Št. 23 (1402)	Leto	XXVII
NOVO MESTO, četrtek, 3. junija 1976
13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI
Referendum uspel
Votilci kočevske občine vnovič dokazali zrelost
V kočevski občini je preteklo nedeljo, 30. maja, na referendumu kar 77,3 odstotka vseh volilnih upravičencev glasovalo za uvedbo samoprispevka za ureditev centra za
usmerjeno izobraževanje.
Od 12.034 volilnih upravičencev jih je glasovalo 10.508 ali 87,3 odstotkov, od tega jih je 9.305 ali 77,3 odst. glasovalo za, 1.036 ali 8,6 odst. proti, 167 ali 1,4 odst. je bilo neveljavnih glasovnic, glasovanja p? se ni udeležilo 1.526 ali 12,7 odstotkov.
Tako so se na referendumu občani odločili, da bodo plačevali 5 let po 1 odstotek samoprispevka od osebnega dohodka za ureditev centra za usmerjeno izobraževanje. To pomeni, da bodo preurejeni sedanji gimnazijski prostori, razen tega pa bo zgrajena še nova stavba za usmerjeno šolstvo. Po sedanjih načrtih naj bi novi šolski center sprejel učence že v šolskem letu 1977/78.
Kočevski občani že sedaj plačujejo 1 odstotek samoprispevka za komunalno ureditev v vseh krajevnih skupnostih ter za gradnjo bazena in telovadnice v Kočevju. Ta samoprispevek bodo plačevali še do leta 1979. To pomeni, da bodo občani torej plačevali do leta 1979 kar 2 odstotka samoprispevka. j p
t
Spet jurjevanje
Največja dolenjska folklorna prireditev bo 12. in 13. junija v Črnomlju
V soboto zvečer in nedeljo dopoldne, 12. in 13. junija, bo na prireditvenem prostoru v Dragu pri hotelu Lahinja v Črnomlju letos že štirinajst ič zapored največja dolenjska folklorna prireditev - jurjevanje. Nastopilo bo deset belokranjskih folklornih skupin in gostje iz Beltincev.
Jurjevanje, ta starodavni belokranjski običaj, ki se je ohranil do današnjih dni, je v zadnjih letih vzbudilo veliko zanimanje tudi zunaj Bele krajine.
ALJAŽEV STOLP VABI -Posnetek z osmega pohoda, ko so udeleženci okrasili Aljažev stolp pred slavnostno sejo.
Pozdrav XIV. zletu
Pred kratkim je stalni sekretariat zletov bratstva in enotnosti, pravzaprav novomeški zletni odbor, izdal lično brošuro o medzletni akciji, pohodu na Triglav.
Letošnji pohod - udeležilo se ga bo okoli 50 družbenopolitičnih delavcev iz Novega mesta, Karlovca, Siska, Prijedora, Banjaluke in Bihača - se bo nekoliko razlikoval od prejšnjih. Nekaj dni bo krajši, zato pa prav nič manj zanimiv od prejšnjih osmih. Stalni vodja priljubljenih pohodov na naš najvišji vrh Danilo Kovačič je povedal, da bodo letos udeleženci akcije prišli na Triglav po zelo lepi poti. Prvi dan, 23. avgusta, se bodo „sprehodili“ po triglavskem narodnem parku, se osvežili ob izviru Savice in se z roba Komarče (1300 m) spustili k triglavskemu Ornemu jezeru. Drugi dan bodo na poti dobre tri ure, moči za vzpon na očaka pa bodo nabirali na Doliču. Proti Aljaževemu stolpu bodo krenili navsezgodaj zjutraj po Kugyjevi poti, ko pa bodo prišli na vrh, čaka udeležence — svečana seja, po njej pa bodo Novomeščani dobili od Gospičanov zletni prapor »Pozdrav XIV. zletu". Nato se bodo udeleženci, že vajeni hoje, spustili na Kredarico in nadaljevali pot proti Doliču.
Brežice vabijo s cvetjem
Gostoljubno čakajo obiskovalce iz Slovenije in Hrvaške
SODELOVANJE Z DITZINGENOM - Novomeško občino je obiskala delegacija zahodnonemškega mesta Ditzingena iz pokrajine Baden-VVirtenberg. Vodil jo je župan Lang (drugi z desne), ki je hkrati voditelj socialnih demokratov. Gostje so si ogledali novomeški podjetji Novoles in Krko ter se zanimali predvsem za samoupravljanje. Prijateljske stike z Ditzingenom vzdržujejo Novomeščani že vrsto let.	(Foto:	I. Kraško)
Pod geslom „Brežiška po-mlad“ se jutri začenja republiška razstava cvetja. Brežice so si že nadele praznično obleko, pod grajsko streho pa so gostoljubno sprejele razstavljlce cvetja in zelenja iz vse države. Posavski muzej jim je odstopil vse svoje prostore z željo, da bi cvetje zares smiselno dopolnjevalo njegove bogate zbirke.
Na ponedeljkovi tiskovni konferenci, ki ji jc prisostvoval tudi predsednik republiške konference SZDL Mitja Ribičič, so seznanili prisotne z velikim odzivom mladine, društev in krajevnih skupnosti v akcijah za urejanje okolja in drugih pripravah na razstavo, ki zagotovo pomeni korak naprej pri turistični utrdievi Posavja, in kar je še več vredno, spremembo v odnosu ljudi do okolja, do narave. Spominski park, ki so ga zasejali učenci brežiške osnovne šole z mla-
dimi iz vse države, bo prav tako ostal nekaj trajnega tudi potem, ko bo cvetje z razstavišča že ovenelo.
V	grajskih prostorih bodo prikazala svoje delo tudi slovenska hortikulturna društva, Prirodoslovno društvo Slovenije pa uspehe mladinskih krožkov pri raziskovanju onesnaženosti zraka in voda. V stolpni dvorani gradu se bodo od 4. do 7. junija vrstila razna hortikulturna predavanja, ponazorjena z barvnimi filmi in diapozitivi.
Politično premakniti načrtovanje!
Medobčinski svet ZK za Dolenjsko je zaostril odgovornost do vseh, ki ne izpolnjujejo načrtovalnih in usklajevalnih nalog za naslednjo družbeno „petletko"
Medobčinski svet ZK za Dolenjsko ni zadovoljen z dosedanjim načrtovanjem petletke za obdobje 1976 - 1980. Priprava načrtov kasni, z njo pa tudi nujno usklajevanje tako na področju združenega dela, družbenih dejavnosti in krajevnih skupnosti kot med občinami.
Posledica tega je, da je tudi poskus koordinacijskega odbora za usklajevanje srednjeročnih načrtov za dolenjsko regijo premakniti zadevo za nekaj korakov naprej padel v vodo. Na seji 25. maja je namreč ta odbor ugotovil, da v občinah nimajo niti osnutkov dogovorov in sporazumov, zameril pa je, ker iz dveh občin tako imenovanih podpisnikov usklajevanja sploh ni bilo blizu.
Po mnenju medobčinskega sveta ZK je pripravljanje družbenih načrtov ne samo zahteva časa, ampak tudi eden od pomembnih elementov stabilizacije. Medobčinski svet je to vprašanje zaostril, saj je na isti seji ugotovil, da tudi z izvajanjem stabilizacijskih ukrepov na Dolenjskem „ne moremo biti zadovoljni". Politični ukrepi, našteti v sklepih, zahtevajo med drugim učinkovit poseg partijskih komisij za družbenoekonomske odnose na področje načrtovanja.
Sklepi medobčinskega sveta zahtevajo nadalje vrsto ukrepov, ki bodo preprečili improvizacije pri načrtovanju, hkrati pa zagotovili, da bo, denimo, razprava o regionalnem načrtu zajela kar največ ljudi in družbenih sredin. Komunisti, je
SOLIDARNOST S KANIŽARICO
V	solidarnostnem skladu za pomoč poplavljenemu rudniku Kanižarica je bilo v torek, 25. maja, 3.034.648,30 dinarjev. Zlasti velja pohvaliti zaposlene v REK Zasavje, ki so v sklad prispevali kar 862.400,45 dinarjev; prispevke za kanižarske kolege, ki jih je doletela nesreča, so dali tudi delavci REK Zasavje, zaposleni v Švici. Rudarski šolski center iz Velenja je prispeval 36.840,65 din, delavci tozdov rudnika lignita Velenje pa 594.855,65 din. Zaposleni v rudniku Kanižarica so prispevali 138.902,85 din; iz črnomaljske, metliške, novomeške, trebanjske in drugih občin so podjetja in posamezniki prispevali 1.401.648,70 dinarjev.
Več o reševalnih delih v rudniku Kanižarica bomo objavili prihodnjič.
TANKOVSKA PEST
V	POTOKU
29. maja popoldne je 12-lctni Ivan Robek iz Škocjana v potoku Rad ulja našel staro nemško orožje, ki so mu med vojno rekli „tankov-ska pest“. Orožje je bilo še nabito, ve* kot 30 let pa je ležalo v vodi. Fantiček sc na' srečo ni sam lotil razstreljevanja, temveč so domači poskrbeli, da so to storili vešči ljudje.
poudarjeno v sklepih, imajo dolžnost presekati vse neodgovorne po-
sege pri usklajevanju srednjeročnih načrtov. V delovnih organizacijah z več tozdi, posebno v tistih, ki imajo tozde v več občinah ali celo v več regijah, bodo morali takoj ustanoviti svoje komisije za družbenoekonomske odnose in s tem uresničiti enega od sklepov 5. seje CK ZKS.
I. ZORAN
Krška občina slavi
Občina Krško je 7. junij, dan slovenskih izgnancev, proglasila za svoj praznik. Štirideset tisoč ljudi iz Posavja je pred 35 leti prisilno romalo v nemška taborišča širom po Evropi in brestaniški grad je bil zadnje zbirališče nesrečnih družin. To raznarodovalno početje je rodilo upor, ki se je razrasel v široko gibanje in preprečil nadaljnje izganjanje našega ljudstva.
Te dni se bodo v občini zvrstile številne slovesnosti. V Brestanici bodo v soboto odprli novo plinsko-parno elektrarno, ponos kolektiva, ki je za uspešno gradnjo objekta prejel priznanje z Valvazorjevo medaljo. Na otvoritvi pričakujejo kot gosta Staneta Dolanca, sekretarja IK predsedstva CK ZKJ. Več o prazničnih prireditvah in uspehih občine berite še na srednjih straneh današnje številke Dolenjskega lista.
rA/wwwwww^
HORTIKULTUR A 74 BREŽICE4.5.4.7.VI
Razstavo bodo odprli jutri ob 17. uri. Slavnostni govornik bo predsednik republiške konference SZDL Mitja Ribičič. Na grajskem dvorišču bo ob tej priložnosti nastopilo okoli 300 pevcev iz vse občine, godba na pihala iz eapel pa je pripravila promenadni koncert. V soboto zvečer bo na dvorišču nastopila Slovenska filharmonija,
POBRATENJE GASILCEV
V	nedeljo, 30. maja, je bila v Črnomlju proslava ob pobratenju občinskih gasilskih zvez pobratenih občin Črnomlja in Duge Rese. V povorki skozi mesto je sodelovala večina društev iz črnomaljske in dugoreške občine, vseh gasilcev jc bilo okoli 500. Ob 10. uri je bilo slavnostno zborovanje in pobratenje.
Že 2200 -krat „da” za ceste
„V nekaj dneh, kar teče v novomeški občini vpis javnega posojila za ceste v SR Sloveniji, je vpisalo posojilo že 2200 ljudi. Zavezali so se, da bodo prispevali za ceste 4,15 milijona dinarjev/1 je povedal Marjan Simič, predsednik skupine za instruktažo komisij za tehnično izvedbo komisij v novomeški občini.
V	novomeški občini je zajsoslenih okoli 20.000 ljudi. Dejstvo, da se je že na začetku akcije odzvala več kot desetina zaposlenih, obeta, da bodo v novomeški občini do konca septembra res vpisali predvidenih 27,5 milijona dinarjev. Pravzaprav bo treba vpisati nekaj več, ker so na republiški ravni solidarnostno sklenili, da tolminski občini zaradi potresa ni treba vplačevati posojila. Njen delež bo enakomerno porazdeljen na ostale slovenske občine.
Ce se spet povrnemo na novomeško občino, moramo poudariti, da je kar 1 2 delovnih organizacij že v celoti vpisalo posojilo. V tej dvanajsterici so torej denar za boljše ceste posodili vsi, od snažilke do direktorja. Še ena značilnost je tudi, da prispevajo zaposleni v novomeški občini večinoma več kot pol plače. Ce ho šlo tako naprej, bo predvideni znesek presežen, kar pomeni da v
VODIJO NOVOMEŠČANI
Doslej so zabeležili največji vpis javnega posojila za ceste v novomeški občini -2200 ljudi je pripravljeno prispevati skoraj 4,2 milijona dinarjev. Novomeščanom slede Celjani (1210 vpisnikov in 2,4 milijona dinarjev) in Trboveljčani (844 vpisnikov in 2 milijona dinarjev).
V   ^
novomeški občini ne bodo zgradili samo cest, ki so v načrtu, ampak bo
program razširjen.
č pot
za posojilo, ki se 10-odstotno obre-
rog
Ti
reba je vnovič poudariti, da gre
stuje. Vračati ga bodo začeli 1. julija 1979. Poleg tega se vplačani znesek vsako leto odšteje pri davku od skupnega dohodka občanov.
Občinski štab za vpis posojila je napravil tudi predlog za odmero posojila za obrtnike, svobodne poklice in kmete. Obrtniki naj bi vpisovali najmanj 5 odsto‘kov od osnove.
OBISK ŠVEDOV -	23. maja jo obiskal Dolenjsko, Bazo 20 na
Rogu in galerijo v Trebnjem generalni polkovnik Carl Erix Almgren, načelnik generalnega štaba švedske vojske (na sliki drugi l leve proti desni); bil je v gosteh pri generalnemu polkovniku Stanetu Potočarju, načelniku generalnega štaba JLA. Na sliki: gostje si ogledujejo razstavo bratov La^kovičev v trebanjski galeriji.
Osnova je čisti dohodek (nekdanja davčna osnova) po odbitku prispevkov za samoupravne interesne skupnosti in davkov od dejavnosti. Obrtniki, pri katerih se dohodki ne ugotavljajo po tem vozrcu, naj bi vpisovali najmanj 50 odstotkov od osebnih dohodkov, ki jih imajo delavci na enakih delovnih mestih v družbenem sektorju. Isto velja za svobodne poklice.
Za kmete naj ne bi veljala posamezna merila. S krajevnimi skupnostmi naj bi sklenili dogovor, po katerem naj bi krajevna skupnost na svojem območju vpisala 10 odstotkov od skupnega katastrskega dohodka. Znotraj krajevne skupnosti pa bi potem določili, koliko bi lahko prispeval posamezen kmet.
M. B
Suha krajina je razvita!
Tako vsaj meni slovenski izvršni svet — Odločen protest Novomeščanov
V	petek je v Uradnem listu SRS izšel odlok IS skupščine SR Slovenije o območjih, ki se štejejo za manj razvita. Med temi območji ni Suhe krajine, razen tistega dela, ki je v nerazviti trebanjski občini!
Suha krajina sega na območja štirih občin: novomeške, kočevske, grosupeljske in trebanjske. Meri 46.978 hektarjev, kar je več kot povprečna slovenska občina, na suhokrajinskem območju živi 13.567 ljudi, večinoma so kmetje. Kljub temu Suha krajina ni našla mesta v republiškem seznamu manj razvitih območij! So pa recimo na tem spisku Brkini (vse občine in krajevne skupnosti), krajevna skupnost Dravograd, KS Selnica ob Dravi itd.
Novomeški, trebanjski, grosupeljski in kočevski predstavniki v republiški skupščini so več kot enkrat opozorili, da Suha krajina izpolnjuje prav vsa merila nerazvitosti, vendar je bilo, tako kaže, vse bob ob steno.
Delegati skupščine občine Novo mesto so na seji 1. junija sklenili, da bodo republiškemu izvršnemu svetu zastavili javno vprašanje, zakaj je Suha krajina izpadla iz seznama manj razvitih. Na svojih ravneh bodo ukrepale tudi novomeške družbenopolitične organizacije.
Prebivalci novomeške občine se sprašujejo, kako je mogoče, da tako resen organ, kot je slovenski izvršni svet, v odloku o manj razvitih območjih „poza-bi“ na neko Suho krajino - sinonim za revščino, zaostalost in apatičnost Zanimivo je tudi, da slovenski izvršni svet po razpravi
o	manj razvitih v republiški skupščini novomeškega ni obvestil o svojih namerah. Strela je udarila z jasnega!
M. B.
AMATERSKI ODER
V	KOSTANJEVICI
V	torek, 8. junija, bodo v Kostanjevici gostovali igralci amaterskega odra ,,Stanko Černelč" iz Brežic. Uprizorili bodo Sartrovo dvodejan-ko ..Spoštovanja vredna vlačuga", za katero so doslej dobili že veliko priznanj. Konec prihodnjega tedna bodo obiskali še Slovence na Tržaškem, kjer napovedujejo dve gostovanju
NAŠIM DVA ZLATA ZNAKA SINDIKATOV
Zlati znak sindikatov — priznanje, ki ga podeljuje Zveza sindikatov Slovenije najzaslužnejšim sindikalnim delavcem - sta letos prejela tudi Anton Šercer iz Kočevja in Franc Veselič iz Brežic, Anton Šercer, predsednik občinskega sveta Zveze sindikatov Kočevje, dela na odgovornih mestih v sindikatu že od osvoboditve dalje. Franc Veselič, nadzorni medobčinski tehnik enote v splošni bolnišnici v Brežicah pa deluje v raznih organih sindikata od leta 1949 dalje.
Po nestalnem vremenu v začetku in v sredini tedna se bo ob koncu tedna vreme prehodno izboljšalo in nekoliko topleje bo.
tedenski
mozaik
Tradicija (ki se jo Britanci pikolovsko natančno držijo) veleva, da lahko ministrski predsednik, ki odhaja iz rezidence v Downing Streetu številka 10, za slovo podeli častne naslove (lord, sir, baron itd.) nekaterim zaslužnim Britancem To je storil tudi Harold Wilson, ko je odšel v pokoj -toda skorajda bi bilo bolje, da bi se poslovil brez tega. Stvar je namreč taka, da je njegov izbor počaščenih izzval neverjetno ogorčenje v britanski javnosti Časopisi mu očitajo, da je „obdaril“ samo svoje prijatelje (tako je postal „sir“ tudi njegov osebni zdravnik) ali pa predstavnike najvišjih denarnih krogov.
Medtem pa so v Združenih državah Amerike dokončno sklenili, da bodo objavili nekatere podrobnosti posebne raziskave, ki jo je opravila skupina senatorjev v zvezi s poročilom Warrenove komisije. Za osvežitev spomina: VJarren je bil predsednik vrhovnega sodišča Združenih držav Amerike, ko so ubili predsednika Kennedyja in Kennedyjev naslednik Johnson ga je imenoval za predsednika posebne komisije, ki je dobila nalogo, naj razišče umor. Komisija je to tudi opravila in izdala svoje poročilo - kipa je pri priči postalo sporno. Nekateri so namreč le ob njegovem izidu napovedovali, da komisija ni povedala vsega, kar bi morala, toda tedaj ni bilo za to nobenega pravega dokaza. Sedaj pa je posebna komisija ugotovila, da je to res in tudi navedla podrobnosti. Na primer: Warrenova komisija ni nikjer objavila, da je CIA malo pred tem, ko so ubili Kennedyja, pripravljala umor kubanskega predsednika Castra. In zakaj ne? Preprosto zato, ker nihče iz CIA in FBI ni hotel tega povedati ne Warrenu in ne kakemu drugemu članu komisije. In kakšne zveze naj bi to imelo? Odgovora na to vprašanje seveda še ni, ampak nekateri pravijo, da so morebiti Ken-nedyja ubili za povračilo ali kot maščevanje, ker je CIA hotela ubiti Castra... za zdaj samo ugibanja, toda zgodovina bo še povedala svoje ...
Vinogradništvo kliče
Gostišča in trgovina v Sloveniji dobijo od slovenskih vinogradnikov komaj polovico vina, ki ga prodajo porabnikom. Le leta 1973, ko je bil pridelek največji, so dobila okoli dve tretjini. Zakaj ne pridelamo več vina, saj imamo veliko vinorodnih hribov?
V Sloveniji je več kot 20.000 so razmetane med dobrimi viha vinogradov, od tega družbenih okoli 3500 ha. Ob najboljši letini v zadnjih 10 letih so v poprečju dali le 5000 kg grozdja na hektar, ob najslabši pa le malo več kot 3000 kg. V obnovljenih večjih vinogradih načrtujejo 10.000 kg na ha.
Vinogradov torej ne potrebujemo več, le obnoviti bi bilo treba stare. Pri tem bodo seveda tudi nekatere nove parcele med vinogradi zasajene z vinsko trto, druge male, razdrobljene, ki se jih ne splača obdelovati, pa bodo opuščene. Velike vinograde bo treba delati tudi na malih zasebnih parcelah. Na Primorskem se je to že močno uveljavilo. Tudi na Dolenjskem so že vidni prvi uspehi. Drugod pa bo treba stvari bolje pripraviti.
Na podravskem vinorodnem območju je zasebnike še vedno težko pregovoriti, da bi na združenih parcelah naredili večje vinograde. Za nekatere menda ni dovolj spodbudno, da bi taka obnova bila cenejša in da bi tudi obdelovalni stroški s stroji bili nižji. Pri agrokombinatu Krško opozarjajo zlasti na posameznike, ki jim vinogradništvo ne pomeni posebnega vira dohodkov. Njihove parcele
so
nogradniki, ki bi bili za skupno obnovo. A oni tega ne marajo. Raje jih namenijo za počitniške hišice ali kaj drugega.
Vinogradniki pravijo, da bi bilo treba določiti - to pravico imajo občine - katera območja bodo namenjena za sodobno vinogradništvo in kje se lahko gradijo počitniške hišice. Razmejiti bi bilo treba enako kot med kmetijstvom in za gradbene potrebe. Dovolj je takih hribčkov, ki ne ustrezajo za večje vinograde, za počitniško vinogradništvo pa bi bili dobri.
Zasebni vinogradniki zadnja leta veliko obnavljajo. Po načrtu naj bi obnovili vsako leto po 240 ha, a so nekatera leta kar dvakrat toliko. Po teh izkušnjah naj bi v sedanjem petletnem obdobju obnovili letno 813 ha, družbena posestva pa še 265 ha. To je kar dvakrat toliko, kot je bUo določeno z dolgoročnim načrtom razvoja vinogradništva. Po uresničitvi načrta bo organizirano, sodobno obnovljenih 11.240 ha ali skoraj dve trejini vseh vinogradov v Sloveniji. Všteti so vsi družbeni vinogradi in večje obnove zasebnikov v kooperaciji.
Pri obnovah vinogradov ne gre le za zvečanje pridelka, da ne bi bilo treba vina kupovati
t
•• •• •: ;
CONSTANCA - Ali bo mar Švica dobila svojo mornarico - in to še vojno povrhu? Tako je vsaj videti na tej zares redki fotografiji: švicardd vojaki se vkrcavajo na ladjo ob pomolu jezera Constanca. Toda Švicarji si lahko oddahnejo: ne bodo imeli vojne mornarice, gre le za manevre, med katerimi so se vojaki vkrcali na potniško ladjo, ki sicer prevaža tod potnike in turiste. (Telefoto: UPI)
drugod, temveč tudi za nižje pridelovalne stroške. Tudi v drugih republikah namreč pre-oej obnavljajo in bodo vse večji konkurenti na trgu. Kdor bo znal pridelati z nižjimi stroški, bo tudi lahko prodajal po nižji ceni, ne da bi zaradi tega imel izgubo. Drugi cilj pa je, v sodobnih vinogradih pridelati tako kakovostno vino, da ga tudi po ustrezno višji ceni ne bo težko prodati.
JOŽE PETEK
tedenski zunanjepolitični pregled
IZ ZADNJEGA PAVLIHE
- VES SVET JE PRISTOPIL K IZVAJANJU NAŠEGA ZELENEGA PLANA. POLJAKI
NAM PRIDELUJEJO ČEBULO, EGIPČANI KB0MPIB, MAD2ABI ZELJE, NIZOZEMCI KORENJE, BOLGARI KUMARE, ROMUNI PAPRIKO, PLAN UVOZA ZA PREOSTALE PRIDELKE PA MENDA SE NI DOLOČEN...
tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled
Na seji centralnega komiteja ZK Slovenije (seja je bila prejšnji četrtek) so posebno pozornost posvetili uveljavljanju samoupravnega družbenega planiranja - ob tem pa je razprava tekla še posebej o idejnopolitičnih izhodiščih dogovora o temeljih družbenega plana Slovenije za prihodnje srednjeročno obdobje, se pravi za obdobje do leta 1980. Poudarek v razpravi in v uvodni besedi (ki jo je podal član DC predsedstva CK ZKS Miran Potrč) je bil jasen: delavec v združenem delu, čigar položaj nedvoumno opredeljuje že ustava, je edini subjekt odločanja in razpolaganja z dohodkom, iz tega pa izhaja tudi družbeno ekonomsko bistvo samoupravnega družbenega načrtovanja.
Poudarjeno je bilo še, da delavci v TOZD ne načrtujejo samo materialnega in socialnega razvoja v okviru temeljne organizacije, marveč da svoje interese in cilje usklajujejo tudisz delavci drugih TOZD, s katerimi so povezani v procesu družbene reprodukcije in ustvarjanja dohodka, pa tudi pri uresničevanju svojih potreb na področju družbenih dejavnosti. Takšno usklajevanje jim slednjič omogoča, da obvladujejo - prav prek samoupravnega družbenega planiranja - zares celotni proces družbene reprodukcije.
Na tokratni seji CK ZKS je bilo tudi rečeno, da za sedaj še nismo uspeli docela preseči starega pristopa k načrtovanju — da mnogokje oblikovanje srednjeročnih razvojnih načrtov še ni zasnovano na samoupravnih temeljih, marveč da nosi s seboj še sledove podjetniške oziroma ozke skupinske miselnosti. Predvidevanja posameznih nosilcev družbenega planiranja ponekod še niso medsebojno usklajena — niti niso docela ustrezna glede na naše realne razvojne možnosti v bližnji prihodnosti. Poudarjeno je bilo, da moramo v prihodnjem razvojnem obdobju stremeti za postopnim, vendar odločnim odpravljanjem strukturnih neso-
razmerij ter za tem, da bomo izboljšali položaj Slovenije v menjavi s tujino, hkrati
Ja zagotovili stabilno in dinamično gospo-arsko rast naše republike. Naloge komunistov ob tem so odgovorne: posamezniki namreč marsikje še računajo s tem, da bo država še nekako posegala vmes pri uresničevanju njihovih nesamoupravno zasnovanih razvojnih ciljev - čemur pa se morajo zlasti komunisti v vseh okoljih odločno upreti.
Prejšnji teden so v republiški skupščini zasedah vsi trije zbori — soglašali so z osnovnimi ugotovitvami ter predlaganimi ukrepi, ki jih ob oceni sedanjega gospodarskega trenutka v naši republiki predlaga izvršni svet.
Poudarek samoupravnemu načrtovanju
vplivati tako na predvideno rast proizvodnje kot na življenjski standard pri nas.
Minuli petek smo v Jugoslaviji praznovali pomembno in veliko delovno zmago: iz Beograda v Bar je odpeljal prvi vlak po dograjeni novi železniški progi, katere dograditev pomeni uresničenje načrtov, starih 120 let. Predsednik Tito, ki je bil z drugimi najvišjimi predstavniki v prvem vlaku na slavnostni otvoritvi te pomembne nove železniške proge, dolge 476 kilometrov, je graditeljem čestital. To je eden naših največjih objektov, ki smo jih zgradili v samoupravni socialistični družbi, je dejal. Graditelji naše nove proge, k velja za najtežjo železniško progo v tem delu Evrope, so dokazali, da za naše delovne ljudi ni objekta ne doma ne v svetu, ki ga ne b bili sposobni zgraditi.
Še eno delovno zmago smo prejšnji teden — v soboto — proslavili v Sloveniji, natančneje v njenem severnem delu: v Mariboru je bila otvoritev tamkajšnjega novega potniškega letališča, ki bo spodbujalo hitrejši razvoj tega dela naše republike, saj pomeni novo mednarodno letališče (s katerega je v soboto vzletelo letalo DC-9) hitro povezavo štajerske metropole z Beogradom.
Samo na kratko povejmo, da sta prejšnji teden upravni odbor republi§ce gospodarske zbornice in predsedstvo republi3cih sindikatov soglašala s tem, da se 20% lani zbranih solidarnostnih sredstev v naši republiki nameni za odpravljanje posledic omenjenih sredsti
potresa v Posočju, večina
stev pa
Izraženo je bilo soglasje glede usmeritev za selektivno oživljanje proizvodnje — predvsem tiste, ki ustreza potrebam trga in najde svojo pot na trg tako doma kot na tujem. Ob
tem je bilo zlasti poudarjeno, kako po- ^ nadajješla za potreba obnove naKozjan-membno je pospešiti proces združevanja dela sicen,) za kar je bila spočetka tudi namenjena, in sredstev — gospodarski trenutek narekuje Rečeno je bilo še, da se bo gospodarska zbornica zMi povezovanje med OZD v ugovini in
proizvodnji. Rečeno je bilo še, da gibanja na panog jn prc^ posameznih OZD.
področju cen niso realni odraz sprememb v jn & novica glede začetka gradnje jugoslovan-
oroizvodnji marveč predvsem posledica skega plinovoda: že 21. junija bodo začeli graditi
7aHr>pvania cen Sicer ueodna ta plinovod v vzhodnem delu Jugoslavije - skupna politike zadrževanja «:en a cer ugoui a	pUnovoda bo 600 kilomettov> gradnja pa
gibanja cen (zaustavitev njihovega višanja) vejjaia 2740 milijonov dinarjev (pri čemer sode-
utegnejo že v prihodnjih mesecih povzročiti iuje mednarodna banka s približno 59 milijoni
gospodarstvu določene težave, so menili dolarjev investicijskega posojila). Za začetek bodo
delegati v razpravi, te težave pa utegnejo
zgradili ta plinovod med Horgošem in Paračinom.
Jugoslavija je vselej dosledno podpirala pravičen boj afriških narodov ne samo med njihovo oboroženo borbo, marveč tudi v kasnejšem spopadu za svetlejši prostor pod soncem - in tega afriški narodi ne bodo nikoli pozabili.
To je izjavil predsednik državnega sveta republike Gvineje-Bissao Luis Cabral med pogovori, ki jih je imel s predsednikom SFRJ Josipom Brozom Titom v Miločeru. Gost iz prijateljske neuvrščene dežele na zahodni obali Afrike je pri nas na uradnem obisku.
Sicer pa so pogovori med obema državnikoma, ki so se jima kasneje pridružili tudi njuni sodelavci, zajeli tudi dvo-' stranske odnose ter pregled vseh naj pomembnejših mednarodnih problemov, tako ekonomskih kot političnih.
Še posebej sta državnika razpravljala o bližnji konferenci neuvrščenih v Colombu, na katero se v svetu neuvrščenih že dalj časa pospešeno pripravljajo.
MINIC V ALŽIRU Medtem je zvezni sekretar za zunanje zadeve Miloš Minič govoril na sestanku koordinacijskega biroja v Alžiru, na katerem razpravljajo o najpomembnejših zadevah v zvezi s konferenco v Colombu.
Miloš Minič je poudaril, daje najpomembnejše v tem trenutku za svet neuvrščenih ohraniti in utrditi enotnost gibanja, pri čemer je dejal, daje prav ta enotnost v zadnjem času bila nekajkrat na hudi preizkušnji - ki pa jo je dobro prestala.
Razlike med neuvrščenimi so kajpak nujna posledica bistveno različnih pogojev razvoja, tradicij in zgpdovine slehernega izmed narodov neuvrščenih dežel, toda prav te razlike so tisto, kar svet neuvrščenih krepi in približuje.
Sicer pa je zvezni sekretar v svojem govoru, ki je naletel na izredno pozitivne odmeve v krogih delegacij, ki sodeluje na alžirskem sestanku koordinacijskega biroja neuvrščenih, poudaril, da Jugoslavija veliko pričakuje od konference v Colombu, na katero se pripravljamo zelo skrbno in zavzeto.
Koordinacijski biro razpravlja med drugim tudi o tem, kdo izpolnjuje pogoje za pristop k gibanju, pri čemer je že sedaj znano, da je dežel, ki bi bile rade v tej ali oni obliki (kot redne članice, opazovalke ali gostje) prisotne v Colombu, že sedaj precej več kot jih je bilo na zadnji konferenci neuvrščenih na vrhu v Alžiru.
„ KRVAVI TEDEN“
Bejrut je doživel svoj ,.krvavi teden“, v katerem je padlo 260 ljudi, okoli 700 pa jih je bilo ranjenih. Predsednik republike Saikis doslej ni uspel spraviti
sprtih strani, ki se še vedno silovito spopadajo.
Bejrut in nekatera druga mesta so pod moril&o točo raket in granat, povsod pa prežijo tudi ostrostrelci. Kako silovito je streljanje, pričajo tudi podatki o mrtvih in ranjenih celo v najvi^ih političnih krogih.
In kljub temu, da v Libanonu ni človeka, ki bi si po sedaj že trinajst mesecih trajajoči držav-
Cabral
pri
ljanski vojni, ki je terjala že več kot 20.000 mrtvih, ne želel miru, je vendarle žalostna resnica, da tega še vedno ni videti.
KONČAN UNCTAD
S krompromisom, ki sicer ne zadovoljuje popolnoma dežel v razvoju, je pa vendarle uspeh, se je končalo zasedanje UNCTAD vNairobiju.
Konferenca se je začela v „ precej optimističnem vzdušju, ’ se nadaljevala s precejšnjimi njihanji in pred koncem grozila malone s polomom — pa je vendarle sedaj, po njenem koncu, objektivno vzeto še en korak naprej na dolgi poti do pravičnejših mednarodnih ekonomskih odnosov.
Nektaere najbolj razvite dežele so se vse do zadnjega krčevito upirale zahtevam dežel v razvoju, naposled pa so pristale na konkretna pogajanja o ustanovitvi sklada za surovine, ki naj bi preprečeval prevelka njihanja v cenah.
Sporazum so dosegli tudi o nekaterih drugih vprašanjih, pri čemer so dežele v razvoju pokazale izredno veliko trdnost in enotnost.
TELEGRAMI
DŽAKARTA - Predsednik indo-nezijske republike Suharto je sprejel namestnika zveznega sekretarja za zunanje zadeve Lazarja Mojsova. Eno uro sta se pogovarjala o bližnji S. konferenci neuvrščenih in zgodovinskem pomenu neuvrščenih v širših mednarodnih odnosih.
DILI - Na vzhodnem Timorju so se poslanci zbrali na prvo zasedanje narodne skupščine. Sklenili so, da bo ta otok, ki je bil več kot 400 let portugalska kolonija, postal indonezijska provinca.
RIM - Italijo bo ta teden preplavil val stavk. Nekatere so se že začele. Stavkali bodo delavci, zaposleni v hotelirski industriji, bančništvu, trgovini in transportu, ki zahtevajo uresničitev delovnih pogodb. V četrtek bo začelo stavkati 900.000 zaposlen ih v trgovini.
BEOGRAD - Predsednik republike Josip Broz Tito je poslal predsedniku tunizijske republike Habibu Burgibi brzojavko, v kateri mu je čestital ob obletnici razglasitve neodvisnosti Tuni»«»
MR
k£PO JtVNASI
domovih: biti MLAD
240 MLADINCEV— Ob dnevu mladosti so v kočevski osnovni šoli svečano sprejeli v mladinsko organizacijo 240 pionirjev iz osnovnih šol Kočevje in Struge ter kočevske posebne osnovne šole. Ob sprejemu je novim članom ZSMS govoril predsednik OK ZSMS Kočevje Rudi Orel. (Foto: F. Brus)
STEBRI OBETAJO - Kot pravijo graditelji novega novomeškega mostu je opravljeno že veliko dela, saj šest nosilnih stebrov, la so jih zabetonirali tudi do 12 metrov globoko v Krkino dno, obeta, da bo poslej delo steklo hitreje. Na sliki: novi most pri Ragovem.
KLAVIRSKI KONCERT V NOVEM MESTU - V Dolenjski galeriji, kjer so še vedno razstavljene grafike učencev osnovnih šol iz novomeške občine, je bil 28. maja zvečer klavirski koncert: učenci vseh razredov glasbene šole Maijana Kozine so uro in pol izvajali klavirske skladbe znanih avtorjev. Prireditev je bila v počastitev 30-letnice novomeške glasbene šole. Med tem se naglo približuje tudi osrednja proslava tega jubileja. Bo v drugi polovici junija, učenci pa bodo izvajali klavirske in druge skladbe Marjana Kozine, po katerem se šola imenuje. (Foto: I. Zoran)
PONOVNO O INTEGRACIJAH
V ponedeljek, 31. maja, so se v čateškem motelu srečali predstavniki posavskih občinskih skupščin in družbenopolitičnih organizacij. Izmenjali so mnenja o reševanju aktualnih vprašanj ob uresničevanju dolgoročnega koncepta razvoja pokrajine. Po uvodnih mislih predsednika MS ZSS in tajnika medobčinskega odbora gospodarske zbornice za Posavje so se najdlje zadržali pri zastavljenih načrtih za povezovanje posavskih kmetij in trgo-via Podprli so poskuse za integracijo v obeh gospodarskih dejavnostih ter zahtevali predvsem hitrejša ukrepanja v praksi in vzporedno pripravo manjkajočih ekonomskih analiz.
V torek bodo v Novem mestu razpravljali o varčevalnih ukrepih, ki jih je regionalna zdravstvena skupnost pripravila za leto 1976. Če bodo ukrepi sprejeti, bodo obvezni tudi za vse občinske zdravstvene skupnosti
Sejmišča
NOVO MESTO: zadnjega maja so rejci pripeljali na sejem 424 pujskov in 43 nad tri mesece starih prašičev. Prodali so jih samo 175, zato so morali prodajalci precej popustiti pri cenah. Pujski so veljali od 500 do 700 din, starejši prašiči pa od 710 do 820 din.
BREŽICE: 29. maja so na brežiškem sejmu kmetje ponujali 540 prašičev, od tega le 18 starin nad tri mesece. Kupčija je bila kar dobra, saj je lastnika menjalo kar 414 živali; pujski so veljali od 34 do 35 din, starejši prašiči pa 20 do 21 din kilogram žive teže.
Varčevalni „paket“ ne sme prizadeti zdravstvenega varstva
Več predlaganih ukrepov se nanaša na red v zdravstveni službi. Poslej naj bi bolj izrabljali delovni čas in opremo, čakalna doba naj bi se skrajšala, da bi bilo kar najmanj izostankov z dela, pa bi bilo nujno odpreti tudi popoldanske ordinacije.
Predvideli so tudi ukrepe, ki naj zmanjšajo odliv sredstev in primanjkljaj regionalne skupnosti. Gre za to, da bi pospešeno razvili dejavnosti, ki na našem območju najbolj „šepajo“. To naj bi dosegli s preusmeritvijo ,rezerv", ki v zdravstvu prav gotovo še niso povsem izčrpane.
Pretiranemu zaposlovanju naj bi stopili na vrat. V delovno razmerje bodo sprejeli samo toliko novih de-
Kmetijski nasveti
Ponavljanje starih napak
Kot da mnogi naši kmetje ne morejo iz kože. Še vedno se dogaja, da posvečajo travnikom in pašnikom mnogo manj pozornosti kot njivam in da z njimi slabo gospodarijo, tako kot so njihovi očetje in dedi. Tudi letošnjo pomlad opažamo, da ne upoštevajo navodil in priporočil strokovne službe glede spravila, pa tudi nujno potrebnega gnojenja.
Vse preveč odlašajo s košnjo. Čeprav bi bilo treba travnike prvič pokositi že v drugi polovici maja, da bi tako ujeli najbolj primeren čas, ko je trava v fazi latenja ali tik pred cvetenjem, večina trave še stoji. Ker je v tem obdobju pogosto neugodno vreme in je težko ujeti vsaj tri zaporedne sončne dneve, je zelo priporočljivo travo silirati. Ta postopek se sicer zdaj že pogosteje uporablja, vendar še vse premelo v primerjavi s prednostmi, Id jih prinaša.
Naj samo še enkrat ponovimo: pri sušenju krme na tleh zna-Jajo izgube hranljivih snovi do 60 odstotkov, če nagaja vreme, pa celo več. Če pa krmo siliramo, so izgube neprimerno manjše in običajno ne znašajo več kot eno desetino hranljivih snovi.
Kljub nekaterim že storjenim napakam seveda tudi letos še ni vse izgubljeno. Z dognojevanjem travnikov, ki se pri nas le počasi uveljavlja, je mogoče zamujeno nadomestiti in pridelati več kvalitetne krme v drugi in tretji košnji. Strokovnjaki priporočajo, naj bi boljše dvokosne travnike po prvem odkosu dognojili s ISO do 200 kilogrami gnojila NPK 17:8:9 ali s kakimi 100 kg KAN-a. Trikosne travnike naj bi po vsaki košnji dognojili z 200 kg NPK 17:8:9 ali 100 do 150 kg KAN-a ali z 80 kg dušičnega gnojila z imenom urea. Priporočeno je zlasti še dognojevati čredinske pašnike, in to po vsaki košnji ali paši.
Da ponovimo: zgodnja košnja, siliranje in dognojevanjje - to zagotavlja živinorejcu zares dobro domačo krmo, brez katere ni in tudi ne more biti donosne govedoreje.
Inž. M. L.
lavcev in tam, kjer bi lahko izboljšali organiziranost službe in dosegli večjo učinkovitost. Kajpak za zaposlovanje lastnih štipendistov ne bo omejitev.
Pacienti naj bi poslej dobivali manjše količine zdraviL Pri predpisovanju in izdajanju se bodo omejevali na najcenejša zdravila, vendar pa njihov učinek ne bo smel biti manjši. Zavarovanec bo neporabljena zdravila lahko vrnil zdravniku.
Več ukrepov se nanaša na zmanjšanje bolniškega staleža. Ponekod je ta zelo velik in hudo zajeda zdravstvene sklade. Stalež naj bi zmanjšali vsaj za 15 odstotkov. Ta napotek bi morala upoštevati tudi zdravniška komisija pri regionalni skupnosti.
Z brežiško bolnišnico bodo sklenili poseben dogovor, po katerem naj bi le-ta v prihodnje pacientov iz krške občine ne pošiljala drugam kot v novomeško bolnišnico. Zanimivo je še, naj bi regionalna skupnost poslej plačala račune le za storitve, ki bodo opravljene v skladu z varčevalnimi ukrepi.
I. Z.
Polna skladišča — toda ne pri trgovcih.
Polna skladišča
Knjigovodski podatki povedo, da se je tako imenovana vnovčena realizacija v črnomaljski, metliški, novomeški in trebanjski občini letos v prvem četrtletju precej povečala v primerjavi z enakim lanskim obdobjem. Počasneje so naraščala plačila za nabave materiala. Na podlagi tega sodijo, da se je obseg medsebojnega zadolževanja zmanjšal, podjetja pa so bila previdnejša pri nabavah.
Še posebej se je vnovčena realizacija povečala zaradi pospešene poravnave obveznosti iz dolžniško-upniških razmerij. To se je zgodilo že pred izvedbo multilateralne kompenzacije. Sam ta ukrep sicer ni imel učinka, kakršnega so predvidevali, ampak je prej omenjeni uspeh
nastal bolj zato, ker so v delovnih organizacijah dosledneje izvajali druge določbe iz zakona o poravnavi obveznosti, nastalih do 31. de-' cembra lani, in poravnavi obveznosti v prvem trimesečju 1976.
Kupi denarja na žiro računih so se hitro povečali Ugotavljajo, da od tri do šestkrat. Večja likvidnost, ki se je tako pojavila, pa je predvsem posledica manjših nabav reprodukcijskega materiala in trgovskega . blaga. To je v industriji med drugim povzročilo kopičenje zalog izdelkov.
Omeniti kaže še eno dejstvo, iz katerega je razvidno, kako se je v praksi pokazala namera zakona o obvezni poravnavi: trgovska podjetja v zadnjih mesecih sploh niso izrabila razpoložljivih sredstev . (posojil) pri bankah. Da ni bilo zanimanja za kratkoročna posojila, sta dva razloga: prvi so previsoke obresti, ki jih dohodek trgovine pri zamrznjenih maržah ne prenese, drugi pa bojazen, da bi z najetjem kratkoročnih posojil povečane zaloge slabo vplivale na zagotavljanje trajnih obratnih sredstev.
Še centri moči?
Posavska banka (podružnica LB) je morala 5. aprila vrniti zavarovalnici „Sava“ 11.500.000 dinarjev kratkoročnih sredstev, ki šobila naložena pri tej banki in so služila za kratkoročno kreditiranje. Po novih predpisih o zavarovanju plačil je pritisk na ta sredstva še dosti hujši, posebno „lačne“ kratkoročnih posojil so delovne organizacije trgovine in kmetijstva.
Te stare milijarde v Posavju torej ne bo! Zakaj je tako, ni umljivo. Po
Mihael Keršič, predsednik IS ObS Sevnica: krepiti kreditni potencial regionalne banke.
novem naj bi namreč bilo pravo mesto za takšne vrste naložb iz prostih
„Posavje", trgovsko gostinsko podjetje na veliko in malo Brežice,
TOZD trgovina na malo.
razpisuje
PROSTA UČNA MESTA
za sprejem 20 učencev za izučitev poklica prodajalca mešane stroke. Kandidati, ki želijo skleniti učno pogodbo, morajo izpolnjevati naslednje pogoje.
a) da so stari najmanj 15 let in največ 18 let;
b) da so uspešno dokončali osemletko;
c) da izpolnjujejo zdravstvene pogoje, kar ugotovi zdravstveni zavod v Brežicah.
Prednost pri sprejemu bodo imeli kandidati z boljšim učnim uspehom. Učencem pripada ves čas šolanja nagrada v znesku 720 00 za I. letnik, 840,00 din za II. letnik in 1.000,00 din za III. letnik.
Kandidati naj vložijo prošnje do 15. 6. 1976 pri splošnem sektorju delovne organizacije. Vlogi je potrebno priložiti izpisek iz rojstne matične knjige in zadnje šolsko spričevalo.
sredstev zavarovalnice „Sava“ le na sedežih rizičnih skupnosti kot je v Krškem in ne v republiški centrali Ljubljani! Proti temu še v centrali Save ne morejo nič, saj konec koncev je tako tudi v ustavi Rizična skupnost naj bi torej bila brez „dote“. Banka se je za podporo obrnila na občinske izvršne svete, ki pa ne morejo dobiti denarja nazaj, ker ne odločajo o njem. Predsednik sevniške-ga izvršnega sveta Mihael Keršič je to izpostavil tudi na seji občinske konference ZK v ponedeljek v Sevnici ko so govorili o osnutku zakona o združenem delu.
A. 1.
Za razmislek
Kot smo lahko pred kratkim prebrali v dnevnem časopisju, bodo letos in prihodnje leto dokončali posodobitvena dela na progi Šentilj - Koper. Vlaki ki zdaj na nekateriji odsekih ne morejo hitreje kot 10 km na uro, bodo poslej lahko vozili tudi do 100 km na uro. To pa ne bo edina železniška izboljšava v _ Sloveniji. Do leta 1980 naj bi prišla na vrsto tudi proga Jesenice - Dobova, od tega tudi del, ki „teče“po Posavju. O izboljšavi dolenjske železnice nismo prebrali ničesar, prav gotovo pa jo programi omenjajo.
Tako se tudi železnici ki jo v zadnjih letih pestijo najrazličnejše težave, obetajo lepši časi, hkrati pa lahko upa, da bodo poslej po njenih tirih vozili ne le polni potniški, ampak tudi tovorni vagoni.
Ali pa ob izboljšavi železnic lahko upajo ceste na daljšo življenjsko dobo? To vprašanje se zastavlja prav zdaj, ko po vsej Sloveniji vpisujemo javno posojilo za uresničitev načrta cestnih del do leta 1980. Cesto je bilo v razpravah, tudi na Dolenjskem, slišati pripombo, da bi morali pripraviti načrt, kako preusmeriti tovorni promet, posebno nepokvarljive tovore, S ceste na železnico. Nobenega dvoma ni, da težko naloženi tovornjaki ceste najbolj uničujejo. Pa ne samo to: največ zastojev na cesti povzročijo prav ta vozila. Ob tem je nemalokrat videti, kako vlak s praznimi vagoni prehiteva počasne kolone preveč obremenjenih tovornjakov. Že navedeno teže na nevzdržne razmere v
PI“	I.	ZORAN
AMD NOVO MESTO Cesta herojev 27
Razpisuje prosto delovno mesto:
PRIUČENI
AVTOMEHANIK
Pogoji:
odslužen vojaški rok, vozniško dovoljenje B - kategorije, poizkusno delo traja tri mesece. Prijave sprejemamo do 15. junija.
SEJEM V ŠKOCJANU
V soboto, 5. junija, bo v Škocjanu velik živinski sejem. Prodajalci in kupci živine vabljeni!
rredno le zapisati
,Alarm in odmev“ - Tak vznemirljiv naslov je upravičeno dal gospodarski list „Privredni pregled“ svojemu članku, v katerem piše o gospodarjenju v letošnjih prvih štirih mesecih. Industrijska proizvodnja v Jugoslaviji se je namreč v aprilu zmanjšala za 4,3 odstotke v primerjavi z lanskim aprilom, štirimesečna rast pa je znašala komaj 0,8 odstotka. Ena bistvenih postavk resolucije v ekonomskem in socialnem razvoju, ki predvideva 6-odstotno rast industrijske proizvodnje, se še zdaleč ne uresničuje.
»Alarm in odmev”
List dodaja, da v prejšnjih šestih letih industrijska proizvodnja v prvem četrtletju ni nikdar naraščala za manj kot 9 odstotkov, nakazuje tudi vzroke za letošnjo zaostajanje, med drugim, da je gospodarstvo lani vplačalo družbenopolitičnim skupnostim 9,6 milijard dinarjev več, kot je bilo predvideno z resolucijo za lansko leto. Ta „davek“ je precej oslabil reproduktivno sposobnost gospodarstva, posledice tega pa se kažejo na proizvodnji.
Republiški zavod za statistiko sporoča tudi, kako je z industrijsko proizvodnjo v Sloveniji Ta je še bolj zaostala kot v drugih republikah, saj je bila v aprilu kar za 11 odstotkov manjša kot lani V nekaterih panogah je zmanjšanje doseglo velike številke: v elektroindustriji 21 odst., v tekstilni 16 odst., v lesni 12 odst. itd. Samo v usnjarsko-obutveni industriji in premogovnikih so naredili letos več kot aprila lani. Med glavne vzroke sedanjega zastoja štejejo zmanjšan uvoz surovin in delov (od tega je Slovenija odvisna močneje kot druge republike) in velike zaloge dokončanih izdelkov.
Za Dolenjsko lahko rečemo le, da se po skopih podatkih iz posameznih občin oz. podjetij zaostajanje odraža manj ostro, čeprav imamo precej take industrije (tekstilna, lesna, elektroindustrija), ki je v aprilu letos najbolj izrazito nazadovala.
M. L.
Pred slovesom tisoč vezi
V Metliki se je končal uradni del mednarodnega seminarja o zadružništvu za dežele v
razvoju — Pred odhodom še obisk v Krki
V ponedeljek so z Otočca odšle zadnje predstavnice dežela v razvoju, udeleženke seminarja, ki ga je organizirala Švedska. V tednu dni bivanja pri nas se je z 21 Afričankami in Azijkami spletlo tisoče drobnih prijateljskih vezi.
S potekom dela seminarja, ki je potekal na naših tleh, je bila zadovoljna direktorica g. Margareta (ir Istro m. Večkrat je poudarila, da smo jo s tečajnicami vred presenetili z gostoljubnostjo in številnimi pojasnili, ki so jih dobile pri nas ob proučevanju našega sistema kmetijstva in položaja kmečkih žena.
Gostje so obiskale čmomeljsko občino, Suho krajino, Škofjo Loko,
Kumrovec, Velenje, minulo sredo so bile v trebanjski občini, v petek pa v Metliki. Trebanjci so jim pokazali tovarni Dano in Kolinsko na Mirni ter kmečki muzej na Veseli gori, spotoma pa so nekatere obiskale še Hočevarjevo domačijo v Dobrniču.
Prijetno so bile presenečene ob srečanju s trebanjsko galerijo naivcev, v kateri so si ogledale razstavo Ivana Lackoviča.
Petek, namenjen metliški občini, se je uspešno začel že na Suhorju, kjer je po uradni predstavitvi občine
ZAHVALA TOLMINA
Za solidarnostno pomoč v vseh oblikah informiranja slovenske in jugoslovanske ; javnosti v trenutku, ko so se mnogi občani Tolminske po potresu 6. maja znašli brez strehe nad glavo, se vam prisrčno zahvaljujemo v imenu vseh samoupravnih in družbenopolitičnih dejavnikov tolminske družbenopolitične skupnosti, občanov in delovnih ljudi v prizadetih krajevnih skupnostih in temeljnih organizacijah združenega dela.
Občinska konferenca SZDL Tolmin
in krajevne skupnosti spregovorila 80-letna Marija Radkovič iz Bereče vasi Ploskale so ji in vzklikale, ko je na prisrčen način in prav do domače pripovedovala, kako so naše žene pomagale partizanom, kako so pomagale pri obnovi domovine in kakšen je njihov današnji položaj. Sledil je obisk Zepuharjeve zidanice na Plješivici ter ogled Belokranjskega muzeja in metliške vinske kleti. Metličani so jim zelo ustregli tudi z nastopom domače folklorne skupine.
Ko so gostje v soboto dopoldne obiskale še novomeško tovarno zdravil in so jim razkazali proizvodnjo, odgovorne tovarišice iz kolektiva pa so pojasnjevale položaj in življenje žena v tej tovarni, je bilo zanje doživetje več.
„ Knjigo bi lahko napisale o tem, kar smo pri vas lepega videle in doživele. Vaše bogate izkušnje bomo s pridom prenesle v naše dežele," je v imenu vseh rekla med govorom na zaključni slovesnosti Afričanka Zakija iz Tanzanije. Da je tečaj tako
lepo uspel in da so seminaristke odpotovale s tako lepimi vtisi o Jugo-slaviji, pa gre zasluga predvsem Mari Rupeni-Osolnikovi, kar so gostje tudi nemalokrat izjavile. ^ BAČER
SREČANJE PIONIRJEV -DOPISNIKOV
Na Kovačevem hribu pri Šentrupertu je bilo 24. maja srečanje pionirjev-dopisnikov iz nekaterih osnovnih šol v trebanjski občini. Člani novinarskega in literarnega krožka iz vsake šole so prebrali po dva spisa. Največ jih je bilo na temo NOB. Na srečanju, Id je bilo uvod v praznovanje dneva mladosti, smo se spomnili tudi stoletnice rojstva Ivana Cankai-ja. Najbolj smo bili veseli, da sta se srečanja udeležila tudi urednica ..Pionirskega lista" Marta Lešnjak in urednik „Pionirja“ Jože Snoj - ..stric Pipa". Povedala sta nam veliko zanimivega, ..stric Pipa" pa je prebral tudi nekaj pesmi iz svojih knjig.
MILENA HROVAT
Plesi vseh naših narodov
V prihodnje v Mokronogu poleg Hrvatov še Bosanci
Prvo srečanje folklornih skupin v soboto na mokronoškem gradu je dalo polet še tej obliki sodelovanja tradicionalnih zlet-nih krajev Dolenjske, Bele krajine, Korduna, Like, Moslavine in Podgrmeča. V lepem popoldnevu se je tekoče zvrstilo kar deset folklornih skupin.
Mokronožani so se kot že tolikokrat poprej izkazali kot dobri in gostoljubni prireditelji. Ker je tokrat šlo za novo prireditev, obisk še ni bil tolikšen, kot smo v tem kraju navajeni Vse bogastvo barv narodnih noš, bodisi na plošči ali spretno razporejene po grajskih ruševinah, bi verjetno še pridobilo na čaru, če bi vse skupaj obsijali reflektorji, a zaradi zgodnjega začetka in dolgega dne niso prišli v poštev. Ob poznejši uri
bi prav gotovo prišlo tudi več gledalcev.
Dolenjce so predstavljali domačini - na novo ustanovljena skupina mokronoške osnovne šole in rutinirana skupina „Lepa Anka“ iz Prelo-ke z belokranjskimi plesi. Folklorna skupina viške osnovne šole je že dobro znana, pohvali se lahko tudi z lepimi nošami Gostje naših bratskih narodov so popestrili spored z njim svojskim temperamentom. Skupina ..Bratstvo" iz Kerestinca in obe skupini iz Karlovca so pokazali plese iz okolice Sarajeva, Prigorsko kolo, niso pa manjkali niti slavonski in bunjevački plesi. Dostojanstveno sta delovali obe skupini ..Antona Šrafe-la" iz Markovcev pri Ptuju, ,,Karavanke" iz Tržiča pa so potrdile sloves dobre skupine doma in v tujini. Na svoj račun so prišli tudi zbiralci značk, ki so bile hkrati vstopnice, nastopajoče skupine pa so prejele še spominske zastavice.
NARODNI PLESI, NAJBOLJŠA VEZ - V soboto je v Mokronogu nastopilo deset folklornih skupin. V bodoče naj bi bila to še ena od bratskih vezi zletnih krajev ..Bratstva in enotnosti14. (Foto: Železnik)	______
Kaj prinaša osnutek zakona
0 ZDRUŽENEM DELU
Jf: V.
H «
Piše: Vladimir Bajc
DRUŽBENOEKONOMSKI ODNOSI DELAVCEV VZDRU2ENEM DELU
Osnovne značilnosti družbenoekonomskih odnosov, ki jih osnutek zakona izraža v svojem drugem delu, so tele:
- dohodek je izražen kot na novo ustvarjena vrednost, kot osnova odnosov pri njegovem nastajanju pa je določen zlasti prispevek k ustvarjanju nove vrednosti;
- dohodek je rezultat živega dela delavcev in gospodarjenja z njegovim in družbenim minulim delom, s tem pa je opredeljena tudi družbenoekonomska funkcija minulega dela. Vzpostavljena je vzajemna odvisnost med rezultati gospodarjenja z družbenimi sredstvi in pridobivanjem dohodka ter prilaščanjem osebnih dohodkov;
- razrešen je odnos med materialno proizvodnjo in drugimi družbenimi dejavnostmi, zlasti s področja znanosti, izobraževanja, kulture, zdravstva in socialnega varstva. Določeno je namreč, da te
dejavnosti prispevajo k ustvarjanju nove vrednosti v materialni proizvodnji in da so zato delavci v teh dejavnostih udeleženi pri ustvarjenem dohodku na osnovi svobodne menjave dela z delavci v materialni proizvodnji;
-	določena je družbenoekonomska osnova povezovanja osebnega dela z družbenim delom, kar omogoča pospeševanje proizvodnje na podlagi osebnega dela, ne da bi se pri tem razvijali odnosi izkoriščanja tujega presežnega dela.
ODNOSI PRI PRIDOBIVANJU DOHODKA
Pri določanju družbenoekonomske vsebine dohodka se torej zakon nedvomno opredeljuje, da je dohodek „del celotnega družbenega pro-izvoda", ki „v denarni obliki" izraža ne samo rezultate dela delavcev v temeljnih organizacijah, temveč tudi rezultate ..skupnega družbenega dela", „realizira pa se .. . v celoti
kot dohodek temeljnih organizacij." Dohodek je ..materialna osnova pravice delavcev, da odločajo o pogojih in rezultatih svojega dela", Je glavni motiv dela“ in „merilo uspešnosti proizvodnje ter opravljanja druge gospodarske ali družbene dejavnosti," kakor tudi „osnova in vsebina družbenega planiranja". Potemtakem je dohodek rezultat skupnega družbenega dela, in ne samo dela posamezne temeljne organizacije, in se oblikuje na osnovi objektivnih ekonomskih zakonov blagovne proizvodnje in trga ter procesov družbene reprodukcije.
Dohodek, ki ga kot novo ustvarjeno vrednost pridobijo delavci v materialni proizvodnji, je osnova in vir za pridobivanje dohodka delavcev v drugih družbenih dejavnostih, ki ga ustvarjajo s svobodno menjavo dela, in to na podlagi prispevka, ki ga delavci v teh dejavnostih dajejo s svojim delom k ustvarjanju nove vrednosti v materialni proizvodnji, k povečanju produktivnosti celotnega družbenega dela in razvoju družbe v celoti
Dohodek, ki ga pridobivajo delavci v temeljnih organizacijah, ima dva osnovna namena, ki oba izhajata iz družbenega značaja dohodka. Del dohodka se uporablja za zagotavljanje skupnih in splošnih delovnih pogojev in družbenega razvoja. S tem delom delavci razpolagajo v skladu 7 obveznostmi, ki so jih prevzeli s samoupravnimi sporazumi in obveznostmi, ki jih predpišejo zakoni in drugi predpisi, ki so jih delegati delavcev sprejeli v skupščinah družbenopolitičnih skupnosti.
TEMELJNE ORGANIZACIJE ZDRUŽENEGA DELA, TEMELJNA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST IN DELOVNE SKUPNOSTI V OBClNI ČRNOMELJ
razpisujejo ,za šolsko leto 1976/77 naslednje štipendije in prosta učna mesta za učence v gospodarstvu:
I. TOZD „BELT", ČRNOMELJ
1.	Na visokih in višjih šolah:
—	na fakulteti za elektrotehniko	1 štipendijo
—	na fakulteti NT — kemija	1 štipendijo
—	na pravni fakulteti	1 štipendijo
—	na ekonomski fakulteti	2 štipendiji
— na fakulteti za strojništvo	• 2 štipendiji
—	na metalurški fakulteti	2 štipendiji
—	na FF — ind. psihologija	1 štipendijo
—	na fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo — politolog 1 štipendijo
—	na FF — industr. pedagog	1 štipendijo
—	na višji strojni šoli	1 štipendijo
—	na višji ekonomski šoli	3 štipendije
Na srednjih šolah:
—	Ekonomska srednja šola	3 štipendije
—	Kemijska srednja šola	1 štipendijo
—	Metalurška srednja šola	5 štipendij
—	Gradbena tehniška šola	1 štipendijo
V	poklicnih šolah:
— za KV strugarja	5 štipendij
—	za KV ključavničarja	2 štipendiji
—	za KV modelne mizarje	3 štipendije
—	za KV livarje	20 štipendij
II. BELOKRANJSKO GRADBENO PODJETJE, ČRNOMELJ
Na visokih in višjih šolah:
—	na FAGG — gradbeništvo	1 štipendijo
—	na FAGG — arhitektura	1 štipendijo
—	na ekonomski fakulteti	1 štipendijo
—	na višji varnostni šoli	1 štipendijo
Na srednjih šolah:
— na gradbeni tehniški šoli	3 štipendije Sprejme v učno razmerje:
6	učencev zidarske stroke
2	učenca tesarske stroke
1	učenca pleskarske stroke.
III. KMETIJSKA ZADRUGA ČRNOMELJ:
—	na ekonomski fakulteti
IV. OBRTNO KOMUNALNO PODJETJE ČRNOMELJ:
— na FAGG — gradbeništvo Na srednjih šolah:
—	gradbena tehniška šola - nizke gradnje
—	gradbena tehniška šola — geodetska	smer
Sprejme v učno razmerje:
—	1 učenca kleparske stroke
—	2 učenca mizarske stroke
—	2 učenca za vodovodna inštalaterja
—	1 učenca ključavničarske stroke
—	2 učenca zidarske stroke.
V. TOZD „VIATOR", ČRNOMELJ:
Na visokih in višjih šolah:
—	na strojni fakulteti	1	štipendijo
—	na višji komercialni šoli —	splošna	smer	1	štipendijo
—	na višji komercialni šoli —	gostinstvo-turizem	1	štipendijo
Na srednjih šolah:
—	na STŠ — strojna smer	1	štipendijo
—	na administrativni šoli	1	štipendijo
VI. LJUBLJANSKA BANKA, PODRUŽNICA ČRNOMELJ:
—	na srednji ekonomski šoli	1 štipendijo
VII. TOZD - ZDRAVSTVENI DOM ČRNOMELJ:
— Na medicinski fakulteti:
—	za zdravnika splošne smeri	1	štipendijo
—	za fizioterapevta	1	štipendijo
1 štipendijo
1 štipendijo
2 štipendiji 1 štipendijo
VIII.SKUPŠČINA OBČINE ČRNOMELJ:
— na ekonomski fakulteti	1 štipendijo
— na višji upravni šoli	1 štipendijo Kandidati za štipendije naj vložijo prošnje na obr. 1,65 (DZS) in zadnje šolsko spričevalo v 15 dneh po objavi razpisa pri pristojni organizaciji združenega dela ali delovni skupnosti.
IX. OBČINSKA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST:
Na visokih in višjih šolah:
	Na filozofski fakulteti:	
—	matematika, fizika	2 štipendiji
—	psihologija	2 štipendiji
-	kemija, biologija	2 štipendiji
—	slovenščina, angleščina	1 štipendijo
—	Na ekonomski fakulteti	1 štipendijo
—	Na visoki šoli za telesno vzgojo	2 štipendiji
—	Na pedagoški akademiji:	
—	razredni pouk	5 štipendij
—	gospodinjski pouk	4 štipendije
—	matematika, fizika	2 štipendiji
_	tehnična vzgoja	4 štipendije
—	glasbena vzgoja	5 štipendij
_	slovenščina, angleščina	1 štipendijo
—	logopedija	1 štipendijo
—	Na srednjih šolah:	
—	gimnazija Črnomelj:	15 štipendij
—	pedagoška smer	
—	vzgojiteljska smer	5 štipendij
—	Zdravstvena šola — pediatrična smer	2 štipendiji.
Interesenti morajo vložiti prošnjo (Obr. 1,65), zadnje šolsko spričevalo in priporočilo šole oziroma OOZK na šoli v 15 dneh po objavi razpisa na občinsko izobraževalno skupnost Črnomelj, Ulica Staneta Rozmana št. 8.
PROSTA DELOVNA MESTA!
To stran ste napisali sami!— To stran ste napisali sami!
EUROTRANS RIBNICA
razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
1.	1	VARILCA - KLJUČAVNIČARJA
2.	1	STRUGARJA
3.	2	KLEPARJA
4.	1	VKV AVTOMEHANIKA
5.	10 VOZNIKOV
Za ta delovha mesta se zahteva:
Pod točko 1, 2, 3, 4, da ima kandidat opravljen strokovni izpit, odslužen vojaški rok ter nekaj let prakse. Pod točko 4. se še zahteva, da ima kandidat prakso na vozilih s prikolico, pod točko 5., da ima kandidat opravljeno kvalifikacijo za poklicnega voznika in opravljen izpit za kategorije ABCE. Osebni dohodek po pravilniku o delitvi osebnega dohodka. Delovna mesta pod točko 1, 2, 3, 4 so v Ribnici na obratu v Goriči vasi. Pod točko 4 je delovno mesto v delavnici in intervencije.
IIIIIMMHUaillMUllllUI ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■
IUIIIIMIIIIIIIIMIIHIIMI
!■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■!
Svet za medsebojna razmerja v združenem delu delavcev MERCATOR, Ljubljana, n.sub.o.
—	TOZD „STANDARD", Novo mesto, o.sub.o.
razglaša prosta učna mesta za
20 PRODAJALCEV - VAJENCEV v svojih prodajalnah.
Pogoj za sprejem: uspešno končana osnovna šola z vsaj dobrim uspehom ter primerno zdravstveno stanje.
Pismene ponudbe pošljite splošni službi TOZD STANDARD, Novo mesto, Glavni trg 3, do vključno 15. junija 1976.
BAZA 20 JE SPREJELA MLADINCE
140 pionirjev iz osnovne šole ,,Jurij Dalmatin" iz Krškega je bilo ob dnevu mladosti sprejetih v ZSMS v Bazi 20 na Rogu. Pred sprejemom smo si ogledali partizansko Bazo 20, po pestrem kut turnem programu pa smo se napotili še k bolnišnici Jelendol, kjer nam je predsednik mladinskega aktiva razdelil članske izkaznice, mi pa smo obljubili, da bomo varovali domovino. Domov grede smo še ustavili v Dolenjskih Toplicah, naša srca pa so bila polna ponosa, da smo postali mladinci. Bilo je res nepozabno doživetje.
HELENA BOGOVIČ OŠ Jurij Dalmatin Krško
PREDAVANJE OB DNEVU LETALSTVA. Člani Aerokluba Novo mesto posvečajo veliko pozornost vzgajanju podmladka. Ob dnevu jugoslovanskega letalstva sta osnovno šolo „Katja Rupena“ obiskala Srečko Petrič in Matej Jevšček, ki sta za pionirje pripravila zanimivo predavanje o letalstvu in modelarstvu. S posebnim zanimanjem so si pionirji ogledali modele in postavljali članoma Aerokluba mnoga vprašanja. (Foto: Sašo Fuis, OŠ Katja Rupena)
Adlešičem res grozi „siv dan”?
Komaj dva meseca sta minila, odkar so vasi v KS Adlešiči slavile svoj praznik, ki žal ni bil brez pelina. Ljudje s tega konca slovenske zemlje so veliko prispevali k narodnoosvobodilnemu boju, danes pa so nekako zapostavljeni. Da bi Adlešičani lahko šli vštric s časom, bi morale njihove vasi dobiti industrijske obrate
metalka
blagovnica š
Ijubljana
Od 1. 6. do 15.6.1976
10% JUNIJSKI POPUST -PRIHRANEK ZA DOPOST
Blagovnica Metalke v Ljubljani in prodajalna v Metliki s proizvajalci CONTAL, EMO, GORENJE, INKOP, JUTEKS, KIG, KOMBINAT B. PALANKA, MARIBORSKA LIVARNA, MARLES, MEBLO, PAZINKA, UNITAS sta vam pripravili junijski 10-odst. popust pri nakupu vodnoinstalacijskega materiala, opreme za centralno ogrevanje, opreme za kopalnice, talnih in stenskih oblog, sanitarne keramike ter uvoženih tapet in ploščic.
— Razstava v izložbah prodajaln in blagovnic
— Strokovni nasveti ob nakupu
— Potrošniški krediti prvič tudi za peči za centralno ogrevanje in vodno-instalacijski material
— Brezplačna dostava v območju prodajaln!
UPAMO, DA BO NAS JUNIJSKI POPUST RES PRIHRANEK ZA VAS DOPUST
Sobotno dežurstvo blagovnice 12. junija od 7. ure — 20. ure.
metalka
blagovnica Ijubljana blagovnica Ijubljana
pa še marsikaj, kar je drugod stvar vsakdanjika.
In kaj se dogaja? Po zapisu „Adlešiči: grozi siv dan? “, la je bil objavljen v zadnji številki Dolenjskega lista, se Adlešičanom ne obeta nobena pridobitev, ampak jim bo najbrž odvzet še edini obrat, ki ga imajo.
Zastavlja se vprašanje, zakaj graditi tovarne v velikih, prenatrpanih mestih, kjer ljudje še dihati ne morejo več. S kakšno pravico naj bi Labod ukinil obrat v Adlešičih? Ali se vodilni delavci v Labddu zavedajo, kakšne posledice bi lahko imela njihova odločitev? Kako bodo po morebitnem kratkovidnem dejanju brezposlenim priskrbeli kos kruha, saj ljudi ni moč kar čez noč postaviti na cesto? Ali naj se delovni Adlešičani res razidejo „v prek in šir . .naj zapustijo svojo zemljo,
Ne zamolčati
V	torek, 18. maja, sta bila v Mirni peči v gostilni pri Novljanu vaša novinarja. Med drugim je bilo rečeno tudi o delu OO ZSMS Mirna peč. Zelo nas je presenetila izjava tov. Povšeta, da se mladina zanima le za nogomet in da se mladinske organizacije oklenejo le takrat, ko je bhzu izlet ali zabava. To pa naj bi pomenilo, da mladina v Mirni peči ni aktivna.
„Ugotovljeno“ je bilo tudi, da vlada v Mirni peči precejšnje kulturno mrtvilo. To pa ni res! Kulturna dejavnost je v Mirni peči od nekdaj razvita in prav v zadnjem je nosilec le-te - mladina.
Mladi smo postali v zadnjem času precej aktivni Naj navedemo nekaj dokazov o naši aktivnosti: sodelovali smo na vseh proslavah; priredili smo miting, na katerega smo povabili borce in aktiviste izTIOB in skupino vojakov, ki nam je razkazala orožje; organizirali smo recital ob stoletnici Cankarjevega rojstva, sodelovali smo pri pohodu na osvobojeno ozemlje.
KPD, sestavljeno pretežno iz mladine, je uprizorilo igro ,,Zveza za vse življenje". Tudi v drugih družbenopolitičnih organizacijah smo mladi aktivni. Imamo redne sestanke, ko pa priredimo ples v mladinski sobi, moramo plesati na glasbo, ki mora biti pod sobno jakostjo.
Jasno, da se mladi zanimamo tudi za šport Tako smo priredili tekmovanje v šahu , streljanje z zračno puško, s katero smo sodelovali na tekmovanju v Novem mestu. Sodelujemo v občinski nogometni ligi, v košarki smo na tekmovanju v Trebnjem dosegli tretje mesto, naš tekmovalec pa je zasedel prvo mesto v krosu. Sedaj pripravljamo mizo za namizni tenis.
Veseli bi bili, da bi tov. Povšeta, ki je dajal izjave o mladinski organizaciji, kdaj videli na mladinskem sestanku ali na kakšni akciji. Mislimo tudi, da gostilna ni primeren kraj za take pogovore, čeprav je res, da Dolenjci radi pijemo. Na voljo so mladinska soba, ki smo jo uredili s precej truda, sejna soba na krajevnem, uradu in kulturno-prosvetni dom.
Res pa je, da do pred nekaj meseci nismo naredili veliko. Toda v želji, da bo prihodnost našega kraja lepša, smo pripravljeni narediti še marsikaj.
Vodstvo OO ZSMS MIRNA PEC
ki so jo prepojili s krvjo in znojem? Kdo bo potem obdeloval trde lehe? Ali tisti, ki jim hočejo odvzeti obrat?
Nekateri že napovedujejo, da ni tako daleč čas, ko bomo jedli zelenjavo le po gramih. Enostavno zato, ker je čedalje manj ljudi pripravljenih-obdelovati zemljo. Polproletar-cem, če lahko tako rečemo Adlešičanom in njim podobnim, ki ne morejo živeti le od zemlje, moramo omogočiti tudi zaposlitev v obratih, saj slednji posredno prinašajo ob zaslužku še ostale, človeka vredne stvari.
MARTA GROM Ljubljana
OGLEDALE SO Sl KMEČKI MUZEJ
V	spremstvu Mare Rupene-Osol-nikove si je delegacija žensk iz Afrike in Azije ogledala tudi kmečki muzej na Veseli gori pri Šentrupertu Tamkaj smo jih pričakali člani novinarskega krožka iz šentru-perške osnovne šole. Gostje so prijazno odgovarjale na naša vprašanja; težav pri pogovoru nismo imeli, ker so bili z njimi tudi prevajalci Z zanimanjem so si ogledale muzej, ki jim je bil zelo všeč
ZVONKA MIKEC
PISMO NAŠEGA ROJAKA
Učenci šentruperške osnovne šole smo se zelo razveselili pisma, ki nam ga je poslal rojak Ludvik Sest, borec Gubčeve brigade. Pisal nam je iz Bertokov pri Kopru, kjer je bilo 16. maja odkritje spomenika. Pismu so bili priloženi podpisi španskih borcev, gubčevcev in predsednikov ZB Bertoki in Škofije. Še posebno na nas je presenetila pesem Ludvika Šesta, posvečena Jožetu Kaduncu-Ibru. Objavili jo bomo v šolskem glasilu ..Preproste besede".
MILENA HROVAT novinarski krožek OŠ Šentrupert
„Kdo da več?”
Samoprispevek občanov je nedvomno pomemben način združevanja sredstev, s čimer delovni ljudje dodatno sodelujejo pri reševanju mnogih komunalnih zadev. Ta samoprispevek praviloma občani izglasujejo na referendumu kot uzakonjeni obliki družbene samopomoči.
Toda dogaja se, da taka, razmeroma enostavna politika zbiranja sredstev .postaja vse češča praksa nekaterih krajevnih političnih organov za urejevanje vseh mogočih ostalih stvari ter tako delav-ca-kmeta še dodatno obremenjujejo. Tako je bilo, ko so v obkolpski dolini gradili obrat, ko so v strmini nad reko gradili cesto, ko so polivali vaški asfalt, ko so popravljali vodovod, ko so gradili dom, ko so nabavljali gasilske uniforme, ko so .. .
Sedaj bodo gradili most, ne daleč od tam, kjer je med vojno delegacija AVNOJ pregazila Kolpo, tam, kjer ljudje mukoma prehajajo z enega brega na drugega že stoletja. Od hiše do hiše in s črno aktovko v roki hodijo krajevni aktivisti in prosijo: „Sosed je dal tristo starih tisočakov, koliko boš prispeval ti? “ In da veste: na Hrvaškem dajejo še veliko več, nekateri celo milijone ... '
Mnogi se sprašujejo, koli* ko časa bo trajal tak način gospodarjenja na vasi. Ali res ni nobene druge možne poti? Mar ljudje z nerazvitih področij res morajo plačevati višji davek zato, ker so siromašpejši od drugih? Bo most res samo njihov ali od celotne skupnosti? Ali krajevni politični delavci le nekoliko preveč ne obljubljajo v imenu krajanov? Mar njihovi sogovorniki nekoliko prehitro zagrabijo za ponujeno denarnico?
Naj bo tako ali drugače, dejstvo je, da tak način zbiranja sredstev za ustvarjanje splošnega družbenega standarda ni ravno najbolj pošten do delovnega človeka. Prav bi bilo, da take „divje“ oblike samoprispevka s pravnega in moralno-političnega stališča že končno uredimo.
MATIJA KOCE Stari trg ob Kolpi 30
Izlet je bil pouk o NOB
29.	maja zjutraj so se gojenci Dijaškega doma Majde Šilc iz Novega mesta z avtobusi odpravili na deveti „izlet v neznano" z borci 10. brigade.
Slednji so jih počakali na Dvoru, kjer je bila prva „učna ura“ o NOB. Pred spomenikom je predsednik KS tov. Jakovljevič zbranim orisal razvoj krajevne skupnosti, tamkajšnji učenci pa so izvedli krajši kulturni program.
V	avtobuse sta h gojencem prisedla po dva borca in vse je pot vodila v Dolenjo vas pri Ribnici, kjer je bila že druga „učna ura" o NOB. Gojenci so izvedeli veliko o ribniški občini in o dogajanjih med NOB, še posebej o beli in plavi gardi, ki je bila poražena v bližnjih Grčaricah.
Slednje so obiskali tudi gojenci in od tam nadaljevali pot v Jelenov žleb, ki je bil cilj „izleta v neznano". Tovariša Oki in Cimerman sta zbranim govorila o partizanski zmagi nad elitnim bataljonom italijanske divizije Maccerata, sledil pa je partizanski miting pri lovskem domu.
Go jenska recitatorska skupina je vse navdušila s šopkom narodnih pesmi.
Iz Jelenovega žleba so nadaljevali pot mimo spomenika padlih poto-ških učiteljev na Martalozu. O zgodovini in današnjiku Loškega potoka je zbranim govoril tov. Bambič. Od tam so gojenci in borci odšli na obisk k materi narodne herojinje Majde Šilc, ki živi na Gori-Kržetih. Zadnja „učna ura" o NOB je bila na Turjaku, kjer je Oki orisal zavzetje te belogardistične postojanke.
Gojenci in borci so se razšli na Dvoru z željo: Na svidenje na desetem izletu v neznano!
M. TRATAR
OGLED RAZSTAV
19. maja smo si učenci set' 'ga in osmega razreda šentrui .. osnovne šole ogledali v Tret*:;..a dve razstavi: najprej skrbno urejene zapise in slike o partizanskem šoV stvu v Sloveniji, nato pa še razstavo likovnih izdelkov iz lesa, delo samorastnika Sandija Leskovca z Mirne.
„ MI LICA KOŠČAK
Tudi tako posluje SGP »Pionir”!
Pri SGP ,,Pionir" sem kupila v Novem mestu na Ragovski cesti garsonjero.. Ob prevzemu v kopalnici ni bilo luči Po vselitvi nisem mogla odpreti okna. Na mojo željo so ga popravili toda tako, da ga še zdaj stežka odprem. V kopalnici so popravili tudi ploščice, saj so bile ponekod vidne luknje. Pri ventilatorju so morali odžagati odvečno cev, toda pri tem opravilu so poškodovali pokrov na straniščni školjki in umazali zid. Pokrov so zamenjali; zdaj je v modri barvi, čeprav je vse ostalo belo.
Pojavile so se tudi druge pomani-
TčTfivostl Popravljeno okno v sobi je treba prebarvati prav tako vrata. Stene v sobi, predsobi in kopalnici so počene, strop v kopalnici umazan, kopalna kad ima črne črte, pri vratih v kopalnici manjkajo zidne ploščice, vhodna vrata pa so počena in se ne dajo dobro zapreti.
°j°	-	-	-
ki tovariš, pregleual stanovanje, sc strinjal, da res ni vse narejeno tako, kot bi moralo biti, in obljubil, da bodo prišli pobelit stene, prebarvat okna in odpravit druge pomanjkljivosti. Čakala sem in čakala in
pogosto dobila odgovor, da bouo prišli popravljat tedaj kot drugim. V tem času je potekla dveletna garancija in vse kaže, da bom morala sama poiskati mojstre in jih tudi plačati za tisto, kar bi moralo stcriti gradbeno podjetje. To se briga le za zamudne obresti, saj mi je takoj poslalo mandatno tožbo za 19 starih tisočakov, ker jih nisem takoj poravnala.
*	Tudi tako posluje SGP „Pionir“!
M. B. Novo mesto
kultura
in j' izobraževanje
3300 pevcev v Cankarjev spomin
r
V Šentjerneju bo 26. junija tradicionalno srečanje oktetov, nad katerim je prevzela pokroviteljstvo ondotna tovarna Iskre. Sodelovalo bo 37 pevskih osmercev, do zdaj največ, med njimi bo edini gost iz zamejstva ženski oktet z Obirskega na Koroškem. Skupnemu nastopu bo dirigiral Ciril Krpač.
Zvečer pred osrednjo prireditvijo bodo okteti sodelovali na koncertih v sedmih krajih dolenjske regije: v Šentjerneju, Novem mestu, Dolenjskih Toplicah, Straži, Trebnjem, Metliki in Črnomlju. Srečanje tako letos prvič prestopa meje novomeške občine. Značilno je tudi to, da nastopa letos srečanje oktetov tudi kot samostojno društvo z vodstvom in številnimi drugimi organi, kar pomeni, da se je v petem letu obs':oja tudi organizacijsko utrdilo.
Nerazumljivo
Se vedno pa ostaja prireditev lokalnega pomena, to se pravi, da bo tudi srečanje oktetov 76 poteklo ob pomoči lokalnih denarnih virov. Prirediteljem st tudi letos ni posrečilo doseči, da bi šentjemejsko srečanje postalo
¥rireditev republiškega pomena, o kaže še posebej podčrtati, saj je prav nerazumljivo, da republiški kulturni VTh ne spregleda niti takih dejstev, kot so, denimo: množičnost šentjernejskei prireditve, enkratnost srečanja, saj podobnega za oktete v Sloveniji ne poznamo, ob tem pa še tradicija, o kateri zdaj že lahko govorimo.
Ko razmišljamo o šentjernej-skem srečanju oktetov, ne moremo mimo ugotovitve, da Dolenjska z Belo krajino in Posavjem nekako nima sreče s priznavanjem kulturnih manifestacij za republiške, čeprav bi jih vsaj nekaj (npr. Dolenjski kulturni festival, Srečanje oktetov itd.) tak položaj zaslužilo. Kako bo v prihodnje, je težko predvideti, pričakujemo pa lahko, da se bo republika takih priznavanj otepala, dokler kulturne blagajne ne bodo bolj polne.
I. ZORAN
Šentvid pri Stični se pripravlja na 7. kulturni teden — Letos: 103 pe\ Slovenije in zamejstva — Rešena je slovenska zborovska tradicija
103 pevski zbori iz
M
DOPRSJE IN RAZSTAVA
V gaju zaslužnih mož pred osnovno šolo Jurija Dalmatina v Krškem bodo odkrili danes ob 16. uri doprsni kip univerzitetnemu profesorju dr. Mihajlu Rostohaiju, znanstveniku in domačinu, ki je umrl pred desetimi leti. Doprsje je delo akademskega kiparja Vladimira Što-vička. O liku dr. Mihajla Rosto-haija bo govoril univerzitetni profesor dr. Ivo Toličič.
Dve uri kasneje bodo v Lamutovem likovnem salonu v Kostanjevici odprli retrospektivno razstavo del Jele Trnkoczy, hčerke znanega pedagoga Karla Humeka, ki je kot slovenski učitelj deloval v več krajih krške občine.
Natanko mesec dni nas loči od ene največjih manifestacij slovenskega zborovskega petja: 7. kulturnega tedna v Šentvidu pri Stični, ki bo 3. in 4. julija zbral v tem čudovitem dolenjskem kraju 103 pevske zbore z več kot 3300 pevci. Lanski kulturni teden so posvetili prireditelji 30. obletnici osvoboditve, njegov pokrovitelj pa je HI Edvard Kardelj. Letošnja prireditev v Šentvidu bo najbolj množična proslava stoletnice rojstva Ivana Cankarja; njen pokrovitelj je Stanc Dolanc, sekretar izvršnega komiteja CK ZKJ.
Samo nekaj bežnih podatkov nam pove, v kako mogočno ljudsko kulturno slavje je prerasel šentviški .e-den v nekaj kratkih letih: prvič je nastopilo nekaj desetin pevcev in pevk iz okoliških vasi v 4 zborih, letos pa bo samo iz zamejstva 6 zborov Slovencev iz Italije, Avstrije in Madžarske. Pri organizaciji tedna so-c eluje 220 ljudi m seveda vsi pevo-\odje, vsi pa opravljajo to delo brezplačno. Predračun stroškov znaša letos že 900.000 dinarjev, ki bi ga Šentvid z okolico sam seveda nikoli ne zmogel; dragoceno pomoč nudijo občinski in republiški krogi ter številne delovne organizacije. 2e drugič ima letos patronat nad slavjem slovenske pesmi podjetje „Raden-ska“ iz Radencev. Na sklepni prireditvi pričakujejo 4. julija popoldne 7000 pevcev, konjenikov, kmečkih fantov in deklet, gasilcev, lovcev in članov številnih drugih društev od blizu in daleč. Letos bo sodelovalo kar 29 zborov več kot lani; 72 zborovodij je na nedavnem posvetu v
tradicija je po zaslugi šentviških kulturnih tednov rešena.
Zadnjih sedem let nenehno potrjuje gornjo trditev: vsako leto doslej se je število nastopajočih zborov povečalo za kakih 20, raste pa tudi število moških, ženskih in mladinskih pevskih zborov po Sloveniji. Kulturno amaterstvo na Slovenskem je s šentviškimi poletnimi srečanji doživelo prepotrebno priznanje.
Znova je zaživelo v nas prepričanje, daje množična zborovska pesem dragocena prvina ljudske kulture na Slovenskem, ki jo je treba kot žlahtno dragotino negovati in ji pomagati na še višjo raven, ki mora ostati pristna kulturna hrana ljudstva.
Šolani zvoki
Šentvidu potrdilo, da srečanje ljudskih pevskih zborov v tem kraju ne sme prerasti v tekmovanje. Kvaliteta nastopov raste iz leta v leto, kar pa je najvažnejše: slovenska zborovska
siečanje bilo v
lasbenih šol je rnomlju
France Mihelič: HLAPEC, litografija, 1934 — Z retrospektivne razstave slik, grafik, risb in tapiserij v ljubljanski Modemi galeriji.
APZ TONE TOMŠIČ SLAVI
Akademski pevski zbor Tone Tomšič iz Ljubljane slavi letos 50-letnicp ustanovitve in 30-letnico delovanja po vojni. Osrednja proslava bo 11. junija v Križankah, nanjo pa bodo povabili tudi vse nekdanje člane zbora. Ob jubileju bodo v Slovenski filharmoniji priredili letni koncet, izšla bo velika gramofonska plošča, skladbe, ki jih poje zbor, bodo tudi na kasetah. Plošča in kaseta bosta predstavili zbor in njegovo delo v povojnem obdobju. Izšla bo vrh tega koncertna knjižica, v kateri bo opisan tudi predvojni razvoj zbora.
„HORTI KULTURA 76": ZAČETEK S SARTTROM
Republiško prireditev Hortikultura 76, ki bo od 4. do 7. junija v Brežicah, bo spremljal bogat kulturni spored. Začela ga bo brežiška dramska skupina z uprizoritvijo Sartove drame ..Spoštovanja vredna vlačuga". Naslednji dan bodo nasto-
pili združeni pevski zbori iz brežiške ' odba na pihala iz Kape' V Brežicah bo gostovala tudi Slo-
venska filharmonija. Zadnji dan se bodo predstavile folklorne skupine - sodelovalo jih bo šest: iz Karlovca in okolice, Adlešičev, Krškega in Brežic. V Kapelah bo poleg tega jur-jevanje, v Pišecah vinsko popoldne, v Prilipah ribiški večer in v Globokem lovsko popoldne - s kulturnim sporedom, ki ga bodo pripravile amaterske skupine iz brežiške občine.
\ >	\w?
.UTRINKI MLADIH" - Tak na-
slov ima glasilo, ki so ga začeli izdajati slušatelji 9. političnega tečaja v Dolenjskih Toplicah. Prva številka je zajetna, vsebuje pa najrazličnejše sestavke, ki pišejo o življenju in delu tečajnikov. Gre za nekakšen skupinski dnevnik, v katerem je opisano vse, kar lahko ljudje doživijo med večmesečnim skupnim bivanjem.i ne manjka pa tudi humornih domislic in beletrističnih poskusov, ki se kljub resnemu in napornemu delu utrnejo zdaj temu, zdaj onemu.
BREŽIŠKA „2enitev“ Dramska skupina kulturnega društva Franjo Stiplovšek z brežiške gimnazije je pred kratkim gostovala v Krškem in Sevnici z Gogoljevo komedijo „Ženitev". Delo je režirala profesorica Marija Lenič.
SVET OKOLI NAS - Šolski fo-tokrožki so že večkrat prijetno pre-
Na tretjem srečanju dolenjskih glasbenih šol, ki je bilo 27. maja v Črnomlju, so učenci iz Brežic, Krškega, Novega mesta in Črnomlja na enournem Koncertu pokazali velik tehnični in vsebinski napredek. Za črnomaljsko glasbeno šolo so nastopili otroški pevski zbor pod vodstvom Silvestra Mihelčiča (ml.), kot posameznika Marija Damjanovič (solo petje) in Andrej Kunčič (klavir) ter kvartet harmonik iz prvega razreda. Brniško glasbeno šolo so zastopali: Mojca Milavec (klavir), Renata Antolovič (klavir), Albina Šiško (harmonika), Janko Živič (klarinet) in Vojko Bibič (kitara). Iz krške glasbene šole so nastopili: Kristina Lovšin (klavir), Vesna Zakonjšek (flavta), Karolina Vegelj (klavir) in Metka Levičar (harmonika). Nastop godalnega orkestra te šole je zaradi težav pri prevozu odpadel. Srečanje je zaključil harmonikarski orkester glasbene šole Marjana Kozine iz Novega mesta pod vodstvom Iztoka Pe-rozzija. Naslednje srečanje glasbenih šol bo oktobra v Krškem.
S. M.
DARILO BRATOM
V nedeljo, 23. maja, so v Ricmanjih v občini Dolina pri Trstu, ki je pobratena z občino Kočevje, odkrili spomenik pesniku Benečije Ivanu Trinku-Zamejskemu in po njem poimenovali tudi šolo. Spomenik je brezplačno izdelal akademski kipar Stane Jarm iz Kočevja, denar za vlivanje pa sta prispevala občinska skupščina Kočevje in Zavod za šolstvo SRS.
F.B.
Ta čas tečejo prizadevne vaje v 103 pevskih zborih doma in v slovenskem zamejstvu. Na srečanje v Šentvid hočejo priti dobro pripravljeni, saj pevsko slavje v tem kraju Dolenjske zdaj že nima več tekmeca v državi, kar zadeva množičnost ljubiteljstva v amaterskih zborih. Iz naših krajev se bodo 7. kulturnega tedna v Šentvidu udeležili pevci iz Artič, Sevnice, Brestanice, Dobove, Mirne, Novega mesta, Dol. Toplic, Pišec, Velikega Gabra, Grosupljega, Višnje gore, Stične, Dolenje vasi, Brežic, Orlice, Ribnice, Trebnjega, Krškega, Črnomlja in kar pet zborov iz Šentvida.
TONE GOSNIK
NAJLEPŠA LANSKA ZNAMKA
Za najlepšo jugoslovansko znamko v lanskem letu je bila izbrana priložnostna znamka, izdana ob obletnici bosansko-hercegovske vstaje. Na znamki, ki ima v 2. jugoslovanskem katalogu znamk številko 1489, je reprodukcija slike Ferda Quiquereza (hranijo jo v zagrebškem zgodovinskem muzeju), ki prikazuje „herce-govske upornike v zasedi Za najlepšo znamko se je potegovalo 49 jugoslovanskih znamk, omenjena pa je bila izbrana z anketo, ki jo vsako leto pripravita časopisa PTT Vjest-nik in beograjska Ilustrovana politika. Za najlepšo znamko je glasovalo 7.326 bralcev omenjenih časopisov, opaziti pa je, da se bralci že več let pogosteje odločajo za znamke, na katerih so reprodukcije umetniških slik, kakor za druge znamke.
JARM V DOMŽALAH
V počastitev dneva mladosti ‘ je kulturna skupnost Domžale pripravila v prostorih osnovne šole Šlandrove brigade v Domžalah razstavo del akademskega kiparja Staneta Jarma iz Kočevja. Tokrat se je Jarm prvič predstavil Domžalčanom z devetintridesetimi plasikami v lesu.
LOKA V SPOMIN CANKARJA
Tudi prosvetno društvo „Primož Trubar" z Loke pri Zidanem mostu se je vključilo v številne proslave Cankarjevega rojstva. V soboto, 22. maja, so izvedli Cankarjev recital. Sodelovali so domači recitatorji in Loški oktet.
312;
■
-------------------------mr
„DEPO“ V STANOVANJU — Ivan Škofljanec, pobudnik za vaško knjižnico v Bregeh, je uredil začasno ,4omovanje“ darovanih knjig za knjižnico v svojem stanovanju. (Foto: I. Zoran)
Kako nastaja knjižnica
Založbe in posamezniki darujejo knjige za Brege
„Vaša prizadevanja dokazujejo, da so pri nas še ljudje, ki ne mislijo samo nase in na potrošniško zadovoljevanje, ampak tudi na našega delovnega človeka in sodelavca, na duhovno hrano, ki človeka plemeniti. Pobuda in namera, da v svojem rojstnem kraju osnujete knjižnico, sta tembolj sprejemljivi, ker prihajata v Cankarjevem letu, to je v času, ko povzemamo in obnavljamo misli naših velikanov, predvsem Prešerna in Cankarja."
Pismo takele vsebine je dobil Ivan Škofljanec v zavitku z desetimi knjigami, ki mu ga je na dom v Brege št. 2 poslala založba Lipa iz Kopra. Takrat je Dolenjskemu listu pisal, da je za njihovo vaško knjižnico zbranih že 200 knjig, od tega da jih je kar 133 darovala Prešernova družba. Tako je bilo v marcu. V naslednjih dveh mesecih je prispelo po pošti ali pa so ljudje sami prinesli še 400 knjig. Do načrta, po katerem naj bi imela knjižnica v Bregeh ob otvoritvi 1000 knjig, je potrebno še dvakrat „po 200 knjig".
Do zdaj še nobena prošnja, ki jo je v imenu bodoče knjižnice podpisal Škofljanec, ni bila zavrnjena. Podobno kot slovenske založbe so ravnale tudi založniške hiše na Hrvaškem, v Srbiji, Bosni in Hercegovini. Med pet-idvajsetimi (dosedanjimi) darovalci je seveda tudi veliko posameznikov. Nekateri slovenski
pesniki in pisatelji so poslali kar po več izvodov svojih knjig. Tudi sami Brežani so pogledali v omare in na podstrešja. Tako se
? znašlo na kupu, ki čaka v kofljančevi hiši, tudi nekaj pol stoletja in več starih časopisov ter celo faksimilirana izdaja Trubarjevega ..Katekizma".
Zdaj že lahko rečemo, da bo imela knjižnica v Bregeh vsega pomalem: romane, povesti, zbirke novel in pesmi, vzgojna in poljudnoznanstvena dela, revije in najrazličnejšo drugo literaturo.
„Moja velika želja je, da bi knjižnico tudi čimprej uredili in odprli," pravi Škofljanec. „Pro-stor smo dobili v gasilskem domu. Ni velik, a bo zadoščal. Manjkajo še omare in police. Računam, da bo to v nekaj mesecih nared. Komaj čakam, da bi knjige selili"
Skofjlanec je za knjižnično delo navdušil nekaj vaških šolarjev. Prihajajo k njemu na dom, kjer vsako knjigo zavijejo v folijo, jo opremijo s potrebnimi oznakami in vpišejo v inventarno knjigo. Sam ima največ opravka z računi, pošto in drugimi nujnimi opravili, ki se v taki akciji kopičijo. „Vsa pisma sem shranil, prav tako sem naredil poimenski
spisek darovalcev. To bo shranjeno v posebni knjigi v spomin na čase, ko je knjižnica nastajala."
I. ZORAN
Za krajinarjem grafik—modernist
V Krškem bodo jutri odprli razstavo grafik Janeza Boljke - Na otvoritvi lep spored
Jutri ob 18. uri bodo v krški galeriji odprli razstavo grafik Janeza Boljke. Umetnik bo razstavil okoli 25 del, pretežno barvne grafike in kombinacije sitotiska in suhe igle. Za katalog, ki bo na voljo obiskovalcem, je uvodno besedno napisal Aleksander Bassin, umetnostni kritik iz Ljubljane. Bassin je tudi
označil dela, ki bodo na razstavi, saj je znano, da je Boljka znan tudi kot kipar mederni-stične smeri. Razstava bo odprta do 18. junija.
Na otvoritvi bo glasbeni spored, na katerem bodo sodelovali priznani umetniki iz Ljubljane: tenorist Mitja Gregorač, kitarist Primož Soban in
violinist Tomaž Lorenz (član svetovno znanega Tria Lorenz). Izvajali bodo Locatellijeve, Webrove, Paga-ninijeve in Ibertove skladbe.
Ob tem naj še zapišemo, da si je razstavo krajin akademskega slikarja Viktorja Povšeta, odprto v prvi polovici maja, ogledalo precej obiskovalcev, med katerimi so prevladovali šolarji.
I. Z.
UBRANI AKORDI - Pri črnomaljski glasbeni šoli uspešno deluje tudi mladinski orkester, ki ga vodi Silvester Mihelčič starejši. Na nedavnem gostovanju učencev črnomaljske in novomeške glasbene šole v Nabrežini v Trstu je orkester doživel prisrčen aplavz. (Foto: Ivan Zoran)
senetili, tudi člani foto krožka, ki deluje na novomeški osnovni šoli „Katja Rupena". Razstava fotografij, odprta od predvčerajšnjim do jutri na tej šoli, je zgovoren dokaz za to. Pod naslovom „Svet okoli nas" prikazuje razstava zanimive motive, ki so jih poiskali mladi v okolju, kjer živijo in jih tako ali drugače vznemirja.
BREŽIŠKI GLEDALIŠČNIKI PRED KONCEM SEZONE - Amaterski oder Stanko Černelč iz Brežic bo letošnjo sezono končal sredi junija. Do takrat bodo igralcigostovali v Kostanjevici, Sevnici, na Tržaškem in nastopili v domačem kraju.
MNOŽIČNA VESELA SOLA -Minulo nedeljo je bilo v Ljubljani zaključno tekmovanje v veseli šoli. V znanju se je pomerilo 350 tekmovalcev iz 59 občin. Sicer se je letos udeležilo tekmovanja 61.000 slovenskih šolarjev.
NEPOGREŠLJIVI NA PRIREDITVAH - Novolesov pihalni orkester iz Straže je že neštetokrat nastopil na tovarniških slavnostih, v domačem kraju v novomeški občini in tudi drugod po Dolenjskem in Sloveniji. Za redno delovanje odšteje podjetje orkestru nekaj nad sto tisočakov na leto. - Posnetek je z enega zadnjih nastopov orkestra — na nedavni Cankarjevi proslavi na Drganjih selih. (Foto: 1. Zoran)
Jezikovni kotiček
O PISAVI NEKATERIH ZLOŽENK
Slovenski jezik dela nove besede najpogosteje tako, da korenom, to je prvinam, iz katerih so nastale vse sorodne besede, dodaja pripone, na primer: kup (koren), kup-ec, /cMp-ova-ti, fcup-oval, kup-ova-l-ec, fcup-uj-mo! itd. Ta način delanja besed imenujemo izpeljavo, besede same pa izpeljanke. Ker je naš jezik bogat pripon, ima zelo veliko izpeljank ali izvedenk, kakor jih tudi imenujemo.
Drugi način tvorbe besed je sestavljanje s predponami na-, od-, po-, raz-, pred, iz-, raz- in z nekaterimi drugimi: na-kupi-ti, po-kupiti, iz-kupiti, na-kupovalka, pre-kupčevalec, na-kup, iz-kupiček. Take besede imenujemo sestavljenke ali kompozita.
Manj pogosten pa je v slovenščini tretji način tvorbe besed, to je zlaganje. Pri tem zložimo dve besedi v eno in dobimo enoten nov pojem, na primer: koder-lasje=to/ro/as; bos-noga=ftosonog; vroč-kri^vročekrven. Besede kodrolas, bosonog, vročekrven in podobne imenujemo zloženke.
Če zloženke natančneje opazujemo, vidimo, da so nekatere spojene iz dveh besed, ne da bi bil vsem kak vezni samoglasnik, pri nekaterih veže obe sestavini samoglasnik -o- (ta se za j, č, ž, š in c spremeni v -e-), pri nekaterih pa -i- (zlasti kadar je prvi del velelnik). Naj navedemo nekaj primerov za vsako od pravkar navedenih treh možnosti:
a) brez veznega samoglasnika: trikotnik, dolgčas, kinodvorana;
b) vezni samoglasnik o oziroma e: volkodlak, nadobuden, dobičkonosen, gologlav; vraževeren, vraževerje, ovčereja, kokošereja, svinjereja, srečelov, mišelovka, klicenosec;
c) vezni samoglasnik i: kažipot, častihlepen, čast/vreden.
Naj za konec še posebej opozorim na zloženke, pri katerih
se zlasti pogosto motimo: ovčereja, kokotfereja, vraževerje, srečelov, nadobuden.
B-r
6
DOLENJSKI LIST
Stran uredil: IVAN ZORAN
Novoteks zapušča slovensko ligo
V 18. kolu slovenske košarkarske lige IMovoteks prepustil točki Rudarju — Beti igrala z Bežigradom — V dolenjski ligi po štirih kolih vodi Obutev
Po sobotnem porazu Novoteksovih košarkarjev z Rudarjem je že znano, katera ekipa bo prihodnje leto nastopala v nižjem tekmovanju, kajti Novomeščani imajo le malo možnosti, da bi v 19. kolu premagali Fructal.
RIBNIČANI TRETJI V II. ZVEZNI LIGI - Minulo nedeljo sta se aa ribniškem rokometnem igrišču pomerili vrsti Rovinja in domačega Inlesa. Ribničani so že kot slovenski ligaS dokazali, da so ravno tako dobri kot gostje, v nedeljo pa so j»h v važni tekmi, ki je »dločala o uvrstitvi na lestvici, tudi premagali. Na sliki: prizor s tekme. (Foto: Janez Pezelj)
Metličani so igrali v Ljubljani in njihova slaba igra je skorajda nerazumljiva, saj jim kljub sedmim zmagam grozi izpad. V dolenjski košarkarski ligi so minuli petek moštva odigrala četrto kolo in na vrhu lestvice so še naprej neporaženi košarkarji Obutve. Zal poteka letošnje tekmovanje nekako „ilegalno", ker sodniki - najbolj nevestni so v Črnomlju - s tekem ne pošiljajo zapisnikov, tako da se večkrat do naslednjega kola ne ve za rezultate nekaterih srečanj.
Po prvem letu - tretje mesto
Zmago Inlesa v zadnji tekmi II. zvezne rokometne lige pozdravilo 1000 gledalcev — V prvem letu nastopanja Ribničani osvojili odlično tretje mesto
Ribniški rokometaši so minulo nedeljo zmagali, in ker je Indu-stromontaža izgubila z Zagrebom, so Inlesovi igralci v prvem letu nastopanja v II. zvezni rokometni ligi-sever osvojili tretje mesto. Sevničani so v Labinu po izenačeni igri prepustili točki domačim in z dobrega sedmega mesta zdrknili na deveto. V slovenski rokometni ligi sta obe breži&i ekipi zmagali, Dobovčani pa so tesno izgubili v Ajdovščini.
INLES-ROVINJ 28:23 (12:11)
Okoli 1000 gledalcev se je „pre-3udilo“ šele nekaj minut pred kon-*m tekme. Vso tekmo sta namreč skipi igrali počasi, neborbeno in gralci niso zadovoljili ribniških rokometnih sladokuscev. Pred koncem srečanja, ko je kazalo, da utegnejo gostje celo zmagati, je trener domačih poslal v igro izkušenega Radiča. Veteran je s premišljeno igro vnesel 'eč borbenosti in v dobri minuti je nles dosegel tri zadetke, kar je po-nenilo tudi skok na lestvici, in sicer petega na odlično tretje mesto.
Inles: Kersnič, Ponikvar 8, Ilc 1, Mikulin 2, Radič 4, 2uk 2, Šilc 7, indoljšek 1, Ambrožič 3, Kljun.
RUDAR - SEVNICA 31:26(13:13)
Če bi znali gostje v zadnji tekmi I. zvezne rokometne lige zaustaviti idličnega Milevoja, bi prav gotovo ahko zmagali. Domači napadalec je lamreč kar sam dosegel 15 zadet-tov in tako omogočil svoji ekipi, da
je ob koncu prvenstva osvojila sedmo mesto, Sevničani pa so po labin-skem porazu zdrsnili na deveto mesto.
Sevnica: Možic, Krištofič 1, Barič 1, Doblekar 3, Svažič 8, Koprivnik, Stojs 2, Novšak 5, Sumej 6 in Sirk.
BREŽICE- RADGONA 38:27 (16:15)
Rezultat sicer kaže na lahko zmago, v resnici pa je bilo drugače. Srečanje je bilo ves čas izenačeno, ekipi pa se z rokometom nista izkazali Sele v 45. minuti srečanja so domači s hitrimi protinapadi rezultat preobrnili in ob koncu slavili prepričljivo zmago.
Brežice: Jurkas, Bršec 8, Buzan-čič 7, Vervega 7, Ban 1, Verstovšek 1, Zavadlav 1, Rožman 2, Novosele. Zagode 11 in Ribnikar.
MLINOTEST - DOBOVA 29:28 (11:14)
Dobovčani so v predzadnjem kolu letošnjega republiškega prvenstva zamudili lepo priložnost za zmago.
PROSTA DELOVNA MESTA!
SERVISNA DELAVNICA JSKRA", PREKOPA, tel. 85-538
raz p i s u j e prosti delovni mesti:
1. ELEKTROTEHNIKA - šibki tok
2. RTV MEHANIKA
Delo je za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Poizkusno delo dva meseca. OD okrog 3.500 do 4.000 din.
Rok za prijavo je 15. junij 1976.
belilo za strojno in ročno , pranje
perborat special
h
K odmoru so odšli s tremi zadetki prednosti, v nadaljevanju razliko še povečali, ob koncu pa so nekoliko popustili, sodnika sta spregledala Ajdovcem nekaj napak in Mlinotest je tesno zmagaL
Dobova: Škufca, Ostrelič 4, Viš-cer, Šetinc, Bršec 2, Arh 2, Urek 1, M. Doberšek 3, Bosina 12, B. Do-beršek 4, Tomše, C o vran
VELENJE-BREŽICE 17:18 (9:7)
V Velenju so gledalci videli dva različna polčasa. V prvem so bile nekoliko boljše domače igralke, v nadaljevanju srečanja pa so gostje z borbeno igro in hitrimi protinapadi rezultat najprej izenačile, povedle in majhno prednost spremenile v zmago-
Brežice: Levačič, Balon 4, Bah 9, Štauber 2, Dimic, Zakšek, Rozman 2, Vogrinc, Lipej 1, Cetin.
INLES - KRKA 13:19
Novomeške rokometašice so še enkrat dokazale, da so ta čas najboljše igralke v ljubljanski conski rokometni ligi. Trener Štrukelj je poslal na igrišče prav vse igralke in domačim rokometašicam ni uspelo doseči več kot 13 zadetkov.
M. G.
ŠUŠTAR IN OKLEŠČEN V REPREZENTANCI
Na letošnjem tradicionalnem troboju mladinskih atletskih reprezentanc Štajerske, Železne Kaple in Slovenije sta dres z republiškim grbom oblekla tudi dva novomeška atleta: Šuštar je preskočil 196 cm in zasedel drugo mesto, Okleščen pa je vrgel disk 35,96 m in ta dokaj dobri rezultat mu je prinesel tretje mesto.
SUSTAR NASKAKOVAL 205 CM
Minulo nedeljo so zagrebški atletski delavci na maksimirskem stadionu pripravili že 26. tekmovanje za Hanžekovičev memorial. Nastopili so atleti iz Avstrije, Madžarske
topili , Ku-
be, Italije, Finske, Francije, Jugoslavije in Romunije. Tekmovala sta tudi dva Novomeščana, in sicer meta-, lec kopja Spilar (osvojil je peto mesto) ter Šuštar, ki je preskočil 200 cm in pristal na šestem mestu.
NA PREGLEDNEM TEKMOVANJU 82 STRELCEV
Prejšnji četrtek so pripravili v novomeškem domu JLA tekmovanje v streljanju z zračno puško, na katerem je nastopilo 82 strelcev in strelk.
Rezultati - članice: 1. Aš 162 krogov, 2. Sega 154, 3. Kren 148; člani: 1. Berlan 179, 2. Zupančič 174, 3. Ribič 173; mladinke: 1. Pa-vec 157 2. Medle 151, 3. Kabur 140; mladinci: 1. Mrvar 157, 2. Kožar 145; pionirke: 1. Hrovat 150, 2. Jankovič 140, 3. Rifelj 132; pionir-”: 1. Petrič 160, 2. Lajkovič 154, 3. 'linar 147 krogov itd.
M. ZUPANČIČ
Si
belinka
tovarna kemičnih izdelkov
NOVOMESCANI V DRŽAVNI REPREZENTANCI
Kolesarski zvezni kapetan za mladinsko državno reprezentanco Edvard Raskovič je pred kratkim določil jugoslovansko vrsto, ki bo nastopila na mednarodni dirki v italijanskem jadranskem mestu Riminiju. Dres z jugoslovanskim grbom bodo od 28. do 30. maja nosili Božo Mijajlovič, Franci Zrimšek in Stane Mijajlovič.
NOVOTEKS-RUDAR 67:77 (26:34)
Ko je minulo soboto zvečer priteklo na košarkarsko igrišče v bršljinski osnovni šoli le šest gostov, je bilo okoli 100 gledalcev prepričanih, da bodo sicer oslabljeni Novo-teksovi igralci zmagali in morebiti le ostali v ligi. Vendar spričo slabe (nespametne) igre Novoteks v soboto ni niti najmanj ogrozil zmago gostov. Namesto da bi v prvem polčasu domači košarkarji igrali na prodore, so se odločili za mete od daleč, igrali so slabo v obrambi in po slabi igri so zasluženo zmagali gostje.
Novoteksj P. Seničar 8, Bajt 2, Cukut 10, 2. Kovačevič 18, Besednjak 2, Plantan 7.
BEŽIGRAD 74 - BETI 93:75 (50:30)
Ljubljančani so tokrat brez težav ugnali neborbene Metličane. V
Maja in Jasna Dokl prvakinji
Tudi na letošnjem republiškem prvenstvu v športni gimnastiki so bile med najboljšimi novomeške telovadke. Med pionirkami višjega razreda so se za prvo mesto potegovale štiri ekipe, tudi Novomeščanke, zmagale pa so tekmovalke Zelene jame. Tokrat je odlično telovadila Kavškova, ki je v konkurenci posameznic s solidnimi nastopi zasluženo osvojila prvo mesto in tako obdržala naslov, ki ga je pred njo redno osvajala njena so-meščanka Doklova.
Najbolj zanimivo je bilo v zveznem razredu članic. Za naslov najboljše so se sicer potegovale samo štiri tekmovalke, vendar sta bili sestri Dokl boljši od tekmic in ob koncu se je njun boj končal neodločeno. Zbrali sta enako število točk in si razdelili naslov republiške članske prvakinje SRS v gimnastiki.
Rezultati: pionirke-višji razred: 1. Kavšek (Novo mesto) 36,15; ekipno: 1. Zelena jama 141,15, 2. Novo mesto 138,65; članice zveznega razreda: 1-2. M. Dokl (Zelena jama) in J. Dokl (Novo mesto), obe 36,50; po posameznih orodjih - preskok: 1. M. Dokl 9,30, 2. J. Dokl 9,00; bradlja: 1. J. Dokl 9,05, 3. M. Dokl 8,75; gred: 1. Bunc 9,25, 2. M. Dokl 9,05, 3. J. Dokl 8,95; parter: 1. J. Dokl 9,50, 2. M. Dokl 9,40.
prvem delu tekme so dosegli kar 50 košev. V nadaljevanju so Bežigrajča-ni igrali še bolje in Beti ni bila kos hitri in kombinacijski igri domačinov, ki so zadevali iz vseh položajev in pobrali večino žog pod obema košema.
Beti: Dautovič 20, Gršič 8, Ver-got 6, Lalič 23, Svinger 8, Jezerinac
6, Kamnikar 2 in Popovič 2.
OBUTEV VODI
V dolenjski košarkarski ligi so moštva odigrala polovico tekem spomladanskega dela prvenstva in po štirih kolih vodi novomeška Obutev, ki je v petek premagala (62:59) košarkarje iz Dragatuša. Novomeščani so še sedem minut pred koncem srečanja vodili s sedemnajstimi ko5, nato pa popustili in gostje so razliko močno zmanjšali Druga novomeška ekipa Loka 74 je gostovala v Podbočju in po izenačeni in zanimivi tekmi srečanje izgubila, in sicer v podaljšku (62:60).
Trenutni vrstni red: 1. Obutev 8 točk, 2. do 3. Semič in Črnomelj 6, 4. do 5. Podbočje in Straža 4, 6. do
7. Loka in Dragatuš, 8. Mirna brez-točke.
NOVOMEŠKI GIMNAZIJCI REPUBLIŠKI PRVAKI
Letošnjega srednješolskega prvenstva v košarki so se udeležili tudi novomeški gimnazijci Po dobrih igrah so prišli v finale in šentviške vrstnike prekosili za devet košev.
Rezultati - predtekmovanje: Celje - Novo mesto 36:39 (koše so dosegli: Tavčar 6, Podržaj 9, Seničar 5, Plantan 12, Kraševec 7); Novo mesto - VII. ljubljanska-Vič 41:38 (Tavčar 6, Kremesec 6, Podržaj 2, Seničar 9, Plantan 8, Kraševec 10); finale: Šentvid - Novo mesto 45:54 (Kremesec 2, Podržaj 10, Seničar 13, Plantan 9 in Kraševec 20).
NOVO MESTO - Občinska strelska zveza bo v počastitev dneva mladosti pripravila v nedeljo mladinsko tekmovanje v streljanju z vojaško puško. Tekmovanje bo na strelišču za SGP Pionir v Bršljinu. Začetek ob 8. uri. (J. P.)
ŽUŽEMBERK - V tretjem kolu regionalne košarkarske lige so žu-žemberški košarkarji nastopili doma in brez težav premagali igralce iz Spodnje Šiške. Koše za Žužemberk so dosegli: Plut 9, Podboj 23, Pucelj 6, Pibernik 12, Pečar 1, Avsec 19 in Jarc 2. (B. B.)
PREDGRAD - OO ZSMS je v počastitev dneva mladosti pripravila tekmovanje v šahu, streljanju z zračno puško in malem nogometu. Nastopilo je 19 ekip z več kot 60 tekmovalci, in sicer iz Starega trga ob Kolpi, Klinje vasi in Predgrada.
Rezultati - šah: 1. OO ZSMS Stari tig 12 točk; streljanje-moški: 1. Stari trg 62 krogov, ženske: 1. Stari trg 43 ; mali nogomet: 1. Pred-grad, 2. Klinja vas, 3. Stari trg, 4. SSD Poljane. (S. F.)
NOVO MESTO — Konec minulega tedna so na kegljišču na Loki nastopili tekstilni delavci na IX. republiški tekstiliadi, najuspešnejši pa so bili domači tekmovalcu Rezultati: člani — borbene igre: 1. Novoteks (973); ekipe: 1. Novoteks 5546 (Klobučar 914, Pirc 912, Istenič 897, itd.); dvojice 2 x 200: 1. Novoteks (Istenič - Rolih) 1868; posamezniki: 1. Kačič (Novoteks) 1037; članice - ekipno: 4 x 100: 1. Novoteks 1511; dvojice: 2. Kacin -Konda (Novoteks) 773. Končni vrstni red: 1. Novoteks (Zadkovič 342, Zupančič 396, Kacin 378 in Konda 395). (D. B.)
ZAMUJENA PRILOŽNOST — Novomeški košarkarji so v soboto zvečer z neposrednim tekmecem za izpad, trboveljskim Rudaijem, izgubili in zavoljo tega je skoraj zagotovo, da bodo prihodnjo sezono nastopili v manj kvalitetnem tekmovanju. (Foto: J. Pezelj)
Sedemnajst nad »magično” mejo
Novomeški kegljači pripravili v počastitev dneva mladosti in Titovega rojstnega dne odprto prvenstvo Novega mesta — Odlični Bratož, Zupančič, Blažič
Novomeški kegljaški delavci so minuli teden pripravili v počastitev dneva mladosti in Titovega rojstnega dne odprto prvenstvo Novega mesta v vseh kategorijah, ki pa so še ga v glavnem udeležili le domači kegljači. Nerazumljivo je, zakaj se kvalitetnega srečanja niso udeležila številna vabljena društva iz ostale Dolenjske.
najboljši, saj je podrl kar 990 kegljev in dosegel nov rekord kegljišča na Loki.
Rezultati - mladinci: 1. Dolinar (Novoteks) 940, 2. Kopinč (Brežice) 885, 3. Legiša (Krka) 866j člani-
Navkljub slabi udeležbi pa so za kvalitetne in privlačne boje poskrbeli domači igralci in igralke sami. Več kot sto nastopajočih je dokazalo, da ima ta šport z dolgoletno tradicijo vse več privržencev in privrženk, ki ob rednih treningih dosegajo vedno boljše rezultate. Tako se je Novo mesto še pred kratkim lahko postavilo z redkimi tekmovalci, ki so podrli več kot 900 kegljev, zadnje srečanje pa je dokazalo, da so Novo-
J. Šmid peti
V nedeljo se je v Slovenjgradcu končalo 14. republiško prvenstvo jadralnih pilotov. V zadnji, peti disciplini - preletu Slovenjgradec-Maribor-Osijek (303 km) je bil naš Jaka Smid med tremi piloti, ki so nalogo uspešno opravili ter prislužil 966 točk. Naš drugi tekmovalec Be-lizar Keršič, je moral, kot 13 drugih tekmovalcev, pristati med potjo. Za pristanek v Varaždinu (84) km je dobil 267 točk.
Končni vrstni red: 1. Peperko, Celje (st. cirrus) 4729 točk, 2. Sta-rovič, Celje (delfin) 4527,	3.
Mithans, Slovenjgradec (pilatus) 3449, 4. Lukman, Maribor (pilatus) 3443, 5 Smid, Novo mestu (pilatus) 3303, 15. Keršič, Novo mesto (delfin) 1505 točk.
Smid se je tako uvrstil v reprezentanco Slovenije, ki bo nastopila 10. julija na državnem prvenstvu v Novem Sadu. Iz našega kluba bo tam tekmovala tudi Cvetka Klančnik-Belin, ki si je pravico nastopa priborila z rezultatom na zadnjem držav-nen prvenstvu.
m.
meščani v bojih s keglji vse boljši, saj je več kot petnajst tekmovalcev preseglo nekoč „magično“ mejo podrtih kegljev.
Zanimivo je bilo v vseh konkurencah. Pri članicah je potekal, kot vedno doslej, izenačen boj, prvo mesto pa je še enkrat osvojila Soškova. Pri mladincih je bil na odprtem prvenstvu daleč najboljši Dolinar, z dobro igro pa je razveselil tudi Bre-žičan Kopinč. Vsekakor je bilo najbolj zanimivo v članskih bojih. Sedemnajst igralcev je podrlo več kot 900 kegljev, za pokale pa so se potegovali Bratož, Zupančič in Blažič. Medtem ko je prvi donedavna več ali manj kraljeval na novomeških kegljiščih, je imel minuli teden v slednjih dveh odlična tekmeca in o zmagovalcu je odločal prav vsak lučaj. Ob koncu je zasluzeno zmagal
LJUBLJANA: ŽUŽEMBERK -2:3 (9, -13, -8, 12,9)
Dragoceni točki v srečanju z neposrednim tekmecem je po dramatičnem, nad dve uri trajajočem boju v nedeljo zasluženo osvojilo moštvo Žužemberka in spet prevzelo vodstvo na prvenstveni lestvici druge slovenske odbojkarske lige. Uspeh je toliko vrednejši, ker so Žužember-čani odpotovali v Ljubljano v oslabljeni postavi, brez Mrvarja, Mišmaša in Slabeta, in s požrtvovalno igro zdržali pritisk 11 igralcev Ljubljane, njihove publike in sodnika. Pri Žužemberku zasluži pohvalo vsa ekipa, zlasti pa Stor in Smrke zaradi učinkovitih udarcev na mreži.
ce: 1. Soško (Pionir) 459, 2. Rozen-berger 438, 3. Dalmacija (obe Krka) 426; člani: 1. Bratož (Krka) 990, 2. Zupančič 985, 3. Blažič (oba Novoteks) 984 , 4. Židanek (Krka) 966, 9. Planinc (Krško) 928, 10. R ustja (Gozdar) 921 itd.
Kaj, kje, Ut?
Medtem ko so rokometaši v zveznih ligah odšli na zaslužen počitek, bodo slovenski ligaši šli še enkrat na igrišče. Brežičani gredo v Šoštanj, kjer bi lahko z dobro in borbeno igro pošteno namučili favorite, Dobovčani pa se bodo pomerili z Izolo in po vsej verjetnosti bodo goste premagali. Brežičanke gredo k vrstnicam Alplesa. Domov se bodo vrnile s porazom, kajti igralke Alplesa se jim bodo po vsej sili skušale maščevati za jesenski neodločen rezultat.
V slovenski košarkarski ljgi je še vedno kar sedem ekip v nevarnosti, da izpadejo. Medtem ko je Novoteks več ali manj že zagotovo med tistimi, ki bodo izpadli, imajo Metličani še nekaj možnosti, da ostanejo v ligi, in po vsej verjetnosti bodo v soboto zvečer premagali goste z Vrhnike.
Črnomaljski nogometaši so v zadnjih dveh kolih dvakrat iigu-bili, v 21. kolu pa bodo imeli v gosteh enajsterico Kopra in po vsej verjetnosti bodo dosegli izdatno zmago.
Stran uredil: JANEZ PEZELJ
DOLENJSKI LIST
v
iCj
ORGANIZACIJE ZDRUŽENEGA DELA IN TOZD
V	SESTAVI ŽELEZNIŠKEGA GOSPODARSTVA LJUBLJANA OBJAVLJAJO RAZPIS ZA SPREJEM KANDIDATOV V ŽELEZNIŠKE SOLE IN RAZPIS ŠTIPENDIJ ZA DRUGE SOLE ZA SOL-SKO LETO 1976/77
(Nadaljevanje iz prejšnje številke)
11.	Prometna sekcija Zidani most. Zidani most 9, sprejme:
V VIŠJO ŽELEZNIŠKO ŠOLO BEOGRAD - prometni oddelek:
2	kandidata iz delovnega razmerja — redni študij;
V ŽELEZNIŠKO PROMETNO ŠOLO LJUBLJANA
—	oddelek za prometno-transportne tehnike:
3	absolvente gimnazije, tehniške ali ekonomske srednje šole
—	oddelek za prometnike:
3	kandidate iz delovnega razmerja;
V ŽELEZNIŠKO PROMETNO-TRANSPORTNO ŠOLO MARIBOR
—	oddelek za prometno-transportne tehnike:
5	absolventov osnovne šole
—	oddelek za blagovne in potniške blagajnike:
2	kandidata iz delovnega razmerja
Razpisuje tudi naslednje štipendije:
2	— visoka ekonomsko-komercialna šola — I. stopnja
1	— visoka šola za organizacijo dela — I. stopnja
1	— ekonomska srednja šola
2	— gimnazija
12.	Sekcija za vleko Divača, Divača 89, sprejme:
V ŽELEZNIŠKO ELEKTRO-KOVINARSKO ŠOLO LJUBLJANA
— oddelek za elektromehanike železniških vozil in naprav:
J absolvente osnovne šole
— oddelek za mehanike železniških vozil:
4 absolvente osnovne šole
— oddelek za strojne ključavničarje:
5 absolventov osnovne šole;
V ŽELEZNIŠKO STROJEVODSKO ŠOLO LJUBLJANA
— oddelek za elektro vleko:
2	kandidata iz delovnega razmerja;
V ŽELEZNIŠKO STROJEVODSKO ŠOLO KASTAV
— oddelek za dizelsko vleko:
2	kandidata iz delovnega razmerja
— oddelek za vozovne preglednike:
4	kandidate iz delovnega razmerja.
Razpisuje tudi naslednje štipendije:
1	— fakulteta za strojništvo
1	— fakulteta za strojništvo — I. stopnja
1	— ekonomska fakulteta — I. stopnja
1	— tehniška šola za strojništvo
1	— upravno-administrativna šola
13.	Sekcija za vleko Ljubljana, Vilharjeva 2, sprejme:
V ŽELEZNIŠKO ELEKTRO-KOVINARSKO ŠOLO LJUBLJANA
— oddelek za elektromehanike železniških vozil in naprav:
15 absolventov osnovne šole
— oddelek za strojne ključavničarje:
5 absolventov osnovne šole;
V ŽELEZNIŠKO STROJEVODSKO ŠOLO LJUBLJANA
— oddelek za elektro vleko:
20 kandidatov iz delovnega razmerja;
V ŽELEZNIŠKO STROJEVODSKO ŠOLO KASTAV
— oddelek za vozovne preglednike:
5 kandidatov iz delovnega razmerja.
Razpisuje tudi naslednje štipendije:
2	— fakulteta za elektrotehniko — jaki tok
1	— fakulteta za strojništvo
1	— gradbena tehniška šola
3	— ekonomska srednja šola
1	- srednja šola za sanitarne tehnike
ŠTIPENDIJE!
PROSTA UČNA MESTA!
14.	Sekcija za vleko Maribor, Valvazorjeva 13a, sprejme:
V VIŠJO ŽELEZNIŠKO ŠOLO BEOGRAD, strojni oddelek:
1 kandidata iz delovnega razmerja — izredni študij;
V ŽELEZNIŠKO STROJEVODSKO ŠOLO LJUBLJANA
— oddelek za elektro vleko:
4 kandidate iz delovnega razmerja;
V STROJEVODSKO ŠOLO KASTAV
— oddelek za vozovne preglednike:
5 kandidatov iz delovnega razmerja Razpisuje tudi naslednje štipendije:
2	— visoka ekonomsko-komercialna šola
1	— višja pravna šola
1	— višja šola za socialne delavce
2	— tehniška elektro šola — jaki tok
1	— tehniška šola za strojništvo
1	— ekonomska srednja šola
1	— upravno-administrativna šola
1	— 2-letna administrativna šola
1	5. Sekcija za vleko Nova Gorica, Prvomajska 33, sprejme:
V ŽELEZNIŠKO ELEKTRO-KOVINARSKO ŠOLO LJUBLJANA
—	oddelek za mehanike železniških vozil:
5	absolventov osnovne šole;
V ŽELEZNIŠKO STROJEVODSKO ŠOLO KASTAV
— oddelek za strojevodje dizelskih vlečnih vozil:
5 kandidatov iz delovnega razmerja
Razpisuje tudi naslednje štipendije:
1	— pravna fakulteta
1	— fakulteta za strojništvo
*
16. Sekcija za vleko Novo mesto. Kolodvorska 9, sprejme:
V ŽELEZNIŠKO ELEKTRO-KOVINARSKO ŠOLO LJUBLJANA
— oddelek za elektromehanike železniških vozil in naprav:
1	absolventa osnovne šole
—	oddelek za mehanike železniških	vozil:
3	absolvente osnovne šole;
V ŽELEZNIŠKO STROJEVODSKO ŠOLO KASTAV
—	oddelek za strojevodje dizelskih vlečnih vozil:
3	kandidate iz delovnega razmerja.
Razpisuje tudi naslednji štipendiji:
1	— pravna fakulteta
1	- tehniška šola za strojništvo
17.	Sekcija za vzdrževanje prog Celje, Ulica XIV. divizije 2, razpisuje naslednje štipendije:
1	— pravna fakulteta	
1	— ekonomska fakulteta	
2	— visoka ekonomsko-komercialna šola —	II. stop-
	nja	
1	— visoka ekonomsko-komercialna šola — I	. stopnja
1	— višja pravna šola	
1	— višja tehniška varnostna šola	
1	— višja tehniška šola	
1	— tehniška šola za strojništvo	
2	— gradbena tehniška šola	
1	— ekonomska srednja šola	
1	— upravno-administrativna šola	
18. Sekcija za vzdrževanje prog Ljubljana, Masary-kova 15, sprejme:
V	VIŠJO ŽELEZNIŠKO ŠOLO BEOGRAD - gradbeni oddelek:
1 kandidata iz delovnega razmerja — izredni študij
Razpisuje tudi naslednje štipendije:
3	—	gradbena tehniška šola
2	—	ekonomska srednja šola
19. Sekcija za vzdrževanje prog Maribor, Valvazorjeva 19, razpisuje 1 štipendijo na višji šoli za socialne delavce.
20. Sekcija za vzdrževanje prog Nova Gorica, Kolodvorska pot 8, razpisuje naslednji štipendiji:
1	—	pravna fakulteta
1	—	višja tehniška varnostna šola
21. Sekcija za vzdrževanje prog Novo mesto. Ljubljanska 5, razpisuje naslednje štipendije:
1	—	visoka ekonomsko-komercialna šola — I. stopnja
1	—	višja tehniška varnostna šola
1	—	višja tehniška šola
1	—	gradbena tehniška šola — nizke gradnje
22.	Sekcija za vzdrževanje prog Postojna, Kolodvorska 25a, razpisuje naslednji štipendiji:
1	— fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geode-
zijo — oddelek za gradbeništvo
1	— ekonomska srednja šola
2	3. Sekcija za vzdrževanje SV in TK naprav Celje, Ulica XIV. divizije 2, sprejme:
V ŽELEZNIŠKO ELEKTRO-KOVINARSKO ŠOLO LJUBLJANA
— oddelek za elektromehanike železniških vozil in naprav:
2 absolventa osnovne šole
24. Sekcija za vzdrževanje SV in TK naprav Ljubljana, Trg OF 7, sprejme:
V ŽELEZNIŠKO ELEKTRO-KOVINARSKO ŠOLO LJUBLJANA
— oddelek za elektromehanike železniških vozil in naprav:
4 absolvente osnovne šole
— oddelek za strojne ključavničarje:
3 absolvente osnovne šole
Razpisuje tudi naslednje štipendije:
2	— fakulteta za elektrotehniko, šibki tok
2	— tehniška elektro šola, šibki tok
2	— ekonomska srednja šola
3	— PTT center, telegrafsko-telefonski mehanik
25. Sekcija za vzdrževanje SV in TK naprav Pivka, Kolodvorska 33, sprejme:
V ŽELEZNIŠKO ELEKTRO-KOVINARSKO ŠOLO LJUBLJANA
— oddelek za elektromehanike železniških vozil in naprav:
4 absolvente osnovne šole
Razpisuje tudi naslednje štipendije:
2	— fakulteta za elektrotehniko, šibki tok
3	— tehniška elektro šola, šibki tok
26. Centralne delavnice Ljubljana, skupne službe, Ljubljana, Zaloška 212c, razpisujejo naslednje štipendije:
1	— višja šola za socialne delavce
1	— ekonomska srednja šola
1	— upravno-administrativna šola
27. Centralne delavnice, TOZD za vzdrževanje voz in lokomotiv Divača, Divača 86, sprejmejo:
V ŽELEZNIŠKO ELEKTRO-KOVINARSKO ŠOLO LJUBLJANA
— oddelek za elektromehanike železniških vozil in naprav:
2 absolventa osnovne šole
— oddelek za mehanike železniških vozil:
4	absolvente osnovne šole
— oddelek za strojne ključavničarje:
4 absolvente osnovne šole
— oddelek za strugarje:
1	absolventa osnovne šole
Razpisujejo tudi naslednje štipendije:
1	— pravna fakulteta
1	— fakulteta za strojništvo
1	— višja tehniška šola
2	— tehniška šola za strojništvo
2	— ekonomska srednja šola
1	— upravno-administrativna šola
28. Centralne delavnice, TOZD za vzdrževanje voz in strojev Šiška, Ljubljana, Parmova 33, sprejmejo:
V ŽELEZNIŠKO ELEKTRO-KOVINARSKO ŠOLO LJUBLJANA
— oddelek za mehanike železniških vozil:
3	absolvente osnovne šole
— oddelek za strojne ključavničarje:
7	absolventov osnovne šole
—	oddelek za strugarje:
3	absolvente osnovne šole
29. Centralne delavnice, TOZD za vzdrževanje lokomotiv Maribor, Valvazorjeva 13a, sprejmejo:
V ŽELEZNIŠKO ELEKTRO-KOVINARSKO ŠOLO LJUBLJANA
— oddelek za elektromehanike železniških vozil in naprav:
5	absolventov osnovne šole
— oddelek za mehanike železniških vozil:
5	absolventov osnovne šole
— oddelek za strojne ključavničarje:
5	absolventov osnovne šole
—	oddelek za strugarje:
2	absolventa osnovne šole
Razpisuje tudi naslednje štipendije:
1	— višja pravna šola
1	— višja šola za socialne delavce
4	— ekonomska srednja šola
1	— upravno-administrativna šola
(Nadaljevanje na 9. strani)
8
DCLZNJSin USI
ŠTIPENDIJE!
PROSTA UČNA MESTA!
(Nadaljevanje z 8. strani)
30. Centralne delavnice, TOZD za vzdrževanje lokomotiv, Moste, Zaloška 217, sprejmejo:
V ŽELEZNIŠKO ELEKTRO-KOVINARSKO ŠOLO LJUBLJANA
— oddelek za elektromehanike železniških vozil in naprav:
5	absolventov osnovne šole
—	oddelek za mehanike železniških vozil:
10	absolventov osnovne šole
—	oddelek za strojne ključavničarje:
4	absolvente osnovne šole
—	oddelek za strugarje:
2	absolventa osnovne šole
Razpisujejo tudi naslednji štipendiji:
1	— fakulteta za elektrotehniko, šibki tok
1	— fakulteta za strojništvo
31. Centralne delavnice, TOZD za vzdrževanje voz Dobova, Dobova 53, sprejmejo:
V ŽELEZNIŠKO ELEKTRO-KOVINARSKO ŠOLO LJUBLJANA
—	oddelek za strojne ključavničarje:
5	absolventov osnovne šole
—	oddelek za strugarje:
1	absolventa osnovne šole
Razpisujejo tudi 2 štipendiji na poklicni šoli lesne stroke — mizar.
32. Centralne delavnice, TOZD za vzdrževanje voz Ptuj, Rogozniška 21, sprejmejo:
V VIŠJO ŽELEZNIŠKO ŠOLO BEOGRAD - strojni oddelek:
2 kandidata iz delovnega razmerja — izredni študij
Razpisujejo tudi naslednje štipendije:
2	— fakulteta za strojništvo
2	— tehniška šola za strojništvo
1	— ekonomska srednja šola
10	— šolski center za kovinsko stroko — ključavničar
33. Gradbeno podjetje Ljubljana, Zelena jama 2, sprejme:
V ŽELEZNIŠKO ELEKTRO-KOVINARSKO ŠOLO LJUBLJANA
— oddelek za elektromehanike železniških vozil in naprav:
—	1 absolventa osnovne šole
— oddelek za strojne ključavničarje:
2	absolventa osnovne šole
— oddelek za strugarje:
1 absolventa osnovne šole
Razpisuje tudi naslednje štipendije:
1	—	ekonomska fakulteta
2	—	fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo	in geode-
zijo
3	-	višja tehniška šola
1	—	tehniška šola za strojništvo
1	—	tehniška šola za kemično, metalurško,	rudarsko,
lesno in papirno stroko - smer rudarstvo
2 —gradbena tehniška šola
1	— ekonomska srednja šola
2	— upravno-administrativna šola
1	—	2-letna administrativna šola
2	—	poklicna gradbena šola — zidar
4	—	poklicna gradbena šola — tesar
2	—	poklicna gradbena šola - železokrivec
34. Podjetje za elektrifikacijo prog, Ljubljana, Prešernova 35, sprejme:
V ŽELEZNIŠKO ELEKTRO-KOVINARSKO ŠOLO LJUBLJANA
— oddelek za elektromehanike železniških vozil in naprav:
5	absolventov osnovne šole
Razpisuje tudi naslednje štipendije:
1	— ekonomska fakulteta
1	— ekonomska srednja šola
1	2-letna administrativna šola
35. Mostovna, Ljubljana, Ob kamniški progi 1, sprejme:
V ŽELEZNIŠKO ELEKTRO-KOVINARSKO ŠOLO LJUBLJANA
—	oddelek za strojne ključavničarje:
4	absolvente osnovne šole
36.	Stanovanjsko podjetje, Ljubljana, Trg OF 3, razpisuje naslednje štipendije:
1	—	gradbena tehniška šola
2	—	ekonomska srednja šola
13 7. TTG Ljubljana, Moša Pijadejeva 39, razpisuje naslednje štipendije:
2 — visoka ekonomsko-komercial na šola I. stopnja, za TOZD Maribor
1	—	ekonomska fakulteta Ljubljana, I. stopnja, za
TOZD Ljubljana
3 — ekonomska srednja šola, za TOZD Ljubljana
29	—	gostinski šolski center, oddelek za kuharje (8 v
Mariboru, 5 v Celju, 2 v Zidanem mostu, 8 v Ljubljani, 2 na Pivki, 3 na Jesenicah, 2 v Novem mestu) 31	—	gostinski šolski center, oddelek za natakarje (8 v
Mariboru, 5 v Celju, 3 v Atomskih toplicah, 7 v Ljubljani, 2 na Pivki, 2 na Jesenicah, 2 v Novem mestu)
38. Zavod za strokovno izobraževanje Ljubljana, Aljaževa 32, razpisuje naslednje štipendije:
2	—	fakulteta za elektrotehniko, jaki tok
1	—	fakulteta za strojništvo
2	-	pedagoška akademija, vzgojiteljska smer
2	—	tehniška elektro šola, jaki tok
3	—	tehniška šola za strojništvo
39. Prometni inštitut, Ljubljana, Pražakova 13, razpisuje naslednje štipendije:
4	- fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo, gradbeni oddelek (po možnosti III. in IV. letnik)
3	—	prometna fakulteta v Zagrebu ali Beogradu (po
možnosti III. in IV. letnik)
40. Skupne službe ZG, Ljubljana, Moša Pijadejeva 39, razpisujejo naslednje štipendije:
2	-	pravna fakulteta
2	—	ekonomska fakulteta II. stopnja
3	—	ekonomska srednja šola
3	—	upravno-administrativna šola
3	—	2-letna administrativna šola
Rok prijave je 10. 7. 1976
Prijavo naslovite na Kadrovsko službo organizacije, ki razpisuje štipendijo. Lahko jo prinesete osebno ali pa pošljete po pošti.
Absolventi osnovne šole morajo prijavi priložiti spričevalo o končani osnovni šoli, drugi pa o zaključnem izpitu oziroma maturi.
Kandidati iz delovnega razmerja morajo prijavi priložiti dokazilo o strokovni izobrazbi in ustrezni praksi.
Za strojevodje elektrovlečnih in dizelskih vlečnih vozil ter za vozovne preglednike lahko kandidirajo tisti, ki imajo dokončano ustrezno poklicno šolo ter potrebno prakso.
Kandidati za železniške šole bodo zdravniško in psihološko pregledani. Pregledali jih bodo zdravstveni delavci železniških zdravstvenih domov v Ljubljani in Mariboru. Vsem, ki bodo sprejeti v železniške šole v Ljubljani ali Mariboru, je zagotovljena popolna oskrba v domovih železniških šol. Pogoje šolanja in višino štipendij za železniške in druge šole določa pravilnik o štipendiranju ŽG Ljubljana, ki je usklajen z družbenim dogovorom o štipendiranju v SRS.
Vsa natančnejša navodila glede vpisa in druga potrebna pojasnila lahko interesenti dobijo pri kadrovskih službah organizacij, ki razpisujejo sprejem v železniške šole in štipendije na drugih šolah.
VPIS V SREDNJE IN POKLICNE ŠOLE
V	NOVEM MESTU
Srednje šole v Novem mestu bodo v šolskem letu 1976/77 vpisovale takole:
1. EKONOMSKO-ADMINISTRATIVNI ŠOL-SKI CENTER Ulica talcev 3 a. Novo mesto
V prvi razred ekonomske srednje šole — 64 učencev
V prvi razred upravno-administrativne šole — 64 učencev Šolanje na obeh šolah traja štiri leta. Splošni pogoji so objavljeni pod točko 8.
Posebni pogoji:
pozitivna ocena iz tujega jezika,
kandidati za upravno-administrativno šolo morajo priložiti prošnji zdravniško potrdilo, da imajo zdrave oči in roke.
2.	GIMNAZIJA NOVO MESTO Cesta herojev 5, Novo mesto
V pet oddelkov splošne smeri in usmerjenega izobraževanja za poklic učitelj oz. vzgojiteljica - 160 učencev
Učenci si za drugi tuji jezik izberejo francoščino ali ruščino.
Izbor drugega jezika bo upoštevan v okviru navedenih možnosti glede na normative in ga je treba navesti v prijavi. Za pedagoško smer drugi jezik ni obvezen.
Spločni pogoji objavljeni pod točko 8.
Posebni pogoji: vsaj dober uspeh,
pozitivna ocena iz tujega jezika (angleščine ali nemščine), kandidati za razredne učitelje in vzgojiteljice morajo imeti posluh za glasbo in petje.
O vpisu bodo učenci obveščeni v ponedeljek, 28. junija, ob
9.	uri.
3. KMETIJSKI ŠOLSKI CENTER GRM Grm pri Novem mestu
V prvi razred tehniške kmetijske šole — 35 učencev s končano osnovno šolo.
Šolanje traja štiri leta, učenci pridobijo poklic kmetijski tehnik.
V prvi razred poklicne šole za kmetovalce in kmetovalke — gospodinje — 30 učencev s končano osnovno šolo. Šolanje traja dve leti.
Na šoli je organizirano izobraževanje ob delu, tako da boljši učenci poklicnih šol lahko nadaljujejo šolanje na tehniški šoli izredno.
Na šoli deluje traktorska šola, ki prireja traktorske tečaje za učence in kmetijske proizvajalce.
Šola ima v Litiji tudi oddelek za kmetovalce.
Splošni pogoji so objavljeni pod točko 8.
4. ŠOLSKI CENTER ZA GOSTINSTVO Društveni trg 1, Novo mesto
V prvi razred za poklic kuhar in natakar. Šolanje traja tri šolska leta in obsega: teoretični pouk, praktični pouk in strokovno prakso.
Splošni pogoji so objavljeni pod točko 8.
Posebni pogoji:
telesna in duševna sposobnost za poklic huharja oz. natakarja.
V zvezi z izdajo zdravniškega spričevala je potrebno, da zdravstveni organi opravljajo pregled, ki ustreza zahtevam gostinske panoge.
Učenci lahko prejemajo v času praktičnega pouka in strokovne prakse kot tudi v času teoretičnega pouka nagrade oz. štipendije v skladu z načeli nagrajevanja učencev gostinske panoge na našem področju in določili samoupravnega sporazuma o štipendiranju.
5 . ŠOLSKI CENTER ZA KOVINARSKO STROKO Ulica talcev 3, Novo mesto
V	prvi razred poklicne kovinarske in poklicne avtomehaniške šole.
Splošni pogoji so objavljeni pod točko 8.
Posebni pogoji:
učna pogodba, zdravniško spričevalo.
6. ZAVOD ZA IZOBRAŽEVANJE IN PRODUKTIVNOST DELA Ulica talcev 3, Novo mesto
V prvi letnik dislociranih oddelkov ljubljanskih tehniških šol:
tehniška šola za strojništvo — 34 učencev farmacevtska tehniška šola — 34 učencev Splošni pogoji so objavljeni pod točko 8.
Posebni pogoji:
zdravniško potrdilo o tem, da je kandidat telesno in duševno sposoben za študij izbrane stroke, pozitivna ocena iz tujega jezika.
7. ZDRAVSTVENA ŠOLA NOVO MESTO Ulica talcev 3a, Novo mesto
V oddelek za ambulantno-bolnično smer — 35 učencev
V oddelek za otroško smer — 35 učencev Splošni pogoji so objavljeni pod točko 8.
Posebni pogoji:
pozitivna ocena iz tujega jezika,
zdravniško spričevalo, da je učenec primeren za poklic medicinske sestre (medicinskega tehnika).
SPLOŠNI POGOJI ZA VPIS NA VSE ŠOLE:
1. uspešno končan osmi razred osnovne šole,
2. starost do 18 let.
Prošnjo na obrazcu 1,20, ki mora biti kolkovana z 2,00 Ndin, je treba oddati v času od 15. do vključno 22. junija 1976 na naslov posamezne šole.
Priložiti je treba:
1. originalno spričevalo o končanem osmem razredu osnovne šole,
2. izpisek iz rojstne matične knjige,
3. dopisnico z naslovom učenca,
4. mnenje šole (samo za kandidate pedagoških poklicev pošlje neposredno osnovna šola).
Prednost imajo učenci z boljšim uspehom. Nepopolnih prijav ne bomo upoštevali.
DOM MAJDE ŠILC Kristanova 60, Novo mesto
Razpisuje sprejem učencev, ki bodo vpisani v novomeške srednje šole in nimajo stalnega bivališča v Novem mestu. Pri sprejemu imajo prednost učenci iz oddaljenih krajev.
Pismene prijave bo dom sprejemal izključno le od 25. junija do 3. julija 1976.
:
Zavore so zacvilile in tovornjak je obstal pred hišo. Slišal sem, kako so esesovci poskakali na tla. Tudi nemir staršev v sosednji sobi sem slutil. Mater, ki je ždela ob oknu in se vsa tresla od strahu. Očeta, ki je ugibal, ali naj odpre vrata brez ukaza ali pa naj počaka, da bodo tisti zunaj začeli tolči in predirljivo vpiti: „Aufmachen! Los, los, schnell!“
Zgodilo se je drugo. Ključ v vratih je zarožljal, hišo so napolnili ukazi. Mati je z grozo v očeh prilezla do otroške izbe. Ko se je pokazala na vratih, nas je najprej samo nemo gledala in s tem le še poudarjala svojo nemoč, morda celo opravičilo, češ saj vam ne morem pomagati.
„Otroci, vstanite, dom nam bodo vzeli!“ je tedaj kriknila. Poskakali smo s postelje in se stisnili k materi. Z njo vred smo zagnali jok, ki bi trajal dolgo, če se esesovec ne bi zadrl: „Tiho, kaj se derete!“
Materije še posebej ukazal:
„Spravi se že k delu, drugače boste šli brez vsega od do-ma!“
Bili smo trije bratci, od treh do dvanajstih let. Mati nas je za silo oblekla in nas potisnila v kot, od koder smo nemo opazovali kaj se dogaja. Naši pogledi so begali od mogočnih esesovcev v svetlo zelenih uniformah do staršev, ki sta si prizadevala, da bi pripravila vsaj nekaj za na pot. Pri tem je bil oče uspešnejši, kajti mati se je od časa do časa sesedla za mizo in zaihtela v svoji nesreči.
Ko smo bili zunaj, sem pogledal proti sosedovim. Bal sem se, da ne bi šli na pot v neznano sami. Želel sem si, da bi nam usoda skupna, da bi šlo tja, kamor moramo iti, kar so mi pomenili vas, sosedje, prijatelji, sorodniki.''Morda sem celo mislil, da bodo prestavili drugam kar vso mojo vas. Vas, Mihalovec po imenu, je bila oddaljena le dober kilometer od Dobove, zadnja železniška postaja pred Hrvaško in je ležala v trikotu, kjer se Soda izliva v Savo.
Opotekali smo se proti tovornjaku. Mati sije zakrila obraz z rokami. Pokleknila je na tla in ječala: ,,Le kaj smo vam storili? Kaj, za božjo voljo? “ Še sedaj jo vidim, vso sključeno, ogrnjeno v svetlo rjavo volneno ruto, s solzami v očeh. V njenem pogledu je bila neznana groza. V spominu mi je ostala kot prst opomina.
Težko bi še kaj napisal o vsem, kar se je zgodilo tisto jutro. Pomembnejši se mi zdi spomin na prejšnji dan, ko je naenkrat udarilo med ljudi: „Selili bodo!“
Otroci smo skakali po vasi, nihče nas ni zadrževal doma. Ko je oče rekel: „Odveži kravo in jo poženi na polje!“ sem vedel, da se je porušil ustaljeni red življenja na vasi. Če sem stekel na cesto, ni nihče zaklical za mano: „Fant, nazaj, na pašo moraš!“
Spomin na tiste trenutke je bolj živ, kakor vse drugo, kar smo doživeli kasneje. Vse se vrti pred mano kot na filmskem platnu. Razločno vidim kmeta, nekoč ošabnega in zadrtega, kako me je vabil in govoril: „Reci očetu, naj si pride natočit vina!“
Takrat se mi je zdelo, da so izginile vse pregrade med ljudmi. Strina, s katero smo bili že dalj časa sprti, mi je rekla: ,,Povej mami, da bom spekla kruh tudi za vas!“
Ljudje so se mi zdeli tako dobri, da mi je bilo toplo pri srcu. Želel sem, da tistega dneva ne bi bilo nikoli konec, da bi se vlekel v neskončnost.
Pri Štefčevih, kakor se je reklo po domače Geijevičevim, so na dvorišču klali prašiča. Vsepovsod je dišalo po svežem kruhu. Vinske kleti so bile vsakomur odprte, ponekod je teklo vino kar po tleh.
Oče je stopil k stražarju, ki je stal nedaleč od hiše, in ga vprašal:
„Nas boste res selili? “
Vojak je zmignil z rameni.
Iz vasi je prihajala pesem:
„Kaj nam pa morejo, morejo . .
Takega narejenega veselja je bilo dosti.
Marsikdo si je z vinom oplaknil žalost in si nabiral poguma, da bi laže prebil v pričakovanju tistega, kar naj bi prišlo.
OHLAJENA STRAST - Naše sosede Avstrijce razveseljuje dogodek, ki se je pripetil v neki veleblagovnici v Linzu. Poslovodja trgovine je vrgel oči za mlado prodajalko in jo po končanem dnevu „zaprosil“ za sladek podaljšek delavnika. Trgovka si prošnje ni upala odreči, zato je s strastnim poslovodjem ostala v trgovini. Preden pa sta začela s sladkostmi, ga je prosila za steklenico hladne pijače, češ tako bo vse lepše. Poslovodja je stopil v veliki hladilnik po pijačo, mladenka pa je zaloputnila vrata. Poslovodja je .hladil svojo strast tri ure, dokler ga ni prišla iskat njegova žena, ki je od mlade trgovke zvedela za vročekrvnost svoje slabše polovice.
OBLAČENJE — Nemalo skrbi povzroča oblačenje najnovejše hollywoodske zvezde, ki je producente stala že 22 milijonov dolarjev. Povrhu vsega pa je zvezda iz stiropora in lesa, pre-giblje se pa na hidravličnih mehanizmih. Gre za pošastno 10 metrov visoko lutko opice King Kong, katero prav zdaj oblačijo v dlako.
RES ISKREN - Naftni bogataš, milijarder Jean Paul Getty, ki je praznoval že 83. rojstni dan, je odkritosrčno priznal, da mu ženske ne pošiljajo poročnih ponudb zaradi njegovih pla-vih oči. „Privlačnost, ki jo izžarevam za ženske, je drugačne barve — zelene," pove Getty. Vemo pa, da so zelene barve dolarji!
POSLANKA — Elizabeth Taylor je pristala, da bo igrala v filmu „Plava ptica“, ki ga bodo posneli Američani skupaj z Rusi. Že malce ostarela zvezda je izjavila, da je ponudbo sprejela zato, ker želi pomagati pri graditvi prijateljskih odnosov med Rusijo in Združenimi državami Amerike. Če pomislimo, kako je pomagala graditi prijateljske odnose s svojim dvakratnim bivšim možem Burtonom, lahko pričakujemo hude zaostritve med obema velesilama.
UNIVERZITETNO - Ameri ške univerze dajejo prostor najrazličnejšim predavateljem: predaval je že boksar Ali, žolčni Solženicin, čarodej Geller in drugi zvezdniki. Mero pa je presegla Jennifer Welles, igralka pornografskih filmov, ki je študentom gola predavala o svojem poslu. Študentje so bili kar zadovoljni.
Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice.
Vzeto našej sicer ubogej deželi
(Udarec) za udarcem bije na našega kmeta. Goveja kuga je zadajala težke rane; za njo toča in druge uime po premnozih krajih Dolenjske; trtna uš s strupeno roso - kedo ne ve, kako grozno je gospodarila in še gospoduje, tako da >^vzela vže milijone našej sicer ubogej deželi! -<.dk boj ima kmet. Ali živinska kuga vsaj je nehala. Goved in prase ima še nekaj cene. Dolenjska železnica je privela kupce v deželo, da je bilo veselo opazovati, kako je šlo na tisoče in tisoče prascev na železnico v Novem mestu in drugod - a za nje v deželo stotisočaki potrebnim gospodarjem Dolenjskim.
(Iz Semiča.) Na binkoštno nedeljo popoldne okoli šeste ure se je nagloma stemnilo nebo. Sivi in čemi oblaki so kazali na točo. Nismo se motili. Kmalu je začel padati debel dež, med dežjem pa se je usula toča, ki nas je s strahom napolnila. Veliki zvon svetega Štefana se oglasi in nas opominja k molitvi za odvrnjtey hudega vetnena, sicer: gaija ti, kmet, gorje!
Hvala Bogu, da je toča kmalu prejenjala, ktere je bilo na več mestih vse belo na tleh videti. Sadju ni veliko škode naredila, mogoče trtju, ker nežno mladje ne samo toča, temuč tudi debel dež poškoduje.
(Treščilo) je v neki kozolec na Težki vodi pri Stopičah. Kozolec je pogorel.
(Vže .prejšnja) ,leta se je govorilo, da proti strupeni rosi pomaga edino le škropljenje z galico. Vsakdo, ki ni slep se je prepričal lahko že z lastnimi očmi, da je temu res tako. Zato nevernim Tomažem ne govorimo več — slepec naj pade v jamo!
(Nove) orgije v Adlešičih so jako lepe, pravi kinč naše cerkve in kakor se govori, v Beli Krajini najboljši in najlepši. Delane so po najnovejšem sistemu in imajo jako mil glas, posebno za spremljanje petja.
(I? DOLENJSKIH NOVIC
•i \ ’* v * * k v v s. «. .	1	.	junija	I,89|6).
Čudni „naji”
Skozi stoletja se mladi v šolah učijo o različnih ,,najih“: o najlepših umetninah antike, o najbolj pre-nikavem filozofu, o največjem pesniku, slikarju, pisatelju, o najbolj tragičnih podobah svetovne dramatike, skratka, vse, kar je ta ali ona civilizacija vrednega ustvarila, dobi svoj klin na vrednostni lestvici.
Moderni čas je drugačen; ljudje čutijo, da je življenje sestavljeno tudi iz takih stvari, ki bi pridevek „naj“ zaslužile v slabem pomenu.
Avtorja Bruce Felton in Mark Fovvler sta sestavila seznam takih slabih „najev“. Objavljamo nekaj primerov.
Najslabša diplomatska gesta, kar jih pozna diplomacija, je po mnenju obeh avtorjev tista, ki jo je storil ameriški ambasador v Združenih narodih Warren Austin, ki je pozval Arabce in Žide, naj svoje spore rešujejo „kot dobri kristjani44.
Dobro je tudi, da uslužbencu britanskega narodnega ministrstva za zdravje ni uspelo izpeljati svojega znanstvenega načrta, po katerem naj bi biologi in kemiki izdelali tako tableto, ki bi zaustavila spolno dozorevanje človeka, dokler bi ta ne doštudiral in se zaposlil. Ta primer je prištet med najslabše znanstvene projekte.
Žalostno je, da so Japonci, ki so prvi skusili na lastni koži strahote atomske bombe, zmogli toliko slabega okusa, da so izdelali igračko, ki je zaslužila „naj“ med grdimi igračami. Otrokom so ponudili igračko — atomsko bombo. Bombica se zablešči, zagrmi in izpusti pravi oblak dima.
Najbolj čudaški general, kar jih beležijo v zgodovini armad, je Richard S. Emell, ki se je boril na strani južnja-kov v ameriški secesijski vojni. Domišljal si je, da je ptica, in je večkrat cele ure žvrgolel v svojem šotoru. V takih trenutkih je jedel samo semena sončnice.
Plamenček, ki je povzročil že marsikatero nevšečnost.
Plamenček iz vsakdanjika
Med vžigalicami malo novega
Vsako leto se v svetu pripeti več kot 10 tisoč Večjih nesreč, za katere bi lahko obtožili vži-. galice. Največkrat so v nesreče zapleteni otroci, dostikrat pa tudi odrasli. V to število seveda niso všteti majhni „požari‘4 v stanovanjih, prežgane obleke in opečeni prsti raztresenih ljudi, katerim vžigalica dogoreva med prsti.
Ob vsem tem pa se v industriji vžigalic ni od leta 1911, ko so takratne žveplenke zamenjale vžigalice z nestrupeno kapico, prav nič bistvenega spremenilo. Kemični sestav kapice se je sicer spreminjal, tudi paličica je menjala tvarino, vendar je vžigalica ostala v glavnem enaka. Izrinili je niso ne vžigalniki ne elektronska prižigala. Vsako leto vrže industrija vžigalic na tržišče kakih 25 milijard škatlic; ljudje vse pokupijo.
Vžigalice so spodbudile tudi posebno vrsto konjička — zbiranje sličic s škatlic za vžigalice. Te sličice so mnogokrat tudi pomemben vir dobička od reklam, katere tiskajo nanje.
Nekaj novega v svetu vžigalic pa le je. Družba Diamond je poslala na tržišče vžigalice, ki po 10-15 sekundah same ugasnejo. Predvidevajo, da bo po uvedbi tovrstnih vžigalic število nesreč močno padlo.
Nič več pa ne bo veljalo vraža o „tretjem na vžigalici44. Po tej vraži naj bi ob prižiganju cigaret tretjemu po vrsti prvemu kazalo umreti. Vraža je nastala v burski vojni. Ko so si ponoči vojaki prižigali cigarete, je dolgotrajno gorenje vžigalice omogočilo sovražniku, daje tretjega vzel na muho in ga ustrelil.
I
l
Iz rok v roke
Dandanašnji čas si ljudje domišljajo vse mogoče. Komaj se človek privadi ene obleke, mora pogledati in kupiti novo, ki je bolj moderna. Ravno tako je s plačevanjem, kajti preveč so se razpasle navade, ko so nekateri naročali na kupe blaga na kredo ali upanje ali pa na lepe oči, o plačilu ni bilo pa ne duha ne sluha. Tega zdaj ni več. Blago in novci gredo zdaj iz rok v roke.
Hodil sem od hiše do hiše in le malokoga srečal doma, kajti večina jih gre dopoldne po opravkih. Le Jernejev Tomaž, ki je betežen in že tako v letih, da ima obličje nagubano kot suha hruška, je pohajal okoli oglov in si prižigal tobak.
,JVo, Jernej, si se privadil na novo plačevanje z novci? “ ga vprašam.
„Kakšno novo plačevanje? Tako plačujem že od nekdaj. Ti meni blago, jaz tebi novce, pa je! No, ja, včasih pa le ni $lox vse takp
gladko, ko sem moral čakati na novce nekaj mesecev, preden sem iztržil za mleko, živino ali kaj drugega. “
„ Vsaj to povej, če ti je ta način plačevanja všeč. “
„Kaj vem. Všeč mi je bil takrat, ko sem bil med vojno v ujetništvu, pa so prekupčevalci zamenjavali hrano za naše ure, zlatnino in druge dragocenosti Jaz sem se ves mesec preživljal ■z ročajem britve."
,,To pa ni mogoče. Menda ga nisi lizal? “
,JVe boš mi verjel. Ker smo bili vsi nezaupljivi, smo menjavali vse to pod bodečo žico iz rok v roke. On meni kos kruha, jaz njemu britev. Ko je vsak opazil, da je dobil le ročaj, mi ga je vrgel v obraz in naslednji dan se je kupčija spet ponovila. “ „Dobro si se znašel v stiski," mu priznam. „Sem se moral, vendar je pri nas dosti tudi takih, ki se še bolje znajdejo v obilju.“
MARTIN KRPAN,
Krogla za milijone let
Sporočilo našim zanamcem ali drugim bitjem
Nedolgo tega je zagrmela raketa v ameriški vojaški bazi Vandenberg in ponesla v vesolje enega najbolj preprostih satelitov, kar so jih izdelali v Združenih državah Amerike. In vendar ima ta satelit dve veliki nalogi: eno pomembno za nas, drugo za tista bitja, ki bodo živela na Zemlji ali prišla do našega planeta čez nekaj milijonov let. Satelit Lageos naj bi pomagal proučevati premikanje zemeljskih plasti in tako pripomoči pri proučevanju potresov, hkrati pa naj bi ostal v orbiti kot dokaz obstoja naše civilizacije.
( Rešitev prejšnje križanke ^
Satelit, ki nosi sporočilo za daljne rodove.
Po zunanjem videzu je še najbolj podoben močno povečani žogici za golf. Aluminijasti oklep nosi na sebi 426 posebnih reflektorjev, katerih namen je odbiti laserski žarek nazaj k izviru ne glede na to, pod kak: šnim kotom pade nanje. Satelit bodo obstreljevali z laserskimi topovi na zemlji in po odbitih laserskih snopih bodo z računalniki lahko izračunali, v katero smer in kako hitro se gibljejo kontinentalne plošče. Ti izračuni bodo seizmologom v veliko pomoč pri napovedih potresov.
Satelit Lageos je nenavaden tudi po svoji natranjosti: pod aluminijastim ščitom je notranjost polna. S tem so konstruktorji dosegli, da ima satelit, čeravno manjši po obsegu, veliko maso. Tehta 1416,66 kilograma. Zaradi svoje velike mase bo satelit vztrajal na svoji orbiti in ga sončni veter, razlike v jakosti zemeljskega magnetnega polja in spremembe v zemeljski atmosferi ne bodo motile. Konstruktorji računajo, da bo satelit zdržal v orbiti od 8 do 10 milijonov let.
V satelitu sta dve plošči, na katerih so kodirana poročila; trije zemljevidi kažejo, kakšna je bila površina Zemlje pred 225 milijoni let, kakšna je sedaj in kakšna bo po vsej verjetnosti čez 8 milijonov let. Ti plošči naj bi bili sporočilo zanamcem.
Miki Muster Janez Trnove
E
m
A
A*
LJ-, _EK ŽIVALSKE
JUDOVSKI HRIBIH iEMPUEV
KARTA PRI TAROKU
LESTVICA
FR. FILM. IGRALKA
SHAKES-
DEAR0V
ZKACNI
VRSTA
PSOV
MESNI
IZDELEK
ORG.
[TOPILO
HEBR.
IME
DEL
VPREŽNE
OPREME
MK
ŽIRAFE
zg!
;KA
DL
ODEJA
SKOPLJE-
NEC
FR.REKA
AUJMINU
OOAK
KRSTO
DEKLE.
POREČA
t
AFR.
DRŽAVA
SR. BOG SONCA
TEKAČ
CLARK
ORANJE
SRB M IME
IBSENOVA
DRAMA
TELOVADEC
SROT
REKA V BOSNI
DL
DL
DVORANA
r
Obdani smo s »sončnim vetrom”
Januarskega dne v letu 1974 so zaplesale igle kompasov, električne naprave so se nenavadno obnašale, kratkovalovni radijski aparati so obmolknili ali pa „pobesneli44, na nebu nad severnim in južnim zemeljskim polom je zagorelo nebo z žarom, za katerega so stari govorili, da je znamenje božje jeze in delo hudiča.
V istem času je v orbiti okoli Zemlje krožila vesoljska postaja Skylab 3, v kateri je astronavt - znanstvenik Ed Gibson filmal Sonce. Filmska kamera je brnela in v barvah beležila dogajanje na Soncu: na Sončevi obli se je pojavila žarka točka, ki je bliskovito rastla v ogromen ognjen jezik. Sonce je izbruhnilo oblak žarečega plina s temperaturo, ki se lahko meri le v milijonih stopinjah. Oblak se je razpotegnil v Sončevo atmosfero s hitrostjo milijon kilometrov na uro in se počasi razpršil.
To je bil prvi primer, ko je človek opazoval in beležil rojstvo, rast in razpršitev protuberance, vzbruha žarečih plinov na Sončevi obli.
2IVIMO V „SONČNEM VETRU"
Protuberance so najburnejši dogodki v našem sončnem sistemu. Čeprav Sonce ustvarja svojo energijo na osnovi fuzije vodika in je ta proces najznačilnejši, pa protuberance niso termonuklear-ne. Pri njihovem nastanku je na delu povsem drugačna energija - magnetna polja. Vzbruhi žarečih plinov so magnetne eksplozije.
Spoznavanje protuberanc in njihove narave je dramatično spremenilo dosedanje poglede na odnose med Soncem in Zemljo. Znanost se je znašla pred dejstvom, ki je za nestrokovnjaka izredno vznemirljivo - Zemlja leži v zunanji Sončevi atmosferi.
Pred petnajstimi leti je astronom Eugene Parker zasnoval tezo, po kateri naj bi se od Sonca na vse strani širil tako
imenovani „Sončni veter". Ta „veter“ naj bi bil odgovoren za magnetne učinke na Zemljo ter za nenavadno in do takrat ne-pojasljivo dejstvo, da se repi kometov vedno odvračajo od Sonca. Parkerjeve teze so potrdila ojazovanja iz vesolja.
Živimo torej v Sončevi atmosferi. Sonce neprenehoma oddaja redek plin, la se s širjenjem še edči. Zemlja je ovita v plašč Sončeve snovi, neprestano se dopolnjujoče z aktivnostjo na povriini te velike zvezde. Znanstveniki domnevajo, da se Sončeva atmosfera oz. Sončeva snov razteza daleč za Jupitrom in morda celo vse do oddaljenega Neptuna, ki je tridesetkrat dlje od Sonca, kot je naš rodni planet.
Moderna znanost je pojasnila marsikatero skrivnost Sonca. Danes vemo, da Sonce ni sestavljeno iz materije v eni od treh znanih stanj (trda, tekoča, pli-
nasta), ampak da je snov v četrtem stanju - plazmi. V tem nuklearnem kotu se vsako sekundo okoli 600 ton vodika spremeni v helij, pri tem procesu pa se uniči 5 milijoov ton vodika, ki se spremeni v poplavo gama in X žarkov ter drugih kratkovalovnih z energijo močnih žarkov. Materija postane energija, ki se širi po vesolju.
Sonce se torej stalno spreminja v energijo, ki odteka v vesolje. Kako potemtakem sploh more že tako neznansko dolgo časa obstajati? Odgovor je pre-prost: zato, ker je ogromno. Milijo nkrat večje je od Zemlje. V prostornino tega žarečega nebesnega telesa bi lahko spravili vso snov v našem sončnem sistemu, pa bi bila le desetinka procenta vse Sončeve snovi.
Naj bo še tako ogromno in zaloge vodika skoraj neizčrpne,
je Sonce vendarle zapisano smrti, kot so smrti zapisane vse zvezde. Sonce bo v svoji prihodnosti veliko, kot je sedaj Zemlja!
Nekoč se bo nuklearno ravnotežje porušilo. Vodik bo izčrpan, spremenjen v helij in energijo. Sončevo jedro bo začelo ,,kuriti“ helij. Postajalo bo vse bolj rdečkasto in nabuhlo, povečevalo se bo v gigantsko rdečo zvezdo. To bo smrt planetov. Merkur in Venera bosta utonila v razširjeni plazmi. Na Zemlji bo življenje že davno prej izžgano, potem bodo izhlapeli oceani in morja, stalilo se bo kamenje ...
Nekega dne se bo „sodni dan4' dokončal. V nekaj urah se bo ogromno povečano Sonce skrčilo v belo pritlikavo zvezdo, nič večjo kot je naš rodni planet. Dogorela bo še poslednja zaloga helija in Sonce bo ugasnilo.
Tega ni mogoče spremeniti. Konec zgodovine Sonca je že napisan.
Posnetek protuberance, ki skem laboraturiju Skylab 3. jalna velikost Zemlje.
so jo videli astronavti v vesolj-Na fotografijo je vrisana primer-
ZA OČETOM
UH 51il 5) §10
28 .
Sklonjenih glav so hodili po Amaronu zaskrbljeni dclavci, posebno domači Indijanci. Tudi v Stankovem skromnem domovanju v lesenjači je postalo nekam tiho. Stanko je mrk posedal za mizo in premišljeval, kaj bi storil, da bi bilo najbolj prav. Pot v domovino je bila zaprta. Tam so divjali okupatorji, zapirali ljudi, jih gonili v taborišča in pobijali.
29
Stanko in Pavle sta se tik pred opustitvijo rudnika trudila po Cuzcu od podjetja do podjetja, da bi si našla kakršno koli primerno zaposlitev, a brez uspeha. Povsod so jima zatrjevali, da nikogar več ne potrebujejo. Ali naj se preselita v glavno mesto Limo? Bosta tam laže našla zaposlitev? Tudi od tam so prihajala ponjeija,. da dela ni lahko najti, ,
30
Naposled je napočil dan, ko so obratovanje v rudniku ustavili in odpustili še zadnje delavce. Stanko in Pavle sta kot šoferja ostala še nekaj dni v službi, da sta odvažala v Cuzcu tiste rudniške stroje in naprave, ki so bili š** uporabljivi. Ko sta to delo opravila, sta ostala tudi onadva na cesti. Amaron je izumrl. Le še nekaj družin je ostalo. T|idi šola je bjla za-
nrtn	^
veliltcst ^eaij
NEORGANIZIRANOST ZAHTEVALA VELIK KRVNI DAVEK
Zdaj, ko smo si v glavnih obrisih ogledali razmere, ki so v Španiji privedle do državljanske in intervencijske vojne, ko smo poskušali na kratko opisati tudi nekatera dejstva, ki so povzročila množičen odhod prostovoljcev pod zastavo mlade španske republike, se še enkrat povrnimo v čas, ko je izbruhnil upor generalov proti vladi ljudske fronte in ko so z barikad in okopov španski svobodoljubi prvič naperili cevi svojega orožja proti fašističnim upornikom.
Kakor smo že omenili, je ostala španska vlada po izbruhu upora Francovih generalov malone brez vojske, če izvzamemo mornarico in nekaj letalstva. Strankarskih razprtij je bilo tudi toliko, da je bilo zelo težko organizirati republikansko armado. Upoštevati je treba tudi, da so se boji takrat že razplamteli. Zato so stranke svoje bojevnike pošiljale tja, kjer se je izoblikovala neke vrste fronta. Vsaka stranka ali politična organizacija je snovala svoje skupine postopoma in jih v presledkih tudi pošiljala na bojišča. Takih skupin je bilo mnogo. Imenovale so se preprosto kolone. V eni koloni so bile običajno tri do štiri centurije (stotnije), nekatere kolone pa so imele tudi več kot sto centurij. Ob taki neorganiziranosti kajpak ni bilo pričakovati velikih uspehov, zlasti pa je tak način bojevanja povzročil, da so se centurije in kolone hitro redčile. Nemalokrat se je zgodilo, da je centurija padla do zadnjega moža.
PRVI PROSTOVOLJCI - JEDRO INTERBRIGAD
V take centurije in kolone so se vključili tudi prvi prostovoljci: Slovenci v centurijo „Matija Gubec44, v kateri so bili predvsem Balkanci, Slovenci iz italijanskega dela Slovenije pa v centurijo „Gastone Sozzi44, v kateri so se bili prostovoljci italijanskega porekla. Kasneje so se branilci španske republike vojaško le organizirali in dobili skupno poveljstvo, to pa se je kmalu poznalo tudi na frontah. Čeprav so bili slabše oboroženi kot nasprotniki, ki so se vojskovali s takrat najsodobnejšim orožjem (predvsem italijanskega in nemškega izvora), so številne boje obrnili v svoj prid in falangiste pognali v beg.
Mednarodne ali interbrigade, sestavljene iz prostovoljcev, so se hitro vključile v način vojskovanja, kakršnega je zahtevala španska državljanska vojna. In ne samo to: marsikdaj so celo odločujoče posegale tja, kjer se je zdel položaj že brezupen. Poveljniški kader so sestavljali borci, ki so se kalili od prvih spopadov s falangisti. Od tod tudi hitra napredovanja nekaterih naših prostovoljcev, ki so med prvimi prišli v Španijo.
Seveda se v interbrigadah niso bojevali simo prostovoljci iz tujine. Tudi veliko španskih rodoljubov se je vključilo vanje. In interbrigadisti so se lahko v vsaki bitki prepričali o izredni hrabrosti teh preprostih in nemalokrat neukih ljudi. Prav tako se je mnogo prostovoljcev, tudi naših, bojevalo z ramo ob rami med samimi Španci. Skupni boji proti skupnemu sovražniku pa so bili ena sama priložnost za izpričevanje ne le solidarnosti, ampak tudi izrednega tovarištva in celo prijateljstva, kakršno se je na primer spletlo med Špancem Gvapom in Jugoslovanom Gavrom in ki ga je Veljko Kovačevič v svojih romansiranih spominih „V okopih Španije44, torej v knjigi, ki smo jo že omenili, tako prepričljivo popisal.
Prostovoljci so se največ vključevali v mednarodne oziroma interbrigade. Bilo jih je šest: enajsta, dvanajsta, trinajsta, štirinajsta, petnajsta in stodevetindvajseta. Ustanovljene so bile od oktobra 1936 do septembra 1937. Nobena brigada ni bila sestavljena iz borcev ene narodnosti, pač pa je v tej ali oni brigadi ena narodnost prevladovala. Jugoslovani, Čehi in prostovoljci iz še nekaterih balkanskih držav so bili pretežno v stodevetindvajseti brigadi.
Nevarna
nosečnost
zdravnik
svetuje!
Včasih so tak napihnjen, zagnojen jajcevod odrezali, sedaj pa se to obolenje zdravi, v prvi vrsti z antibiotiki. Klice se uničijo, gnoj se resorbira. Pri tem bolezenskem dogajanju imajo jajcevodne resice važno obrambno vlogo: kot ročice se sprimejo in zlepijo ter s tem onemogočijo, da bi klice in gnoj prodrli v prosto trebušno votlino. Kljub zdravljenju pa resice ostanejo zlepljene, in če sta jajcevoda tako na obeh straneh zaprta, žena ne more več zanositi. Lahko pa ostanejo samo delno zlepljene ter so tudi v samem jajcevodu številne zarastline. Tedaj se v take žepke zagozdi oplojeno jejčece in izvenmaternična nosečnost je tu.
Kdaj pa so žene najbolj občutljive za nastanek vnetja jajcevodov? Teh obdobij je več: v času menstruacije, posebno če se priključi kakšna angina, gripa in podobno, nadalje po splavih (vseeno, ali je to samoodseben splav ali pa umetno povzročen) in pa prvih šest tednov po porodu.
Nekatere žene imajo že od rojstva dolge, vijugaste, zapletene jajcevode, ki so ravno tako lahko vzrok izvenmaterni-čne nosečnosti, vendar so ti primeri bolj redki.
V zadnjem desetletju opažamo zaradi sodobnega zdravljenja manj vnetij jajcevodov. Posebno težkih vnetij je sorazmerno malo. Zaradi tega je tudi nekoliko manj izvenmaterni-čnih nosečnosti, ki so zdravju žene tako nevarne. Temu zboljšanemu zdravstvenemu stanju žena so mnogo pripomogle tudi hormonske kontracepcijske tablete, ker je žena 1 preventivno zaščitena pred nezaželeno nosečnostjo
( ■ ■
7. JUNIJ - PRAZNIK KRŠKE ORČINE 7. JUNIJ - PRAZNIK KRŠKE OBČINE
Industrija - srce razvoja
V srednjeročnem obdobju 1971-1975 je družbeni proizvod dosegal 9,1-odstotno realno letno stopnjo rasti. Realno se je povečal za 54,8 odst., v Sloveniji pa za 41 odst. Glavna nosilka razvoja je industrija, saj odpade nad'75odst. celotnega družbenega proizvoda na to panogo, ki po dograditvi novih
zmogljivosti v letih 1975 in 1976 še povečuje svoj vpliv na gospodarski razvoj.
Za letos, v prvem letu srednjeročnega obdobja, načrtuje gospodarstvo v primerjavi z letom 1975 za 21,5 odst. večji družbeni proizvod, za 23,9 odst. večjo količinsko proizvodnjo v industriji, za 15 odst. večjo
količinsko proizvodnjo na zaposlenega v tej panogi, za 11 odst. večjo bruto akumulacijo in za 3,4 odit. povečano zaposlenost v družbenem sektorju.
Za srednjeročno obdobje 1971 — 1980 pa načrtujejo naslednje realne letne stopnje rasti: za prebivalstvo 0,8 odst., za družbeni proizvod 12,3 odst., za zaposlenost 3,8 odst. in za produktivnost 9 odstotkov. Močnejša rast družbenega proizvoda temelji na povečanju sedanje mate-
Vsi odločajmo!
Razvijati bo treba vse tiste dejavnosti, ki ustvarjajo pogoje za skladnejši ekonomski in družbeni razvoj. Uresni-
Proslavljanje občinskega praznika nam daje vsako leto priložnost, da ocenimo tisto, kar je pripomoglo k hitrejšemu družbenemu razvoju naših krajev in pridobivanju novih spodbud za nadaljnje napore in aktivnosti Krška občina spada med tiste slovenske občine, ki se v zadnjih letih razvijajo nekoliko hitreje. Ta razvoj je posledica velike prizadevnosti naših delovnih kolektivov v organizacijah združenega dela, njihove skrbi za razširitev proizvodnje in njeno modernizacijo. Tudi zasebni kmetijski proizvajalci dosegajo s pomočjo kooperacijskih odnosov vedno boljše rezultate. Na ugoden gospodarski razvoj že sedaj vplivajo tudi velike investicijske naložbe v energetske objekte na našem območju. Pomembne rezultate je opaziti pri razvijanju materialne podlage za modernizacijo šolstva in zdravstva.
Vse te ocene pa bi bile enostranske in običajne, če ob takih praznikih ne bi vrednotili tistega, kar je še zmeraj težje razvijati, kot na primer zgraditi novo tovarno
ali šolo. Mislim na razvoj družbenih odnosov, na oceno resnično dosežene stopnje naše samoupravnosti Menim, da kljub velikim težavam, kljub odporom in včasih tudi nerazumevanju vendarle uveljavljamo ustavno načelo o samoupravnem sistemu politične organiziranosti v občini, v krajevnih skupnostih, v samoupravnih interesnih skupnostih in predvsem v organizacijah združenega dela. Naš delovni človek v organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih postaja resnični gospodar, ki odloča in soodloča o vseh vprašanjih našega nadaljnjega razvoja.
Takšen položaj resničnega gospodarja pa vsebuje tudi odgovornost za usmerjanje našega bodočega družbenega razvoja. Pri tem nas čaka veliko nalog in problemov. Zagotoviti bomo morali kontinuirano, skladno in dinamično rast gospodarstva tako, da bomo lahko izkoristili možnosti, ki jih imamo. Potrebovali bomo več strokovnih kadrov, zato bomo še naprej skrbeli za razvoj izobraževanja in kulture.
it ★ ★ ★ ★ ★ ★ * ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ •k ★ ★ i ★ ★ ★ ★ •k ★ ★ ★ ★ ♦ * * ♦ * * * ¥ * * * ♦ * * * * * * ¥
čiti moramo tudi tesnejše sodelovanje v posavski regiji.
Naši kraji so se začeli zelo hitro večati, zato moramo s pravočasnimi ukrepi zagotoviti urbanistični red, zaščititi prirodne znamenitosti in obvarovati lepoto naših krajev pred nasilnimi industrijskimi onesnažitvami.
Vse te in še mnoge druge naloge bomo zmogli, če bomo razvili naše samoupravne odnose tako, da bo sleherni občan, organiziran v Socialistični zvezi in drugih družbenopolitičnih organizacijah, lahko resnično odločal o novih poteh napredka.
Čestitam vsem občanom za naš praznik in jim želim še veliko delovnih uspehov.
SILVO GORENC, predsednik občinske skupščine Krško
V	tovarni celuloze in papirja „Djuro Salaj" v Krškem ne ustavijo strojev niti ob praznikih. Tisoč petsto zaposlenih živi s tovarno, ki jim pomeni drugi dom. Čez nekaj mesecev bodo začele obratovati nove kapacitete. S tem bo tovarna največja te vrste v Jugoslaviji in med največjimi v Evropi.
Tovarna je bila zgrajena 1939 in je ob začetku zaposlovala 180 delavcev, ki so s tedanjo strojno opremo proizvedli okrog 10.000 ton celuloze na leto. Med vojno tovarna ni vedno obratovala, in sicer zaradi pomanjkanja lesa. Ob koncu vojne pa je bila močno poškodovana zaradi eksplozije municije, ki je bila v železniških vagonih na tirih poleg tovarne. Takoj po osvoboditvi so jo delavci v glavnem sami obnovili, tako da je spomladi 1946 ponovno pričela obratovati s polno močjo. Od takrat pa do danes je podjetje doseglo dve večji etapi svojega razvoja. Prva etapa je bila končana v letu
1956, ko so postavili papirni stroj za proizvodnjo časopisnega papirja s kapaciteto 30.000 ton na leto; obenem so zgradili brusilnico, povečala pa se je tudi proizvodnja celuloze, tako da je celotna proizvodnja v tem letu znašala 100.000 ton. V drugi etapi (do leta 1963) se je tovarna ponovno povečala za en papirni stroj s kapaciteto
40.000 ton papirja na leto, obenem so povečali brusilnico in kapacitete v proizvodnji celuloze. Po tej, drugi etapi se je skupna proizvodnja tovarne povečala tako, da je v letu 1973 dosegla 188.000 ton.
Trenutno je podjetje v tretji etapi izgradnje. V polnem teku so investicije za razširitev in rekonstrukcijo celuloznih proizvodnih kapacitet, ki se bodo s tem povečale od dosedanjih
57.000 ton na 161.000 ton celuloze na leto. Vrednost te investicije znaša nad 900 milijonov dinarjev. Investicija bo zaključena letos avgusta, vse
nove proizvodne kapacitete pa bodo začele redno polno obratovati v mesecu novembru. Pri investiciji so soudeležene tudi štiri slovenske papirnice: Radeče, Vevče, Količevo in Sladki vrh, ki so za izgradnjo prispevale 87 milijonov dinarjev. Pogodba o soudeležbi slovenskih papirnic pri investiciji je bila sklenjena že 1973, kar je bilo takrat prvi večji primer takega združevanja sredstev. Pri tem gre za dolgoročni odnos med slovenskimi papirnicami in podjetjem ,,Djuro Salaj", po katerem bodo slovenske papirnice iz teh kapacitet dobivale po
58.000	ton celuloze na leto. Te količine bodo papirnicam omogočile njihov nadaljnji razvoj in nemoteno proizvodnjo papirja.
Septembra 1975 pa je v sklopu tretje etape razvoja pričel obratovati novo postavljeni tretji papirni stroj s kapaciteto okoli 40.000 ton na leto. To investicijo, katere vrednost znaša pribl. 200 milijonov dinarjev, je podjetje izvedlo v
glavnem iz lastnih sredstev, delno pa z zelo ugodnimi krediti grafičnih podjetij iz cele Jugoslavije, ki so prispevala okrog 50 milijonov dinarjev.
Po zaključeni tretji etapi razvoja letos jeseni bo podjetje glede na svoje kapacitete največje te vrste v državi in med največjimi v Evropi. Letna proizvodnja vseh proizvodov (celuloze, papirja in lesovine) bo znašala nad 300.000 ton, od tega za prodajo okoli 228.000 ton.
Tovarna celuloze in papirja Djuro Salaj zaposluje v svojih sedmih temeljnih organizacijah združenega dela 1500 delavcev/ Po končani izgradnji in ko se bo začela proizvodnja na vseh novih kapacitetah, bodo zaposlili še okrog sto delavcev. V glavnem zaposlujejo delovno silo iz Krškega in okolice. Povprečni čisti osebni dohodek na zaposlenega z dodatki za nočno delo in delo ob praznikih znaša 3.800 dinarjev na mesec.
Novi objekti hitro rastejo, Na sliki: lužni kotel z absorpcijskim stolpom v ospredju.
TOVARNA CELULOZE IN PAPIRJA „DJUR0 SALAJ”
»DELOVNI DAN, DOLG 305 DNI”
Pogled na Tovarno celuloze in papirja „Djuro Salaj", največjo tovarno te vrsta v Jugoslaviji.
Pretežni del surovine (lesa) dobijo iz slovenskih gozdov, delno pa tudi iz Hrvatske in iz Sovjetske , Zveze in Čehoslo-vaške. Prodajajo prav tako pretežno na domačem trgu, delno pa izvažajo v Italijo in na 'Madžarsko. Po končani tretji etapi razvoja bodo izvozili na Madžarsko po dolgoročni pogodbi za 20 let 40.000 ton celuloze na leto, ves les za to količino celuloze pa bodo dobili iz Madžarske. Obenem je Madžarska odobrila za izgradnjo novih kapacitet zelo ugoden dolgoročni kredit v višini 42 milijonov švicarskih frankov. S proizvodnjo papirja zalagajo predvsem domače grafično industrijo, veliko pa ga tudi izvozijo v Zahodno Nemčijo in Grčijo. V
zadnjem času so jim precej skrbi povzročile prodajne cene, ki so za celulozo že dve leti nespremenjene, za papir pa že več kot leto dni. Spričo inflacije se stroški povečujejo in je akumulacija trenutno precej ogrožena. Delno si podjetje pomaga s tem, da povečuje izvoz, kajti z njim dosega ugodnejše cene kot na domačem trgu.
Glavni poslovni partnerji so vse slovenske papirnice in grafična podjetja iz vseh republik (največja sta Vjesnik iz Zagreba in beograjska Politika). Izvajalci del pri gradnji nove tovarne pa so SGP Pionir-TOZD Krško, Hidromontaža iz Maribora in Kovinarska iz Krškega.
MARKO KLINC
rialne osnove in predvsem na aktiviranju novih kapacitet.
V občini je bila investicijska dejavnost živahna zlasti v letih 1974 -1975. Naložbe v gospodarstvo so dosegle 1974. leta 367 milijonov in 615 tisoč dinarjev, lani pa 607 milijonov 805 tisoč dinarjev. Letos se bodo povzpele investicije v gospodarstvu na milijardo in 140 milijonov, če seštejemo dokončanje že začetih del in nove naložbe. Graditev jedrske elektrarne tu ni upoštevana.
Za družbeni standard delavcev so delovne organizacije v letu 1974 namenile 11 milijonov in 573 tisočakov, lani 14 milijonov in 697 tisoč dinarjev.
V Brestanici je lani začela obratovati plinsko-parna elektrarna, ki je za proizvodnjo električne energije širšega družbenega pomena. V Tovarni celuloze v Krškem pa se je začela proizvodnja na tretjem papirnem stroju. Z dokončanjem nove tovarne za proizvodnjo magnefitne celuloze v tekočem letu se bo sedanja proizvodnja celuloze povečala za sto tisoč ton na leto.
Med pomembnejše letošnje investicije sodijo še naložbe Splošnega mizarstva in Specializiranega podjetja za industrijsko opremo iz Krškega, Sigmata iz Brestanice in Agrokombinata iz Krškega. Pri tem seveda ne smemo pozabiti na gradnjo nove kartonažne tovarne na Seno-
Pomembnejše investicije na drugih področjih so še: graditev nadvoza v Krškem, gradnja osnovne šole v Koprivnici, gradnja osnovne šole v Leskovcu, adaptacija Posebne šole v Krškem, adaptacija Šolskega centra v Krškem, elektrifikacija podeželja, stanovanjska izgradnja, obnova ko-stanjeviškega gradu, obnova Črneče vasi na Gorjancih in ureditev stadiona Matije Gubca v Krškem.
Veliko sredstev so v krški občini namenili tudi za asfaltiranje in modernizacijo cest in napeljavo vodovodov. Tako so lani asfaltirali
18.5 km občinskih cest, za kar je prispevala občinska skupščina 6 milijonov in 357 tisoč dinarjev, prebivalci pa 774 tisoč dinarjev v denarju in 300 tisoč v delu. Občani so veliko dali tudi za rekonstrukcijo in vzdrževanje občinskih in vaških poti. V tem času je bila dograjena tudi cesta Krško-Impoljca, regionalna cesta Krško-Pohanca in nadvoz nad železniško progo v Krškem, ki je največji komunalni objekt V letih 1975 - 1976 je bilo zgrajeno
34.5 km vodovodov ter je dobilo zdravo pitno vodo 190 gospodinjstev. Prebivalci so prispevali v denarju 698.000 din, v delu pa 1.211.000 din: Izkopali so celotno traso za vodovod in zgradili vse vodovodne objekte. Skupščina občine Krško je prispevala 929.000 dia Na področju občine Krško še nimajo vodovodov naslednje vasi oziroma zasel-
ki: Premagovci, Trebelnik (KS Podbočje), Gunte (deD - KS Gora, Mrčna sela (del - KS Koprivnica), Dolenji Leskovec (del - KS Brestanica, Presladol (del, Rožno (KS Rožno - Presladol), Drenovec (del), Brezovska gora (del), Dedni vrh (KS Leskovec).
Končni cilj investicijske dejavnosti na področju družbenega standarda je izboljšanje osebnega in splošnega standarda občanov.
Krepitev gospodarske moči je osnova za živahnejši razvoj vseh družbenih dejavnosti, katere so se v preteklem obdobju prepočasi razvijale. Tako sodi urejanje urbanistične dokumentacije in izdelovanje novih projektov med osnovne pogoje za uresničenje večje urbanistične discipline in hitrejšo realizacijo novih investicij. Zaradi dinamičnega razvoja gospodarstva, uvajanja sodobne tehnike in tehnologije postaja prostor vedno bolj obremenjen, zato je treba v prihodnje posvetiti posebno pozornost varovanju in zaščiti okolja.
Občina Krško daje v svojih načrtih velik poudarek na varnost, družbeno samozaščito in ljudsko obrambo. Dopolnjevanje priprav na splošni ljudski odpor in po družb lja-nje ljudske obrambe sta pomembni sestavini gospodarske in politične stabilnosti ter nepogrešljiva sestavna dela družbenoekonomskega razvoja občine.
NOVA ELEKTRARNA ZA PRAZNIK
PLINSKA ELEKTRARNA BRESTANICA - PRVA ELEKTRARNA, ZGRAJENA Z ZBIRANJEM SREDSTEV NA OSNOVI DRUŽBENEGA DOGOVARJANJA PREK INTERESNE SKUPNOSTI.
Čez nekaj dni bodo v Brestanici slovesno spustili v pogon tri plinsko-turbin-ske agregate v novi plinski elektrarni. Novi objekt so postavili v neposredni bližini stare parne elektrarne, kar je bistvenega pomena, saj bosta obe elektrarni obratovali na osnovi kombinirane tehnologije. Nad plinskimi turbinami postavljeni kotli bodo namreč izkoriščali toplotno energijo, ki jo vsebujejo izpušni plini na izpuhu iz plinskih turbin, in proizvajali 120 ton pare na uro za obratovanje parnih turbin. Za obratovanje plinske elektrarne bodo uporabljali tekoče gorivo — mešanico bencina in kurilnega olja v razmerju 4:1 (80 % bencina, 20 % kurilnega olja). Za pridobljeno kilovatno uro električne energije bodo porabili okoli 0,23 kg goriva. Dnevna zmogljivost brestaniške elektrarne je 2.300.000 kilovatnih ur električne energije, to je več kot 700 milijonov kilovatnih ur energije na leto. To pomeni, da elektrarna v Brestanici lahko sama krije skoraj 15% vseh potreb po električni energiji v Sloveniji. V treh velikih rezervoarjih pa
je shranjenega goriva za več kot 50 milijonov kilovatnih ur električne energije, kar znese več, kot znašata zalogi v elektrarnah Jablanica in Vinodol skupaj.
Gospodarski cilj in namen rekonstrukcije brestaniške elektrarne je bil pridobiti za slovensko elektrogospodarstvo sodoben in prilagodljiv objekt, ki bo sposoben gospodarno proizvajati električno energijo v kateremkoli času, predvsem v konicah. Idejni projekt za rekonstrukcijo elektrarne Brestanica je bil pripravljen že oktobra 1971, zelena luč pa se je prižgala šele marca 1973. Postopek priprav in dokončne odločitve za gradnjo je trajal celih 18 mesecev. Gradnja
elektrarne od začetka gradbenih del 1. decembra 1973 do začasnega prevzema plinskih turbin 1. februarja lani je trajala 14 mesecev. Po vsem tem je elektrarna Brestanica potrebovala še sedem mesecev za zaključna in dodatna dela ter za izpolnitev dodatnih pogojev in pridobitev potrebnih dovoljenj, atestov in soglasij, čeprav so bili ves ta čas stroji v obratovalni pripravljenosti.
Poskusno obratovanje elektrarne Brestanica je že doslej pokazalo, da bistveno manj onesnažuje okolje kot poprej. Skozi vsako plinsko turbino namreč prihaja ogromna količina zraka, 328.000 kubičnih metrov na uro, a le 3 % kisika v tem zraku sodeluje
pri izgorevanju. Segreti dimni plini, ki so bolj vroč zrak kot dim, se dvigajo visoko pod nebo. Pri tem kurjenju se sprošča stokrat manj žveplovega dioksida kot pri kurjenju s premogom. Ob vsem tem je še posebno pomembno, da ni več pepela in žlindre, ki ju je Brestanica doslej spuščala v bližnji potok ter ga močno onesnaževala.
23.	maja lani je med montažo prišlo do velike nezgode, pri kateri je bil tretji turbinski generator popolnoma uničen. Plin-sko-turbinski generator je utrpel poškodbe v vrednosti 10 milijonov dinarjev. Odgovornost za nastalo škodo je prevzela nase firma AEG, katere strokovnjaki so opravljali preizkuse, ko je prišlo do nesreče. Tovarna AEG je v najkrajšem možnem roku generator obnovila, na vseh osta-
lih napravah plinsko-tur-binskega generatorja III pa so izvedli temeljite preglede. 9. decembra je lani obnovljeni generator že vključen v slovensko 110-kilo-voltno omrežje.
Koliko je Brestanica zamudila rok? V idejnem projektu, investicijskem programu in v bančni pogodbi o najetju posojila je bilo določeno, da mora biti elektrarna sposobna za obratovanje 1. januarja 1975, če bodo seveda vsa soglasja pravočasno nared. Brestanica je pred podpisom pogodbe dobesedno izsilila od ponudnika opreme, da je skrajšal dobavni rok na štiri mesece. Tako je elektrarna Brestanica s posameznimi napravami v drugi polovici januarja 1975 že proizvajala električno energijo. Odtlej je bila
elektrarna s plinsko-turbin-skimi generatorji brez kotlov v obratovalni pripravljenosti. Ta pripravljenost je bila prekinjena zaradi okvare na plinsko-turbinskem generatorju za šest mesecev, kar pa ne sodi k zamudam pri gradnji.
PLINSKO-PARNA ELEKTRARNA BRESTANICA, KI JE PRVI OBJEKT V SEDANJEM PROGRAMU GRADNJE E LE KTROENERGET-SKIH OBJEKTOV, JE V CELOTI ZGRAJENA. ŽE ZDAJ POMENI KREPKO OPORO V ELEKTROENERGETSKIH KRIZAH, ZATO SMO LAHKO PREPRIČANI, DA BO TUDI V PRIHODNJE V CELOTI IZPOLNILA SVOJ NAMEN IN UPRAVIČILA SVOJ OBSTOJ.
M. K.
* ^ h 3 1
Skladišče goriva nove plinske elektrarne.
NOVA PUNSKO—PARNA ELEKTRARNA v Brestanici z zračnimi filtri in komandnimi prostori treh plinskih blokov. Na desni je viden del stare termoelektrarne in v ozadju stolp za hlajenje vode.
Avtocisterensko pretakališče in hladitni stolp v ozadiu
„ZIT0”
- TOZD "IMPERIAL,
KRŠKO
Zgodovina tovarne Imperial Krško sega v obdobje stare avstro-ogrske države, ko so se . zatekli v tedanji Rajhenburg (sedanjo Brestanico) iz Francije izgnani trapisti. Kupili so tam posestvo z gradom ter pričeli v letu 1888 graditi tovarno, ki je začela obratovati 1894/95. Prvotno so v tej tovarni delali le čokolado, leta 1898 pa so začeli izdelovati tudi likerje. Pro-odnja je v tistem obdobju
dajala 200 kg čokolade in 700 I likerjev na dan.
Med prvo svetovno vojno je tovarna zaradi pomanjkanja surovin prenehala obratovati. Kasneje se je proizvodnja povečala na 500 kg čokoladnih izdelkov na dan. Tudi druga svetovna vojna je proizvodnjo ustavila.
Po nacionalizaciji leta 1947, ko je bila tovarna preseljena v druge 'prostore, je proizvodnja
kmalu dosegla 2000 kg čokoladnih izdelkov in 2500 I likerjev na dan. Proizvodnjo likerjev so kmalu zamenjali z izdelavo fondant izdelkov, to pa kasneje s proizvodnjo krem čokolade. Leta 1967 so zaradi nerentabil-nosti opustili vso to proizvodnjo ter se odločili za nakup prve linije za izdelavo žvečilnih bombonov.
Tovarna čokolade in peciva „lmperial" Krško se je 1. aprila
Moderni proizvodni in poslovni prostori TOZD „lmperial' v Krškem. V ozadju novo skladišče.
■
. * .*	■	'-..-M.
1970 združila z živilskim kombinatom „Žito" iz Ljubljane. „Žitu" sta se leto poprej pridružili podjetji „Šumi" iz Ljubljane in „Gorenjka" iz Lesc na Gorenjskem, tako da je bila po združitvi „lmperiala" z „Žitom" vsa slovenska kondi-torska industrija združena pod „isto streho", s čimer so nastale možnosti, da se le-ta enotno organizira v tehnološkem in proizvodnem pogledu. Taka organizacija in koncentracija je omogočila konditorski industriji v Sloveniji, da se je lotila stroge specializacije proizvodnje in s tem v zvezi tehnološke modernizacije proizvodnega procesa in enotne organizacije obdelave tržne tehnike. Tako torej delujejo danes v okviru „Žita" poleg temeljnih organizacij, ki se bavijo s predelavo žitaric, proizvodnje kruha in peciva ter trgovine na drobno, še tri temeljne organizacije združenega dela: TOZD Gorenjka (Lesce), ki se bavi s proizvodnjo kakavnih izdelkov, TOZD ,,Sumi" (Ljubljana), ki proizvaja bombone in deserte, TOZD ..Imperial" (Krško) pa izdeluje žvečilne bombone.
Žvečilni bomboni se danes uporabljajo kot žvečilna sladica, ki ugodno vpliva na krepitev dlesni in pospešuje izločanje želodčnih fermentov. Zaradi njihovih specifičnih lastnosti jim ne odreka pomena niti sodobna medicina, saj z uživanjem žvečilnih bombonov lahko telo na prijeten način absorbira različne medikamente in vitamine.
V	preteklih letih je jugoslovansko tržišče zahtevalo vedno večje količine tovrstnih proizvodov. Zato vse od leta 1966
proizvodnja naglo narašča. Pred letom 1966 je bil edini vir ponudbe uvoz, in sicer pribl. 300 ton na leto. Leta 1966 pa se je začela domača proizvodnja in v letu 1968 dosegla skupno količino 450 ton. Domača ponudba ter uvoz sta v tem obdobju znašala skupno 1000 ton žvečilnih bombonov, kar je pomenilo porabo 5,2 dkg na prebivalca, medtem ko je v ZDA znašala poraba te priljubljene slaščice 60 dkg, v deželah EGS pa približno 45 dkg na prebivalca.
Od leta 1970 dalje je v Jugoslaviji opazna hitra rast proizvodnje žvečilnih bombonov, uvoz pa je razmeroma zastajal in v zadnjih dveh letih v celoti prenehal. Že leta 1972 je znašala skupna jugoslovanska proizvodnja žvečilnih bombonov 3500 ton; od tega so proizvedli v „lmperialu" 1179 ton, kar je pomenilo 33,7 % celotne proizvodnje v Jugoslaviji, leta 1975 pa 37,4 %. Potrošnja se je v tem času povečala na 18dkg na prebivalca. Dinamična rast se je nadaljevala tudi v letih 1973 in 1974, medtem ko je bilo v letu 1975 opaziti zastoj, ki je bil posledica zaostrenih odnosov na trgu, zaradi česar je mnogo proizvajalcev prišlo v težave. Nasprotno pa v „Žitu"-tozd Imperial kljub povečani proizvodnji niso imeli težav pri prodaji ne na domačem trgu ne na tujem. Dejstvo je namreč, da nimajo zalog izdelkov in da bi lahko prodali še več, doma in na tujem, če bi lahko povečali proizvodnjo, kar pa trenutno zaradi proizvodnih kapacitet ni mogoče.
TOZD ,, Imperial" Krško izvaža svoje proizvode skoraj v celoti na konvertibilno tržišče, predvsem v ZR Nemčijo, Avstrijo, Veliko Britanijo, Dansko, pa tudi na Češko in Madžarsko. Njegovi izdelki so na zahodnem tržišču, kjer je sicer velika konkurenca izredno cenjeni zaradi kvalitete, podjetje pa uživa ugled tudi zaradi točnega Izpolnjevanja dobavnih
rokov. Torej ni slučajno, če so 1975 povečali obseg izvoza glede na leto 1974 kar za 167,2 %.
Možnosti izvoza pa seveda še zdaleč niso izčrpane, saj je povpraševanje na zunanjem trgu stalno prisotno. Ponudbe prihajajo iz drugih zahodnoevropskih držav, severne Afrike in iz dežel Bližnjega vzhoda. Sedanje pro-izvodne kapacitete pa preprečujejo večji izvoz, saj si, kot pravijo v Krškem, ne morejo dovoliti, da bi zanemarili domače tržišče in na ta račun povečali izvoz. TOZD „lmperial" ima sklenjeno pogodbo o poslovno-tehničnem sodelovanju z ameriško firmo Topps. Po njihovi licenci izdelujejo tudi pri nas izredno priljubljen proizvod z imenom Bazooka. V zadnjem času potekajo med firmama pogovori o razširitvi sodelovanja z novimi licenčnimi proizvodi.
Dosedanji dosežki že nekaj let spodbujajo delavce, zaposlene v „lmperialu", k še večjemu napredku. Zavedajo se, da morajo nadaljevati z dosedanjo dinamiko rasti in s tem zadržati vlogo vodilnega proizvajalca teh izdelkov v Jugoslaviji. Skupaj s strokovnimi službami, zlasti s programsko razvojnim sektorjem Kombinata „Žito", so pri- 1i pravili razvojni program do leta 1980. Ta program obsega zgraditev novih objektov za proizvodnjo ter nabavo dodatne strojne opreme za nove proizvode, ureditev družbene prehrane zaposlenih, sanitarij in garderob ter vseh ostalih prostorov, ki so za sodobno tehnološko organizacijo dela neobhodno potrebni. Vsi dosedanji uspehi so plod skupnega dela in velike požrtvovalnosti delovnih ljudi v TOZD ..Imperial" in Kombinata, so posledica pravilnih konceptov zastavljenega razvoja ter plod požrtvovalnega angažiranja strokovnjakov v TOZD Jmperial" Krško in skupnih služb Kombinata ,,Žito".
OB PRAZNIKU OBČINE KRŠKO ČESTITAMO VSEM DELOVNIM LJUDEM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM!
ASFALTNE BAZE so eden najvažnejših proizvodnih programov Kovinarske. Izdelujejo jih v sodelovanju s firmo Wibau iz ZR Nemčije. Baze imajo proizvodno zmogljivost tudi do 160 ton asfaltne mešanice na uro. Z njimi so predvsem uspeli na domačem trgu, prodrli pa so tudi na tuja tržišča. Doslej so jih izvažali v Čehoslovaško in v Alžir, dogovarjajo pa se tudi o dobavi asfaltnih baz v Sovjetsko Zvezo, Madžarsko, Romunijo, v arabske dežele in celo na Kubo.
Izredno zahteven objekt, ki so ga naredili za Tovarno celuloze in papirja „Djuro Salaj" iz Krškega, so kuhalniki. Na sliki: objekt med montažo.
vali predvsem jeklene konstrukcije in razno manj komplicirano opremo za ladjedelništvo. V proizvodnji jeklenih konstrukcij so se kmalu tako izkazali, da so bili razen Metalne iz Maribora edino podjetje v SRS, ki je dobivalo naročila za najzahtevnejše objekte te vrste. Danes pa je v Kovinarski proizvodni program tako širok, da predstavljajo jeklene konstrukcije le še dopolnilo ostalim vrstam proizvodov.
NOVI PROIZVODNI PROSTORI S PROSTOVOLJNO AKCIJO
Dva tisoč kvadratnih metrov novih proizvodnih prostorov so zgradili v veliki meri tudi s prostovoljnimi akcijami, zastavili pa so si nalogo zgraditi novo lakirnico in obrat družbene prehrane. Dokončanje teh objektov, predvsem obrata družbene prehrane, je zelo pomembno za poglabljanje tovarištva in prijateljstva v kolektivu ter za odvijanje družbenopolitičnega in družabnega življenja.
V teku so akcije za integracijo s Slovenskimi železarnami, kar bi predstavljalo temelj za večjo socialno varnost in hitrejši nadaljnji razvoj podjetja. Zelo važno je tudi združevanje uma, dela in sredstev v okviru posavske regije in v prvi etapi predvsem s sorodnimi podjetji, kot je npr. SOP Krško. Eden najvažnejših ciljev je ta, da se s pravilno kadrovsko politiko pritegnejo k sodelovanju resnično
dobri visoko kvalificirani kadri in da se omogoči mladim strokovnjakom s področja Posavja, da najdejo v Kovinarski svojo bodočnost. Kovinarska se želi povezovati v čim širših okvirih tudi s fakulteto, raznimi inštituti in močnimi trgovskimi hišami, kar ji bo omogočilo graditi svoj napredek na lastnih razvojnih programih in se vključiti v široko mednarodno izmenjavo dela. Eden prvih korakov v tej smeri je nakup poslovnih prostorov v Ljubljani, ki bodo zvezni člen med proizvodnjo in razvojem, povezanim z ustreznimi raziskovalnimi institucijami v Ljubljani. Dolgoročno se namerava Kovinarska vključiti predvsem v zeleni program z izdelavo silosov za žitarice, v procesno tehniko ob sodelovanju z renomiranimi podjetji tega področja, kot so „Krka", TKI Hrastnik, zagrebške kemične tovarne inv program energetike z raznimi posodami, toplotnimi menjalniki, filtri in podobno.
Z ASFALTNIMI BAZAMI NA KUBO IN V ARABSKE DEŽELE!
Eden najvažnejših programov, na katerem Kovinarska že dolgo let deluje, je proizvodnja ASFALTNIH BAZ. S temi izdelki so prodrli tudi že na tuje tržišče, zlasti na Češko, pogovori pa tečejo tudi o dobavi baz na KUBO, v SOVJETSKO ZVEZO, MADŽARSKO, ROMUNIJO in v ARABSKE DEŽELE. Proizvodnja asfaltnih baz se je pričela s sklenitvijo poslovno-tehničnega sodelo-
V prvih desetih letih obstoja podjetja so v Kovinarski izdelo-
Televizijski stolp, zahteven objekt jeklene konstrukcije, je bil narejen v Kovinarski v Krškem.
Objekt: KUHARI JA - izdelan v Kovinarski, med montažo zgornjega ustroja objekta v Tovarni celuloze.
ŠIROK PROIZVODNI PROGRAM
vanja z zahodnonemško firmo VVibau leta 1969. Do danes so izdelali v Kovinarski že 31 asfaltnih baz, od katerih jih je v Jugoslaviji 24, ostale pa obratujejo v ČSSR in Alžiru. Pri izdelavi uporabljajo le še 15% uvoženih delov, vse ostalo izdelajo doma. V sodelovanju s podjetjem Gradis — kovinski obrati Maribor izdelujejo asfaltne baze tipa „GKW 60" s kapaciteto 40 - 60 ton asfalta na uro. Izdelujejo pa tudi baze z zmogljivostjo do 160 ton na uro. Baze so lahko stabilnega ali pa mobilnega tipa s podvoznim mehanizmom za najtežje dele. Tehnologija proizvodnje asfaltnih mešanic je na svetovni ravni. Da bi čim hitreje uresničili načrte osvajanja tujih tržišč, bi Kovinarska potrebovala močno bančno podporo. Pogovori v tej smeri tečejo prek raznih velikih izvoznih trgovskih podjetij, kot so Iskra commerce, Commerce, Metalka, Intereksport in drugih. Na ta način bo uresničeno ustavno načelo o tesnem povezovanju podjetij v izvozne poslovne interesne skupnosti, ki bodo predstavljale enoten nastop naših podjetij v tujini.
V Kovinarski izdelujejo tudi silose za skladiščenje žita, hrane za živino ter raznih proizvodov živilske industrije. Velikost teh silosov, ki jih izdelujejo iz profiliranega jekla, je odvisna od naročnikove želje. Največji silos, ki so ga zgradili v Kovinarski, ima kapaciteto 20.000 ton. Silosi so relativno poceni in so zelo pripravni za postavljanje. Imajo tudi vso potrebno strojno opremo za manipulacijo s tovorom, ki se skladišči.
Naslednja veja proizvodnega programa Kovinarske je industrijska oprema, to je oprema za kemično, prehrambno, naftno in papirno industrijo. Elementi te veje so razni mešalniki, reaktorji, separatorji in rezervoarji, avtoklavi itd. Kot enostavnejši del te proizvodnje se štejejo navadni rezervoarji in kot polproizvod dna za visokotlačne posode s premerom do 4000 mm in debeline pločevine do 22 mm.
Imajo tudi lasten obrat galvanizacije, v katerem nanašajo ba-
Druga veja proizvodnega programa so kotli za liti asfalt s kapaciteto 8 ali 10 ton. Kotli se montirajo na kiper vozila nosilnosti 12 ali 15 ton. V teh kotiih se liti asfalt ne kuha, temveč samo segreva s pomočjo dveh gorilnikov, da se med transportom ne ohladi in strdi.
ker na valje, ki se potem uporabljajo v papirni in tekstilni industriji. Poudariti je potrebno tudi, da so v Kovinarski sposobni obdelovati različne zahtevne materiale, kot so nerjaveča jekla, aluminij itd.
S SKUPNIMI MOČMI ...
Najvažnejši temelj za realizacijo vseh obsežnih načrtov je učinkovito sodelovanje vseh dejavnikov, to je družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih organov in strokovnih služb. Z njihovim enotnim nastopom in s pomočjo vseh delavcev v Kovinarski bodo premagani vsi problemi, s katerimi se Kovinarska danes bori. To je, na primer, z velikimi zalogami, upadanjem naročil zaradi zmanjševanja investicij in pod. Potrebni bodo še veliki napori, predvsem bo treba doseči še večjo produktivnost in tehnološko izpopolnjenost.
MARKO KLINC
Objekt: UPARI LNICA -tovarhi „Djuro Salaj".
izdelan v Kovinarski, med montažo v
vocltrgiddi Piumi u lovdino celuloze in
SPLOŠNO MIZARSTVO KRŠKO
Priporočamo svoje izdelke in usluge v obratih KRŠKO,
KOSTANJEVICA in BRESTANICA, ter čestitamo za praznik
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIII Novi proizvodni prostori „Splošnega mizarstva" Krško v izgradnji.
7. JUNIJ - PRAZNIK KRŠKE UBČINE 7. JUNIJ - PRAZNIK KRŠKE URČINE
sop
krško
specializirano podjetje za industrijsko opremo
OB PRAZNIKU OBČINE ČESTITAMO OBČANOM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM TER PRIPOROČAMO SVOJE IZDELKE IN STORITVE V TEMELJNIH ORGANIZACIJAH ZDRUŽENEGA DELA:
TOZD „OPREMA", Krško
- PROJEKTIRANJE IN IZDELAVA OPREME ZA POVRŠINSKO ZAŠČITO KOVIN IN LESA
TOZD ,,IKON", Kostanjevica -PROJEKTIRANJE IN IZDELAVA KLIMO OZRACEVALNIH NAPRAV V LIVARSTVU IN LESNI INDUSTRIJI TER KLJUČAVNIČARSTVO
TOZD „STORITVE", Krško
- KLEPARSKE, SLIKOPLESKARSKE, STEKLARSKE IN OSTALE OBRTNE STORITVE
SIGMAT BRESTANICA ^
PROIZVAJA: industrijska nihalna vrata, razne gradbene elemente iz poliestra, raztezne posode za centralno ogrevanje, pločevinaste odpreske v kooperaciji in po naročilu. Po naročilu izvaja vsa KLJUČAVNIČARSKA DELA na gradbenih objektih.
Vsem občanom in poslovnim prijateljem čestitamo ob prazniku občine Krško in krajevnem prazniku Brestanice ter se priporočamo!
★
Ur
*
★
★
★
★
■¥
♦
¥
*
♦
*
*
♦
*
*
♦
*
♦
*
¥
*
*
♦
¥
¥
*
*
¥
*
*
¥
♦
*
¥
Industrijska nihalna vrata, izdelek „Sigmat" Brestanica.
Za lakiranje in sušenje uporablja lesna industrija lakirnice in sušilnice, ki jih izdelujejo v „SOP Krško. Na sliki je lakirnica v Novolesu v Straži.
ACELERATOFT- objekt Krškem
v
V	okviru delovne organizacije SGP PIONIR Novo mesto, ki šteje 9 TOZD in DSSS, predstavlja TOZD Krško drugo po velikosti glede na realizacijo, izvršeno v letu 1975. Vrednost izvršenih del v letu 1975 je znašala 223.000.000 dinarjev ali 25 % celotne vrednosti izvršenih del DO „Pionir". Porast proizvodnje v primerjavi z letom 1974 je znašal 12%. Povprečno število zaposlenih je bilo v letu 1975 653 in naj bi tako ostalo tudi v letošnjem letu.
Sedež TOZD je v Krškem, Zdolska cesta 27, pa tudi druge stalne enote, kot so železokriv-nica za potrebe TOZD Krško in TOZD Togrel, gramoznica, separacija in betonarna, so na območju Krškega. Prav tako je v Krškem glavno skladišče s potrebnimi servisnimi delavnicami za popravilo manjših strojev, tesarska delavnica ter samski dom in garsonjerski blok.
DEJAVNOST TOZD
Glede na široko usposobljenost delovanja je tudi območje delovanja široko, predvsem pa zajema območje občin Krško, Brežice in Sevnica. Po vrstah objektov, ki so jih zgradili, bi dejavnost lahko razdelili takole:
— gradnja stanovanjskih objektov,
— gradnja industrijskih objektov,
— gradnja cest,
— gradnja mostov in nadvozov,
— gradnja energetskih objektov,
— gradnja gostinskih in turističnih objektov,
— gradnja športnih in rekreacijskih objektov,
— gradnja šol in vtcev.
Pri navedenih vrstah gradenj je TOZD sposobna prevzeti vsa gradbena dela in prek svojih kooperantov tudi obrtniška dela. S sodelovanjem TOZD Projektivni biro pa je zmožna prevzemati tudi kompletne inženiring storitve.
DOSEŽKI TOZD
Ko pregledujemo dosežke po posameznih vrstah gradenj v obdobju od konstituiranja pa do danes, vidimo raznolikost gradenj in pravo sposobnost TOZD. V Krškem so zgradili vrsto blokov tipa P + 4 in stolpnice tipa P + 8, v Brežicah grade niz stanovanjskih stolpnic za trg in za potrebe VP. Stanovanjske bloke so zgradili tudi v Sevnici in na Senovem. Pri industrijski gradnji pa je vsekakor najpomembnejše stalno izvajanje gradbenih del v tovarni „Djuro Salaj" v Krškem. V lanskem letu so pričeli z eno največjih gradenj v SRS, z gradnjo nove tovarne celuloze v sklopu že obstoječe. Skupna investicijska vrednost gradbenih in obrtniških del bo znašala okoli 170.000.000 dinarjev. V Krškem so izvajali še naslednja večja gradbena dela za industrijske namene: skladišče v TOZD ,,lmperial", nova tehnična in servisna hala ..Slovenija avto",
skladišče vina v Leskovcu, v Šentlenartu pri Brežicah so zgradili obratne prostore za „Slovenija vino", pričeli pa so že gradnjo tovarne silikatne opeke za Salonit iz Anhovega. Pri gradnji cest so najpomembnejši objekti v sklopu izgradnje ,,Tovarne celuloze in papirja", nasip in cestno križišče pri nadvozu v Krškem, ceste v sklopu izgradnje PPE Brestanica ter cestni objekti v sklopu pomembnih gradenj za potrebe
V	P Cerklje in V P Zagreb. V gradnji mostov in viaduktov je gotovo največji delovni dosežek krški most in nadvoz z viaduktom.
Lansko leto so zaključili večino gradbenih del pri izgradnji izredno pomembnega energetskega objekta - plinsko-parne elektrarne v Brestanici. Zgradili so glavno obratno poslopje, skladišče goriv, objekt kemične priprave vode, stikališče ter vrsto drugih objektov. V sklopu zunanje ureditve so izvršili stabilizacijo nasipov in sanacijo pobočij. Med pomembnimi gradbenimi deli so tudi turistični in gostinski objekti, med katerimi je najlepši hotel „Do-nat" v Rogaški Slatini, hotel visoke A kategorije. V veliki meri je bila TOZD Krško vključena pri gradnji znanega hotela v Zakopanem na Poljskem.
MODERNA GRADNJA, KRATKI ROKI IN NIZKE CENE
Od konstituiranja TOZD v začetku 1974 pa do konca
i975 je proizvodnja narasla za 220 %, kar je narekovalo temeljito raziskavo tržišča in vključevanje v tok gospodarskih in družbenopolitičnih dogajanj na področju organizacije in delovanja TOZD. Vzporedno s tem je bilo nujno prilagajanje tržišču, vpeljevanje moderne tehnologije, dvig kvalitete ter izpolnjevanje dogovorjenih rokov. Pri stanovanjski gradnji so uvedli sistem tunelskih opažev, montažne fasadne elemente in predelne stene ter montažne stopnice. V industrijski gradnji
je potrebno poudariti uvedbo montažnih hal (kombinacija jeklo-beton), uvedbo montažnih fasadnih oblog in najrazno-vrstnejših streh. Kvaliteta je pogojena z uvajanjem novih materialov in novih obdelav.
Posebno važni pa so v gradbeništvu roki, ki so velikokrat izredno kratki, vendar se v TOZD zavedajo, da kratek rok gradnje pomeni nizko ceno za investitorja in obenem zaslužek izvajalca ter s tem konkurenčnost na tržišču.
Stanovanjsko naselje ob Bizeljski cesti v Brežicah. V ospredju stanovanjska stolpnica P + 8, v nadaljevanju niza stolpnice P + 9, P+ 10 inP + 11.
iiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim
POTA
Ii\ STItf
Dežurni
poročajo
ODKLENIL JE S KLJUČEM -27. maja dopoldne je nekdo našel ključ od hiše Elizabete Verderber v Velikem Nerajcu in vse preiskal, medtem ko ni bilo nikogar doma. Našel je denarnico z 800 dinarji, odnesel pa je tudi aktovko.
KOZOLEC JE ZGOREL - 28. maja zvečer je zagorel kozolec Antona Erjavca v Vel. Podljubnu. Leseni kozolec, v katerem je bilo seno, je popolnoma pogorel. Vzrok požara še raziskujejo, škodo pa cenijo na 10.000 dinarjev.
V NESREČI OKRADEN - 27. maja je Martinu Cvelbaiju z Vratnega zmanjkalo bencina, ko seje peljal na kolesu z motorjem. Vozilo je pustil ob cesti in se čez čas vrnil, vendar kolesa ni bik) več. Kdo ga je odpeljal, ugotavljajo šentjernejski miličniki.
NA SREČO SO POGASILI - 30. maja popoldne je nastal požar na robu gozda ob cesti Dol. Toplice-Suši-ce. Domnevajo, da se je ogenj razširil od lesene barake, last lovske družine Dol. Toplice, kjer so predtem neznanci kunli. Ogenj je že zajel dračje na robu gozda, vendar so požar opazili in ga pogasili.
■■■
K
»DOKUMENTE PROSIM ..Tudi tegale možaka (na sliki) je ondan miličnik ustavil v Kandiji. Kontrola na cesti je večkrat posvečena traktoristom, ker je nesreč s traktorji vedno več in ker jih vozijo nevešči in neizkušeni vozniki. Kdor pa' se s traktorjem poda na glavno cesto ali pa celo v mesto, je skoroda lahko prepričan, da kontroli ne bo ušel. (Fo-to: R. Bačer)
STOPIL V PRAZNO
Ena hujših delovnih nesreč se je 28. maja okrog 13. ure'pripetila v lakirnici IM V v Brežicah. Zgodilo se je, ko je 22-letni Bojan Kolar iz Čerine s sodelavcem barval strehe prikolic. Stal je na pomičnem vozičku, pritrjenem na steno komore in je bil poldrugi meter od tal. Domnevajo, da je med delom in premikanjem vozička stopil v prazno. Tako je padel na kovinsko mrežo z ostrimi robovi in je obležal huje ranjen po glavi. Dobil je tudi pretres možganov, zato so ga takoj odpeljali v bolnišnico.
UBOGO KOLO — Komaj teden dni po izpitih za kolesarje smo pred mirensko šolo lahko posneli tole sliko! Tako ni šlo le po šolskem dvorišču, razigrana trojka se je pripeljala s ceste. Še dobro, v--------------------y	da se vsaka lahkomiselnost ne konča z nesrečo!
Marsikje skregani s čistočo
Umazanj hladilniki, nekvalificirano osebje, popackana oprema in stranišča brez papirja
niso v čast obratom družbene prehrane
Po več letih premora je nedavni pregled obratov družbene prehrane po novomeških kolektivih sicer pokazal napredek, še vedno pa, posebno v starih objektih, menze niso take, da inšpekcija ne bi imela i
vsakega pol leta poskrbeli za obvezen pregled pri zdravniku.
Kakšna je hrana v teh obratih? Obroki so po npenju inšpekcije razmeroma dobri in nasitljivi, vendar po sestavu neustrezni Preveč je maščob in testenin, premalo zelenjave in beljakovin. Sporna pa je tudi kakovost živil, ki jih v veliko primerih shranjujejo v hladilniku skupno s pijačami. Da pa slabo skrbijo za hladilnike in čistočo v njih, je ugotovljeno v več primerih. Hladilniki so znotraj umazani, neodtajani, v njih so nepravilno zložena živila.
Da bi se kje zastrupili s hrano, se ravno ni zgodilo, ni pa dosti manjkalo v menzi podjetja ELA, kjer je ma-
Pregledanih je bilo 17 menz, od tega sta jih sanitarna in veterinarska inšpekcija skupno pregledali 9. Ugotavljali so, kakšna je čistoča v kuhinji, kako je s hrambo živil, higieno in kvalifikacijo osebja, čistočo prostorov, pribora in opreme.
Medtem ko so na novo zaradiii ali uredili obrate družbene prehrane v tovarnah Labod, Krka in NOvoles, so jih drugod preurejali, a ne vedno srečno. Inšpekcija je ugotovila, da več kuhinj in jedilnic posluje še ve-' dno v kletnih prostorih. To ni primerno, četudi na pogled ni videti slabo. Menze imajo v kleteh pri Cestnem podjetju, pri Kovinarju, v ŽTP in na občini. Prav tako ne ustreza lokacija na podstrešju, kar je
Sri Zavodu za socialno zavarovanje v [ovem mestu. Povsod, kjer se hrana in odpadki prenašajo brez dvigal, piše inšpekcija črne točke.
Zelo neprimeren prostor ima obrat družbene prehrane v IMV. Menza je sicer nova, toda v leseni montažni stavbi. Ker kuhajo tam za več ljudi, strop pa je nizek in ni prezračevalnih naprav, je zadušljivo. Največja pomanjkljivost tega obrata pa je, da na straniščih nimajo ne papirja ne brisač in nobenega mila. Temu ni krivo nerazumevanje, temveč ..pozabljivost" vodje kuhinje, ki za te stvari ni poskrbel.
S čistočo v kuhinjah so bili inšpektorji v glavnem kar zadovoljni, opazili pa so, da v večini primerov ne skrbijo za tako imenovano generalno" čiščenje, kakršno gospodinje opravljajo dom? vsak teden. Tako so našli plesnive stene, popackano opremo, kar vse je leglo umazanije.
V splošnem ne ustreza tudi osebje, zaposleno v tovarniških menzah. Ima slabo kvalifikacijo, vsi niti nimajo tečaja o higienskem minimumu, kuharice same p er e jo delovne obleke, kar je proti predpisom. Sko-ro nikjer ni ustreznih garderobnih omaric za osebje in nikjer ni posebnega stranišča za kuharice in točajke. Glede delovnih oblek je sploh nered. Predpisa glede tega še ni, zato se kdaj pa Kdaj zgodi, da dekleta z dolgimi lasmi opletajo po kruhu in najdeš kak las tudi na mizi ali pa v jedi
Slabo je, da prav nikjer nimajo evidence o zdravstvenih pregledih zaposlenih v obratih družbene prehrane in da je malo kolektivov, ki so
2EPAR NA DELU
31. maja dopoldne je bil 68-letni Janez Turk s Sel pri Ra-težu ob denarnico in 800 dinarjev. Mislil je, da ima vse varno spravljeno v hlačnem žepu, vendar je od tam izginilo med vožnjo v avtobusu med Novim mestom in Malkovcem.
Nekaj dni prej pa je bila ob torbico Anica Mazovec iz Novega mesta, medtem ko je kupovala v Dolenjkini samopostrežbi v Bršlinu. V torbici je imela 950 din, zlat prstan in ključe, tako da je bila oškodovana za 1650 dinarjev. Torbico je dobila oškodovanka nazaj, ker so jo ljudje našli na Marofu. Bila je kajpak prazna.
KONJ SE JE SPLAŠIL
28. maja popoldne so imeli nekateri priložnost videti, kako je splaše-ni li>nj peketal po cesti iz smeri Prečne proti Bršlinu in se zaletel v traktor, s katerim je v nasprotni smeri vozil Martin Blažič iz Zdinje vasi. Zgodba o splašenem konju se je začela že malo prej, ko je Anton Legan s Sel pri Ajdovcu vodil konjsko vprego od Bršlina proti Prečni, med potjo pa so srečali tovornjak. Konj se ga je tako ustrašil, da se je na leper.; obrnil in zdivjal nazaj. Nesreča je terjala za 2200 din gmotne škode, na srečo pa drugih posledic, razen nekaj manjših prask ni bilo.
V dnevnem časopisju smo brali, da je Zvezno sodišče Jugoslavije potrdilo sodbo okrožnega sodišča v Prištini, s katero sta bila storilca zaradi uboja dveh otrok obsojena na smrtno kazen. Marsikateri bralec te vesti se je zamislil nad težo tega kaznivega dejanja in nad okoliščinami, la so primorale sodišče, da je izreklo najstrožjo kazen. V tem sestavku ne bomo razpravljali o tem dejanju, prav tako ne o razlogih, ki v naši družbi še upravičujejo smrtno kazen, in ne o razlogih, ki govore za odpravo smrtne kazni, ampak o tem, kako je ta kazen urejena v našem kazenskopravnem redu.
smrtni kazni
V ustavi je v poglavju o .svoboščinah, pavicah in dolžnostih človeka in občana zapisano, da je človekovo življenje nedotakljivo in da se sme smrtna kazen izjemoma predpisati in izreči samo za najhujše oblike hudih kaznivih dejanj. Zato Je kazenski zakonik uvrstil med kazni tudi smrtno kazen. Ta se sme torej izreči samo izjemoma. V našem kazenskem zakoniku je približno 30 kaznivih dejanj, za katere ie predpisana smrtna kazea Toda pri nobenem kaznivem dejanju ni predpisana samo smrtna lažen, ampak vselej alternativno s kaznijo strogega zapora. V posebnem delu kazenskega zakoni-
ka je predpisana smrtna kazen za najhujše primere kaznivih dejanj iz poglavij:
a) zoper ljudstvo in državo, na primer: veleizdaja, priznanje kapitulacije, oborožen upor, vohunstvo, služba v sovražnikovi vojski, dajanje pomoči sovražniku, terorizem, sabotaža;
b) zoper človečnost in mednarodno pravo, na primer: genocid, vojno hudodelstvo zoper civilno prebivalstvo, zoper vojne ujetnike;
c) zoper življenje in telo: če gre za tako imenovani kvalificirani uboj, to je, da kdo vzame komu življenje na grozovit ali zahrbten način ali iz koristoljubnosti, iz brezobzirne maščevalnosti, ali uboj uradne ali vojaške osebe pri izvrševanju njene dolžnosti ali kdor stori več naklepnih ubojev;
č) zoper družbeno premoženje, če je bil pri roparski tatvini in ropu kdo naklepoma ubit;
d) zoper oborožene sile, na primer: upiranje nadrejenemu z orožjem, vdaja sovražniku med vojno, neizpolnitev dolžnosti med bojem.
Število izrečenih smrtnih kazni je v Jugoslaviji, ki vodi humano kaznovalno politiko in dopušča izrek te najstrožje vrste kazni samo za najhujša kazniva dejanja in če gre za nepopravljive storilce, majhno. Se veliko redkejše pa so izvršitve smrtnih kazni. Na območju Slovenije je bila zadnja izvršena smrtna kazen že skoraj pred 20 leti. Sodišča vse bolj nadomeščajo smrtne kazni s
strogim zaporom 20 let. Naš kazenski zakonik pa ne pozna dosmrtnega strogega zapora. Smrtna kazen se ne sme izreči zoper tistega, ki je bil ob storitvi kaznivega dejanja mladoleten, in ne zoper nosečo žensko. Zoper tistega, ki ob storitvi kaznivega dejanja še ni bil star 21 let, se sme izreči smrtna kazen samo za najhujše primere kaznivih dejanj zoper ljudstvo in državo ter zoper oborožene sile.
Smrtne kazni izrekajo na prvi-stopnji okrožna sodišča, na drugi stopnji pa tudi vrhovna sodišča republik. Zoper tako sodbo je dovoljena pritožba še na zvezno sodišče Jugoslavije. Tudi sto izjemo kazenski postopek dosledno in najširše omogoča storilcu kaznivega dejanja pravico do obrambe glede krivde in kazni ter s tem izključuje možnost morebitne nepopravljivosti napačne sodne odločbe. Zakon o pomilostitvi pa določa še, da se, kadar je izrečena smrtna kazen in obsojenec sam ni vložil prošnje za pomilostitev, začne postopek za pomilostitev po uradni dolžnosti
Smrtna kazen se izvrši z ustrelitvijo in ne z obešanjem, kot je bilo to v prejšnji Jugoslaviji in je še danes marsikje v svetu. Ne sme se pa izvršiti smrtna kazen nad nosečo žensko in ne nad obsojencem, ki je telesno ali duševno hudo bolan. V tem primeru se odloži izvršitev smrtne kaz-ni. Pri izvršitvi smrtne kazni javnost ne sme biti navzoča.
STEFAN SIMONČIČ
lomarna kuharica piščančja jetra pripravila v petek in jih hotela servirati v ponedeljek. Seveda so tako smrdela, da so abonenti takoj ugotovili pokvarjeno jed. V podjetju pa so ostro ukrepali in takoj poiskali drugo kuharico.
Kar zadeva shrambe in hrambo živil, je največ pomanjkljivosti. Cestno podjetje shrambe sploh nima, slaba je pri Kovinaiju, pri gasilcih in v IMV. Ce bi pa ocenjevali najbolj neprimerno kuhinjo z opremo vred, bi na prvem mestu gotovo pristala menza pri gasilcih.
Zapisnike o pomanjkljivosti bodo dobili v vseh obiskanih kolektivih, poslali jih bodo samoupravnim organom v razpravo. Prav nič narobe ne bi bilo, če bi delavske kontrole organizirale svoje preglede obratov družbene prehrane, žal pa se doslej tega nikjer niso spomnili.
RIA BACER
NI SE DALO UMAKNITI
27. maja okrog 9. ure se je na cesti Drnovo-Kostanjevica zgodila hujša nesreča zaradi nepravilnega prehitevanja. Stanko Pungaršič iz foškega je vozil kombi in prehiteval traktor, medtem pa je iz nasprotne smeri pripeljal avtomobilist Jože Kamnik iz vasi Kočno. Ta se je umikal, vendar sta vseeno trčila. Voznik kombija je bil huje ranjen, gmotno škodo pa cenijo na 10.000 dinarjev.
SOTESKA: BILO JE V OVINKU
- 26. maja zvečer je Ludvik Marinč iz Stopič vozil z avtom od Dvora proti Soteski, na ovinku pa je pripeljal po sredi ceste nasproti Janez S logar iz Žužemberka. Osebna avtomobila sta se oplazila, lastnika pa imata za 8.000 dinarjev škode.
DOL: PLES NA MOKRI CESTI
- 27. maja okrog poldne je Marija Golob z Mirne vozila osebni avto proti Trebnjemu, v Dolu pa je avto na mokri cesti v ovinku zaneslo v tovornjak, ki ga je nasproti pripeljal Jože Florjančič iz Trebnjega. Škode je za 15.000 din.
DOL: ZAPRLA STA PROMET -27. maja popoldne sta pripeljala nasproti osebni avto, ki ga je vozil Jože Jene iz Kaplje vasi, in tovornjak s šoferjem Metodom Šiško iz Dol. Toplic. Med srečanjem sta trčila, obstala na cesti in tako za dobre pol ure zaprla ves promet. Cenijo, da je za 15.000 dinarjev škode.
BOCKA: OBA NA TRAVNIK -Julijan Češarek iz Novega mesta je 27. maja popoldne vozil z avtom od .Trnovca proti Metliki. Pri Bočki je začel prehitevati osebni avto, ki ga je vozil Ivan Bucik iz Črnomlja. Ko sta bila vštric, se je tudi Bucik odločil za prehitevanje avtomobila pred seboj: zadel je Češarkov avto, nato pa je oba vrglo s ceste na travnik, kjer je Bucikov avto obstal na strehi. Nastalo je za 10.000 din škode.
co, gmotne škode pa je za 2500 dinarjev.
BRSLJIN: IZ MALE SOLE POD AVTO - Martin Slobodnik iz Slanine vasi je 28. maja popoldne vozil z avtom proti Bučni vasi. Blizu križišča pri osnovni šoli je iz skupine otrok male šole pritekel na cesto 6-letni Boris Trevižan z Dol. Kamene. Kljub zaviranju je voznik otroka zadel. Borisa so poškodovanega odpeljali v bolnišnico.
KOROŠKA VAS:	ČRNO-
MALJČAN V NEMCA - Nemški državljan je 28. maja popoldne vozil osebni avto proti Metliki, na nepreglednem ovinku pri Koroški vasi pa je po levi pripeljal nasproti avtomobilist Janez Željko iz Črnomlja. Vozili sta trčili in je za 15.000 din škode.
MARTINJA VAS:	VERIŽNO
TRČENJE — 27. maja zvečer je Nizozemec s tovornjakom prehiteval na nepreglednem ovinku, nasproti pa je pripeljal drug tovornjak in tako sta trčila. Na mokri cesti je nato v nekaj minutah trčilo še več vozil, tako da je obstalo poškodovanih 6 avtomobilov, ki so jih vozili: dva Nemca, Nizozemec, Italijan in dva Zagrebčana. Za več kot pol ure je bil ves promet onemogočen, škode pa je za 50.000 dinarjev.
TREBNJE: DVA PEŠCA ZADETA - 27. maja zvečer je Franc Gačnik z Mirne z osebnim avtom v Trebnjem zavijal proti Mirni peči, prišlo pa je do nesreče. Po cesti sta hodila dva pešca, se držala okrog vratu, ko pa ju je hotel prehiteti, sta v levo zavila tudi možaka. Avtomobilist ju je zadel, Djordje Nikolič, la je začasno na delu v kamnolomu Vrhpeč, pa je z glavo udaril v vetrobransko steldo in ga razbil. Tudi njegov kolega Živislav Mitrovič je bil ranjen. Oba so prepeljali v bolnišni-
DOBRAVA: ZBIL KOLESARJA - Franc Šinko iz Gor. Brezovice je
29. maia vozil na kolesu z motorjem proti Šentjerneju, v križišču pri Dobravi pa je na prednostno cesto zapeljal z osebnim avtom Stanislav Burja s Pristave pri Krškem in kolesarju zaprl pot. Prišlo je do trčenja, pri tem pa sta bila ranjena kolesar Šinko in njegova sopotnica Marija Šinko, ki so jo prepeljali v bolnišnico. Gmotne škode je za 6.000 dinarjev.
TREBNJE: POD GRADOM STA TRČILA - Janez Bizjak z Odrge je
30. maja popoldne pripeljal z osebnim avtom v nepregledni ovinek na Ulici pod gradom, nasproti pa je po sredi pripeljal z avtom Jože Slem-berger s Sela pri Mirni. Trčila sta, voznika sta dobila nekaj prask, na njunih vozilih pa je za 10.000 din škode.
GRM: NIMA DOVOLJENJA -Metličan Marijan Novak je 30. maja popoldne vozil z avtom proti Črnomlju in v vasi Grm zmanjšal hitrost, ker je avto pred njim zavijal v levo. Takrat je vanj trčil z avtom Janez Hudorovac iz Gradca, ker je vozil v prekratki varnostni razdalji. Razen tega Hudorovac nima vozniškega dovoljenja. Nastalo je za 6.000 din škode.
JANKOVIČI: PO NASIPU NAVZDOL - Vinko Vlasič iz Dolenjcev je 30. maja popoldne vozil z avtom proti Adlešičem ter pri odcepu za Jankoviče zdrknil s ceste. Avto se je večkrat prekucnil po nasipu in obstal razbit. Škode je za 8.000 dinaijev.
NAREDI
SAM
enostavno
in
hitro
TESAROt. Ime znano 50 let. Univerzalen premaz za zaščito lesa in kovin. Nudimo vam brezbarvnega in v 12 barvnih tonih, ki so uporabni tudi za tonlranje drugih sintetičnih emajlov. MOBIL EMAJL. Odlikuje se z visokim leskom, elastičnostjo in odpornostjo premaza. Izdelujemo ga tudi v originalnih tonih vozil CIMOS in ZASTAVA.
RADIATOR-EXTRA. Premaz namenjen predvsem za zaščito radiatorjev. Kriten, elastičen, hitro sušeč. Ton se pod vplivom toplote zelo malo spremeni.
VIKEND EMAJL in LAK. Naš najprimernejši premaz za notranja In zunanja dela na lesu ali kovini. Ima zelo obstojen lesk tudi v najtežjih atmosferskih pogojih.
BONDEX. Odlično sredstvo za zaščito lesa pred plesnimi in mrčesom. Ne tvori filma, ki bi pokal ali se luščil. Z Bondexom oplemenitimo les v osmih različnih barvnih tonih.
IDEAL LAK-NOVI. Podaljšajte življenje vašemu parketu z Ideal lakom, ki je odporen proti obrabi in vodi in omogoča enostavno čiščenje. Lak je hitro sušeč in omogoča trikraten nanos
v enem dnevu. Ideal lak dobite v sijaju in pol-matu.
BARVA ZA SALONIT. Premaz obstojen proti hidrolizi, namenjen dekorativni zaščiti salonitnih plošč, fasad pa tudi betona.
BETONAL. Najnovejši zaščitni premaz za beton, posebno primeren za garaže, balkone, kleti...
HELIOFAS. Odličen akrilni premaz za zaščito In obnovitev fasad. Izdaten, odporen proti vsem atmosferskim in vremenskim vplivom. SANITOL. Novo ime za nov izdelek Heliosa. Prežene plesen s sten tudi v najtežjih pogojih kot so v kleteh, kuhinjah, pekarnah ...
MOZAIK Izredno kakovosten premaz za stene. Elastičen in pralen. Zaradi svoje obstojnosti in izgleda predvsem uporaben za hodnike, stopnišča, bolnice, poslovne prostore ... Večbarvni izgled dosežemo z enim nanosom. HELIOPLAST. Izdatna in kakovostna disperzij-ska barva, daje odporen in dekorativen premaz na stenah znotraj ali zunaj. Cenejši DOMAL je odporen samo na suho drgnjenje.
Vse Izdelke Heliosa lahko dobite v specializiranih in tehničnih trgovinah. Nadrobnejše informacije pa tudi v tovarni Helios, v Domžalah, Ljubljanska 114, telefon 061 -72-711.
HELIOS
16
DOLENJSKI LIST
Stran uredila; Plfl RFLČEP
Drugič »Suha krajina”
V prvi od štirih letošnjih izmen bodo Suhokrajincem pomagati mladi Dolenjci in Ljubljančani — Se štipendisti izogibajo brigadirskega življenja ?
Za investicije tanki mošnjički
„V nedeljo bodo v Suhi krajini spet zapeli krampi in lopate, z delom bo začela mladinska delovna brigada .Janko Brodarič1, ki jo sestavljajo mladinke in mladinci iz Črnomlja, Metlike, Trebnjega in Novega mesta,“ je povedal Branko Bambič, sekretar občinske konference Zveze socialistične mladine Novo mesto.
Akcija ,,Suha krajina ’76“ ima velikopotezne načrte. Mladina bo zgradila primarni vodovod Lopata-Visejc, vodovod do Strug v kočevski občini (3,5 kilometra), v okviru udarniških ur bodo mladinke in mladinci zgradili vodovodne priključke do suhokrajinskih domačij, v katerih žive socialno šibkejši ljudje, poseben program Rdečega križa pa predvideva pomoč ostarelim ljudem, krepitev zdravstvene službe, organizacijo otroškega varstva v krajevni skupnosti itd.
„Suha krajina ’76“ je republiška akcija. V štirih izmenah se bodo v teh zapostavljenih krajih od šestega junija do 29. avgusta zvrstile štirikrat po dve brigadi. Prvo izmeno tvorita brigadi dolenjske in ljubljanske regije, v drugi bodo brigadirji z Gorenjskega in Pomurja, v tretji mladi s celjskega in ljubljanskega območja ter brigada Rdečega križa, v četrti pa bodo delali Posavci, Zasavci in Štajerci.
Komandant akcije boNo-vomeščan Boris Petančič, delavec „Krke“ in dolgoletni mladinski funkcionar. Morda je zanimivo, po koliko
brigadirjev so poslale v prvo izmeno posamezne dolenjske občine. Iz Črnomlja bo v prvi izmeni brigada „Janko Brodarič", 13 brigadirk in brigadirjev, iz Metlike 10, Novega mesta 29, iz Trebnjega pa 13.
Sedež akcije — brigadirsko naselje bo tudi letos na Prevolah, kjer že stoji naselje udobnih stanovanjskih prikolic Industrije motornih vozil.
Ni nepomembno tudi, katere so tiste novomeške organizacije združenega dela in ustanove, in so svojim delavcem „dovolile“ udeležbo na akciji. Brigadirke in brigadirji, govorimo samo o prvi izmeni, so iz Krke-tovarne zdravil, Industrije motornih vozil, Pionirja, Novoteksa, Laboda, Industrije obutve, Iskre, Kmetijske zadruge Krka, Novotehne, Novolesa, Gorjancev, splošne bolnišnice, Ljubljanske banke, Železniško-transportnega podjetja, skupščine občine in „Ele“.
Gre torej predvsem za brigadirje, ki delajo v proizvodnji; vmes je poleg uslužbencev tudi nekaj srednješolcev, ki so jim zaradi dobrega učnega uspeha dovolili prej končati pouk, študentov pa skoraj ni. Več deset novomeških štipendistov so na primer pismeno vprašali, če se morebiti žele udeležiti mladinskih delovnih akcij. Odgovora ni bilo niti enega. Znajo nekateri samo jemati in ničesar dajati?
M. B.
Po predložitvi zaključnih računov so številna novomeška podjetja ugotovila, da so investicijsko nesposobna — Največ bosta gradila IMV in Krka — Vrtec v Kristanovi
Lani so bile v novomeški občini investicije v osnovna sredstva temeljni dejavnik gospodarske aktivnosti. Tudi za letos je predvideno, naj bi naraščale hitreje od rasti družbenega proizvoda, ne bodo pa (zaradi poslabšanja reproduktivne sposobnosti gospodarstva v letu 1975) glavni „pogonski stroj“ novomeške gospodarske rasti.
Obračun letošnjih prvih treh mesecev kaže, da odpade v novomeški
občini največ investicij na industrijo, kar 58 odstotkov vseh tekočih
Suhokrajinski drobiž
V	PRETEKLEM TEDNU so vpisali javno posojilo za ceste delavci Kmetijske zadruge Žužemberk in delavci delovne skupnosti krajevne skupnosti Žužemberk. Delavci Kmetijske zadruge v so imeli obvezo
45.600.00 din, vpisali pa so
61.400.00 din, delavci krajevne skupnosti pa so imeli obvezo
37.300.00 din, do sobote pa so vpisali 52.200,00 din., Posojilo delavcev Kmetijske zadruge Žužemberk bo vplačano v enem obroku, posojilo delavcev krajevne skupnosti pa v 24 obrokih.
OSNOVNE ORGANIZACIJE ZRVS ŽUŽEMBERK, STRAŽA IN DOLENJSKE TOPLICE so preteklo nedeljo organizirale vsak iz svojega kraja orientacijski pohod iz svojih krajev na Sela pri Ajdovcu. Pohod so organizirale tudi osnovne organizacije ZSMS iz teh krajev. Udeležba je bila zelo razveseljiva pa tudi uspeh orientacijskega pohoda je bil zelo dober. Še pred odhodom na orientacijski pohod so člani osnovnih organizacij ZRVS opravili pismene naloge za individualno oceno. Po končanem pohodu je bilo srečanje sodelujočih na Selih pri Ajdovcu. Združeno je bilo s tekmovanjem ekip osnovnih organizacij ZRVS in osnovnih organizacij ZSMS v streljanju, metanju ročne bombe, vleki
vrvi in v kvizu. Uvrstitev po tekmovanju je bila naslednja: pri mladinskih ekipah je prvo mesto osvojila osnovna organizacija ZSMS Žužemberk, drugo mesto osnovna organizacija ZSMS Dolenjske Toplice in tretje mesto osnovna organizacija ZSMS Straža. Pri ekipah ZRVS je zasedla prvo mesto ekipa iz Straže, drugo mesto Žužemberk in tretje mesto ekipa iz Dolenjskih Toplic.
PETER LEGAN, GOSTILNIČAR S FRATE, je pred dnevi iskal ovce, ki so mu bile ušle v gozd. Ob poti s Frate na Brezovo reber pa je naletel na medvedko, zato se je vrnil na Frato.
M. S.
V Novolesu so v nekaj dneh vpisali za 2 milijona in 114.600 dinarjev cestnega posojila, kar pomeni, da si želi boljše ceste kar 86 odstotkov članov tega velikega kolektiva. Zanimivo pri tem je, Ha ena Novolesova temeljna organizacija združenega dela še ni začela vpisovati. Ko se bo zgodilo tudi to, bo Novo-lesov prispevek za sodobne ceste gotovo še večji.
*
V soboto so krajani vasi Pod-ljuben m Mraševo udarniško „napadli“ traso cestB, ki bo povezovala ti dve vasi. Akcija je zelo uspela, domačini pa so se zavezali, da ne bo zadnja.
Ribiška zveza Novo mesto je v nedeljo na Krki priredila športno tekmovanje ribičev. V dveh kategorijah je nastopilo 42 mladincev in članov. Med mladinci je prepričljivo zmagal Ko-stanjevičan Vasilij Čuk, med člani pa državni prvak Anton Butala iz Črnomlja. Ekipno so se najbolje odrezali Brežičani, Črnomaljčani in Kostanjevi-čani, gostitelji Novomeščani pa precej slabše.
Vsakih nekaj mesecev je potrebno pogledati, kako je v novomeški občini s stanovanjsko graditvijo, pa naj gre za tako imenovano družbeno usmerjeno stanovanjsko graditev ali pa za domove, ki si jih postavljajo zasebniki. Trimesečni letošnji stanovanjski,obračun" v novomeški občini je nekako naslednji:
Solidarnostni blok na Drski, ki ima 52 stanovanj, jc vseljen. Težave so bile in so še z vodovodom, začasno so jih rešili s hidroforom. Blok na Drski, ki bo imel 44 stanovanj, bo predvidoma dokončan sredi junija. Gradijo ga za trg. Za ta mesec predvidevajo začetek graditve 39 vrstnih hišic na Drski. Komunalna ureditev je izvedena. Na Drski so pričeli graditi tudi 131 stanovanj, ki bodo dokončana predvidoma konec leta, pripravljajo pa tudi graditev še 115 družbenih stanovanj.
V	Šentjerneju in v Žužemberku zidajo po en stanovanjski blok, blok v Straži pa je v „nemilosti", ker ni
denarja za primerno komunalno ureditev. Na papirju stoji tudi stanovanjski blok v Dolenjskih Toplicah; Novograd, ki je bil prvi zainteresirani investitor, namreč predlaga, naj prevzame graditev Pionir. Za stano-vanjsko-poslovno območje ob Cesti herojev v Novem mestu pripravljajo zazidalni načrt in idejne projekte; računajo, naj bi lopate zastavili koncem leta 1976. Za stanovanjsko območje IMV na Žibertovem hribu v N6vcm mestu so naredili na željo Industrije motornih vozil spremembo zazidave.
Tako stoji družbena stanovanjska graditev. Pri zasebni zidavi je treba
poudariti, da so še neoddanc lokacije za stanovanjske hiše na območju Bršlin-Bučna vas ter za obrtniško-stanovanjske hiše na Cikavi. Problema odškodnin za Bršlin sodišče še vedno ni rešilo. Prav tako čakajo na odločitev o višini odškodnine tisti, ki nameravajo graditi na Jcdinščici in v Šentjerneju (pri sejmišču).
Za območje na Straško pošto ni rešena komunalna ureditev, ne ve se, kdo naj bi jo financiral, graditelje v Mirni peči moti dolg razlastitveni postopek, za predel v Stopičah tečejo geodetska dela, medtem ko so lokacije v Dolenjskih Toplicah odda ne delavcem zdravilišča.
Tisti, ki bi želel graditi na Dvoru, naj ve, da so lokacije še na voljo, zazidalni načrti za zasebno graditev pa so nared tudi za Šinihel-Regerča vas, Kamence in Škocjan. Na koncu naj povemo, da pripravljajo zazidalne načrte tudi za zasebno graditev pri Otočcu in v Žužemberku.
S prvim julijem večje stanarine
V	torek je občinska skupščina Novo mesto sprejela odlok o oblikovanju stanarin in najemnin za poslovne prostore. Odlok določa, da se stanarine in najemnine za poslovne prostore s prvim julijem povečajo za 20 odstotkov.
Osnova za določitev stanarine je vrednost stanovanja, ugotovljena na temelju odloka novomeške skupščine iz leta 1972, upošteva pa se tudi 25-odstotno lansko povišanje stanarin, s tem da ostane valorizacijska vrednost točke nespremenjena. Osnova za določitev najemnine za poslovne prostore pa je najemnina, ki jo je najemnik plačal zadnjega decembra 1973, povečana za 25 odstotkov.
Povprečna stanarina v novomeški občini je 4,35 dinarja za kvadratni meter. Po sprejetju odloka se bo povprečna stanarina povečala na 5,20 dinarja za kvadratni meter.
Predlog za povečanje stanarin in najemnin za poslovne prostore je dala novomeška samoupravna stanovanjska skupnost, izvršni svet se je strinjal, prav tako pa tudi skupščinski delegati.
POSNETEK ZA ZGODOVINO - Lani so v Suhi krajini prvič zapeli brigadirski krampi in lopate. Uspeh ni izostal, Suha krajina je dobila prvi vodovod v svoji zgodovini. (Foto: J. Splichal)
Največ se gradi na Drski
Pregled družbenih in zasebnih graditev v novomeški občini - Bo konec leta startala Cesta herojev?*- Neurejene odškodnine za zasebno graditev v Bršlinu, na Jedinščici in v
Šentjerneju
naložb. V teh okvirih gre 62 odstotkov denarja za dograditev treh tovarniških dvoran Industrije motornih vozil, prednost teh graditev je ocenjena na 155 milijonov dinarjev.
Drugi največji investitor v občini je Krka, tovarna zdravil. Predračunska vrednost letošnjih vlaganj v objekte je 97 milijonov. V to vsoto so vračunane tudi naložbe izven občinskih meja, poleg tega pa bo Krka še posebej vložila 18 milijonov v gostinstvo in turizem. Največji turistični investiciji „Krke“ sta graditev kegljišča za gostiščem „Pri vodnjaku" in preureditev kavarne na
-	Glavnem trgu v Novem mestu.
•	V gospodarstvu je 49,7 odstotka vrednosti investicij pokritih z lastnimi sredstvi, 49,5 odstotka z bančnimi posojili, preostanek pa s skladi družbenopolitičnih skupnosti.
Najvažnejše in največje letošnje novomeške investicije v kulturno-socialno dejavnost so graditev osnovne šole v Brusnicah, posebne osnovne šole v Šmihelu, otroškega vrtca v Kristanovi ulici (začetek graditve bo jeseni), otroškega vrtca v Žužemberku, dograditev vrtca v Ra-govski ulid, od lani pa so ostale tudi nekatere obveznosti pri dograditvi športne dvorane in vrtcih.
Za novomeško občino ob vsem tem tudi velja, da je gospodarstvo večinoma.prijavljalo investicije v začetku leta. Po predložitvi zaključnih računov - ti so bili narejeni kasneje
-	pa so dokaj pogosto ugotavljali velik primanjkljaj obratnih sredstev. Tako je veliko organizacij združenega dela postalo investicijsko nesposobnih. Kar se novih investicij v novomeški občini tiče, potemtakem ni težko ugotoviti, da bo minilo letošnje leto v znaku.„bolj tankega piskanja".
M. B.
!i
Odlikoval jih je predsednik Tito
V	petek, 28. maja, je predsednik skupščine obči . ne Novo mesto Jakob Berič j v Dolenjski galeriji podelil v imenu predsednika republike odlikovanja nekaterim novomeškim občanom. Medaljo dela so dobili: Lado j Andrija, Lilija Celič, Jože Grah, Stanislav Homan, Jožica Kovačič, Nelly Koštal, | Franc Lukman, Dragica Lu- j kič, Franc Medle, Jože Rebselj, Rudolf Schoss, Anica Štekar, Karolina Smrke, Julijana Vodopivec in Ivafl, Zorani č.
Red dela s srebrnim vencem: Dušan Brelih, Franc Janževič, Stanka Keržan, Vlada Jankovič, Franc Mesojedec, Jože Nagelj, Nada Serajnik, Anton Trunkelj, Franc Vovk in Miha Zadko-vič.
Red republike z bronastim vencem: Tone Barbo-rič, Franc Jerele, Janez Turk in Rezka Virant.
Red dela z zlatim vencem: Ivan Avbar, Albin Pe-čavar in Milan Smerdu, medtem ko je Boga Komelja predsednik republike Tito odlikoval z redom zaslug za narod.
< >
VISOKO PRIZNANJE - Predsednik skupščine Novo mesto JaJ^o Berič je v petek v Dolenjski galeriji v imenu predsednika Tita izrc -čil odlikovanje tudi Dušanu Brelihu. (Foto: M. Markelj)
Novomeška kronika
DANES OB 19. URI:
-	„RDEČI KRIZ JE VEDNO MLAD"
Komisija za pripravo svečane akademije v počastitev tedna Rdečega križa in dneva krvodajalcev vabi vse aktiviste RK, mladino in občane, naj danes ob 19. uri obiščejo novomeški Dom kulture. Predstavil se jim bo pevski zbor „Dušana Jereba" in člani KD Dušan Jereb. Nato bodo podelili priznanja organizacijam združenega dela, ki so se udeleževale humanitarnih akcij. Pred proslavo se bodo v Dolenjski galeriji oddolžili krvodajalcem, ki so več kot 25-krat darovali kri, ostali pa bodo dobili priznanja na internih proslavah po organizacijah združenega dela.
ŠMARJETA: TRI DELOVNE AKCIJE
Šmarješki mladinski aktiv jc pred kratkim pripravil tri delovne akcije. Lotili so se onesnaženega pokopališča, eno delovno akcijo pa so namenili krajevni skupnosti. Pri čiščenju je sodelovalo 23 mladink in mladincev, pohvalo pa zaslužijo Milan Gerzetič, Franci Klobučar, Milka Klobučar, Milena Lindič in Lidija Redek. Člani aktiva so se po delu odločili, da se bodo poslej odvečnih stvari lotili večkrat
ZARADI NUJNIH DEL pri vodovodnem zbiralniku na Marofu v nedeljo od 8. do 17. urposamezni predeli Novega mesta niso imeli vode. Pri Vodovodu so pojasnili, da so o zaprtju vode občane obvestili z letaki na električnih drogovih in . vhodnih vratih trgovin. Zvedeli pa smo tudi, da so se nekateri občani dokaj jezili, ker si niso mogli umiti mastnih rok po obilnem nedeljskem kosilu; pravijo, da o pomanjkanju vode niso bili obveščeni po - radiu!
NAJBRŽ SE NOBENA izložba novomeških trgovin ne spreminja tako pogosto, kot ona pri knjigarni-škem oddelku Mladinske knjige. To je docela razumljivo, saj dan za dnem izhajajo nove knjige, ki zaslužijo ogled v izložbi Sploh pa hočemo zapisati, da so arkadni oboki pri Mladinski knjigi eni redkih v mestu, ki so okrašeni z rožami v visečih košaricah. Knjige in rože - ali ne gre to lepo skupaj?
NOVOMEŠKA TRŽNICA JE čedalje bolj založena s svežimi povrtni-nami, žal pa ponudba in povpraševanje ne vplivata kaj dosti na cene, ki so v določenih primerih, mik) rečeno, pretirane! V ponedeljek jc bilo treha za kilogram novega krompirja odšteti 15 do 20 din, korenčka 30 din, čebule 16 do 20 din, kumar 20 din in solate 10 do 15 din. Kilogram paradižnika je stal 35 din, paprike 40 din, češenj 24 do 30 din, jagod 20 do 40 din in jabolk 10 do
1	8 din.
V	ZADNJEM TEDNU JE darovalo kri 64 občanov, (ned njimi 1 7 delavcev iz Novoteksa, 10 iz IMV, 7 iz Novolesa. 5 i/. Laboda in 5 iz Krke.
RODILE SO Fanika Habjan*.’-Cankarjeve 1 - dečka, Jožica Štam car iz Ljubljanske 21 - dečka Magdalena Vesel iz Ragovske 10 -Kristjana, Danica Macut iz Ragovsk< 10 a - Dražena, Vida Žibert iz UH ce Milana Majcna 1 - Matejo Alenka Sever iz Cesarjeve 10 -Matjaža, Frančiška Dragan iz Jere bove 8 a - Vesno in Angela Lavri novič iz Ragovske 31 - Dejana.
UMRLA STA IN bila pokopan; na novomeških pokopališčih Jane Povše, upokojenec iz Dobravice 2 Gradac, v 77. letu starosti in An; Šuštaršič, gospodinja iz Velikegi Podljubna.
Ena gospa je rekla, da se v Novem mestu sicer ne morejo po hvaliti s preveliko urejenostjo prometa, izjema pa je gimnazi; sko dvorišča, kjer prometni' znakov kar mrgoli. Če znaki ve dno ne zaležejo, nastopi v vlog prometnika sam ravnatelj.
Siron arodil: MARJAN 3AUL.R
DOLENJSKI LIST
V
Spomini oživljajo, vezi so trdne prav tako kot pred desetletji, ko so izgnanci našli zavetje pri bratih, daleč od svojega doma. Prebivalci Krškega pripravljajo prisrčno dobrodošlico gostom vlaka bratstva in enotnosti, ki se bo v soboto, S. junija, ustavil na njihovi železniški postaji.
Z vlakom bo prispelo 110 nekdanjih gostiteljev izgnanih slovenskih družin in članov uradnih delegacij srbskih občin.
V	imenu krških občanov jih bo pozdravil predsednik občinske
ZA PRAZNIK TRI ČASTNA PRIZNANJA
Na seji občinske skupščine v Krškem so 28. maja sklepali o podelitvi treh priznanj z medaljo Janeza Vajkarda Valvasorja. Prejeli jih bodo: Elektrarna Brestanica za uspešno končano investicijo, Krajevna skupnost Senovo za vzomo samoupravno organiziranost in Karel Sterban za dolgoletno vsestransko požrtvovalno delo in posebne zasluge na družbenopolitičnem področju.
TELEFON NA KRŠKEM POLJU
Vasi Veliki Podlog, Gorica, Jelše, Mali Podlog, Gržeča vas in Pristava so ta teden dobile vsaka po dva telefona. Z nakupom končentratorja se bo na telefonsko omrežje lahko priključilo še 57 interesentov. Zanimanje je veliko in že zdaj je
30	prijavljencev.
KIP DR. MIHAJLA ROSTOHARJA V GAJU ZASLUŽNIH
Akademski kipar in medaljer Vladimir Štoviček je napravil doprsni kip pred desetimi leti umrlega znanstvenika, psihologa in univerzitetnega profesorja dr. Mihajla Rostoharja. Na željo prosvetnih delavcev krške občine bodo postavili v bron odliti kip prof. Rostoharja v Gaj zaslužnih v Krškem in ga odkrili za letošnji občinski praznik ter se tako vzornemu učitelju oddolžili za njegovo znanstveno in pedagoško delo.
Dr. Mihajlo Rostohar se je rodil 30. junija 1878 na Bregah in umrl 5. avgusta 1966. Pokopan je na pokopališču v Krškem.
Krško: Vlak bratstva in enotnosti
V soboto, 5. junija, bo ob
11.	uri pripeljal na železniško postajo v Krškem „Vlak bratstva in enotnosti".
Ob njegovem postanku bomo 1100 udeležencem vlaka iz SR Srbije priredili slovesen sprejem. Odzovite se temu pozivu s svojo udeležbo na sprejemu, dokažite, da v nas še živi spomin na težke dni pregnanstva ter da je vsakdo iz vlaka bratstva naš dobrodošel gost.
OBČINSKA KONFERENCA SZDL KRŠKO
\_________________________J
konference SZDL Franc Rakar, v imenu slovenskih občin pa jim bo izrekel dobrodošlico podpredsednik republiške konference SZDL Zoran Polič.
Domačini bodo gostom med enournim postankom postregli s pestrim kulturnim programom. Krška občina bo sprejela v goste uradno delegacijo iz pobratene občine Bajina Bašta.
Srečanje s prijatelji iz republike Srbije, ki so v najtežjih dneh delili skorjo kruha z izgnanci iz Slovenije, je za domačine v Krškem vsako leto neponovljivo doživetje. Bratstvo, skovano v tistih hudih časih, je
OTVORITEV ELEKTRARNE
V	BRESTANICI
Otvoritev brestaniške plin-sko-pame elektrarne bo eden izmed osrednjih dragocenih dogodkov v okviru praznovanja občinskega praznika v krški občini. Slovesnost bo 5. junija \ Brestanici. Nanjo so povabili kot gosta tudi tovariša Staneta Dolanca.
Krške
TUDI ZK - V počastitev dneva mladosti je Komite OK ZKS pripravil slavnostno sejo, na kateri so šestim tovarišicam in tovarišem podelili priložnostna darila 7.a 30-lctno članstvo v partiji. O tej priložnosti so izročili posebne diplome še svetu ZK v „Djuro Salaju1' Mlici Rehhber-gerjevi in Jožetu Urbanču za veliko pomoč pri organizaciji lanskoletnega tedna Komunista.
trdna prijateljska vez, ki je ne more nihče več pretrgati. Trdno spletena prehaja na mlajše generacije, ki znajo ceniti njen pomen in vrednost iskrenih medčloveških odnosov za nadaljnji razvoj in sožitje jugoslovanskih narodov. Zato bo dobrodošlica nadvse prisrčna. Stiski rok bodo izrazili vse tisto, česar ne bodo mogle povedati besede.
J. T.
ANALIZA SAMOUPRAVNIH RAZMEF
V	krški občini bodo hkrati z javno razpravo o osnutku zakona o združenem delu ocenili stopnjo samoupravne organiziranosti v delovnih organizacijah in se tako soočili s pomanjkljivostmi, ki še ovirajo uresničevanje samoupravnega odločanja delavcev. Sindikalne organizacije so pripravile akcijske programe do 20. maja, javna razprava pa se bo pričela
1.	junija.
VODOVOD NA GORJANCIH
Na Gorjancih so dokončali vodovod za številne hribovske vasi in zaselke. To veliko pridobitev bodo proslavili 6. junija na Planini v najvišje ležeči vasi na Gorjancih. Za vodovod so v delu in denarju ogromno prispevali občani, pomagali pa sta jim tudi krajevna skupnost Podbočje in občinska skupščina Krško.
novice
SKUPNO GLASIIX) - ,.Mladi v maju" je naslov biltena MOS ZSMS za Posavje in ki je izšel 25. maja za dan mladosti Z njim so hoteli javnosti prikazati literarno ustvarjanje mladih, vendarle pa je bilo tokrat njihovih prispevkov še premalo. Ker to nikakor ni zadnji poskus, bo verjetno drugič vsebina že bolj pestra in kvalitetna.
I V počastitev občinskega praznika |
i	*
J Četrtek, 3. junija:	*
J ob 16. uri: Krško: Gaj zaslužnih - odkritje doprsnega kipa *
*	dr. Mihajlu Rostoharju.
J ob 18. uri: Kostanjevica: Lamutov Likovni salon - otvoritev J retrospektivne razstave Jele Trnkogzy	*
*	i
J Petek, 4. junija:	J
* ob 16.30 uri: Brestanica: pri osnovni šoli — položitev temelj- *
*	nega kamna za gradnjo rekreacijskega	centra
$ ob 17. uri: Krško: Slovenija avto servis - otvoritev objekta J za tehnični pregled motornih vozil	in mehanične delavni- *
ce	■*
*	*
* Sobota, 5. junija:	*
i ob 10. uri: polaganje temeljnega kamna za delavski dom v £ J	Krškem	$
* ob 11. uri: Krško: železniška postaja - svečan sprejem vlaka j
*	bratstva in enotnosti	+
i ob 15. uri: slavnostna seja vseh zborov občinske skupščine v J J	Elektrarni Brestanica	J
* ob 16. uri: svečana otvoritev plinsko-parne elektrarne v Bre- ♦
5	stanici	*
*	¥
J Nedelja, 6.junija:	J
} ob 9. uri: Kostanjevica: grad - otvoritev razstavnih prosto- J
*	rov Galerije Božidarja Jakca	+
J ob 15. uri: Prušnja vas - otvoritev vodovoda Sutna - Pia- J
*	nina	J
nosilci samozaščite povsod tam, kjer delajo in živijo.
V krajevnih skupnostih, delovnih organizacijah in SIS naj bi torej še pred dopusti ocenili, kaj so doslej napravili, in v juniju dopolnili samoupravne akte, določili nosilce samozaščite v svojem okolju in jim zagotovili udeležbo na seminarjih.
J. T.
REVIJA PRVE POMOČI
V telovadnici šole bratov Ribarjev v Brežicah so se te dni srečale ekipe prve pomoči iz osnovnih šol v občini. V prisotnosti strokovne komisije so prikazale svoje praktično znanje in usposobljenost za nudenje prve pomoči sočloveku v nesreči. Na srečanje so se ekipe pripravljale z veliko prizadevnostjo, saj je vsaka od njih želela kar najbolje opraviti svojo nalogo.
500 MLADIH PEVCEV
V	BREŽICAH
V nedeljo, 30. maja, so v brežiškem prosvetnem domu nastopili pionirski in mladinski pevski zbori na že tradicionalni občinski pevski reviji. Zastopane so bile vse šole razen cerkljanske. Prireditev je pokazala, da dajejo v šolah petju veliko pozornosti in da mladi s svojimi nastopi ob vsaki priložnosti popestrijo spored šolskih in drugih prireditev v krajevnih skupnostih.
Pomlad na ulicah
Vse je pripravljeno za sprejem tisočev gostov
Začnimo pod svojo streho!
Družbena samozaščita — del vsakdanjosti — Čas je, da v delovnih organizacijah, KS in SIS ocenijo, kaj so napravili za njeno uveljavljanje
Tovarna celuloie-in papirja v Krškem dokončuje veliko investicijo, s katero bo povečala zmogljivost proizvodnje celuloze za sto tisoč ton. (Foto: Jožica Teppey)
Dobrodošli v Krškem, prijatelji!
Na železniški postaji v Krškem bo 5. junija osrednji slovenski sprejem vlaka bratstva in
enotnosti — Pozdravili jih bodo s pesmijo
Brežice so se v zadnjih tednih prerodile v prijazno, urejeno mesto s cvetjem na oknih in oživelimi okrasnimi nasadi. K novi podobi mesta je veliko pripomogla delovna skupina občinske cestne službe. Zalivala je luknje v asfaltu, urejala kanalizacijo, postavljala robnike, asfaltirala ulice in pločnike in sodelovala pri urejanju grajskega dvo-'rišča.
Stari del mesta poživlja več novih hišnih pročelij in Trg dr. Ivana Ribarja je z obnovljenim sodnim poslopjem dobil svojo zaključeno podobo.
Minuli teden so pod vsa okna namestili posode s cvetjem, da bo cvetna povorka v nedeljo stopala po pomlajenih ulicah. Povsod hitijo, da bi dokončali vse, kar so nameravali urediti do jutrišnjega dne, ko bo na dvorišču brežiškega gradu otvoritvena slovesnost. Tudi grad je ta čas ogromno pridobi L Posavski muzej je preuredil izpraznjeni del prvega nadstropja v galerijske prostore, v katerih bodo prvi
fostovali razstavljala cvetja. Razstavi cvetja je odstopil tudi dvorano in vse muzejske prostore.
Obiskovalci razstave si bodo lahko ogledali tudi na novo ure jen spominski park pri osnovni soli, vrtnarski obrat Agrarie v Cateških Toplicah, drevesnico Gozdnega gospodarstva v Rimšu, v Kapelah, Pišecah, v Globokem in na Prilipah pa jih krajevne skupnosti vabijo na zabavne prireditve, združene s kulturnim
sporedom. Tisočim gostom želijo. pokazati tudi zanimivosti okoliških krajev in jih s pestrim programom čim dlje zadržati v občini.
J. T.
Dogovor o družbeni samozaščiti je doslej podpisalo komaj polovico podpisnikov v brežiški občini. To sta na skupni seji ugotovila predsedstvo občinske konference SZDL in komite občinske konference ZK. Za zamudnike je to opozorilo, da čimprej izpolnijo svojo dolžnost-
Toda bili bi krivični, če bi samo po tem ocenjevali prizadevanja pri uresničevanju družbene samozaščite v občini. To dokazuje veliko število vsebinskih razprav in izobraževalnih oblik. S problemi -družbene samozaščite so bili najobšimeje seznanjeni komunisti, člani Zveze rezervnih vojaških starešin in udeleženci seminarjev družbenopolitičnih organizacij (sindikata, SZDL, ZKS in ZSMS). V ciklusih predavanj za nerazporejeno prebivalstvo so samozaščiti posvetili veliko pozornosti in tako seznanili z dolžnostmi velik krog občanov. O samozaščiti so spregovorili na vseh občnih zborih Zveze borcev NOV, na seminarjih za delavsko kontrolo, v tečajih za ekipe prve pomoči in na seminarjih za novo sprejete člane Zveze komunistov.
Predsedstvo obč. konference SZDL in komiteja ZK kljub vsemu opozarjata, da je bilo v , občini-premalo storjeno in da morajo zagotoviti ustrezno
organiziranost predvsem v družbenopolitičnih organizacijah in državnih organih. Nujno je poglobljeno osveščanje občanov, da bodo zares pravilno pojmovali vsebino družbene samozaščite. Njeno pojmovanje je marsikje še preveč ozko. To hkrati pomeni, da se delovni ljudje in občani še premalo uveljavljajo kot pobudniki in
MEDOBČINSKI SVET SZDL POSAVJE
Na zadnji seji medobčinskega sveta SZDL Posavje so proglasili za regionalno prireditev proslavo 35-letnice vstaje na Bizeljskem, napovedane za 24. julij. Proslavo pripravljajo v sodelovanju s sosednjimi občinami na Hrvaškem. N njej bodo odkrili spomenik, ter tako počastili spomin na vstajo, padle borce in aktiviste ter na trpljenje izgnancev.
Značaj regionalne proslave bo imelo tudi srečanje Kozjanskih borcev in aktivistov 3. julija na Lisci. Z vsemi temi prireditvami se bo Posavje dostojno vključilo v praznovanje 35-letnice vstaje in izgnanstva.
SPREJEM V ZK S prireditve v počastitev dneva mladosti na igrišču pred gimnazijo v Brežicah, kjer so slovesno sprejeli v Zvezo komunistov nove člane iz vrst dijakov in delavcev. (Foto: V. Podgoršek)
IZROČITEV ODUKOVANJ -Za zasluge pri osvoboditvi domovine in povojni graditvi demokratičnega samoupravnega socializma je predsednik republike Josip Broz Tito odlikoval večje število občanov. Odlikovanja jim bodo izročili na slovesnosti, ld bo v soboto, 5. junija ob 9. uri v brežiškem hotelu Turist.
DOBRO OBISKANA SKUPŠČINA - Občinska Zveza prijateljev mladine je imela v soboto redno letno skupščino, na kateri so se s priznanji oddolžili najprizadevnej-šim članom. Odzvali so se predstavniki vseh društev in sprejeli obširen program za novo delovno obdobje.
„ M LADI V MAJU“ - Pod tem naslovom je posavska mladina izdala skupno glasilo v počastitev dneva mladosti in rojstnega dne predsednika Tita. Glasilo vsebuje literarne sestavke mladih in izraža hkrati povezanost mladine v posavskih občinah. Druži jo mnogo skupnih vezi, med katerimi so tudi delovne
akcije in skupne manifestacije.
V	KAKŠNE POKLICE? - Veliko mladih se odloča za tiste šole, ki so blizu, saj se s tem zmanjšujejo stroški in mnogi lahko stanujejo doma. V Brežicah bodo na prvi stopnji usmerjenega izobraževanja izobraževali varuške, administtatorje in prodajalce. Predvideno je tudi usposabljanje administrativnih teh-njkov, ekonomskih in komercialnih tehnikov ter vzgojiteljev vzgojno-varstvenih ustanov, medtem ko bodo kovinarje, električarje, kemike in papirničarje izobrževali v Krškem. Tam se bodo še naprej usposabljali strojni tehniki, elektrotehniki ter kemijski tehniki.
NOCOJ PREDSTAVA V PROSVETNEM DOMU - Na domačem odru se bodo drevi predstavili igralci Amaterskega odra Stanko Černelč z uprizoritvijo Sartrovo drame „Spo-štovanja vredna vlačuga" in tako začeli niz prireditev v okviru brežiške pomladi.
Pesem druži mlade v brežiški občini. Posnetek je z nedeljskega nastopa. (Foto: J. Teppey)
Novo v Brežicah
BREŽIŠKE VESTI
18
DOLENJSKI UST
Stran uredila: J02ICA TEPPEY
sr: V\IŠKI VESTNII
TREBANJSKE NOVICE
. Stran uredil: ALFRED 2ELEZNIK
DOLENJSKI LIST
Mirna slavi
Dobrodošli še posebno borci VDV — Priznanja KS
V	soboto in nedeljo slavijo občani in delovni ljudje mirenske krajevne skupnosti. Na osrednji prireditvi pred TVD Partizan, ki bo v nedeljo ob 14.30, bosta nastopila tudi dramska in film ska umetnika Iva Zupančič in Miha Baloh.
Proslavljanje se je pričelo v ponedeljek s športnimi prireditvami. Med seboj se merijo ekipe delovnih organizacij v šahu, odbojki in streljanju, vse za prehodni pokal krajevne skupnosti. Vrhunec srečanj bo pred otvoritvijo trimske steze na Rojah v soboto ob 16. uri. V nedeljo ob 10. uri bo živo tudi na nogometnem igrišču.
Osrednji kulturni dogodek letošnjega proslavljanja bo nedeljsko slavnostno zborovanje pred TVD Partizan. Nastop Ive Zupančičeve in Mihe Baloha bo pravo doživetje. Kot po navadi tudi tokrat ne bodo manjkali domači moški pevski zbor Svobode, trebanjska godba in pionirji. Letošnja priznanja krajevne skupnosti bosta med posamezniki prejela Jože Tomažin in Matilda Borštnar, , med delovnimi organizacijami kolektiv KPD Dob, pri društvih pa TVD Partizan Mirna. Na zborovanje so povabljeni tudi borci 3. bataljona VDV, ki imajo sicer domicil v trebanjski občini, so pa vedno posebno dragi gostje Mirenčanov.
 ^
MLADI NA POHODU
Pohod po osvobojenem ozemlju konec maja je zajel tudi velik del trebanjske občine. Kolone mladih so šle od Dobrniča, Dolnje Nemške vasi, Blatnega klanca na Trebelno in naprej v novomeško občino. Pri spomeniku Joška Prijatelja-Svobodana je bil miting, v šoli v Dolnji Nemški vasi so tuui prespali. V Šentrupertu je bilo ob tem pripravljeno srečanje mladih dopisnikov. Iz trebanjske občine se je pohodov udeležilo več sto mladih.
\ /
Programi akcij 11 krajevnih skupnosti za letos so ocenjeni na več kot tri stare milijarde! Po samoupravnem sporazumu naj bi se nabralo 3,2 milijona dinarjev, od česar naj bi KS
dobile okrog 2,5 milijona
Izvršni svet trebanjske občinske skupščine: hitro in učinkovito delo preteklo leto
Minuli petek so delegati vseh treh zborov trebanjske skupščine ugodno ocenjevali delo izvršnega sveta občinske skupščine. Predsednik Janez Zajc je delegate seznanil tudi s težavami: izvršilno telo skupščine je po njegovem mnenju še vedno premalo operativno, predvsem so pomanjkljivosti in težave s sodelovanjem s samoupravnimi interesnimi skupnostmi v občini in republiki ter delovnimi organizacijami s sedeži izven občine.
V	preteklem letu so se na 33 sejah ubadali s 170 točkami dnevnega reda, s kar 97 so prišli tudi pred delegate. Vse to delo leži na 13 ljudeh, med katerimi jih to odgovorno dolžnost opravlja nepoklicno šest. V tem je tudi težava; ti člani so že tako in tako preveč obremenjeni z ostalim družbenopolitičnim delom. Pregled osebnih zadolžitev je to samo potrdil, posamezni člani imajo tudi po 18 raznih funkcij!
Mnogo časa so posvetili vprašanjem gospodarjenja. Spremljanje stabilizacijskih prizadevanj je na primer stalna zadolžitev, o čemer so imeli posamezni člani povsem določene zadolžitve. Pri tem jim v marsikaterem kolektivu niso šli na roko; navkljub sklepu občinske skupščine jih delovne organizacije niso vedno sproti obveščale. Čas je navrgel kopico neprijetnih zadev. Šlo je za sa-
nacijo Tip-top; še skupščina je na predzadnji seji v glavnem ugodno ocenila razvoj trebanjskega tozda pod okriljem Laboda. Sive lase jim je povzročal novomeški Rog, vendar je le-temu uspelo povezavo z Indu-
V	starih poročilih izvršnega sveta se je kot jara kača vleklo vprašanje urbanizma. Zadnje leto, ko so se od-, vrnili od Dominvesta in poverili to delo ljubljanski organizaciji, poteka zadeva zadovoljivo. Novomeščani jim še nagajajo z izdelavo urbanističnega programa občine, ki je nepogrešljiv za razvoj občine, vendar dokument^ ni in ni. Do sestave srednjeročnega programa občine in tudi podpisa naj bi prišlo v roku. Vnaprej želijo razmejevati pristojnosti med skupščino, upravnimi organi, samoupravnimi interesnimi skupnostmi in izvršnim svetom. Porajajo se tudi predlogi, da bi za usklajevanje dela zadolžili podpredsednika in bi imel predsednik več možnosti posvetiti se vodenju sveta.
A. ŽELEZNIK
JANEZ ZAJC - »Nepoklicni člani IS so preobremenjeni s . funkcijami!“
platijem zavleči, ne pa tudi onemogočiti
ENAK MED ENAKIMI
Bogdan Osolnik, delegat v zveznem zboru skupščine SFRJ, kadar ob številnih dolžnostih le utegne, obišče trebanjsko občino. Minuli petek so v trebanjskem prosvetnem domu z njim izmenjali izkušnje delegati vseh treh zborov občinske skupščine, ki so imeli pred tem svojo sejo. Tovariš Osolnik je delegate in družbenopolitične delavce seznanil tudi z nekaterimi zunanjepolitičnimi vprašanji.
AKTIV ZA VODENJE RAZPRAVE
Občinski sindikalni svet jo pred nedavnim zadolžil 78 raznih družbenopolitičnih delavcev za vodenje javne razprave o osnutku zakona o združenem delu. Uvodna pojasnila sta podala Mitja Švab, svetovalec izvršnega sveta republiške skupščine, Maijan Jenko, sodnik ustavnega sodišča SRS in Slavko Kržan, predsednik občinske skupščine Trebnje.
Iz kraja v kraj
LAHKO JIM JE ŽAL - Klopi na mokronoškem gradu v soboto ob nastopu številnih folklornih skupin, ki so pokazale narodne plese domala vseh naših narodov, so bile vse preveč prazne. Nekatere je morda res zadržala pri delu malo zgodnja ura, vendar prireditelj ni mogel drugače, saj je bila večina nastopajočih iz vrst šolarjev osnovnih šol. Kaže, da bo lepa prireditev postala tradicionalna, zato bodo drugo leto imeli priliko za pašo oči na bogatih nošah tudi tisti, ki so tokrat raje obsedeli v gostilnah in bifeju pod gradom.
PLANŠARJI NA MIRNI - Po končanem zborovanju v počastitev mirenskega krajevnega praznika v nedeljo bodo lahko marsikoga zasrbele pete pod udarom viž „Plan-šarjev Janeza Jeršinovca“. Ansambel prihaja na Mimo ponovno po mnogih letih.
SUHI UGNALI DEBELE - Ali je bila le športna sreča ali tudi kaj več? Na tradicionalnem nogometnem srečanju velikogabrških suhcev in debeluhov so tokrat zmagali suhci! Debeli se lahko tolažijo, da so ohranili neodločen izid vse do zadnjega sodnikovega žvižga, ko so. morale odločiti enajstmetrovke.
ŽE GLAVNI PROJEKT -Mokronoški larfarji so v letošnjem larfarskem časopisu brili norce iz količkov, ki nakazujejo traso modernizacije ceste Mokronog-Boštanj. Zapisali so, da bodo le-ti prej zginili, predno bo sploh kaj, ker so iz lesa. Upati je, da se to vseeno ne bo zgodilo, čeprav je že spomladi zbledela barva na njih	,	saj	je nared
že tudi glavni projekt, kjer je treba le še nekaj podpisov.
Vaščani Vrha nad Boštanjem so v soboto spet za kilometer bliže vode, tokrat od Gabemika na Ravne. Na pomoč je priskočilo tudi nekaj boštanjskih mladincev in 14 članov taborniškega odreda Treh smrek iz Sevnice. Najbolj pridni so bili seveda domačini, pomoči mladih pa so tudi veseli. (Foto: Železnik)
„0deja” bo desetkrat podaljšana
ČAST NASTOPITI PRVI — Člani mokronoške folklorne skupine v belokranjskih narodnih nošah so kot domačini nastopili prvi. Nasploh je med plesalci prevladovala šolska mladina, kar obeta še lep razvoj. (Foto: Železnik)
Kar je bilo rešljivo, je rešeno!
narju, ker imata v načrtu veliki akciji posodobljanja cest v tem letu. Že prihodnje leto želijo uresničiti načelo združevanja denarja med krajevnimi skupnostmi. Na mize namreč prihajajo vse zahtevnejši načrti, če pa-bi se katere od krajevnih skupnosti v določenem letu odpovedale svojemu zahtevku v dobri veri, da bodo prihodnjič dobile več, imajo lahko od tega korist samo vsi skupaj.
A. ŽELEZNIK
Vedo, kaj hočejo
Komunisti dolžni pomagati mladinski organizaciji
Predzadnjo sredo je komite občinske konference ZKS posvetil večino svoje redne seje obravnavi delovanja komunistov in mladine. Osnovne organizacije ZK so bile dolžne v svojih sredinah izvesti sestanke z mladimi. Sklep je do seje komiteja izpeljala le tretjina organizacij.
Načelne ugotovitve o dejavnosti mladih niso ravno razveseljive, čeprav je že bolje. V začetku februarja je bila namreč prelomna seja, ki je naredila križ čez neaktivnost. Porok za „sana-cijo“ je bilo novo vodstvo. Novi sekretar, ki je med drugim tudi urednik sevniške lokalne radijske postaje, sekretar ene od sevni-ških osnovnih organizacij Rudi Filej računa, da je v Zvezo socialistične mladine v občini včlanjenih polovica mladih. Občasno aktivnih v raznih dejavnostih je 25 odst. mladih, stalno pa kakšnih 15. V najboljših osnovnih organizacijah ZSMS v delovnih organizacijah, kjer je zaenkrat na čelu Lisca (tozdi v sev-niški občini) je delavnih od 10 do 15 odst. mladih. Golo naštevanje komisij, ki ne delajo ali so delo le zastavile, ne pove bistva vprašanja. Poglavitno je, da se je kljub vsemu oblikovalo dokaj čvrsto jedro mladih družbenih delavcev, ki so najbolj dejavni v krajevnih skupnostih, ni pa rečeno, da čez čas ne bo vse več svetlih zgledov tudi v tovarnah.
Komite ZK je sklenil ponovno ustanoviti aktiv mladih komunistov. Sveta ZK v Sevnici in Krmelju morata še posebej proučiti delo mladih. Hvalevredno je spoznanje, da je delo v mladinski organizaciji enako odgovorno kot ostalo družbenopolitično delo.
A. Ž.
SEDAJ ŠE NOVE GARAŽE -Sevniško gasilsko društvo je v soboto pridobilo nove garaže. Dela so veljala okrog 220.000 dinarjev, čeprav je znašal predračun 380.000, prihranek gre na račun udarniškega dela gasilcev. Na sliki: gospodar Omerza pri slavnostnem rezanju traku.
Letošnje leto vsekakor ne bo lahko, čeprav občani in delovni ljudje po krajevnih skupnostih tudi lani niso držali rok križem. Črta pod lanskimi dohodki namreč pokaže, da so zbrali 8,7 milijonov dinarjev, denar, razdeljen z natečajem, pa je to vsoto zaokrožil na staro milijardo.
Denar, ki ga je po samoupravnem sporazumu združilo za krajevne
KAKO NAJHITREJE DO VRTCA?
Vrsta članov občinskega izvršnega sveta je na seji minuli teden imela razne pomisleke o vlaganju večjih družbenih sredstev v preureditev Liscinega samskega doma za potrebe k otroškega varstva. Vrtec je namreč po urbanističnem načrtu predviden drugje, zato je treba spremeniti urbanistični načrt, česar so Sevni-čani že itak vajeni. Ob posebni pozornosti, da ne bi po nepotrebnem izgubljali stavbni prostor za stanovanjske bloke, možnost širitve Kopitarne ipd., je izvršni svet dal spremembo načrta v javno razgrnitev, skiad za gradnjo šol in otroško varstvenih ustanov ter skupnost otroškega varstva pa naj bi vseeno nadaljevali s pripravami. Dosti ljudi izraža prepričanje, da v ta provizorij ne gre vlagati dosti denarja. Kar najhitreje je treba najti prostor za varstvo malčkov, ki so sicer v glavnem brez pravega varstva.
skupnosti združeno delo (gospodarstvo 3 odst., negospodarstvo pa
1,5 odst od bruto OD), je bil najmanj dvakratno oplemeniten. Seznam dolžnikov iz vrst delovnih organizacij, ki še niso poravnale obveznosti od lani, se je zmanjšal za tri, vendar jih je še vedno 20. Svoj čas so krajevne skupnosti kazale na vse druge, samo nase ne, pri „izterja-vi“ denarja od delovnih organizacij zunaj občine, kamor se vozijo na delo občani sevniške občine. Predsednik izvršnega sveta občinske skupščine Mihael Keršič je skušal urediti to vprašanje v Posavju, kjer so družbenopolitične organizacije že uskladile stališča. Izkazalo se je, da krajevne skupnosti niso postavile zahtevkov, kjer so zatajili tajniki, to so z izjemo Primoža, Sevnice in melja občinski uslužbenci (vodje krajevnih uradov)! Vsak dinar je dobrodošel. Tako so v krški občini iz malomarnosti pustili 78 tisočakov. Vprašanje dolžnikov iz domače občine bo moralo rešiti častno razsodišče, predvideno s samoupravnim sporazumom. Razčistilo se bo, kdo resnično nima, da bi prispeval.
Lani sta se šentjanška krajevna skupnost in Bučka odpovedali de-
Minulo soboto udamištva mladih v sevniški občini kar ni bilo kraja. Brigadirji Kozjanskega odreda so spet delali na blanškem vodovodu, mladi v Šentjanžu pa so v nedeljo delali na dotlej razpadajočem prosvetnem domu.
Sevniški
KDAJ ZASTAVE? - Svojevrsten izpit domovinske zavesti je izobešanje zastav. Lani so v Sevnici nekateri meščani, ker niso izobesili zastav, imeli opravka s sodnikom za prekrške. Vendar večina za marsikateri
Kaznik zamudi izobesiti zastavo, dor je kaj potoval po svetu, je lahko videl, da tam ljudje bolj spo-| štujejo svoje simbole.
NOVI FUNKCIONARJI - Na zadnji seji zbora združenega dela in krajevnih skupnosti občinske skupščine je bilo potrjenih več kadrovskih sprememb. Po novem je predsednik zbora združenega dela Boris Kozamernik iz „Lisce“, podpredsednica pa je Milica Snuderl iz sevniške osnovne šole.
KDO BO PEČATIL? - Peš pot na železniškem mostu čez Savo bo slej ko prej ukinjena. Deske so že tako izrabljene, da prehod ni več najbolj varen, posebno ne ponoči
paberki
Podiranje bo vseeno vredno nekaj truda, slednje pa bo morala storiti občinska cestna služba.
KJE JE INŠPEKTOR? - Marsikoga je v Dolenjem Boštanju že sram zaradi razkrite in razpadajoče žage. Sramoto pripisuje marsikateri tujec domačinom, ki pa tega niso krivi. Le-tis namreč ob sleherni priliki opozarjajo, naj se kaj ukrene. Lastnik je še vedno „Beton“.
NOVA ZNAMENITOST - Znano odlagališče Ingrada na bivšem travniku v novem delu mesta še vedno nima prave uporabne vrednosti. Komunalno stanovanjsko podjetje kot mešetar bi si v tem primeru vsekakor zaslužilo spomenik sedaj, ko se je razčistilo, kdo je dal odločilno povelje za razvoz. Komunalni inšpektor je zapovedal stvar umakniti do 25. maja, a kaj, ko je material tako dober, da gradbinci ne vedo, kam z njim.
Z vrtci na slovenskem repu
Dovolj zgovoren je podatek, da je v črnomaljski občini le osem od sto predšolskih otrok v vrtcih; to uvršča črnomaljsko občino na zadnje mesto v Sloveniji glede organizirane vzgojnovarstvene dejavnosti. Občinsko središče je šele pred nekaj leti dobilo na Čardaku vrtec, ld je namenjen izključno vzgojnovarstveni dejavnosti; v njem je prostora za 120 otrok. V Semiču, drugem največjem kraju v občini, pa ima vrtec, v katerem je okoli 20 otrok, prostore v stanovanjskem bloku.
To pa je zaenkrat vse. Pri tem je treba vedeti še to, da je od 5100 zaposlenih v občini skoraj polovica žensk, med njimi seveda precej mater z majhnimi otroki. Samo v Črnomlju je bilo letos odklonjenih okoli 100 otrok, potrebnih varstva, ker ni prostora.
Problema, ki je že v manj razviti občini tako zelo pereč, se v Črnomlju dobro zavedajo in se trudijo, da bi ga čim prej odpravili, žal pa se vsa prizadevanja in ves trud ustavijo pri pomanjkanju denarja. Že 1974
so zaceli graditi vrtec v Semiču; v njem naj bi dobilo prostor 72 otrok. Po pogodbi naj bi investicija veljala 3,620.000 dinarjev. Kasneie se ie izkazalo, da je gradbeni načrt pomanjkljiv in da bo potrebnih še nekaj dodatnih del, poleg tega pa se je podražil tudi gradbeni material; tako seje gradnja podražila v celoti za 1,600.625 dinarjev. Takih stroškov pa skupnost otroškega varstva ni mogla predvideti in zato se je dokončanje vrtca seveda podaljšalo. V finančnem planu za letošnje leto je občini uspelo zagotoviti dodatna
VRTEC NA CESTI - Od sto predšolskih otrok jih je v črnomaljski občini samo osem v vrtcu, najmanj v vsej Sloveniji. V Črnomlju se trudijo, da bi se to stanje čim prej popravilo. Trenutno sta v gradnji dva vrtca; v Semiču in na Loki v Črnomlju, za njuno otvoritev pa je potrebno še precej denarja.
Več dobili, kot posodili
Zgledno pripravljena akcija za vpis javnega posojila za ceste je v črnomaljski občini dala prve sadove; delavci občinske uprave so kot prvi v občini že vpisali posojilo; v 24 mesečnih obrokih bodo posodili za popravilo in modernizacijo slovenskih cest polovico mesečnega osebnega dohodka.
Predvideno je, da bodo občani črnomaljske občine zbrali sedem milijonov dinarjev posojila, ki ga bodo vpisovali na 51 vpisnih mestih.
TE2KA JE DAVKARSKA
Na črnomaljski davčni upravi imajo že dalj časa težave, ker nikakor ne morejo dobiti potrebnih strokovnjakov. Čeprav imajo za inšpektorja na voljo stanovanje, se na večkratne razpise nihče ne prijavi. Če že pride kdo, ki ima ustrezne pogoje, si ogleda kraj, se pozanima, kakšen je obseg dela, in gre. Na zadnji razpis za davčnega inšpektorja se je sicer prijavilo šest kandidatov, vendar nihče ni imel potrebne izobrazbe; tako so sprejeli elektrotehnika, ki je še najbolj ustrezal. Še > vedno pa manjkata en inšpektor in ena delavka v knjigovodstvu.
Te vsote gotovo ne bo težko zbrati, saj se ljudje zavedajo, da bodo več dobili, kot posodili. To pa je gotovo najboljša propaganda.
S posojilom vseh delovnih ljudi v Sloveniji - to je pogoj za pridobitev domačih in tujih bančnih kreditov - bodo v črnomaljski občini do 1980 opravljena dela, sprejeta s planom republiške skupnosti za ceste; dokončana bo partizanska magistrala Adlešiči — Soteska, in sicer odsek od Črnomlja prek Ručetne vasi do Podturna; asfaltirana bo obkolpska cesta Podzemelj-Griblje-Preloka-Vinica; po asfaltu se bodo vozili od Kanižarice do Doblič, prav tako je v programu gradnja novega mostu v Dobličah in popravilo ceste Črno-melj-Kanižarica.
Prav te dni vpisujejo posojilo delavci Gozdnega gospodarstva - tozd Gozdarstvo Črnomelj. „Čeprav smo šele na začetku, lahko rečemo, da je pri nas akcija za vpis javnega posojila za ceste dobro stekla, saj jo naši ljudje z razumevanjem podpirajo. Take akcije so še posebej pomembne za nerazvite občine, kot je naša. Vprašanje je, kdaj in če bi sploh lahko zgolj z lastnimi sredstvi modernizirali vse te ceste, ki so za našo občino velikega pomena. Dobre ceste so eden od bistvenih pogojev za napredek občine in njeno povezavo s svetom," je dejal predsednik iz-
:ga	"	...........
Jože Vajs
Črnomaljski drobir
S PLESOM DO DENARJA - Ena od prireditev ob proslavljanju 45-let-nice delovanja črnomaljskega nogometnega kluba „Bela krajina" je bil tudi nedavni »nogometni ples“ v hotelu Smuk v Semiču. Vedno prazna klubska blagajna si je malo opomogla, saj se je vanjo steklo 8.000 dinarjev čistega dohodka. Morda bi kazalo razmisliti, da bi v klubu ustanovili sekcijo za prirejanje plesa . . .
* ZBIRANJE LJUDSKEGA IZROČILA - Ljubljanski radio je v Beli krajini dobil novica strokovnega sodelavca. Ravnatelj črnomaljske glasbene šole Silvo Mihelčič je iz Ljubljane dobil opremo in se obvezal, da bo Belo krajino preromal po dolgem in počez ter zbral besedno in glasbeno izročilo ljudi v teh krajih. Silvo obljublja, da bo pripravil štiri oddaje-
50 LET DRUŠTVA - Pod pokroviteljstvom Belta je gasilsko društvo Tribuče v nedeljo, 23. maja, proslavilo 50-letnico obstoja. Razvili so
društveni prapor in zaslužnim članom podelili priznanja. Seveda slavje ne bi bilo slavje, če se ne bi nadaljevalo z gasilsko veselico.
NOVI SMETNJAKI - Po Črnomlju so pred dnevi namestili nove smetnjake - velike pločevinaste sode, na katerih je napis ODPADKI. Slišijo se že prvi komentarji: da bi bilo mesto res čisto, bi morali sedaj za vsakega meščana določiti še posebnega čuvaja, ki bi ga opozarjal, kam mora odlagati odvečno kramo; ljudje pravijo tudi, da so sodi sicer res veliki, vendar še premajhni, da bi lahko vanje stlačili vso nesnago -tudi tisto na dveh nogah . . .
STRELCI „OKUPATORJI“ - Da je črnomaljska strelska družina res zelo delavna, priča tudi oglasna omarica TTKS, kjer razen obvestil strelcev - teh je kar sedem - ni nič drugega. Drugi športniki se lahko izgovarjajo, da ne morejo priti zraven, ko so pa strelci „okupirali“ ves prostor.
sredstva s povečano prispevno stopnjo od bruto osebnih dohodkov vseh zaposlenih.
Lani so tudi na Loki v Črnomlju začeli graditi nov montažni vrtec, ki bo lahko sprejel 140 otrok. Da bi lahko odprli nov črnomaljski vrtec, je potrebnih še okoli 500 tisočakov. Skupnost otroškega varstva bo morala ta denar dobiti ali od republiške skupnosti ali pa od kakšne delovne organizacije, morda kot premostitveni kredit.
Z otvoritvijo teh dveh vrtcev bi se stanje v občini precej izboljšalo, saj bi bilo deležno organizirane vzgoje in varstva 335 otrok ali 19 odst. vseh predšolskih otrok v občini. Še vedno pa za več kot 14 odst otrok v vrtcih ne bo prostora. Zato si skupnost že dalj časa prizadeva, da bi začela s tako imenovanimi potujočimi vrtci, kar je v bodoče ena od prvih nalog skupnosti.
Še vedno pa je veliko vprašanje, od kod dobiti denar za subvencioniranje oskrbnih dni v vrtcih. Razmerje med prispevki staršev in družbe se iz leta v leto izboljšuje v korist staršev: tako so lani starši plačali 39 odst stroškov bivanja svojih otrok v vrtcih, družba pa je prispevala 61 odst.: za letos predvidevajo, da bo to razmerje že 35:65. Rešitev za subvencioniranje pa bo treba poiskati v združenem delu, saj drugih možnosti ni.
A. BARTELJ
Aufbiks, ali gremo v kino?
Prejšnjo sredo so si Črno-maljčani lahko med prvimi, če ne celo prvi v Sloveniji, ogledali film znanega švedskega režiserja Ingemarja Bergmana „Prizori iz zakonskega življenja ", ki ga kritiki enoglasno uvrščajo v vrh svetovne filmske umetnosti. Mimo drugih nagrad je Bergmanov film letos dobil tudi oskarja, priznanje ameriške akademije za najboljši neameriški film v lanskem letu. O filmu samem - najprej je bila posneta televizijska nadaljevanka, ki je ob času predvajanja spraznila ulice švedskih mest, saj je bilo vse pred televizorji - je že prej precej obširno poročalo tudi naše časopisje.
Zato obiskovalca najprej začudi, da je v Črnomlju prišlo na popoldansko predstavo le kakšna dva ducata ljudi. Kmalu po začetku predvajanja pa se je izkazalo, da so še ti prišli povsem slučajno, ne da bi vedeli, kakšen film je na sporedu. Prišli so pač, da bi nekje zabili tisti dve uri, in se temu primerno tudi vedli. Najprej je dobil resen gledalec - tudi teh je bilo nekaj, čeprav so bili v grozljivi manjšini - občutek, da se je znašel v nekakšnem prehodnem prostoru, iz katerega kar naprej nekam Odhajajo in spet prihajajo nazaj.
Nasilja, pištolarjenja in dražljivega seksa, značilnih elementov, ki privlačijo današnjo publiko, v tem filmu ni Kaže, da je gledalce to nezaslišano dejstvo najprej zmedlo, kmalu zatem pa osupnilo in ogorčilo. On njej na platnu o ljubezni, znanec znancu v dvorani to prevede v vsakdanje ..genitalno" izrazoslovje. In tega se jih nekaj ni naveličalo do konca, čeprav jim je zmanjkalo domišljije in besednega zaklada, pa so se ponavljali kot neskončen magnetofonski zapis. Cigaretni dim - kajenju se seveda že od začetka niso odrekli - je še najmanj motil.
In tako smo eni in drugi z več ali manj potrpljenja zdržali do konca. Oboji smo se ga razveselili, skupna nam je bila tudi slaba volja, le vzroki zanjo so bili različni.
Pri večerni predstavi verjetno ni bilo nič drugače, saj je eden teh „vedenjsko motenih" dejal znancu, da je film odličen in da sega splača ogledati, potem pa se obrnil k drugemu, s katerim sta skupaj ..komentirala" film, rekoč: ..Mater, sem ga nategnil.. . “ In tako, žal, ne samo njega. . .
A. B.
POKALI ZA NAJBOLJŠE
Ob zaključku tradicionalnih !11' dinskih športnih iger, ki jih pn,Pia. lja metliška OK ZSMS, so vj>ocas» tev dneva mladosti najboljšim^
pam in posameznikom r- »j pokale, priznanja in diplome, n* znanja so dobile tudi na, disciplinirane ekipe in najbolj sp1 ni organizatorji.
PIONIRjfOBISKALl ,,BAZO 20"
V počastitev dneva mladosti|i vodstvo metliške osnovne šol*' h pravilo za pionirje izlet v Koče«* rog in na „Bazo 20“. Po ogledu®;
dovinskih znamenitosti in po
M
ZBIRALIŠČE MLADIH IN STARIH - Za gasilski dom Dobravice — pod streho so ga spravili v spomin padlim borcem in žrtvam fašizma s prostovoljnim delom in ob pomoči občine krajani sami — pravijo, da je zavetišče za mlade in stare. Odkar ga imajo, so v krajevni skupnosti zaživele vse družbenopolitične organizacije, predvsem mladi in gasilci, ki se lahko v boju z ognjem veliko bolj izkažejo, kot so se pred leti. (Foto: J. Pezelj)
šem kulturnem programu so v Zve socialistične mladine sprejeli 75 nirjev.	__________
V „LISČI" IN DOBOVI
Maršalov 84. rojstni dan s° P® stili tudi mladi iz metliške P0®., šole. Tokrat so pripravili str0.° u
ekskurzijo v Sevnico, kjer so s)
dali Lisco in se spoznali s sevn ]fl vrstniki, obiskali pa so tudi tozd ti v Dobovi.
Bodo borci stopali po asfaltu?
Do 1980 naj bi v KS Dobravice posodobili okoli 7,5 km cest — Akcijo podprli don vsi krajani — Pričakujejo pomoč slovenskih podjetij — Pomagala bo JLA
Uti, (Bel yo j delk
moj; ko/ sta ve sobe obče
p
KC zadov zdrav: f?r i
PR
Proste
JR
Stedn
°bno\
Pohišt
■»>!
V krajevni skupnosti Dobravice so se že začeli pripravljati na tradicionalno jesensko srečanje borcev in aktivistov NOV z željo, da bi svoje partizane, kot pravijo borcem, sprejeli še bolj gostoljubno, kot so jih leta nazaj. Zlasti zato, ker bo partizansko srečanje posvečeno 35-letnici ustanovitve JLA in oficirski šoli Glavnega štaba Slovenije, ki je med vojno delovala na Dobravicah.
Belokranjci pa ne mislijo zgolj na gostoljubne besede, obloženo mizo in dobro vino, pač pa želijo borce presenetiti s sodobno cesto, po kateri naj bi poslej partizani prihajali v njihove prijazne vasi pogosteje, in ne samo na tradicionalni zbor. Kot sta povedala Lojze Štefanič, predsednik krajevne skupnosti, in vodja delegatov Alojz Žugelj, so se domala vsi prebivalci Gornjih in Dolnjih Dobra-vic ter Geršičev in Krivoglavic odločili, da bodo stare znance pri Pri-mostku pričakali na novi cesti, na asfaltu, za katerega bodo v glavnem poskrbeli sami. V blagajni imajo 250.000 din (vsota je bila sprva namenjena za prepotrebni vodovod, ker pa zaenkrat ne kaže, da bi položili vodovodne cevi, bodo denar porabili za asfalt), ostali denar pa bodo zbrali s samoprispevkom in posojilom. Okoli 200 občanov se je odločilo, da bodo že letos julija zavihali rokave in se lotili posodabljanja ceste, razen tega pa vsak zaposleni - v
ma
^nili
pre
Jtono
Alojz Žugelj
voljnemu delu - pomagali ji11’1’^ tudi pripadniki JLA - ne bo j denarja za „glavne“ ceste - ^2 |Di,'. naj bi jih preoblekli do 1980 naj bi povezovale vse štiri vasi * ^iva so se, dasiravno vedo, da se delJJJio n
Kolektiv poštenih
Sedemdeset let je dopolnil Franc Guštin in pred kratkim se je odločil, da bo odšel v pokoj. Lahko bi bil že prej upokojen, toda njegova belokranjska kri mu ni dala, da bi živel brez pravega dela. Zato je bil pri oseminšestdeset ih dovolj mlad, da se je odločil za službo vratarja, varnostnika pri metliškem Novo-teksu.
,,Ljudje me nikoli niso imeli za lenuha in menim, da dela še dolgo časa ne bom odložil," je povedal Franc, ki mu ne bi nihče prisodil sedem križev, in povzel: „Kar dosti je bilo redne službe. Zdaj sem se odločil, da se bom posvetil konjičkom: mizarstvu, kmetijstvu ter godbi; leta pa je veliko več kot hobi. Zdi se mi, da godbo potrebujem in da ne morem brez nje. To dokazuje tudi dolgoletno igranje, saj sem v vrstah metliških godbenikov nič manj kot 48 let. Bržčas bom z njimi še precej časa in rad bi še enkrat napravil „svoj god-beniški krog". Nastopil sem namreč domala v vseh belokranjskih vaseh, z godbo sem spoznal veliko jugoslovanskih mest, zvok mojega inštrumenta pa so slišali tudi v zamejstvu. Prepričan sem, .jla kljub letom še nisem za zape-,ček, saj bi me tovariši - nekateri 'mi pravijo Franc, drugi stric, najmlajši pa kar dedek - kot pravijo sami, pogrešali. In vesei sem zaradi tega . . .“
Ifc
Po dveh letih napornega službovanja je najstartjši metliški godbenik ugotovil, da so bili v tem času tekstilci pošteni. Delal je v treh izmenah in nikoli ga ni poskušal nihče pretentati. Zavoljo tega je bil podvomil v svoje sposobnosti, potolažil pa se je, ko je zvedel, da tudi mlajši vratarji niso odkrili tatov. Zato gre v pokoj, kot pravi sam, s prepričanjem, da je delal v kolektivu poštenjakov.
* J. PEZELJ
Lojze Štefanič
krajevni skupnosti jih je okoli 50 -prispeval 2000 din, kmetje bodo odrinili za ceste 100 din od hektarja, dijaki poklicnih šol pa po 1000 din. V soboto so na zboru občanov sklenili, da si bodo tudi oni pomagali s posojilom. Za svoje ceste bo vsak zaposleni in upokojenec vpisal polovico mesečnega zaslužka, kmetje bodo dali po 500 din. Ugotovili so, da kljub prispevku, posojilu in prosto-
organizacije otepajo s svojimj.*^ vami, odločili da bodo poslal1 L šnjo vsem slovenskim podjetij Prepričani so, da jim bodo pri a* s katero pospešujejo razvoj “a kranjskih krajev in s katero doseči boljšo povezavo s
'tali
svet?|
bif
podjetja pomagala, pa čeravno ® njihov žiro račun (št. raC„, 52110-645-540Ž1 KS Dobr» - za cesto) poslala tudi sam0 bolične zneske.
OSEMNAJST NOVIH ČLANOV ZK - V počastitev dneva sti in maršalovega rojstnega dneva je metliška občinska kome% % v
-jv • .____________®	±	°	7i/	 i„	0*.1“
ZK 'pripravila sprejem za nove člane v ZK. Članske izkaznice < najstim občanom je po govoru o liku komunista, delu in novosprejetih podelil sekretar komiteja OK ZK Metlika Jože tič. (Foto: J. Pezelj)
Sprehod po Metliki
RESTAVRACIJA NA KOPALIŠČU je odprta že dalj časa, četudi še ni sezone za kopanje. Poleg raznovrstnih pijač dobi gost okusne jedi, pečene na žaru. Restavracija, ki je bila v preteklosti odprta le dobra dva meseca v letu, je tako veliko bolj izkoriščena, obiskovalcem pa je tudi bolj všeč sedeti ob Kolpi kot kje drugje, ker so tu veliko manj na očeh ogovarjanja željnih občanov.
V KRAJEVNIH SKUPNOSTIH IN PO DELOVNIH ORGANIZACIJAH poteka te dni vpisovanje posojil za izgradnjo cest. Ljudje so spoznali prednosti takega pogojila, zato se za uspeh ni bati. Se posebno so se zavzele za dober izid akcije družbenopolitične organizacije in samoupravni organi, zato je pričakovati, da bo v občini vpisanih toliko posojil, kot je bilo zastavljeno.
PREJŠNJO SREDO so si osnovnošolci ogledali v domu Partizana igrico Vilinček z Lune. Igralci Mladinskega gledališča iz Ljubljane so navdušili šolsko mladino, ki prav hlasta po tovrstnih prireditvah. Go-
stovanje je omogočila
is
Sie
ku't$5L|
skupnost, obe predstavi pa sta, . ij s
16.000 dinarjev. Škoda je seve®,.
kulturna skupnost nima ^ h'\ organizacijo več podobnih f vanj.	j	'hfc
MLADINS^j k* kra'M
TAMBURAŠI KLUBA si bodo lahko v »■‘'jj nakupili manjkajoča glasbila« je kulturna skupnost na. ,f 10.000 dinarjev. Tamburaši sl.j da to zaslužijo posebno, če vamo, da so si nekateri član* instrumente za svoj denar. K? jf \ la, naj torej prejme tudi širšo beno podporo.
ji
KINO PODJETJE je poslat^ ^ < ku za gospodarstvo pri .ji \ skupščini pismo. V njem jih yi nja s težkim položajem, v kJJMj • so se znašli zaradi zastarele °IL| |k 1
4 <2
neprimernih prostorov, maJ obiska in kadrovske stiske. “ jj bo treba hitro najti, kaM,;! podjetje bo prisiljeno prene1. j rednimi filmskimi predstava^ začetku junija, če stanja k? gače ne bo mogoče popraviti
■1
im
metliški tednilL
18
DOLENJSKI UST
ni#
:ipr»t
jčastr n elj oddi) Pit
»M
spid'
Ll
jstif le n čevsB ,u
, W Zvem '5pi>
, poči-
,klic(i
,kov«
siogl':
liškjf
izd
  ^
jUTR| razstava pršutov
Uf/Utrbi’ ! petek’ 4- junija ob 19. ®elianW v V 8°stilni Kmet Vo Dršntn ?cevJu odprli razsta-delkov tv: ln ,suhomesnatih iz-
mojster	j° bo mesarski
l»t	znan	tudi
stava hn 2?1 salamiad. Raz-s°boto °M Pm d0 18’ 1116 v °bčani °e s0 vabljeni vsi
S-------
Po občini
»se™« - Prebivalci niso zdravstjr* z ukinitvijo pomožne naj v,: Jle .postaje. Predlagajo tudi, bivše šoip itno Porabili prostore tiovitpu . e ne drugače, za usta-Proizvodnega obrata.
.^edcrad _
Tokrat drugačen program
Srečanje prosvetnih delavcev pobratenih občin
Kulturne prireditve ob dnevu prosvetnih delavcev občine Kočevje, ki .je bil 27. maja, so se udeležili tudi prosvetni delavci iz pobratene občine Dolina. Najprej je predvsem gostom spregovorila direktorica osnovne šole Kočevje Ana Mihelič-Saič, ki jim je predstavila razvoj šolstva na Kočevskem od predvojnih dni, med vojno in danes. Spregovorila pa je tudi o načrtih, kot je celodnevna šola in o drugem.
Domači šolarji so nato podelili gostom šopke cvetja, nakar se je začel kulturni program, ki so ga pripravili cicibani iz vzgojnovarstvene-
ga zavoda, učenci osnovne šole Kočevje in gimnazijski ansambel pod vodstvom Adija Škorjanca.
;aHto za rikr« »•	no	amou-
Volt, °č.Je °d Starega trga do zasebnj vs- •	čimprej. V
Prosto,, zanjo najbolj Primeren
Zdravstvena postaja v Jnoviti ,S1 Je s*aba in bi jo morali P°hištvo nakupiti zanjo novo
W LOKA - Spomladi veli-tev a. . ^Pravi divjad. Na oceni-Tudi s !LJe ^re*3a dolgo čakati. niso zadr!!?yra?^om škode kmetje • *a kilo w ®j dobijo na primer I ’'jni pa „„ °mPifja 2,80 din, v trgo-iinarjev	a-!° plačati po 6 in več
1 ^ARl t o
lf?v2ro5iu^-G ~ ^dnji potres je l^mačini	J teJ vasi nekaj škode,
l^nili smetil1 Podlagajo, naj bi i 0 “S4* v Kleču in H S sin • 'kugam, v bolj skrit K) lcnrti^nJe8a smetišča se nepre-levglavn‘‘n-smidi. Pa tudi dolinica nem ze polna.
D{ur,
?° *% avt ~ Ta vas bo predvidoma SdoT™^0 telef°nsko zvezo, ltoti v	novi	poštni pro-
JtJdj (»o	potoku. Vendar bo
čatou P°^a Draga ostala še dSa brez take centrale.
Program je bil tokrat drugačen, kot smo ga vajeni. Bil je bolj zanimiv oziroma domiseln, žal pa je bilo tudi nekaj spodrsljajev, ki so bili predvsem posledica nervoze zaradi več kot enourne zamude nastopa. Vendar so kljub temu prijetno presenetili mladi pevci novega „Dore-mi“ pod vodstvom Iveta Staniča, gimnazijski ansambel in tudi večina
POPRAVEK
Ksenija Vidoševič, ravnateljica centra poklicnih šol, nas je opozorila, da smo pri podpisu pod njeno fotografijo v prejšnji številki našega lista zapisali napačno letnico, in sicer 1976/77 namesto pravilne 1977/78.
mladih pevcev. Uspeh pa bi bil še boljši, če bi bilo tudi ozvočenje prav uravnano. V začetku so bili zvočniki tako tihi, da ni bilo slišati pevcev, potem pa spet nekoliko preglasni Po tej prireditvi je bilo tovariško srečanje prosvetnih delavcev obeh občin v osnovni šoli, kjer je bila tudi za to priložnost pripravljena razstava slik Rada Megliča in kipov Matije Glada.
J. P.
MAJERLE DIREKTOR DU
Na zadnji seji občinske skupščine Kočevje so imenovali za novega direktorja Delavske univerze „Joze Šeško“ Miho Majerleta iz Kočevja; v svet Centra poklicnih šol je bila imenovana Margareta Čero, v komisijo za spremljanje in izvajanje dogovora o osnovah kadrovske politike v občini Borut Kopitar, v skupino delegatov za zbor občin SRS pa Antona Muhviča.
Zbor združenega dela je razrešil delegate, ki se niso udeleževali sej svoje skupine v republiških organih, ter na njihovo mesto imenovali nove, in sicer v skupino za področje gospodarstva Nika Marentiča, v skupino za področje kmetijstva Ljudevita Grguriča (za njegovega namestnika Franca Dovča), v skupino za področje obrti Jožeta Uleta (za njegovega namestnika pa Vinka Pirca).
Pobrateni merili moči
Športno srečanje ekip Doline in Kočevja — Jeseni se dobe športniki v Dolini, kulturniki pa v Kočevju
10it
V '[ ''AV r-i
0 'finske ~ Delegatje zborov si. ^,, ^ivaj0 skupščine opozarjajo, da jel^to ne Material za seje z zamudo, Tj t;:.%a)j reJ° delovati tako, kot bi ali F ■
[jetra
V Kočevju je bflo 27. maja prijateljsko srečanje športnikov pobratenih občin Dolina pri Trstu in Kočevje. Domačini so zmagali v košarki (igrali so pionirji), šahu (člani) in odbojki (ženske), nogometna tekma (člani) pa se je končala neodločeno 2:2. Nogometno tekmo
fe<
h,°pnCertU 23 letošnJi <^an prosvetnih delavcev občine Kočevje so mladi pevci iz vrtca in osnovne šole Kočevje ob spremljavi ^jskega orkestra. (Foto: J. Primc)
drobne iz
w°.StRejši
K
%
IZPITI — Vodstvo •rilo" ,?ruštva Kočevje nas je
'a 0S>' '0;
Mr1
w
tl
da so določili roke za ■v02ji"l lzP*t.e za voznike motor-*■>] no 'n 29. junij, za izpite ' L jLs° določeni 3. in 10. junij rjje j,JV; ^edaj so merila za opravil ,Ij °v zelo stroga. Kdor bo Kto i ' .teoretičnem (pismenem)
W 0	................
&
,Iyati
v#'
n stff
Dtin 'n?e* P° 14 dnevih pravico ■'‘iic h')Vlti- Kdor pa bo padel
^ mnrol lf«_	 ~_______
/5lhti
moral kar tri mesece „po-
ta ,ii
Cas izletov je prišel. ,-asov	v Kočevje precej
se ‘jetnikov, ki so namenje-
ifj*, ^ko na Bazo 20 in na Do-jP °čevip Prihajajo iz Dolenjske m 0c*tam v ^’*,n'co’ na "“Uje
V
(medved odgovarja
«ževj” ^gistralni cesti Brod-InJ ’ >n sicer od Pirč do ,li (0 sem videl bale sena. \stn P°meni, da bodo tu
^fcdirke?
tfan Verjetno je to prispele, ^Porta k izgubi živino-
Kočevja
Turjak in naprej. Težave pa so, ker zaradi popravila Hotela Pugled v Kočevju ni mogoče prenočevati Tudi kočevski občani, upokojenci, planinci, invalidi, šolska mladina jn drugi hodijo vsako soboto in nedeljo z avtobusi na izlete v razne kraje Slovenije in Jugoslavije. Največ jih obišče Kumrovec.
FILATELISTI RAZSTAVLJALI - Praznik dneva mladosti so počastili tudi kočevski filatelisti. Pokrovitelj te uspele razstave sta bili Občinska zveza prijateljev mladine in Občinska konferenca mladine Slovenije. Razstavljali so 240 razstavnih listov v 20 vitrinah. Pionirji-filate-listi so sodelovali tudi na republiški filatelistični razstavi v počastitev dneva mladosti v Slovenskih Konjicah. Tam je razstavljalo svoje najboljše zbirke 12 kočevskih pionirjev.
BOLJ ZGODAJ — Popravila hiš so se letos že pričela. To do sedaj v Kočevju ni bila navada. Običajno so čakali pozno v jesen, da so imeli težave z vremenom in mrazom. Prekrivajo na novo strehe, oblagajo s pločevino krajnike, popravljajo žlebove ter obnavljajo tudi pročelja. Stavba knjigarne Državne založbe je že gotova, delno tudi gimnazija, popravljajo še stavbo v centru mesta pred spomenikom, nato pa bodo še druge. Mesto bo dobilo lepši videz, hiše ne bodo propadale, pa tudi pešci ob dežju ne bodo dobivaH več pljuskov iz pokvarjenih žlebov.
fcOCEUSKE novice
je ■ močno oviral naliv, zaradi česar so jo zaključili že po prvem polčasu.
Po tekmah je bilo tovariško srečanje v NAMI, kjer je predsednik občinske konference ZSM Kočevje Rudi Orel podelil zmagovalnim ekipam pokale. Pri nogometu so dobili pokal gostje, ker so zabili prvi goL Ekipam gostov so podarili tudi knjige „500 let mesta Kočevje*1.
Domačini so goste sprejeli na Bazi 20, kjer so jim tudi spregovorili o pomenu tega objekta, o pomenu Kočevskega Roga v NOB, med potjo proti Kočevju še o deležu Kočevske v NOB. Gostje, predstavniki športnega društva Breg, so v Kočevju položili venec pred spomenik svobode.
S tem tekmovanjem je bil zaključen spomladanski del športnih srečanj ekip dveh pobratenih občin. Jeseni bodo spet pomerili moči v Dolini. Istega meseca bodo kulturne skupine iz Doline obiskale Kočevje.
J. P.
Desetkrat več
Društvo invalidov Kočevje se nam je zahvalilo za članek o njihovem izletu „Po partizanskih krajih", ki smo ga objavili 20. maja, Hkrati pa nas je opozorilo, da je v besedilu tudi napaka. Tako v Jasenovcu ni bilo pobitih 70.000 žrtev, ampak 700.000.
Pogledali smo še v Enciklopedijo Jugoslovanskega leksikografskega zavoda in v tretji knjigi na strani 264 med drugim prebrali, da je bil Jasenovac koncentracijsko taborišče, ki so ga organizirali ustaški zločinci Luburič, Ljubo Miloš in drugi Od leta 1941 do 1945 so tu poniževali, terorizirali in uničevali moške, ženske in otroke. Taboriščnike so ubijali z motikami, koli, noži, pištolami, jih stradali do smrti (v Zvoniku"), obešali in jih sežigali v tako imenovanih Picillijevih pečeh (inženir Picilli je bil poveljnik delovne službe v taborišču). Množično sojih ustaši pobijali tudi na „Graniku“, in sicer z macolami in kladivi, jim parali trebuhe in jih metali v Savo. „V tem taborišču1*, piše v Enciklopediji dalje, ,,je bilo pobitih nekoliko tisoč Srbov, Hrvatov in Židov.** Točna številka pobitih v Enciklopediji ni navedena.
Mladi poročajo
LIK PRVI - V maju se je začelo tradicionalno tekmovanje za pokal OK ZSM Kočevje v malem nogometu. Tekmovalo je 10 ekip, med njimi prvič tudi ekipa JLA iz Ribnice. Pokal so osvojili nogometaši OO ZSM Slovenijales-LIK Kočevje, drugo mesto je zasedla ekipa JLA iz Ribnice, tretje pa aktiv ZSM Mahovnik in OO ZSM Tekstila-na Kočevje.
NOVA ORGANIZACIJA - Sredi maja je bila ustanovljena OO ZSM v Osilnici. Na ustanovni konferenci je bilo okoli 30 mladincev. Za predsednika je bil izvoljen Emil Erent, za sekretarja Anamarija Štimac in za blagajnika Milka Žagar.
POHVALA - Predsedstvo področne konference mladih iz krajevnih skupnosti je organiziralo lokalno štafeto mladosti, ki se je pridružila zvezni. Mladinci so to nalogo izvedli brezhibno, zato zaslužijo priznanje.
E. J.
INLES
K\ bli
1
m
~T
Ribniški rokometaši so ugodno zaključili to rokometno leto, saj so ob zaključku tekmovanja pristali na odličnem tretjem mestu. Za uspeh jim čestitamo in poklanjamo tole karikaturo, ki je delo njihovega rojaka Matoha.
Veselo in svečano za dan mladosti
Prav na dan mladosti so imeli učenci ribniške osnovne šote kar tri proslave. Zaključili so tekmovanje za Levstikovo in Cankarjevo bralno značko, ki si jo je letos pridobilo 608 učencev. V mladinsko organizacijo so bili ta dan sprejeti 104 učenci.
Program osrednje šolske pro- mom pionirjev v ZSM in lepim
slave je bil posvečen 100-letnici rojstva pisatelja Ivana Cankarja. Učenci so prikazali dramatizirane Cankarjeve črtice. Z njimi so prikazali bedo otroštva v Cankarjevih mladih letih, ki je nujno klicala po revoluciji in spremembi družbenega reda. Dramatizacijo je pripravila in jo z učenci naštudirala Marjanca Starc, slavistka na ribniški šoli. To je bil njen prvi poizkus, ki je zelo lepo uspel.
Tako so ribniški šolarji s podelitvijo bralnih značk, spreje-
Posluh pa imajo!
Glasbena mladina Slovenije je maja spet priredila tekmovanje v poznavanju glasbenikov in njihovih del. Letos so se šolarji pomerili v poznavanju del in življenjepisov bratov Ipavcev, Lisin-skega in Mokranjca. Tekmovalci so morali odgovarjati na vprašanja o življenju teh skladateljev in na osnovi predvajanja odlomka dela ugotoviti, kdo je skladatelj in za katero delo gre. Tekmovanja se je udeležila tudi tričlanska ekipa ribniške šole.
Skupno se je udeležilo tekmovanja 51 ekip iz slovenskih osnovnih šol in 4 iz drugih republik. V polfinale se je uvrstilo 12 slovenskih ekip in 4 iz drugih republik, med njimi je bila tudi ribniška, ki je obakrat zasedla 7. mesto. Za ribniško ekipo so nastopili Mirjam Klemenc, Martina Zbašnik in Andrej Mate.
kulturnim programom nadvse svečano proslavili rojstni dan dragega in priljubljenega predsednika Tita.
Še posebno lepo pa so se imeli mladinci osnovne šole, novi in stari, ki jim je igral za ples ansambel SMB ribniške vojaške enote. Mladi so bili glasbenikov, ki jim jih je pripeljal predstavnik vojske Nikola Radič, zelo veseli.
V počastitev dneva mladosti pa so izvedli šolarji tudi med-razredna športna tekmovanja.
J. P.
KOFETARSKE
TE2AVE
Oni dan mi je neki „kofe-tar“ iz Ribnice pripovedoval: „ V Opera baru v Ljubljani sem pil ekspresno kavo po 2,70 din, v bifeju KZ Ribnica je po 3 din, v bifeju samopostrežne trgovine v Ribnici je po 3,50 din, v pivnici pri hotelu po 3,70 din, v restavraciji hotela Jelka v Ribnici pa celo po 4 din. Zakaj so možne take razlike? “
„Zato, ker imajo v Ljubljani že od nekdaj urejene inšpekcijske službe, v Ribnici pa jih šele zdaj uvajajo. “
Na osnovni šoli Ribnica so za letošnji dan mladosti sprejeli v mladinsko organizacijo 104 učence sedmih razredov. (Foto: Tone Petek)
Ribniški zobotrebci
PRVAKI VESELE ŠOLE
Letošnjega tekmovanja Vesele šole se je udeležilo kar 398 učencev iz ribniške osemletke. Na republiško tekmovanje pa so se iz občine Ribnica uvrstili naslednji prvaki razredov: 3. razred — Igor Voljč (Ribnica), 4. r.
- Janko Turk (Sodražica), 5. r.
- Stojan Bavdek (Ribnica), 6. r. - Metod Češarek (Ribnica), 7. r. - Magda Kovačič (Sodražica) in 8. r - Nives Andeselič (Ribnica).
NOVE CENE
Zvedeli smo, da gostinci v ribniški občini zaradi podražitev zvišujejo ceno kavi, ekspresni in turški. Nove cene so okoli 3,5 do 4 din. Podražili so se tudi sokovi, in sicer kar za okoli četrtino. Gostilničarji povedo, da se je pač zvišala njihova nabavna cena.
PARKIRANJE - Parkiranje pri domu JLA v Ribnici še ni urejeno. Na ploščadi so avtomobili parkirani tako, da drug drugemu ovirajo dohod in izhod. Zvedeli smo, da je uprava doma že naročila, da je treba parkirne prostore označiti.
ŠE VEDNO LUKNJE - Po ribniških cestah, ulicah in pločnikih je še vedno precej lukenj, ki so nastale ob gradnji doma JLA. Takrat so ceste uničevali težki tovornjaki. Zvedeli smo, da bi bila škoda že popravljena, ko ne bi prizadevanja zavrl sneg, ki je zapadel marca. Najbolj oziroma popolnoma je uničena Šolska ulica.
BREZ ELEKTRIKE - V Struški ulici so brez prave električne napeljave štiri nove zasebne hiše, čeprav so njihovi lastniki plačali predpisane komunalne prispevke. Zvedeli smo, da je do tega prišlo, ker je prispevke pobral nekdanji Stangrad, zdaj pa tega denarja ni nikjer. Vendar bo moral nekdo tem občanom le plačati napeljavo elektrike, ki so jo oni že plačali.
BEOGRAJČANI PRIDEJO - 8. junija bo v domu JLA v Ribnici gostovala zabavna skupina ansambla JLA iz Beograda. Za občane bo koncert ob 20. uri. za voiake pa po-
poldne. Koncerti ansambla JLA iz Beograda so bili v Ribnici vedno lepo sprejeti, ker je zmeraj izvedel zelo dober program.
KONCERT — 31. maja zvečer je bil v domu JLA koncert. Nastopil je mladinski pevski zbor gimnazije Kočevje, ki je pel pesmi iz dobe renesanse. Dirigiral je prof. Miloš Humek
— Včasih sem lahko kupil loterijske srečke v trafiki in na pošti v Sodražici, zdaj jih pa celo v Ribnici več ne najdem .. .
- Ne kritiziraj zaradi tega, ker bi gotovo več zapravil za’ srečke, kot bi nanje zadel.
REŠETO
Stran uredil: J02E PRIMC
DOLENJSKI LIST
19
i k
REŠETO REŠETO REŠETO REŠETO REŠETO REŠETO
Ali že veš...
... da bo Ribnica leta 1982 slavila 900-letnico obstoja, saj je bila leta 1082 po doslej znanih dokumentih prvič irtienovana kot „con-trata Reweniz“, in sicer v dokumentih oglejskih patriarhov?
... da so leta 1701 zažga-
li	na grmadi zadnjo coprnico na takratnem Kranjskem, in sicer Marino Češarek iz Nemške vasi pri Ribnici? Grmado zanjo so zakurili pri starodavnem hrastu, ki ga danes ni več, na Dolgih njivah, to je za sedanjo vojašnico.
... da je na nedavnem ekipnem šahovskem pionirskem prvenstvu Dolenjske zasedla ekipa starejših pionirjev osnovne šole Ribnica (Trobec, Levstik, Pipen-baher, Mate, Lovšin) drugo mesto, prvi pa so bili pionirji iz Stične?
... da sta proizvodnja in odkup mleka v ribniški občini naraščala, dokler je ribniško gospodarstvo prispevalo več denarja v sklad za pospeševanje kmetijstva, ki so ga porabili tudi za regresiranje umetnih gnojil in močnih krmil? Zadnji dve leti je denarja manj in tudi odkup .mleka je zdrknil spet pod 4 milijone litrov na leto.
... da odkupljeno mleko v ribniški občini krije desetino letnih potreb po mleku mesta Ljubljane?
... da ima temeljna kulturna skupnost Ribnica v načrtu do leta 1980 ustvariti možnosti, da bi lahko predvajali kinopredstave v vseh krajevnih skupnostih?
MARiNi
Sodražica: mladi spet delajo
Te dni dobivajo spet asfalt nekatere ceste v ribniški občini, med njimi zadnji odsek 2,7 km dolge ceste Jurjeviča—Breže—Kot, katere asfaltiranje bo veljalo nad 2 milijona dinarjev. (Foto: Primc)
Nakazane možnosti za sodelovanje
„Ljubljana včasih izkorišča," so opozorili Ribničanje. „Nekaj pa tudi daje, oziroma ponuja," so povedali gostje iz Ljubljane — Potrebnih bo še več razgovorov
Pred kratkim so obiskali ribniško občino vodilni predstavniki mesta Ljubljane in njenih družbenopolitičnih organizacij, ki jih je vodil sekretar komiteja mestne konference ZK Vinko Hafner.
Gostje so se s predstavniki ribniške občine pogovarjali o možnostih za nadaljnje sodelovanje.
Na področju gospodarstva obstajajo razne možnosti za odpiranje novih obratov v ribniški občini in za hitrejši razvoj sedanjih, se pravi tistih, ki jih že imajo razne ljubljanske OZD v ribniški občini. Ljubljana se želi tudi znebiti nekaterih podjetij, ki ne sodijo v mesto ali pa v Ljubljani niso donosna, medtem ko bi še bila na podeželju.
Predstavniki ribniške občine pa so goste opozorili, da imajo nekateri sedanji obrati ljubljanskih OZD v ribniški občini malo pravic. Samoupravljanje je v njih premalo razvito. Marsikateri obrat ima pogoje, da bi postal tozd, vendar si centrale raje obdrže vse pravice.
Na področju kmetijstva daje ribniška občina Ljubljani na leto okoli 4 milijone litrov mleka. Ribniško gospodarstvo je veliko vlagalo v razvoj sodobnih kmetij. Zal pa je s proizvodnjo mleka zaradi dragih umetnih krmil in gnojil izguba, pri pokrivanju katere bi morali v veliko večji meri sodelovati tisti, ki ribniško mleko pijejo.
Tudi pri kadrih, izobraževanju in štipendiranju je položaj podoben. Podeželske občine — ne samo ribniška - šolajo in štipendirajo kadre, ki ostajajo, oziroma se selijo v bolj razvita središča, predvsem'v Ljubljano. Vzrok za to je, vsaj delno tudi premalo razvito ribniško gospo-
I
i
lladinski pevski zbor gimnazije Kočevje je 31. maja gostoval v Ribnici, kjer je imel koncert renesaii-nih pesmi. Že prej je imel ta zbor, ki praznuje letos tridesetletnico obstoja, podoben koncert v vočevju. (Foto: J. Podržaj)
darstvo. Rešitve niso našli, pač pa so ta dejstva lahko le ugotovili.
Nadalje so Ribničani opozorili, da je kočevska železniška proga odločilnega pomena za gospodarstvo ob njej, zato mora iz sedanjega industrijskega tira čimprej spet postati redna proga. Nespametno bi bilo preusmeriti tovor z železnice na cesto.
Razpravljali so tudi o združevanju in sodelovanju gospodarstva, predvsem gozdarstva in lesne industrije. *Tudi povezovanje lesne industrije bi moralo hitreje napredovati. Možnosti za tesnejše sodelovanje so še v okviru regijske (ljubljanske območne) gospodarske zbornice, na področju načrtovanja, dela državne uprave, izobraževanja, kulture, zdravstva in drugod.
Glavna ugotovitev razgovora pa je bila, da je ta, prvi razgovor le začetek tesnejšega sodelovanja Ljubljane z okolico, saj »Ljubljana potrebuje okolico, okolica pa Ljubljano1'. Razgovor je nakazal veliko možnosti za nadaljnje tesnejše sodelovanje.
J. PRIMC
GIBANJE PREBIVALSTVA
Na območju matičnega urada Sodražica sta v aprilu umrli: Marija Gornik iz Kržetov 8, invalidska upokojenka, stara 67 let, in Marija Prijatelj iz Zamosteca 34, preužitka-rica, stara 80 let.
Iz Ljubljane pa smo dobili sporočilo, da je bil januarja rojen Tadej Mihelič, sin Marije Mihelič iz Globeli 17 pri Sodražici.
Kritika je najboljša spodbuda za boljše delo. To dokazujejo tudi uspehi dela mladinske organizacije iz Sodražice, ki se je pred kratkim zbudila iz globokega spanja.
Mladinci, katerih dela še do pred kratkim ni bilo čutiti, imajo bogat načrt za razne dejavnosti. Spoznali so namreč, da si morajo sami začrtati pot, ne pa se zanašati na obljube drugih. Tako so si pridobili potrebno samozavest, ki je nujna za nadaljnje delo. Ustanovitev organizacije ZSM v Donitu je dala pobudo tudi ostalim organizacijam, da so poprijele za delo.
Za majske praznike so mladi izvedli pohod na Travno goro, kjer so lepo uredili partizanske grobove in položili cvetje. Ta primer zasluži pohvalo, saj dokazuje, da padli niso pozabljeni.
Včasih so za dan mladosti goreli po vseh vrhovih taborni ognji oziroma kresovi. Ta običaj je z izumiranjem podeželja vedno bolj izumiral. Letos pa sta spet gorela kresova nad Sodražico in na Gori. Ob kresovih so mladinci prepevali partizanske pesmi. Zaplesali so tudi kolo.
KMALU OBČINSKA SEJA
V	kratkem bo seja občinske skupščine Ribnica, na kateri bodo razpravljali o gospodarjenju lani, dogovorih o temeljih načrta do leta 1980, ustanovili bodo SIS za vodno preskrbo občin Kočevje in Ribnica in sprejeli več odlokov. Na dnevnem redu bosta še dve točki, ki bosta gotovo razburili duhove delegatov, in sicer odstrel divjadi lani in načrt odstrela za letos ter odlok o obveznem vgrajevanju vodomerov (tak predpis imajo v občini Kočevje že več let). Točen datum seje do dneva, ko to poročamo, še ni bil znan.
ČAS VESELIC
Od junija do jeseni bo po ribniški občini veliko zabav in veselic, kar pomeni, da bodo imeli ljubitelji dobre kapljice in plesa veliko prijetnih potov. Po hišah in izložbah so že vabila, da to in ono gasilsko društvo prireja veselico in kliče „Na po-moč?“ Kaže, da so prireditelji veselic bolje uskladili roke kot organizatorji raznih sestankov in prodav, ki jih je včasih več na isti dan in uro.
DELO IN IZLET
Ko je letos v Sodražici zapadel velik sneg, je mladina sodelovala pri čiščenju ulic. Tudi za občinski praznik so sodraški mladinci očistili in lepo uredili svoj kraj. Te dni so prejeli nagrado* za svoje delo: 29. maja so šli na izlet na Bazo 20 in v Kostanjevico.
Seveda pa mladinci organizirajo tudi delovne akcije, izlete, pohode, obiske zgodovinskih krajev, goje pa še druge oblike udejstvovanja. Vse to jih spodbuja k delu.
M. GLAVONJIC
Uničevalci
Avtobusna čakalnica v Podpoljanah v ribniški občini, 1,5 km od Ortneka, je slabo spričevalo naše kulture, saj je skoraj popolnoma uničena. Skoraj ne veš, kje je vhod vanjo, saj je na obeh straneh odprta oziroma razbita.
Postajna utica je bila namenjena potnikom, da bi se vanjo umaknili pred dežjem, snegom in vetrom. ,kulturni“ potniki pa so jo uporabi-
li	še za stranišče, za razne napise in druge zadeve. Seveda so nekateri preizkušali na njej svojo moč tudi tako, da so trgali z nje deske.
Podobno se je že prej dogajalo s hišico na avtobusni postaji v Ortneku. Takrat so vsi trdili, da so za tako početje krivi vojaki. V Podpoljanah pa ni nobenega vojaka, kar daje upravičeno slutiti, da so krivci verjetno domačini
Najbolj pošteno bi bilo, ko bi uničevalcem družbenega premoženja občani ali miličniki pripravili zasedo in bi jih sodišče krepko kaznova-
lo.	Pri nas je sicer prevladalo mišljenje, da kazni niso preveč vzgojne in da je treba te zadeve v samoupravni družbi reševati na kar najbolj človeški način, vendar se moramo zavedati, da na nekatere vpliva le kazen. Sicer pa, če smo res pošteni in pravi samoupravljala, moramo vedno ukrepati, kadar je ogroženo ali uničeno družbeno premoženje. Če ostane krivec nekaznovan, potem gotovo tudi še naprej uničuje skupno premoženje.
M. GLAVONJIC
Avtobusna čakalnica v Podpoljanah je popolnoma uni-čena. Kdo je to storil, bi radi vedeli potniki. (Foto: M. Glavonjič)
.MiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiH	 milili
Šolati kadre, ki jih potrebujemo
lako izpeljati reformo šolstva? — Prva faza usmerjenega šolstva v Ribnici, kje pa druga? — Veliko pomembnih akcij hkrati — Kaj naj ima vendarle prednost?
Poleg vseh drugih pomembnih akcij smo pričeli tudi s preobrazbo vzgoje in izobraževanja, in sicer srednjega šolstva v usmerjeno zobraževanje. Občina Ribnica in Kočevje sta taka ozemeljska in ospodarska celota, kjer je potreben center usmerjenega izobraže-anja.
Občinska konferenca SZDLRib-lica, svet za vzgojo, izobraževanje in :nanost, občinska izobraževalna kupnost ter odbor za pripravo in ,zvedbo akcije za preobrazbo srednjega šolstva v usmerjeno izobraže-'anje so organizirali v Ribnici posvetovanje o usmernejem izobraževanju. Razen vabljenih družbeno-»olitičnih delavcev in predstavnikov [ospodarstva mu je prisostvoval tudi :lan RK SZDL Janko Lah. Posvet je lavzoče obvestil predvsem o predvi-teni reformi, ne pa o vsebinskem >omenu akcije.
Z reformo srednjega šolstva željno med drugim odpraviti slabosti lanašnjega sistema šolstva, ki še vse jreveč ločuje umsko usposabljanje >d fizičnega. Razen tega so bile na sni strani želje dijakov, na drugi žeje staršev, katerim se je šoloobvezen )trok pokoraval in na koncu prišel v joložaj, da šole ni končal, ker je ni :mogel. Preobrazba srednjega šol-
stva pa predvideva, da bo po novem vsak, kdor bo uspešno končal osnovno šolanje, lahko nadaljeval dveletno usmerjeno izobraževanje.
Kaj bo dijak pridobil s tem načinom izobraževanja? Predvsem mu bo dana širša splošna izobrazba. Tisti, kateremu bo šola delala težave, si bo že v teh dveh letih pridobil zaključno izobrazbo in znanje ter se nato zaposlil. Kdor bo imel veselje za nadaljnje šolanje, se bo lahko šolal naprej, seveda na podlagi usposobljenosti, ki si jo je pridobil v prvih dveh letih.
Usmerjeno izobraževanje mora biti v najtesnejših stikih z združenim delom, ki ga bo tudi v dobršni meri financiralo. Usmerjeno izobraževanje ne bo doseglo cilja, če ne bo v tesni in neposredni zvezi s potrebami združenega dela. Pri tem ne mislim le na financiranje, ampak da se bo mladina izobraževala za tisto, kar združeno delo potrebuje in kar bo lahko zaposlilo. Seveda bo treba
zaposliti še vse tiste, ki se bodo po prvem delu izobraževanja odločili, da ne bodo nadaljevali študija. Izključno v dogovoru z združenim delom bo poUebno razvijati usmerjeno izobraževanje.
Usmerjeno izobraževanje je torej potrebno zaradi tega, da bo združeno delo dobivalo take kadre, kakršne potrebuje, da bo dijak zagotovo dobil po šolanju zaposlitev, da se mladina ne bo odločala za poklice, ki imajo že preveč kadrov, in ne nazadnje, da bo v prvem delu šolanja učenec sam prišel do spoznanja, za kaj je sposoben in kaj ga veseli. Vendar je treba obe želji uskladiti s potrebami gospodarstva.
SE SO DILEME
Preobrazba srednjega šolstva je v zadnjem času v ospredju zanimanja ne le prosvetnih delavcev, ampak tudi delovnih ljudi v združenem delu. Vendar so mnenja o tem še različna. Za nekatere je vajenski sistem zelo dober, poceni, pa tudi povezan z združenim delom; študij na gimnazi-
ji pa zagotavlja, po njihovem mnenju, splošnoizobraževalno pripravljenost za nadaljnji študij na univerzi. Takšna mišljenja vodijo do zaključka, da je potrebno sedanjo reformo utemeljevati, oziroma razlagati med delovnimi ljudmi, in sicer kot sestavni del družbene reforme. Tako bomo tudi delavce v združenem delu prepričali, da je reforma potrebna.
V	občini Ribnica nimamo zavoda, ki bi deloval na področju srednjega šolstva, zato si dijaki pridobivajo izobrazbo v drugih šolskih centrih, predvsem v Ljubljani, Novem mestu in sosednji občini Kočevje, kjer delujejo 3 zavodi na področju srednjega šolstva. Predlog o preobrazbi srednjega šolstva v usmerjeno izobraževanje predvideva več rešitev, najboljša pa je tista, ki deli usmerjeno izobraževanje na I. in U. fazo. V manj razvitih področjih bo potrebno predvsem I. fazo usmerjenega izobraževanja zasnovati širše. Sicer pil obeh faz ni moč ločevati, zato bo nujno, da se bo L faza v eni občini navezovala na H. fazo, ki bo
v	sosednji.
Analiza o številu osmošolcev v naslednjih letih je pokazala, da v občini Ribnica ni možnosti za organiziranje II. faze usmerjenega izobraževanja. Analiza kaže tudi, da je sedanja izobrazbena struktura dokaj neugodna in je pod republiškim povprečjem. Tako primanjkuje v občini Ribnica okoli 140 delavcev s srednjo šolsko izobrazbo in okoli 790 delavcev s poklicno šolo. Ugotavljanje potreb po kadrih v OZD pa
je oteženo, ker OZD nimajo dolgoročnih razvojnih programov. Ce želimo imeti v občini I. fazo usmerjenega izobraževanja, ni dovolj, da imamo le učence. Bolj potrebujemo prostore in učne kadre, teh pa nimamo dovolj. Zato bi morali v občini zagotoviti tako nove učilnice s pripadajočimi prostori, kot pedagoške delavce.
RIBNICA IN KOČEVJE STA CELOTA
Občini Ribnica in Kočevje sta ozemeljska in gospodarska celota, ki nujno potrebuje center usmerjenega izobraževanja. To pomeni, da bi v primeru, če bi organizirali I. fazo v Ribnici, ta morala biti dislocirana enota nekega centra za usmerjeno izobraževanje, po vsej verjetnosti cenUa v Kočevju. Zavedamo se tudi, da ne bo lahko priti do centra. V Sloveniji jih bo toliko, kolikor jih bo potrebovalo združeno delo. V nobenem primeru ne bo ustanovljen center, če ne bo povezan z gospodarstvom. Zavedajmo se tudi, da bo šolanje drago in da bo denarja-primanjkovalo. Tako Ribnica kot Kočevje bosta morala vložiti dosti truda, da bo to območje dobilo center usmerjenega izobraževanja. Tokrat bo potrebno sile združiti, kar pomeni, da sc bo Ueba zavzemati za interese območja, in ne le svoje občine. Odločitev o obliki usmerjenega izobraževanja v občini Ribnica je bi-
stvenega pomena tudi za občino Kočevje.
Do prehoda na novo obliko izobraževanja pa bo potrebno, izhajajoč iz potreb gospodarstva, določiti tiste smeri na drugi stopnji usmerjenega izobraževanja, ki so najbolj potrebne na kočevsko-ribni-škem območja Naj ob koncu razglabljanja o uvajanju in problemih usmerjenega izobraževanja dodam, da bi bilo potrebno celotno akcijo postopoma izpeljati. Naglica tej reformi izobraževanja ne bo koristila.
Zakaj se ne bi na enem, dveh ali treh zavodih v različnih regijah po-služili poizkusa, ki naj pokaže vso prednost predv.dene reforme srednjega šolstva. Reforma bo lahko, kjer so denar in kadri, kaj pa drugod?
Razen tega so sedaj pred nami zelo obsežne akcije, ki bodo zahtevale velike napore, Ena najbolj pomembnih akcij je vsekakor razpis posojila za ceste, ki mora dobiti prednost. Ne smemo pozabiti na zakon o združenem delu pa na reorganizacijo srednjega šolstva. Vsaka akcija ne bo imela samo političnega značaja, ampak bo več ali manj vplivala tudi na finančno plat tako OZD, kot posameznikov v združenem delu. Ne bi bilo odveč dogovoriti se za postopnost in o tem, katera izmed vseh teh pomembnih zadev naj ima kljub vsemu le prednost.
FRANCI ŽELEZNIK
10
DOLENJSKI LIST
Stran uredil: J02E PRIMC
7. JUNIJ - PRAZNIK KRŠKE ORČINE 7. JUNIJ - PRAZNIK KRŠKE URČINE
SflUfi
GRADITELJI!
IGM „SAVA” KRŠKO ZA VAS!
Poleg betonskih zidakov dimenzij 30/20/40, 25/20/40, 20/20/40 in 7/20/40 vam nudimo po izredno ugodni ceni tudi strope v izvedbi betonski nosilčki s polnili po sistemu „OMNIA". Montaža je ročna, enostavna, lahka. Dolžine nosilčkov za vse razpetine prostorov.
Za vse informacije se obrnite na
IGM „SAVA", KRŠKO, telefon (068) 71-035
Prečni prerez skozi strop
BETONSKI NOSILČKI S POLNILI SISTEMA OHNIA'
SEPARACIJA — predelava gramoza v pralne frakcije na separaciji v gramoznici Drnovo.
PROIZVAJA:
Za gradbeništvo: — OPAZNO BETONSKE PLOSCE (OBP) išrrne 10—220 cm, dolžine 8 m, za koristne obtežbe po projektu — OPAZNO BETONSKI NOSILCI (OBN) za dolžine do 8 m in koristne obtežbe po projektu — BETONSKI ZIDAKI, širine 7, 20, 25 in 30 cm — BETONSKI ROBNIKI — BETONSKE PLOSCE za tlakovanje — Razni betonski elementi po posebnih naročilih — Gramulirani gramozi — Peski za omete.
Za elektrogospodarstvo: — Betonski podstavki — Betonske transformatorske postaje (hišice) za 20 KW postrojenja — Montažni temelji za pirostozračne transformatorske postaje.
PROJEKTIRA:
Projektivni biro — lizdedava vseh vrst tehnične dokumentacije.
mmm
Skladišče končnih izdelkov v obratu „Cementnine" v Drnovem.
Tudi v minulem letu je kolektiv IGM „Sava" iz Krškega povečal obseg proizvodnje in zaposlil še 15 delavcev. Povprečni mesečni osebni dohodki so bili 3.785 dinarjev, kar je za kvalifikacijski sestav kolektiva kar ugodno. Celotni dohodek se je v primerjavi z letom poprej povečal za 74 %, kljub povečanim materialnim stroškom pa je bil dosežen za 92 % večji čisti dohodek kot leto poprej.
KOLEKTIV IGM „SAVA" IZ KRŠKEGA ČESTITA VSEM OBČANOM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM ZA 7. junij, PRAZNIK KRŠKE OBČINE!
vW\ sVWlWWVA
TRANSPORT KRŠKO
Priporoča svoje usluge v cestno tovornem prometu
ZA PRAZNIK ČESTITAMO
PRESKRBA KRŠKO
TRGOVSKO PODJETJE NA DEBELO IN DROBNO Priporočamo nakup v naših prodajalnah
za praznik Čestitamo
TURIST HOTEL #,SREMlC" KRŠKO
Priporočamo gostinske in hotelske usluge v obratih v Krškem in Kostanjevici in čestitamo za praznik občine
GRAJSKA KLET - obrat Turiit hotela „Sremič" v kostanjevi-škem gradu
Slovenija
SLOVENIJA AVTO TOZD SERVIS KRŠKO V KRŠKEM, Bohoričeva 10, tel. 71-280 in 71-380
Ob prazniku občine Krško čestitamo vsem poslovnim partnerjem in strankam ter priporočamo usluge v servisu
AGROKOMBINAT KRŠKO
PROIZVODNO IN TRGOVSKO PODJETJE
ZA PRAZNIK ČESTITAMO
j
LICITACIJA!
KRAJEVNA SKUPNOST STRUGE
razpisuje JAVNO LICITACIJO za prodajo
DESTILARNE ZA KUHANJE ETERIČNEGA OLJA
Licitacija bo v soboto, 5. junija, od 7. do 9. ure za družbeni sektor ter od 9. ure dalje za zasebni sektor. Licitacija bo pri Edu Pogorelcu, Podtabor št. 10, p. Struge. Vsi zainteresirani bodo morali položiti 10-odst. kavcijo od vrednosti osnovnega sredstva. Pri licitaciji ima prednost družbeni sektor.
OBVESTILO!
SOLSKI CENTER KRŠKO
objavlja vpis
v prvi letnik tehniške strojne in elektro šole (jaki in šibki tok),
v prvi letnik poklicne kovinarske šole,
v tretji letnik redne strojne šole po posebnem programu, v prvi letnik delovodske strojne in elektro šole (jaki tok).
Rok za vložitev prijav (kolek 2 din) je do 30. junija (naknadni pa do 31. avgusta) 1976. Ostale informacije:	Šolski	center	Krško,
Krško, Hočevarjev trg 1, tel. 71-233.
/O ljubljanska banka
PODRUŽNICA KRŠKO
objavlja
za nedoločen čas, s polnim delovnim časom naslednja prosta delovna mesta:
ZA PODRUŽNICO KRŠKO
1.VISJI STROKOVNI REFERENT ZA SREDSTVA, KREDITNO BILANCO IN ANALIZE -VODJA ODSEKA
2. ZAPISNIKAR - STENOGRAF
3. REFERENT ZA DEPOZITNA SREDSTVA
4. REFERENT ZA DEVIZNE POSLE S PREBIVALSTVOM
5. KV DELAVEC TEHNIČNE STROKE
6. OPERATER NA RECORDERJU
ZA EKSPOZITURO BREŽICE
7. ADMINISTRATOR
ZA EKSPOZITURO SEVNICA
8. REFERENT ZA POTROŠNIŠKO KREDITIRANJE OBČANOV
9. REFERENT OBDELOVALEC DINARSKE DO^ KUMENTACIJE
Pogoji za zasedbo delovnih mest:
pod št. 1 vosika šolska izobrazba ekonomske smeri in 5 let ustreznih delovnih izkušenj; pod št. 2 upravno administrativna šola ali ekonomska srednja šola z zaključnim izpitom in 3 leta ustreznih delovnih izkušenj;
pod št 3, 8, 9 ustrezna srednja šola z zaključnim izpitom in 2 leti ustreznih delovnih izkušenj; pod št. 4 ustrezna srednja šola z zaključnim izpitom in 3 leta ustreznih delovnih izkušenj ter pasivno znanje najmanj enega tujega jezika; pod št 5 ustrezna poklicna šola in 2 leti ustreznih delovnih izkušenj;
pod št. 6 nepopolna srednja šola in uspešno opravljen tečaj za operaterje MDS ter 1 leto ustreznih delovnih izkušenj; pod št. 7 nepopolna srednja šola in strojepisni tečaj ter 1 leto ustreznih delovnih izkušenj.
Delo na delovnem mestu pod št. 4 in 5 je v izmeni.
Kandidati za objavljena delovna mesta naj prijavi s kratkim življenjepisom z navedbami o dosedanjih zaposlitvah, priložijo dokazilo o šolski izobrazbi. Rok prijave je 15 dni po objavi.
Prijave pošljite na naslov: Ljubljanska banka, podružnica Krško, odbor za medsebojna razmerja, Cesta 4. julija 42 68270 Krško
jedens^le
Četrtek, 3. junija - Karel Petek, 4. junija - Frančišek Sobota, 5. junija - Bonifacij Nedelja, 6. junija - Zdenko Ponedeljek, 7. junija - Robert Torek, 8. junija - Medard Sreda, 9. junija - Primož Četrtek, 10. junija - Marjeta
BREŽICE: 4. in 5. 6. angleški ^arvni film Shamus sla po nevarnosti. 6. in 7. 6. ameriški barvni film Holywoodski frizer. 8. in 9. 6. ameriški barvni film Rdeče noči.
ni
SLUŽBO DOBI
ZAPOSLIM gostinsko delavko za pomoč v kuhinji in strežbi. Lahko priučena ali začetnica. Plača neto 2.500 do 3.000 dia Vsa oskrba v hiši. Gostilna pri klavcu", Zali log, Železniki, telefon (064) 67-098.
ZA SAMOSTOJNO delo v kuhinji v gostilni v turističnem kraju na Gorenjskem potrebujemo kuharico. V poštev pride mlajša samska oseba. Stanovanje in hrana v hiši. Ponudbe pod šifro „DOBER ZA-SLUŽEK“
ZDRAVNIŠKA DRUŽINA na Gorenjskem išče gospodinjo. Nudimo vso oskrbo, komfortno stanovanje v novi hiši s posebnim vhodom in plačilo po dogovoru. Pišite na naslov: Ajda Lesjak, 61000 Ljubljana, Gestrinova 2.
SLUŽBO I S C E
V	VARSTVO vzamem otroka, stare-
fi od 8 mesecev naprej. Tramte, agovska 16, telefon 23—955.
STANOVANJA
ODDAM dve sobi samskim moškim. Naslov v upravi lista (1664/76).
IŠČEM sobo, po možnosti tudi ku-^ hinjo, v Novem mestu ali okolici za dobo enega leta. Naslov v upra-
vi	lista (1678/76).
DVE DEKLETI iščeta opremljeno sobo v Novem mestu. Plačata vnaprej. Zorka Durič, Cankarjeva 17, Novo mesto.
SOBO oddam. Volčičeva 66, Novo mesto.
Motorna vozila
PRODAM NSU 1200 po delih ali skupaj. Jože FrankoVič, Dolšče
11,	Kostanjevica, j PRODAM zastavo 750, letnik 1969. Alojz Krevs, Kristanova 22.
UGODNO prodam zastavo 750 luxe, letnik 1972. Informacije po telefonu 85-727.
PRODAM zaporožca, letnik 1974 za 13.000 din. Darko Knez, Hra-' stovica 18, Mokronog.
PO UGODNI ceni prodam R 8 major. Naslov v upravi lista (1688/76).
PRODAM zastave 750 abarth, letnik 1965. Naslov v upravi lista (1690/76).
PRODAM pony express. Telefon št. 23-282. Brumat, Nad mlini 19.
PRRODAM DIANO 6, letnik 1968. Naslov v upravi lista (1709/76).
PRODAM SIMCO, starejši letnik.
•	Naslov v upravi lista (1710/76).
PRODAM ZASTAVO 750, letnik 1971, registrirano do maja 1977. Informacije dobite Nad mlini št. 41 .telefon št. 23-064.
PRODAM FIAT 850, letnik 1968. Pod Trško goro 90, Mačkovec, Novo mesto. Ogled vsak dan do 14. ure.
PRODAM kombi Zastava 750 K, letnik 1972, ali zamenjam za fička z doplačilom. Naslov v upravi lista (1717/76).
PRODAM FIAT 750, letnik 1967, v voznem stanju. Čena 6.000,00 din. Alojz Derganc, Prečna 33, Novo mesto.
PRODAM ferguson 35 KM. Naslov v upravi lista (1721/76).
PRODAM fiat 850, letnik 1969. Mitja Blatnik, Dobindol 8, Uršna sela.
PRODAM traktor Porsche 38 KS s kosilnico in streho v zelo dobrem stanju ter tehnično pregledan. Oglasite se pri Jožetu Grosu, Štrit
11,	68275 Škocjan.
KOSTANJEVICA: 5. 6. italijanski barvni film Ta prokleti obračun. 6. 6. ameriški barvni film Strelska linija.
KRŠKO: 5. in 6. 6. angleški film Ljubavnik velikega stila. 9. 6. italijanski film Prepovedani decameron.
MIRNA: 5. in 6. 6. francoski barvni film Umreti od ljubezni.
NOVO MESTO, KINO KRKA: Od 4. do 7. 6. ameriški barvni film Mafija. Od 8. do 10. 6. ameriški barvni film Maščevalec iz Belfasta.
RIBNICA: 5. in 6. 6. ameriški barvni film Krvavi lov.
SEVNICA: 5. in 6. 6. ameriški .film James Bond 007 - Živi in pusti umreti. 7. in 8. 6. jugoslovanski film Idealist.
TREBNJE: 5. in 6. 6. ameriški barvni fantastični film Nekaj se šušlja. 10. 6. domači barvni film Idealist (po Cankarjevi povesti Martin Kačur).
OB
UGODNO prodam zastavo 750, letnik 1969, registrirano do konca leta. Jože Zakšek, Armeško 10, Brestanica.
ŠKODO 1000 MB, letnik 1967, brezhibno, prodam po zelo ugodni ceni. Ogled možen ob nedeljah dopoldne. Milan Voglar, Brezov-ska gora 17, Leskovec pri Krškem.
PRODAM fiat 850. Naslov v upravi lista (1729/76).
PRODAM Chevrolet malibu in kosilnico BCS. Sevno 8, Otočec.
UGODNO prodam dobro ohranjen traktor Faher in kosilnico BCS s sedežem in brusom Cveto Gole, Višelnica 15, Zgornje Gorje pri Bledu.
PRODAM
PRODAM novo dnevno sobo.
Bršljin 8.
PRODAM televizor Iskra panorama, malo rabljen. Jože Florjančič, Brinje 26, Šentrupert.
PRODAM o. račalnik Maraton za BCS v dobrem stanju. Jeglič, Orešje 1, Šmarješke Toplice.
PRODAM rabljen fotoaparat Nikon F z objektivom 3,5/135, nov fotoaparat Mamiya RB 67 PRO S z objektivom 3,8/90, objektiv za povečevalnih Schneider componar 3,5/50, diaprojektor Cabin s timerjem. Telefon 21-066 od 16. do 20. ure.
PRODAM ladijski pod za napušč (foršprung) 2,5 m3. Ivan Slapničar, Cegelnica 39 a, Novo mesto.
PRODAM še nov gumi voz, 15-col-ski. Franc Žibert, Lukovec, ah., Boštanj.
PRODAM kosilnico Alpina z žetveno napravo. Slavko Planinc, Bu-čerca 1, Krško.
PRODAM 500 kg krompirja igor. Naslov v upravi lista (1675/76).
PRODAM košnjo vrta (75 arov). Peter Luzar, Partizanska 27, Novo mesto.
ŽELITE KUPITI rabljene generalno popravljene kmetijske stroje? Oglasite se za informacije pri Marku Matiču, Jerebova 16 a, Novo mesto, telefon 21-589.
PO UGODNI CENI prodam skoraj nov samohodni obračalnik Reform in trifazni vibrator za betoa Naslov v upravi lista (1683/76).
ZARADI STAROSTI prodam čebele in 25 AŽ panjev v dobrem stanju, lahko tudi s čebelnjakom Cena po dogovoru. Blaž Koncilja, Vrbovec 1, Dobrnič pri Trebim.
PR«. DAM tridelne žimnate vložke (n? Hroce) za zakonske postelje, 2G-lu.'ki bojler in stoječo svetilko. Adam, Valantičevo 16, Novo mesto.
PRODAM več mlatilnic, nove srau-kalke in rabljene trosilke, pajkelj-ne na rešeta in čistilko na 2 vreči, ne velike. Anton Hočevar, Cužnja vas 38, Mokronog.
POCENI prodam kosilnico Alpina in motor na štiri prestave, vse v dobrem stanju. Kovačič, Goriška vas 12, 6 8216 Mirna peč.
PRODAM prikolico za osebni avto s cerado in diatonično harmoniko C F B. Tine Košmrjj, Potov vrh 53 a, Novo mesto.
PRODAM ročno rezilko Trenbliz. Ogled v nedeljo dopoldne. Mala Bučna vas 16, Novo mesto.
PRODAM šotor Induplati: dnevni del, kuhinja, dve spalnici, velik baldahin, zelene barve, rabljen 10 dni Cena 5.500,00 dia Marjana Pavlič, 68000 Novo mesto, Partizanska 3.
UGODNO prodam skoraj novo spalnico. Naslov v upravi lista.
PRODAM motor in druge dele za škodo 1000 MB. Jože Tadič, Ra-govo 3, Novo mesto.
PRODAM garažo na Mestnih njivah. Naslov v upravi lista (1732/76).
PRODAMO pevsko ozvočenje Davo-li: ojačevalec z mešalno mizo
100W, 3 kanali, 6 vhodov, 2 zvočna stebra po 100 W in rezervni Eclio, 2 mikrofona FBT dina-mic, ojačevalec Meteor z zvočno skrinjo 70 W, 2 kanala, 4 vhodi (reverb, vibrator), ojačevalec Sound z zvočno skrinjo 60 W, 2 kanala, 4 vhodi, primeren za bas kitaro in orgle. Bas kitaro Fen-der-JAZZ BAS original. Ansambel ZELENA REKA - Janez Bele, Adamičeva 27, Novo mesto.
KUPIM
TAKOJ kupim rabljeno točilo za med in par AŽ panjev. Ponudbe na naslov: Jože Dolenc, Brod 48, 68000 Novo mesto.
KUPIM šupo ali halo za spravljanje kmetijskih strojev. Ivan Globev-nik, Škocjan 2.
KUPIM več čebelnih rojev. Stane Zdravje, Zalog 17, Novo mesto.
KUPIM gradbeno parcelo ali veliko njivo v okolici Velike doline, Jesenice na Dolenjskem. Naslov v upravi lista (1689/76).
KUPIM novejšo večjo hišo z vrtom v Novem mestu aii bližnji okolici Interesenti naj se zglasijo na Kristanovi 36, Novo mesto.
PRODAM parcelo (3000 m2) v Šentlenartu pri Brežicah ob glavni cesti Brežice-Krško. Interesenti naj se zglase pri Stanislavu Novaku, Cesta 4. julija 60, Krško.
PRODAM parcelo za vikend, raztegljiv kavč in štedilnik. Vidic, Šmihelska cesta 19, Novo mesto.
PRODAM hišo v Starem trgu 47, Trebnje. Naslov v upravi lista (1676/76).
HIŠO, 227 kvadratnih metrov stanovanjske površine, delno opremljena, centralno ogrevana, s telefonom in garažo ter velikim vrtom,, v središču novega dela Sevnice, ugodno prodam zaradi selitve. Ogled možen vsak dan. Naslov v oglasnem oddelku.
PRODAM STANOVANJSKO HIŠO
s trosobnim stanovanjem in gara-
žo. Ogled vsak dan od 9. do 18. ure. Branko Mihela, Boštanj 22.
PRODAM parcelo z nasadom črnega ribeza (840 grmov), 48 arov. Dostop z vsakim vozilom. Možnost strojne obdelave ter postavitev vikenda na lepem sončnem kraju Dolenjske. Marija Avsec, Raka 48.
PRODAM zemljo v Gaberju. Prodaja bo v nedeljo, 6. junija 1976 ob 14. uri pri hiši št. 76 v Gaberju, Golobič, Šentjošt 12, Stopiče.
PRODAM večjo hišo v Metliki, primerno za obrtnike ali gostilničarje. Informacije: gostilna Badovinac Nikola, Metlika.
RAZNO
POROČNI PRSTANI! - Če želite osrečiti in razveseliti svoje dekle, ženo ali nevesto, ji kupite lep prstan! Dobite ga pri Otmarju Zidariču, zlatarju v Ljubljani, Gosposka 5 (poleg univerze). - Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta!
GARAŽO za manjši- avto v Trebnjem oddam. Naslov v upravi lista (1716/76).
VDOVEČ, upokojen, obrtnik s svojim domom, star 67 let, se želi spoznati z dobrosrčno žensko, po možnosti obrtnico, staro od 53 do 63 let. Sem nealkoholik, nekadilec, dobrosrčen. Če se bova ujemala, je možnost poroke. Naslov v upravi lista (1662/76).
gCsMIMa
DRAGEMU sinu in bratu TONETU ANDERLIČU iz Zbur pri Šmarje-ti vse najlepše za njegov 20. rojstni dan želita mama Julka in brat Jože.
LJUBIMA in nadvse dragima očku in mamici VIKTORJU in MARICI STANIŠEVIMA iz Zaloga pri Novem mestu za 20-letnico skupnega življenja iskreno čestitamo. Hčerke Marjanca, Milenca, Jožica in mala Tatjanca.
V	PFTliK, 4. junija 1976, praznuje ANA JERMAN 50. obletnico svojega življenja. Za jubilej ji želijo obilo sreče, zdravja in medsebojnega razumevanja mož Vinko, otroci Mojca, Vinko in Janez.
V1KICI in MITJU Lapajnetovima iz Črnomlja za srečen dogodek v družini iskreno čestitata
Dada in Boštjan
JOŽE RAJliR, Dol. vas 12, Otočec, prepovedujem pašo kokoši in živine po mojem zemljišču. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
RUDOLF MERHAR, Prigorica 26, obveščam javnost, da Jula Merhar in Miloš Merhar nimata pravice samovoljno prodajati stvari s posestva Prigorica 26, prav tako ne gradbenega materiala. Vsaka kupčija, ki je bila ali bi bila sklenjena z njima, je pravno nevelpvna.
ANTON BAKŠIČ, Koroška vas 4, Stopiče, prepovedujem hojo med Baničevim starim in novim podom. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal
JANEZ NEMANIČ iz Gor. Lokvice 22, Metlika, prepovedujem pašo kokoši po mojem vrtu. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal
JOŽE SAŠEK, Pangrč grm 13, Stopiče, prepovedujem pašo kokoši, vožnjo in hojo po mojem zemljišču v Pangrč grmu.
FRANC ŽAGAR, Malenška vas 17, Mirna peč, pozivam Alojza Rožmana, Malenška vas 14, Mirna peč, da prekliče neresnične besede, ki jih je govoril o meni, ker ga bom v nasprotnem primeru sodno preganjal.
&
in prijatelje slepih, da bo v ponedeljek, 7. junija, ob 20,30 na sporedu RTV Ljubljana film o življenju in delu slepih. Ta film je posnet za jubilejno leto 30 let Zveze slepih Slovenije in bo predvajan ob zaključku tedna slepih.
IZDELUJEM balkonske ograje, okenske mreže, opravljam vsa ostala ključavničarska dela, vodovodne inštalacije in centralne kurjave. Se priporoča Ključavničarstvo Redensek Maks, Boštanj pri Sevnici.
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica
FRANCA ŠKARJA
se najtopleje zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljeia ki so ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti, darovalcem cvetja in vsem, ki so nam pomagali v dneh globoke žalosti, nam izrazili sožalje in z nami sočustvovali. Zahvaljujemo se duhovniku za obred, govornikom za lepo izrečene besede ob odprtem grobu, pevcem ter vsem, ki ste karkoli dobrega storili zanj. Še enkrat prisrčna hvala!
Žalujoči: žena Hema, hčerki Beti in Hemi, sinovi Janez, Franci in Anton z družinami ter drugo sorodstvo Šentrupert, dne 27. maja 1976
Ob boleči izgubi našega dragega, dobrega očeta, brata, strica, starega očeta in pradedka
JOŽETA ŠTRASBERGERJA
iz Vinice pri Šmarjeti
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, vaščanom in znancem, ki ste našega očeta pospremili na zadnjo pot, darovali vence in cvetje ter nam izrazili sožalje. Posebna zahvala župniku za ganljive besede in opravljeni obred, pevcem pa za zapete žalostinke. Vsem, ptav vsem še enkrat lepa hvala.
Žalujoči: sinovi Slavko, Ciril, Franci z družinami, hčerki Marija in Milka z družinama, sestri Ivanka z možem in Marija ter drugo sorodstvo
Novo mesto, Ljubljana, Vinica pri Šmarjeti
Ob nenadomestljivi izgubi našega dragega očeta in starega očeta
JOŽETA GRIČARJA
Luterško selo 12
se iskreno zahvaljujemo vsem za podarjeno cvetje in vence, sosedom za nesebično pomoč ter znancem in prijateljem za izrečeno sožalje. Posebno se zahvaljujemo članicam Tehnoservisa in sindikatu Krke za denarno pomoč, zdravniškemu
ZAHVA LA
Ob boleči izgubi naše žene, mame in sestre
ROZALIJE PETJE
iz Martinje vasi 15
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so jo spremili na zadnji poti, ji podarili cvetje in z nami sočustvovali. Najlepša hvala gospe dr. Cimermanovi in osebju interne bolnice Novo mesto za vso skrb in za nesebično pomoč.
Žalujoči: mož, sinovi, hčeri z družinama, sestra in brat
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica
ANTONA PUTIŠA
iz Male Cikave 11
se iskreno zahvaljujemo vsem vaščanom, sorodnikom, znancem in vsem ostalim za pomoč v najtežjih trenutkih, za darovane vence, cvetje in izraženo sožalje. Še posebna zahvala Turkovim, Seničar-jevim in Špeharjevim za vsestransko pomoč. Posebej se zahvaljujemo delovnim kolektivom Novoteksa iz Novega mesta, ŽTP-kuril-nice Novo mesto in Avto-moto zveze Otočec za darovane vence, gasilcem za častno spremstvo ter župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: žena Francka, hčerki Tončka in Maijetka ter sin Zvone z družinami, brat Jože in drugo sorodstvo
osebju pljučnega in internega oddelka v Novem mestu in župniku za !“ opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči:	neutolažljivi sin
Franc in ostali otroci z družinami
OSMRTNICA
Globoko užaloščeni sporočamo prijateljem, sosedom in znancem žalostno vest, da nas je po hudi in težki bolezni zapustDa naša ljuba mama, stara mama in sestra
MARIJA ZORIC roj. Juršak
iz Čudnega sela pri Črnomlju
K večnemu počitku smo jo pospremili 26. maja v Splitu, kjer je po daljšem zdravljenju našla svoj zadnji dom.
Žalujoči: hčerki Anica ter Božena z družinama, sin Jože, bratje in sestre ter drugo sorodstvo Stuttgart, Split, Zapudje, Pula, Obrh, Vinica, Črnomelj
^OBVESTI LA \
VGRAJUJEM vse vrete rolet in žaluzij, kakor tudi aluminijaste karnise po meri. Lojze Medle, Roletar-stvo, Novo mesto, Žabja vas 47 (pri transformatorju).
VALILNICA NA SENOVEM obvešča svoje stranke, da prodajamo 1 leto stare kokoši, bele težke in rjave srednje težke, zelo dobre ncsnice, domače hranjene, po ugodni ceni. Dobite jih lahko vsak dan. Obenem obveščamo, da se dobijo enodnevni piščanci do
30.	junija. Se priporoča Mijo Gunjilac, 68281 Senovo, telefon 75-375.
MEDOBČINSKA ORGANIZACIJA SLEPIH in slabovidnih Novo mesto obvešča svoje člane, sodelavce
iaaa«aaaaaaaaaaaaaaai
Obvestilo zamudnikom
Vsem naročnikom Dolenjskega lista, ki zaradi kakršnegakoli vzroka do konca maja niso poravnali naročnine za letošnje prvo polletje, razpošiljamo te dni položnice. Prosimo jih, da zapadlo naročnino takoj nakažejo, če želijo Dolenjski Kst še naprej nemoteno prejemati na domači naslov. Ker ponovno izterjava prek pismonoš za prvo polletje ni mogoča, bomo zamudnike počakali na plačilo samo do 15. junija, nakar jim bomo morali list ustaviti, zapadlo naročnino pa izterjati z znatnimi opominskimi stroški vred. Zato prosimo, naj sebi in nam prihranijo nepotrebno ponovno dodatno delo in izpolnijo svojo dolžnost do lista, ki prihaja na njihove domove redno vsak četrtek. UPRAVA DOLENJSKEGA LISTA
laaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaai
laaaaal
DOLENJSKI LIST
IZDAJA: Časopisno založniško podjetje DOLENJSKI LIST, Novo mesto - USTAN6V1TELJI LISTA: občinske konference SZDL Bre-žice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica,Sevnica in Trebnje.
UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni in odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer, Milan Markelj, Janez Pezelj, Jože Primc, Drago Rustja, Jože Splichal (urednik Priloge), Jožica Teppcy, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Oblikovalec Priloge Peter Simič.
IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Slavko Lubšina.
IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 5 din - Letna naročnina 169 dinarjev, polletna naročnina 84,50 din, plačljiva vnaprej -Za inozemstvo 340 din ali 20 ameriških dolarjev oz. 49 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) - Devizni račun: 52100-620-107-32000-009-8-9
OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 60 din, 1 cm na določeni strani 90 din, 1 cm na prvi, srednji ali zadnji strani lista 120 din. Vsak mali oglas do 10 besed 22 din, vsaka nadaljnja beseda 2 din. Ža vse druge oglase in oglase v barvi ve|ja do preklica cenik št. 7 od 3. 1. 1975. Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS (št. 421-1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu 52100-601-10558 - Naslov uredništva in uprave: 68001 Novo mesto, Glavni trg 3 oz. poštni predal 33 - Telefon (068) 23—611 -Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo - Časopisni stavek, filmi in prelom: ČZP Dolenjski list, Novo mesto - Barvni filmi in tisk: Ljudska pravica Ljubljana.
22
DOLENJSKI LIST
[
SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE laiarsiiR NOVO MESTO
PRODAJA STANOVANJA V NOVIGRADU - ISTRA
DELOVNE ORGANIZACIJE
TUDI VAM PRIPOROČAMO NAKUP STANOVANJ PRIMERNA ZA LETNI ODDIH DELAVCEV
h/ - «v J vi •„ .
t • SS>Kl
»•	-	r
K
m
11
'.'»ju-V
STANOVANJA BODO DOGRAJENA V AVGUSTU 1976
Vse informacije daje SGP »PIONIR« Novo mesto, Komercialni oddelek Ljubljana, Dvoržakova 5/I, tel. (061) 321-381, 321-349, 321-347, Novo mesto (068) 21-826 in Zagreb (041) 410-523.
TELEVIZIJSKI
REGIONALNA ZDRAVSTVENA SKUPNOST NOVO MESTO Strokovna služba
PODRUŽNICA KRŠKO
OBJAVLJA
prosto mesto
PRIPRAVNIKA s srednjo šolsko izobrazbo
POGOJ: dokončana 4-letna srednja šola ekonomske ali splošne smeri.
Prijave pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: Regionalna zdravstvena skupnost Novo mesto, Strokovna služba, Kidričev trg št 3.
OPRAVIČILO
BRALCEM
Zaradi obilice nujnih objav, razpisov in oglasov smo morali tokrat izpustiti podlistek „Hla-pec Jernej in njegova pravica" in tudi radijski spored.
Bralcem sc za ta neljubi korak
opravičujemo.
UREDNIŠTVO DL
ČETRTEK, 3. JUNIJA: 15.40 Nogomet Radnički (Niš):Velež, prenos, v odmoru . . . (Bgd, Lj) -17.35 Neven, barvna oddaja TV Beograd (Lj) - 18.05 Obzornik (Lj) 18.20 Mozaik (Lj) - 18.25 Okrogla miza o Vladimiru Nazoru, oddaja TV Zagreb (Lj) - 19.15 Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) -
19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.55 Propagandna oddaja (Lj) - 20.00 D. Guardamagna:	Puccini, barvna nadaljevanka (Lj) - 21.05 Kam in kako na oddih (Lj) - 21.15 Četrtkovi razgledi (Lj) - 21.45 TV dnevnik (Lj) - 22.00 Glasbeni magazin (Lj)
PETEK, 4. JUNIJA:	17.10
Križem kražem (Lj) - 17.20 Pisani svet (Lj) - 17.55 Obzornik (Lj) -18.10 Ansambel J. Burnika (Lj) -18.40 Mozaik (Lj) - 19.45 Vprezi strelo, optoelektronika, barvna filma s festivala znanstvenih in tehničnih filmov (Lj) - 19.15 Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj)-
19.30 TV unevnik (Lj) - 19.55 Tedenski	notranjepolitični
komentar (Lj) - 20.00 Propagandna oddaja (Lj) - 20.05 A. Marodič: Jubilej, oddaja iz cikla Mali oglasi (Lj) - 20.45 Propagandna oddaja (Lj) - 20.50 Človek	brez meja,
barvna serija (Lj) - 21.20 Barvna propagandna oddaja (Lj) - 21.25 Helena, sodobna žena, serijski barvni film (Lj) -	22.15 TV
dnevnik in prenos (Lj) - 22.45 Balkansko prvenstvo v boksu (Bgd)
SOBO 1 A, 5. JUNIJA:	16.20
Veliki raziskovalci - barvna serija (Lj) - 17.10 Obzornik (Lj) - 17.25 Nogomet Hajduk:Čelik, prenos, v odmoru Propagandna oddaja (Zg) -19.15 Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) -19.50 Tedenski zunanjepolitični komentar (Lj) - 19.55 Propagandna oddaja (Lj) - 20.00 Mož, ki se je manjšal - film (Lj) - 21.20 Moda za vas, barvna oddaja (Lj) - 21.30 TV dnevnik (Lj) - 21.45 Barvna propagandna oddaja (Lj) - 21.50 Slovenska popevka 76, barvni posnetek (za JRT) (Lj) - 23.00 625 (Lj)
NEDELJA, 6. JUNIJA; 8.45 Poročila - 8.50 Republiška revija mladinskih	pevskih	zborov v
Zagorju II. dol - 9.20 625 - 10.00 Bitka za	ranjence	- barvna
nadaljevanka, TV Zagreb - 10.45 Otroška	matineja:	Mihec iz
Loenneberga, Zgodba o Holuhcu, barvni oddaji — 11.25 Mozaik -
11.30 Ljudje in zemlja - 12.30 Poročila'(do 12.35) - Nedeljsko popoldne, Atletski pokal Jugoslavije (za JRT), Pisani svet. Igre brez meja, barvna evrovizijska oddaja Okrogli, svet Moda za vas, barvna oddaja, Onesnaženje voda, barvni film, Poročila - 17.30 Svojega telesa
gospodar, celovečerni film - 19.15 Risanka - 19.20 Cikcak - 19.30 TV dnevnik - 19.50 Tedenski gospodarski komentar - 19.55 Propagandna oddaja - 20.00 A. Diklič: Salaš v malem ritu, barvna nadaljevanka, TV Beograd - 20.55 Barvna propagandna oddaja - 21.00 Slovenski impresionisti:	Matija
Jama, barvna oddaja - 21.35 Športni pregled -	22.10	TV
dnevnik
PONEDELJEK, 7. JUNIJA: 17.05 Zgodbe o Poluhcu, barvna oddaja - 17.25 Zasebna življenja: Sivi tjulenj, barvna oddaja - 17.50 Obzornik - 18.05 Smučanje na vodi - barvna oddaja - 18.30 Mozaik - 18.35 Odločamo - 18.45 Mladi za mlade, barvna oddaja (za JRT) (Lj) - 19.15 Risanka - 19.20 Cikcak - 19.30 TV dnevnik -19.55 Propagandna oddaja - 20.00 I. Hergold: Šuha leta, TV drama -20.35 Oddaja o slepih - 21.45 Kulturne diagonale - 22.15 TV dnevnik
TOREK, 8. JUNIJA:	16.25
Kmetijska oddaja TV Zagreb -posnetek - 17.10 Zapojte z nami: Foerster, Parma, Savin - 17.25 Uganka Silvercronskega	gradu,
barvna serija — 18.00 Obzornik —
18.15 Ne prezrite - 18.40 Mozaik
- 18.45 Narodna glasba (Be) -
19.15 Risanka - 19.20 Cikcak -19.30 TV	dnevnik	-	19.55
Propagandna	oddaja	20.00
Pogovor o.. . - 20.50 Barvna propagandna	oddaja	-	20.55
Šiškov:	Mračna reka - TV
nadaljevanka - 22.05 TV dnevnik
SREDA, 9. JUNIJA: 17.10 M. — Golar: Zgodbe o verzencih - II. del
- 17.25 Pionirji fotografije -barvna serija - 13.55 Obzornik -18.10 Po sledeh napredka - 18.40 Mozaik - 18.45 Od vsakega jutra raste dan: Slovenske Konjice (za JRT) - 19.15 Risanka - 19.20 Cikcak - 19.30 TV dnevnik -
19.55 Propagandna oddaja - 20.00 Film tedna: Konje ubijajo, mar ne? barvni film -	22.00 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov - 22.05 Miniature: Trio Tartini - 22.20 TV dnevnik
ČETRTEK, 10. JUNIJA: 16.25 Nogomet Rijeka:Dinamo - prenos (Zg) - v odmoru Propagandna oddaja - 18.20 Obzornik - 18.30 Cvetlične pravljice, barvna oddaja -*■" 18.45 Neven, barvna oddaja TV Beograd - 19.15 Risanka - 19.20 Cikcak - 19.30 TV dnevnik -
19.55 Propagandna oddaja
ZAHVALA
Ob nenadni in boleči izgubi naše drage mame in stare mame
TEREZIJE KRIŽMAN
iz Kočevja
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in vence ter vsem, ki ste našo mamo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Še posebna zahvala velja kolektivu Tekstilane, Rudniku rjavega premoga, Itasu, Tiskarni Kočevski tisk, oddelku knjigoveznice, sostanovalcem Šeškove 9 ter nekdanjim sosedom iz Šalke vasi. Lepa hvala tudi godbi iz Kočevja, pevcem iz Ambrusa, pevkam iz Kočevja ter duhovniku za opravljeni obred.
Žalujoči: hčerka Zinka, sinovi Nace, Vojko, France, Stane in Ciril z družinami ter drugo sorodstvo
ZAHVA LA
Ob nenadni izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, sina, brata in strica
JOŽETA NOVAKA
iz Lopate
se zahvaljujemo vsem prijateljem, vaščanom in znancem za vse, kar so v težkih trenutkih storili za nas dobrega. Hvala za vse cvetje, darovano v zadnji pozdrav pokojniku. Posebno se zahvaljujemo delovnim organizacijam Pionir Novo mesto, Astra Ljubljana, Tekstil Ljubljana, osnovni šoli Prevole ter družini Turkovi in župniku iz Hinj za opravljeni obred.
Žalujoča: žena Marija s hčerko in sinovi, mama ter drugo sorodstvo
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše dobre mame, stare mame in tete
MARIJE KOSEC
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in sosedom za nesebično pomoč. Prisrčna hvala zdravnikom, medicinskim sestram in strežnemu osebju oddelka septike bolnice v Novem mestu ter organizaciji ZB in govorniku tov. Žabkarju za poslovilne besede. Zahvaljujemo se delovnim organizacijam IMV, Tekstil-Commerce in Tiskarni Ljubljana za vence. Hvala pevcem MPZ Dušan Jereb iz Novega mesta, duhovniku za opravljeni obred in vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti in ji darovali cvetje.
Žalujoči: otroci z družinami Stara Bučka, Novo mesto, Ljubljana, Reutlingen
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naši- ljube sestre in tete
ROZALIJE RATAJ
iz Mačkovca 7
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste nam ustno ali pismeno izrekli sožalje, darovali cvetje in našo Rozi spremili na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni zdravnikom in zdravstvenemu osebju kirurškega oddelka, Jožici Koračin in drugim ter patru za opravljeni obred.
Žalujoči: vsi njeni Mačkovec, Ljubljana, Canada
ZAHVALA
Ob boleči izgubi ljubega moža, očeta, starega očeta, brata in strica
JURIJA MILEKA
iz Črnomlja, Vojinska cesta št. 13
se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem, sorodnikom in znancem, predvsem sosedom za darovane vence, cvetjc in izraženo sožalje. Lepa hvala govornikoma in vsem, ki ste ga spremili do preranega groba.
Žalujoči: žena Ivana, sin Jurij z družino, sin Silvo z ženo, sin Janez z družino, sin Pavle z družino, hčerka Angela z družino, hčerka Tončka z družino in hčerka Jožica s sinom Borutom
V SPOMIN
V maju je minilo žalostno leto, odkar je nesrečno preminil ter nas mnogo prezgodaj zapustil naš ljubljeni oče in stari oče
JOŽE JUREČIČ
iz Gorice pri Krškem
Vedno se te spominjamo, praznina in bolečina v naših srcih pa bo večna. Hvala vsem, ki se ga še spominjate, mu krasite grob in prižigate svečke.	„
Sinovi: Bogo z družino, Stanko in Jože z družino
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega očeta, starega očeta in dedka
JOŽETA MIHELIČA
iz Gulina 5 pri Vinici
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, /nancem in sosedom, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti, mu !“jr°v:|li cvetjc in vence. Posebna zalivala zdravstvenemu osebju ‘ Vinica, PGD Vinica in govorniku Petru Balkovcu, ZB Vinica m vsem ostalim.
Žalujoči: hčerke Katica z družino, Anica, Miroslava z družino in Neža z družino
METUKfl
TOZD Izobraževalni center Beti Poklicna tekstilna šola Metlika
razpisuje vpis v 1. razred — konfekcijska smer (konfekci-onar) za 60 učencev
Pogoji za vpis: dokončana osnovna šola, telesno in duševno zdravje. Za vpis je potrebno ravnateljstvu Poklicne tekstilne šole Metlika poslati naslednje dokumente: prošnjo (kolek 2 din), zadnje šolsko spričevalo (original), zdravniško spričevalo in rojstni list. Prošnje za vpis sprejemamo do 30. junija 1976 in v jesenskem roku od 25. 8. do 30. 8. 1976.
OBVESTILO
SKUPNA KOMISIJA PODPISNIC SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O ŠTIPENDIRANJU UČENCEV IN ŠTUDENTOV V OBČI NI KRŠKO
DOPOLNJUJE RAZPIS ŠTIPENDIJ
iz združenih sredstev za šolsko leto 1976/77, ki je bil objavljen v Dolenjskem listu št. 17 dne 22. 4. 1976.
Skupna komisija podpisnikov samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in študentov na ravni republike je na svoji 4. seji, ki je bila dne 29. januarja 1976 sprejela sklep, ki pravi, da naj učenci srednjih in poklicnih šol vso dokumentacijo, ki je bila zahtevana v razpisu, predložijo referatu za štipendije pri SO Krško do konca meseca avgusta 1976, študentje visokošolskih zavodov pa do konca meseca septembra 1976.
Učenci in študenti, ki do navedenega roka ne bodo vložili zahtevane dokumentacije, ne bodo dobili štipendije za novo polletje, temveč se bodo njihove prošnje reševale šele v mesecu januarju 1977.
ff T!T*
■HM
Kjer se kali zdrav rod
Betka Kosova iz Birne vasi pri Šentjanžu, predsednica tamkajšnje osnovne organizacije Rdečega križa že vsa leta po vojni, ima doma tako rekoč že vsa priznanja, ki jih ta organizacija podeljuje svojim najbolj požrtvovalnim aktivistom. V nedeljo, 16. maja, ko so ob zaključku uspešno izvedenega tedna Rdečega križa v sevniški občini na prisrčni slovesnosti pred spomenikom narodnih herojev Majcna in Mevžlja sredi vasi razvijali prvi prapor, je za 30-letno delo prejela še srebrno republiško priznanje Rdečega križa. Od prej skrbno hrani v škatlici od gumbov vrsto priznanj, med njimi tudi priznanje OF, za katero jo je predlagal občinski odbor RK.
Betka je po svoje okusila, kaj lahko v sili pomeni Rdeči križ, ko so jo z družino z drugimi vaščani vred okupatorji odpeljali v Rajhenburg. Sestre Rdečega križa so čakale izseljenske vlake, kjerkoli so se ustavili: v Mariboru jim je teknil postan ričet, v Celovcu jih je v zimi ogrel čaj, v Derendingenu je bil dober tudi kisel kruh in krompir v oblicah. Vse to ima Betka ohranjeno v svojevrstni pesmi, ki jo je kovala sproti med izseljensko potjo. To zimo je po sledi teh verzov prišel v hišo tudi pisatelj Janez Sivec iz Mengša, ki kani v svoji tretji knjigi opisati tegobe ljudi, ki jih je okupator pognal po svetu.
Ko so se vrnili na požgane in izropane domačije, so videli, da se je okupator, preden je moral iz teh krajev, znesel še nad mrtvimi Na šentjanškem pokopališču so tik pred pobegom nacisti razstrelili pokopališki zid.
Kamenje je prihajalo nekaterim prav pri obnovi porušenih domov. Na takratni šent-janški občini je zato Betka nemudoma organizirala žene, ki so storile vse, da je bil ta zid obnovljen. Trudile so se na vse načine, da so zbrale potrebni denar, poravnale so sleherni račun Na kraju jim je še občina morala dati za cement. Ta zgodovina se ponavlja v drugi obliki že od lani naprej: šentjanška mladina se je lotila obnove nekdanjega orlovskega doma. Nekateri mladi pravzaprav težko razumevajo starejše: ,,Samo bodrijo nas, sem in tja a kdo za kakšno pijačo in nič več," ugotavljajo mladi, v resnici pa tako v Šentjanžu kalijo svoj rod. Betka ve, kako to podžiga, kdor da skozi takšno šolo, bo za vedno zvest tudi svojemu kraju.
Delo in akcije se prilagajajo času. Nekdaj je terjala ves čas obnovitvena zadruga. Zatem so se sleherno zimo vrstili gospodinjski tečaji. Sedaj gre spet za dobro pripravo krvodajalske akcije, ki bo 24. junija v Krmelju. Betka je kljub starosti med tistimi, ki je še kako prepričana, da je Rdeči križ resnično mlad, kot je letos geslo te organizacije. „Nekateri, ki jim je naprednost vedno na jeziku, so godrnjali, ko smo kupovali prapor. Še ljubljanski krojači so dejali, da je eden redkih. Vendar kdor je okusil čase, ko je bilo na svojo zastavo greh skoraj samo pomisliti, si jo želi razviti.-Zbirali smo po 10 dinarjev, lepo nam je pomagala Lisca. Ko bomo spet za kaj zbirali ali šli na zadnjo pot za kakšnim našim članom -bomo šli s praporom!" pravi Betka. A. ŽELEZNIK
LJUBLJANSKE MLEKARNE Ljubljana, Tolstojeva 63 Odbor za medsebojna razmerja pri TOZD Mlekarne
razpisuje za šolsko leto 1976/77
ŠTIPENDIJE
za šolanje na poklicni mlekarski šoli v Kranju za poklic mlekarja.
Šolanje traja 2 leti. Po uspešno končanem šolanju ima kandidat možnost zaposlitve na širokem področju mlekarske industrije. Možno je tudi nadaljnje šolanje za strokovnjaka živilske industrije.
V času šolanja stanujejo učenci v internatu mlekarske šole v Kranju.
Višina štipendije znaša toliko, kolikor znašajo stroški internata.
Vsem učencem, ki uspešno končajo šolanje je zagotovljena zaposl itev.
Kandidati naj vložijo prošnje za štipendijo vsaj do 20. 6. 1976 pri kadrovski službi Ljubljanskih mlekarn, Ljubljana, Tolstojeva 63. Prošnji naj priložijo: spričevalo o končani osemletki, rojstni list, zdravniško spričevalo in prošnjo za vpis v šolo (obrazec 1,20 kolkovan z 2,00 din).
Diplomo Foto-kino zveze BiH je dobila fotografija „Sedmerec“, ki jo je napravil Primož Brus iz Kočevja.
Prva nagrada v Kočevje
Na razstavi fotografij jugoslovanskih pionirjev amaterjev v Bosni več nagrad mladim fotografom iz Kočevja
V Ilidži pri Sarajevu je bila pred kratkim jugoslovanska pionirska fotografska razstava na temo „Moja domovina v svobodi". Na razstavo je prispelo 723 fotografij iz 68 šol iz vse države. Žirija je imela precej dela, da je za razstavo izbrala 176 najuspešnejših.
Člani foto-kino krožka (FKK) osnovne šole Kočevje so na razstavo poslali več fotografij, vendar se niti najmanj niso nadejali, da bodo prejeli toliko nagrad. Dobili so prvo in tretjo nagrado za posamezno fotografijo ter diplomo Foto-kino zveze Bosne in Hercegovine za posamezno fotografijo in za kolekcijo. To je doslej največji uspeh mladih foto-
MILO ZA DRAGO
Je šel te dni Ribničan kupovat v Ljubljano dve lopati in dve motiki, vendar je zahteval same, se pravi brez „štila“, kot pravijo v Ribnici.
Prodajalka mu je dejala, da lopate in motike nimajo, a samo s „štilom". Sicer pa, kaj mu bo orodje brez „šti-la"?
Ribničan ji pove, da ima „štile" doma, ker je pač s kmetov.
- A, s kmetov ste? Potem bi mi pa gotovo lahko prodali nekaj jajc.
- Lahko, ampak samo take s štilom! - ji je vrnil milo za drago Ribničan.
% ✓
SREČANJE DOLENJSKIH MEDVEDKOV IN ČEBELIC
29. maja je bil v Novem mestu področni taborniški mnogoboj za najmlajše člane - medvedke in čebelice, ki se ga je udeležilo 24 ekip iz vseh dolenjskih enot: 7 iz OGT Novo mesto, 6 iz OMK Bršlin, 4 iz OCC Semič, 4 iz OSH Šentjernej in 3 ekipe iz OPZG iz Straže. - Po zanimivih in napetih ,,bojih" so si ekipe takole razdelile mesta:
medvedki 7-10 let: 1. OGT Novo mesto 63,30 točk; 2. OPZG-1 Straža 54,13; OPZG-2 Straža 53,37;
čebelice 7-10 let: 1. OGT 52,81: 2. OGT-2 52,67: 3. OSH Šentjernej 47,44;
medvedki 11-12 let: 1. OMK Bršlin 80,70; 2. OSH 77,86; 3. OGT-1 N. mesto 76,46;
čebelice 11-12 let: 1. OCC Semič 85,75; 2. OMK 71,44; 3. OSH 52,64.
Vsi prvo uvrščeni so se uvrstili na republiški taborniški mnogoboj, ki bo v Novem mestu v začetku julija.
T. D.
amaterjev.
Kočevje.
članov I KK osnovne šole F. BRUS
Po neumnem v smrt
Po fantovščini so bili fantje preveč objestni
26. maja okrog dveh ponoči se je v Zg. Pohanci zgodila huda prometna nesreča, za katere posledicami je čez nekaj ur v bolnišnici umrl 26-letni Stanko Bogolin iz Sli-novca. Prejšnji večer je bila druščina na neki fantovščini, vračali pa so se z neregistriranim in tehnično pomanjkljivim avtomobilom, ki ga je vozil 25-letni Jože Petan iz Curnov-ca.
K o so se precej,, na delani" vračali, je na lokalni cesti med Zdolami in Pečicami avto zaneslo v desno, nato se je večkrat prevrnil. Po nesreči sta se voznik in še eden od fantov skobacala iz vozila in hudo ranjenega kolego Bogolina prepeljala (z istim avtom) v bolnišnico. Predala sta ga, in tebi nič, meni nič odšla. Pobegnila sta, ne da bi nesrečo prijavila.
Hudo poškodovani Bogolin je zjutraj okrog 8. ure podlegel po-škodbam, tako je bil prej znan mrtvec kot povzročitelj nesreče. Vendar so se miličniki še isti dan zglasili pri pravem na domu.
EPIFIL SE JE PREBUDIL — Pred štirimi leti je dobila „Epip-hyllum“ iz družine kaktej, ki se je pred kratkim razcvel, in Sučevi-čeva je naštela kar 86 cvetov. (Foto: Janez Pezelj)
Mali vrtnarski čudež
Te dni ima Novomeščanka Mara Sučevič precej več obiskov kot sicer. Odkar so sosede zvedele, da se je njen kaktus posul kar s 86 cvetovi, si hočejo to ogledati same.
„Kaj bi ne bila vesela!" je zadovoljno pripomnila ljubiteljica rož in nadaljevala: „Že več let gojim rože, in kot vidite, je moj balkon ves v barvah. Tako delo me veseli in zdi se mi, da se v zavetju cvetic najbolje spočijem. Pred štirimi leti pa sem si zaželela, da bi v naše stanovanje vnesla košček tropske Amerike. Pobrskala sem po knjigah in si izbrala „fcpiphyllum“ iz družine kaktej. Vedela sem, da raste na soncu, nisem pa bila prepričana, da bo zadovoljen z dolenjsko zemljo. Postavila sem ga na okno in zdi se, da mu je sonce močno koristilo, prav tako tudi vlaga Krke. Prav tako
sem vedela, da se „Epifil“ pokaže v vsej lepoti pomladi, in pred kratkim sta me otroka opozorila, da se je začel prebujati. Vsak dan je bil lepši in našo skrb je okronal s čudovitimi rdečimi cvetovi."
Novinarji dirkajo
Prva dirka je bila v petek v Grosupljem
Uredništvo Antene je ob pomoči ljubljanskega Roga in ob izredni organizaciji prizadevnih kolesarskih delavcev iz Grosupljega pripravilo prvo slovensko kolesarsko dirko novinarjev, ki se je je udeležilo okrog 50 slovenskih novinarjev. Čeprav so bili med nastopajočimi tudi nekateri, ki niso novinarji, to ni niko-
Ekipa Dolenjskega lista na kolesarski dirki:	Dokl,
Splichal in Bauer.
gar motilo: vsi so se složno pehali po cesti od Grosupljega do Podtabora in nazaj.
1 ekmovalci so imeli najprej kvalifikacijsko vožnjo, najboljših 30 pa se je pomerilo še v finalu, v katerem je zanesljivo zmagal Tone Fornezzi, v ekipni konku-•renci pa Antena. Finalna dirka je bila izredno hitra - na okrog 15 km dolgi progi več kot 40 km na uro! To dokazuje, da je bilo veliko novinarjev kar dobro pripravljenih. Med sodelujočimi je bila tudi tričlanska ekipa Dolenjskega lista: Marjan Bauer, Slavko Dokl in Jože Splichal, ki se je v ekipni konkurenci uvrstila sredi lestvice. Med posamezniki je bil Bauer bolj pri repu, Doklu je za eno samo mesto ušla uvrstitev v finale, Splichal pa je prišel v finale in v končni razvrstitvi zasedel 13. mesto.
Na tovariškem srečanju po končani dirki so se vsi nastopajoči zavzeli, naj bi dirka postala tradicionalna, hkrati pa so Grosupeljčanom obljubili, da bodo tudi naslednje leto tekmovali pri njih. Zanimivo je, da si je dirko ogledalo več sto gledalcev.
Obvestilo novim naročnikom
Vsem novim naročnikom Dolenjskega lista, ki so se na naš tednik naročili med 12. marcem in 1. majem letos ter so ga v tem času prejemali brezplačno, sporočamo, da jim te dni razpošiljamo položnice za poravnavo naročnine za maj in junij. Prosimo jih, da naročnino za 2 meseca v znesku 26 din takoj poravnajo.
UPRAVA LISTA
KAMERA ODKRIVA - Tabla na enem od vrtov za Krko najbrž ne opozarja sprehajalce, da je naše okolje vse bolj zastrupljeno, ampak opozarja dolgo-prstneže, ki jim je pri srcu zelenjava, naj se darov narave ne dotikajo, če jim je življenje milo. Za tako resne stvari je res vseeno, če je rastlinje ,/astrup-leno“ ali zastrupljeno, kot sicer določa slovenski pravopis.
n
SVET ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA SOP KRŠKO-TOZD IKON KOSTANJEVICA NA KRKI
objavlja naslednja prosta delovna mesta:
1) VODJA DELAVNIC
2) ADMINISTRATORKA
3) ČUVAJ
Kandidat mora poleg splošnih pogojev, določenih z zakonskimi predpisi, izpolnjevati še naslednje: pod 1) da je strojni tehnik ali da ima delovodsko šolo kovinske smeri s 3 leti delovnih izkušenj na vodstvenih delovnih mestih ali poklicno šolo z 8 leti delovnih izkušenj na vodstvenih delovnih mestih. Kandidat mora imeti družbenopolitične in moralne kvalitete; pod 2) da ima srednjo administrativno ali srednjo ekonomsko šolo z dobrim obvladanjem strojepisja in stenografije z nekaj leti prakse v splošni administraciji; pod 3) da ima dober odnos do družbene imovine in da je pripravljen delati v nočni izmeni.
L Za vse tri kandidate se združuje delo za nedoločen čas. Prošnje z dokazili naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: SOP KRŠKO-TOZD IKON, Kostanjevica na Krki.
ŠTIPENDIJE
JUTRANJKA SEVNICA
Na podlagi 62. člena samoupravnega sporazuma o strokovnem usposabljanju izobraževanju in štipendiranju, odbori za medsebojna razmerja v združenem delu pri TOZD „Motiv“, „Baby" in ..Orlica" razpisujejo
štipendije za šolsko leto 1976/77
1. TOZD ,.Motiv"
3 štipendije za modno modelarsko šolo Maribor
2. TOZD ,,Baby''
— 2 štipendiji na KŠC Zagreb
— 1 štipendija STŠ Kranj - pletilska smer
3. TOZD ,,Orlica"
— 1 štipendija KSC Zagreb
Za štipendije za modno modelarsko šolo Maribor se lahko prijavijo kandidati z 2-letno prakso in končano poklicno šolo konfekcijske stroke. Za štipendije na KŠC Zagreb in STŠ Kranj pa se lahko prijavijo kandidati s končano poklicno šolo konfekcijske stroke.
Po končg.ni šoli na modno modelarski šoli dobi delavec naziv „konfekcijski modelar", na KŠC Zagreb ..konfekcijski tehnik", na STŠ Kranj pa ..pletilski tehnik".
Obveznost kandidata po končanem šolanju je, da ostane v podjetju toliko časa, kolikor ga je štipenditor štipendiral. Štipendija traja od začetka do konca šolanja. Štipendija se izplačuje vnaprej, za vsak mesec.posebej.
Višina štipendije je določena s samoupravnim sporazumom o štipendiranju učencev in študentov.
Prijavi o štipendiranju na obr. 1,65 CZS je potrebno priložiti
še:
— fotokopijo spričevala (ali overjen prepis) zadnjega letnika oziroma zaključnega izpita,
— potrdilo o premoženjskem stanju in dohodkih družinskih članov za leto 1975 (dohodki iz obrti, kmetijstva, pokojnine, postranske dejavnosti itd.), obr. 0,12,
— potrdilo o višini otroškega dodatka, oziroma če tega ne prejema,
— potrdilo, če eden od staršev ni zaposlen.
Pri odločanju in izbiri kandidatov imajo prednost kandidati iz območja TOZD ter opravijo pozitivno test iz psihofizičnih sposobnosti.
Prošnje naj kandidati pošljejo na naslov: Industrija otroške konfekcije ,.Jutranjka", Sevnica, Radna 3, kadrovska služba, in to v roku 10 dni od objave v časopisu ,,Dolenjski list".
iaaaaaaaaa»aaa»aaaaai