Uredništvo: Schillerjeva cesta štev. 3, na dvorišču, 1. nadstropje. * * Rokopisi se ne vračajo. * * List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne. * * Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne. * * Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. * * Anonimni dopisi se ne uva-žujejo. Upravništvo: Schillerjeva cesta Stev. 3. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25'— polletno ... K 12*50 četrtletno . ,. . K 6"30 mesečno ... K 2*10 Za Nemtljo: celoletno ... K 28"— za vse druge dežele i. Ameriko K 30 — Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (Inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust Posamezna štev. stane 10 h. Celje, v četrtek, dne 3. junija 1909. Stev. 124. Telefonska številka 65. Čekovni račun 48.817. Leto I. Slovanska posvetovanja v Petrogradu. Zavest, da so se slovanske razmere v minolem letn v celoti tako zelo poslabšale, je uplivala, nekoliko tndi na zbrane delegate, a ni jih potrla ter jim tndi ni odvzela da niti skalila prepričanja, da zastopajo dobro in pravično stvar, ki zasluži potu in žrtev najboljših sinov slovanskih narodov. Zaupanje v samega sebe in v dobro stvar se kaže tndi v tem, da so vsi udeleženci tega shoda odkrito govorili in pogumno slikali stvari in razmere tako, kakoršne so v resnici. Ta odkritosrčnost in resnicoljubnost bode v prav izdatni meri pripomogla k pojas-nenju položaja in bode zbližanje slovanskih narodov zelo pospešila. Tu podajemo kratko poročilo o prvem posvetovanju, katero je s priznano spretnostjo vodil predsednik slovanskega odbora dr. Kramàf. V svojem uvodnem govoru je pojasnil dr. Kramàf postopanje Čehov v aneksij-skem vprašanju. „Nam Čehom in še posebno meni so se delala očitanja radi našega postopanja v bosanskem vprašanju. K tem u se je pridruževalo očitanje avstroslavizma, dočim mi Čehi prav težko občutimo, da ni prišlo v vprašanju rusko-poljskih odnošajev do nikakega napredka. Ko smo stavili temelje novoslavizma, smo si bili v svesti, da moramo respektirati meje driav, v katerih živimo. To je bilo rečeno v Pragi in tukaj. Aneksija Bosne in Hercegovine je našla slovanstvo nepripravljeno." Sam govornik ni pred aneksijo verjel v nje zmožno*st, ko je pa do nje prišlo, je bilo prvo vprašanje, kaj bode storila Rusija, o kateri se je govorilo, da z aneksijo ne soglaša. Avstrijski Slovani, zbrani v delegacijah v Budimpešti, so se takoj sešli in so soglasno sklenili, da se z obzirom na naš položaj ne morejo izreči proti aneksiji, sklenjeno pa je bilo izreči svoje simpatije Srbom in zahte- vati za nje politično in kulturno svobodo. Avstrijski Slovani imajo težek položaj. O poslovanjenju Avstrije je nemogoče resno govoriti, gre jim za to, da bi Avstrija ne delala nemške politike, da bi ne postala predborite-ljica Dranga nach Osten. Ne bilo bi prav, ako bi avstr. Slovani delali tako politiko, katera bi dajala Nemcem možnost, da bi je tlačili in preganjali. Kar je bilo mogoče, še je v bosanskem vprašanju storilo in avstr. Slovani se ne morejo velikodušno igrati s svojo usodo. Ruska politika je bila za nas usodepolna, imela je dve lici: najprej je bila za aneksijo, pozneje proti njej. Ta druga politika bi bila imela smisel, ako bi bila Rusija na vse pripravljena, kar pa ni bila. Tako je Nemčija dosegla uspehe, o kakor-šnih bi ne bila nikdar mogla sanjati, vezi med obema državama so vsled tega neizmerno okrepljene. Kar se avstroslavinma tiče, je dr. Kramàf odločno proti njemu, v kolikor ima namen ustvariti katoliški slovanski blok proti pravoslavnemu bloku ter tako razcepiti slovanstvo v dve v ostrem boju si nasproti stoječi polovici. Noben Slovan ne more biti avstro-slovan v tem smislu, da bi bil v zvezi z zapadnimi in južnimi Slovani pred-bojnik proti Rusiji. Dr. Kramàf tudi zato ne veruje v avstroslavizem. ker Avstrija ne more biti slovanska, mogoče je doseči vsaj to, da bi ne bi a protislovanska. V tem smislu in »v tej smeri je govornik deloval, dokler ni njegovo delovanje bilo pretrgano po tesnejši zvezi med Nemčijo in Avstrijo. Leta 1878. se je zmagoslavna Rusija uklonila pred Evropo, sedaj pa jo je Nemčija ponižala. Danes je mogoča samo politika, katero smo začeli na lanskem shodu v Pragi. Rusko-poljski spor odseva tudi iz neslovanske politike galiških Poljakov, kateri pravijo, da se z Rusijo ne more računati. Zato je rusko-poljska sprava življenjski interes vsega slovanstva. Vladni krogi ruski pa, mesto da bi si postavili na zapadni meji prirodno trdnjavo celega naröda, ki bi bil Rusiji hvaležen za svojo moč in bi videl v njeni obrambi jamstvo za svojo bodočnost v boju proti napadajočemu in Poljake zatirajočemu nemštvu, vlečejo dosledno vprašanja na dan, katera oba naroda še bolj razdvajajo. Z malenkostnim holm-skim vprašanjem so Poljake naravnost naščuvali proti sebi. V dobi, ko je bila Rusija, ne brez svoje krivde, po Nemčiji tako globoko ponižana, je pač naravnost neverjetno, da se na Ruskem še čujejo glasovi, ki zahtevajo zbližanje Rusije k Nemčiji. Konec prihodnjič. Politična kronika. v Iz proračunskega odseka. V seji dne 2. tm. je prišel na dnevni red proračun naučnega ministra. O naslovu: ljudske šole je poročal posi. Stanjek. ki je pohvalno omenil, da je postavljena v proračun za ljudske šole večja svota ko prejšnja leta. Poročevalec se je zavzel za izpolnitev zahtev ljudskošolskih učiteljev ter zahteval zvišanje postavke za poljedelske nadaljevalne šole. Zahteva tudi» naj se uvede četrti razred na meščanskih šolah in priporoča skupno odgojo dečkov in deklic. Poročevalec kritikuje način zidanja šolskih poslopij, posebno češkega učiteljišča v Brnu. Z obzirom na to, da se na južnem Tirolskem podeljujejo državne podpore nemškim in italjanskim ljudskim šolam, zahteva poročevalec Stanjek, naj se osnuje na Dunaju državna ljudska šola s če šKimučnim jezikom ter stavi v tem smislu resolucijo. Posi. Maštalka zahteva, naj se z obzirom na lansko leto sprejeto resolucijo osnuje drugo češko vsenčilišče v Brnu. Posi. Olesnicki zahteva sklicujoč sena lansko leto sprejeto resolucijo o pripravnih študijah za osnovanje novih univerz, da se čim prej osnuje rusinsko vseučilišče v Lvov'n, ki je naj. "bolj vroča želja rnsinskega prebivalstva. Govorilo je še več poslancev. Na to je bila seja pretrgana. Nadaljevanje jutri. v V državnem zboru pride v prvi seji na dnevni red nujni predlog posi dr. Šusteršiča o ogrski banki za Bosno in Hercegovino. Ministerski predsednik se je začel pogajati z voditelji strank, da bi omogočil nadaljevanje debate o vladnem finančnem načrtu. Vlada upa, da bode svoj namen dosegla ter da bo že v petek mogoče v zbornici nadaljevati razpravo o Bilinjskega fin. načrtu. Vlada upa tudi, da pojde delo v odsekih gladko izpod rok ter da bo do i. julija proračun že rešen. Agrarci In trgovinske pogodbe. Vse kaže da so agrarci prišli do spoznanja, da jim ne bode mogoče zaprečiti pogodb z balkanskimi državami. Odločilni krogi menijo, da je v interesu vnanje politike, da se te pogodbe sklenejo in urede gospodarski odnošaji z balkanskimi državami in agrarci se bodo malo po malo vdali. Najprej bodo zaradi lepšega zahtevali kompromis ter bodo dovolili, da se pooblastilni zakon podaljša še za jedno leto. Da bodo pri tem skrbeli za se in skušali izsiliti za naše veleposestnike kar največ koristi — je jasno. » v Gospodarski odsek se snide v petek na posvetovanje o Diamandovem predlogu o gališki petrolejski industriji. v Poljedelski odsek bo imel tudi v petek svojo prvo sejo ter bode razpravljal o raznih predlogih. v Ogrska kriza. Kakor je bilo pričakovati, je že prišlo na dan, da je stranka neodvisnosti s Kossnthom in Justhom vred igrala pred „navdušeno in patriotično" javnostjo veliko komedijo. Gospoda so se delali neizprosne radikalce in zagovornike popolne neodvisnosti Ogrske v vsakem obziru, na tihem so se pa po svojih zaupnikih ponudili kralju na službo za vsako ceno. LISTEK. Izlet gospoda Broučka v 15. stoletje. 7i Češki spisal Svatopluk Če oh. — Poslovenil Stanko Svetina. Dalje. Hval je rekel: „Pripeljal sem ti novega Taborita, brat Žižka: jaz in duhovnik' Koianda sva se srečala z njim na Špitalskem polju, kjer se je s Pražani hrabro bojeval, in sva ga na njegovo prošnjo sprejela med brate". Tresoči se gospod Brouček je čutil kako bistro eno oko vprašujoče na njem počiva, potem pa je zaslišal njegov zvonki, veliteljski glas: „Zdi se mi, da si dosedaj služil svojemu trebuhu bolj kakor bogu. Ampak pri nas zgubiš kmalu grešno tolščo. Kako se imenuješ ?" „Matija Brouček", je težko izgovoril naš junak s tresočimi ustmi. „Torej, brat Matija, hetman Hval te sprejme med svoje cepnike in te izvežba v boju po našem načinu; sedaj pojdi in pomagaj delavcem pri obzidju! Bodi zdrav!" Hval je odšel z gospodom Broučkom k trumi cepnikov, ki so pozdravljali novega brata in mu stiskali roko, potem pa ga je peljal med žene in može, ki so delali na obzidju. „Močan dečko si, brat; pomagaj podavati kamenje", mu je ukazal in se je vrnil k cepnikom. Brat Matija je bil sicer vesel, da se je končalo predstavljanje pri Žižki, toda nova naloga ga je napolnila s kaj malo tolažbo. Lep pozdrav! — je mrmral sam zase. — Moram podavati kamenje kakor težak! Saj se to za vojaka niti ne spodobi. Skoro se mi zdi, da sem napravil precej veliko neumnost. Pražani znajo gosta vendar častiti. Janko od zvona je sicer drugače prismojen, toda slabega pogoščenja — razven one spalnice — mu ne morem očitati. Sedaj po spopadu bi lahko mirno sedel pri medu v krčmi ali za polno mizo pri Domšiku. Res sem napravil neumnost, prav pošteno neumnost! Hitro je spoznal tudi, da ni bilo njegovo delo nikaka igrača. Moral je dvigati težke kamne, da se je krivil pod njimi in star, sivobrad Taborit, brat Stah po imenu, kateremu je Žižka poveril nadzorstvo nad delavci, ga je neprenehoma spodbujal k vztrajnosti. Utrujen od dolge poti po Pragi, od plazenja pri spopadu in od hoje na Vitkovo goro, je moral sedaj v solnčni vročini težko delati, da so ga boleli vsi udi in po razbeljenem obrazu so mu tekli potočki gorkega potu. In k temu so se smejale še Taborke njegovim globokim vzdihom in njegovim žalostnim kretnjam. Kar je živ, se ni pečal s trdnim delom in sedaj se je moral ubijati kakor najrevnejši pomagač na stavbi. On, gospodar trinadstropne hiše! Ko bi ga videli znanci pri tej nadlogi! Skoro na jok mu je šlo. je utrujen zvrnil ka&or vreča v travo na kraju strme severne strani. Z bridkim očitanjem je pogledal na obdrgnjene roke, polne krvavih žuljev. Ko se je nekoliko oddahnil in ko ga je večerni veter ohladil, se je zagledal žalostno doli v pokrajino. Spomnil se je, kako je še nedavno, v devetnajstem stoletju, zašel na sprehodu na Žižkov in kako je ravno s tega mesta mirno opazoval vojaške vaje pri invalidovni, na živo predmestje karlinsko, na čisto reko, po kateri so pluli veliki stari čolni, na veselo pokrajino Ljubensko, na holesoviške tovarne, na Stromovko, na vinorodno Trojo in prijazno Pelc-Tirolko. *) Moj bog, kako velika iz-prememba! Sedaj vidi pred seboj tudi to pokrajino, to vijočo se Vltavo, v ozadju za njo gozdnate Ladvi in dolgo planoto, ki se vleče odtod do Podlabe — vse to je vendar vsa drugačna pokrajina v petnajstem stoletju! Dalje prih. Bili so pripravljeni za vsako koncesijo, ako se stranki neodvisnosti poveri vlada in iz nje izključita stranki 1867 nikov in ustavna stranka. Za ministerske portfelje je torej stranka neodvisnosti hotela prodati samostojno banko, vojaške zahteve itd. Vse tg je prišlo sedaj na dan, ogorčenje v koaliranih strankah je veliko in zdi se, da bo tudi koalicije konec. To pojasnilo položaja je prinesla objava Merey-Horvathove spomenice Kralju od leta 1906. v Vsenemško gibanje. Za občni zbor „društva za nemštvo v inozemstvu" se dela sedaj po vseh listih velika reklama. Ob tej priliki je prišlo tudi na dan, da stoji to društvo v tesni zvezi z nemškim šulferajnom, ki je imel baš te dni svoj občni zbor. Schulverein je bil ustanovljen 1881. 1. Dne 15. avg. 1881 se je pa berolinski odbor tega Schul-vereina proglasil za samostojnega, konstituiral se je kot „društvo za Nemce v inozemstvu" ter izdal proglas na „vse Nemce", to je bilo rojstvo vse-nemške propagande, katera se je do danes tako mogočno razvila ter dosegla nečuvenih uspehov. Glavno svojo skrb posveča to društvo, kakor listi v Nemčiji pišejo : „boju za obstanek, katerega bije nemščina s svojimi sovražniki v Avstriji in na Ogrskem". Društvo deluje z istimi sredstvi kot Schul-verein ter tega delovanje samo spopol-njuje. v Poljaki v zapadni Nemčiji. Vsa brutalnost pruske vlade ne more poljskega naroda zatreti, da, poljski živelj se kljub vsem nečuvenim nasilstvom širi celo po zapadni Nemčiji, kjer obstoji že nad 100 poljskih sokolskih društev. Posebno na Vestfalskem se poljski živelj zelo razvija; v mestu Reck-lingshausen je že večina prebivalstva poljska. Poljaki na Vestfalskem so organizirani v delavskih, sokolskih, kon-sumnih in pevskih društvih. V Bruck-hausenu so pri zadnjih volitvah v obrtno sodišče zmagali Poljaki s 104 glasovi proti 75 glasom nemških zvez. v Italija. Minister vojne mornarice je dal povelje, naj se zgradi 10 torpe-dovk za službo na odprtem morju in jednega aviza; te ladije morajo biti v 20 mesecih gotove. Predsednik parlamenta je na nekem banketu njemu na čast v svojem govoru dejal, da mora biti Italija vedno oborožena ter imeti svojo usodo v svojih rokah. Nikdar več ne sme Italija čutiti pritiska ob meji prežečega tujca. Med zavezniki se bo tekmovanje v oboroževanju na suhem in na morju s podvojeno močjo nadaljevalo. _ Dnevna kronik o Začasno skrajšanje sodnijske prakse. Pravosodni minister Hochenburger je o tem vprašanju predložil gosposki zbornici zakonski načrt, v katerem se pravi med drugim: V področju nekaterih nadsodišč se čuti že dalj časa znatno pomanjkanje sodnikov, ki se bode občutilo v najbližjem času tembolj, ker se namerava osobje pomnožiti. S tem zakonskim načrtom pa bi bila vlada pooblaščena čas sodne pripravljalne službe za vsa ali samo nekatera področja nadsodišč skrajšati od tri na dve leti in hkrati olajšati sodniško skušnjo s tem, da odpade domača naloga. Uporabile bi se te doložbe samo pri takih kandidatih, ki so zadosti izurjeni v praktični sodnijski službi. — Timeo Danaos et dona ferentes: "naše mnenje je, da bi se s tem zakonom le še povišala protekcija različnih nemških in nemčurskih sodniških kandidatov v slovenskih deželah. Kajti sedanji krivični sistem bi se s tem zakonom le še utrdil. Upamo, pa se bodo naši dr- žavni poslanci pravočasno pobrinili za to zadevo. d Brezverstvo Italjanov v Ameriki. — Mr. H. J. Desmond piš^ v „North American Review" o krivičnosti katoliške cerkve proti katoličanom angleške narodnosti, katerim privošči, čeprav jih je v Zedinjenih državah do 24 miljonov, enega samega kardinala, dočim imajo Italjani v kardinalskem kolegiju večino. Kljub temu pa katoliška cerkev že dandanes prav živo potrebuje pomoči Amerikancev, da bi Italijo zopet pokristjanila. „Italjanski priseljenci prihajajo v Ameriko ne samo popolnoma nepoučeni o temeljnih naukih svoje vere, ampak so tudi popolnoma iudiferentni v tem obziru. — Vsaka druga vrsta priseljencev kaže vsaj nekaj potrebe po duhovnikih, le italjanski priseljenec je na svojo vero popolnoma pozabil ter se kaže neizmerno olajšanega, da jo je pozabil in nikakor ne želi. da bi ga kdo še na njo spominjal. Japonci so mnogo bolj pripravljeni prispevati za katoliške fonde v Ameriki kakor italjanski priseljenci, ki predstavljajo narod, kateri ima stalno večino kardinalov v Svetem kolegiju." Tako piše Mr. Desmond, človek se pa ne more ubraniti razmišljanju o tem, kako je to, da je v deželah, v katerih je največ duhovnikov in cerkev, najmanj pravih vernikov. To nam pač jasno dokazuje, da duhov-stvo, kakoršno je danes, vere in vernosti ne pospešuje in ne širi, pač pa, da jo ubija. Navedli smo zopet besede katoliškega pisatelja, ki pogumno odkriva to smrtno rano na modernem ka-tolištvu, Kateremti njegovo dnhovstvo jemlje vero ter mu mesto nje vsiljuje politiko. Tako se dela tudi na Slovenskem, zato bo v kratkem treba ne samo Italijane ampak tudi naše ,verno in dobro' ljudstvo na Slovenskem zopet — pokristjaniti. a Veliki lov sardel v Dalmaciji. Iz raznih mest v Dalmaciji javljajo, da so imeli te dni bogat lov na sardele. V Visu so jih vjeli okrog 2 milijona, tako da so- vsa skladišča in tovornice prezaložene z blagom. Ta obilica seveda tudi neugodno vpliva na ceae: za tisoč glav se plačuje po 2—3 krone. a Preganjanje srbskih slik v Bosni. „Magyarorszag" poroča iz Sarajeva, da je bosanska vlada s posebno okrožnico pozvala politične oblasti, da se imajo po celi deželi zapleniti vse slike, katere kažejo sedanje in prejšnje srb. vlad., nadalje slike narodnih junakov srbskih (kraljeviča Marka, Miloša Obilica itd.) in slike pesnikov, ki so pisali „revolucionarne" pesmi. O ti blaženo policijstvo! Štajerske novice. a Neopravičena jeza. Izvrševalni odbor narodne stranke je sklical tekom letošnje spomladi shoda v Rajhenburg in Št. Peter pod Sv. gor. Oba je brežiško okr. glav. prepovedalo, in sicer z ozirom na „drugače misleče (nemško) prebivalstvo", katerega v Rajhenburgu in Št. Petru — ni. Mi smo takrat proti takemu postopanju protestirali — seveda zastonj. 18. jul. so pa nameravali brežiški Nemci narediti veliko izzivalno turnarsko slavnost v Brežicah. Brežiško okr. glavarstvo je tokrat vendar enkrat opravičeno porabilo oni ominozni paragraf o „drugače mislečem prebivalstvu" in nameravane javne nastope pri tej slavnosti prepovedalo. To vam je jeza v celem nemškem Izraelu! a Zakaj je bilo binkoštne dni razmeroma mirno i V poučenih krogih se govori, da je baje namestnija pred Binkoštmi celjskemu magistratu namignila, da dovoli burševske slavnosti v Celju samo pod tem pogojem, da magistflt jamči za mir. Ako bi nastali nemiri, bi prišla samostojnost mestnega kot političnega urada v nevarnost. (Slovenci imajo pač dovolj vzroka za željo, da bi se celjskemu magistratu odvzele politične agende). a Nemškntarji in klerikalci. „Šta-jerc" se je zadnje čase čudovito sprijaznil z mariborsko duhovščino. Napiše še sicer zaradi lepšega tuintam kako o „farjih" in „farških hlapcih", v ostalem pa pridno pomaga klerikalcem blatiti slov. naprednjake. Liinhart ima dober instinkt: utegnemo doživeti, da postane „Štajerc" docela klerikalno-nemškutarsko glasilo. Dobro je namreč plašč obračati po vetru! Ob času volitev v mestnih skupinah je „Štajerc" povpraševal, kako morejo klerikalci voliti dr. Gvidona Serneca, ki je baje Benkoviča s pasjim bičem našeškal! Samo ta primer zadostuj v potrdilo zgornjih trditev! a Dež. poslanec Alojzij Terglav se čuti užaljenega, ker so „celjski kon-cipijenti" registrirali mnenje njegovega volilca in častilca, da mu nedvomno sodi mesto če že ne deželnega glavarja pa vsaj njegovega namestnika. To mnenje je bilo tudi podkrepljeno z razlogi, katerih gotovo ne smemo pod-cenjati. Žalostno dovolj za g. Terglava, ako se mu zdi, da se ga smeši, ako mu njegov volilec zatrjuje, da mora biti najbolj zmožen in največjega zaupanja vreden mož, ker je dobil med vsemi slov. deželnozb. poslanci največ glasov! Ali pa je nastopila pri g. Ter-glavu sedaj, ko bo treba delati, doba samospoznavanja ? d Občni zbor celjskega pevskega društva se vrši danes dne 3. junija ob pol 9. uri zvečer v čitalnici. Pridite v obilnem števila. Odbor. a Celjska podružnica ljubljanske „Glasbene matice" priredi v nedeljo, dne 6. junija v veliki dvorani „Nar. doma" v Celju koncert pod osebnim vodstvom g. kapelnika Ad. Feixa. — Začetek točno ob 7. uri zvečer. Natančni spored jutri. a Kjer je krava . . Po tem sta-repi narodnem pregovoru je dovolil celjski občinski svet nemšk. pevskemu društvu v Celju za slavnost 60 letnice obstanka dne 3. in 4. julija 500 K — za pijačo seveda. Pred kratkim 4000 K Majdiču, sedaj 500 K za pivo .. in tako naprej gre občinski denar po vodi. Saj še ima mestna hranilnica nekaj hranilnih vlog! Toda če bodo te tako naglo kopnele ko zadnje mesece — kaj potem? Treba bode rotovž zlici-tirati. Samo kdo bode dal za to „palačo" 546.000 K, da bo pokrito posojilo mestne hranilnice? a Hans pl. Woschnagg je v velikem strahu. Graški „Tagblatt" je začel preiskovati, je-li drž. posi, baron Rolsberg Nemec ali Čeh? Kaj — ko bi se lotil tudi Woschnagga alias Vošnjaka ? a Olikan buršnk. Poroča se nam iz celjskega občinstva: V nedeljo je stal nek zakonski par v glavnem drevoredu mestnega vrta in je govoril slovenski, kar je bil pač hud greh ob sajenju „burševskega hrastiča". To je slišal nek šaržiranec, stopil iz vrste in udaril moža po glavi s svojim mečem. Prizor je vzbudil veliko pozornost. d Predaval bode prih. nedeljo 6. junija dež. potovalni učitelj Pirstinger v Ponikvi ob J. ž. pri Ošlaku o sedaj potrebnem delu v vinogradih in sadovnjakih. Začetek ob 3. pop. d Po lastni krivdi povožen. Na binkoštno soboto je peljal Mahoričev hlapec Huber v Poljčanah dva soda vina od Sv. Duha domu. Vsled lastne neprevidnosti je padel pod voz in dobil tako težke poškodbe na trebuhu in nogah, da je v nedeljo umrl. a Velika narodna slavnost dne 6. junija v Mariboru. Danes priobčimo vspored slavnosti: 1. Godba. 2. Petje mešanega zbora. 3. Gledališka predstava otrok iz slov. šolskega vrtca mariborskega. 4. Nastop mariborskega „Sokola". 5. Razne zabave: kegljanje na dobitke (10, 15, 20, 25 K), streljanje, ribolov, svetovne znamenitosti „Pipceve", zanimive prireditve „Trg. društva" s turško kavarno, velikim bazarom in srečolovom, cvetlični semenj, vinska poskušnja, češka pivnica, planinska, koča itd. Začetek ob 3. uri popoldne. Vstopnina 30. vin. Slavnost se vrši ob vsakem vremenu. v Otvoritev narodnega muzeja. O priliki velike narodne svečanosti v Mariboru dne 6. junija bo tudi „Zgodovinsko društvo" začasno otvorilo svoj muzej. Društvo je ravnokar vzelo v najem zgornjo dvorano v Narodnem domu, kjer bo razpostavilo svoje historične in etnografične zbirke. Začetek je sicer skromen, ker se ima društvo boriti z velikimi težavami, vendar pa hoče odbor vsaj opozoriti občinstvo na potrebo narodnega muzeja, ki je dandanes neizogibno prosvetno sredstvo vsakega kulturnega naroda. Dne 6. junija pred začetkom veselice o pol 3. uri se bo otvoril muzej s kratkim nagovorom in si občinstvo lahko ogleda doslej nabrane zbirke. a Iz Maribora se nam piše: Zastopnik „banke Slavi je" vMa-riboru g. Ivan Veras, je nekaterim tukajšnjim klerikalcem jako na potu. Očitajo mu, da je pri volitvah v Studencu agitiral za dr. Kukovca ter da pošilja na Koroško pisma z nemškimi naslovi. Kdor pozna vseskozi slovansko uradovanje banke „Slavije", ta se bode takim čenčanjem le smejal. Vsejedno pa so napadi na banko „Slavijo" značilni za gospode okolo „Straže" ki niso niti udje banke „Slavije" ter so zavarovani pri nemških družbah, sprejemajo nemške police, nemške račune z nemškimi naslovi ter nemškimi dopisi. Slovansko zavarovalnico poznajo samo tedaj, kadar jo treba — obrekovati! d Mariborsko nemško pevsko društvo priredi dne 13. junija izlet v Ormož. Zaradi zabave ali zaradi izzivanja ? • a Umrla je minulo sredo 26. maja pri Sv. Benediktu v Slov. gor. učiteljica gospa Terezija Fram, roj. Schmid-lechner. Prepeljali so jo k Sv. Jurju ob Šč. N. v m. p.! d Občni zbor okr. bolniške blagajne se vrši v Slov. Bistrici v nedeljo dne 20. junija ob 9. dop. pri Neuholdu. Slovenci, zanimajte se za razmere pri tej blagajni! o Graška gostilni čarska zadruga namerava v zvezi z vsemi štaj. gostil-ničarskimi zadrugami vkratkem sklicati v Gradcu velik protestni shod proti nameravanemu povišanju davka na pivo. o V Rogaški Slatini bodo Nemci to nedeljo slovesno slavili 25 letnico „Schul verein ove" podružnice. Gotovo na čast navzočim slovanskim gostom. d Imenovanje. Imenovana sta finančna tajnika Alfred Schöppel in Karl pl. Bürger za finančna svetnika v okrožju graškega finančnega ravnateljstva. a Otroški vrtec v Ormožu se je otvoril dne 24. majnika. Otrok se je nabralo 27, kot vrtnarica je nastavljena gdč. Marjeta Podkrajškova. Že-limo tej novi slovenski postojanki v Ormožu najlepšega razvoja! a Krajni šolski svet v Šmartnem na Paki je razpisal v „U. T." mesto def. učiteljice — nemški. Nič čudnega, saj v tem kraju gospoduje slovenska kmečka zveza. a Nemški bratje med seboj. flMarb. Zeit." se je zadnji čas lotila drž. posi, in znanega vodje nemšk. obrtništva Avg. Einspinnerja. Dolži ga zahrbtnih mahinacij proti dež. odb. Linku v mestn. vol. okr. Marau, kjer je L. prišel tudi v ožjo volitev; očita mu, da bi rad postal deželni odbornik, glavno krivdo pa si je nakopal Einsp. s tem, da je O r n i g u vzel lahek in komoden mandat trg. obrtne zbornice. Zadnje je glavni povod vseh napadov. Einsp. je poslal sedaj ,.M. Z." § 19 popravek, katerega je list priobčil na uvodnem mestu in ga opremil z neslanimi psovkami. Naj je že stvar kakršnakoli, značilno je, da je „M. Z." sedaj po volitvah — docela pozabila na nemško obrtništvo in se prav nič ne obotavlja blatiti njegovega vodjo. V deželnem zboru utegne še postati zanimivo. d Iz Središča. (Dve glasbeni prireditvi in naše učiteljstvo.) Sloven skemu učiteljstvu se od strani klerikalcev večkrat očita, da ni narodno in