Petnice- je bil prej generalni konzul v Mcno.kovem.
Zastopnik hrvatske vlade pri generala Rcbcttjju. Te dni je obiskal zastopnik hrvatske vlade generala Robottija in se mu zahvalil za pomoč italijanske vojske prebivalstvu Gospiča.
Poročila sta se v Zenici 4. t. m. g. inž. Ivan Podboj iz Ljubljane in gdč. Zagorka Eričeva iz Vareša. Za priči sta bila inž. Franc Štrajhar in Edvard Msrkec. Bilo srečno!
Tcmislav Neralič, član dunajske državne opere. Po uspešnem gostovanju na dunajski Državni operi je nadarjeni pevec za prihodnje leto sklenil pogodbo z dunajsko Državno opero. Neralič je prejel tudi povabilo za gostovanje v Frankfurtu in Vratislavi.	«
Vojaki za ranjence. V zagrebških bolnišnicah je bilo že več prireditev različnih organ!zacij za ranjence. Zdaj so se svojih nesrečnih tovarišev spomnili t ud; aktivni vojaki in v bošnišnici pri Sv. Duhu priredili zabavo z geslom »Vojak za vojaka«. Navzočna sta bila med drugimi sanitetni general Hočevar in polkovnik šverer.
Umrljivost v Zagrebu. V tednu od dne 24. junija do 3. julija je v Zagrebu umrlo 23 eseb, in sicer pet zaradi jetike, štiri zaradi vnetja srčnih mišic, štiri zaradi vnetja možganske mrene, tri zaradi pegav-ca, tri zaradi črevesnega katarja, dve zaradi srčne napake, dva ponesrečenca, dve na raku, po ena pa zaradi drugih bolezni.
Domovi za slepce in nepreskrbljene otroke. »Nova Hrvatska« poroča, da je na pobudo glavnega ravnateljstva za socialno skrb bilo odprtih še nekaj novih zavodov in domov za odrasle in otroke. Za odrasle moške slepce je bil odprt zavod v Zemu-nu, za ženske pa v Zagrebu. V vsakem bo imelo prostora po 50 slepcev. Med otroškimi zavodi so bili odprt; eden v Sarajevu. ki ima prostora za 250 otrok in je že četrti v tem mestu, eden v Prijedoru z 200 posteljami, eden pa bo prihodnji meaec odprt v Kostelu.
Otvoritev pravoslavne cerkve v Reljevu.
Pred tednom je bila v Reljevu blizu Sarajeva ponovno odprta pravoslavna cerkev. Prebivalstvo se je v velikem številu zbralo k svečanosti, ki so ji prisostvovali tudi predstavniki hrvatskih in nemških oboroženih sil.
žetev je za dve tretjini boij&a kakor lani. Iz vseh krajev Slavonije in Srema prihajajo poročila, da se je začela košnja ječmena. S posevkom so kmetje zelo zadovoljni in pričakujejo dobro in obilno žetev. Strokovnjaki govore, da bo letošnja žetev za dve tretjini boljša kakor lanska.
Radio Lftsbffana
PETEK, 16. JULIJA 1S43-XXI.
7.30 Pesmi in napevi. 8 Napoved časa — Poročila v italijanščini. 12 Plošče. 12.30 Poročila v slovenščini. 12.45 Lahka glasba. 13 Napoved časa — Poročila v italijanščini. 13.10 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini 13.12 Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Šijanec — Orkestralna glasba. 14 Poročila v italijanščini. 14.15 Operna glasba na ploščah. 14.20 Orkester pesmi vodi dirigent Angelini. 15 Poročila v slovenščini. 17 Napoved časa — Poročila v italijanščini. 17.15 Koncert sopranistke Manje Mlej-nikove 17.35 Klavirski koncert — izvaja Giuseppe Terracciano. 19 »Govorimo italijansko« — poučuje prof. dr. Stanko Le-ben. 19.30 Poročila v slovenščini. 19.45 Politični komentar v slovenščini. 20 Napoved časa — Poročila v italijanščini 20.20 Radio za družino. 21 Simfonični koncert vodi dirigent Simonetto. 22 Koncert vodi dirigent Petralia. 22.45 Poročila v italijanščini
Naročite se na »Dobro knjigo«!
S F O a T
Dva prvaka in dve reprezentanci
Dve zanimivi tekmi na igrišču Ljubljane
Za zaključek pomladanskega dela nogometne sezone bosta v nedeljo, dne 18. t. m. še dve reprezentančni tekmi v priredbi NZ. V prvi tekmi, ki se bo začela ob 17. na igrišču SK Ljubljane, bo igrala kompletna SK Mladika, prvak II. divizije, proti reprezentanci ostalih klubov iste divizije. Postavo te reprezentance bomo objavili v jutrišnji številki. V glavni tekmi pa bomo od 18.30 dalje gledali kompletno moštvo SK Ljubljane v borbi proti reprezentančnemu moštvu vseh klubov L divizije. Ta enajstorica bo sestavljena takole: Oblak—Rogelj; Antonič (vsi Hermes), Kisel (Tob. tov.), Accetto (H); Januš, Roth, Mara (vsi Tob. tov.); Fajon, žigon (oba Mars), Aljančič in Zupan (oba Hermes). — Rezervi: Nagode in Doberlet.
Ker bo moštvu Ljubljane postavljeno nasproti izredno trdo in žilavo moštvo, bo tekma izredno zanimiva ter tudi nemalo napeta; vprašanje zmagovalca je odprto. Prepričani smo, da bo to ena najlepših tekem, kar smo jih letos videLi. Ljubljana se bo morala resno potruditi, če bo hotela spraviti zmago. Vstopnina bo od 2 do 8 lir. O tej zaključni prireditvi ob žogi še jutri kaj!
Izvlešek
iz »Službene objave NZ« štev. 22 z dne 14. t. m.
2. Spored prireditev NZ za nedeljo, dne 18. t. m. je naslednji: na igrišču SK Ljubljane: ob 17.: Mladika _ reprezentanca H. divizije; ob 18.30: Ljubljana - reprezentanca I .divizije. — Službujoči odbornik: Franjo Zorko. — Za moštvo I. divizije priskrbi opremo Hermes, za II. divizijo pa SK Vič.
Velika semrn za atlete
Prva napoved o splošnem klubskem prvenstvu, odrejenem na šest nedelj od avgusta do oktobra
Po zopetni otvoiijtvi sezone na naših te-kališčih čakajo naše atlete v bližnji bodočnosti nekatere zolo zanimive preizkušnje. Lahkoatietska zveza je za letos čisto na novo uvedla nov način tekmovanja za splošno klubsko prvenstvo, ki bo ~a "deljeno v tri skupine in na več terminov. iTvenstve--ao tekmovanje bo v 6 razitčnih dnevih obsegalo celoten olimpijski spored razen teka na 10 km.
V^ako izmed teh tekmovanj bo celota zase za končno oceno pa bodo prišli v poštev samo najboljši tehnični izidi v celoti, izračunal-, do mednarodni tabr'; za točkovanje. Ta način tekmovanja vzpodbuja tekmovalca. da doseže čim boljši izid in obranem tudi večje število točk. Vsak Islub mora za vsako disciplino postaviti najmau, dva atleta. Vse te podrobnosti so kakor preračunane na to, da klubi stremijo za povečanjem števila svojega članstva, tek-— walci pa. imajo pri vsakem nastopu spet možnost za izboljšanje rezultata.
Spored tekmovanja za splošno klubsko prvenstvo je razdeljen na naslednjih. 6 terminov:
prva prireditev dne 1. avgust? za disrf-pMne skupine A Sn dne 8. aVgus*- z- discipline skupine B,
druga prireditev dne 29. avgusta za discipline skupine A in dne 5. septembra za discioljne skupine B in
tretja prireditev dne 19. septembra Se enkrat 7a discipline skupine A In 3. oktobra še enkrat aa discipline skupine B.
v skupino A spadajo naslednje discipline: teki na 200, 800 in 5000 m ter na 400 rv z zaprekami, skoka v daljino in Ob palici, meta diska in kopja ter štafeta na 1X100 metrov, v skupino B pa teki na 100, 400 in 1500 m ter na 111 m z zaprekami, skok v višino in troskok. meta krogle in kladiva ter štafeta na 4X400 m.
V vseh teh tekmovanjih bodo za vsako disciplino izločilna in finalna tekmovanja posebej. Vsak klub, ki je pripravljen za to tekmovanje, se lahko udeleži vsake prireditve z neomejenim številom tekmovalcev. Za oceno klubov se štejeta samo dva najboljša izida v vsaki disciplini. Za štafeto lahko postavi vsak klub samo eno moštvo. Piti tekmovanjih za prvenstvo klubov lahko nastopi vsak tekmovalec samo v treh različnih disciplinah in v en? štafeti. V vsakem posameznem tekmovanju lahko tekmovalec nastopi samo v dveh metih ali skokih in štafeti, enem metu ak skoku, enem teku in eni štafeti ali dveh tekih in eni štafeti. V vsaki posamezni disciplini in v štafeti se lahko tekmuje za ki hsko prvenstvo trikrat. Za vsakega tekmovalca se
bodo za vsako disciplino, ki se je bo udeležil, izračunale točke po mednarodni tabeli z upoštevanjem njegovega najboljšega -z-ida_ ne glede na to, v katerem tekmovanju je bil dosežen. Pri štafetah se doseženi čas deli s 4 ter oe potem za doseženi koeficient ugotovi ustrezno število točk, kakor pri tekih na 100 in 400 m.
Za končno oceno klubov prideta v poštev dva najboljša rezultata v vsakd disciplini, ki jih dosežeta dva najboljša klubova tekmovalca, pri čemer pa ni bistveno, da bi največje število točk dosegla dva atleta obenem in na isti prireditvi.
SLUŽBENE OBJAVE Iz urada CONI-a
IZ LAHKO ATLETSKE ZVEZE,
Ljubljana, 14. julija.
Objava št. 18,
Odobritve. Odobrijo se Izidi juniorskega pokrajinskega prvenstva na dan 11. t. m. na stadionu Hermesa.
Nagrade. Tekmovalci, ki so na junior-skem pokrajinskem prvenstvu zasedli prva in druga mesta, naj dvignejo nagrade v tajništvu zveze med poslovnimi urami. Nagrado za najbolje plasirani klub je prejel Hermes.
Verifikacije. Pri zvezi je do sedaj verificiranih 73 atletov in 17 atletinj, in sicer za Hermes 42 atletov in 8 atletinj, za Ilirijo 7 atletov, za GILL 5 atletov, za Tobačno tovarno 9 atletinj, za Vič 14 atletov in za Planino 5 atletov.
Dolžnosti klubov. Klubi, ki so včlanjeni v Lahkoatletski zvezi v Ljubljani, se morajo ravnati po naslednjih splošnih smernicah:
a)	izpolnjevati morajo pravila zveze, seznaniti z ujimi svoje članstvo ter mu sporočati odloke, ki jih izdajajo razni organi zveze, kakor pi edsedstvo, direktorij, zbor sodnikov, odbor za tekmovanje in pravila ter nadzorni odi or,
b)	nadzorovati morajo svoje tekmovalce, da izpopolnjujejo vsa mednarodna tehnična in sportnomoralna pravila,
c)	zagotoviti morajo svojim atletom vso tehnično in moralno pomoč ter
d)	paziti na svoje tekmovalce, da nastopajo pri tekmovanjih pravilno opremljeni in v čistih oblekah. Sodniki morajo prepovedati nastop vsem, ki bi bili oblečeni nepravilno alj nespodobno. Prav tako tekmovalci ne smejo nastopiti bosi.
s— Zbor lahko&tletskih sodnikov (službeno). Obveščamo vse gg. sodnike skupine B, da bo v soboto dne 24. t. m. ob 17 na stadionu Hermesa v šiški damsko tekmovanje za prvenstvo Ljubljane. Gg. sodniki se naprošajo, da se tekmovanja udeleže polnoštevElno,' ker je število sodnikov v vsaki skupini že tako majhno jn vsak izostanek zelo otežkoča potek tekmovanja in preobremenjuje ostale sodnike. Sodniki naj se javijo vsaj pol ure pred pričetkom tekmovanja. — Opozarjamo dalje vse sodniške kandidate, da bodo izpiti za lahkoatletske sodnike (teoretični in praktični) v soboto 24. t. m. pred damskim tekmovanjem, in sicer ob 15.30. Gg. kandidati naj bodo pravočasno na prostoru, in &cer na stadionu Hermesa v šiški.
Mladinski nogometni turnir
V nedeljo prve tri tekme na igrišču Marsa za Kolinsko tovarno
Pred tremi tedni odgodeni mladinski nogometni turnir v režiji SK Marsa bo zdaj izveden po prvotnih načrtih. Kakor nas obveščajo Marsovci, se je za sodelovanje prijavilo vsega 6 mladinskih enaj-sioric, in sicer bodo razen prireditelja nastopila še mladinska moštva Viča, Ko-rotana. Mladike. Hermesa in Zabjaka. Prireditelji so turnir organizirali tako, da bodo udeleženci igrali po sistemu na točke brez povratnih tekem, možnost nastopanja pa ima vsa mladina ne glede na verifikacijo, ki ni starejša od letnika 1929. Za najboljše so pripravljena lepa darila, med njimi za zmagovalca pokal tvrdke Spectrum, za drugoplasirano moštvo po- ' kal prireditelja, tretjeplasirani pa bo prejel plaketo, ki jo je tudi poklonila tvrdka . Spectrum. Ce bi imela moštva, ki bodo i prišla v poštev za nagrade, enako število točk, bodo morala igrati ponovne odločilne tekme.
Turnir se začne prihodnjo nedeljo 18. t. m na igrišču Marsa za Kolinsko tovarno z naslednjimi tremi srečanji;
Ob 16.: Mladika—Hermes, ob 17.: Žabjak —Vič in ob 18.: Korotan—Mars.
s— Obvezen sestanek članov nogometnega ln lahkoatletskega odseka Hermesa sklicujem za soboto 17. t. m, ob 17. na Stadionu. Udeležba obvezna! — Predsednik.
Mali
SdOT !£6e ahlftbo pla£» m vsako benai i. J» « ara	to pru» caJtso —.60. aajanje naslov*
aU slfro L S.—. Najmanj S! imoe ca o- j» L J	Z s r*-r> itve in dopisovanja Je plačati
n vsake besedo L 1.—, zrn m drup«. utrl*«* L - 6f a betsmlo <tr* tn pruv. takso L _.60,
dajanj* naalova ali *ifrr t j- ■ »»nniniHi	t»	ts L 10,_
Hišni posli
dobijo službo
Dve gosp. pomočnici
g«1 sprp.m^ii. rnrt ki bi strr-gla v "gostilni, draga pa ki ima veselje do vrta. Prestaviti ee od 1.—4. popoldne. Tavčarjeva 2-IT. levo.
11875-la
Mlado dekle
pridno in pošteno, kot pomoč v gospodinjstvu, Sčem v Sišk;. Naslov v vseh posl. Jn-m.	11961-1»
Drogeristko
s popolnim znanjem strnke, sprejme drogerija. Nastop s!u£. be takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Drogeristlts«.
11781-3
Zaklonišča
riScm strokovno, hdtro in poccni. Naslov pustiti v ogl. odd. Jutra pod »Akademik«.
11869-3
Višjegimnazijec
matematik odlien;ak. aobi dobro zaposlitev takoj. Naslov v vseh posl. Jutra. 11865-4
r/J'

(•g jmna večina ogla" valcev se obrača na
„JUTROV" OGLASNI ODDELEK

V Banatu je dotrpela dne 6. t m. moja mati
JOŽEFA DEBENJAK
REKO DEBENJAK
v Imenu očeta, bratov, sestra in drugega sorodstva
Vsem, ki ste ljubljene
-V;
ZAHVALA
nas spomnili ob bridki ln nenadni izgubi naše nepozabne,
MAMICE
iskrena hvala Posebno smo dolžni zahvaliti se vsem darovalcem krasnega cvetja, Kongregaciji za gospe pri sv. Jožefu, Krščanskemu ženskemu društvu, številnemu spremstvu na njeni zadnji poti ter udeležencem svete maše zadušnice.
V Ljubljani, dne 15. julija 1943.
»Florida« krema
porcelan i vitamini in hormoni Vam hrani ln nepravi lepo poit. Pri sončenju Vas obvaru-je »Flori ia« krema peg in opeklin, pri tem pa dosežete krasno zagorelo polt. Izdeluje lekarai Mr. Bahovec, Ljubljana.	283-6
Brezove metle
• in držaje za lopat« itd. dobi'.e , pri Gospodarski zvezi na Blei-weinovi 29 ia v Maistrovi 10.
11540-6
Pege in lišaj
Vam zanesljivo odstrani Alta krema. Drogerijs KANC Židovska ulici L	11T38-6
Mrčes
(cM, etenice, bolhe itd.) zanesljivo uničite « Toxin praškom. Drogerijs KANC, Židovska ulica L	11757-6
Požarni aparati
Komet — preostala zaloga — ugodno naprodaj. Naslov t vseh posl. Jutra.
11038-6
Damske čevlje
5t 38, nove, f domačega izdelka, poc. prodam. Arielle Rea 10-IL desno. Ra. taje.	' 11871-«
Nove kapne, rjuhe
in brisal ke prodam. Naslov v veen poel. Jutra. ilS5!W5
Otroški voziček
plOtioK. U'!. . T >;"l ,»U A.
prrovnin' mater: al. •-< jeoda.
Lonihar D' len.ski- r. ?»>.
Ni/ki ženski sandali
Kiluoiiia n"v . ru.ai;, rim fc ugfKlno predajo. Na —u —' Jutra.
11617-6
I«!
paen
•lov v vseh pofi
Dvodelni umivalnik
rabljen, z- p->?ojo. prmeren za goetiusk: obrat. Poizve sc r f!a£i";čarn! Potriček nI. 3. maja 6.	11853-6
Baročna omarica.
entiki.a. orehova korenini — se proda. Na-lov v vseh po?]. Juti«.	11874-6
SUHE GOBE
višjih dnevnih cenah stalno kupuje po naj-
tvrdka Slamič
Cikasto vino
kupi Produkta. 11S54-7
JllIUJLillJ L*
Iščem stanovanje
Icomfortno. obstoječe iz 3—S sob in kuhinje, najemnina postraDska stvar. Nagrada L. 4000. — Stanovanje rabim za 1. VHL Ponudbe na ogl. odd. Jetra pod »Takoj 999«.
11836 21G
Sobe išče
Motorno kolo
Hai J»-y	«-4'm
v bnzhibn m i* au. u • !obr-uit guni:im;. prodam. Naslov v v<ch pooi. Jutra. 118-9-10
Zapestno uro
krom skuj izgabila na poti od riosie do Imovske cerkve. Poš'® najditelj se nareosa, naj jo odda proti nap-edi v upravi Jutra.	11504-^
SUHE GOBE
tO najvišji dnevni < nI kupuje Sever & Kwi®
Stenice, ščurke,
podgane, zanesljivo uniči zavod za pokončevanje golazni in mrčesa Zor Adolf, Tavčarjeva 4-m.	11856-30
Suho sadje
prodaja Gospodarska zveza, Bleiweisova 29. 116C9-33
feserIrafSs v »Jutra«! M©ž KRIŽA
(LTUOMO DAL L A CROCE)
V besnenju bitke, med treskanjem eksplozij in pod žarki, ki ožarjajo muke, nudi križar svojim sobojevnikom besedo, ki tolaži dušo, in uteho, ki blaži telesne rane. On gre mimo med izbruhom napada, edino bitje, ki ne žali, kajti na prsih ima ščit, sveto znamenje Kristusovo. — Vedro junaštvo tega moža, ki
je celo brez orožja, toda dvakratni v cm jak — vojak domovine in vojščak božji — je utelešeno v sijajnem vojnem filmu, zasnovanem po Asveru Gravelli ia režirano po Robertu Rossellini, ter 'nos! naslov MOŽ KRIŽA — ki ga bo predvajal E. N. L C. ti dni v naših kinogle« dališčih.
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom, i dvema posteljama, s lasno posteljnino, v mestu.. :5?em. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod »Stalna, točna c.	Uf57-53u
Glasbila
Klav. harmoniko
danuko (dobre znamke,) 60 do 80 basov, brez registrov, dobro ohranjmo, kupim takoj. Ponulbe t navedbo znamke., cene m Števil- oasov na ogi. odd. .Jutra pod »Samo dobro ohranjena«.	11672-26
Alberto Tavazzi v filmu: »Mož križaj produkcije Conttnentalclne, — reprodukcija E.N.LO,
Dcmani al €!ine Jutri v kku
fef Sa'

Umrl nam je naš ljubljeni sin, brat, stric ln svak, gospod
MARCEL GRUDEN
VIŠJI KONTROLOR DRŽ. ŽELEZNIC
Truplo blagopokojnega leži na Žalah v kapelici sv. Petra do petka, dne 16. t. m do 11. ure dopoldne.	. *
Ker se pokojnega prepelje k večnemu počitku v Trieste, se vrSl blagoslov za pokojnim v petek, dne 16. t. m. ob % 12. uri dopoldne pred glavnim kolodvorom v Ljubljani.
Ljubljana, Trieste, Križevcl, dne 15. julija 1943.
Globoko žalujoči: JOSIP, oče; JOŠKO In MIRKO, brata; JOŽICA in MABUŠKA, sestri — ter ostalo sorodstvo
EMILIO SALGARI
KRALJICA
KARIB0V
PUSTOLOVSKI ROMAN
9. POGLAVJE Jarina zgodba
FS se je nadporočnik prepričal, da ne križari nikaraguanske obale nobena španska ladja, j? o t jn -njem svitu zapustil poveljniški mostič in krenil de v kapitanovo kajuto. Skrbelo ga je, kako je z njim, vendar je upal, da bo poveljnikova silna volja premagala njegovo telesno slabost.
Ko je stopil v prijazni prostor, je gusar v var-stv7 / vestsga Ccrmaura in mlade Indijanke še mirno apal. Dihal je tiho o pravilno, le kdaj pa kdaj je upleV el njegovs ude živčen drget.
»S&rga l« je rekel Carmaux, ko se je Morgan po prstih približal postelji.
»Najbrže vidi v sanjah čoln, ki je se mu ponoči bledlo o njem!« je pritrdil oni.
»Kaj vi ne verjamete v privide, nadporočnik?«
»Mar ti verjameš?« je prezirljivo porogljivo vprašaj Morgan.
»Zdelo se mi je, kakor da tudi jaz vidim čoln na žarečem valovju!«
»Praznoverna domišljija!«
»In vendar, gospod,« je z neomajnim prepričanjem rekel Carmaux, »prisegel bi, da sem videl v ladjici človeško postave!«
»Nesmisel! Kita si imel za šalupo!... Izza tiste strašne noči se je kapitanu že mnogokrat zdelo, da vidi Flamko! Pustimo mrtve, naj počivajo!«
»Torej ste prepričani, da ni več živa?«
Morgan je skomignil z rameni. »Štiri leta so minila, kar ni živa duša slišala o nji!«
»A meni so prišle na uho čudne reči!«
Ranjenec se je nekoliko premaknil. Carmaux se je sklonil k njemu in pogledal, sli so obveze v redu.
»Rani sta se mu bili spet odprli!« je rekel. »Vendar pravi zdravnik, da bo kapitan čez deset dni zdrav!«
»Da bi le bil! Ozdraviti mora, Se preden se snidemo s flibustirskimi glavami!«
»Kje srečamo tortuško brodovje, nadporočnik?«
Tisti mah je gusar odprl oči. Počasi se je vzdignil, odmahnil Carmauxu, ki mu je hotel pomagati, in skoraj začudeno pogledal okrog sebe.
Solnčni žarek je posijal skozi široko okno, ki je odprto gledalo na zadnjo palubo, ter zdrknil preko velikih beneških zrcal, ki so krasile stene.
Ventimiljski je globoko vdihnil slani morski zrak, ki je prihajal skozi okno, se obrnil k Morganu in vprašal: »Kje smo?«
»Še nekaj ur, pa bomo v San Juanu. Potem krenemo nad Veracruz!«
»To pot mi vojvoda Van Gould ne sme uiti!« je ranjenec zamrmraL
»Pa dobro veste, da je tam ?«
»Don Pablo de Ribera mi je priznal!«
»Korenito žetev bomo imeli, kapitan! Pravijo, da je Veracruz poln zakladov. Tamkajšnja luka je najvažnejša v Mehiki!«
»Meni zadostuje maščevanje! Svoj delež prepustim vam in našim ljudem!«
»Da, saj imate v domovini dovolj gradov in posestev. Vi vobče niste pravi mornar, kapitan!«
Ko je Ventimiljski spet zaprl oči, je nadporočnik odšel.
Mlada Indijanka je med njunim razgovorom molče ždela na preprogi, ne da bi odtrgala oči od gusarja. Ko sta omenila vojvodo, se ji je bil zali obraz zmračil, in njene, drugače tako krotke črte so bile dobile divji izraz.
Kapitan je to izpremembo dobro opazil. Ko je Carmaux zapustil kajuto, jo je zatorej vprašal: »Na kaj si prejle mislila, dekle ?«
»Na svojega očeta!« je odgovorila. »Obljubili ste mi, da me osvetite. Že več let sem živela samo upanju, da vas nekega dne srečam ob Mehiškem zalivu!«
Ventimiljski jo je začudeno pogledal. »Torej si me iskala? Si me nemara že kdaj videla, preden sem izkrcal v Puertu Iimonu?«
»Ne, a slišala sem o vas mnogokrat, v Maracaibu, Veracruzu in Puertu. Tudi namen vaših voženj mi ni bil neznan. Vedela sem, da vas ni prignal v Ameriko pohlep po zlatu!«
»Od koga si to zvedela?«
»Od gospodarja!«
»Dona Pabla de Ribeira?«
»Ne! Od — njegovega gospodarja!«
»Od vojvode Van Goulda?« se je zdrznil gusar. »Torej veš... ?«
»Da vam je vo; -oda na Flandrskem umoril najstarejšega brata, mlajša brata, Rdečega in Zelenega gusarja pa je dal obesiti. Vem tudi, da ste ljubili hčer tega morilca, ne vedoč, čigava je!«
Kapitan je kakor odsoten strmel predse.
»Vem tudi,« je Jera nadaljevala, »kako ste še.e na svoji ladji od nekega ujetega Španca zvedeli, da ie žena, ki jo ljubite, hči vašega smrtnega sovražnika. Med besnenjem viharja ste jo v čolnu zapodili na morje in jo prepustili božjemu usmiljenju!«
»Vse to veš?«
»Vse, gospod!«
»Ali Honorata še živi?« je vzkliknil gusar. Prn vej, Jara, ali živi?«
»Kaj jo še vedno ljubite?«
»Prva ljubezen nikoli ne mine!«
Jara se je zgrabila za oči. Solze so se ji pocedile skozi prste.
»Tudi moje srce pozna prvo ljubezen. Ljubila sem tebe, gospod, še preden sem te poznala!« je tiho zalepi tala.
Gusar menda ni slišal njenega priznanja. Njegove oči so bile uprte na morje, kakor da bi spet videl tisto prikazen. Zdaj je začul Jarino ihtenje in se obrnil k nji.
Urejuje:
Davorin Ravljen - Izdaja za konzorcij >Jutra«; Stanko Virant - Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnaria: Fran Jeran - Za inseratni del je odgovoren: Ljubomir Volčič - Vsi v LJubljani