Km MfnlH X|llf. ■r u. ■:' j i. ji * ' vsak dan zjutr^L tudi ob ne4«tyah In praznikih. — UrcdniStvo: Jflka sv. Frsnčifika AsISkega St 20, !. nadstr. — Dopisi naj se pošiljajo uredništvu. — Ndrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se r.e vrača jo, — Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan uodlna. — Lastnik konsorcij 1UU jEdinosti". — Tisk tiskarne „Edinosti*. — Telefon uredništva in uprave Stev. 11-57. — Naročnina znaSa: Za reio leto K 40—, pol leta K , tri gieseee K 10--, za nedeljsko Izdajo za celo leto K 8-—, pol leta K 4*—. m. . " - m': Posamezna Številka v Trstu In okoHd: 10 vinarjev. : Posamezno Številka zastarele 20 vin. Oglasi trgovcev la obrtnikov mm po 10 vin; osmrtnica, zahvale, poslanice, vabiia, oglasi denarnih zavodov mm pd 30 vin; oglasi v tekstu lista do pel vrst K 20.—; vsaka aadaljua vrsta K 2 — naltnani pa 00 vin. Oglase spreje.na inseratni oddetek -Edinosti". Naročnina tn reklamacije sc pošiljajo upravi lista. -Plačuje se uUjuCna>Ie upravi Edinosti'. — Uprava in Inseratni od dele!: se nahajata v ulici sv. Frančiška As. st. JO. Po&nohra:ill.i:?ni nr.n it. 841.352. ' Posameina Številka izven Trsta in okolico: 12 vinarjev. =-— MM ARMADHA POROČILA. AVSTRIJSKO. DUNAJ, U (Kor.) Uradno se javila: Nobeofb posebnih dogodkov. Načelnik generalnega štaba. NEMŠKO. „ BEROLIN, 1. (Kor.) Veliki davni stan javila: Zapadno bojišče. — Armada kraljeviča Ruprehta in generala Boehna: Med Ypernom ta La Bassec smo skrčili lastno ironto z opustitvijo proti tfazebroucku .štrlečega kolena. Prepustili smo tem K c m me! sovražniku. Pred par dnti izvršena gibanja so ostala sovražniku popolnoma prikrita. Včeraj so udarili Angleži z močnimi silami na naš« stare črte. Naši v sprednjem ozemlju novih postojank ostavljeni mešani oddelki se nahajajo 2 nJim v bojni dotiki. Sovražnik je zasedel Kemmel In prodrl preko črte Ballleu!—Nieul Berquin in preko Lawe. Ob cesti Arras—Cambrai so se angiešk! pehotni napadi razbili pred našimi črtami. iMočnl, do večera večkrat ponavljani napadi nasprotnika med Econstom Ic črto Vaulx—Vraucourt so se izjalovili. Buliecourt in Econst sta po hudih bojih ostala v rokah sovražnika. Med Morvalom In Peronnom so napadle angleške in avstralske divizije po srditem streljanju. Pri Morvalu in jugozapadno Rancourta so bile odbite, Boucfcavesnes obdržan s protinapadom. Dalje južno- gre naša črta po končanju bojev ob cesti Bouchavesnes—Peronne. Poizkusi sovražnika, da bi prekorači! Somtno pri Brie hi St. Chrisiu so se Izjalovili. Močni napadi Francozov med Sommo in Oiso proti prek opni postojanki in višinam severovzhodno No y on a. Francoske divizije, ki so napadle zvečer na obeh straneh Nesla, so obtičale v našem Gsnl-i pred našimi črtami. Pri Ronyu je bil vržen sovražnik s protinapadom. Okoli poldne med Cecalicujem in Morlancourtom ene ino Izvedeni napadi so se razbili s težkimi izgubami za sovražnika. Tekom večera na novo zastavljeni napadi so ac razvili v posamezne sunke, ki so bili vsi odbiti. Močnejše sovražne sl!er ki so udarile severno Va-resn.^sa »n pre!io Olse pri Bretlgnyju, so bile vržene nazaj, Med Oiso in Alsno se je včeraj zvečer po silnem topovskem boju iznova pričela pehotna bitka. Tik vzhodno OIse napadi sovražnika vsled našega topovskega in strojniškega ognja niso mogli naprezat". Na obeh straneh Champsa je udaril sovražnik 7 močnimi silami iz nižine Ailette; s protinapadom ie bil vzpostavljen stari položaj. Med Al-lettc 'm Alsno so uvedli napade delni sunki na-rret ižka. Podnarednlk Haas strojniške stotnije »ad«>incstnega polka št. 29 je uničil pri tem 4 < V:'cpnjake in ujel njihove posadke. Zvečer )e iz-sovražnik z močnimi silami enoten napad. ; južno Crecy au Monta smo odbili sovražnl-;?_»!oma s protisunkom. Vzhodno Jnvignya le j url do črte Terny—Sorny; tu ga |e ustavila na-. krajevna rezerva. Južno odtod, do Afsne, so c ponovni napadi sovražnika razbiti pred našimi .xrt2Tii. P I generalni kvartirmojster pL Lndendorft. BOLOARSKO. Sui-IJA, 3«. (Kor.) Zapadno Ohridskega Jezera -rac pregnali sovražne oddelke, ki so so poizkušali i rlbll/aii našim postojankam. V ozemlju Meglene smo razpršili več sovražnih oddelkov. Neka an-1 gleška stotnlja se Je dvakrat poizkušala približati } našim postojankam pri Alčak Mahle, a smo jo ' obakrat zavrnili. Pri Mačukovu smo razpršiti ne-M angleški poizvedovalni oddelek. TURSKO. CARIGRAD, 30. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Palestinska Ironta: Med obalo In Jordanom mestoma srditi topovski boji. Včeraj zvečer so močni poizvedovalni oddelki napadli naše postojiš nke v dolini Jordana. Do polnoči so se ponavljali sovražni nanadi, a so b\H uspešno odbiti. Močnejši topovski bol je spremljal napade in ic trajal do Jutra. Pri Bulleccurtu in Hendccourtu so bili izvršent sovražni protinapadi z veliko odločnostjo. Močite sovražne sile so prisilile naše čete da so se UMJsale umakniti do vzhodnih robov tek vasi In do omrežja nemških Jarkov, kjer so brli sovražni napadi potem ustavljeni. Severno odtod so fzvršHe daneo zjntra) kanadske čete na obeh straneh ceste Arras—Cambrai uspešne napade. Sovražne obrambne črte med Hendecourtom in Haucourtom so bite zavzete; v slednji vasi smo ujeli več sto Nemcev. Južno Ba-pauma so naše čete nadalje izvrševale močen pritisk na sovražnika in pridobile na prostora. Napredovali smo vzhodno In severovzhodno Clerya in ujeli v tem odseku 300 mož. V odseku Lysa sovražnik nadaljuje svoie umikanje; mi smo mu tik za petami. Mesto Bailleul je zopet v naših rokah. LONDON, 31. (Kor.) Reuter poroča, da so Angleži severno Peronna osvojili Mont St. Ouentin. Zasedli so tudi KemmeL Ameriško uradno poročilo. 30. avgusta zvečer. — V Vogezih so bih močni oddelki, ki so prodirali proti našim črtam, odbiti, ne da bi kaj opravili. Sicer tu !e topovski boj. Te kom dneva so naši letalci z uspehom metali bom be na lope in kolodvore v Barricourtu in Con-ilansu. Vsa naša letala so se vrnila. WILSON ZA ODLOČILNO ZMAGO Z OROŽJEM. WASHINGTON, 31. (Kor.) Kongres je sprejel moštveni zakon, glasom katerega so podvrženi vojaški obveznosti vsi moški od 18—45 let. Zakon je bil poslan Wilsonu v podpis. VVASHINGTON, 31. (Kor.) Reuter poroča: Predsednik VVilson je podpisal armadni zakon. Dalje je izdal razglas, ki doioča za vpis 20. september. Moški med 18. in 45. letom, ki še niso vpisani, se cenijo na 13 milijonov. Vpisani bodo le zdravi ljudje brez rodbin. VVilson je pristavil: Naš trden sklep je, da izvojujemo odločilno zmago in da žrtvujemo v uresničenje tega namena glavni del vojaške sile naroda. SOVRAŽNA URADNA POROČILA. Italijansko uradno poročilo. 31. avgusta. — V nižini Posine so vdrle naše napadalne patrulje v sovražne postojanke na Mon-te Majo, prodrle jako daleč in prizadeiale posadki težke izgube; nato so se vrnile v lastne črte s 25 ujetniki, orožjem in materijalom. V Valarst smo zavrnili sovražne oddelke, ki so se na našem levem krilu poizkušali približati našim postojankam. Na ostali fronti zmerno topovsko delovanje. <, Angleške uradno poročilo. JO. avgusta zvečer. — Vzhodno in severno Ba-pauma napredujejo naše operacije kliub naraščajočemu sovražnemu odporu ugedno. Na večjem delu te fronte se je vršil srdit boj. Sovražnik je izvršil vrsto srditih protinapadov. Naše čete so vdrle v Riencourt les Bapaume in Bancourt, kjer so bile ves dan zapletene v srdite boje s sovražnikom. Zavzele so Fremicourt in Vauls-Vraucourt, ujele množino mož in dosegle zapadne dele Beu-gnya. V ozemlju Ecoust-St. Meina se sovražnik še drži in se pred našim hudim pritiskom še bran?. Zmešnjave v Rusiji. STANJE LENJINA Z BOLJ Š ANO. BEROLIN, 31. (Kor.) Po petrograjskih poročilih je bilo včeraj ponoči izstreljenih na Len j ina več strelov, ki so ga lahko ranili. Ljudski komisar za notranje stvari Ureckll je bil umorjen. Atentatorji so bili aretirani. MOSKVA, 31. (Kor.) Pravda« poroča: Odhajajoč z nekega delavskega zborovanja, je brl Leniin ustavljen od žensk. Tekom razgovora so padli trije strelk ki jih je izstrelilo neko inteligentnim krogom pripadajoče mlajše dekle, ki je bik> takoj aretirano. Stanke Lenjina ne povzroča nobene bojazni. Zasli-šavanje je dokazalo, da je atentatorica socijalna re-voiucijonarka. Odgovor češkega generala Pedericha na boljše viške grožnje. AMSTERDAM, 31. (Kor.) »Times« poroča iz Moskve, da so ljudski komisarji pcsIaK češkim četam svarilo, da bodo v slučaju, ako bo ustreljenih 5e kaj članov sovjetov, izdali ukaz, da obesijo dva češka voditelja. Češki general Dederich je nato odgovoril, da je še 47 članov sovjetov v njegovih rokah, ki bodo v slučaju, ako bi bili usmrćeni češki oficirji, takoj vsi ustreljeni. S sibirske fronte. AMSTERDAM, 31. (Kor.) »Da«y Mail« poroča Iz Harbina, da so doživeli boljševiki ob reki Usuri težek poraz. Po tridnevnem boju so bHi z izguba 4000 mrtvih odbiti. LONDON, 1. (Kor.) Reuter poroča iz šangaja brez datuma, da so bile operacije ob Dsuriju ustavljene, ker so uničeni mostovi. Prehodne postaje so blokirane. Prevažanje človeškega in vojnega materijala je otežkočeno. PEKING, 29: (Kor.) Reuter poroča: Semenov je zasedel postajo Borgeo. Boljševiki so se umaknili do reke Onona. Bolgarska in Nemčija. SOFIJA, 31. (Kor.) Bolg. brz. ag. jo pooblaščena, da izrecno dc-mentira poročilo nekega italijanskega Usta, češ da so se oduošaji med Nemčijo in Bolgarsko tako izpremenili, da nastajajo med bolgarskimi in nemškimi vojaki Cesto spori in da je Nemčija poslala čete v dopolnitev romunske armade, da bo pripravljena, da udari na Bolgarsko. PODLISTEK. Pustolovovi zapiski. Rorran. Iz francoskega prevede! A. R. Matilda je, kot vse poštene, eksaltirane ženske, ki stoje pred prvim grehom, menila, da se more pokicmti srce brez telesa Reva je verjela v utopije platonske ljubezni. Raphael jo je poslušal in mož, ki se je že vsega navZil, nt vedel n»č reči pr^ti temu. Seveda je bHo v kretnji, v glasu in pogledu Matilde toliko •poezije, da ie bil vsaj za trenotek pripravljen, udati se tecrijiv nemo Z ni, mlade Žene. Matil-Ja je ponovila svoje vprašanje. D i. da. Matilda« je rekel, hečeni vam biti i *rsrt. In pogovor obeh ljubimcev se še drža! v c-bla!:.'h ; iistega piatomzma. ] Po eni uri je vojvcdinja ostavila sebo povsem j tako. kakor sta stoprla. vanjo. ' Ko ie z Raphaelpm prestopila prii^. *'» Je motril Bol med JužosIkUo m Italijo. V 11 a Kiji se vrši, 'kakor smo javili že ponovno, živahna borba za ui ptro& ustanovitvi Jugoslavije. Italijan&ko časopisje je v vedno ostrejšem boiu z ziMian?im m*n. Sonninom in iz te debate ie iznik-nilo aia d'an zanimivo dejstvo, da je Italija vsled; politike svojega; zunanjega mi n istra izgub'Ila naklonjenost Witeona in Amerike. Prva posledica tega je, da pošilja Amerika svcie čete predvsem samo ala francosko fronto, dočam je dni ga diplomatskega Značafa. Dcmokratizem« Amerike in imperijaiizem Italije sta v velikem neki mož, ki je v prodajalni nasproti kupoval gumbe za manšete. Moi je bil baron Maubert. XXXI. Casns belli. Dne po tem sestanku je prejel Raphae! drugo o'smo cd vojvedinie. ki se mu je iskreno zahvalila na njegovem vedenju ter rekla: tla je ponosna nanj. Rapeapl pa je že drugače čutil; združenje duš mu ni zadoščalo in pohotnost ;e zmagala nad platcnskc ljubeznijo. Zato ?e želel goreče, da bi mu nov sestanek dal r-riliko za popolnoma zmago- AH treba pridodati, da na ta zaželjeni sestanek ni trebalo dolgo čakati, da je bil Raphael tako sre-len, koHkor se more biti. in da se Matilda, vkljub "arcčcir.u zardsn^u in solzam, hi srdila? nasproitstvu. Otecfe nasprotujočih se strasik ni težka pogodit^ kdn> bo zSna^al. Sila detmofcratizana bo v sedanji gl^auTski ln>fi>i zmagala nad mtperijatizsnom RaMje ifl dosedanji pijanski manister Sonnkro bo moral ali revkmrasti evoj asrefcsijonistlč-ni program, ki vsebuje zasedenje tudi popolnoma stov&rtskih pomorskih dežel, 'kakor Istre žn Dalmacije z oiokrj, ali pa bo moral izročiti vodstvo haićanske poIHike ljudem, kć razumevalo duh sedanjega časa m geslo ttalpianov, ki pravijo, da se bore za svoba±> mal'ifi narcidov. Sile demokra-tizima ne more zaustavil nrkdio, pa naj bi našel celo ono Arhimedovo točko, s katere bi mogel, kakor pr»yts on, preobmjti zemljo. Povc«dom te borbe ki se bavi predvsem z nazaranjeiir glede rešitve jugoslovanskega vprašanja, se je, kakor se poroča iz Ltigana, oglasil tudi osrednji cr-'g-aei 'Marijanske stocijain© demokratje »A-vanti«, ki očita vladni, 4a je preslabo podkovana v zemljepisju, č^š da ji ni znano, da je v ozemljih, ki iih zahtevajo zase Ćeho-Slovaki, tudi veliko število Nemcev, lis bi predistavijaii nekako novo iredento v čeških deželah in ogrožali s tem neprestano trdi mednarodni politični položaj. Medtem se v italijanskih, zlasti rni-lanskrh tstih, nagiaša, da je začetnik vđe-^a boja proti politlld italijanskega ztina-niega ministra nikdo drugi, kakor vodi-•telj Ji?soslcn'ianskega odbora v inozemstvu sam, dr. Trumbic. Kliub glasovom, ra je doži/veia Italija diplomatičen neuspeh "s shrani Združenih držav, izjavlja »Penseiverajnza«, da bo Amerika z vsemi stani priskočila na pomoč Italiji, kakor ie ta zahtevala. -. „ Dejstvo je vsekakor, da se Italija, ki prvotno ni hotela čuta' niti besedice o kakem jug"Gsiavairskem vprašanju, še mani pa o kaki jugoslovanski državi, sedaj jako resno bavi z ono možno>s£!o, ki jo straši že cid začetka vojno, z oiožnG^tfo ustanovitve jitugoskrvaiiske države. Glasom vodiSnili italtfamskih listov, avtentičnih podcsitkov tako nin^no, se je italijanska javnost polagoma že zapričala -ago-orijaznj^vatii1 z jngoslo\ ansko idejo in ie baje celo sam Sottošiio, ta zastopnik naj-redikalnejšega italijansiva, znatno odnehali od svojega absolutno odklanjajočega stališča napram ideji jugoslovanske države. iPofcvebno pozornost posveča temu vprašanju tndr nemško časopisje iz rajha. »Frankfurter ZeOtung« n_. pr. poroča v nekem svojem dopisu iz Lugana, da je Italija doživela težek diplomatski poraz prš Združenih državah, ki se nikakor ne strinja z jtaipjanskrm imperijalizmom. »Cor-riere del!a Sera« poizkuša dokazati, Ca je Sonndnova politika celo dcskretlrala Ita-Djo pred Združenimi državami, ki so šco pile v za zmago demokratičnih na- čeJl in za neovirano pravico «samocdiooe vranja tud-i malih narodov. Amerika da še vedno ni podpisala londonske pogodbe im da zato tusdD ni vezana nanjo. Sotuiino da ni napravil nobenega koraka v svrho dia doseže Italija svoje vojne cilje, doeim je Francija vse drugače na&topalai Wash;ngiom* in dosegla, da prihaaa aaue riškia pcanoč predKrsem na francosko fron to. Sedmino je pogrešal, ker ni znal ohra ntfri stopatij Amerike za Italijo, ampak je sprav il 'iste cefro v (nevarnost. Zan^>re se dogoditi cefto to, da bi Wii'son avstr. načrte o federac^i narodov smatral resne. Opozioifja »GcM'iera« prati zunanjemu mmfetru Sonrmi je neizprosna. List naglasa, da mu ne bo nikdar odpusta tc^a, da je zamndEl pravi čas, da izvedle parn etno narodnostno politiko. Vse te pogreške mora Šarano popraviti, ako hoče, da bo ime4 naird vartj zaupanje. Pa tudfi uradno časopisje ne more tajiti da je došlo m^ Sonninom in Orlandom do nasprotstva v mišljen ju. Vendar pa se uradno in poluradno časopisje omejuje « tem. da dokazuje, da obojestranska na-snrotST\-a ni^o ravno tako huda in -tudi ne tako nepremostljiva, kakor se domneva splošno. Na vsak način se morata ta dva- vodilna Lta3i5oni£ika politika sporazumeti čimprej, ker je neobhodno potrebno, da predložita zbornici, ki se sestane sredi oktobra in kf; zahteva izvedbo zunanjepolitične debate, čim izrazitejši zunanjepolitični program. Kolikor .je tfiogoče čitati med vrstami italijanskih listov, viada v Italiji radi jugoslovanskega vprašanja veflka ra^mrjecost. Italliani se boje zlasti ,da Je Italija zamudila pravi čas, da prizadene Avstri^ smrtni udarec preko Jugoslavije, zaupljiv in ljubosumen in se ]e trebalo izogibati vsemu, kar bi inogk) vzbuditi niegov sum. V hišo vojvode Raphael skoro da ni več prihajal. Za to nasilje, ki sta je morala nadevati si, sta se edške-Covala z najgorečnejhni, najnežnejimi pismi. Matilda je pisala Raphaelir enostavno po pošti, Ra pfael pa je oddajal svoja pisma Justini, fletni sobarici, ki jo je z nekoliko zlati in poljubi pritegnil v svoj interes. Vkljub temu je šla Justina po dvakrat na teden k baronu pl. Maubertu, istotako. kakor je sam Acajou dnevno poročal. Tako so stale stvari tri mesece po prvem sestanku. Baron pL Maubert in grof Salluces sta se nahajala v sobi prvega, v katero smo že večkrat sproveli čitatelje. Baron ie za ukazal naj zavrnejo vsa- Vkljub medsebojni Težnosti se vendar ljubimca kogar — celo tndi Raphaela. risla videla vsak dan Matikla se ai mogla in se ni Salluces jc stat pred hišnim gospodarjem. Raz-liotela odtegr/t! noben? tistih dolžnosti, ki jih je govor je bil živahen, in tišina, ki je vladala, je sli-1 :!a dcižr.a družbi, v kateri je živela, nobeni tistih čila premirje med prepirajoči mi se strankami, nešietih malih t'ranii. ki- delajo iz življenja odlične { »No, ljubi baron,« Je reke! Salhiccs, ki Je poizku-ciame večno- su,-2n;stvo. ) 5al. da bi se smehllai, »bodite pametni!«* Vrhu tesa vem->, da ;e ctrri vohfća nj- /Dalje) ditmR in lUIbotra vrednost ob strani velikih. V dunajskem tedniku »Der Friede- je objavil Rudolf Ta um v:: t z kaj zanimivo studijo, ki jI je priznati največjo aktualnost spričo pripravljajoče se spre-j membe v medsebojnem življenju na- rodov. Malim narodom prinaša uver-jenje. da tudi oni morejo igrati veliko . nlogo. Niso samo Ceiu mal narod; tudi iNemci so. Plemenske čistosti ni ne tu ne tam. Ali, plastične enotnosti je mnogo in v tej nadkniiuje danes vsak slovanski narod nemškega. Kdor Ima i več kmetov in več otrok in čarc-vitO neposredno enoto, temu se obljublja bodočnost, ki je verjetna. Mi moremo prepad med vzhodnimi in za-padnimfi Slc%vaui sicer še pretiTavats', nikakor pa ne tajiti, dia noben človek na svetu ne ve, kaj boeo Rusi v desetih ali petde-seilh letih, ter čil to ka»j nazorno. Tedaj so bili Nemci kljub svoji vefrk1; mfnolosti še vedno, ali pa zopet enkrat — mal narod. Po svojem položaju in razpoloženju pa si danes sličijo mnoge narodnosti, ki so v sporu me(* ;sebor — tako nemški Avstrije' in Čeiii. Saj so tudi Čehi v svojem času od Herderja in sledeče mu-romantike zadobili skoro nerazumljiv pogum, da so svojo, v višjih plasteh skoro popoinorna razdejano narodnost vzpostaviti m jo doverJli do novega prčevita. Prednost malega naroda, ki hoče lastno culauro, je v tem, da >e nerzrablien in sklenjen; potem njegov ogroženi peložaj in njegovo sampljubje. Četudi ga je skozi stoletja politika močnih sediaj povzdigala, potem kimadu pogažala, m četudi- podlega navidezno svetovni zgOdovfeis, se m vendar vedno prevklno držati med str kami. In ker <3am nrkoli ne prihaja do vodstva. se tudi ne iztroša v perijodi sifaja, ohranja svojo narodnost, neguje svoja sporočtia vn se štedi za bodoče srečne čase. Ko te bliža tak čas, ali je vsa? nade, da se bliža, so tudi skromne moči za do-očene namene hitrejše an močnejše, nego v arazviitetšrift razoranih narodnostih z mnogimi piastmfr. 2e krajevna bližina zlasti če ie dano teko znamenito središče, cakor je Praga, provzroča titlkainje, raz-gretje, ki stap^ja nasnrots^va, povspe&uje rast, asimilira tuje •elemente, (daje nosilno električno atoo^fero ter usivarla čno izratkost vsega tipičnega: ustvariš v resnici — kulturo! Na škodo malega naroda je, da se v svoji naJogt lahko prevzame. K temu ga lahko zavaja v isti meri ali pregnala^ ali prevelika vloga, ki jo igra meds mogočnimi Saj je v tem trenutku lahko ogrožen, da ga trije raztržejo na kose, v drugem trenerku pa saan grozi, da po svoji odločitvi za desno afi levo določi sito prvači-co Evrope. Položaj in usode, ki slede iz njega, dajejo malim narodom nekaj brez-meraega. S tem pridobivajo vabljivost nesrečnih toffaž-enih in odvratnost izzivajo-čih Ln brezvestno izkoriščujočih. Njihova psiha je reMg'iloana in realno politična; je bGriiirana in fantastična, vedno nedisciplinirana, a hikratu predisciplinirana; dolgo vdana božanstveno organičnemu, kmalu pa izročena vražje mehaničnemu. Le tako Je razumeti razvoj Nemčije in posebno Prusije, in še danes je namško politiko v notranjosti Evrope razumeti .iz - tega temelja. Je pa ttmii nevarnost za vse niaie narode, a posebno za Čehe v tem, da ubirajo najkrajšo pot do varnosti in moči in da torej pakt ira jo tudi s satanom. Zato gre stremljenje nižje potisnjenih za temi, da zadiobi'ip srednjo politično situacijo, 'ki naj j'im omogoči reorganizacijo oslabljenih ljudskih sil. Če ne, jih čaka isti vrtinec, v katerem; se nahaja danes Nemčija*, da še hujše: blazna dirka vseh malih narodov, med: seboj proti kakem cilju, v kateri &e mora pogubiti vsaka narodnost; k temu še politika nestalnih miiitaričnih in gospodarskih koalicij, ki morajo prej ali slej spremeniti Evropo v tako razvalino, da zapade prvemu došlemu zavojevalcu, kakor je Italija po renesančni perijodi. Obstoj* danes še ena nevarnost za male narode m njih kulture, ki pa je^ kakor se je nadejati, najmanjša: nevarnost pokme-tenja. Nadebudnif položaf slovanskih in pol-slovanskih narodov, od katerih je odvisno toliiko naše bodočnosti, je ravno ta, da so (Čehi najbolj) od severa in juga, od vzhoda šn zapada nt orali sprejemati vplr\*e; jih hočejo in morejo. Koliko samostojni so že •daneis, to ni toliko važno vprašanje, marveč -to, koliko dobre nade imajo, da postanejo ustvarjajoči? Začasna zagradi te v pred kako določeno kulturo — n. pr. Čehov pred nemško — je, naj je pametno ali brezpametno, vsekakor brez pomena. Veliko strujemje žarkov se ne da zaiiržati, in činT sposobnejša za odpor se oh rat vi notranja moč, tem isrilnejši bo dogotovljeni kristal. Tudi nevarnost, počlovečenja, nasprotna oni zagraditve, ni tako huda. kakor se zdi. Čeh (in primerno vsak Slovan) mora bi# četirno: Čeh; Slovan, Evropejec, in človek človeštva. Ako vse to, resno hoteno, deluje skupno, se zgubi fctsto, kar je brez oblike in vsebine, kar je anarhističnega in ideološkega na člove-čanskem idealu. V tem se morejo mali in veliki narodi in kulture Evrope pco-eg Lenina, Trockega in čičerina kot najznameru*ejše in najvplivnejše pristaše boljševizma sledeče osebe: Buč-Brujevič, - general, vcjaškl zaupnik boljŠevikov. Se pred tremi leti je siužOl pod pcveljništvom generala Rtrske-ga in je hud antisemit. Bnrjevič je pravzaprav bolj operetni general, ki ljubi bolj shode in govorauce kakor pa 'bojišče. RaH-i nesrečnega značaja je bi! tako že ped carjem, kakor tudi pozneje pod provizorično vlado odpuščen iz službe, za kar ise ie csvetM sedaj s tem, da se je popunom a vpregel v boljševiški voz. — Komtsarov, tudi general, je bH poprej načelnik g!aso\rite Obrane, tajne redarstvene organizacije in je kost tak neusmiljeno preganjal revolucionarje. Za časa provizorne vlade je bil obtožen radi izdajstva, in je moral pobegniti. Pozneje se je po- • nudil Lenjiuu, ki ga ie imenoval za gene-rala. — GeneraJ Odincov je tajni svetovalec Lenjina v vojaških stvareh in eden > izmed onih, ki je sodeloval v mirovnih pogajamjih z Ukratino. — Orlov, nekdanji tajnik ministra Prolopopova, je bil takoj po odstavitvi carja aretiran in zaprt in pod Leninom izpuščen zopet na »lobodo. — Postnikov, bivši častnik carjeve gar--de, je bil 1. 1910. radi vohunstva obsojen na prisilno delo. Za revolucije se je vrm4 v Petrograd in osnoval tamkaj stranko univerzalnili socijalistov. Sedaj je zaupnik Lenjina. — Pop Galkin organizira »cerkvene sovjete* m raz\-mja živahno propagando čin vek z letnico«. Minktrom je izvršil nairaziiovrstneiše usluge: prinašal rim je trgovske, politične m diplo-maučne vestn in poln:4 ušesa z najnovejšimi spieJtkamsL Sklicevale se na irrtim-ro prijateljstvo z Razputinom. se je ponašal kakor mali bog. General Suhom-linova, s kstenm ie :>stotako živel v in-•timnein prijateljstvu, je spremljal- v Turkearan. Btf je pociovuo tudi v glavnem stanu. Po umoru Razpiriina se je začel polagoma tvmikati iz lavnega življenja. Pozareje se je nenadoma znašel v L en ji-nc\-i družbi šel ljudskim zaupnikom v vsesnogočrh politioniti in gospodarskih stvareh jek-o uslužno na roko. Njegovemu pctsrciovanju se t'rna zali valiti neki jako bogat veleposestnik, da ga boljševička vlada kljub zakonu o splošni razlastitvi ni razlastila. Dosegel je dalfe, da neki njego\i bogatf prijateljici niso zaplenili dragocenosti in demantov, ki so bili shrani en*; v banki in to kljub temu, da je proglasila vlada imetje bank za državno last. Ta človek se briga za v&e: naro-Čuje posebne vozove na železnici, skrbi za" rehabilitacijo obsojenih, za potne liste, dovoHenja za potovanja itd. Seveda dela vse to za dober honorar. Brata Dobrovciska. Eden ie bil cariz-ma višji uradnik, drugi časnikar, umirovljen pomorski častnik in voiaškr »s)troko»v-niak za l-omorstvo pri velikem ruskem dnevnjku N ovoje Vrernja«. Sedaj sta oba svetovalca boiiševiških vodij. — Kobo-žcv, de ie vrat boljše v LIvov v peitrograjskem ncFinean " svetu, je bil poprej gimnazijski profesor v R"gi in je bil neprestano v zvezi s tajnim redarstvom, ki mu je dona-šal podatke o profesorjih in dijakih. Sedaj igra istotako važno vlogo v boljše-vi?jki vlad-i. ~ Nikclskii, je b i poprej eden glaviih tajnfti policistov. L. 1912. je bil kljub velikim uslugam, ki jih ie napravil carski viadi, radi nekega nemoralnega Skandala, o katerem se je svoječa-sno mnogo govorilo v Petrogradu, odpuščen iz službe. Sedaj je v veliki milosti Lemv novcev. ki mu poverjajo razne delikatne redarstvene posle. Vrh tega dela tudi v glavnem štabu Rdeče garde. _ mitični« kros v neka} tisočer ta človekoljubne, za zadrževalne namene svojega bednega uradništva in njegovih rodbin. Saj so to naši ljudje, član! naše družbe in deli naše krvi. Zdaj ie prilika* da si tudi vsakterl teh priskrbi kak krompir, kak liter fižola in mernik pšenice, ječmena ali prosa ter kurivo. Zima bode huda, spomlad še hujša. Pomagajte torej, dokler Je še Čast S to javno prošnjo obračamo se do uprav vseh različnih podjetij v eh slovenskih strank in do slovenskega občinstva sploh. Posebej pa prosimo še eno gospode, ki so po svojem poklicu državni uradniki, ki pa kot člani uprav nekaterih zasebnih zavodov tako radi nasprotujejo izboljšanju gmotnega položaja zasebnega uradništva, sklicujoč se pri tem na sebe, naj to svojo neumestno in neosnovano nuprivošljivost opuste. S takim postopanjem ne delajo časti svojemu stanu, niti se ne kažejo hvaležne onim svojim kolegom, ki se na Dunaju trudijo za izboljšanje tudi njih položaja. Država plačuje svoje nastavljence po svojih dohodkih, zasebna podjetja pa naj plačujejo tudi po svojih. Društvo zasebnih uradnikov In uradnic na slovenskem ozemlju s sedežem v LJubljani. JtorovizacElske stvari. Govedina za acflzaovtte sloje. V torek in sredo se bo razdeljevala govedina za neiinovite sloje proti preščipnjenju št. 29 (oddelek »Salumeria«) izkaznice za meso in maščobe z rdečo črto in proti izročitvi izkaznice št. 51, zaznamovane istotako z rdečo črto in sicer v torek seriji a in b, v sredo seriji c in d. Na vsako izkaznico se bo dobila ena osminka mesa. Prodaja se prične ob 6 zjutraj v naslednjih mesnicah: Span-gher. Barkovlje 99. Bin, Rojan 9, Punter, Zgomia Greta, Bclle, Šalita cH Gretta 13, Callin, Boroeviče-va 18, Crisiach, Poste 16, Stanislawsky, Campanile 17, Borsnolo, Lazzaretto 52, Visintini, Cavana 22, PerlattJ, Saniia 9, Bcrzer, Tigor 10, Castro, Fon-tanonc 19, Vcsak, Cavana 10, Bruna, Beccherie 1. Fabbro, Marije Terezije 43, Zadnik. P. S. Gio-vanni 6, Polacco, ul. ToTrente 26, Nicheito, ul. Tor-rente 39, Pinter, Farneto 9, Lenarduzzi, Amalia 2TelHnl, Rcssetti 33, Mornig, Acqucdotto 17, Godigna, Giulia 24. Pangoni, Giulia 18, Vattovatz, Giulia 17, Rodella, Giulia 1, Periatti, Brariera 4, Barbi eri, Barriera 15, Rizzian, P. Barriera 9, Car-nlel. Istituto 22, Saifarc, Istituto 30, Benedettlch, Piccardi 28, Marussig, Settefontane 248, Tapazzin, Settefontane 24, Pozzi, Settefontane 1, Del. zadruge, Settefontane, Pouschč, del Rivo 34, Rocco, S. Marco 2, Del. zadruge, S. Marco, Comisso. Camno S. Giacomc 19, Rivolt, Llovd 7, Rizzian, deli' Istria 1, Godina, Skedenj 138, Gatznig. Skedenj 50. CENE: Sprednji deli s priklado . . po K 9'60 kg. Zadnji deli s priklado . . . po K 11*60 kg. pn plača vsak učenec 4 K vpisnine kot prispevek za učila. — Šolsko vodstvo. Odbor žensko CMD Ima danes, ponedeljek, redno sejo ob 5 pop. v prostorih »Glasbene matice«. : Slovenski oddelek organizacije oskrbnic voj-niških sirot nraduje vsak ponedeljek In Četrtek od 4 do 7 pop. Odborova seja bo v sredo 4. t. m. ob 5 pop. De vinska hranilnica in posojilnica je začela zopet poslovati, in sicer vodi za sedaj posojilnico g. kurat v NabrežinL Kdorkoli ima kaj opraviti pri devin sivi-posojilnici, naj se obrne do g. kurata na-brežnskega. Sprejemajo in izplačujejo se hranilne vloge; posebno pa je želeti, da se poravnajo in plačaio posojila in zastale obresti. Prosi se, da vsi člani pošljejo svojo hranilno oziroma posojilno knjižico na naslov .kuratnega urada, ako hočejo, da se jim uredi njih račun. — Odbor. Tohnčnl prah za pokenčavanje gosenic in drugih žuželk se bo razdeljeval kmetovalcem po Tržaški kmetijski družbi v Trstu, Dunajska ulica Št. 10 I., desno. Kmetovalci, ki bi rabili ta pripomoček, naj se oglase v uradu omenjene družbe. " Semena. Ista družba ima sedaj na razpolago semena čebule bele in rdeče, repe za jesen, zimske redkve in špinačo. Semena se dele ob delavnikih od S in pol predp. do opoldne. MALI OGLASI In« rahinijo po • vin. beseda, am — Debelo tiskane besede en S rafun? J j dvojno. — Najmanjše I B pristojbina znaša 60 vinar j sv. B in poštena hi^na dobi službo, dobro mUilU hrano in dobro plačo. Ulica Franee-co Keui prehod ul. Rossetti. Ci^rgo. 2^58 £ii-;?HArAttA pupravl a ter kupuje o! rabljene UrUUlUuJiltS in razbite plošče. Kupuje in prodaja fotogr. f . ne aparaie. Trgovina gramofonov Helvetia, Barriera o. 2639 ZOBOZDRAVNIK Dr. J. Čerm£k v Trstu, ulica Poste vecc'ila 12 vogal ulice delle Poste Izdiranje zobov brez bolečin. — Plombiranje. UMElTfil ZOBJE C Sff^' -J Poma^alts zeseUnemu umdnlstuu! Vrši se žetev in mlate v, bliža se jesen. Kdor more, kdor ima denar in blago, drvi na kmete, da priskrbi za sebe in svojo Todbžno, kar je pač mogoče. Zasebni uradnik ia zasebna uradnica pa čepita v svoji pisarni bleda in gladna. Z gnjevom se jima polni duša, ko ra2inotrivata svojj>oloZaj. Tudi zasebni uradnik bi moral živeti, tudi on bi se ii.^ral ohraniti svoji rodbini. Toda kako? — S čim? — Z delom In stradanjem?! Tudi on bi rabi? za svoj bolehni želodec boljšega kruha, tečiHijše hrane, za svojo rodbino obilnejšega živeža, tudi on bi drvel ob nedeljah od kmeta d^ kmeta In ga moledoval, da ima — denar, blago. Država, "da-sa v obupnem finančnem pdožaiu. najde vsakega pol leta vsaj nekaj sto miljonov kron, da jife porazdeli med svoje uradništvo in uslužbence, da bi jim izboljšala njihov življenjski položaj. Zasebna podjetja pa, katerim je vojska pripomogla ne samo na trdne nose, ampak do bogastva, podjetja, katera mučijo danes težave in skrbi, kako in kam obrniti denar, da ga obvarujejo preteče izjube, ta nimajo za svoje uradništvo niti toriko obzira in čuta darežljivosti nese država. Denarni zavodi brez izjeme so si za Č2sa vojni vsi dobro opomogli. Njih bilance izkazujejo čiste dobičke, kakor nikoli poprej. Malo, zelo malo po?te-vamo. da so odvetniške in notarske pisarne vsled voj>kc prizadete, odobravati pa ne moremo, da nekatere teh pisaren z dolgoletnim obstojem m številno klijentelo svoje uradništvo veliko slabše p!a-čireio. nego mlade pisarne. Zvišala se je naročnina listom in cena tiskarniškiin delom. Izdaten priholišek na plači je dobilo tehnično osobje. uradništvo ra se je prezrlo. Plače in draginjske dokla-de, ki jih danes dobiva v slovenski tiskarni urednik, upravnik, poslovodja, knjigovodja, oddelni načelnik itd. za ljudi te vrste daleko niso primerne, v tem času niti za njih najskromnejše življenje zadostne. Iz mnogih zavodov in pisaren jc bila poklicana k vojakom tretjina, polovica, celo dve tretjini uradnikov. Podietja si novih uradnikov ali sploh niso najela, ali pa najela ženske in pomožne moči z veliko nižjo plačo. Delo vpoklicancev je prešlo nr rcrrena v pisarni ostalih starejših uradnikov, ki morajo delati zdaj z večjo intenzivnostjo, delati čez običajne uradne ure. Mnogo uradnikov že ves Čas vojne ni imelo radi obilice dela in manjkanja uradništva prav nobenega dopusta. S tem, da podjetja vpoklicancem ne izplačujejo i»lne plače, da imajo v svojih pisarnah manj in cenejše osobje, a delo se pa. — ki se ni zmanjšalo, po nekod Se celo pomnožilo, — opravlja čezurno In na račun uradniških dopustov, imajo podjetja poseben dobiček, ki je pravzaprav last delujočega uradništva in bi se moral v primerni oblrld temu izplačevati. Neprestane obljube, ki se dajejo od uprav gotovih podjetij in zavodov uradnikom na njihove prošnje, da se bodo plačilne razmere že uredile, nradništvn ne zadostujejo. Na spremembo valute ono ne more čakati. Zasebno uradništvo vseh vrst je danes do kosti izmozgano. Ono Je gladno, raztrgano Is bolno. Ono rabi takojšnje dejanske psmočl In ne praznita obljub. Podjetja ia zavodi, ki »o darovali tisoče Ja DAROVI. — Na otroški veselici na Brandeirji P" sv. Ivanu se je nabralo: 162 K 40 vin. Darovali oziroma preplavali vstopnino so: po 10 K: g. Alojzij Pahor; po 4 K: g. Josipina Birsa, Štefanija Solak, Bcnčič Kat.; po 2 K: Gradišar Iva; po 1 K 50 v.: Danev Justina Suban, Zmak Ferdinand; po 1 K 20 vin.: Attoma Eliza; po 1 K: Fa.Tdiga Albreht, Zozzon Jožefa, Lenardon Kristina, Koclančič Mart?a, Soc Olga, Svab Marija. Kralj Justina, Kocjančič in Rut-ter; po 50 vin.: Kocjančič Pavla; po 40 vin.: Mlač Angela, N. N. — Za srečkaaje darovale gospe: Škrap Ana, Gradisar Iva, Šoc Olga, Počkar Jožefa, Švab Marija. Kocjančič Ivana, Lozej Marija, Lenardon Kristina, Kralj Justina, Tavčar Marija, Oitoma Eliza. Kocjančič Jožefa, Paiior Uršula, Ne-gode Ana, Zorzon Jožefa, Baretto Izabela. Srčna hvala g. Alojzu Pahorju za prostor in napravo odra in sploh vsem, ki so kaj pomagali aii sodelovali. Še enkrat hvala vsemi Piffffl Poleg tramvajske postaje v ul S. Cilino Hulili št. 453 v lepem kraju, napelja\a plina ;n votle, se takoj proda za 15 0 0 K. Več M Go ina So al a Vaulian* Št. 33't, pritličje. pove 2657 Nfilfttefl stenografijo se nauči v 3 mesecih po lUSllMItU zmernih cenah. Ulica Farneto 45, Iti vr, lo Od 61/« pop. naprej •265 i TvAflnflrdAlI pomočnika aH tudi vajenca s prej-I IjU VAllbSll me m z* takojšnji vstop v trgo-estv.n ul. Campanile 13. Ivan Bidovec (2W9 nnu v nt del!a Pesa it. G odda so me-blirano sobo ter hrano siednješo cn kateri je od doma preskrbljen z iivili. 3215 V Gorili VVAAPfttftlfl4* (ml*£ni lnreosotov si rop) naj-fflliCUaUlIllll boljši pripomoček proti kronič-uemu kataru ia bolezni dihalnih organov Izdeluje lekarna Codermaz, Trst, Ul Rlborgo 17. D 7 KHn je na prodaj r Zj&kotišČu pri Boljnncn. Več pove Ivan Kralj i č v Bolj uncu št, i:">9. 2631 z otroki in posestnik želi znanja v svrko ženit ve z vdovo a i priletno gospodično brez otrok. Pismene ponudbo na Insor. oddelek Edinosti pod „Tajno-t-. 2634 Met M^AlI sKmct<> ___ Iz Doline, 22. 8. 1918. V Dolini smo imeli dne 18. avgusta 1918 popoldne sestanek članov c. kr. kmetijske družbe kranjske. Sestanek jc bil jako dobro obiskan, kajti bilo je navzočih čes 120 udov. Sestanek Je sklical član" Ivan Pizziga z edinim namenom, da se raztreseni udje c. kr. kmet. družbe organizirajo in si ustanove podružnico. Med našim ljudstvom je vladalo n.nenje, da se pri na« na Primorskem ne more ustanoviti podružnica c. k. kmetijske družbe kranjske. Ako sme imeti c. kr..kmetijska družba kranjska svoje ude tudi izven mej kranjske dežele, smejo tudi njeni udje imeti neko organizacijo med seboj. Saj je vendar to v korist kmetijstva. Koristno b? bilo, da bi se za vsako slovensko ali hrvatsko občino v Istri ustanovila taka podružnica. Že, ako bi udje ne 4meli drusrih ske. oljnato ;n petrolej naj v &jih dnevnih cenah. Išče kupce plaća. paf'uje po in se dobro 2589 .-Ju 1 Cn&ftAfVMg Antoa Jes-kiS posnje v svojom ateljei« rUIOarUI v Trstu. Via deJlo Poste št " 10. 40 S0d8 od piva in vina kapnje Pi. ar.a C.-sernia. Hotal Balkan, 2592 Raznovrstno b]ago 2a ______ ___ ________ preprodajalce, galanterije in drobnine. — Jakob Levi, Tr-t, ulica S. Ni-colo 19. »1-17 Samo na đeHelo. eniilla Trst Campo S. Giacome 2 Priporoča cenjen, občinstvu svoja trgovino pissmiiklh in šolskih potrebščin Prodaja razglednic In igrač vseh vrti; Pnrta&fo se juffl mei^nlHi t slov. InftM* C. kr. fj^ priv. Auitr. kreditni imt za trgovino In obrt Podružnica Trst, Trs Harijs Tcrefjs Z. Za shrambo vrednostnih papirjev in dokumentov se priporoča vzeti v najem varnostno jekleno celico (Safes) pod ključem najemnika, katera je zavarovana proti ognju in tatvini v Oklopnem zakladu podružnice c. kr. priv. Avst. zavod za trgovino in obrt. — Podružnica Trst, Trg Marije vsake vrste kupuje in plača po najvišjih • cenah I>an Babič v Trstu nI. ATo.ino' grande 3t. 20. 2 M»1 3601—4000 (28) Faduins 13. — Nov« mitnica: 2001—300 (28) Amalia 13. — Sv. Jakob: 1—200 (20) Risutti 31. 201—500 (20) Ri«ntti 11. 501—1000 (20) Ouardia 42? 1001—1600 (20) S. Marco 38. — Greta: 151—473 (11) S. Anastazio 9. Koks. 10 ks na modre Izkaznice. Cena K 2*70 za 10 kilogramov. Staro mesto: 141—390 (44) Pozzaccbera 2. — Novo mesto: 527—787 (45) Geppa 10, 1—52G (46) Geppa 10. — Stara mitnica: 501—650 (53) P. S. Sovino 7. — Nova mitnica: 1—802 (l) Amalia 13. — Sv. Jakob: 1—600 (2) S. Marco 38. 601—750 (2) Gunrdia 42. — Klarbola 1—200 (48) Ricutti 31. — S; *cn|: 401—700 (27) Skedenj 508, cena K 2'PO 7.a 10 kg. — Sv. M. NL Sp.: 151-^100 (30) Ccncor-dia 5, 1—150 (31) Concordia 5. — S. M. M. Zg.: ?01—437 (40) Rijrutti 31. — Rojan: 501—620 (14) Mirti 17. — Rocol: 1—200 (50) Settefontane 52. Kurivo za In«*»strije. * Od danes dalje dobe lastniki rdečih dobavnih listkov I. in II. razreda za 10 dni premoga (do 10. septembra), lastniki I., IL 111. in IV. razreda za 10 dni koksa in oclja. Radi nezadostnih dovozov III. in VI. razred to dekado ne more dobiti premoga. Izkaznice za petrolej. Načelniki hišnih gospodarstev mestnega okraja »Staro mesto«, ki iz raznih tehtnih vzrokov niso mogli o pravem časn po novo izkaznico, naj se zglase v torek in sredo od 8—2 pop. v poslovalnici za premog, ul. nadvojvode Josipa št. 4. V poštev pridejo sledeče ulice: di Rena. Piazza Cavana, Beccherie vc^chie, Andr. della Corte, Andr. S. Silveslro, Andr. della Scala. Piazza della Borsa, S. Michele (lihi §t.) Cavazzeni, Porporella, Porta di Crosada, Capitetli, del Pešce. Andr. della Coppa, Snorcavilla, delle Mura, del Coleggio, Pozzo bian-co, del Fortino, del Fico, Andr. della Percola, di Kiccardo, S. Maria Maggiorc, del Fontanone (lihi št.) piazza S. Cipriano. Cavana (1 4o 8). Prinesti je treba s seboi izkaznico za živila in premog. En^filfff se vsakovrstno novo in noder-r&TiHu no pohištvo, posebno zakonske sofce. Zaloga pofTštva Benedetič v Trstu, ulica San Maurizio št. 20, od 4 30 do 6 popoldne. d 47 DomaČe vestt. Sestanek sta riše v slov. »rednjeloiske mladine. O sedanjem stanju našega srednješolskega vpraša-nja se bo poročalo na sestanku, ki je sklican za torek, dne 3. t. m., ob 6% pop. v dvorano »Glasbene Matice« v Narodnem Domu. "Na ta sestanek so vabljeni vsi, ki se za to vprašanje zanimajo, pred vsem pa stariši otrok. ki»so obiskovali zapo-slovalne tečaje. Začetek šot leta na C. M. deški ljudski In meščanski ŠolL Vpisovanje za šolsko leto 1918/19 se bo vršilo dne 12., 13. in 14. septembra t. 1. od 9—11 dcpoldne pri Sv. Jakobu in na Acqnedottn. V ponedeljek 16. septembra t L ie Šolska služba božja, v torek 17. septembra t. L ob 9. uri zjutraj začne redni pouk. K vpisovanju novih učencev Je treba privesti otroka In prinesti s seboj: 1. rojstni list ali izpisek iz rojstne matice anagrafčnega urada. 2. Izpričevalo o cepljenju kozle te zadnjih 5 let, 3. izpričevalo o zdravju oči, ki pa mora biti iz tekočega leta, starejše ne velja, 4. za vpis v višje razrede tudi zadnje šolsko izpričevalo, 5. Za vsakega otroka Je treba povedati tudi domovinsko občino. Dosedanji učenci te šoto morajo v dneh vpisovanja oddati zadnje Šolsko naznanilo v šolski pisarni. Na deški meščanski šoli se otvori v začetku šolskega leta. 1918/19 še UL razred. Ob vsto- valec«, jc že to mnogo vredno. Dobe pa po nai-nižjiii cenah razne zanesljive kmetijske potrebščine, tako brezplačne poučne odgovore na razna vprašanja itd. Z ustanovitvijo podružnic hi se moglo doseči, da bi se istrski deželni zakon z L 1886, na katerem temelji ustanovitev deželnega kulturnega sveta in okrajnih gospodarskih zadrug v Istri, vsaj v toliko predelal, da bi zamcgla biti v vsaki občini kmetijska zadruga; vse dotlej pa naj bi poslovale podružnice c. kr. kmetijske družbe kranjske. Zgcral navedeni zakon ni le zastarel in okostenel, temveč ie tudi tako prikrojen, da je slovanska kmetijska veČina v Istri zastopana, v deželnem kulturnem svetu kot manjšina, po načelu »divlde et impera«. Razun tega vlada v istrskem deželnem kulturnem svetu že od leta 1915 nekako mrtvilo in ako je mrtev glavni organ, počivajo spanje pravičnega tudi njegove podružnice, okrajne gospodarske zadruge. Da je to resnično, naj m: bo dovoljeno, da navedem samo sledeči dve dejstvi: V občini Dolina smo imeli 3 goveje plemenske postaje. Leta 1915 jc polkovnik g. Vogelhuber rekviriral vse tri plemenske bike za zakol. Okrajna kmetijska zadruga je prosila, da se iznova izpcpolnejo te tri plemenske postaje In ustanove Še dve novi v občini Ocizla Klanec. A še do danes ni nič ukrenjenc. Potom županstva v Dolini je zaprosilo — na podlagi nekakega poziva--2S posestnikov, da bi se jim preskrbele švicar?kc plemenske krave; vsak je tudi plačal primerno svoto na račun. Ctz sotov Čas so dobili vsi povrnjen denar in odgovor, da se }rm ne more preskrbeti živine. Neki član se je obrnil s vprašanjem na c. kr. kmetijsko družbo v Ljubljano, oziroma na njeno glasilo in je dobil odgovor, da se švicarske plemenske krave lahko debe, če jih pa ne dobimo na Primorskem, pada vsa. krivda na c. kr. namestništvo, ki noče ali ne zna preskrbeti živine. Kmetovalci naj se zato iznova obrnejo do c. kr. namestništva z zahtevo, da i?m preskrbi plemensko živino. a Anton Parovel je dne 19. 8. 1918 govoril v Boljuncu v Kraljičevi gostilni, da ustanovljata Pizziga in ^ancin podružnico c. kr. kranjske kmet družbe Ie zaradi konkurence proti županstvu in okr. kmetijski zadrugi ter radi osebnega sovraštva proti županu in proti predsedniku zadruge. Podpisanemu je bila vedno na srcu povzdiga našega ljudstva in deluje že čez 20 let nesebično v tem smislu. Kdor zamore drugače dokazati, naj se oglasi v tem listu. Resnica je, da je bil Ivan Pizziga ud c. k. kmet. družbe kranjske še pred 30 leti in je mnogo storil za Ufvzdtgo kmetijstva vob-čini Dekani. Resnično je. da sva delovala s Ptezi-gom skupno za ustanovitev podružnice, oziroma zveze vdov c. kr. kmetijske družbe kranjske le iz nesebičnega in občekoristnega namena, posebno še brez vsakega konkurenčnega ali celo sovražnega namena, edino za napredek našega zanemarjene-g in propadajočega kmetijstva. Ker je bil sestanek javno v cerkvi naznanjen, bi se ga bila lahko udeležila tudi gospoda nadučiteija Jereb in Ven-turinL Na sestanku se je sklenilo, delovati tbdi v sporazumu z okrajno kmetijsko zadrugo. K sestanku ie bU tudi povabljen potovalni učitelj kmetijstva g. Vladimir Kuret Pričakujem, da g Parovel opraviči svoje trditve In prekliče obrekovanje. Anton Pavel Sancin. OMa se cis le 14, I. mebiirana soba s prostim vhodom. — Ulica Coinmer- B 19 50G0 steklenic po K 12'— steklenica sladkega !zo!aiiske£a liPOiiCA Utef1) proda takoj tvrdka J. ParČina & C. v Trste. skladišče V. Gaetano Donizetti št. 1. I Dobroznana umni a In zlatarna g. m v Trste, Trg stare mm M 3. BGgsfa zaloga vsakovrstnih ur ter raznih zlatenin. ipraiiO v Tntii, ul. della Sccilaata Z se prodajajo platneni tevlji 5 podplati iz ce- vine z usnjatimi podtalnimi nabitki. Prevzemajo se tndi naročila po meri :n izvršujejo v 2 diith £j Daročuik jreskrbi platno sam. Prc&jaja se pBijro podpctnikl. bele. č:a? in nus&M vrfkt Specialiteta: mazilo za čevlje. It. frlia Saliazta Z. Sfera Eltaica (Eirriera v. 5 CtKO 39. — SifeLia. aB^^EE^TS DneunlK „Edinosi" y Trstu je izdal in založil naslednje knjige: 1. »VOHUN«. Spisal I. F. Cooper. Cena K 2'10. 2. »TRI POVESTI GROFA LEVA TOLSTEGA*. Cena K 1*10. 3. vKAZAKi*. Spisal L. N. Tolstoj. Poslovenil Jos. Knaiiič. — Cena K 2'11>. 4. »PRVA LJUBEZEN*. Spisal I\an Sjergjeicvič Turgjenjev. Poslovenil dr, Oustav GrcKorin. Cena K 130. 5. »POLJUB«. Povest iz gorskega življenju češkega ljudstva. Spisala Karolina Svjetla. Poslovenil F. P. — Cena K 110. 6. »BESEDA O SLOVANSKEM OBREDNEM JEZIKU PRI KATOL. JUGOSLOVANIH«. (Malo odgovora na Škofa Nagla poslovno pastirsko pismo v pouk slov. ljudstvu.) — C