Peifnins plačani? v gotovini.
t»©§atra@S8i® Mmilkm 1 mn
Uredništvo in upravni Ivo. v Gornji Radgoni, Spodnji Gria št". 9, pritličje. — Telerò.: št. f.
Plača in toži se v Gornji Radgoni.
Izftaja mak fetrtelt ilutraj,
«si^caaacrf5a:.-^sa»9'-'K5oa‘sBi wa*asaw8SBSwae»ass®a»2ss
We Mm*
sita Straža
ö % ® C# Cl %
A
ff> (g! $ fS® i
®0
1#
^ 1 ff%fi :-'éi fesi
S
16=
Sli©
v@nc©v
cvs«» «WÄ'awKtraaflsaiscaEsaiSiJescso!»

Gornja ggadgona, dsie 1?. aprila 1924.
• ose qsssBizxsmue-jz
Naročnina znaša za Go leto 42 Din, za poi i :;a 21 Din, za četrt leta 11 Din, mesečno 5 Din. Incerati po dogovoru, sicer pa: mali ogiasi co 20 besed 8 Din, za vsako nada-ijnó besedo 50 p več; vračuni se tudi predpisani davek.
^1. let©.
V nadi, da teptano in prezirano slovensko ljudstvo skoro dočaka glorijo svojega Vstajenja in Alelujo svoje Svobode želimo vsem zvestim naročnikom, čitateljem, prijateljem, inserentom in dopis-' nikom „Murske Straže“
vesele Velikonočne praznike
uredništvo in uprava „M. Straže“.
„Delajmo z vročim srcem in hladno giayo, da mine suženjska noč in bo novo, sveže jutro pozdravilo novo republikansko pokoljenje, ki bo na svoji zemlji svoj gospod v republiki Poštenja, v republiki Dela, v republiki Prosvete, v •republiki Pravice, v republiki Svobode, Bratstva in Enakosti“. („M. Straža“ 15. štev.)
Velika noč, praznik Vstajenja, spomin premagane Smrti se zopet obhaja. Zapeli bodo velikonočni zvonovi in vse se bo radovaio. Verno slovensko ljudstvo se veseli Božične glorije in Velikonočne aleluje. Ali njegovo veselje ni popolno; gospodar praznuje praznike drugače, kakor suženj in hlapec. Mislim politično, ne versko, kajti čim globlja je verska po-globitey, tem mirnejše, teni veselejše je praznovanje praznikov, vzlasti velikih.
Naš narod, tepen od bičev-korupcije, od škorpjonov krivice in dvojne mere, bičan z ogromnimi davki in drugimi dajatvami, vržen v temno ječo suženjstva in preziranja, zaničevan, kronan s trnjevo krono od farizejev lastne krvi in pribit na križ sramote, leži v grobu centralistične ustave, — čaka, da pride rešilni dan njegovega Vstajenja in takrat bo iz slednje pastirjeve bajtice, iz kmetij, mlinov in tovaren zadonela veličastna Aleluja.
To bo ono jutro, ko mine suženjska noč in bo novo, sveže jutro pozdravilo novo republikansko pokoljenje, ki bo na svoji zemlji svoj gospod!
1. Republiko Poštenja hočemo! V dobi korupcije in vlaču-garske politike, v dobi, ko se ministrom, predsednikom in njih porodici očita javno korupcija, (nepoštenost je premil izraz!) ki ostane nekaznovana, zahtevamo to. Zločin je vreden kazni. In uprava države, ki ne kaznuje lopovskih avantur protežiranih zločincev v salonski suknji — ni sposobna, da živi dalje. Taka uprava je kakor človek brez pljuč.
2.	Republiko Dela hočemo! Današnja doba nas uči, da je brezdelnost pri revnih slojih velika. Dovolj je dela, samo družba je okužena od morale vojnih in sedanjih verižnikov in špekulantov, ki v brezdelju pridobivajo bogastvo. V državi je težko zabraniti brezdelnost, ali deluje se lahko s polno paro na to, da imej vsak državljan svoj poklic, s katerim koristi skupnosti. Naslove kakor „zasebnik“, „kralj“, „grof“, „baron“, „rentjer“ itd. je treba iztrebiti, ker vsi ti tipi živijo od ljudskih žuljev in ne store ničesar dobrega za blagor skupnosti. V delu je naša rešitev, ne v obupu in tarnanju. — Poštenemu delu pošteno plačilo !
3.	Republiko Prosvete hočemo! — Naš nared ima bodočnost, ima kulturo, književnost, in marsikaj. Prosveto je sedanja doba vrgla med nepotrebno šaro, ker hoče neizobraženo, duševno slepo in gluho množico, ki bi samo sledila kakor čreda volov volji pastirjeve gorjače. Ko bi se vsak vol iz te črede zavedal, da s samo enim sunkom svojih rogov lahko prevrže brezsrčnega pretepača in priganjača, bi bilo drugače. Pregnati hočemo temo neznanja, podreti kulturne delavce, ki ustvarjajo književnost. Narod mora čitati in se izobraževati. Naša doba pa je celo podeželska prosvetna društva balkansko-zlobno obdavčila, da si ohrani čim več nezavednih volov, ki mrmraje ali pa molče prenašajo udarce.
4.	Republiko Pravice hočemo! V dobi, ko se v zbornici zahteva izročitev ministra Pravde (Pravice) sodišču radi dokazanih nepoštenih dejanj, v dobi, ko je enostavna pravica samoodloče-vanja posameznika in naroda v državi pogažena v biato, v dobi, ko se mačehsko deii „enakopravnim“ dvojna mera in prevladuje krivica nad posameznikom in narodom —• je naš klic po pravici zeio upravičen! Streti hočemo krivico in vse, kar se ne sklada s svetostjo pravice!
5.	Republiko Sy obode, Bratstva In Enakosti hočemo! Visoka so vrata dvorskih palač, ali vanje ne moreš drugače kakor s skrivljeno hrbtenico. V narodu mora vsplapolati zavest prave svobode, ki ima seveda tudi svoje meje, ker drugače bi bila to anarhija (brezvladje). Naslovi, ki visoko done, vzgajajo suženjsko
servilnost, ki ni nikdar bila iskrenost in tudi ne bo. Nezadovoljnost je sicer prikipeia do vrhunca, ali naša lena suženjska kri kvečjemu stisne pest (največkrat v žepu!) in skozi zobe sikne polslišno kletev. Dvorski pomp in humbug je napravil razliko in prepade med stanovi in razdelil ljudi, rojene iz iste ljubezni, pod istimi bolečinami, ljudi, ki bodo strohneli vsi enako — v nižje in višje, v plemstvo in plebejce, proletarce, takozvane „Obere Zehntausend“ in še v druge plasti.
Vsi smo bratje v Kristusu; vsi srno ljudje z enakimi čustvi in potrebami, zakaj bi se tedaj ločili v kaste in razrede! — Ta servilnost „nižjih“ pred „velikimi“ pa je rodila hinavščino, v treznih glavah pa odpor. — Težek bo boj za odstranitev razlik od spodaj navzgor, zato morajo ponižani in razžaljeni začeti ta boj in ne priznati laži umetne razlike človeka od človeka brata !
'-- Mir in ljubezen vsem!
Aleluja teptanemu narodu!
Roman Bendé.
A. K. (Praga) :
MI smo bili In bomo Slovenci.
(Izv. por. M. Str.)
Ako se ozremo v preteklost, vidimo, kaj smo bili in kaj naj zopet bomo. Pri tem pa moramo odložiti vse predsodke, koje so nam naši sosedje, osobito Nemci in Italijani o Slovanih vcepili.
Slovani so že v davni dobi v svoji skupni domovini severno od Karpatov živeli, v svojih državah, od kojih so osobito znane: zapadno od Podlesja država Venedov, prednikov Poljakov, Čehoslovakov in Lužičanov, iztočno od Podlesja država Antov, prednikov Velikorusov, Ukrajincev in Belorusov, ter južno od Podlesja država Slovenov, prednikov Slovencev, Hrvatov, Srbov in Bolgarov.
Sloveni so se začeli v v'ečjih množinah v VI. in VII. veku seliti na jugoiztok Evrope, kjer so vstopili v zgodovino pod svojim etničnim imenom „Sloveni“. Od tega narodnega in državnega imena „Sloveni“ še danes med ljudstvom živč sledeče variante:
1.	„Sloveni“ v Benečiji, Prekmurju, Macedoniji in v Traciji.
2.	„Slovenje“ v Somcdjski županiji.
3.	„Slovenci“ v Koroški, Stirski, Kranjski in Primorju.
4.	„Slovinci“ v Istri in v Dalmaciji.
Sloveni niso mogli radi prirodne
neprikladnog nove domovine in vsled tedajnih političnih odnošajev v polnem obsegu obnoviti svoje slovenske narodne države, koja bi se mogla razprostirati od virov Mure, Drave in Soče do Jadranskega, Egejskega in
j Črnega mona. Tako je se zgodilo, da i je na mesto jedne slovenske narodne države vzniklo več slovenskih plemenskih državnih tvorb, med kojimi so najvažnejše: Kbrotanska, Hrvatska, Srbska in Bolgarska. Na tak način so poleg narodnega imena „Sloveni“ vznikla plemenska državna imena „Korutani“, „Hrvati“, „Srbi“ in „Bolgari“.
l oda pleme, koje je zgodaj iz-gubilo^ svojo politično samostalnost, je z njo tudi sčasoma izgubilo svoje plemensko politično ime. Tako so zapadni Sloveni izgubili svoje plemensko politično ime „Korutani“, ker so zgod ,j izgubili svojo politično samostalnost, ohranili so si pa etnično ime „bioveni“ v varianti „Slovenci“ v korutanskih deželah: na Koroškem, odrskem, Kranjskem in Primorskem. Ako bi Slovenci stremeli po obnovitvi svoje države Komtanske, gotovo bi zopet oživelo plemensko politično ime „Korutani“.
Pri drugih plemenih pa, kakor pri Hrvatih, koji so si ohranili nekako politično samostalnost, ter pri Srbih in Bolgarih, koji so si obnovili svojo politično neodvisnost, je se zraven plemenskih političnih imen „Hrvati“, „Srbi“ in „Bolgari“ dolgo časa rabilo v književnosti še tudi skupno etnično ime „Sloveni“, četudi v različnih variantah, kakor n. pr. „Slovenje“, „Slovjenci“, „Slovinci“, „Slovinje“.
Ako še danes narod govori po Benečiji, Primorski, Kranjski, Koroški, Stirski, Prekmurju, Šomodjski županiji, Dalmaciji, Macedoniji in po Traciji slovenski in ako je še pred več nego sto leti tudi po onih krajih, koder se danes govori hrvatski, oziroma srbski in bolgarski, istotako govoril slovenski, je to dokaz, da je to v resnici narod Slovenov, koji ima že po načelu samoodločbe pravo, da se njegovo ime „Sloveni“ upošteva ter uvede zopet v književnost in v javno življenje.
Iz ravno navedenega je dovolj jasno, da še danes med ljudstvom živeče starodavno narodno in državno ime „Sloveni“ že od pamtiveka spaja vse južne Siovane v jedno narodno celoto, takorekoč v jeden liaFod v širšem smislu besede, koji se ni etnično, pač pa politično razcepil na Korutane (Slovence), Hrvate, Srbe in Bolgare.
Po tern takem država Srbov, Hrvatov in Slovencev v resnici ni drugega nego deloma obnovljena država Slovenov. Ako je teinu tako, čemu tedaj hoteti nasilno ustvariti iz Hrvatov, Slovencev in Bolgarov narod Srbov, ko v resnici že eksistuje narod Slovenov, kar je treba le še priznati. In čemu iz Slovencev, Hrvatov, Srbov in Bolgarov hoteti umetno ustvariti nekak narod Jugoslovanov, ko je v resnici že tu od pamtiveka narod Slovenov, kar pa je treba videti, ko se med narod gre z nezavezanimi očmi.
Šele, ko se popolnoma emancipu-jemo od kulturnih vplivov Nemcev in Italijanov ter se brez vsakterih predsodkov približamo k svojemu narodu, spoznamo dušo in srce njegovo ter se prepričamo, da smo nekaj iskali pri tujcih, kar imamo v bogati meri
4.
Tam v kopališču pranje letno je z milom „Zlatorog“ prijetno, ko polne pene vse so banje, c’io dame kukajo skoz* špranje.
Pazite jjsfs nakupu, da se Warn izpeli pristno „Blaierog-5 sroiio?
(Nadaljevanje sledi.)
v svojem narodu. In tedaj vzkliknemo mi, ki smo bili prisiljeni se med tujci vzgajati, v svojo veliko veselje: „Bili smo in bomo Slovenci“ ! — A. K.
Indusfrljslio-obpfna razstav, združeno e specijalne miitm noji-nliih UMim v ioriboru.
(Od 10. do 28. avgusta 1924.)
Vsled splošne zahteve in želje mariborskega obrtništva in obrtništva cele mariborske oblasti, se je sestavil konzorcij, kateri si ie nadel nalogo prirediti letos v mesecu avgustu od 10. do 28. avgusta splošno razstavo industrijskih in obrtnih proizvodov, ter posebno razstavo vajeniških izdelkov. Na razstavo se prepusti tudi inozemske tvrdke s takimi predmeti, ki se v naši državi ne izdelujejo in pa z onimi predmeti, ki se sicer v naši državi izdelujejo, se pa iz kjerkoli vzroka razstave ne udeleže. Zato je v interesu vsakega obrtnika, in industrijalca, da se razstave udeleže kar stori letos tem lažje, ker se bodo cene prostorom znatno znižale od prejšnjih rastav. Vajenci bodo prosti vsakega plačila ter se bodo njihova dela po objektivnih strokovnjakih ocenila ter nagradila, vrhutega po dobe isti še krasno izdelane diplome. Obrtnikom mojstrom polaga konzorcij razstave na srce, da vplivajo na svoje vajence ter jim prigovarjajo in pomagajo k udeležbi na razstavi, kajti čast vajenca, je tudi čast mojstra. Razstava vajeniških izdelkov ne bo le izpodbuda k nadaljnemu napredku vajenca, marveč mora pokazati širšemu svetu kvaliteto našega obrtniškega naraščaja v Jugoslaviji osobito pa v mariborski in ljubljanski oblasti v Sloveniji.
Ker so razni listi prinesli vesti, da se s prirejanjem razstav v Mariboru preneha, je neobhodno potrebno, da se nekoliko pojasni kako je prišlo do zaključka zopetne prireditve. Mariborski obrtniki, ki so na zadnjih razstavah dosegli poleg velikih moralnih tudi lepe gmotne uspehe so bili iznenađeni o vesti, da se razstave v Mariboru ukinejo ter zahtevali, da naj se z istimi nadaljuje. Posamezne strokovne obrtne zadruge so bile torej prisiljene najti iz te zagate izhod in so vsled tega stvorile za enkrat konzorcij, ki bo razstavo finaciral in bo skrbel, da čim preje skliče anketo industrialcev in obrtnikov, ki bi bili voljni sodelovati v razstavnem odboru. Na tej anketi se izvoli predsedstvo in
ostali razstavni odbor. Glavni povod za zopetno prireditev razstave pa so bile številne prijave za udeležbo (do sedaj se je definitivno za razstavo priglasilo čez 70 obrtnikov in industrialcev različnih strok) na razstavi kot razstavljalci. Ker je v tem uspeh razstave že v naprej zasiguran, je konzorcij uverjen, da bo vsak, kdor je za razvoj in napredek naše industrije in obrti, to prireditev rrmotno in moralno podpiral, ako dela drugače dela pač proti interesu obrtnika in industrijalca. Ta prireditev bo strogo nestrankarska, kjer ne bo nikdo svojih osebnih koristi iskal, dala bode le priliko našim industrijalcem in obrtnikom, da si pridobe nove zveze, reklame in ugleda. Zato se bo skušalo pridobiti v odbor voljne delavce vseh strank in strok, ki bodo deiaii v prid domači obrti in industriji. V kratkem se bodo razposlali prospekti in prijavmee z razstavnim redom, kjer bodo navedeni vsi potrebni podatki in informacije glede udeležbe na razstavi.
RAZNE VESTI
mmk m po sì#etu
Kocka je padla. Pašič je poda! svojo demisijo. Vlada je nezmožna; parlament bo 3. maja razpuščen. Volitve bodo v nedeljo, 3. avgusta. — Pašičeva hčerka gdč. Dara Pašičeva bi rada poročila eks-prestolonaslednika princa Djordja Karadjordjeviča, ki pa po poročilih srbskih listov nima za to najnovejšo šahovo potezo pravega navdušenja oz. poguma. — SKS se je po avtentičnih poročilih odločila za kooperacijo (sodelovanje) v pokretu naše republikanske ideje. Kakor je ta pojav le dokaz, kako zmagovita je naša čista ideja, tako je verjeti tudi izkušenim politikarjem, ki domnevajo, da misli SKS na ta način po hrbtih republikansko-mislečih kmetov priplezati do Pašičeve brade. — Vladni demokratje in radikali, ki so vpregli svojčas v svoj voz nemškonacijonalne poslance so sedaj, ko so isti stopili v opozicijo razpustili kuiturno društvo „Schwäbischer Kulturbund“. — Hugo Stinnes, veliki finančnik in svetovni industrijski organizator je dne 9. t. m. umrl v Wesiensanatoriumu pri Berlinu. Njegova smrt je za Nemčijo velika izguba. — Papež je zapustil 15. t. m. prvič po 1. 1870 Vatikan, kar je iz-vanreden dogodek za Rim. — V
Angliji so začutili močne potresne sunke. — V Turčiji so zaprli vse krščanske šole, -četudi so razun sv. razpela odstranili vse verske znake.
—	Alkoholni monopol so uvedli v turški republiki. — Mesto Budapest je radi stavke tipografov (črkostavcev) še vedno brez časopisov. Pogajanja so brez uspeha. — V Hamburgu je velik požar uničil 40 vagonov in mnogo jeklenih rezervoarjev za ogljenčevo kislino. — V Budimpešti imajo tako velik vodovodni davek, da je voda postala dražja od vina. — Fašisti v Italiji so se s številnimi nasilstvi ob volitvah zopet pred svetom proslavili.
—	Na Bavarskem so imeli volitve. Hitlerjeva stranka je dobila večino glasov. — Na Francoskem bodo imeli 11. maja volitve; ožje volitve bodo na dan 15. maja. Zbornica se snide 1. junija. — V nedeljo, dne 13. t. m. je bil grški plebiscit za monarhijo ali republiko; za republiko je glasovalo kljub nasilni agitaciji monarhistov 70% državljanov.
—	Švedska postane republika? Za tozadeven predlog so pri glasovanju manjkali 3 glasovi za večino. Povsod se svita, zakaj bi pri nas ostala tema?!
—	Naše republikansko gibanje dela nervozne vse stranke, najbolj pa SLS, ki je s svojim monarhističnim republikanskom in avtonomističnim centralizmom zaigrala vse karte. Ljudstvo je prezrelo, da bi se dalo dalje zavajati od mnogoličnih fraz. — Naš kralj ie odlikoval laškega urednika Mario Nordio („Piccolo“) z redom sv. Save, najbrž v priznanje za uspešno šuntanje fašistov proti primorskim Slovencem in Hrvatom!— V južnih krajih naše države so pomladanske vode po-
vzročile velikanske, katastrofalne poplave. — Bunjevačka partija se združi s HRSS (Radičeva stranka.) — Neki vrtoglavi elementi ščuvajo na vojno z Bolgarijo, ker bi radi nekaj dobili! — Bolgarska vlada je prepovedala vse liste makedonstvujučih. — Rusija se radi Besarabije noče vojskovati z Rumunijo. — Grški kralj je pred plebiscitom izdal na narod jokavi proglas, ki mu je dal slabih 30% glasov, kljubtemu, da zaključuje: „Upamo, da se skoro povrnemo Mi v Grčijo po svobodni volji grškega naroda“.
ZANSMIVOSTt
Slovenske manjšine v Avstriji. Slovenske manjšine v Avstriji 1. 1920 ugotovljene na podlagi uradnih statistik: Dunaj 16.695 ali 0‘90%; Dolnja Avstrijska dežela 5.897 ali 0'40%; Gornja Avstrijska 2.086 aii 0-24%; Salcburška 1.895 ali 0.88%; Stirska 77.381 ali 8-11 <%; Koroška 126.778 ali 34-58%; Tirolska 4.231 ali 1.38%; Vorarlberska 728 ali 0 54%; Burgen-landska 75.398 ali 25-81 %. Skupaj 311.089 ali 4-84%. Avstrijski Nefnci vedo svoje slovenske manjšine tako terorizirati, da se ne upajo g’asiti za svoja manjšinska prava, zajamčena njim v mirovni pogodbi in v avstrijski pogodbi in v avstrijski ustavi. Slovenske manjšine imajo tem težavnejše stališče, ker se gospodarski slabe in zato gmotno odvisne od Nemcev. Na nje se pozabiti ne sme in se tudi ne pozabi. Zatorej ne obupati !
Najstarejši časopis na svetu. Službeni list kitajske vlade „King-Itan“, ki izhaja v Pekingu, je dosegel starost
Kolečka Ivanovič:
v
Študentje,
(Novela.)
(Konec.)
Na postaji je stala Slava in gledala za njim in mahala z robcem.
—	Zakaj je bil tako oduren, toraj me res nima rad.
—	Ne, ima Vas rad, toda to ga boli, da Vi sploh dvomite o njegovi ljubezni, ko pa Vam je hotel milo povedati, je moral iti in da ste ga klicali Vi, ni mogel razumeti.
—	Ne bo srečno ušel, jaz slutim, in ga imam vendarle tako rada.
... Vlak je puhal in žvižgal, rosna para je hitela pod nebo, nad strehami vozov pa se je valil gost, črn dim ... Kovač je sedel v zadnjem vozu in premišljeval, zakaj ni bil s Slavo bolj prijazen, si potegnil čepico na oči, se naslonil na okno in komaj slišno dejal :
—	Ljudje, vesteh, da smo nedolžni, nedolžni smo, ne znamo niti, kaj je ljubezen; vse okoli nas je mrko in temno, kot vlažna, meglena jesenska noč. Pred nami se poigrava življenje v vsem svojem sijaju in veselju, mi pa živimo samo svojim idealom, ki niso nikdar izvršljivi. Ljubimo vas, hočemo vam dobro, zato pa nas preganjajo, dnevi nam postajajo še daljši in pusti, kot po zimi, ko tuli in žvižga burja ob oglih cest.
Mimo so hiteli brzojavni drogovi,
pred oknom se je razprostirala dolga, široka ravnina iz katere je hiapelo in gosta megla se je dvigaia iz tal. Tu in tam so se pokazale posamezne vasi in njih zvoniki ter hiteli v daljavo. Solnce je sijalo, povsod okrog je ležala rahla, čisto tanka megla ter se lesketala v solnčnih žarkih. Tu in tam je sedela kaka ptica in pela; na nekem mestu se je pokazala cesta in par kmetov, ki so tirali živino; sedaj in sedaj je bežala kaka plašna žival pred hrumum vlaka, iz katerega je pihala para in se dvigali oblaki dima. Vlak je hitel naprej, se ustavljal pri manjših postajah, zopet zaropotal in peljal naprej, kolesa so se sukala enakomerno in kot da niso čisto okrogla, so se vozovi dvigali in padali in zaporedoma se je slišalo: dum — dum. Ko je vstopil sprevodnik, je vrgel čepico raz oči in na dolgo zazeval.
—	Kdaj pridemo do kakega večjega mesta. _
—	Še šest postaj.
—	Kako dolgo stoji tam?
—	Danes bo stal dalj časa, tako mi je pravil pri zadnji postaji nek uradnik, ker bodo preiskali vi... ne smem, sem se spozabil, je uradna tajnost.
Tu se je domislil, da je gotovo obveščena dotična policija, da se nahaja v vlaku, premišljeval je kako bi se mogel skriti, toda nič pametnega mu ni padlo v glavo in zato je sklenil skočiti z vlaka in potem bežati, ali pa se odpeljati z drugim vlakom.
—	Gospod sprevodnik, kdaj gre prihodnji vlak čez mejo?
—	Prvi? Eden pride sedaj za nami in nas v prihodnji postaji prehiti, toda ta gre direktno in se na našem ozemlju več ne ustavi.
—	Hvala, vzamite prosim par cigaret.
Pogledal je skozi okno, če ni mogoče kak ovinek, kjer bi vlak vozil počasneje; okoli in okoli se je razprostirala dolga, obsežna ravan, zdaj tu, zdaj tam se je pokazal kak gozd; daleč nekje ob tiru pa se je iz črne črte bleščalo nekaj v srebrni barvi ; nasip se je začel dvigati in čisto ob črni progi se je malo okrenil.
—	Gospod, oprostite, tam je gozd in ovinek, kaj ne?
—	Da, to je.
Razdalja se je vedno krajšala in kmalu je zašumel gozd čisto blizu, od drevja je v enakih presledkih odmevalo: Koder — koder ... Danilo je stopil na stopnice in pogledal naokoli, komaj kakih sto korakov proč je bil ovinek in ne daleč se je lesketala gladina reke; nagnil se je naprej in skočil ; ostra sapa ga je vzela s seboj in nekaj časa se je vrtel v zraku; vlak je drdral naprej in od dreves se je slišalo odmevanje: dum — dum ... vedno slabje in se nazadnje izgubilo nekje v daljavi. Bil je čisto omamljen in popraskan. Noge so ga bolele, obleka se mu je vsa strgala, počasi je vstal in gledal, daleč, daleč ob tiru se je pokazala črna pika.
—	Bog daj, da pridem srečno na ta vlak! Toliko nevarnosti sem srečno prestal nocojšnjo noč in danes, samo sedaj mi še pomagaj in rešen sem... Sicer pa zakaj? Skrijem se v gozdu in potem grem peš, počasi že pridem.
---------Ne usoda me kliče moram,
Slavica zdrava; samo to bi rad znal, kaj bodo po moji smrti delali študentje.
V tem je pridrčal vlak; od njega je puhala gosta, bela para in črni dim, vse je bilo zavito v nekako meglo in kolesa so ropotala v divjem diru, tu in tam je gledala kaka oseba skozi okno in dihala sveži, gozdni zrak; kolesa pa so ropotala, vozovi so se majali nekako neodločno in rohneli. Z belo paro so se igrali solnčni žarki.
—	Bog daj mi srečo, dasi nisem bil pobožen!
Vozovi so rohneli, para je žvižgala iz lokomotive in ravno tedaj je za-brizgala piščalka, zaukala je tako veselo in veličastno, bela para se je smejala in se podila v oblakih pod nebo; ravno takrat se je razlegel še nek drug čuden glas, glas sove, ki je zaukala po dnevu. Kolesa so drdrala in škripala naprej v neskončnost oškropljena s tisto prijemljivo rdečo tvarino, ki se imenuje kri.
Z neba pa je sijalo solnce in odsevalo v srebrni gladini reke
Kaj se je z ostalimi študenti in s Slavo zgodilo, ne vem in ne morem povedati, ker še njih usoda ni postala preteklost.
Mu/ska Straža
Štev. 16 — Stran 3
17. aprila 1924.
1000 let. Prva številka tega časopisa, najstarejšega na celem svetu — je izšla i. 9111 Do 1. 1361 ie izhaja! „King-Pan“ tedensko, a 1. 1800 je postal dnevnik, ki izide trikrat na dan v nakladi 8000 izvodov. Jutranja izdaja se tiska na rumenem papirju in je posvečena izključno trgovini. Opoldanska izdaja na belem papirju prinaša službene stvari. Večerna izdaja je najrazličnejše vsebine, tiska se na črnem papirju z belimi črkami. Tako lahko čitajo sinovi „kraljestva sredine“, kakor nazivljajo Kitajci ponosno svojo domovino, „belo na črnem“ najrazličnejše novice in vesti iz celega sveta. Koliko ljudi misli, da je časopisje izum modernega sveta, ali, kakor vidimo, so Kitajci prehiteli za lepo število let svoje bele brate.
Moderno policijsko orožje. Policija v Filadelfiji bo nosila v bodoče razven samokresa in palice še aparat, v katerem se bo nahajal plin, ki bo povzročal solze. S pomočjo tega aparata bo mogoče par policistom pregnati velike skupine manifestantov.
Solata dražja kakor meso. Vsled dolgotrajne zime je zelenjava zelo zaostala v rasti, kar ima za posledico veliko podraženje. V Mariboru stane 1 kg solate 25 Din, medtem ko se prodaja govedina 1 kg po 19 Din. V gostilnah stane ena porcija solate 1 K več kakor dosedaj.
DOPISI
«•••
Gornja Radgona. (Krajevna kronika.) Most čez Muro so Avstrijci temeljito popravili do sredine seveda; naš del pa je obložen z robatimi hlodi, ki so za pešce vse drugo kakor prijetnost in sigurnost. To beiežimo pravočasno za slučaj, če bi se naša polovica podr'a. V tem slučaju bi prosili Boga, da na nekak način potegne s seboj tudi tisto kolibo, ki je SHS-stražnica. — Na pešpoti h je s preče; slabimi starimi nadpisi prepovedano kolesariti. Sedaj, ko so začeli motorji brneti kakor majski hrošči in frčati bicikli kakor metulji se nihče za to ne zmeni. Mislimo, da je to stvar občine, da pešpotnikom vsaj en del ceste zasigura, da se ne bo treba bati, da ta ali oni koga ne podre. — Na Spodnjem grisù še nikdo ni popiavil tistih studencev, ki so kras naše ulice in trga.— Posode za mleko so ponekod tako nesnažne, da je treba na to opozoriti sanitetsko oblast, da potrebno ukrene. Snaga je pol življenja. Radi nesnage, ki je zdravju škodljiva se pokvari mleko in je nevarnost okuženja velika. Opozarjamo okr. glavarstvo na ta ne-dostatek. — „Stare in mlade“, 4 dejansko ljudsko igro od A. Medveda smo 13. t. m. gledali na našem (t. j.
gumijeve pete 5« gumijeve podplate
mora vaš čevljar potrditi na čevlje, ^er s tem si ne prihranite samo denarja, ampak si obvarujete :	tudi noge in čevlje
POLITIČNI PREGLED
Naš čas
zahteva, da preidemo iz teoretičnega nauka na prakso. Ustanovljati se začnejo krajevne republikanske organizacije. Vsa navodila daje naše uredništvo.
Naša SHS-skupščina
bo brezdvomno 15. maja razpuščena. Nekatere stranke so že izdale volilne proglase. Upamo, da bo spontana volja vseh tlačenih na dan sodbe — ob novih volitvah sijajno obsodila radikalsko-demokratski policajrežim in bo narod poveril svojo usodo takim zastopnikom, ki jamčijo za to, da si ne bodo umazali rok s krivico in umazano korupcijo. — Preteklost je dobra učiteljica.
Uspeh, uspeh, uspeh!
Tako je začelo kašljati celokupno demokratsko časopisje in naštevalo vse bonbone za lahkoverne volilne
posojilničnetn) odru. Igra sama je nepopolna. Ker je pisatelj (recte pesnik) že 'med pokojnimi se ne more vsebinsko kritizirati. Sicer vsebuje zlata zrna iz življenja našega naioda in je zelo poučna. Izvedba iger ni bila pod prejšnjo režijo nikdar popolna (ker „popolnosti“ v tern ali onem smislu na tem grešnem svetu nil) in tudi tokrat ni bila baš sijajna. Velika, večkrat kritizirana napaka je slabo opremljen oder, siromašni in le zasilni kulisni materijal v ozki kletki (vulgo kobači). Posamezni igralci pa so pokazali sledove energične predšole in se potrudili, da so v okviru svojih zmožnosti podali svoje vloge kar najboljše. Nekateri so bili presenetljivo naravni in dobri. Zijanje in mahanje izza kulis pa je~kvarilo resnost prizorov. Tako tudi občinstvo, ki je po predinstrukciji pri prejšnjih igrah z resnostjo zasledovalo prizore, sedaj pa se spuščalo tupatam v neprikladno krohotanje. Dejstvo, daje igra čutečega gledalca tupatam vendarle srčno ganila je beležiti kot uspeh prireditve na sicer zelo osamljenem odru in je jamstvo za boljše izglede. —■ Upamo, da skoro zagledamo domačo igro s temi močmi na dostojno opremljenem odru, ker sicer je vsa prosveta, ki jo hoče gojiti ljudski oder le — „Kasperltheater“.— Neznanega utopljenca so 13. t. m. pri Meleh potegnili iz vode. Domnevajo, da je pogrešani Al. Deteljak(?) iz Terbegovec. Poškodb ali znakov nasilja ni bilo najti. Morda je nesrečnik žrtev alkohola. — Krajevna republ. organizacija se ustanovi prihodne dni. Predpriprave za ustanovitev številnih organizacij so v polnem teku.
Ljutomer. O slavnem možu, ki je celo predlagal hišno preiskavo v uredništvu „Murske Straže“, — ker je prevroče solnce stroge, a resnično potrebne kritike posijalo na glavo, polno masla vemo že nove „štikelce“, katere bi najrajše objavili za piruhe. Hočemo pa počakati toplejšega solnca, ki bo odtrgalo plazove zarjavelega snega in v lavinah zabobnelo v dolino ter podsulo vso korupcijo in umazanost. Resničnost pregovora, da se zvrne v jamo oni, ki jo drugemu koplje se bo topot izkazala. — Do-znai sem, da se je tudi v Ljutomeru izvršila nekje hišna preiskava. K temu bi mi svetovali le to, da pusti omenjeni gospod preiskati svoja dejanja in slavne čine. — Dr. Irgoliča v Mariboru lahko vprašate, kdo se razume na zemljiško knjigo, kakor „zavec na boben“. -- Torej vesele praznike in pričakujte bombo za drugič ! — Eden ki ima dober nos.
bambine. V treznem narodu pa vstaja zavest, da je dobra državna uprava dolžnost vlade in državljani imajo pravico do brezhibne uprave. Prodali so Slovenijo za skledo leče in pobirajoč drobtinice od bogatooblo-žene mize (od naših trudov bogate!) kričijo v svet: „kar oni niso dosegli, smo mi dobili, volilci, zapomnite si!“
Za prihodnje volitve
so pripravili radikali že 600 miljonov dinarjev. Tako se hvalijo radikali sami. S tem denajjem bodo kupovali volilne glasove. Če je to res, da imajo radikali toliko denarja za prihodnje volitve na razpolago, bi jim bili mi zelo hvaležni, če bi. ves ta denar vrgli v Slovenijo. Mi bi že vedeli, kaj bi začeli s tem denarjem, volili bi pa seveda po svoje, po lastni vesti in po lastnem prepričanju. Taka morala sicer ni posebno lepa, ampak hudiča je treba izganjati z Belcebubom, drugače se ga ne da ukrotiti.
Dolnja Lendava. Vsled mistifi-kacije in tedencioznih poročil v „Slovencu“ in „Narodu“ smo pomotoma poročali nekaj o dekanu preč. g. Szlepecu. Vesti niso točne, ker je g. dekan pristaš republikanske ideje in skozinskoz pravičen mož. (Op. uredn. Vedno povdarjamo, da se naj piše le čista resnica. Za laganje so drugi listi. Mi smo se čudili takratnim vestem, zato radi dajemo to zadoščenje. V kolikor poznamo g. dekana je to značajduhovnik, ki misli in dela i ljudstvom. O tem smo se overili.)
„Taboru“. Nad vse modremu tintomazu v službenem glasilu marib. grajske kleti, ki ima vso državno-politično modrost v zakupu bo treba očividno zelo izdatne injekcije posebnega možganotvornega seruma, ki ga je izumila ljudska treznost po 5 letnem raziskovanju; kajti sicer obstoja resna nevarnost, da mu zvodeni poslednji molekul „državotvorne“ soli in posuši lakajska hrbtenica. Bog jim razsveti egiptovsko temo v lobanjah; kajti drugače se jim utegne zgoditi, da bodo pod vtisom „republikanskih“ vampirjev nehote blagoslavljali, četudi hočejo proklinjati. — Lažidemokrati (slovenski) niso državotvorna, ampak državootrovna sila! — Sedaj že dobiva „mali republikanski prepisavčik“, „Slobodni dom“, da bo veleučenim političnim original-pis-marjem povedal še to in ono. — R. B.
V znamenju zavezništva. (Izv. dopis.) Dne 8. aprila t. 1. je vozil rumunski dvorni vlak z kraljem Ferdinandom, kraljico Marijo in mnogobrojnim spremstvom skozi Slovenijo. Za zadovoljiv in neoviran prevoz rumunske kraljeve dvojice po našem ozemlju so poskrbele naše oblasti z dvodnevnim zastraženjemželezniške proge po vojaških in civilnih stražah. Vse to gotovo iz prijaznosti, ker so nam „zavezniški“ Rumuni skoraj istočasno pri izpraznjevanju nam pripadajočih obmejnih krajev naše prebivalstvo do golega izropali, upostošili naše urade in ves inventar odvlekli s seboj, tako da je v zadevi tega „iz-praznjevanja“ vložila naša vlada protest pri rumunski vladi... Lažni blesk kraljev sicer zatemnuje to nepravdo, ljudstvu pa odpira oči, da bo jasno razločilo bistveno razliko med republiko, kjer prevladuje pravica in monarhijo, kjer se na dvorski pomp in humbug več da, kakor na interes državne celote.
Laško pri Celju. Vojaški begunec Deželak iz Sv. Ruperta nad Laškem je bil aretiran in pripeljan v tukajšnje občinske zapore, imel je roke zvezane,
vkljub temu se je ponoči proti jutru dne 10. aprila t. 1. obesil.
Laško. Inteligentno klofutanje se je vršilo dne 10. aprila t. 1. ob 2. uri zjutraj v gostilni Gradt Laško „lep napredek“! Svevednež.
Velikonočni pozdrav naših fantov iz Črne gore: V imenu vseh slovenskih fantov — vojakov v Črni gori pošiljava podpisana najlepše velikonočne pozdrave vsem čitateljem „Murske Straže“, vsem prijateljem in znancem in našim pridnim slovenskim dekletam (tu pravimi tisti stvari „de-vojka“). Želimo, da obhajate praznike Vstajenja zdravi in zadovoljni. — Vojnika Alojz Mauko in Valentin Peklar, doma pri Gornji Radgoni v imenu ostalih.
Iz Macedonie pošiljajo slovenski fantje — vojaki najiskrenejše velikonočne pozdrave želeč, da bi teptani, v grob brezpravnosti položen slovenski narod dočakal skoro svoje Vstajenje. — A. K. Štip, v imenu mnogih, ki ne morejo domov, da bi slišali v srce segajočo pesem slovenskih velikonočnih zvonov.
Velikonočni pozdravi naših fantov vojakov. Živela prlekija: Vsem prijateljem, dekletam oziroma čitateljem „Murske Straže“ želimo prav vesele velikonočne praznike. Avijatičari I. Vazduhoplovne komande: Ivan Stajnko, Mekotnjak pri Ljutomeru. Josip Kosi, Mekotnjak pri Ljutomeru. Franjo Škorjanec, Stara cesta pri Ljutomeru. Franjo Kolarič, Kokoriči pri Ljutomeru. Josip Mlinarič, Mala Nedelja pri Ljutomeru. Pepi Horvat, Sv. Jurij ob Ščavnici. Franjo Grosman, Maribor. Ivo Pevec, Ptuj. Pavel Šešerko, Ptuj. Ivan Matjašič, Ptuj.
Sv. Križ pri Ljutomeru. Bralno društvo uprizori na velikonočni pon-deljek pretresljivo ljudsko igro „Razvalina življenja“ po večernicah v Siomšekovi dvorani. Spored obsega tudi petje in tamburanje. — Igra se ponovi v nedeljo dne 11. maja z istim sporedom. Pridite v obilnem številu, ne®bo Vam žal“.
Lepota? Svežost mladosti? Priljubljena vnanjščina? Vse to si lahko prihranite in zabranite prerano ostare-lost edino z racijonelnim negovanjem vašega obraza, vašega telesa, vaših las in zob ! Izvanrednega delovanja so že črez 25 let priljubljeni Elza-preparati za negovanje lepote: Elza-obrazna in kožo obvarujoča pomada (2 lončka s pakovanjem in poštnino 25 dinarjev), Eiza-pomada za rast las (2 lončka s pakovanjem in poštnino 25 dinarjev), Elza lilijno milo lepote (4 kose s pakovanjem in poštnino 40 dinarjev in 10% nadoplatka) in drugi Elza-preparati kakor Elza cvet za lase, Eiza-voda za usta, Elza-kolonska voda itd.; adresa: Lekarnar EUGEN V. FELLER, STUBICA DONJA, Elzatrg št. 326. Hrvatsko.
Urednost tujega denarja.
Zagrebška borza od	16.	aprila	1924.
1 dolar	80	Din 50 para	
100 avstrijskih kron	~	. H	»
1 čehosl. icrona	2	n 40	9f
1 engl. funt	350	* 50	n
1 italj. lira	3	n 60	rt
48 miljard nem. mark 1		n	rt
100 madž. kron	—	» io	rt
1 franc, frank	4	„ 70	rt
1 cekin 20 kron	300	99	rt
1 Švicar, frank	14	» 20	n
1 rumun. lei	—	„ 40	rt
Imamo še na prodaj nekoliko tisoč prvovrstnega
cepljenega trsia
vrste bela klevenjka (Weiß Clevner), šipon (Mosler), laški rizling (Wälschriesling), in muškatni silvanec (Muskat Sylvaner).
Tvrdila datar Bonvier, 6. Radgona
HRANILNICA IN POSOJILNICA v RADINCIH
v.	z. z n. z.
obrestuje sloge po nojvišji obrestni meri
!| daje raznovrstna posojila in j izplačuje dvige brez odpovedi.
račun ček. urada št. 12.168.
UREDNIKOVA POŠTA
Gornja Radgona. Preosebno in ni dokazov. Za obrekovanje pa se ne čutim sposobnega. Na to imajo drugi patent. Zdravi ! — Drugi. Ptič se v zraku počuti dobro, svinja v gnoju, nekateri pa v obrekovanju« — Orožništvo še nima uspeha. Vaša navodila so dala dobro smer! Hvala. — Radenci. Začnemo skoraj. Po osebno danih navodilih glede ustanovitve krajevne republ. organizacije poučite vse, ki se zanimajo! — A. Št. Bučečovci. Seni doma vedno zjutraj. Kdor pride z ljutomerskim vlakom, me najde. Ako nujno, prosim pismeno ! — Ljutomer. Pride. Hvala za podatke. Za sedaj le bolj na splošno. — Vsem. Pišite kratko, jedrnato, le na eno stran papirja. Vedno strogo resnično in dostojno. Nikdar ne morem tega dovolj nagiašati. To je naše najboljše orožje. Vse neobjavljeno pride, ako že ni v košu. .
Lastnik, izdajatelj, glavni in odgovorni urednik: Roman Bendé, novinar.
Tisk: Tiskarna Panonija v Gornji Radgoni
tab Mftüils pusille
želi vsem svojim odjemalcem in se priporoča za obilen obisk trgovec
Anton Korošec, G. Radgona.
Kar Vi'potrebujete, to je Eisa-fluid. To pravo domače sredstvo, katero precene Vaše bolečine! Poizkusna pošiljka Din 27-—■ Lekarnar E v g. V. Feller, Stubi c a Donja, Elzatrg št. 326, Hryatska.
Raising«
Ministrstvo trgovine in industrije je dovolilo občini trg Veržej tri letne
m sicer se vršijo :
1.	na dan 6. maja.
2.	na dan 29. septembra (Mihaljev
sejem).
3.	na dan 30. novembra (Andražev
sejem).
Po dolgih letih se bodo od sedaj naprej živinski in kramarski sejmi zopet redno vršili kakor svoječasno in sicer se vrši prvi živinski in kramarski sejem 6. maja 1924.
Živinski sejem bode na občinskih tratah, kramarski sejem pa na glavnem trgu v Veržjsju.
Živinski je za govedo, konje, svinje, drobnico, na kramarski sejem pa se lahko pripelje blago vsake vrste, poljski pridelki, perutnina, lončarska roba itd.
Vsi interesenti naj obiščejo prvi sejem dne 6. maja.
Županstvo trga Veržej
Franc Seršen, župan.
© ©
® Do 20 besed ® 9 8 Din, vsaka $ ® nadaijnabe- ® 9 seda 50 para @ © več. @ ® ©

MALI OGLASI i
Enostolpna 8 Petitvrsta © ali njen pro- © štor 1 Din @ S	50 p. 8
® ®
>99®ee»®9®e9«9®ee®®®®®®®®®®®®®®e®e®ooe®e«e®c®e®c
v Gornji Radgoni št. 88 na giavni cesti dobroidoča gostilna z zraven stoječimi šta-iami za tujce-voznike kakor tudi za govejo živino in svinje štaice, vrti, ena njiva in gorice s hišoj vse v dobrem stanu ter biizo 3 orale polne šume. Cena zmerna.
Stavbeni prost©?
z lepim vrtom na najlepšem prostoru tik cerkve v Gornji Radgoni, se takoj proda. Vpraša se pri Ivan Kovačič, Maribor, Koroška cesta 10.
StraÌ®f9̧HÌ POUk
daje Solida ICotsSj MaršfeePj Krekova ul. 6.
SObflPiGO zanesliiv0 m pridno
Starejšo mm,-, M išče z k takoj. Ponudbe na Etotel Stertiaa» Ljutomer.
Pösafnesni ^etsk
v knjigovodstvu, korespondenci in stenografiji daje Kovaš, Maribor, Krekova ul. 6.
§f>. nnntlai 1 dobroohranjen mlatilni mia-1*11 |lSFyà-tì&ij tirni stroj 55.000 kron, 1 novi mlinski cilinder, 2 m dolg, in večja množina gnoja za gorice ali njive. — Peter öySrkss, mlin w Luf^ercšh
za prodati, 2 para kamnov, 1 valjar, na dobri vodi s posestvom in stanovanjem. Vprašati pri lastniku Matija Koler v Črešnjnevcih p. Gornja Radgona.
Mlin
iz poštene hiše se takoj sprejme v trgovini Franc Korošec, Gornja Radgona.
Ufenee
Proda se
Ig »mag 11	dobra in zanesljiva, ki razume
«Ul WiiJfiSf tudi gospodinjstvo se sprejme k malemu posestvu. Ponudbe na upravo lista.
QOOO litrov dobrega jabolčnika ijiiiirv proda poceni uprava
graščine G, Cmurek, pošta Marija snežna.
Ilženca spretate
©ustav Staass, mizarski mojster v Beltincih (Prekmurje).
■ 5 :■ il ' 1
se je dne 29. marca 1924 _	en povrinik (manti) od
Spodnjega Krapja do Veržejskega mosta. Pošteni najditelj naj oglasi najdbo uredništvu "„M. Straže“.
syglg-ja na več parov, sadonosnik, paš-I^lllll nik, vrt v dobrem stanu, vse zidano na dobrem prometnem kraju se zavoljo starosti po primerni ceni proda. 60 vodnih konjskih sil, ki bi se dale izrabiti za druge industrije, za tkalnico platna ali žago. Zanesljivi kupci naj se zglasijo v Pristavi št. 17 pri Ljutomeru.
9® ®« e 8 9
e
«
«
9
e
>®eeo9t>0o«®9C#e9®e»«s®
9®«6®»Q9»••••••••
Zastonj
se danes nič ne dobi, pač pa pri meni poceni
Zastonj
vedno velika zaloga
traverze, vsakovrstno železje, okovi (bešlegi) in pohištvo, mizarsko, ključavničarsko in razno drugo orodje, črna in pocinkana pločevina (Biech), prave vajcoske motike in sekira, kuhinjska posoda, bakreni in litoželezni kotli, apno, prima portiand cement, deske, trstje, strešna lepenka (Dachpappe), ter, karbolinej, firnež, razne barve in laki, modra galica, žveplo, rafija, plašči in pneumatične cevi za kolesa (bicikle). — Vse vrste moka, sol, riž, indo in druga raznovrstna špecerija. — Kupuje vse vrste poljske pridelke po najboljši dnevni ceni
Franc Korošce, Gor. laiona

Prlložnostol nakup
Ivan Pfeiler, mesar v Cmureku prodaja svojo hladilno napravo (8.000 do 10.000 kalorij) z amonjakovimi kom-presami in reberne cevi (Ripnenrohren), generator za led z 22 celicami ter 6 HP moror na surovo olje. Cena nizka, franko Mureck.
©@©©®©@©
© ©
S Mm vagone«? %
Z ÉininnRDl'
o
Bili IBS 5
letnika 1923
je naprodaj po zelo zmerni ceni.
© ua^iuu£fj yu nei» Giacili j lcui. ©
I Vprašati v upravi Murske Straže. |
e	®
e®®®©a'3e®®0®®«a©®es®o®sffiO9®s
predmeti: Aida, Ada, Marija, Herkules, Konkordia, svila in volna za jumpere, berlinska
svila za šivanje, ter razne druge
potrebščine veletrgovina
G
11
ZAGREB, Ilica 45.
Telef. št. 2/56. Brzojavni naslov : Svadrug.
p P
1||
Hi
cement, apno, strešno lepenko. tesan les za kompletna ostrejša, late in vsakovrstne deske kupite najceneje pri
iS
it
m n
jifig
L_
SII
I“
P m p
«šlsai
stavbeno podleti«
e®©©®eeses © © 0®®®eo®e®so®®ge©a
I Barvajte j
I pirtshe le z
ni si soseda kar ti povem ako rabiš
volneno blage
za ženske in sukno za moške obleke, tiskaninè (druck) cefir, belo, rujavo ali pisano platno ter sploh kaj manufakturne robe, pojdi kupit v veletrgovino R. Stermecki v Celje kjer mi vsi kupujemo in kjer je največja zaloga in najnižje cene. Trgovci engros cene. CeillUŠ Zastonj.
Silil lili SIS lil II © ii§i §§!§§!§ iSiililii ifSIII«! iliillil
Velika kmetija se proda!
Stano.valsko in gospodarsko poslopje zidano in z opeko krito. Zraven spadajo njive, travniki, sadonosniki in gozdovi, vse v najboljšem stanu. —• Iz sadonosnika se pridela letno do 20 polovfljakov pijače. —
Gozdovi so polni. — Kupci e naj oglasijo uri
1 Vincenc-u Korošec v Zg. Voličini
«2	pošta Sv. Lenart v Slovenskih goricah.
m
©s
®®
©s
©©
e©
V
1SSIISS8ISSSISS8SSISS limili l!l!lllg8SllllllSI8lllll§i
lazširjajte „ìiìféì Stražo
Ü
9 ? 1 S 1 1 ! i 1

w
IV®N KOVAČIČ
sää! Ko ?!S2SaEfflÄl®
¥@iilta zaloga stakla persela«»®, Sip© sa ©gledala, vsakovrstne p©s@sO@» svetilke itd. iiliiiilfif! Ws© p® naJniSJi ceni.
Teina In solidna postrežba
I
I Poskusite In prepriialte se

OBRTHa BAHRI, mmmiKaV UÜT0MERU
m
I!
Tel. Insertarti, štev. 2 izvršuje ws@ bančne transakcije nalkulantaeie	* céit!Vi!*12.V726
i