Naročnina mesečno	.^tfMMM^.	flHBMD	mmbb^	mro. ^ mbbmh^ ^SflRHB^ ^ek. račun: Ljub-
85 Din. za inozem-	^Mf ^^^ ^RBT ^^	~~WEM	jP^^i	mSS^. Ur ^Ifc 'jauo ,ob5°
(ITO 40 Din — ne-	ffiH^^ &Eg	gNŠS	H MEma	g MBM JBSSg ^ 10.349 za inserate;
deljaka izdaja ce-	V^Bffik^ gBB MfiSlB M»B	1 .	M	Bffvi&mGk. 3 UgggS Sarajevo štv. 7363.
loletno 06 Din, ae	^MnHPk BBm BH MM	/ffHf	M BBKB	g Tnff AHBT H Zagreb štv. 39.011,
inozemstvo 120 Din	A AHM W| SROT	Mfff	KtiBBB	g • ^^g WH Prngu-Dunaj
Uredniitva je v	JKL—mP ^^^	fjgg^ iJHlM................^ OHbBLbHB^ ^ftlfcBlI^^ Uprava: Kopitnr-
KepiUrjevi aL 6/Df	jeva 6. telefon 2999
Telefoni uedvlttvti dnevna tluiba 20» — nočna 299«, £994 in 2090	1	lakaja rsatk dan zjutraj, mm ponedetjk« la dneva po prazniku
100 fef
Trgovina je bila v naših krajih vedno zelo močna, saj so naši kraji posredovali med zapadom in vzhodom ter severom in jugom bivše avstro-ogrske monarhije .Bili smo še zraven pri morjn in najvažnejši izhod Avstrije na morje je bil Trat. Zato po imele naše pokrajine koristi od tega tranzitnega promeita in še pričajo spomini, kako velik promet se je leto in dan razvijal po Dunajski in Tržaški cesti.
Približno pred 100 leti se je začela Midi industr i j al izaci j a v zvezi z modernimi stroji in razmahom kapitalizma po vsem svetu. Minule so napoleonske vojne, ki eo usekale marsikatero rano, prinesle pa so našim kraljem v provinci Iliriji najvažnejšo pridobitev: obrtno svobodo, oprostitev vezi starega cehovstva. Poleg tega se je začelo že v pred-marčni dobi v našib krajih tudi živahnejše kulturno življenje in ni slučaj, da se je z,-v čela vedno bolj mogočno porajati slovenska literatura in zgradba narodne slovenske kulture že v teh časih. Toda do popolne osamosvojitve Slovencev na vseh poljih je bilo se daleč. Mesta so nosila nemško obleko, vendar je vedno bolj iz te obleke gledal na dan slovenski značaj naših krajev, ki je z ne-odoljivo silo trgal vse vezi, ki ao ovirale svoboden kulturni in gospodarski razvoj našega naroda.	.
Trgovina je bila tedaj v nemških rokah in le počasi je prihajal do veljave slovenski živelj, čeprav so bile že velike trgovske hiše ustanovljene baš od Slovencev, ki so se dobro zavedali svoje narodnosti. Ze med prvimi imeni trgovcev pred 100 leti beremo slovenska imena.	....
V tej predmarčm dobi je bila ustanovljena prva organizacija trgovstva v Ljubljani, ki je bila seveda nemška. Dobili pa smo tudi mi prvo trgovsko šolo, ki je dajala dolgo časa podlago vsem našim trgovcem v nemščini, čeprav so zlasti v kasnejsih letin bila med učenci po večini slovenska imena. Iz vseh teh organizacij in ustanov so prihajali izurjeni trgovci v svet in padi 11 na podlagi pridobitev svojih prednikov. Zato se moramo spominjati tega jubileja ljubljanske trgovine, ker kaže, da so imeli ljubljanski trgovci že pred 100 leti smisel za stanovsko organizacijo ter šolstvo, ker so se pač zavedali pomena teh institucij v borbi za proovit svojega stanu. Prav pa je tudi, da se zanimamo s tem v zvezi za našo zgodovino, v kateri lahko najdemo mnogo zanimivega, pa tudi takega, kar nas lahko navda z zavestjo, da so bile pri nas, pa tudi za naše ljudi ustanove, s katerimi smo bili pred drugimi.	, .
Danes je položaj trgovine drugačen, kot je bil pred leti, in tudi ni treba bučnih jubilejev, ker je v tihem podrobnem delu največ garancij za uspeh. Mrože se krizi in težave slovenskega trgovca. Toda ne sme zgubiti zdravega optimizma, ki je potreben pri pogledu v bodočnost. Kdor se udeležuje zborovanj slovenskega trgovstva, vidi, kako zasleduje trgovstvo vse pojave javnega življenja in se tudi ne boji izreči svojega mnenja, zavedajoč se, da je kritika potrebna in da so bas trgovci oni, ki kot gospodarski ljudje lahko pokažejo, kako je treba gospodarsko in pošteno upravljati vse javne posle. Hvalevredna je ta briga tem bolj, ker so danes le redki ljudje, ki skušajo najti pravo pot iz sedanjih stisk in zagat. Trgovci se tudi zavedajo svojih pravic, ker vedo, da tudi izpolnjujejo svoje dolžnosti.
Poudariti moramo, da je imelo slovensko trgovstvo vedno smisel 7ja konstruktivne predloge, ki naj pokažejo pot iz krize. Zato uvidevajo, da je treba velikopotezne reorganizacije vsega javnega življenja, za ka.r naj »luži predvsem reforma političnega sistema, ki naj napravi prostor stanovski organizaciji države. Le v taki ureditvi države vidijo trgovci boljšo bodočnost^ države, Čeprav še zavedajo, da ne bodo v tej in taki državi imeli popolne svobode udejsfcvovanja, kakor bi mogoče kdo pričakoval od trgovcev, da bodo zahtevali. Podrediti se hočejo velikim skupnim socialnim ciljem, hočem pa kot stan imeti svojo besedo pri vseh važnih vprašanjih, ki se tičejo stanu, pa tudi glede splošnih smernic gospodarske politike. To je vse dokaz, da slovensko trgovstvo ni kramarskega duha, kakor bi to radi nekateri pogrevali.	v	,
Trgovski stan ima močna, stanovska za: stopstva. Poleg združenj ima Zvezo združenj in še Zbornico za trgovino, obrt in industrijo V bodoči stanovski ureditvi države bodo trgovci prinesli s seboj ze izgrajeno organizacijo, ki bi morala biti vzgled tudi drugim stanovom. Seveda bi se dalo o po: drobnostih še govoriti, marsikaj narediti drugače, toda v splošnem je načelo sedanje organizacije pravilno. Vedeti je pac treba, da bodo sedanje trgovske organizacije imele večji pomen tedaj, ko bo mreža stanovskih organizacij tudi v drugih stanovih popolna.
Dokaz, da ima trgovstvo razumevanje za potrebe in zahteve tudi drugih stanov, je zavzemanje trgovstva, da tudi kmetijstvo dobi svoje zbornice in da se uvedejo minimalne plače, kot je bilo to poudarjeno na zadnjem trgovskem shodu v Konjicah.
Še eno se nam zdi važno povedati, lrgov-stvo je že doslej v dobri meri uvidelo, da ne gre poudarjati samo enostranskih interesov ter se boriti zanje. Treba, je podrediti v slučaju potrebe svoje trenutne zahteve in ee stopiti z ostalimi stanovskimi organizacijami v enotno fronto, ki naj .prinese potrebno izboljšanje. Lo v taki državi, kjer bo obstojal forum za podreditev posameznih Interesov ln zn enotne smernice gospodarske politike, je mogoč tudi prospeh trgovskega stanu, ki je potreben za nase narodno go-
SP°KoSčestitamo ljubljanskemu trgovstvu k njegovemu jubileju, se spominjamo vseh bo-iev za narodno osvoboditev tudi na gosdo-
Diplomatični cilji delovanja Mate zvezet
Ločiti Madjarsko od zaveznikov
Ztahljanje bloka Rim-Dunaj-Pešta
Ženeva, 26. okt. b. Švicarsko časopisje, ki črpa svoje vesti iz najboljših virov pri Zvezi narodov, z veliko pazljivostjo zasleduje razvoj diplomatičnih razgovorov, ki se sedaj kar križajo po Evropi. — »Journal de Geneve«, Journal des Nations«, »Neue Zurcher Zeitung« in drugi so polni zanimivih odkritij, ki pa eo vsa edina v tem, da je evropski položaj zato izgubil na svoji napetosti, ker je Jugoslavija ostala v svoji veliki preizkušnji dostojanstvena in mirna. Ni pa čudno, tako pravijo ti listi, če se sedaj Mala zveza še posebej trudi, da dokaže, da je za njenim miroljubnim in modrim zadržanjem skrite zelo veliko moči, ki bo brezpogojno zahtevala od Evrope, da se žaloigre, ki jih je Jugoslavija prestala, nikdar več ne ponovijo
Preiskava, ki jo o marsejski žalo-igri vodijo policijske in sodne oblasti po vseh evropskih državah, s prstom kaže na Madjarsko, kjer so imeli atentatorji zatočišče, kjer so se organizirali in od koder so vodili svoje razruševalne naklepe proti naiši državi in kjer se je tudi porodila zločinska misel, ki je izzvenela v usodne strele v Marseilleu.
Diplomatična delavnost Male zveze je torej obrnjena v to smer, da se ustvarijo v bodočnosti takšni pogoji, da se na Madjarskem ne bodo mogli več zbirati sovražniki jugoslovanske države in sploh sedanjega reda v Podonavju. Toda dokler ima Madjarska prijateljska zavezništva z drugimi državami, dokler ona lahko računa na moralno pomoč kakšne druge države, se bo izvijala na vse mogoče načine, da bi fi ne bilo treba izdati ukrepov, ki so neob-
hodno potrebni, da Evropa vsled nje zopet nc do živi takih pretresljajev, kot jih je doživela in jih tako samozavestno in zrelo preživela Jugoslavija. Diplomatična delavnost Male zveze, ki je v zadnjih dneh z velikim povdarkom izpovedala svojo zvestobo starim zavezništvom, ima za cilj, da od Madjarske odtrga vsa njena prijateljstva, ki bi ji lahko služila kot opora. Iz tega stališča je nastalo načelo, ki se je zadnje dni že večkrat ponavljalo, da je francosko-italijansko zbližanje nemogoče brez predhodnega zbližanja Italije z Malo zvezo in da je sporazum ucd Itr'"'i in Malo zvezo odvisen edirole ^d tega, čs ,e ' > Italija Madjarski odrekla, če bo I' "ij» pre'-'icf»'r vojo dozdanjo podporo, ki jo-'p -<_udUa Mudjarski, ^e bo Italija javno in pred vsem svetom izpcvedr'a, da noče imeti ničesar skupnega z Madjarsko in z njeno politiko, ki stremi samo za uničenjem mirovnih pogodb in političnega reda, ki so ga te ustvarile. Mala zveza jc miroljubna in ne želi nobenih mednarodnih napetosti, toda spričo žalostnega dejanja, ki je stalo življenje jugoslovanskega kralja, bi nikakor ne vršila svoje mirovne vloge, če bi ne poskusila Madjarsko prisiliti ,da svojo razruševalno politiko opusti. To pa je mogoče samo, če se od Madjarske odvrnejo vse njene dozdanje zaveznice.
Marca meseca je nastal gospodarski blok med Italijo, Avstrijo in Madjarsko. Mala zveza je že takrat izpovedala, da je ta blok kvaren, ker zanaša v Podonavje nove rivalitete. Marsejska žalo-igra je sedaj dokazala, da je Mala zveza imela prav. Sedaj je prilika, da se ta blok zrahlja in da
revizijonistične nakane
se ▼ Podonavju uveljavijo pogoji, ki bodo omogočili sodelovanje vseh podonavskih držav.
»Neue Zurcher Zeitung« piše, da se je madjarski zunanji minister Kanva prav iz strahu pred takšnim razvojem takoj odpeljal y Rim, od tam pa na Dunaj, in da je tudi Gombos iz istih razlogov odšel k Poljakom v Varšavo. Uspeh nejgovih razgovorov v Rimu še ni znan, baje pa je bil sprejem zelo hladen, med tem ko mu je avstrijska vlada povedala naravnost v obraz, da si je Avstrija gospodarski blok Italija-Avstrija-Madjarska zam(s!ila samo tako, da bodo v njem sodelovale tudi države Male zveze in da se Avstrija ne bo udeležila nobenih skupin, ki bi imele politične cilje, kot je rc-cimo revizija in ki bi jo spravile v nemogoče od-nošaje z njeami sosedami Politični uspeh Gom-bosevega izleta v Varšavo je menda tudi zelo boren, tako da se iz trenutnega položaja lahko sklepa, da je pametno delovanje Male zveze, energično a miroljubno, na dobri poti.
Konferenca v Rima
Budimpešta, 26. okt. b. Z ozirom na vesti, da se bo vršila v mesecu novembru v Itimn konferenca med Madjarsko ln Avstrijo, se z madjarske merodajne strani izjavlja, da se bo obisk madjarskega ministrskega predsednika Gombosa in avstrijskega zveznega kanclerja Schuschnigga v Rimu sicer izvršil, toda ne skupno. Oba šefa vlad potujeta v Rim vsak zase, oba pa v mesecu novembru.
Poljska se ne vtika v Podonavje
Hladen curek na Gomhosevo glavo
Varšava, 26. okt. Glede vesti o pomenu obiska madjarskega ministrskega predsednika v Varšavi je značilen komentar poluradnega lista »Gazeta Poteka«. Madjanski listi so šli celo tako daleč, da so trdili, da bo Poljska podpirala njihove revizio-nistične namene. Nekateri so pisali, da je nujno potrebno, da dobita Madjarska in Poljska skupno mejo, in sicer na ta način, da bi si razdelili Pod-karpatsko Rusijo, ki je zdaj pod Češkoslovaško.
Gombos sam je napisal za »Gazeto Polsko« članek, v katerem je na spreten način izrazil madjarske želje. Skliceval se je na ideale, ki so baje skupni Madjarski in Poljski, kakor na obrambo krščanske kulture, na gorečo ljubezen do svobode in nezmotno vero na izravnavajočo pravičnost zgodovine. Gombos je šel še dalje, da bi zabrnela struna poljskega narodnega čuvstvovanja. Napisal je, da je danes Madjarska v prav takšnem položaju, kakor jo bila Poljska po razdelitvi med tri tuje sile. Po Gombosovom mnenju je zgodovinska duhovna skupnost privedla obe državi k pozitivnemu sodelovanju, ki se lahko uresniči v novi konstela-ciji srednje Evrope v duhu zdravo pravičnosti. Goinbiis je hotel s tem prikrito povedati, da upa na poljsko pomoč pri madjarski revizionisticni propagandi.
Madjari so se v tem pogledu vendar urezali. Ista »Gazeta Polska«, ki ima značaj poluradnega lista, je v posebnem članku odgovorila g. Gombosu. Povedala mu jc, da se te željo Madjarov ne morejo izpolniti. Zgodovinski odnosi so res še vedno isti, tudi potem, ko sla Poljska in Madjarska po svetovni vojni zašli v načelno povsem različne 'položaje. V članku je jasno povedano, da jc danes Poljska, ki si je zopet pridobila svoje ozemlje, v protirevizionističnem taboru, in to v nasprotju z Madjarsko, ki vztraja pri zahtevi po reviziji. Da bi »Gazeta Poiskat nekoliko potolažila Madjare, dostavlja, da s tem še ni rečeno, da je izključeno sodelovanje obeh narodov. »Gazeta Polska« dostavlja, da je to sicer malo, a vendar nekaj. Madjari naj pomislijo, da pomeni za Poljake že mnogo to, da ne nastopajo proti njim. List nadalje poudarja,
d" »o Poljska ne bo vtikala v podonavsko vprašanje. Pripravljena je pa pomagati, da se napetost v Podonavju ublaži. Ob koncu poudarja list še enkrat, naj Madjari nikar no pripisujejo Gomhosove-mu obisku prevelike važnosti, češ, da razgovori niso mogli iti preko meje »starega, zgodovinskega sodelovanja«.
S tem je poluradni Ust jasno zavzel stališče glede spornih vprašanj med Madjarsko, Češkoslovaško in ostalimi državami Male zveze. Jasno je, da še posebno opozicijski listi izrečno poudarjajo, da se Poljska ne sme spuščati v spor s slovanskimi državami zaradi Madjarske.
Po zlomu španske revolucije
Gil Robles
Heimtvebr odklanja marksiste
Donaj, 26. okt b. V Zofijini dvorani je bfl» snoči zborovanje Heinuvehra, na katerem je govoril tudi -knez Starhemberg. Starhemberg je dejal, da ni misliti na pogajanja z nasprotniki, ker nima smisla, da iščejo zbližanja z marksisti. V tem primeru bi lahko pridobili samo smeti, značajni ljudje pa bi ostali tam, kjer so. Marksisti bodo sami prišli k nam, ko bodo spoznali in se prepričali, da delavske pravice niso ogrožene. Še manj se moremo pogajati z narodnimi socialisti. Razmere so take, da se nam hočejo danes narodni socialisti približati samo zato, da nas izdajo Prusiji. S temi ljudmi ne moremo sodelovati, temveč moramo vsi skupaj Izvršiti Dollfussov program. V tem oziru popolnoma zaupamo zveznemu kanclerju Schusch-niggu in bomo sodelovali z njim, dokler ne dosežemo cilja.
0 „V okviru narod, edinosti je pro-• slor za pokrajinske samovlade14
Madrid, 26. okt. c. Lerroux in Gil Robles sta dala izjave o političnem položaju. Medtem ko Ler-roux v ostrih besedah graja početje marksistov, ki so v Oviedu z dvema tonama dinamita spustili v zrak tamošnjo gimnazijo, ko so se učenci nahajali še v poslopju, je Gil Robles rekel časnikarjem pri svojem odhodu v Barcelono, »da je v okviru narodno edinosti še vedno prostora za razne pokrajinske avtonomije«. Po nji govem mnenju je no-obhodno potrebno, da se kmalu izvede previdno in pametno sestavljena preosnova državne ustave, predvsem je potrebna še druga zbornica. Da se popravi zlo, ki ga je napravil Azana, jo potrebna , tudi preosnova vojske, toda Gil Robles | odklanja vsako vojaško diktaturo. K sreči sc je v 1 zadnjih tednih vojska zadržala tako dobro, da smo l v obrambi proti revolucionarjem dosegli uspehe, ki j jih niti sami nismo pričakovali. Napram voditeljem j upora, ki je bil tako strašno krvav, je treba uve-ljaviti samo načelo pravičnosti. Usmiljenja ne za-
Mala zveza in Balkanski sporazum
Se zdmzita 7 Priprave za konferenco v Ankari
Carigrad, 26. okt. m. V turških političnih krogih se z velikim zanimanjem pričakuje predlog o združitvi Balkanskega bloka z Malo zvezo. Ta predlog naj bi se predložil na konferenci ministrov Balkanskega sporazuma v Ankari. V tem predlogu se bo predvidevala ustvnritev enotne organizacije, tako da bi države Balkanskega sporazuma in Male zveze imele skupne politične direktive. Konferenca zunanjih ministrov držav Balkanskega sporazuma bo pretresala tudi vprnšanje sedanjega položaja v srednji Evropi ter bo v tem oziru sprejela potrebne sklepe, ki sc bodo nnto sprejeli kot dodatek v pakt Balkanskega siKM-nzumn.
Bclgrnd, 26. okobra. AA. Ker je zunanji minister Bogoljub Jevtič zadržan in ne more osebno na konferenco zunanjih ministrov, podpisnikov pakta balkanskega spora/uma, ki se bo vršila od 30. oktobra do vštetega 1. novembra, pojde kot namestnik g. Jevtiča nn to konferenco
darskem polju in želimo, da bi se ta samostojnost še bolj izpopolnila, nikakor pa ne okrnila. To mora biti tudi smoter splošne gospodarske politike, ki naj skrbi za harmoničen napredek v»eh pokrajin v naši državi.
pomočnik zunanjega ministra dr. Božidar Puric. V Ankaro odpotuje dr. Purič 27. t. ni. s Slavkom Kojičem, ministrovim osebnim tajnikom.
•Sofija, 26. okt. AA Romunski zunanji minister Titulesco je včeraj zjutraj prispel z ladjo iz Džurdžcva v ltuščuk. V Plovdiv pa je prišel ob 20. Pri postanku vlaka je dal bolgarskim poročevalcem tole izjavo:
Smatrum za svojo glavno dolžnost, zahvaliti se bolgarskim oblnstvoin zu njihovo izredno ljubeznivost, ki so mi jo pokazali ves čas mojega potovanja. To more le okrepiti prijateljskn cuv-stvn, ki sem jih zmerom gojil do bolgarskega nnrodn Kakor veste, odhajam v Ankaro nn zasedanje stalnega sveta balkanskega sporazuma. Odveč jc povedati vam, kako zelo obžalujem, da Bolgnri ja ni eden izmed članov tc mednarodne zveze, ki nima drugegn nnmenn, kakor brnniti mir. Vendnr mi je pa do tega. da ponovim, kar sem že tolikokrat rekel, prepričan, da bom snmo izrazil mncnjje držav podpisnic balkanskega pnk-tn, na podlagi njiliovegn ozkega prijateljstva, ki nns veže z Bolgarijo: Mislimo, cla je onn z nami, in odločeni smo ravnati z njo z istimi naklonjenimi čuvstvi, kakor da bi bila ono podpisala pulkanski pakt
služijo. Toda oni, ki so bili zapeljani, ld so s« revolucije udeležili po navodilih vodij, bodo pri španski vladi našli veliko usmiljenja in je treba i njimi postopati milo in popustljivo.
Belgijski konzul ubit
Pri nedavnih izgredih na Španskem so ubili ' Oviedu tudi belgijskega konzula v Santandrn g. Staxlarsa. Belgijska vlada je zato zahtevala pojasnilo od španske vlade.
Proglas Katatoncem
Iz Barcelone poročajo, da se tamkaj opaža težnja po pomiritvi političnih razmer v Kataloniji in odnošajev te pokrajine nasproti ostali Španski. Katalonska stranka narodne akcije, katere predsednik glavnega odbora je de Sojo, sedanji delovni minister v osrednji vladi, je izdala proglas Kata-loncem, v katerem poudarja temeljna načela stranke, ki ee dajo združiti v tehle nekaj besedah:
Stranka stoji na temelju spoštovanja katoliške cerkve in njenih pravic, je za ohranitev avtonomijo Katalonije, zavzema se za odpravo gospodarskih in socialniji krivic in neenakosti, ki so obstojale pod prejšnjimi režimi, je pa izrazito proti-nrarksistična. Delovanje katalonske narodne akcijo za ureditev političnih razmer v Kataloniji podpira tudi Robles, voditelj narodne akcije za vso Španijo ki zdaj potuje po Kataloniji in prireja ta.ni zlioro vanja in sestanke.
Trpeča Cerkev v Mehiki
Pariz, 26. okt. AA. Iz Juarcza (Mehika) poročajo: Guverner mehiške zvezne države Oisajua je odredil, (la so morajo zapreti vse katoliške cerkve v tej državi. Vlada je vso cerkveno imetje sekve-striralo.
Mesiko City, 26. okt. b. V ustnvotvorni skupščini jc predložen nov zakonski predlog, da se zapro vse katoliške cerkve in katedrale in da se prepove služba božja. Radi tega je med kmeti in dijaki zavladalo ve, lik o ogorčenje ter je žc prišlo do resnih nemirov.
Mexico, 26. okt. b. Vlada je propovedaln uvo; oro-žja in municije v državo.
Dunajska vremenska napoved: Na planinah lep« jesensko vreino. V nižinah megleno vreme.
Izjava Uzunovičeve vlade
Belgrad, 26. okt. m. Za današnjo eejo narodne skupščine je radi lega, ker je bilo znano, da bo imel na njej predsednik vlade g. Uzunovič daljši politični govor, vladalo v vsen krogih veliko zanimanje. Malo pred 10.30 je vstopila v dvorano vsa vlada ter so posamezni ministri zavzeli svoja mesta v ministrskih klopeh.
Sejo je otvoril predsednik narodne skupščine dr. Kumanudi in je podal besedo predsedniku vlade Uzunoviču, ki je imel ob tej priliki naslednji govor:
Govor predsednika vlade
Smrt kralja-mučenika je nenadomestljiva izguba za naš narod in za našo državo. Izgubili smo voditelja, za katerim smo šli s popolnim zaupanjem, prepričani, da ve, kam nas vodi, in da nas zna voditi Tu so na našo neizmerno žalost uspeli zahrbtni sklepi gnusnih zločincev in njihovih pokroviteljev. To-da svojega nadaijnega cilja, da z velikim kraljem zadenejo tudi njegovo delo in da oma-jejo in ogroze Jugoslavijo, niso dosegli in ga nikoli ne bodo. (Splošno in viharno pritrjevanje: Nikoli! in burno ploskanje.) Njegovo delo je v tem oziru dokončano. To njegovo delo bo ohranil in se bo zanj zavzel ves naš narod, zbran okrog prestola njegovega vzvišenega sina, Nj. Vel. kralja Petra II. (Vsi narodni poslanci vstanejo in soglasno vzklikajo: Živel kralji Burno ploskanje.)
Kraljevska vlada, oprta na zaupanje kraljevega namestništva in narodnega predstavništva, računajoč na popolno podporo vsega jugoslovanskega naroda, bo z vsemi svojimi silami delala v pravcu, Id ga je začrtal blagopokojni viteški kralj Aleksander L Zedinitelj.
Gospodje narodni poslanci!
Kraljeveka vlada 6matra za svojo veliko dolž-eost, da preko vas izjavi vsemu narodu zahvalo in občudovanje za dostojanstven način, a katerim ie naše dobro ljudstvo izraziio svojo neizmerno bolest. Prav tako deli kraljevska vlada z vami in z veem našim narodom globoko bolest naše hrabre in s slavo ovenčane vojske, ki je najhuje prizadela. [Narodni poslanci vstanejo in kličejo: Živela vojska! Živahno ploskanje.) Izgubila je svojega viteškega in junaškega vrhovnega poveljnika. (Soglasno vzkli-kanje: Slava mu!) Vojska je bila predmet njegove trajne in očetovske skrbi. To bo ostala vsem nam in vsemu našemu narodu, ki ve, kolikšna je njena hrabrost in njena zvestoba. Z njo sme domovina vedno računati. Prav tako pa tudi na njeno pripravljenost, da brani pridobitve države in naroda. (Narodni poslanci vstanejo in kličejo v zboru: Živela vojskal Splošno ploskanje.) Vlada bo v tem oziru smatrala za svoio sveto dolžnost, da nadaljuje delo kralja-vojaka v smeri, ki jo je začrtal s svojim delom. Storila bo vse, kar je potrebno, da trajno pospešuje in krepi našo obrambno silo, vzdržujoč jo vedno na višini njenih velikih nalog. (Splošno odobravanje: Tako je!)
Kraljevska vlada izjavlja nadalje svojo najlepšo zahvalo poglavarjem držav, ki so naši državi v teh hudih trenutkih največje bolesti, ki je naš narod zadela, izkazali prijateljstvo in spoštovanje. (Splošno pritrjevanje: Hvala jiml) Iz števila in iz sestave Uevilnih posebnih odposlanstev iz tujine, kakor tudi
tt posameznih oddelkov zavezniških vojsk, izhaja jasno, na kakšno višino j« kralj-vojak in kralj-državnik dvignil ugled svoje drage Jugoslavije r inozemstvu.
Gospodje narodni poslanci!
Ko prevzema državne posle v tem hudem trenotku, prevzema kraljevska vlada obenem tudi obljubo, da bo izpolnila sporočilo našega največjega kralja in da z odločnostjo nadaljuje delo, ki ga je začel, in da ga dokonča. Oprta na politične in vojaške sile zedinjenega jugoslovanskega naroda lahko Jugoslavija s pomočjo svojih dragocenih prijateljstev in zvez, čeprav do srca užaloščena, ohrani svojo hladnokrvnost. Toda ta hladnokrvnost in to samozatajevanje ne sme pomeniti nedelavnosti in ravnodušnosti. (Splošno in navdušeno vzklikanje: Tako je! Ploskanje.) Kraljevska vlada bo nasprotno z vso odločnostjo stremela za tem, da se mar-sejski zločin popolnoma pojasni in da se dožene odgovornost radi neobhodnih sankcij. (Viharno ploskanje, vzklikanje: Tako je!) Treba je napraviti i konec zločinskim početjem proti naši državi in nedovoljeni strpnosti napram zločincem in njihovim zločinskim nameram. (Splošno ploskanje in odobravanje: Tako je!) Kraljevska vlada ve, da more v tem oziru računati ne le na podporo svojih prijateljev in zaveznikov, temveč na ves civilizirani evet. (Tako je!)
Prav tako računa kraljevska vlada v prvi vrsti na soglasje vsega jugoslovanskega naroda (Tako jel), ki je te dni s soglasnimi čuvstvi in na način, k! ga svet še ni videl, dokazal, da obstoja nedeljiv narod, ki se ob njegovih moralnih silah morajo razbiti vsi napadi sovražnikov, pa naj prihajajo s katerekoli strani. (Viharno vzklikanje in soglasno odobravanje.)
Kraljevska vlada bo usmerila svojo pozornost na pravkar navedene svoje naloge, obenem pa bo, gospodje narodni poslanci, skrbela tudi za to, da ne bo zanemarila rešitve drugih državnih vprašanj, ki jih samo življenje stavlja na dnevni red. Med drugimi so med prvimi po svojem pomenu in te-žini tiste politične in narodne nalorr- ki so v zvezi s tragično in mučeniško smrtjo Velikega kralja. Kraljevska vlada bo v najkrajšem času stopila pred vas z državnim proračunom in z drugimi ukrepi in potrebnimi zakonskimi predlogi, ki jih zahteva stanje našega in splošnega svetovnega gospodarstva.
Kraljevska vlada je prepričana, da ste tudi vi, gospodje narodni poslanci, enih misli z njo, da bo skupno delo v okviru pravkar navedenih smernic in nadaljevanje dela viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja najlepša počastitev spomina Nj. Veličanstva. (Narodni poslanci vstanejo in kličeijo v zboru: Slava mu!) Vlada zato računa pri tem delu na popolno podporo narodnega predstavništva in vsega jugoslovanskega naroda. (Splošno in dolgotrajno odobravanje.)
Ob 17 je imel sejo tudi senat, kjer je imel predsednik vlade Uzunovič isti govor, kakor dopoldne v narodni skupščini. Senator Dragovič je zatem predlagal, da se naj ta govor natisne na stroške senata in "razpošlje med narod. Večina je ta predlog sprejela.
Prihodnja seja senata bo juiri ob 11. Na njej bodo volili stalne senatove odbore.
I z sle do vati je atentatorjev
r
Nauportus - Vrhnika
O izkopavanjih rimske Vrhnike po prof. dr. Sehmlda
Vrhnika, 26. oktobra.
Univ. prof. dr. Valter Schmid nadaljuje s svojimi izkopavanji rimske Vrhnike na desnem bregu Ljubljanice. Do danes je odkrita že skoraj celotna trgovska naselbina na Dolenjih njivah, le nekatera manjša poslopja bo treba v naslednjih dneh še globlje izkopati.
Po zadnjem poročilu, ki ga je prinesel »Slovenec« dne 13. t m., se je izkazalo, da zavzemajo poslopja, ki smo jih takrat omenili, vse večje dimenzije, kot smo jih pa navedli. Temeljni zidovi so bili namreč v teku dolgih stoletij na nekaterih krajih že tudi razriti in je tekom sedanjih izkopavanj večkrat izgledalo, kot da so prišli kopači že do konoa stavbe, pozneje pa se je našlo nadaljevanje zidovja.
Vsa doslej izkopana naselbina se razprostira v loku Okoli obširnega tlakovanega trga, proti kateremu so obrnjene fasade vseh poslopij. Sklenjena vrsta poslopij je na dveh krajih prekinjena s cestama, kateri sta vodili s trga proti Ljubljanici, ki je tvorila naravno barijero v prav takem loku, v kakršnem so razvrstili potem poslopja. Zaradi boljše obrambe je bilo zidovje poslopij ob Ljubljanici dosti močnejše in je bilo prekinjeno le na mestih, kjer sta vodili cesti s trga k pristanišču.
Na desnem krilu naselbine stoji veliko skladišče, čigar pročelje meri 57 m, široko je pa 26.4o in. Skladišče je razdeljeno v 9 približno enakih pro-stordv, v vsak prostor je vodil s trga poseben vbod. Nekateri teh prostorov so razdeljeni še v manjše oddelke. Zidovi, ki ločijo prostore in Skladišča, so deloma dvojni, tako, da tečejo po sredi nekakšni 35—55 cm široki »kanali«, ki pa niso nič drugega, kakor shrambe za postavljanje amphor in drugih predmetov, ki jih je bilo treba v shrambi bolje zavarovati pred poškodbami. V teh kanalih so izkopali zelo mnogo, žal, razbitih amphor, nekaj kamnov ročnih mlinov, popolnoma ohranjen kameniti utež z ročem in bronasto skodelico, ki jo drži prav taka bronasta roka. Levo ob poslopju drži 7.10 m široka tlakovana cesta k tnoslu, od katerega so ohrnjeni še malenkostni deli in ki je vodil na drugo stran Ljubljanice, kjer je bila najbrž stanovanjska naselbina in od koder je vodila cesta v Italijo.
Tudi naslednje poslopje, ki je dolgo 30.70 m, široko pa 28.10 m, je skladišče, zgrajeno na prav isti način kakor prejšnje. To skladišče je zvezano z že omejenim obrambnim zidom s skupino štirih manjših poslopij. Prvo ineri 9X4.70 m, drugo skoraj kvadratično poslopje pa 5.70X5.40 m. Oblika tega poslopja bi kazala na kakšno svetišče — v Nauportu so častili lokalno boginjo Aequorno —, vendar bi bila končna sodba še preuranjena in bodo morda dela prihodnjih dni prinesla v to vprašanje večjo jasnost. Sledi uradno poslopje, ki je dolgo 8.10 m, široko pa*fj.80 m in je predeljeno z zidom v dvoje oddelkov, kjer sta liradovala magistra vici — nekatere poznamo po imenih: P. Pe-tronius Amphio, C. Fabius Čorbo, Q. Annaius Torravius, M. Fulginas Philogendfe. Levo ob uradnem poslopju vodi druga, 13.30 m široka in tudi tlakovana cesta k pristanišču.
Na drugi strani te ceste stoji porticug (stebrišče) z dvojnim, s stebrom predeljenim vhodom. K porticu so prislonjene taberne (točilnice), doslej sta izkopani dve. To poslopje meri 25.80X8.50 m.
Med izkopanimi predmeti so posebno važni ostanki poznokeltskih posod, ki potrjujejo Strabo-novo poročilo, da je že za njegovega časa, t. j. v drugi polovici prvega stoletja prtd Kristusovim rojstvom vodila iz Aquileje čez Hrušico na Nauportus cesta, do kateri so prevažali iz Italije blago na
dvokolesnih vozovih ter ^a nakladali v Nauportu na ladje, ki so ga potegnile do Siscije. Ta zgodnji nastanek Nauporta, ki je tedaj starejši kot Emona, potrjujejo tudi novci, izmed katerih je najzanimivejši zobčasti srebrni denar L. Fufia Cellena iz 1. 91—88 pred Kr. in pa bronasti novec cesarja Avgusta s kontremarko.
Izkopanine so tudi pokazale, da sta bili obe veliki skladišči leseni in ometani z ilovico, a postavljeni na zidane temelje in pokriti z opeko. Pač i pa so bila ostala poslopja zidana; ia posebno lepo ! obdelanega kamna je bil zgrajen porticus. Nasel-j bina pa je, kot kažejo ostanki, pozneje pogorela, najbrž 1. 243 po Kr. ob priliki pohoda Maximina Tracca.
Pomembnost dr. Schmidovega dela je zlasti v tem, da smo dobili prvo celotno topografijo trgovskega emporija, ki je slovel že pred prihodom ! Rimljanov v naše kraje. Načrt celotne naselbine iz-! deluje g. docent ing. Josip Cernač in ga bomo priobčili, čim bo dopolnjen s še neodkritimi deli okoli portica. To se bo zgodilo v kratkem, nakar prične izkopavanje na nasprotnem bregu Ljubljanice in na višinah nad Vrhniko. Ta dela pa letos še ne bodo končana.	M.
Žalni koncert v operi
Ljubljana, 26. oktobra. Nocoj ob 8 je bil v , opernem gledališču žalni koncert za pokojnim kra- j ljem Aleksandrom I. Gledališče je bilo polno. Na- i vzočni so bili skoraj vsi predstavniki oblasti, tako I podban dr. Pirkmajer, divizijski general Cukavae, mestni župan dr. Puc, predstavniki univerze z direktorjem dr. Ramovžem in prorektorjem dr. Sla-vičem, dalje zastopniki tujin držav v Ljubljani, predstavniki raznih korporacij, organizacij itd. Gledališče je bilo črno drapirano. Mesto odsotnega g. bana je imel žalni govor namestnik intendanta Narodnega gledališča Pavel Gclia. Nato je sledil žalni koncert pod vodstvom opernega ravnatelja Poliča, ki ga je izvajal pomnoženi operni orkester.
Uredba o veletrgovinah
Belgrad, 26. okt. AA. Ministrski 6vet je na I predlog ministra za trgovino in industrijo in na temelju 3. odstavka člena 140 finančnega zakona predpisal tole uredbo o prepovedi ustanavljanja trgovin v velikem obsegu:
Člen 1. Prepovedano Je ustanavljanje trgovin v velikem obsegu, velikih skladišč po 51. 140, odst. 3 obrtnega zakona.
Člen 2. Za trgovine velikega obsega se smatrajo trgovine, ki v večjem obsegu trgujejo z blagom raznih strok, razdeljenih po oddelkih, po vrstah blaga in v prostorih, ki obsegajo več kakor eno nadstropje.
Člen 3. Prepovedano je tudi širjenje obstoječih trgovin velikega obsega, bodisi da bi ee uvedle nove stroke, bodisi, da bi se razširili prodajni prostori.	|
Člen 4. Prepovedi po členu 1. te uredbe se ne nanašajo na trgovine velikega obsega, ki so začele delovati pred uveljavitvijo te uredbe. Te trgovine morajo v roku meseca dni po uveljavitvi te uredbe prijaviti splošni upravni oblasti 1. stopnje stroke (branše), s katerimi so doslej trgovale.
Člen 5. Za kršitvo določb le uredbe se bodo izvajale določbe o kršitvah in kaznih obrtnega zakona.
Člen 6. Ta uredba stopi v veljavo r dnem razglasitve v Službenih novinab, preneha pa veljati dve leti po uveljavitvL
PeriSev denar
Pariz, 26. oktobra. Iz Liegea poročajo, da fe aretirani terorist dr. Perič pred aretacijo dvignil pri neki banki v Bruseliu znesek 4800 frankov. Preiskava ie dognala tudi naslednjo podrobnost: Bruseljska banka je izplačala denar na podlagi kreditnega pisma, ki ga je izdala neka banka v Lau-sanni. Znano je, da so imeli zločinci v Lausanni pravo gnezdo, ki jim je bilo za nekako oporišče, kjer so se zadnjič sešli, preden so odpotovali v Francijo. Dalje je policija dognala, da je Periča spremljal neki Anič, član organizacije vstašev v Serainu, ko je inkasiral denar.
Kvaternikove izjave
Pariz, 26. okt. Policija je ugotovila, da je Kvaternikov zagovor brez vsake podlage. Kvaternik trdi, da po 1. 1930 sploh ni bil več na Francoskem. Preiskava pa je dognala, da je bil Kvaternik dne 26. septembra v Lausanni, in sicer v hotelu »Des Palmiers«. Dne 30. septembra se ie nastanil v hotela »Palais d'Orsay« v Parizu. Prav tako je policija dokazala, da je Kvaternik za časa svojega bivanja v Parizu obiskal morilca Rajiča in Georgi-ieva, ki sta stanovala v hotelu »Regina« v ulici Mazagrau. Dne 6. oktobra je bil Kvaternik v Avi-
ronu, kjer se je nastanil v hotelu Terininus. Dne oktobra je bil v Aix en Provence. Nastanil se je v hotelu »Moderne«. Vsi hotelski nastavljenci so spoznali Kvaternika po fotografiji. Kvaternik se je sam vpisal v hotelsko knjigo. Tako je policija lahko primerjala pisavo. Izvedenci so dognali, da se pisava povsem krije in da je istovetnost Kva-ternikova piovsem gotova. Nadalje je ravnatelj modne trgovine PKZ v Lausanni spoznal Kvaternika za kupca, ki je pri njem kupil razne oblačilne predmete. Povsem tem je jasno, da je izpoved Po-spišila in Rajiča, po kateri je Kvaternik pripeljal atentatorje na Francosko, povsem resnična. Glede Paveliča je francoska policija z vso gotovostjo dognala, da je on moralni krivec in da je on izdal pismen ukaz, naj se izvrši atentat na pokojnega kralja Aleksandra L
Dve aretaciji v Avstriji
Dunaj, 26. oktobra. Avstrijska policija je aretirala nekega Alojzija Novaka, rojenega leta 1901 v laškem okraju. V Avstrijo je prispel iz Švice. Mio Kralj, ki je zdaj zaprt v Marseilleu, je izpovedal, da je bil po begu iz Jugoslavije aretiran v Celovcu- lam sta se našla s tein Novakom. Novak
fa je spravil v zvezo s Perčevičem in Servagijem. ema dvema se je pozneje posrečilo osvoboditi M. Kralja in ga spraviti v Budimpešto. Alojz Novak je prenašal propagandne letake iz Avstrije v Jugoslavijo. Pogosto je potoval v Švico, v Belgijo, Francijo in Italijo. z.elo verjetno je, da je na teh potih opraivljal posle vstašev. Avstrijska policija je pri njem zaplenila mnogo spisov, ki jih zdaj proučuje. Preiskovalni sodnik v Marseilleu bo prosil avstrijska oblastva, naj mu pošljejo te spise. V primeru, da se dokaže, da je bil Novak v zvezi z atentatorji, bodo francoska oblastva zahtevala izročitev.
Te dni so v Solnogradu aretirali Jugoslovana Vin- .aca Stoklasa, ki je prispel iz Monakovega. Pred sodiščem je bil že večkrat obsojen zaradi ponarejanja listin. V zaporu je Stoklas izjavil, da osebno pozna marseillske atentatorje in da ve o njih marsikaj. Njegova izpoved je bila nejasna, zato domneva policija, da jo je hotel potegniti samo zato, da bi ga prepeljali na Dunaj in da bi med vožnjo lahko ušel.
Iz Janka Puszte v Buzo Paszto
Praga, 26. oktobra. Tukajšnji listi poročajo iz Budimpešte, da so dala madjarska oblastva prepeljati vse emigrante iz Janke Puszte v Buzo Puszto, ki je oddaljena kakih 30 km od Janke Puszte. Ko se ie ta prevoz na tihem izvršil, so Madjari povabili inozemske časnikarje, med njimi tri Francoze, da bi se prepričali, da v Janki Puszti ni emigrantov in da jih v zadnjem času tam sploh ni bilo. Med francoskimi časnikarji je bil tudi dopisnik lista »Paris-Soir«. Madjarska oblastva so ponudila časnikarjem prosto vožnjo v avtomobilu, toda ti so ponudbo odklonili. Časnikarji so našli dovolj sledov, ki dokazujejo, da so bili emigranti v resnici v Janki Puszti.
Švicarsll listi
Ženeva, 26. oktobra. »Journal de Genčve« poroča, da bo kmalu dognana vsa resnica o atentatu v Marseilleu. Že dosedanja preiskava je pokazala, da je bil dr. Pavelič srce vse organizacije. Toda verjetno je, da stoje za njim še drugi. Preiskava bo tudi to pokazala. V tej teroristični tolpi predstavlja Pavelič teroristični element. »Seaton Watson pripominja, da samo ta — najmanjša in najbolj neznačajna skupina emigrantov — prejema od inozemstva tajinstveno pomoč v obliki denarja in orožja ter uporablja teroristične metode. Jasno je, da vse jugoslovansko javno mnenje z gnusom zavrača takšne metode. Nvatfonove besedo se povsem krijejo z manifestacijo žalosti jx> vsej Jugoslaviji, katero je naš dopisnik omenil.« »Jcurnale de Ge-nevi?« dodaje, da ne sinemo dopuščati, da bi katerakoli vlada podpirala teroristično akcijo in tako spravljala v nevarnost evropski mir. Danes je že dognano, da je gostoljubje, ki ga je izkazovala Madjarska emigrantom na Janki Puszti, posredno omogočilo tchmčno vzgojo zločincev, ki so izvršili marsejski umor.
Francoska po!ici5a
Pariz, 26. oktobra. AA. Havas poroča iz Ore-nobla, da so tamkajšnji organi javne varnosti aretirali včeraj italijanskega podanika, nekega Visca-rija, rojenega v Riminiju v Italiji 31. avgusta 1895, ki 9e je izdajal za nezaposlenega računovodjo. Pri Viscariju so našli osebne dokumente na tri raz: lična imena. Preiskava je dognala, da je Viscari prišel pred dvema mesecema v Francijo čez Alpe brez polnega lista. Aretirali so ga zato, ker je na nekem tajnem sestanku italijanskih antifašistov v Gretioblu grdo govoril o Jugoslaviji in se ni sramoval niti' hvaliti mnrseli. atentatorjev. Razen tega ie preiskava ugotovila, da se je Viscari mudil v Parizu pred dvema mesecema, nato pa odšel v Grenoble.
Iz Marseilla poročajo, da je marseljski preiskovalni sodnik de Saint Paul, ki vodi preiskavo o marseliskem atentatu, zaslišal včeraj očividcc atentata, generala Oeorgesa, ki je sedel v avtomobilu, v katerem se je vozil blagopokojni kralj Aleksander, apenta Galija, na katerega je atentator dvakrat ustrelil, go. Armelin Dymasere in go. Re-nard, ki so bile pri atentatu v ner>osredni bližini in so bile slučajno ranjene. Nadzornik pariške janme varnosti Humbert je končal preiskavo v Marseillu in se bo danes vrnii v Pariz. Očividci mar-scliskega atentata so pri zaslišanju pred preiskovalnim sodnikom ponovili svoje prejšnje izpovedbe.
Pariš, 28. okt e. V Parfara so danes »rotirali neko žensko, brž ko je »topila iz vlaka, b katerim je prišla is Bordeauxa. Pri sobi je imela ponarejen potni list ln sedaj policija ugotavlja, koliko je osumljenka istovetna z žensko, ki jo francoska policija tako mrzlično išče.
„Lepa Slovanka" prijeta
Pariz, 26. oktobra, c. Identiteta ženske, ki je bila danes aretirana ob prihodu vlaka iz Bor-deauxa, je ugotovljena. Vsa francoska policija še zmeraj mrzlično išče Marijo Vudriš, ki je atentatorjem dala orožje. Tajna policija je v Bordeauxu že nekaj dni opazovala mlado, lepo inozemko, ki se je nastanila v hotelu Palače in se vpisala pod imenom grofice Sibile von der Schulenburg. Ko se je nato preselila v drugi hotel, se je vpisala pod drugim imenom. Nenadoma pa je odpotovala v Pariz in v Bordeauxu pustila vse svoje dragocenosti. Ko jo je danes policija v Parizu zasliševala, je bilo ugotovljeno, da se piše Marija Trel, rojena v Kustrinu v Nemčiji. Imela je pri sebi dva potna lista, oba [»narejena. Policija jo je pridržala, da izvrši nadaljnje poizvedbe.
Aretirani Makedonci
Sofija, 26. oktobra. A A. Po včerajšnjem sestanku vlade je dal notranji minister Midilev poročevalcem listov v zvezi z aretacijo nevarnih teroristov VMRO Kirila Drangova in Zore Našteva tole izjavo:
Oba aretiranca sta zdaj v Elhoivu, kjer vodijo vojaške obmejne oblasti, ki so ju prijele, preiskavo. Ugotovljeno je, da sta ti osebi Kiril Drangov tn Zore Nastev. Aretirali so ju še v torek, ko sta šla na mejo, da pobegneta. Preiskava bo dognala, kdo jima ie pomagal pri njunem begu.
Na vprašanje novinarjev, ali jim lahko kaj pove o aretirancih, ki sta hotela uiti čez bolgarsko-turško mejo, je Midilev izjavil: Preiskavo vodijo vojaške oblasti. Vrši se pa tudi preiskava v Elhovu, da se dožene njuna identiteta in to, katere osebe »o aretiranoema pomagale pri njihovem poskusnem begu čez mejo. Na vprašanje novinarjev, kdaj bodo aretiranca pripeljali v Sofijo, je Midilev odgovoril: Najbrž jutri.
Današnji sofijski listi »o prvotno Midilevijevo izjavo objavili v tej oblikL
Cerkveni boji v Nemčiji
Berlin, 26. okt. b. Pod predsedstvom državnega predsednika Hitlerja bo jutri seja vseh strankarskih in deželnih upraviteljev, na kateri se bo razpravljalo tudi o položaju, ki je nastail v evangeljski državni cerkvi. Čuje se, da strankini upravitelji iz južnih dežel pripravljajo oster protest proti načinu borbe, ki jo vodi država prati Cerkvi. Smatra se, da je položaj dr-' žavnega škofa dr. MiiLlerja zelo omajan.
Romunija se brani
Bukarešt, 26. okt. b. Izšel je kraljevski
dekret o nftvem izvoznem režimu, ki določa: 1. Od 15. nov. je mogoč uvoz le s predhodnim izvozom blaga. 2. Uvoz ne sme nikdar-prekoračiti vrednosti izvoza za nad 60%. 3. Vsafe izvoz je treba plačati v inozemski valoti, devize pa se morajo dati na razpolago nar, banki po zakonskem tečaju.
Proč od komunizma
Pariz, 26. okt. c. Minister Marquet, ustanovitelj neo-«ocialistične stranke, je izdal proglas na delavstvo, v katerem ga poziva, da opusti v sedanjem usodnem času razredno borbo. Gospodarski položaj Francije je tak, da pride lahko do katastrofe, če se vso silo ne združijo. V proglasu nadalje pravd, naj delavstvo opusti sociaUstične in komunistične ideje ter naj pomaga Doumergueu, da lahko izvrši ustavne reforme.
Zbor Irancoskih radikalov
Nantes, 26. okt c. Danes se je vršila druga delovna seja kongresa radikalno-soo. stranke. Vendar so se na tej seji predvsem obravnavala upravna vprašanja v vodstvu stranke. Edini važen del kongresa je danes tvorilo poročilo bivšega min. Pierra Cota, ki je govoril o trenotnem mednarodnem po ložaju.
Pač pa se je zelo mnogo delalo v posameznih komisijah, ld so bile izvoljene včeraj. Na komisiji, ki je razpravljala o spremembi francoske ustave, je govoril tudi g. Herriot, vendar pa se ne ve, v kakšnem smislu je zastopal stališče vlade. Kajti po seji te komisije je bil objavljen komunike, ki ODsega štiri točke. V treh prvih točkah govore radikali samo o nujnosti revizije vsega francoskega gospodarskega življenja, šele v četrti točki pravijo, da so sicer za ojačenje vladne stabilnosti, odklanjajo pa vsak poskus osebne premoči v vodstvu vladne politike. Zato tudi odklanjajo pravico, ki bi jo imel predsednik vlade, da skupno s predsednikom republike razpusti parlament, uo da bi o tem razpravljal senat,
* \
Berlin, 26. okt. b. Nemška in poljska vlada sta se sporazumeli, da povzdigneta poslaništvi
v Varšavi in Berlinu na višino veleposlaništva ★
češkoslovaški narodni praznik
Podpisana Jugoslovansko-češkoslovaška liga v Ljubljani sii dovoljuje svojemu članstvu in vsej jugoslovanski javnosti sporočiti, da je v sporazumu z upravo Narodnega gledališča sklenila, da letos na dan proslave češkoslovaškega narodnega in drž. praznika dne 28. oktobra ne bo priredila javne proslave v gledališču vsled globoke žalosti zaradi mučeniške smrti blagopokojnega viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja.
Obenem izraža podpisana Jttgoslovansko-češko. slovaška liga svojo toplo željo in trdno prepričanje, da sc bo kot vsako lelo, posebno tudi letos vsa naša jugoslov. javnost v bratski ljubezni in zvestobi spominjala tega največjega narodnega in drž. praznika bratske republike Češkoslovaške in bratskega češkoslovaškega naroda, ki je v teh turobnih dneh spontano in bratsko z nami sočuv-stvoval. — Končno javlja podpisana Jugoslovan-sko-češkoslovaška liga, da bo v proslavo tega praznika predsednik podpisane lige v Ljubljani g. dr. Egon Starč govoril o temi »Viteški kralj Aleksander L Zedinitelj in si ova n s Ivo« dne 27. oktobra ob 19.40 zvečer v ljubljanskem radiu, na kar posebno opozarjamo.
Franc Ksaver Meško - 60 letnik
Foto Holinsku
Ko se je slovensko kulturno središče preneslo iz Celovca v Ljubljano, je postala Koroška skoraj da pozabljena v naši književnosti. Željno smo čakali sporočila, kaj se godi onkraj Karavank.
V to pa se začuje »Klic z narodne meje«. Vsi so uprli upajoče oči v človeka, ki se je zaobljubil, da bo njegovo delo izraz domovine. Meško, ki je poslal ta klic v naš svet, je svojo obljubo izpolniL »Na Poljani« se vstati in motri sile, ki vlečejo od doma ter njih pogubnosti, pokazuje na blaženost domačije. Vrhunec je brez dvoma drama »Na smrt obsojena«. To ni več samo klic, je že samoobramba, je poskus, kako obvarovati domačijo tudi s pestjo. Pisatelj je hotel pokazati ta obupni boj na življenje in smrt vsakemu človeku v naši najoddaljenejši vasi, da bi ga videl pred seboj, na samo da bi predrsel mrtve črke. Pa sovražnik je bil močnejši, zadušil je za nekaj časa ta smrtni klic: cenzura ni dovolila niti tiska niti vpri-zoritve do 1. 1908, torej polnih pet let.'
Po naturalizmu naučen gledati življenje kot je, vidi Meško, da bi moralo biti drugačno. Zato zaskrbljen opozarja: »Kam plovemo?« (1897.). Mehek in nežen, materinski, se obrne k otrokom, se z njimi veseli, igra, joka, pa tudi resno kramlja in jih poučuje. (Mladim srcem, Volk spokornik.) Nazaduje se pa poglobi sam vase, v svoji duši išče, razmišlja, dela pokoro, ubira nova pota, dokler ne najde v krščanski mistiki srednjega veka pokoja. (Pot spokornikov, Ob tihih večerih, Mir božji, Meditacije, Legende, Henrik, gobavi vitez).
Meško Fran Ksaver je nastopil sočasno z našo moderno. S Cankarjem sta utirala pota moderni noveli. Njegova moč je v finem nežnem liričnem, skoraj ženskim opazovanju in materi ruski ljubezni »do svete naše domovine«. Najpomembnejša dela so brez dvoma ona o narodnostnem problemu, a mojster je v dušeslovni noveli. Poleg tega je tudi napisal več literarno kritičnih razprav (S. Gregorčič, Medved in drugi), priredil četrti zvezek Gregorčičevih pesmi in napisal več potopisov za MD in DiS.
Sodeloval je pri skoraj vseh slovenskih časnikih in časopisih ter knjižnih založbah. Malokateri naših pisateljev je v svetu tako poznan kakor Meško. Preveden je poleg v slovanske jezike tudi v nemščino, švedšči.no in angleščino.
O Meškovem literarnem delu bodo o priložnosti njegovega življenjskega jubileja gotovo obširneje razpravljale naše književne revije. Nam je v zadoščenje ugotoviti na ta svečani dan, da imamo moža, ki s svojim delom stoji visoko na gori in čigar ime je zapisano v srcih tisočev in tisočev hvaležnih čitateljev. O njem so obširno že pisali mnogi naši kritiki, letos pa je izšla v obliki obsežnejše knjige razprava o njem iz Ovnovega peresa, v kateri je očrtana podrobno žiiv-ljenjska pot našega mojstra.
Danes, ko slavi šestdeseti življenjski jubilej, pregnan iz svoje ljubljene Koroške, bi si mi želeli še več »klicev z narodne meje«.
Slovenski pisatelj, pesnik in dramatik Franc Ksaver Meško se je rodil 28. okt. 1874 pri Sv. Tomažu nad Ormožem. Gimnazijo je študiral v Ptuju in Celju, bogoslovje pa v Mariboru in Celovcu. Za mašnika je bil posvečen 1. 1898. Služil je najprej kot kaplan v Škocijanu, nato v Podjuni io na Višarjah. L. 1900 je prišel kot župni upravitelj v Gne-
sau pri Feldkirchenu, 1901 v Gredinjski klo-; šter in Št. Danijel nad Prevaljami, kjer je ! ob koncu lfeta postal župnik. Leta 1906 je dobil župnijo pri Mariji na Zilji, odkoder so ga 5. jan. 1919 pregnale nemške tolpe. Za j časa plebiscita je služil v Tinjah, v juliju | 1921 je prišel kot kaplan v Dravograd, a 1. avg. 1921 kot župni upravitelj na Sela pri Slovenjgradcu, kjer je sedaj župnik in upravitelj starotrške dekanije.
★
J. Soklič:
Meško in Slovenjgradec
Meško je častni meščan slovenjgraški, Meško je poleti in pozimi dvakrat na teden gost slovenjgraški; še več: Meško je ljubljenec slovenjgraški.
1. avgusta 1921 je Meško postal župnik na Se-lah, dobro uro od Slovenjgradca. Sele so mala pa lepa fara z jako dobrimi ljudmi in z lepo božjepot-no cerkvico sv. Roka. Sele nimajo pošte in tako mora Meško hoditi po pošto v mesto.
Takole okoli desetih se prikaže njegova elegantna postava na ulicah. Prav nič se mu ne pozna, da je mož šestdesetletnik. Izpod mehkega klobuka seva njegovo visoko čelo; njegove prijazne oči te" od daleč pozdravljajo, z elegantno gesto odzdrav-lja. Njegova najljubša obleka je še vedno surka, kot v mladih letih, ko smo ga poznali iz lepe slike v »Domu in svetu«. V roki ima neizogibno aktovko, polno časopisov in knjig. Gospoda Meška vse spoštljivo pozdravlja. Meško ima pa za vsakega še prijazno besedo. »Joj, joj, kako dolgo vas že nisem videl! Kaj pa delate? Ste zdravi? Letos pa niste bili nič na Uršlji gori, nič vas ni bilo pri nas!« Prijazen pozdrav še, že hiti, ker ima večno zadrego ...
Pride v mestno župnišče. Tam so na obiskih dijaki. Kot bi trenil, so okoli Meška. Nekatere že pozna. »No, Vitko, kako vam gre? Ste še kaj lepega napisali?« Meško ima zavidanja vreden spomin in ve, da je ta dijak mnogo napisal. »Le ko-rajžno, saj čisto lepo pišete!« Dijaki so že veseli okoli njega pri mizi. Vsi ga ljubijo in visoko spoštujejo, to že, odkar so brali Mir. božji, Ob tihih večerih, Na Poljani, Viteza Henrika in drugo. Še bolj so pa navezani nanj, ko ga spoznajo. Glisti se ojunači: »Prosimo, gospod pisatelj, podpišite naše kartice!« Ivan mu že podaja razglednico za razglednico, ki bodo drag spomin dijakom. — Kmalu se v prijazni knjižnici vname literarna debata. Dijaki izprašujejo, Meško razlaga. Kako pozna Meško razne literature! Strog kritik je! Pozna pa tudi najnovejše reči prav dobro, saj vse sproti prečita. Dijakom hvali T i m merman sovega Petra Bruegla,
nato razlaga, kako je nastala njegova zadnja knjiga »Henrik, gobavi vitez«. Ves vljuden je z dijaki, kot bi med bralci sedel.
Hitro opravi še svoje dekanijske zadeve, že hiti. »Pusta reč to, kako sem se zamudil!« Do ceste ga spremijo dijaki, ki si štejejo v čast, da se poznajo s tem imenitnim možem.
Meško hiti čez Slomškov trg, kjer ga spoštljivo pozdravijo učenci meščanske šole, pa ga še novincem pokažejo: »Vidiš, to je tisti gospod Meško, ki knjige piše!«
Meško pa stopi še v trgovine, nakupi vsega potrebnega, še v svečarno mora po sveče za cerkev, nato pa na pošto. Cel kup pošte za Meška! Saj vodi obilno korespondenco, ki bo enkrat imenitna za literarne zgodovinarje, ker si dopisuje z odličnimi osebnostmi iz vseh stanov. Časopisi, knjige, pisma, razglednice. No, in še uradna pošta! In kolfko je je! Dekanija, ta da največ dela! Meško hitro pregleda pošto in na najbolj važna pisma takoj odgovori. Ostalo urno v aktovko, da komaj stoje vsi ti časopisi, vsa pisma, pa še knjige v ozki aktovki!
Pri pošti dobe šolarji osnovne šole gospoda, ga hitro obkrožijo: »Hvaljen Jezus!« »Na vekomaj, mali!« In ker skoro vse osebno pozna, naroča pozdrave za starše, se smeji veselim otročičem in odhiti.
Ko pa sreča male otročiče, seže njegova roka v žep: >Boš sladkorčka?« 2e nasuje radostni deci polne ročice sladkih dobrot.. . Res, sama dobrota! Se berači se radi nastavijo Mešku; vedo pač, da ne bo samo kronica.
Predno se Meško poslovi od Slovenjgradca, stopi še v prelepo mestno cerkev. Pred velikim oltarjem poklekne in pomoli. Večkrat ga pri spoved-nici počaka kaka dobra dušica, da jo potolaži, kot samo Meško zna.
In že hiti iz mesta, po poti pregleduje revije in pisma, se za hip ustavi v Starem trgu pri župniku, potem pa čilo in veselo z mladostnim korakom mimo Gradu na Sele...
Slovenjgradec visoko spoštuje Meška. Dne 8. novembra 1924 je mestni občinski "odbor Meška soglasno imenoval za častnega meščana, po Mešku je imenovana tudi prejšnja Cerkvena ulica. Ni Skivenjgradčana, ki ne bi bil že deležen prijaznosti Meškove. Ko v poletni vročini meščani tako radi hodijo na Ur.šljo goro, se gotovo vsaj za hip ustavijo pri dobrem župniku na Seleh.
Tudi Meško ima rad Slovenjgradec. Po smrti g. Cižka je že skoraj privolil, da postane mestni župnik, pa se je le zbal slovesa od drage cerkvice, vasi in faranov na Seleh in ostal.
V Meškovi delavni sobi visi na častnem mestu diploma častnega meščanstva slovcnjgraškega, res lepo delo mojstra M. Gasparija. Vsakemu obiskovalcu jo Meško pokaže, ker ima rad Slovenjgradec in svoje prijatelje v mestu.
Dragi častni naš meščan! Dolgo ostani še tako čil in tvoje mojstrsko pero naj še mnogo napiše!
Bolnišnica za tuberkulozne
Prvi spomenik viteškemu kralju Zedinitelju
Narodna proti tuberkulozna liga v Ljubljani je na svoji seji dne 23. okt. 1934 razpravljala o tem, kako bi se za današnji čas najprimerneje in skladno težnjam velikega pokojnika počastil spomin kralja Aleksandra I. Zedinitelja, V skrajno težkih socialnih in zdravstvenih razmerah, v katerih živimo, bi bil brez dvoma najlepši spomenik, ki_ ga more postaviti Slovenija, ta, da se vsa javnost (banovna, občine itd.), vsa društva, vse korporacije in posamezniki združijo v delu, da se zgradi
bolnišnica za tuberkulozne bolnike.
Prepričani, da lepšega spomenika ne bi mogli i>ostaviti kralju, ki je vedno imel odprte roke za trpine v nadlogi in bolezni, pozivamo vso našo javnost, da se pridruži akciji, ki jo bo pričela liga za postavitev tega spo-
menika. Humanitarno-zdravstvena ustanova, ki je danes naša največja potreba, bodi prvi spomenik pokojnemu kralju, ki naj ga postavi vsa združena Slovenija. V ugodnejših gospodarskih in socialnih časih bomo pozneje še vedno dobili možnosti in prilike tudi za postavitev spomenika na javnih trgih ali ulicah .
Narodna protituberkulozna liga bo na svojem občnem zboru 18. novembra 1934 izvolila poseben odbor, ki bo vodil akcijo za postavitev takega plemenitega spomenika našemu dobremu pokojnemu kralju Aleksandru I. Prosimo vso našo plemenito javnost, da se akciji lige pridruži.
Narod, protituberkulozna liga v Ljubljani.
Predsednik: dr. Jože Bohinjec s. r.
Tajnik: dr. Franc Debevec s. r.
Na Muti strada 500 ljudi
Muta, 25. oktobra.
Muta v Dravski dolini je stara industrijsko središče. Tovarna železa je dajala 150 do 200 delavcem zaslužka dolgo vrsto let. Od tovarne je živela tudi vsa okolica, cvetele so kmetije in trgovina. Zadnja leta pa vlada na Muti črna beda. Tovarna je delala včasih s polnim, včasih s skrčenim obratom, dokler ni pred šestimi meseci ves obrat za; stal. Ne radi pomanjkanja naročil. Dela bi imela tovarna dovolj. Vile, lopate, krampi in slični predmeti, ki jih izdeluje, uživajo povsod najboljši sloves iin še danes bi lahko obrat v polnem obsegu delal. Vzrok za.sta,n-ka je čisto drugi. Sicer pa je glavno, da je prišlo 150 delavcev, samih družinskih očetov, ob zaslužek. Že pol leta životarijo s svojimi družinami. V Muti dobesedno strada 500 ljudi. Srečni so še oni, ki imajo malo zemlje, na kateri so si letos pridelali kak krompir in podobno. Mnogo je pa takih, ki so bili navezani samo na svoje roke in tem je najhujše. Od podpor,,ki se danes brezposelnim delijo, ni mogoče ne živeti ne umreti.
Žarek upanja v to nepopisno bedo je posegel sedaj. Včeraj se je vršila na Mut-i anketa, kateri je predsedoval okrajni podna-čelnik iz Prevalj. Navzočni so bili še ravnaj telj borze dela Golouh iz Maribora, Kopač za Delavsko zbornico, tajnik _ organizacije kovinarjev Leskovšek, ravnatelj tovarne inž.
Zapleten proces iz L 1920
Krvava bitka s tihotapci - Obtožena finančna stražnika oproščena
Iz Sombora poročajo: Tukajšnje okrožno sodišče je vnovič obravnavalo zapleten slu^ čaj, ki se je odigral leta 1920 na madjarski tneji pri občini Vemend blizu Pečuha, ko jo bilo to ozemlje še zasedeno po jugoslovanski armadi. Obtožena sta bila vpokojena finančna stražnika Vincenc Franič in Karel Lončarevič, da sta 17. marca 1920 ob 11 ponoči pred vasjo Vemend brez svarila začela streljati v skupino tihotapcev-kmotov in orožniškega stražmojstra Dragiso Curčiča, ki ju je zaradi streljanja pozval na odgovor-nost, ustrelila v trebuh, da je takoj izdihnil, vaškega sodnika pa ranila v stegno.
Franič je takoj pobegnil v inozemstvo in se šele po 11 letih vrnil v domovino. V Zagrebu ga je neki tajni policist spoznal in aretiral. Kmalu nato so prijeli tudi Lončare-viča in ga postavili pred sodišče. Somborsko Okrožno sodišče je o tem slučaju razpx-av-
ljalo že 22. marca 1933 in oba obtoženca oprostilo z utemeljitvijo, da bi bil samo Franič kriv, ta pa dejanja ni storil namenoma, zato je vsa zadeva zastarana. Kasači j a je to sodbo razveljavila in odredila novo razpravo. Franič je ponovno izjavil, da je rabil orožje v uradnem svojstvu iu da je bil v to prisiljen. Tudi Lončarevič je zanikal vsako krivdo. Priče so sicor obremenjevale obtoženca, vendar ju je sodišče ponovno oprostilo z utemeljitvijo, da so pričo interesirane pri tem in so različno izpovedale, medtem ko sta oba obtoženca izpovedala enako. Cureič jima je grozil in prijel za samokres, kmetje so jima 1 tudi grozili s sekirami. Obtoženca sta bila v službi na meji in sta ravna.la po službenih predpisih. Gre pa tudi za opravičen silobrau. Državni tožilec je prijavil revizijo, vendar je sodišče oba obtoženca takoj izpustila nn svobodo-
KINA VINO Z ŽGLEZOM
vzbuja Izboren tek, kreni živce, Izboljšuje !• r t ter »e od zdravniških avtoritet zelo priporoča KEKONVA.U5SCKNTOM In Sl.AllOKItVNIM. -Izvrsten okus. Več kot 10.000 zdravniških priznanj IJohl sc v vseli lekarnah po sledečih cen«h: eno-litrska stpklcnlca I)ln 77"—, pollltrskn steklenic« l)ln 48'— četrttlterska steklenim IMn 32—. Recr R. lir Ml) <„1 21. II. 1038.
Endl, župan z Mute Hribernik in delavski zaupniki iz tovarne. Razpravljajo se je, kako bi se delavstvu otlpomoglo. Ugotovilo se je, da bi imela tovarna dovolj naročil. Na-prošena bo banska uprava za posredovanje. Posebna deputacija pojde k banu ter mu bo predočila ves težaven položaj delavstva. Mogoče se posreči tem potom doseči, da bi prišlo delavstvo zopet do zaslužka.
Lojze Dular - 60 letnih
Šestdesetletnioo svojega rojstva praznuje mož, ki je po svojem kremenitein in pošle-nem značaju in človekoljubju 111> prave slovenske duše. Miren, skromen in prežet ljubezni do domovine ter svojega naroda, se politično ni udejstvoval, marveč je živel samo za svojo rodbino in v težnji pomagati svojemu sočloveku. Gospod Lojze Dular je eden tistih mož, ki ni znal sovražiti in tudi menda nima nobenega sovražnika. Od nekdaj je bil globoko veren.
Rodil se je v Jurka vasi pri Novem mestu kot sin kmetskih staršev. Poslali so ga v šolo. Izbral si je poklic pri okrajnem rudarskem uradu, oženil se z Marijo Denišarjevo, ki ga zvesto spremlja že 35 let. in vzgojil štiri sinove. Sedaj je upravnik Glavne bratovske skladnice v Ljubljani. Njegov blagi značaj je dobro poznan med rudarji.
Gospod Lojze Dular je v svojem življenju mnogo pretrpel zlasti radi težkih bolezni v njegovi srčno ljubljen rodbini, zato pa je ostal kremenit, izklesan značaj. Največje veselje mu je njegov vrtiček. ^Naj bi mu dobri Bog naklonil še mnogo srečnih let v krogu njegove družine.
Proces Vzajemne pomoči
Ljubljana, 26, oktobra.
Mnogi oškodovanci Vzajemne pomoči, ki so svoje terjatve prijavili konkurzni masi in ki jim jih je konkurzno sodišče likvidiralo deloma ali v polnem znesku, so pričakovali, da jim bo likvidirani znesek v kratkem izplačan, kar pa ni mogoče, kajti poprej je treba urediti še vse sporne in druge zadeve ter izterjati dolžnike. Prvotno so računali, da bo razdelitev konkurzne gotovine že letos jeseni, toda pojavile so se velike ovire, kajti pri ljubljanskem sodišču teče več pravd za manjše in prav visoke zneske. Nekateri procesi so bili v I. inštanci že končani ter se spisi nahajajo že pri II. inštanci, nekateri pa so še viseči pri prvem sodišču. Mnogi tožniki bodo pač svojo zadevo gnali do zadnje in-štance in se bo razdelitev konkurzne mase precej zavlekla.
Kakor znano, je kazenska preiskava proti odgovornim činiteljem in članom odbora Vzajemne po-, moči bila že pred meseci končana. Spise je preiskovalni sodnik predložil državnemu tožiteljstvu. Državni tožilec je obsežen akt proučil ter sedaj sestavlja obtožnico, ki bo zelo obširna. Obtožnica bo sestavljena tako okoli decembra. Glavna obravnava pa se bo pač vršila tja spomladi. Proces, kakor sodijo, bo trajal več tednov.
Požigi v Ločici pri Polzeli
Polzela, 24. oktobra.
Minul je šele dober mesec, odkar je drugič gorelo pri Pircu p. d. Pavlincu v Ločeči, nedavno prej pa pri Vašlu. Že radi teh treh požarov v Ločici so se okoličani začeli razburjati in so bili prepričani, da mora biti v bližini zločinska roka, ki jc zanetila požare. Sinoči okrog 10 pa je zopet začelo goreti v Posedelovem gospodarskem poslopju. K sreči so se prav tistikrat, ko se je užgalo, peljali mimo spla-varji, ki so zbudili ljudi in jim pomagali reševati živino. Na kraj požara so takoj pripeljali tri motorne brizgalne, ki so kmalu pogasile ogenj.
Razburjenje po četrtem požaru je sedaj še večje, si že nobeden ne upa iti mirno k počitku, dokler se ne bo orožnikom posrečilo izslediti, kako so nastali požari. Pred par Iti je bilo mnogo požarov v Ojstrški vasi, očividno je sedaj požigalec prenesel svoje »delovanje« v Ločico.
— Ko se začno cevi poapnjevati, deluje uporaba naravne »Frnuz Josefove« grenčice na redno izproznjenje črevesa in zmanjša naval krvi
Pregled in zaključek zdraviliške sezone
Banovinsko zdravilišče Rogaška Slatina je zavoljo svojega mednarodnega značaja dolžno, da vsako leto ob sklepu sezone pola širši javnosti poročilo o poteku in prometu sezonske dobe. Letos moremo v sezonsko dobo šteti šest mesecev,- izmed katerih so bili z ozirom na obisk gostov najmočnejši mesec maj, julij in avgust, mesec junij je bil razmeroma mnogo slabši ko september in oktober je bil, čeprav vztrajen, vendar že celo šibek. Po narodnosti bi poleg Srbov, Hrvatov in Slovencev, kar zadeva številnost, razvrstili goste v sledečem redu: Nemci, Madjari, Francozi, Cehi, Poljaki, Rusi, Italijani, Španci, Bolgari in drugi, katerih število ne pride v poštev. Uspeh zdravljenja je bil pri nekaterih gostih naravnost očividcu, kar spričujejo objavljene pismene in ust-mene pohvale in zahvale. Zadovoljstvo gostov je v veliki meri zrostlo ob novem plavalnem kopališču, ob slikovitem preurejenem parku kakor tudi v moderniziranem Ljubljanskem domu. Ako mislite na korist in zabavo, morate k temu prišteti še vse: po »Putniku« oskrbljene posrečene izlete, dalje po Kinu prirejene predstave, po domačih in drugih društvih v zdraviliški dvorani lepo uspele telovadne, igralske, govorniške in pevske nastope in nazadnje, pa ne kakor zadnje, je treba z vsem priznanjem omeniti koncerte ljubljanskega opernega orkestra pod vodstvom kapelnika Antona Neffata; pozabiti ne smete tudi koncerta »Glasbene Matice« iz Maribora,
Rogaška Slatina je zavoljo posebnih časovnih prilik dosegla letos rekord svojih svečanih prireditev. Tri teli svečanosti so krajevnega in tri izmed njih so splošnega značaja. Blagoslov Gasilskega doma, Slalin-skega strelišča in plavalnega kopališča se je izvršil ob velikem številu vdeležencev; prvi tudi ob navzočnosti bana dr. Draga Ma-rušiča in škofovega zastopnika stolnega dekana dr. Cukale. Troje drugih svečanost je razodevalo sicor slovesno obliko ali žalostno obličje. To so bilo tri žalne slovesnosti. Prva:
Bulčeva komemoracija v kapeli in Zdraviliškem domu; druga in tretja žalna svečanost je bila posvečena spominu viteškega kralja Zedinitelja, ki je s svojim junaškim življenjem, pa še bolj s svojo mučeniško smrtjo zedinil vse duhove v ljubezni do Jugoslavije in kateremu dolguje Rogaška Slatina posebno vdan spomin, ker jo je kot nekdanji zdraviliški gost imenoval »biser Jugoslavije«.
Vse te in take prilike in prireditve so storile, da je zdravilišče iin letovišče ponovno zbralo v svojih prostorih številne množice iz bližnjih in daljnih krajev ter jim podalo marsikatero važno življenjsko pobudo in smernico. Ako pri tem gmotni uspeh ni bil vselej zadovoljiv, je bil vendar moralni vzpodbuden in razveseljiv. Tako je Rogaška Slatina tudi v tekočem letu pokazala pred domačim in tujim svetom, da razumeva i:i upošteva duh časa in da na svoj način tudi prispeva k ozdravljenju socialnih in k okrepitvi kulturnih zadev v deželi in državi.
Namesto grozdja - volčje češnje
Na Mosor-planini v Dalmaciji se jc pripetil redek slučaj, ki bi kmalu imel za posledico strahovito tragedijo, ki pa tudi sedaj še ni izključena. 14 letna Marija Vladovič in 13 letna Roza Vladovie iz vasi Kotlenice sta šli zgodaj zjutraj za živino na Mosor. Naleteli sta na neke grozde z črnimi jagodami. Mislili sta, da je to grozdje in sta pričeli trgati jagode in jesti. Nekaj grozdov sta shranili v košarico in se nato |>odale domov. Tam sta jagode ponudili 6'J letni Luciji Vladovič, ki jih je tudi za-T" jagode so bile volčje češnje in je la strup icdicini pod imenom »Bella dona«. Okuli-
vžila. Te znan v me
sti ga vporabljajo za širjenje zenic. Deklicama so se kmalu začele širiti zenice in začeli sta fantazirati. Tudi starka je kmalu začutila bolečine v glavi in posebno v očeh. Deklici so prepeljali v splitsko bolnišnico, kjer nimajo dosti upanja, da ju ohranijo pri življenju. Starka ic ostala v domači oskrbi in iijeno stanje ni nevarno.
Vlak povozil župnika
Dalmatinski župnik don Bone Doneli, starček 16 let, je prišel iz Makarske, kjer je zadnja leta živel v pokoju, na obisk k svojemu nečaku v Vitez-Hankumpanijo. Sel se je sprehajat ob železniški e čisto blizu tračnic. Ker je bil čisto vlaka, ki je prihajal za njim. Naen-
progi. Hodil je čisto blizu tračnic. Ker je bil čisto gluh, ni slišal vlaka, ki je prihajal za njim. Naenkrat ga je udarila lokomotiva na ramena in ga vrgla daleč na nasip. Ubogega starčka so prenesli k njegovemu nečaku, kjer je kmalu izdihnil. Pokoj-
ni župnik Doneli je bil vzoren duhovnik. Skromen v vsem svojem življenju, ni veliko posegal v javnost. Bil je pravi domoljub. Za časa političnih bojev proti italijanašom-avtonomistom v Dalmaciji je stal odločno na strani narodnih voditeljev. Mnogo je sodeloval pri katoliških listih, katere je izdatno podpiral. Bil je med prvimi, ki so ustanovili in gmotno podprli spomin!
»Katolički dnevnik«. Blag mu
Kaj pravite?
časopisni oglasi so za nas navadne ljudi pre-tej dolgoinsnu zadeva. Za trgovce ali pa za ljudi, ki bi se radi iznebili kakšne slare postelje ali pre-drgnjene iimnice, ne reiem; tudi brezposelni se včasih otro na zadnjo ali predzadnjo časopisno stran, toda za navadne ljudi, kakor reieno, vse lo nima posebnega pomena.
Tampatam se pa le najde tudi v oglasih kak-ina droblina, ki je vredna omembe, ker prav iarko osvetljuje marsikaj, kar bi oslalo svetu sicer prikrito. Zlasti gospodarstvo, javna morala in tako naprej, se kaiejo v oglasnem oddelku pri nekaterih časopisih v precej drugačni luči, kakor v drugih časopisnih oddelkih.
Mojo posebno pozornost pa je vzbudil le dni oglas, ki ga je objavil »glavni dnevnik dravske banovine*. Ta oglas utegne zanimati ie koga drugega, če že ne vsega visoko cenjenega ljubljanskega občinstva. Glasi se:
»Gospod, ne po svoji krivdi razstavljen, ... iiče (žensko).*
Gospod urednik, ali poznale mogoče vi v Ljubljani kakšnega »razstavljenega< gospoda? Kolikor jaz vem, se hodijo pač zvečer razstavljat pred pošto razni mlečnilci — lauter Grilnzeug toda ti ne prihajajo v poštev, ker če človek komaj spravi skupaj za pol hrenovke, vendar ne bo nosil svojih borih par za drage oglase, kaj ne?
Z »grincojgom« torej ni nič; treba je bilo torej iskati drugod. Mislil sem in mislil. Pa sem se spomnil navsezadnje na tiste moie, ki jih imajo krojači razstavljene v svojih rasložbah — ti so res »razstavljeni*! Samo to mi zopet ni šlo v glavo, kaj vaj listi leseni stori z ženskami? Ali pa ima Ljubljana poleg drugih ludi to posebnost? Kdo ve?
Jaz poznam zapostavljene gospode, predpostavljene ali pa samo postavljene, le zastavljenih ne poznam, ker jih v zastavljalnici nimajo kam dejali, in menda zanje tudi nič ne dajo, in pa razstavljenih ne. Nekje pa le morajo biti, sicer ne bi strašili po oglasnih oddelkih.
Kaj pravile, g. urednik, na lako ljubljansko senzacijo?
*Razstavljenemu* gospodu pa želim najlepšo nagrado v obliki novega domačega »lintverna*. Mogoče ga bo ta naučil — slovenščine.

Sobota, nija devica.
Koledar
27. oktobra: Fromencij, škof; Anto-
Novi grobovi
,io -f Šmartno ob Paki. V četrtek zjutraj je na -h'svojem posestvu v Slatinah nenadoma umrl g. Klančnrk Franc. Pokojni je bil soustanovitelj tukajšnje Hranilnice in posojilnice, od začetka, to je od leta 1899, njen odbornik in sedaj več let njen načelnik. Mnogo let se je udejstvoval kot občinski svetovalec in odbornik občine Šmartno ob Paki, bil načelnik kraj. šolskega sveta, cerkveni ključar
Osebne vesli
—	V zrakoplovstvo so odrejeni na lastno proS-njo in sicer na začasno poskusno službovanje pehotni podporočniki Dinko Večerina, Vladimir Obad, Milo Špadijer, Vladimir Gaberc in od 40. pešpolka Ivan Stojakovič.
—	Inženjersko podčastniško šolo so dovršili naslednji gojenci inienjcrski podnaredniki in sicer z odličnim uspehom Juro Gašparič; s prav dobrim uspehom Albin Dušak, Božo A, in Božo M. Plešti-na, Florijan Skupnjak, Franc Karner, Ivan Klemen in Konrad Plavčak ter z dobrim uspehom Tit Grčar, Franc Debelak, Aleksader Hribernik, Ivan Boras, Maks Drerael, Slavko Hafner, Edvard Dobrinič in Bruno Žnidar.
— Pri težkočab v želodcu, gorečici,
zmanjšani slasti do jedi, zaprtju črevesa, pritisku na jetra, tesnobnih pojavih, tresenju udov, zaspanosti, povzroči čaša naravne »Franz-Josef« grenčice točno poživ-Ijenje v zaostali prebavi. Zdravniška sporočila iz tropičnih dežel hvalijo »Franz-Josef« vodo kot važno pomožno sredstvo proti griži in obolenju želodca, ki nastopata v družbi mrzlice
Ostale vesti
—	Dvorni maršalat je izdal akad. slikarju g. Božidarju Jakcu dovoljenje za izdajo umetniških reprodukcij portreta Nj. Vel. kralja Petra II. Državni in samoupravni uradi, občine, šolska vodstva in trgovci se opozarjajo, da izidejo reprodukcije v par dneh v bakrotisku, in sicer v velikem formatu 70X50 cm po 75 Din in v manjšem 25X35 cm po 15 Din. Del čistega dobička je namenjen za umetniški fond. Opozarjamo, da se slike naročajo pri kulturnem oddelku mestne občine v Ljubljani.
—	Mohorjeve knjige se bodo zaradi najnovejših dogodkov za nekaj dni zakesnile. Razpošiljati jih bodo začeli 12. nov. Letos pride na vrsto najprej ljubljanska škofija, uato lavantlnska, ctrugri kraji pa pridejo vmes. Ko bodo knjige prispele, bo povsod v cerkvi oznanjeno, kdaj jili udje dobe.
—	Diplomatski konzularni pripravniki. Ministrstvo zunanjih zadev je razpisalo konkurz za diplomatsko konzularne pripravnike. Razpisanih je 8 mest. Zadevni razglas je afiširan na dekanatski deski pravne fakultete v Ljubljani. Mesta so razpisana v 220. štev. Službenih No vin z dne 1. okt. 1934.
—	Igra naravo. Okolica Primskovega pri Litiji
Ie znana po svojem izvrstnem sadju, kar se je la-iko videlo posebno na sadni razstavi v Velikem Gabru. Pred kratkim pa sem se oglasil pri g. Ka-»telicu na Oteči vrhu (fara Št. Vid). Slive in jablane so v cvetiu kakor srodi najlepše pomladi. Jesen
je bila v začetku precej topla in tudi sedaj po zadnjem snegu se je vreme precej zboljšalo. — G. P.
—■ Zaradi noža sedem mesecev strogega zapora. Pred ljubljanskim malim senatom je bila včeraj že tretja glavna obravnava proti tovarniškemu delavcu Janezu Jekliču z Javornika, ki je bil naposled obsojen na sedem mesecev strogega zapora zaradi hude telesne poškodbe, ker je 19. aprila letos zunaj neke gostilne na Javorniku dvakrat sunil z nožem Danijela Pesjaka, prvič v glavo, drugič v prsa tako globoko, da je ranil pljuča ter je bila rana smrtnonevarna. Poškodovancu ima plačati 1100 Din za bolečine in zgubo zaslužka. Obtoženec se je zagovarjal s silobranom in da je sunil Pesjaka v omotičnem stanju, kajti poprej je njega Pesjak udaril po glavi in je bil ves zmešan, tako, da ni vedel^ kaj dela in še sploh ne spominja, da je imel nož v rokah.
Aho občutite, da Vaše moči popuščajo,
tedaj pijte redno znamenito Rogaško slatino »Tempel« vrelca.
Pridite za časa jesenske sezone (do konca oktobra) v Rogaško Slatino! Popolna 20 dnevna oskrba 1200 odn 1000 Din.
—	Odprte planinske koče. Koča na Veliki Planini je stalno oskrbovana ter dobro založena. Dom na Krvavcu je zelo prijetna izletna točka za enodnevno turo iz Kamnika. Poceni nedeljski oddih si more človek privoščiti v Domu Kamniški Bistrici. Dom na Mrzlici je stalno odprt, Roblekov dom na Begunjščici je tudi še sedaj oskrbovan ob nedeljah. Valvazorjeva koča je stalno oskrbovana. Stalno odprte so planinske postojanke v Logarski dolini. Mozirska koča je znana izletna točka Savinj-čanov. Vedno vabljive pa so postojanke ob Bohinjskem jezeru, kjer vabita Sv. Janez in Zlatorog na nedeljski počitek.
—	Prehod čez mostič čez Savo pri Mednem je brezplačen za člane SPD za dobo desetih let, to je do 15. oktobra 1944. Pokazati je treba člansko izkaznico.
—	Lažni dijak prijet zaradi tatvine. Zagrebška policija ja te dni prijela 21-letnega Josipa Vimmra, ki je hodil po Zagrebu ter navidez iskal stanovanje. Na več krajih si je ogledal ponudene mu sobe in pri tem kradel. S tem, da se je izdajal za dijaka, je napravil dijakom prav slabo uslugo, končno pa so ga le izsledili in ga je policija že izročila sodišču.
—	Strela v oktobru. Na nekem travniku v bližini Šibenika v Dalmaciji je te dni pasla svojo čredo pastirica Luca Budrak. Kar naenkrat se je zoblačifo k nevihti. Iz temnih oblakov ie švignila strela in na mestu ubila nesrečno pastirico.
—	Luč z gora — lz življenja mladega fanta. Po Fr. Weiserju poslovenil Joža Jagodic. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani, 1932, str. 131. Cena broš. knjigi je Din 15, vezani Din 22. — Zlata knjiga, ki bi morala priti v roke re.s prav slehernemu mlademu fantu — pa najsi bo še gimnazijec ali akademik. Samo, kdor je sam prsživel dijaška leta, bo vedel, kolikim nevarnostim in pastem so izpostavljena mlada, neizkušena, nepokvarjena srca in kako ravno v teh letih potrebujejo poštenega prijatelja in trdne opore. In prav takale knjiga je dozorevajočemu dijaku najboljši prijatelj in najtrdnejša opora. Vsa zgodba se razvija naravno in živahno, brez dolgoveznih moralizovanj in vsiljivega pobožnjaštva — zato - bo mladina to knjigo prebrala v dušku in z največjim zanimanjem. Naj bi ne bilo očeta ali matere, ki ima sina ali hčerko v šolah, da bi mu ne dala v roke te zlate knjige.
_ Pri slabosti je naravna »Franz Joselova« voda priietno učinkujoče domače zdravilo, ki znatno zmanjšuie telesne nadloge, ker se izkaže že v malih količinah koristno
Ljabtjana oblači Bosno za purane
Ljubljana, 26. oktobra.
V pozni jeseni smo in eden zunanjih znakov na jesenskih ulicah, ki smo jih v povojni dobi že vajeni, so jate puranov in gosi, ki jih ženejo številni Bosanci ter barantajo po hišah za staro obleko, čevlje, nekaj jih pa tudi prodajo, nekaj stare obleke pa kupijo. Ti Bosanci so prav prebrisani kupčevalci. Barantati znajo celo boljše kakor najbolj navihan konjski mešetar. Ne vzamejo kar vsake obleke in gospodinja, ki si želi primernega purana ali gos, mora Bosancu naložiti že precejšen kup obleke. Bosanci po navadi ne gledajo na to, kakšne barve je obleka in kako je krojena, tudi nič ne de, ako je malo zakrpana, toda preveč oguljena ne sme biti, tako, da jo morejo njihovi ožji rojaki v Bosni, katerim obleko prodajo, dalj časa nositi.
Eden teh Bosancev je pravil: »Pri naši kupčiji se ne zasluži dosti. Saj priznam, da dobim v Bosni, zlasti v Posavini gosi in purane po nizki ceni, po taki, kakor si v Sloveniji niti misliti ne morete, in res je, da z neko spretnostjo tudi skupim precejšen kup obleke za mojo perjad, toda prevoz, vožnja, to požre mnogo. Navadno se nas zbere več kupčevalcev, najamemo živinski vagon, vanj naložimo perutnine, kolikor je gre notri, nato pa hajdi v Slovenijo, najraje v Ljubljano. Saj vemo, da tudi Slovenci niste bogati, tako revni pa, kakor naši kmetje v Bosni, še oddaleč ne. Obleka, ki jo ljubljanski človek že zavrže kot neuporabno, ker je preveč izbuljena ali zakrpana in s katero se noče več pokazati na cesto, ta pride za bosanskega kmetiča in njegovo družino kar prav, ker si boljše ne more kupiti.«
»In kakšne vrste obleke vam Ljubljančani najbolj ponujajo?«
»Čudili se boste: frake, smokinge, žakete in
KAVARNA
NEBOTIČNIK
DNEVNO POPOLDANSKI IN VEČERNI
KONCERT
© Univerza kralja Aleksandra I. počasti spomin blagopokojnega svojega visokega ustanovitelja in zaščitnika danes ob 10 dopoldne v tukajšnji stolnici z žalnim cerkvenim opravilom, ki ga bo celebriral gospod prorektor univerze dr. Matija Slavič. Na to žalno svečanost se vabijo vsi gospodje profesorji in docentje ter slušatelji in slušatelj ice univerze. — Rektorat.
0 Sv. maša za izletnike in turist? bo jutri v kapeli Vzajemne zavarovalnice ob pol sedmih zjutraj.
© Družba sv. Elizabete sporoča, da bodo članice ljubljanskih konferenc prodajale od 27. okt. do 2. nov. nagrobne svečice v korist ljubljanskim revežem, in prosi cenjeno občinstvo, da se blag;ovoli pri nakupu ozirati na dobrodelni namen te akcije.
0 Za spomenik blagopokoincmu kralju Aleksandru 1. so izročili predsedstvu mestne občine ljubljanske: Knjigoveški mojster g. Herman Zupan, Mestni trg št. 9, 250 Din, Zveza organizacij mestnih uslužbencev v Ljubljani 1000 Din. Predsedstvo mestne občine se plemenitim darovalcem najprisrč-neje zahvaljuje. Vsa nabrana sredstva se zbirajo v poseben fond, ki ga bo predsedstvo izročilo odboru za postavitev spomenika.
0 Samarjanski tečaj (nižji). Pododbora Rdečega križa v Ljubljani se bo v kratkem pričel.
Kultum« obzornik
Der grosse Herder
Nachschlagevverk fiir VVissen und Leben. Freiburg im Breisgau. 1931—1933.
V povojnem času so izšli veliki nemški poučni slovarji z neštetimi ilustracijami v novih izdajah. Med njimi spada za nas katoličane v prvo vrsto: Veliki Herder, ki je začel izhajati 1. 1931 v četrti popolnoma nanovo predelani izdaji, linel bo 13 knjig, t. j. 12 zvezkov in geografski atlas s statistiko vsega sveta. Dosedaj je izšlo 8 zvezkov in zemljepisni atlas. Zares ogromen je moral biti ves aparat, ki je tako tlelo ustvaril.
Nova izdaja je napravila presenetljiv napredek v obsegu, tehniki in praktični vsebini*. Skoro vsako mesto, vsaka pomembnejša oseba, novodobni izum itd. ima svojo mično značilno sliko. V vsakem krog 1000 pol stran i obsegajočem delu se nahaja kakih 1500 slik. Vsi predmeti, ki so po abecedi razvrščeni v leksikonu, so nanovo, časovnemu razvoju primerno obdelani. Tako se lahko zasleduje med tretjo in četrto Izdajo napredek v vseh znanstvenih strokah, v gospodarstvu, industriji in umetnosti.
Velik korak naprej je napravil »Der grosse Herder« s tem, da je začel vpletati v posamezne zvezke zanimive, časti primerne članke (Rnhmen-artikel). Dosedaj je izšlo v 8 zvezkih nad 290 takih člankov, ki posegajo globoko v podrobnosti prak-tičnegn novodobnega življenja. V tem veleslovarju ne najdemo samo najnovejših informativnih podatkov za vse znanstvene stroke, ninpak tudi važne smernice za versko, gospodarsko, telesno in ilržavo-znansko vzgojo dosledno na podlagi katoliškega nnziranja. Kdor se hoče natančneje s kakim vprašanjem baviti, najde ob koncu obravnavanega predmeta najvažnejša literarna dela. Tako je s tem slovarjem zbrano svetovno slovstvo za vse znanstvene panoge.
S hvalevredno skrbnostjo je izdelanih na finem papirju 263 prilog z raznimi načrti, slikami iz na-
ravoslovja, medicine, etnologije, iz cerkvene in svetne umetnosti. Veliki Herder je nekaka vele-panorama vsega novodobnega sveta v živih umetniških slikah, ki olajšajo in pospešujejo študiranje raznih vprašanj na prijeten način.
Nekaj originalnega pri Velikem Herderju je zemljepisni in gospodarski atlas v posebnem zvezku, v katerem lahko razlikujemo tri dele: V prvem delu je atlas s 160 zemljevidi vseh delov sveta in 65 gospodarskih preglednih kart. V drugem delu je na 143 straneh abecedni pregled imen vseh važnejših krajev na zemlji s posebno označbo, da do-tični kraj hitro najdeš na zemljevidu. Tretji del: »Die Welt in Mass und Zahk na 198 straneh vsebuje zemljepisno, gospodarsko, državoznansko in cerkveno statistiko vseh držav sveta.
Ta veleslovar bo tedaj kot kažipot za vsestransko izobrazbo tudi za Slovence velika pridobitev. Denar, ki se izda za tako delo, se žrtvuje za kulturen napredek vseh, ki se poslužujejo Velikega Herderja, ki dela katoličanom veliko čast v novodobni književnosti.
Za misijonske proslave priporočamo igro »Tri modrosti starega Wanga«, napisal slavni francoski katoliški dramatik H. Ghčon. Igra ima same moške vloge (8 vlog, zraven učenci in ljudstvo). Igra se naroča za ceno 8 Din pri Založbi ljudskih iger v Kranju.
Alojz Dempf: Dcmokratia a slrana v katoliciz-itie. Bratislava 1934. Str. 43. Slovaški katoliški se-nijorat je pričel izdajati zbirko Demokracija in stranka. Demokracija je pol tisočletja starejša od katolicizma. Po tej uvodni ugotovitvi pisec, univerzitetni profesor v Bonnu, razpravlja o odnosu katolicizma do nje. Od začetka, ko je nastopalo kot kraljestvo božje, preko srednjega veka (De civilate Dei, Regimen niixtitni) do novega veka pred frnn-cosko revolucijo in po njej. In do najnovejše dobe, ko se je katolicizem začel umikati iz aktivno političnega življenja v verskonravno delovanje. To pa pred nekrščanskim geslom >politique d'nbord«. Zelo zanimiva knjiga. Z zanimanjem pričakujemo nadaljnjih zvezkov.
podobno slavnostno obleko, vse seveda oguljeno in za slovesne prilike pri vas neuporabno. Ta obleka bi bila zelo prav, toda naši kmetje se frakov najbolj branijo, čeprav so še razmerno najbolj ohranjeni. Seveda se ' vidi tudi po bosenskih planinah sem in tja ovčjega pastirja, ki skače za čredo ovac in ko bolj natančno pogledate njegovo 6uknjo, vidite, da je to bivši smoking, ki je krasil pred časom kdo ve katerega slovenskega gospoda. Zato pa se je enkrat zanj pošteno najedel gosje pečenke!«
»Pa se kriza tudi pri vas kaj pozna?«
»Seveda se pozna. Večina oguljene obleke, ki jo dobimo, je po navadi že obrnjena in jo zato težje popravimo. V Bosni ima vsak razpečevalec obleke nekako majhno delavnico, v kaleri ena ali več žensk krpa prineseno obleko iz Slovenije, jo opere ln zlika, tako, da vsaj nekoliko popravimo njeno zunanjščino in jo lažfe razpečamo. Veliko povpraševanje je v Bosni za klobuki. Bosanec brez pokrivala ni mogoč. Muslimani pri nas povprašujejo po fesih, pravoslavni kmetje pa močno po šaj-kačah. Teh pokrival v Sloveniji seveda ne dobimo. Dosti nas ljudje povprašujejo tudi po obutvi, manj po perilu. Pri nas v Bosni se mnogo perila napravi kar doma. Časi so se poslabšali v toliko, da tudi Slovenci dalj časa nosite obleko in ne dobivamo več tako lepih kosov kakor prej. To pa se za nas na drugi strani izravna s tem, da je perutnina tudi padla v ceni. Toda naši kmetje nimajo denarja in navadno moramo obleko v Bosni razpečati na ta način, da prejemamo zanjo perutnino. V Bosni torej barantamo nasprotno kakor pa v Sloveniji. Moram pa reči, da je Slovenija na ta način oblekla že lep del Bosne.«
Pognal je svojo čredo perutnine v sosednjo ulico, naprej po kupčiji.
Prijave se sprejemajo v pisarni Rdečega križa, De-
lavska zbornica (vhod s Čopove ceste) do 5. nov. Vpisnina 10 Din, tečaj je brezplačen.
0 Kupčija s patriotizmom. Tudi v Ljubljani so se pojavili prodajalci raznih slik, ki so jih prodajali za neprimerno velik denar. Slike niso bile najboljše, zato je prav storila naša policija, da se ie začela zanimati zanje in da je prodajo slik dvomljive umetniške vrednosti tudi prepovedala. Kot znano, je treba imeti za izdajo in razpečdvanje slik članov kraljevske rodbine najvišje dovoljenje, ki ga pa naši prodajalci nimajo.
© Megleno vreme. Po zadnjem snegu je nastopilo prav lepo solnčno vreme. V četrtek in petek pa je zalila vso ljubljansko okolico daleč naokrog gosta megla in je barjanska ravan spremenjena v pravcato megleno jezero. Z višjih hribov in krajev vživajo prijatelji narave najlepši pogled na to jezero. Dne 23. oktobra je barometer padel na 766 mm, nato se je začel dvigati, nakar je 24. oktobra dosegel visoko stanje 770.9 mm. Včeraj pa ie barometer padel na 769 mm. Temperatura je včeraj bila zjutraj plus 4.5 C. Iz goste megle je tuin-tam rosilo. V splošnem vlada brezvetrije.
© Ovinek s Streliške ulice na Krekov trg, ki je delal do sedaj mnogo sitnosti avtomobilom m voznikom, so sedaj lepo zaokrožili ter uravnali cestišče. Znano je, da so se mednarodni avtomobilisti, ki so dirkali pred meseci skozi Slovenijo, zelo pritoževali nad tem ovinkom, saj je bila tudi resna nevarnost, da se ne bi ta ali oni avtomobil v veliki naglici zaletel v Mestni dom.
O Naglo zidanje. Ko je svojčas podjetje inž. Dukič zidalo svoj blok ob Gajevi ulici, smo omenjali tudi rekordno naglico, s katero so se posamezna poslopja dvigala od tal. Isto naglico je podjetje obdržalo tudi sedaj, ko gradi v bloku novo hišo, o čemer smo že poročali. V dobrem tednu so bila opravljena vsa zemeljska dela s kletmi, sedaj pa je že dograjen betonski skelet za pritličje. Sodeč po tej, za Ljubljano bolj redki naglici, ie pričakovati, da podjetje res uresniči svojo namero, to je, da poslopje dogradi še pred nastopom hude zime.
0 Razprava o točenju prepovedane šmarnico. Pred okrajnim sodiščem v eobi št. 28 se je v četrtek opoldne pričela zanimiva razprava proti neki go-stilničarki na vzhodnem delu mesta, ki je točila pravo šmarnico, čeprav je ta prepovedana. Sodnik dr. Svet je zaslišal več prič, v prvi vrsti uslužbence mestnega dohodarstvenega urada in policijske stražnike. Razprava, ki je podala marsikatero zanimivost, je bila preložena, da se izvedejo še novi dokazi. Gostilničarka je bila obtožena prestopka vinskega zakona.
0 Neroden tat. V trgovino Feliksa Urbanca na Sv. Petra cesti je te dni stopil mlajši človek, se odkril in prosil za vbogajme. Ko je mislil, da ga nihče ne opazuje, je naglo pograbil lep kos blaga, ki je ležal na pultu in bil vreden 1400 Din ter ga hitro pobasal. Toda v trtrovini so tatvino takoj zapazili, prijeli tatu in poklicali stražnika. Stražnik ie odvedel moža na policijo. Mož je sicer na vso moč robantil po poti, toda ni mu dosti pomagalo. Na policiji so moža spoznali kot starega znanca. Bil je 35 letni Otmar Kobald, doma iz Mengša. Mož je bil zaradi podobnih stvari že večkrat kaznovan. Izročen je bil sodišču.
© Prvovrstna izbrana vina kakor tudi žtra-nja priporoča delikatesse-buffet Jane, Židovska ulica 1.
Ljutomer
Pogreba blagopokojnega kraljn Aleksandra I. » Belifradu se je udeležilo okoli 3o Ljutomerčanov, zastopnikov vseh druSlev. Mnogi bi še radi šli, pa tokrat niso mogli. Zato se je izrazila želja, naj bi se osnoval poseben odbor, ki bo prihodnjo pomlad organiziral posebno poklonitev Prlekov pokojnemu kralju na Topoli. Ako bi se oglasilo vsaj 500 izletnikov, bi dobili enake železniške ugodnosti. Tak izlet skozi Zagreb v Belgrad in na Topoio bi bil res zanimiv in iep. Odbor za komemoracijo bo o predlogu razmišljal in ga 6kušal uresničiti
Mariborske vesti t
Okostnjaki - dokumenti
prve slovenske fare
Maribor, 26. oktobra.
Na promenadni poti na Aleksandrovi cesti so začeli včeraj kopati kanal, v katerega bodo zabe-tonirali plinovod in električni kabel. Kopati so začeli pred Turadovo trgovino. V globini kakih 2 metrov so [»opoldne naleteli delavci na najdbo, ki jih je zgrozila. Iz proda se je odluščila človeška lobanja ter se zakotalila pred noge delavca, da je s prestrašenim krikom odskočil iz rova. Nato so previdno kopali dalje, našli še več človeških kosti in kose lobanj. Nagromadili so poleg jarka zmetan kup teh kosti, na vrhu posad ii dobro ohranjeno lobanjo in mariborska senzacija je bila zopet tu. Od vseh strani so drli ljudje gledat preperele okostnjake. Kosti so stare, razpadajoče; edino lobanja je še cela, pa tudi brez zob in že čisio oru-menela — dokaz, da so kosti počivale že stoletja r zemlji, dokler jih ni moderni življenjski utrip mariborskega mesta vznemiril in jih spravil na beli dan. Začelo se je običajno ugibanje, od kod okostnjaki, širijo se vesti o padlih vojakih, o pokopanih ustnrčenih zločincih, o žrtvah kuge itd. Stvar pa ie čisto enostavna, zgodovina okostnjakov prav
Izrazi sožalja
Zdravniško društvo v Mariboru je imelo
žalno zborovanje v knjižnici bolnišnice. Zdravniki so biLi navzoči v zelo častnem številu. Maršalatu dvora se je odposlala brzojavka z izrazi sožalja ob smrti viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja, obenem udanosti Nj. Vel. kralju Petru II. — Žalna seja krajevnega odbora Jadranske straže v Mariboru se je vršila te dni. Predsednik je v globoko zasnovanem govoru orisal pomen blagopokojnega kralja kot politika, vojskovodje in državnika- zlasti pa kot vrhovnega čuvarja Jadrana in prijatelja primorskih Slovencev, nakar je ves odbor počastil spomin blagopokojnega viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja s trikratnim »Slava«. Maršalatu dvora se je odposlala sožalna brzojavka z izrazi zvestobe N.i. Vel. kralju Petru II. — Društvo jugoslovanskih upokojencev in upokojenk je imelo žalno sejo, na kateri je predsednik dr. Kron vogel s primernim, globoko občutenim govorom otvoril tiho svečanost. Odposlala se je Nj. kralj. Vis. knezu namestniku Pavlu v Beigrad sožalna. brzojavka.
Olepševalna politika
Vprašanje olepševalne politike je za Maribor v vrsti perečih komunalnih zadev morda eno najvažnejših, Dalo bi se o grehih, ki so se in ki se v tem pogledu še delajo, marsikaj pisati, vendar se začasno omejimo le na nekaj značilnosti, ki so v zvezi z končno ureditvijo Aleksandrove ceste. — Mestni svet je letos odobril znatne vsote za napravo nove promenade in novih pločnikov; iz Aleksandrove ceste bo dobil Maribor na pomlad svojo reprezentativno avenijo, s katero se bo lahko ponašal tudi pred drugimi mesti. Vendar pa končna regulacija ceste ne bo prej izvršena, dokler ne bo urejeno vprašanje, kaj napraviti z znanim »spomenikom neznanemu vojaku« pred frančiškansko baziliko. Bilo je to mogoče le v Mariboru, da smo postavili nad podzemeljsko stranišče visokemu nagrobnemu spomeniku sličen kapitel z svetilkami ob straneh in z velikim napisom: javno stranišče!, zraven pa klopi za odpočitek! Ker zgradbe s tega prostora ni mogoče prestaviti, naj bi se vsaj zgornji nastavek odstranil ter se vse uredilo tako, da bi bilo kar najmanj vidno. — Drugo važno vprašanje je, kaj napraviti z drevoredom ob promenadi. Ko so padli kostanji, se je pokazalo, da je s tem pridobil ves prostor. Veličastna stavba frančiškanske bazilike, ki je prav za prav edina harmonična reprezentativna zgradba Maribora, je prišla šele sedaj prav do veljave, ko. se odpira nanjo nemoten pogled tudi od strani. Bilo bi škoda zastreti lepo sliko zopet z novim drevoredom. Radi tega se v krogih strokovnjakov resno ugiba, ali ne bi kazalo urediti nove promenade brez nameravanega drevoreda. — Načeti se bo moralo sedaj tudi vpra-Sanje gostilniške verande; prostor pred Spatzekovo restavracijo bi bilo mogoče omejiti s tako ograjo, kakor je sedaj pred njegovo kavarno.
In končno čakajo na sekiro- še vedno drevesa pTed kolodvorom, ki bodo tudi morala pasti, da dobi kolodvorska rampa enotnejši izgled. Nujno bi bilo potrebno, da bi se navedena vprašanja, ki so ozko povezana z vprašanjem celotne ureditve Aleksandrove ceste, reševala sedaj, ko se vršijo tudi druga dela.
□	Maribor dobi spomenik kralja Aleksandra I. Zedinitelja. V četrtek se je vršil na mestnem magistratu sestanek, ki ga ie sklical mestni načelnik dr. Lipold na podlagi sklepa izredne seje mestnega sveta. Povabljeni so bili predstavniki cerkvenih, vojaških in civilnih oblasti in nekaterih društev. Razpravljalo pa se je o postavitvi spomenika blago-pokojnemu kralju Aleksandru. Sklicala se bo koncem prihodnjega tedna širša anketa na mestnem magistratu, na kateri bo izvoljen poseben odbor za postavitev spomenika.
□	Dva novomašnika-Amerikanca. lz»vrst Fran-čiškove družine tukajšnjega frančiškanskega samostana sta izšla dva novomašnika, ki jima je podelil prevzvišeni knezoškof dr. Ivan Tomažič preteklo nedeljo v škofijski kapelici mašniško posvečenje. Mladi pater Leonhard Bogodin je rojen v Čikasru, njegovi starši pa so doma iz Cerkelj ob Krki. Jutri bo pel v rodnem kraju svojih staršev novo mašo. P. Marcel Marinšek je rojen v Clevelandu, njegovi roditelji pa so iz Sv. Helene pri Ljubljani. Tudi on bo pryič stopil pred oltar v nedeljo v rojstnem kraju svojih staršev.
□	Zadnje jagode. V izložbi trgovca Kravosa so včeraj ljudje občudovali krasne zrele vrtne jagode, ki so kljub jesenskim vetrovom in zgodnjemu snegu dozorele na vrtu gospe Jakličeve v Studencih.
□	Ribe na trgu. Včerajšnji trg je bil z ribami obilo založen. Prodajali so se moli po 18, bobi po 20, sipe po 20, kalamari po 28, linje po 26, raki po 26 in karpi po 15 D n za kg.
□	Pridobitev za Maribor. Dne 1. novembra otvori lastno krojaško delavnico g. Srečko Satler, ki je končal višjo strokovno krojaško šolo na Dunaju. Svoj lokal bo imet na vogalu Tattenbachove in Kopališke uiicc, Upozarjamo na današnji njegov oglaa.
običajna, dasi so zanimiv dokument prve mariborske slovenske (are.
Na mestu sedanjega Martinčevega dvora se je dvigala nekdaj cerkev predmestne župnije sv. Ulri-ka. Postavili so jo v 14. stoletju ter je bil tu dolga stoletja sedež predmestne župnije, ki je bila izključno slovenska, kot pač vsa mariborska okolica. Cesar Jožef II. je razpustil red kapucinov, ki so imeli v Mariboru sedež na mestu sedanjega frančiškanskega samostana ter v njihov samostan premestil minorite iz sedanje Dravske vojašnice. Mi-noritom je dal tudi predmestno župnijo in cerkev sv, UIrika ni bila več sedež slovenske fare. Cerkev je bila svoječasno utrjena z obzidjem, služila je kot nekaka predutrdba mestu. Okoli cerkve pa je bilo pokopališče in od tod sedaj okoetn'aki. Obzidje so po drli že preje, cerkev pa leta 1840, ko re je firedmestje začelo regulirati ter je nastajala sedanja Aleksandrova cesta.
Okostnjake »o prenesli v mestni muzej. V muzejskih vitrinah bodo dobili sedaj počivališča nekdanji predniki mariborskih meščanov iz frančiškanske župnije.
Slovenija na dan pogreba kralja Aleksandra
□	Umrl je v bolnišnici v starosti 52 let vpoko-jeni sedlar v delavnicah držav, železnic g. Blaž Maschera. Naj počiva v miru!
□	Lekarniško nočno službo vrši v prihodnjem tednu od 28. oktobra do 4. novembra Sirakova lekarna »Pri angelu varihu« na Aleksandrovi cesti.
□	Pod napačnim imenom v smrt. Včeraj smo poročali o samoumoru, ki ga je izvršil prenočevalec v nekem gostišču na Koroški cesti s pomočjo zažganega oglja, V prijavno knjigo se je vp:sal kot ključavničar Anton Bauer iz Konjic. Popoldne pa je policija ugotovila, da si je to ime nalašč nadel, V resnici je samomorilec bivši mariborski trgovec Otmar Bobler, star 60 let. Zadnje čase je stanoval na Frankopanski cesti.
Celie
■0" Delovanje Glasbene Matice v pretekli sezoni. V začetku šolskega leta 1933-34 se je vpisalo 170 učencev in učenk, konec leta jih je bilo še 165. Na zavodu je poučevalo 6 učnih moči. Konec sezoi e je napravila Matica produkcijo svojih gojencev, kot zaključek pa večer komorne glasbe. V tem šolskem Letu je tudi obhajal njen ravnatelj gospod Sancin 20-letnico svojega uifietiiiškega delovanja in 10-letnico. kar vodi Glasbeno Matico v Celju. Iz blagajniškega poročila je razvidno, da so se stroški krili z dohodki. Proračun za tekočo' sezono izkazuje 111.080 Din dohodkov in 124.830 Din izdatkov, torej primanjkljaja 13.750 Din. Po poročiln revizorjev in poročilu šolskega nadzornika je podal obširno poročilo ravnatelj g. Sancin. Pri volitvah je bil izvoljen stari odbor. — Žalostno je, da se je tega občnega zbora udeležilo zelo malo število članov, kar je dokaz, da se starši, ki pošljajo svoje otroke v šolo, premalo zavedajo važnosti te institucije.
& Razred otroškega vrtca (zabavišča) v mestni hiši v Gaberjih bo otvorjen v ponedeljek, dne 5. nov. t. 1. ob 9. urL
& Ljudsko vseučilišče v Celju. Dne 24. t. m. je odpadlo predavanje vseučiliškega prof. dr. Lj. Hauptmana iz Zagreba zaradi občega žalovanja. V ponedeljek, dne 29. akt. ob 20 bo predaval min. ua razp. dr. V. Ku-kovee iz Maribora o Slovencih leta 1914.
& Krajevni odbor UVI v Celju potrebuje priče, ki so dne 25. dec. 1915 izkopale iz plaza edinega še živega Tomaža Bratušo; vsi drugi pionirji 6., 12. in 13. bataljona so bili mrtvi. Iz Nemčije (Essen) se je javil Anton Bole, ki j>otrjuje, da so ga on ter Ivan Mlekuš z Bovca, Josip Cimerdan iz Ljubljane in nadučiteij Ivan Muha iz Novega mesta izkopali še živega iz plaza. Bra-tuša je 100% invalid, živi s slepo ženo v največji bedi, ker ne more dobiti gori navedenih prič in radi tega ne dobiva invalidnine. Imenovane priče se pozivajo, da pošljejo svoje izpovedi in jiotrdila, da so res izkopali Bratuša živega, krajevnemu odboiru UVI v Celju.
Ptuj
Žalna seja, V počastitev spomina blagopokojnega našega velikega kralja Aleksandra je sklicala žalno sejo tudi Kmečka hranilnica in jMisojilnica. Na merodajno me6to je bila poslana sožalna, oziroma udanostna brzojavka.
Smrtna kosa. V Trnovski vasi pri Sv. Bolfenku v Slovenskih goricah je umrla Barbara Mohorič, stara 52 let. Pokojnica, ki je žena posestnika in bivšega župana, zapušča deset otrok, večinoma nepreskrbljenih. Naj v miru počiva!
Sv. Jurij ob juž, zet.
Plemenski sejem. Dne 3. novembra bo v Sv. Juriju plemenski sejem za bikce, telice in krave, in sicer samo za interesente iz rodovniških organizacij, kateri se tudi vabijo, da pridejo živino na-kupovat.
Ogenj v vinskem hramu. V četrtek ob 20.30 je gorelo v vinskem hramu v Rifniku, la6t posestnika Gradiča iz Podgorja pri Sv. Juriju ob j. ž. Vinski hram je popolnoma pogorel. Kako je ogenj nastal, ni znano.
Novo mesto
Avtobus zgorel sredi ceste. V torek, 23. oktobra ob 8 je kakih 300 m ud avtobusne postaje Re-nuše zgorel avtobus Josipa Kosa iz Novega intsta, ki vzdržuje avtobusno progo Novo mesto—Krško. Ko so izpod volana siknili plameni, avtobusni podjetnik Kos niti. ni opazil tega, ker je gledal na cesto pred seboj. Ko^a je na to opozoril eden izmeti potnikov, je ti» uelavil avlo in skočil ven, za njim pa tudi ostali, kar je pač bila njihova sreča, ker že v naslednjem trenotku so plameni objeli cel avtobus. Avtobus so morali prepustiti v plen požrešnim plamenom, tako, da je ostalo le železno ogrodje, ki je pa zaradi silne vročino vse zvito. Kako je nastal ogenj, niso mogli ugotoviti. Imenovano podjetje bo v prihodnjih dneh vzdrževalo progo z drugim avtobusom in pozneje naznanilo občinstvu eventuelne spremembe v voznem redu.
Ustanovitev kreditne zadruge državnih nameščencev. Tukajšnji državni nameščenci nameravajo osnovati kreditno zadrugo in 60 v to svrho sklicali za 28. oktober ob 0.30 ustanovni občni zbor v salonu hotela Koklič.
Besnica
Dne 18. oktobra, po žalni sv. maši, je imel tukajšnji občinski odbor skupno z gasilsko četo v navzočnosti vseh šolskih odborov, učiteljstva narodnih šol in šolske mladine iz Besnice in Podblice žalno sejo, na kateri je govoril g. Tomaževič Anton
0	pokojnem kralju. Odposlana je bila sožalna brzojavka na pristojno mesto. Končno je bila izrečena neomajna zvestoba našemu mlademu Nj. Vel. kralju Petru II. Popoldne ob 2 se je zopet zbrala v domu šolska mladina iz Besnice, ki je v navzočnosti zastopnikov občine in gasilske čete z govori In dekla-macijami proslavila sjximin viteškega kralja.
Bohinj
V	četrtek, 18. oktobra dopoldne so ljudje do zadnjega kotička napolnili cerkve v Bistrici, Srednji vasi in Koprivniku. Popoldne ob pol 3 se je pa zbralo nad tisoč ljudi k žalni svečanosti pred občinskim domom v Bistrici. Cerkveni pevci eo zapeli žalostinko, sledila je deklamacija, nakar je o pokojnem kralju govoril ing. Sodja. Z državno himno je bila svečanost zaključena.
Črensovci
Dne 18. oktobra je bila ob 8 pri sv. maši naša velika cerkev polna kakor ob praznikih Za jx>r>ol-dan smo pa pripravili žalno proslavo pred cerkvijo. Na velikem prostoru ob stranskih vratih cerkve smo postavili lep oder. Vse je bilo v črnem — cerkvena vrata, stene, oder in na slavoloku tri zastave, dve črni in ena državna s črnim florom. Na oder smo postavili lepo sliko pokojnega kralja in nad njo napis: Čuvajte Jugoslavijo. Na proslavi so govorili šolski upravitelj g. Zeleznik, podpredsednik občine : g. Kolenko, šolski upravitelj g. Hvala, predsednik gasilcev g. škoberne. Domača godba je zaigrala ža-lostinke in na koncu državno himno. Pesmi so zapeli šolski otroci in moški zbor.
Dobova
V	četrtek, dne 18. oktobra je bila v tukajšnji župni cerkvi slovesna žalna služba božja, katere ee je udeležila sJtoro vsa fara. Po službi božji ee je vršila še lepa žalna svečanost jjred cerkvijo, kjer je bil [»stavljen j>oseben oder v črnino odet
1	s sliko Nj. Vel. kralja Aleksandra I. Tako lepo, ; kakor v cerkvi, je naš g. župnik govoril tudi pred j cerkvijo v imenu vse fare. V imenu šole in občine ; je govoril pred cerkvijo šol. uprav. g. Kokot. Oba i govora ostaneta v neizbrisnem spominu vsem, ki • so se udeležili te žalne slovesnosti.
Dražgoše
V	četrtek, dne 18. oktobra se je vsa župnija zbrala v cerkvi in resnobno ganjena poslušala poročilo o kruti smrti svojega viteškega vladarja in pobožno prisostvovala božji službi. Se posebej pa so hotele dati duška svoji žalosti vse verske organizacije v župniji. V nedeljo, dne 21. t. m. so člani teh organizacij napolnili dvorano Prosvetnega doma, kjer ie na odru med zelenjem in cvetjem v črno ovita stala slika kralja Aleksandra I. in lučka pred njo. O. župnik Francč Hiti je v enournem govoru podal in razložil vzroke, zakaj moramo iskreno žalovati nad izgubo svojega junaškega in ljudomilega vladarja vsi katoliško misleči Slovenci. Po gxnoru je sledil dveminutni molk, nato pa je moški zbor lepo zapel eno kitico »Vigredi« in »Blagor mu«. Ob zaključku zborovanja se je prečitala žalna izjava, naslovljena na Nj. kralj. Vis. kneza-namestnika Pavla, ki so jo podpisali: g. župnik, Prosvetno društvo, Apostolstvo mož in fantov, Kat. akcija, dekliška in ženska Marijina družba.
Jesenice
Komemoracija po pokojnem kralju Aleksandru se je vršila v nedeljo zvečer ob osmih v veliki dvorani Krekovega doma na Jesenicah. Priredili so jo odseki, oziroma društva, nastanjena v domu. Glasbeno društvo »Aljaž«, Jug. strok, zveza, Vincenci-jeva konferenca, Cerkvena godba itd. itd. Dvorana j in balkon sta bila polna občinstva. Na straneh odra ' sta bila dva velika kandelabra, ovita v črnino, vrh katerih je gorela luč, sredi palm in vencev pa na črnem nizkem katafalku originalna kraljeva slika, katero ie sam kralj podaril nekemu lovcu, ko je hodil na lov v Krmo. Nad sliko narodna zastava odeta s florom. Ozadje j>a je tvoril velik bel križ. Pevski zbor je zapel: Usliši nas in Oaltisov: Glejte kako : umira... Domači župnik, g. duhovni svetnik Ka-stelic je v prekrasnih besedah orisal življenjetek pokojnega vladarja, zlasti pa povdaril, kako veliko iz-! gubo smo s smrtjo kralja ulrpieli zlasti mi Slovenci.
Kranjska gora
I Dne 18. okt. ob 8 se je v župni cerkvi zbrala malone vsa župnija, na čelu vse uradništvo, razna društva in šolska mladina. Po končani sveti maši se je podala vsa množica v- dvorano Ljudskega doma k žalni svečanosti. Dvorano so pridne članice društva Cecilije zelo okusno okrasile. Ganljiv spominski govor je imel akademik g. Joško Lav-tižar. Moški zbor društva »Cecilija« je za zaključek zapel žalostinko »Blagor muc. Od 2 do pol 3 so zvonovi zadnjič zapeli svojo žalostno pesem j mrtvemu kralju. Večja množica ljudi se je zbrala ! pri spomeniku padlih vojakov, kjer je Strelska družina {»stavila častno stražo Zvečer ob 7 se je zopet pred spomenikom padlih vojakov zbrala ogromna množica. Združeni zbori so zapeli dve ža-lostinki, nato je imel g. Smolej kratek spominski govor. Po govoru je mogočno zadonela državna himna, občinstvo se je pa razvrstilo v sprevod in korakalo nemo skozi vas. Vsa okna obcestnih zgradb eo bila razsvetljena s svečkami in slikami I pokojnega kralja.
Krško
Občinstvo je dopoldne 18. t. m. skupno s šolsko mladino napolnilo našo farno cerkev docela. Služ-1 bo božjo je opravil g. mestni župnik. Med službo božjo je igral žalostinke domači salonski orkester pod vodstvom g. J. Pfeiferja. Po žalni službi božji je pa pred cerkvijo zaigrala gasilska godba žalno koračnico. Popoldne ob pol 3 je prostor pred cerkvijo napolnilo občinstvo, gasilstvo in šolska mladina. Žaluo slovesnost je otvoril g. župan J. Pfei-fer. Šolska mladina je prednašala par deklamaclj, govoril pa je g. ing. Cerjak. Po' končanem govoru je zaigrala gasilska godba žalno koračnico.
Loški potok
V	četrtek, 18. oktobra, »e je zbrala pred občino velika množica, nakar ee Je razvil sprevod k žalni službi božji. Spredaj je šla polnoštevilnn šolska mladina z učitel]9tvoin, za njo številna Marijina družba e svojo zastavo, ovito s črnim florom, nato gasilci, orožniki. Borci, otčinski odbor in ostalo občinstvo. Po sv. maši so bile molitve za pokojnim in molitve za za novega kralja Petra II. Občinstvo je odšlo zopet v sprevodu pred občino, kjer se je vršila žalna svečanost, ki lo jo otvoril
predsednik pripravljalnega odbora g. župnik s
pozivom, naj ee vsi obdajo z vso resnobo iu globoko žalostjo radi smrti NJ. Vel. kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Podpredsednik priprav, odbora, g. Iv. Bartol, je v par stuvkih spregovoril o nesreči, nakar je imel učitelj g. Vrtačnik lep spominski govor. Učenca Al. Bartol in Pavla Car eta deklamirala za to priliko zloženi deklamaciji, nakar je predsednik g. župnik zaključil to žalno slavijo z vzklikom: Bog živi Nj. Vel. kralja Petra II. Množica je še odpela nar. himno, nakar se je mimo razšla po evojih domovih.,
Motnik
Žalna svečanost se je tudi fwi nas jn-av lepo izvršila. Ob 8 zjutraj je bila v župni cerkvi sv. maša in molitve za pokojnega kralja Aleksandra. Zastopani so bili vsi tukajšnji uradi in vsa društva. Po-fioldne ob 2 pa se je skoro vsa župnija zbrala na prostem sredi trga, kjer je bila okrašena v črnino ovita slika Nj. Vel. kralja Aleksandra, postavljena v to prirejen oder. Gospod šolski upravitelj je imel lep govor. Za tem so se poslavljali od kralja še drugi govorniki. Ob pol 3 pa je salva lovcev naznanila da se pričenja jsetminutni molk. Nastala je grobna tišina. Takoj nato je vsa množica v sprevodu odšla v Prosvetni dom, kjer je na odru v jx>polni črnini, ves obdan od zelenja visel relief Nj. Vel. kralja Aleksandra. Sledil je govor društvenega tajnika. Po govoril smo čuli še deklamacijo, kateri je odsek Prosvetnega društva zapel žalostinko »Glejte, kako umira«.
Mozirje
Katoliška akcija je priredila za svoje člane komemoracijo po pok. kralju Aleksandru dne 21. oktobra t. I. v dvorani bivšega Prosvetnega društva. Po nagovoru, v katerem je g. ravnatelj Hribernik očrtal življenjsko pot in zasluge našega blagopokojnega vladarja, je pozval navzoče, naj vsalt po svoji moči vrši oporoko velikega kralja, nakar so bile prebrane sožalne izjave, ki so bile poslane na pristojna mesta.
Negova
Dne 21. oktobra ob 3 j>opoldne se je v tukajšnji graščinski dvorani vršila žalna svečanost v spomin kralja Aleksandra I. Udeležili so se je v obilnem številu župljani, cerkvene organizacije, Kat. prosv. društvo, Rdeči križ in Narodna odbrana. Pevski zbor je zapel dve žalostinki, pomladkarji Rdečega križa so deklainirali tri primerne pesmice, govornika g. šolski upravitelj v p. Vinko Jenko in g. župnik Ivan Granfola sta slavila viteškega kralja, njegovo neumorno delo za mir in blagostanje Jugoslavije. Vzpodbujala sta k vzajemnemu delu za izvršitev kraljeve poslednje volje in k vdani zvestobi novemu kralU Petru il Ob koncu so šolski otroci zaj>eli Bože jjiavde. V nemi tugi in bridkosti se je ljudstvo razšlo na domove. Na predlog domačega gospoda župnika je bila poslana na pristojno mesto sožalna izjava.
Sv. Jurij ob Taboru
Dne 18. oktobra je bila ob 8 zjutraj natlačen« polna vernikov župnijska cerkev. Po končani cerkveni slovesnosti je večina župljanov do zadnjega kotička napolnila prenovljeno cerkveno dvorano. Med drugimi je bila zastopana šolska mladina obeh šol z učiteljstvom, občinski odbor, gasilci iz Ojstri-ške vasi in iz Kaple v krojih, družabni klub, sokol-ska četa, društvo kmečkih fantov in deklet, kmetijska in sadjarska podružnica in obe posojilnici. Pred kraljevo podobo, ovito v črne in jugoslovanske zastave, je stopil g, župnik ter slavil kralja Aleksandra I. Zed nitelja kot največjega tvorca miru v Evropi. Šolska deklica je pozdravljala z deklamacijo novega kralja Petra II. Petje državne himne je zaključilo žalno slovesnost.
Sv. Trojica v Slov. goricah
Dne 18. oktobra je bila v župni cerkvi sv. Trojice v^ Slov. gor. žalna 6lužba božja, katere so 6e udeležili šola, oblasti, uradi in mnogo faranov. G. župnik p. Ernest Jenko je prečital s prižnice žalno škofo-vo okrožnico. Nato je g. župnik opravil slovesno sv. mašo z asistenco. Po sv. maši so bile molitve za blagopokojnega kralja. Končno je zapel cerkveni pevski zbor Grilančevo žalostinko za mešan zbor: »Jaz sem življenje in vstajenje«. Po cerkveni žalni službi božji ee je vršilo žalno zborovanje v dvorani g. E. Goloba, katerega so se udeležili oo. frančiškani, oblasti, uradi, šola, cerkvene in kulturne organizacije skupaj. Po slovesni prisegi vseh navzočih vdanosti in zvestobe novemu kralju Nj. Vel. Petru II., je cerkveni pevBki zbor zapel »Vigred se povrne« in državno himno.
Vavta vas
Tudi našo dolinico je zelo pretresla ža lostna vest 0 smrti Nj. Vel. kralja Aleksandra. Vsa društva so priredila žalne sestanke. V torek 16. okt. t. 1. zvečer so imeli gasilci tak sestanek v dvorani Zadružnega doma, v sredo 17. t. m. zvečer so pa člani kat. prosv. društva naj>olniIi isto dvorano. Gdč. učiteljica Gmolik Marija pn je v krasnem govoru zbranim predočila veličino kralja Aleksandra — V četrtek 18. t. m. se je od šole razvil veličasten sprevod skozi vas k sv. maši. Po sv maši je bila zojiet v Zadruž. domu žalna svečanost z govorom in petjem drž. himne. Vse zgoraj navedene organizacije pa so poslalo Nj. kr. Vis. knezu-namestniku Pavlu skupno sožalno brzojavka
Vodice nad Ljubljano
Dne 14. oktobra je imela Katoliška akcija, > kateri so združene vse naše cerkvene organizacije, svojo žalno sejo, na kateri se je načelnik K. A. v toplih besedah sj)oininjal blagopokojnega vladarja. Novemu vladarju se je pa izrekla udanost in zaupanje. Ta dan so imela v šoli tudi vsa tukajšnja društva in zadruge svojo žalno koinemoracijo. — Dne 10. oktobra je imela samostans-ka šola, šest-razrednica in gospodinjska šola v Ilepnjah, skupaj s samostanskim predstojništvom žalni spomin.
Dan kraljevega pogreba je bil zn vse žalni praznik, počivalo je vse delo. Ob 8 je ljudstvo na-poltiilo prostrano cerkev. Globok utis je naredilo petje žalnega psalma »Usmili se mec. Popoldne ob dveh pa se je pred vojni,m spomenikom zbrala vsa fara. Po končanem zvonjenju je zapel mešani cerkveni zbor ganljivo »Vigred so povrne« z besedilom, prirejenim prav za to žalostno priliko. Po 5 minutnem molku je stopil na govorniški oder domači g. župnik Peter Jane in v izbranih besedah proslavljal mučeniško smrt viteškega kralja, ljudi pa opominjal na zaupanje v božjo Previdnost, ki tudi našega nnroda, tako preizkušenega, ne bo zapustila. Za njim so nastopili šc zastopniki, drugih društev ler <iva učenca v imenu šole, ki so se v kratkih besedah poslovili od blagopokojnega Radarja. Končno je zapel mešani zbor vedno ganljivo »Nad zvezdami«.
Padec 2000 metrov globoko
Če se padalo ne odpre
Skušnje letalca, ki je vse to doživel.
Vsi stojimo pod vtisom čudovite tekme po zraku, ki je divjala iz Londona v Avstralijo. Pri tem 6ta se smrtno ponesrečila dva letalca, ki ee nista mogla rešiti iz padajočega letala. Reševalna naprava za letalce v padajočem letalu je padalo. Nemški letalec Rudolf Hans piše o svojih izkušnjah s padali tako-le:
Padalo je preprosta zadeva. Težava je 6amo v tem, kako padalo spraviti na čim manjši prostor ter ga čimbolj naglo razviti, kadar je potrebno. Poprej so vrvico, katera je iz vrečice potegnila padalo, pritrdili kar na letalo. Ko je letalec skočil iz letala, se je vrvica pretrgala, obenem pa potegnila padalo iz vrečice. V zraku se je potem padalo samo odprlo. Drugi način je, da letalec, ki skoči iz letala, padalo sam odpre. Potegne za vrvico in iz vrečice smukne manjši konec padala. ZTačni pritisk vleče nato kos padala vedno bolj iz vrečice, dokler ee zunaj vse ne odpre.
Prejšnji način, ki je starejši, je težavnejši. Sam sem nekoč skočil iz letala, ki je letelo 2000 m visoko. Pilot je obrnil letalo ter <mi dal znamenje: »Ven!« Zlezel eem iz sedeža in splezal na krilo. Ob robu krila sem zopet sedel, da so mi noge bingljale navzdol ter pričakoval povelja. Vodnik je dvignil roko: »Sedaj!« Skočil eem. Takoj 6em eačutil, da se mi je vrvica, ki je bila pri drugem koncu pritrjena na letalo, oplctla okrog života. Kar je sedaj sledilo, je bilo grozno. V isti sekundi sem se zavedel, da se padalo ne bo odprlo. Vrvica ae je utrgala, a je bila z drugim koncem ovita okrog mojega života, tako, da ni mogla potegniti padala iz vrečice. Padal sem proti zemlji, včasih z glavo naprej, včasih z nogami, toda padala nisem mogel odpreti. Videl eem že, kako je letalec krožil okrog mene in mi z rokami nekaj mahal. Napol onesveščen 6eun štel sekunde, kdaj bom padel na zemljo, ter vlekel za vrvico.
V	prvi sekundi padaš, če padalo ni odprto, le pet metrov; v drugi že 15 m, v tretji sekundi 25 m. 2e eem padal z naglico 400 km na uro proti zemlji. Ves obupan sem stresal vrečico. Posrečilo se mi je oprostiti se vrvioe, nakar sem naglo odprl vrečico. Nad menoj je zabobnelo, kakor bi ustrelilo 100 strelov. Sunek, ki me je pretresel, mi je vzel sapo. Čeprav sem bil dobro prevezan po vsem životu, mi je vez okrog prei skoro ranila meso in stisnila prsni koš. Nato sem začel počasi plavati navzdol s hitrostjo 5 m na sekundo.
Nevarno pa je tako padanje, kadar piha močan veter. Moj tovariš je s padalom srečno prišel do zemlje, toda vihar ga je vrgel ob zid, da ee je ubil. Iz 4000 m višine je brez nesreče padel.
V	Ameriki delajo poizkuse, da bi vpeljali padala tudi na potniških letalih. Izdelali 60 padala, ki so vdelana kar v sedeže. Če je nevarnost, poseben napis opozori potnike, naj si pripno pripravljeno jermenje okrog prsi. To potnikov ne vznemirja. Ko pilot vidi, da so vsi prepasani, pritisne np vzvod in tla pod potniki se odpro. Najsi popotniki hočejo ali nočejo, že so v zraku in padajo. Padala se avtomatično odpro. Sam sem gledal poskušnjo, ko so vrgli vse potnike iz letala, pa se nikomur ni ničesar pripetilo. Obenem delajo v Ameriki poizkuse, da bi celo letalo bilo zavarovano z ogromnim padalom. Toda to ima pomen le, če so se na letalu pokvarili motorji, brez pomena pa je, če se je letalo vžgalo.
Američani imajo poseben način padanja, ki ga imenujejo »slipen«. Na padalu privezani padajoči Človek 6e vrti v krogu kakor hoče ter s tem ali pospešuje padanje ali ga ovira. S tem si lahko pomaga, da ne pade v vodo, ali recimo na železnico, kjer bi ga povozil vlak. Toda ta način je
*Golobnjak je bil ravno prazen, nekje smo pa morali imeti...«
zelo nevaren. Gledal sem ta-le prizor: Letalski učenec je hotel pospešiti padanje. Začel se je preveč gugati in veter je padalo potisnil vstran. Mož je vlekel za vrvico, da bi zopet odprl padalo in preprečil padec. Padal je tako naglo, kakor bi granata padala na zemljo. Vsi otrpli smo gledali strašni prizor, ne da bi mogli pomagati. Nekateri so glasno kričali. Ko je telo nesrečnega letalca priletelo na trda tla, je nekaj kilometrov naokrog tako zabobnelo, kakor bi bil kdo iz neznanske višine vrgel vrečo premoga na kaimen. Oblak prahu je zakril vse. S sanitetnim avtom smo drveli na kraj nesreče. Padalo se je odprlo — prepozno — ter vleklo razbito gmoto za seboj čez jarke in zidove, tako, da je bilo vedno manj ostankov nesrečnega letalca.
Splošno lahko rečemo, da 60 sedaj vpeljana letala skoro čisto varna. Jamstva za življenje pa vam seveda ne da niti železnica.
Poincare in vera
Te dni 6ino poročali o tem, kako je Poincarč umrl v naročju svete Cerkve, čeprav je v teku svojega življenja stal izven nje. K že navedenemu članku lista »Croix« naj dodamo še ta-le odstavek iz istega lista:
»Čeprav je Poincarč bil iz krščanske hiše, se je vendar v začetku svojega delovanja dal prekva-siti od idej lajicizma. Vedno se je bal »vmešavanja rimske kurije«, vsled česar je zagrešil nekaj po- J/ litičnih napak. Vedno pa je spoznaval potrebo, da zahtevajo koristi francoskega naroda v svetu, imeti stike z Vatikanom, čeprav je tudi do njega bil oprezen in rezerviran. Ko pa je prišel večer nie govega življenja, in ko je bolezen napravila veli vmesno vrzel med njegovo nepopisno delavnost in njegovo smrt, kar je bilo ugodno za razmišljanje, tedaj je versko vprašanje v vsem svojem obsegu stopilo pred njegovega duha. Začel ga je študirati in versko življenje, katero je v njem spalo, se je vnovič prebudilo. Njegov duh, ki je v oslabelem telesu ostal vedno prožen, 6e je vedno bolj dvigal k Bogu prvega svetega obhajila. In zato trdno upamo, da je v Njem umrl ta veliki Francoz, da bi dosegel najvišjo krono dobro izpolnjenega življenja.«
Slika z evharističnega kongresa v Buenos Airesu. Papeževega legata kardinala Pacollija je ob prihodu v Buenos Aires pozdravil sam predsednik argentinske republike general Justo (glej sliko) ter ga v državni kočiji odvedel v pripravljeno stanovanje.
Skrivnost dveh torpedov k
Nerazjasnjena dogodivščina iz rusko-japonske vojske pred 30 leti
Pred 30 leti je na Daljnem vzhodu divjala rusko-japonska vojna. Rusko brodovje na Daljnem I vzhodu so Japonci po večini uničili. Zato se je Rusija odločila odposlati v Tibo morje svoje baltiško brodovje. To brodovje je odplulo iz Kronstadta meseca oktobra leta 1904. Poveljnik brodovja je bil admiral Roždestvenskij. Nihče ni pričakoval, da tudi to brodovje plove v gotov pogin.
Preden je brodovje priplulo v Atlantski ocean, so poročali časopiei, da eo rueke ladje s topovi napadle angleško ribiško brodovje, ki je v Severnem morju ribarilo. Ruski admiral Roždeetvenskij pa je poročal, da je v bližini angleških ribiških ladij zapazil dve japonski torpedovki, ki sta 6e skrivali za angleške ribiške ladje. Tj dve torpedovki eta hoteli napasti rusko brodovje, kar so pa Rusi z
Stari milijarder Rockefeller, gospodar petroleja, ki je že 95 let star, se vsako zimo seli v toplejše kraje. Tudi letos je že odpotoval v prezimovališče v Ormond Beach v Kaliforniji,
kjer so ga obkolili poročevalci listov.
Tragedija ruskega begunca
Španski listi so poročali o smrti ruskega emigranta Pavla Toneska, ki je po ruski revoluciji pribežal v Španijo. Njegova 6mrt je odkrila veliko žaloigro.
Pavel Tonesk je bil v Rusiji premožen mož. Ze v mladih letih si je sam pripravil velikansko premoženje ter je imel več veleposestev. Ko je izbruhnila revolucija, je Tonesk moral naglo bežati ter ni mogel rešiti ničesar od svojega velikega premoženja. V tujem svetu je kot reven begunec
Največje in najmodernejše kopališče v Evropi so slovesno odprli v Stockholmu v navzočnosti kralja Gustava. Kopališče je 50 m dolgo ter ustreza vsem športnim predpisom
vse poskušal, da bi si ustvaril eksistenco, a vse zaman. Končno je bil brez vseh sredstev ter je že čisto propadel. V tem stanju se mu je posrečilo, da je dobil v hiši madridskega bogataša službo sluge.
Med begom iz Rusije je izgubil svojega edinega otroka, svojo hčerko. Da bi jo iskal, revež ni imel sredstev, čeprav je, osamljen in zapuščen, hrepenel po svojem otroku. Štirinajst let po svojem begu iz Rusije, je sedaj 72 letni mož umrl. Slučajno pa eo o tragični usodi in emrti nekdaj bogatega ruskega posestnika poročali tudi parišld listi. Ta poročila je brala tudi žena bogatega pariškega trgovca, ki je na ta način po dolgih dneh ločitve dobila prvo in zadnjo novico o svojem — očetu.
Pomorska vojska nekdaj in sedaj
Lahko rečemo, da moremo o pomorski vojski govoriti šele od 14. stoletja, ko je topništvo toliko napredovalo, da je omogočalo boj med ladjami. Poprej je pomorski boj bil le druga oblika boja na suhem. Ladje so se prej med seboj bojevale na ta način, da je druga drugo napadla, se ji približala ter so ee potem čete na ladjah med seboj bojevale z istiin orožjem kakor na suhem: z meči, sulicami, puškami itd.
Sele, ko je cilj pomorske bitke postal ta, da potopi sovražno brodovje, da mu na ta način prepreči nadaljnjo vožnjo opustošenje domače obali ter prevažanje blaga po morju, z eno besedo, osvojiti si to, kar se danes imenuje oblast na morju, šele po vsem tem moremo reči, da se je začela pomorska vojska. In tako eo nastajale vojne ladje raznih tipov, knteri po vsem tehničnem napredku tvorijo sedanje brodovje. Vojna ladja mora imeti štiri lastnosti: 1. orožje, da z njim sovražnika napade, 2. sredstva za obrambo pred sovražnimi napadi, 3. hitrost, da so naglo približa sovražniku, in 4. kurivo, da se z njim premika.
brezobzirnim topovskim ognjem preprečili. Dozdevni japonski torpedovki sta poslej čisto izginili, pač pa so Angleži dvignili velik vihar, ker je bilo nekaj angleških ladij poškodovanih. S to zadevo ee je pečala pozneje cela komisija. Javno mnenje je doeihmal bilo prepričano, da je streljanje v Severnem morju pripisovati le preveliki razburlji-vosti ruskega poveljništva.
Pred nekaj leti pa je nekdanji ruski pomorski kapitan Clapier de Dolon o tem streljanju objavil nekaj neznanih podatkov. Mesec dni poprej, preden je odplulo rusko brodovje, je ruski mornariški štab izvedel, da v angleških ladjedelnicah grade za japonsko mornarico dve torpedovki. Nastala je dipiomatična intervencija, nakar je angleška ad-miraliteta japonskim častnikom, ki so nadzorovali grad bo japonskih torpedovk, naročila, naj zapuste Anglijo. Anglija navidez torej ni hotela kršiti nevtralnosti na ljubo Japonski. Kmalu nato pa eo tajni agenti ru6ke vlade ruskemu mornariškemu štabu poročali, da okrog norveške obali ploveta dve torpedovki neznane narodnosti. Iz Kodanja (Kopenhagen) je prišlo tudi poročilo, da so skrivnostni torpedovki brez zastave videli blizu Ska-gena. Kakor hitro se jima približa kaka ladja, torpedovki izgineta. Iz tega poročila so prazno-verni mornarji delali vsakovrstne čudne povesti.
Vsega tega pa rusko brodovje, ki je plulo na
Japonsko, ni vedelo. Niso jim povedali tega, da bi jih preveč ne vznemirjali. Neke meglene noči, ko je rusko brodovje ravno plulo mimo Dogger-banka, je ruska admiralska ladja naenkrat zagledala tik pred seboj dve torpedovki. Rusi so takoj začeli streljati s topovi. V svitu žarometov so Rusi še videli, kako sta obe torpedovki naglo izginili v temi. Razburjenje angleškega časopisja je bilo silno veliko. Nastala je nevarnost angleško-rueke vojne. Angleško časopisje je nisko hro-dovje zmerjalo s »tolpo steklih psov«. Posebno ogorčeni so bili Angleži zaradi poročila, češ, da je ruska torpedovka angleške ribiške ladje, ki so bile zadete, pustila brez pomoči. Admiral Roždestvenskij pa je povdarjal, da so ruske torpe-dovke ob istem času bile že ob francoski obali, kar je tudi dokazal. Torpedovka, ki je angleške ribiške ladje pustila brez pomoči, je morala pač biti ena izmed tistih skrivnostnih ladij, katere angleško časopisje hoče zatajiti.
Ko je bilo rusko brodovje pri Čušimi od Japoncev poraženo, je hudo ranjeni ru6ki kapitan Semenov bil prepeljan v japonsko bolnišnico v Sasebo. Poleg njega je ležal japonski poročnik. Japonski pomorski častnik se je pritoževal, da ga muči revmatizem, katerega se je nalezel v »prekleti evropski jeseni«. Oktober je v Evropi najslabši mesec, je trdil Japonec, in ravno oktobra meseca sem moral biti tam. Na vprašanje ruskega častnika, na kateri ladji se je takrat vozil, je japonski častnik ironično dejal: »Nekoliko preveč sprašujete, razume ee, da niemo pluli pod japon-eko zaetavo.« Na nadaljnje vprašanje ruskega kapitana, ali japonski poročnik kaj ve o tem, kaj se je dogajalo pri Doggerbanku, se je Japonec na ves glas zasmejal in odgovoril: »To pa je zelo nedi6kretno vprašanje!«
Kmalu po tistem streljanju so v Sev. morju našli plavajočo mino, ki je morala biti le japonskega izvora/ Kapitan Clapier de Colon meni, da je s tem dokazano, da eo v Severnem morju rusko brodovje napadle japonske torpedovke. Ko bi rusko brodovje takrat ne bilo pravočasno odkrilo sovražnika, bi bilo že v Evropi hudo poraženo.
Rekord v letalski naglici. Italijanski letalec Angello je s posebnim letalom dosegel hitrost 710 km na uro. To je naravnost blazna hitrost
Gospodarstvo	I
Dva jubileja za ljubljansko trgovstvo
100 letnica prve stanovske organizacije in trgovske So te
Ljubljansko trgovstvo slavi redek jubilej: pred 100 leti je bila ustanovljena prva trgovska stanovska organizacija. Pred nekako 100 leti je bila Ljubljana važno trgovsko središče z razvito posredovalno trgovino ne le med mestom in deželo, anumk tudi med posameznimi pokrajinami na jugu bivše avstroogrske monarhije. Zato so ljubljanski trgovci po vzgledu drugih deželnih stolnih mest, zlasti pa Dunaja, začeli kmalu misliti na organizacijo trgovine. — Tako so že zgodaj vložili prošnjo za dovoljenje ustanovitve zastopstva trgovskega stanu. Ilirski gubernij je to leta 1832 tudi odobril in leta 1834 so se vršile že volitve v to zastopstvo. Leta 1834 je torej začetek organizacije trgovine na slovenskih tleh. Ta prva organizacija se je po vzgledu drugih mest imenovala »Repraesentation des Han-delsstandes«. Seveda Je bila tedaj trgovina skoro izključno v nemških rokah.
Ko so bile v Avstriji leta 1851 ustanovljene zbornice, je tudi Ljubljana dobila Trgovsko in obrtno zbornico, ki je nadomestila vse dotedanje organizacije, vodila strokovno šolstvo na svojem področju itd. Toda pokazalo se je, da ta edina organizacija ne zadostuje, in tako je bil leta 1881 ustanovljen Gremij trgovcev, ki je ostal v skoro neizpremenjeni obliki do leta 1932, ko je stopil v veljavo novi obrtni zakon za vso državo, ki je v naših krajih nadomestil stari avstrijski obrtni zakon. Seveda je bila uprava tega gremija popolnoma v nemških rokah, čeprav se je med trgovstvom vedno bolj množilo število Slovencev in je sploh Ljubljana izgubljala značaj mešanega mesta. Toda pot je bila še dolga. Sele leta 1905 je bila izvoljena uprava Gremija, v kateri so imeli Slovenci absolutno vodstvo. Od tam se je začelo energično gibanje za osamosvojitev slovenskega trgovstva in tako vidimo že leta 1907 prvi slovenski trgovski shod, katerega se je udeležilo trgovstvo iz vse Slovenije, čeprav še ni imelo v rokah močnih organizacij. Stanovska zavednost trgovstva je bila že tedaj velika, saj je n. pr. stavilo peticijo, v kateri so pri izpremembi obrt. reda zahtevali dokaz usposobljenosti za vse stroke, dočim je dotedaj veljala samo za špecerijsko stroko. To peticijo je podpisalo iz vseh avstrijskih dežel nad 100.000 trgovcev. Tega leta 1907 je postal Gremij obvezna organizacija za vse trgovce, dočim je prej obsegal samo protokoli rane, ki so pa tvorili samo slabo polovico vseh trgovcev v Ljubljani.
V organizatoričnem delu je prišla kulminanja v prvi poprevratni dobi. Bile so pa tudi drugače izredne razmere, povzročene po svetovni vojni. Ze leta 1920 se je vršil drugi vseslovenski trgovski shod, na katerem je bila ustanovljena Zveza trgovskih gremijev, kasneje združenj po novem obrtnem zakonu. Kasneje je bil velik trgovski shod še leta 1932 v Mariboru, letos pa smo dobili vsedrzavno stanovsko zastopstvo trgovine, ki je bilo ustanovljeno na kongresu v Skoplju. To je pa ze bilo v dobi krize, ko je selekcijski proces v par letih povzročil zmanjšanje števila trgovskih obratov v Sloveniji za akoro 6000.
Združenje trgovcev je danes velika organuza-ctja, ki ima svoje poslovne prostore v ponosnem
Hranilniška razstava v Brežicah
Zveza jugoslovanskih hranilnic je posodila Hranilnici občine Brežice ves svoj razstavni materijal z jesenskega velesejma; ki ga je porablia za posebno razstavo v risalnici meščanske šole. Razstavo je s primernim nagovorom pozdravil predsednik hranilnice g. Umek, nato pa je imel predavanje dr. VI. Murko iz Ljubljane o pomenu hranilnic za naše gospodarstvo, poudarjajoč načelo, da denar mora krožiti, ker le tako bomo prišli do zopetnega dviga našega gospodarstva. Otvoritvi razstave je prisostvovalo okoli 200 ljudi. Razstava bo odprta do vključno nedelje 28. t. m. V soboto ob 20 in v nedeljo pa bodo na njej predvajali propagandni film za nalaganje denarja v hranilnicah proti tezavriranju.
Obrtniški teden
Krajevni odbor združenih obrtniških organizacij v Ljubljani je imel dne 25. t. m. pod predsedstvom krojaškega mojstra g. Adalberta Pučnika svojo sejo zaradi izvedbe obrtniškega tedna v Ljubljani, v času od 1. do 8. decembra 1934. Sestavil se ie detajlni načrt, kako naj se ta teden organizira in izvede. V svrho porazdelitve dela so se pri odboru ustanovili sledeči odseki: sejmski odsek pod predsedstvom g. Batjela, propagandni odsek pod predsedstvom g. Rebeka, predavateljski in časopisni odsek pod predsedstvom g. Igliča in gospodarski odsek pod predsedstvom g. Kopača. Med drugimi prireditvami se bo v tem času vršil sejem za domače obrtniške izdelke, ter so v ta namen žc, preskrbljene lokalitete. Ta sejem naj pokaže občinstvu, da more naš obrtnik kvalitetno blago nuditi za isto ceno in še cenejše, kot je industrijski ali inozemski izdelek, obenem pa ima namen, nuditi obrtniku priliko za razpečavatije svojega blaga in sklepanje novih naročil. Da se bo občinstvo še j»sebno in-teresiralo za nakup, se mu bo v tem tednu nudil poseben popust v ceni pri takojšnjem nakupu ali naročilu za poznejšo dobavo. Razstavili se bodo izdelki, ki so v prvi vrsti potrebni za vsakdanjo rabo, posebno pa še predmeti, ki pridejo v poštev za sv. Miklavža.
Obrtniki, ki hočejo na tem sejmu razstaviti svoje izdelke v svrho reklame in prodaje, naj se takoj prijavijo, najkasneje do K), novembra t. 1. v pisarni Okrožnega odbora obrtniških združenj v Ljubljani, da se jim dodeli prostor na sejmu. Poudarjamo pa še enkrat, da se bo smelo na sejmu razstavljati in prodajati te domače obrtniške izdelke.
★
Naši gospodarski stiki s Češkoslovaško. Prihodnje dni prispe v Ljubljano tajnik Ceškojugoslo-vanske trgovske zbornice v Pragi g. ing. V. Pale-ček, ki se nahaja na študijskem potovanju po naši državi. Obiskal bo vse naše gospodarske orgatii: zacije. Namen njegovega poiovanja je, proučiti možnosti povečanja trgovine med obetna državama, zlasti pa našega izvoza v CSR.
Pridobnina za ljubljanske obrtnike. Ljubljanska davčna uprava je razgrnila na vpogled svojo oceno dohodkov ljubljanskih obrtnikov, ki bo služila za odmero pridobnine. Razpisane so tudi že razprave pri davčnih odborih. Ocena dohodkov jc znašala pri 886 ljubljanskih obrtnikih lani 8,397.260 Din. letos pa pri istih obvezancih 16,487.400 Din.
Mncgo denarnih zavodov, ki so poslali ministrstvu za trgovino in industrijo prošnjo lia podlagi določb uredbe o zaščiti denarnih zavodov in niihovih upnikov, še ni moglo dozdaj prirediti skuuščine delničarjev, ker še uiso soreieli	o
Spoti
Trgovskem domu. Ni pa daleč čas, ko Je bilo v
malih prostorih Slovenskega trgovskega društva Merkur, ki je eno izmed matičnih organizacij slovenskega trgovstva. Kasneje je imel Gremij svoje prostore v Ljubljanski kreditni banki, odkoder se je preselil v dom. Danes je delokrog združenja izredno velik in obsega vse zadeve, ki so v zvezi s trgovino. Predsednik Združenja je sedaj g. K. Soss, podpredsednik g. Smerkolj, tajnik pa že dobro vrsto let g. Lojze Šniuc.
Zanimivo je, da obstoja v Ljubljani cela vrsta tvrdk že nad 100 let, nekaj pa jih je bilo ustanovljenih baš pred 100 leti. Baš pred 100 leti so bile j n. pr. ustanovljene tviflke: Anton Krisper, J. C. i Mayer, Franc Ksaver Souvan (ust. 1835) itd. Že leta 1834 pa so n. pr. obstojale v Ljubljani tvrdke Hieng, Knez, Kleinniayer in Bamberg itd.
Stoletje
trgovskega šolstva
Ko je bila leta 1834 ustanovljena reprezentanca trgovskega stanu, je bila z njim tudi ustanovljena trgovska šola. Ljubljanski trgovci so poklicali za vodjo šole iz Gradca Ferdinanda Mabra, ki je že imel privatno trgovsko šolo. V teku časa se je iz te šole razvil velik zavod. Leta 1851 je prevzela šolo Trgovska in obrtna zbornica, dočim jo Mahr še naprej imel svojo zasebno šolo. Ko je Gremij trgovcev leta 1881 prevzel od Zbornice zopet šolo nazaj v svojo upravo, je zopet angažiral Mnhra, ki je bil vodja šole, pa so tudi njegovi učitelji poučevali Via tej šoli.
Mahrova šola ni bila znana samo v slovenski' krajih, ampak tudi izven Slovenije. Posamezni gojenci so prišli celo iz Češke, Ogrske, Grčije iM. V dobi njenega največjega razmaha, t. j. 1. 190J, je bilo v šoli 159 Slovencev, 38 Hrvatov, 30 Nemcev, 29 Italijanov, 13 Srbov itd. Prišlo pa je leto 1908 in vseh poljih se je poživil boj Slovencev za samostojnost. Sola gremija se je preselila od Mahra na Ledino in so začeli na njej poučevati v slovenščini. Mahrova šola je radi lega veliko trpela in je bilo leta 1910 vpisanih v njegovo šolo samo 39 Slovencev. Leta 1918 pa je Mahrova šola popolnoma prenehala. Gremijalna šola pa se je vedno bolj razvijala in se je leta 1931 preselila v Trgovski dom, kjer ima lepe učne prostore. Že prvo leto je štela 121 učencev in učenk, leta 1924—25 pa je bil dosežen višek s 318 učenci in učenkami. Od tedaj je število učencev manjše, kar je v zvezi z nazadovanjem trgovine. Solo upravlja poseben šolski odbor Združenja, kateremu predseduje g. Albin Smrkolj. Veliko zaslug ima za šolo tudi bivši predsednik šolskega odbora g. Jos. Kavčič. Ravnatelj šole pa je g. Grum Rado. Za šolo se zahteva vedno večja predizobrazba. Ni daleč čas, ko je bilo treba 1 za vstop v to šolo samo 4 razrede ljudske šole. j T nes je treba zanjo že najmanj 3 razrede giinua- , zije ali podobne srednje šole. Tako vidimo, da se j je izobrazba našega trgovskega stanu zelo pove- ! čala, kar je potrebno v teh časih, ko je treba v življenju pokazati toliko znanja.
teh prošnjah. Zato tudi ne morejo skleniti svoje letne bilance. Ker so zaradi tega ti zavodi prekoračili roke, predpisane za predložitev bilance v svrho odmere davka, so zdaj poslali prošnje pristojnim oblastvom za podaljšanje teh rokov. Glede na te prošnje in na prošnjo ministrstva za trgovino in industrijo je finančno ministrstvo naložilo davčnim upravam, da v skladu z določbami čl. 4 zakona o neposrednih davkih in čl. 4 točke 10 pravilnika podaljšajo rok za predložitev prijave za odmero družbenega davka za leto 1934 pri vseh tistih denarnih zavodih, ki lahko dokažejo, da so poslali ministrstvu za trgovino in industrijo prošnjo po določbah o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov. Ta rok se ima podaljšati za 15 dni po glavnem zborovanju, na katerem se odobre sklepni računi. (AA)
Povečanje češkoslovaškega proračuna. Pravkar poročajo iz Prage, da je objavljen novi češkoslovaški proračun za 1935. Izdatki so ocenjeni na 7983.8 milj. Kč, lani 7630.7 milj., dohodki pa na 7985.3, lani 7.631.8 milj. Kč. Češkoslovaški notranji dolg se je povečal od 26.684.3 na 29.032.7 milj. Kč, zunanji pa od 7452.7 na 8234.95 milj. Kč, zmanjšal pa se je dolg za državne bankovce od 2.600 na 2.500 milj. Kč.
Neinškctrancoski kliring. Saldo v klirinškem prometu s Francijo se je od 10 do 20. oktobra zmanjšal od 75.2 na 70.6 milj. franc. frankov.
Borza
Dne 26. oktobra.
Denar
Neizpremenjeni so ostali tečaji skoraj vseh deviz, popustil je le London, narastel pa je Berlin.
V zasebnem kliringu je ostal neizpremenjen avstrijski šiling 8.10—8.20 na vseh naših borzah. Angleški funt pa je popustil na zagrebški borzi na 227.70—229.30. Španska pezeta se je na zagrebški borzi učvrstila na 5.725—5.825, v Belgradu pa na 5.90-6. Grški boni v Belgradu 29 bi.
Ljubljana. Amsterdam 2300.96—2312.32, Berlin 1364.58—1375.38, Bruselj 793.57 —797.51, London 168.30—169.90, Curih 1108.35—1113.85, New York 3365.22—3393.48, Pariz 224.03—225.15, Praga 141.87 do 142.73, Trst 290.57—292.97.
Promet na zagrebški borzi 31.632 Din.
Curih. Pariz 20.21375, London 15.24, Nevv York 306.25, Bruselj 71.60, Milan 26.26, Madrid 41.875, Amsterdam 207.60, Berlin 123.30, Dunaj 72.75 (57.10), Stockholm 78.50, Oslo 76.55, Kopenhagen 68, Praga 12.8075, Varšava 57.90, Atene 2.935, Carigrad' 2.50, Bukarešta 3.05, Buenos-Aires 0.7925.
Vrednostni papirji
Tendenca za državne papirje je bila danes neenotna. 7% inv. pos. in agrarji so ostali v glavnem neizpremenjeni, kakor tudi begi. obveznice. Promptna škoda je tudi ostala neizpremenjena v tečajih, vendar je tendenca siaba, kar se vidi v popuščanju tečaja za decemberski termin, pa tudi za promptno blago na ljubljanski borzi. Slaba je nadalje tendenca za dolarske papirje. Promet je bil srednji in je znašal na zagrebški borzi: vojna škoda 400 kom., 7% invest. posojilo 150.000 in 7% Bler. posojilo 2000 dol. nom.
Ljubljana. 7% invest. pos. 71 den., agrarji 41 den., vojna škoda 340—350, begi. obv. 57.50 den., 8% Bler. pos. 60- 65, 7% Bler. pos. 52—54, 7% pos. Drž. hip. banke 67—68.
Zagreb. Drž. papirji: 7% invest. pos. 71—72 (71), agrarji 41-41.25, vojna škoda 345—350 (350), 12. 33S-345, 6% begi. obv. 56- 58, 8% Bler. pos. 64 bi., 7% Bler. pos. 52—53 (53). — Delnice: Narodna banka 4100—4150 (4125), Priv. agr. banka j 205 -210, Osj. sladk. tov. 120—140, bečkerek sladk. I tov. 750 bi., Osj. livarna 145 bi.. Trboveljska 90 d.
Zaobljuba športnikov in tekma Primorje-Ilirija
Prisega mariborskih nogometašev
Jutri ob 14.30 na igrišču Primerja
Najsvetlejši spomin na blagopokojnega viteSke-gu kralja Aleksandra I. hočejo ohraniti naši športniki s tem, da se bodo jutri zaobljubili v izpolnjevanju oporoke blagopokojnega našega kralja: >Cuvajte Jugoslavijo!«
Te žalne manifestacije se udeleže vsi ljubljanski klubi, ki so člani JNZ v Belgradu. Vsak klub nastopi z enim moštvom v dresu, ostali člani v civilu.
LNP je izdala v smislu sklepa zveze odredbe za izvedbo gornje spominske zaobljubne svečanosti. Na igrišču se bodo razvrstili najprej funkcionarji LNP, katerim se priključita funkcionarja zveze, zatem sodniška sekcija in potem klubi po vrstnem redu prvenstvene tabele.
Po nagovoru in izvršitvi zaobljube se bo odigrala nogometna tekma Primorje—Ilirija v korist fonda pokojnega viteškega kralja-mučenika Aleksandra I.
Občinstvo se naproša, da pride pravočasno na igrišče, da ne bo moten pričetek zaobljube.
III. del proslave 15 letnice ŽSK Hermesa
Medklubske moto-dirke, združene g poklonitvi-jo motoristov Nj. Vel. viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju in svečana zaobljuba zvestobo Nj. Vel. kralju Petru II.
Sredi priprav in treningov je utihnila pesem motoristov, v žalosti so zatrepetala naša srca, zločinska roka je pretrgala nit življenja našemu najvišjemu športniku Nj. Vel. viteškemu kralju Aleksandru 1. Zedinitelju. Tretji del llermesove proslave je bil odložen na i»oznejši termin. V nemi bolesti, ki je trgala naša srca, smo stiskali pesti proti podlim zločincem. V nedeljo, 4. novembra pa se bodo zbrali ob priliki velikih medklubskih mo-todirk vsi naši motoristi, da se poklonijo sponunu svojega velikega pokrovitelja in prisežejo zvestobo njegovemu nasledniku Nj. Vel. kralju Petru II. Te dirke, ko bodo zbrani motoristi lz Zagreba, Maribora in Ljubljane, bodo za to svečanost pač najbolj primerne.
Tretji del Hermesove proslave se bo torej vršil v nedeljo, 4. novembra ob 13.30 na dirkališču ŽSK Hermesa. Kot je bilo občinstvu že sporočeno, hoče ŽSK Hermes ob tej priliki pokazati, kaj je dosegel v motoristiki, ki je pri klubu šele v početku svojega razvoja. V kratki dobi svojega obstoja se more postaviti s tolikimi uspehi, da je klub na svojo motosekcijo v resnici lahko ponosen. Pri prvih prireditvah so se pač pokazali nekateri začetniški ne-dostatki, za to dirko pa se je odbor motosekcije dobro pripravil. Z ogledom Vseslovanskega moto-prvenstva so odBorniki toliko pridobili, da danes lahko garantirajo športnemu občinstvu, da ne bo razočarano. Po številu motoristov, katerih nastop je zasiguran, pa bo ta prireditev prekašala vse dosedanje, lako, da se s te strani ni bati neuspeha. ? Poleg domačih vozačev je najavljen nastop še ne-. kalerih motoristov iz Celovca in Gradca. O pro-'/griSinu in o prijavljenih vozačih bomo poročali prihodnjič.
ŽSK Hermes (moto sekeija). Današnjega treninga, pod tehničnim vodstvom k. Stariču, naj »e po možnosti udeležijo vozači: Skopec, Vovk, Lapajne, Stepančjč,Ku-naver. Prešeren, Erjavec, Klnnčnik, Zupan, Orefuč in ob lati. — Seja »okcijakegu odbora bo ob 18.30 v pisarni načelnika.
Danes ob 17 ustanovni občni zbor Akademskcua športnega kluba na univerzi, soba U. 77.
Si'K Moste. Drevi ob .'O 'sestanek snuiške sokolje v ; klnbovem lokalu; Strogo obve7.no. — Načelnik.
IIIIIIIIIH«! I ■ ■■■II« lllllll— III—TT—TT--
Radio
Programi Radio Ljubljanai
Sobota. 27. oktobra: 12.30 Plošče 12.50 Poročilu 13.00 Cas 18.00 Plošče 18.20 Ideja demokracije v literaturi (Pr. Vodnik) 18.10 Radijski orkester 19.10 Nae. ura: Sv. Peler Prvi Cetinjski 19.40 Jugoslov.-čeSkoslov. liga in kralj Aleksander (dr. Egon Stare) 20.00 Zbor frančiškahske cerkve: Golgota 20.45 Radijski orkester 22.00 Cas, poročila, narodne žalostinke (tercet Stritar).
Drugi programi t
SOBOTA, 27. oktobra: Belgrad: 20.30 Iz življenja kralju Aleksandra 21.00 Koncert -/.bora svetosnvske cor-kve — Dunaj: 17.10 Godba no pihala 19.30 Klav. glasba 20.20 Okoli Štefanovega stolpa 21.50 Koin. glasba 22.50 Jazz — Budimpešta: 19.45 Modra poštna kočija, opereta. Szilagy 22.35 Oig. glasba 23.00 Operni ork. -Milan-Trst: 20.45 Prenos opere — Rim-Ban: 20.45 Hči polka, opera, DoniszeUi — Praga: 19.55 Tristo let, igra 7, glasbo 21.25 Ork. glasba 22.15 Plošče — Varfava: 20.00 Lahka glasba in petje 21.00 Ork. in viol. konc. 23.05 Igra — Berlin 20.10 Brivec 17. Bagdada, opera, Cornellus — Vratislava: 20.10 Poster večer: Oremo na deželo! — tipsko: 20.15 Tristo let saško pehote — stuttnart: 20.15 Dnr proti molu, vojska v studiu — Monakovo: 20.10 Med osmo Ln dvannjsto v izorskih Atonnh, potpourrt.
Belgrad. Drž. papirji: 7% inv. pos. 71—71.50 (71), agrarji 41—42 (41), vojna škoda 350—350.50 (350), 6% begi. obv. 58.75-58 (58, 57.50), 12. 57.75 do 58 (57.50), 8% Bler. pos. 66 bi., 7% Bler. pos. zakli 56. — Delnice: Narodna banka 4125 den. (4125), Priv. agr. banka 207-208 (209, 207).
Žitni trs*
Ljubljana. Pšenica bč. 78 kg 160-162.50, bč. 79 kg 1% "165—167.50, koruza stara za mletev 147.50 do 150, umetno sušena 115—117, času primerno suha s kvalitetno garancijo 107.50—110, moka ničla I bč. 260—265, ničla ban. 265-270.
Novi Sad. Vse neizpremenjeno. Tcndenca neizpremenjena. Promet srednji.
Sombor. Pšenica: bč. okol. Sombor 107—110, i gbč. 108—111, srem. 108—110, slav., ban. 110 do 112, bč., ban. potiska 120-122. - Rž: bč. 102.50 ! do 105. - Ječmen: neizpremenjen. - Koruza: bč. žel. prompt. 65—67, bč. dec.-jan. 58—60, bč. suš. ladja 72-74. — Moka: ničla 187.50-207.50, št. 2 167.50-187.50, št. 5 147.50-167.50, št. 6 125-135, št. 7 110—115, št. 8 104—106. - Otrobi: bč. prompt. 79—81. - Fižol: neizpremenjen. Tendenca neizpremenjena. Promet 50 vagonov.
Živina
Ptuiski prašičji sejem. V sredo se je vršil običajni sejem za prašiče, ki jc bil, kar se tiče do-gona, izredno dobro založen; kupčija pa je bila zaradi pomanjkanja kupcev zelo slaba. Pripeljali so 296 svinj in 224 prascev, skupaj 520 rileov. Povprečne cene za 1 kg žive teže so bile sledeče: debele 6—7 Din, pršutarji 5—6.50 Din, plcmcne so prodajali od 180 do 650 Din komad; prašičke, stare 0—12 tednov so prodajali po kakovosti, in sicer od 65—175 Din komad.
V nedeljo ob 14.30 bo na Mariborovem športnem igrišču v Ljudskem vrtu svečana zaprisega članov vseh mariborskih nogometnih klubov, sodnikov in klubskih funkcionarjev, članstvo posameznih klubov se bo zbralo na posebnih zbirališčih, ki si jih določi vsak klub posebej, ter prikorakajo v strnjenih vrstah ob omenjeni uri na igrišče. Besedilo prisege bo izgovarjal podpredsednik mariborskega nogometnega okrožja ravnatelj Ošlak, nogometaši pa bodo prisego za njim ponavljali. Prisega je za vse člane nogometnih klubov, funkcionarje in sodnike obvezna.
Po slovesni zaprisegi bo prijateljska nogometna tekma med SK Železničarjem in SSK Mariborom. Donos te tekme je določen za >Fond kralja Aleksandra I.«, ki ga je osnovala Jugoslovanska nogometna zveza.
tOlimpijski Sport.t Pravkar Je M!a dvojna, 8—9. številka žo poznanega In razširjenega strokovnega lista v povečanem obsegu. Ta številka Je v glavnem posvo-čena 5. balkanskim Igram v besedi in sliki. Vsi važnejši momenti ko opisani strokovnjnSko, mnogoštevilne sliko nam pa predstavljajo vse borbe, tnko, da bo ta Številka najlepši spomin na In najvažnejši in unjnspe-lelSi dogodek v naAoin športu. Poleg tega ima ta Številka: Tabelo petorice najboljših lahkoatletov ln atletsko kroniko zadnjih športnih dogodkov. S to številko se ustavi pošiljanja lista vsem, ki niso poravnali naročnine. .Olimpijski s|tort« se dobiva v trafikah ter se naroČil v Zagrebu, Praškovičeva 23. Naroč.ulna znaša 3« Din letno ter se vplača na čekovni račun St. 38.716.
Zgodovina rekordov v metu diska
V	športnih panogah rekordi nimajo obstanka. Enako, če ne morda v še večji meri, se godi to tudi v lahki atletiki. Že ponovno smo opozorili, da vrhunec še ni bil dosežen, akoravno so nekateri rezultati bajni in izgleda, da še dolgo ne bo, kajti človek v svoji izredni iznajdljivosti stalno zboljšuje tehniko, ki mu prinaša potem uspehe, katerim se čudi ves svet. Tako se dogaja v tekih, tako v skokih in končno v metih tega lepega lahkoatletskega športa. 0 uspehih v metanju kopja smo svoječasno že poročali, danes si pa oglejmo še disk.
V	letošnjem letu, na dan 26, avgusta, ko se je vršil meddržavni dvoboj med Švedsko in Norveško, je zalučal Šved Andersson disk 52.42 m daleč. Uspeh, o katerem so tedaj poročali vsi svetovni listi; kajti omenjeni švedski atlet je bil sploh prvi človek na svetu, ki je vrgel disk nad 52 m daleč. Šele 27 letni Šved je s tem metom postavil nov svetovni rekord, ki ga je od leta 1930 držal ameriški orjak Pavel Jessup, ki ga je vrgel 51.73 m daleč. To je v resnici fenomenalni uspeh, zlasti če pomislimo, da ga je na prvi olimpijadi leta 1896 zalučal američan Garrelt v Atenah 29.15 m, ter postavil s tem metom svetovni rekord. Ta rezultat, ki je izredno slab, gre brez dvomno na račun tega, ker tedaj skoraj nikjer niso gojili metanj^ diska, odnosno ga niso imeli v svojem tekmovat-^ nem programu. Človeku se zdi skoraj neverjetno, ( naravnost smešno, da je mogel postali atlet, 1<1 niti 30 m ni vrgel diska, olimpijski zmagovaleč'.'*
Po tej olimpijadi se je pa stvar takoj obrnila na bolje. Že takoj naslednje leto je zboljšal Američan Charles Hennemann rekord za celih 7 m; disk je vrgel 36.21,8 m. Ta rekord je imel precej dolgo življenje. Madžarski olimpijec M. Bauer ga je namreč šele leta 1900 vrgel 36.40,0 m, ter s tem za par centimetrov zboljšal obstoječi rekord. Leta 1906 ga je večkratni olimpijski in ameriški zmagovalec John Sheridan zopet zboljšal in sicer v enem letu celo dvakrat, čez dve leti pa je »marko« precej znatno potisnil navzgor. Temu atletu je leta 1906 sfrčal prvič 39.59 m, drugič 41.46 m daleč. Leta 1908 ga je vrgel celo 44.01 m.
Leta 1912 pa je na stockholmski olimpijadi potegnil Američan Dtincan kar na 47.61,4 m in s tem so se seveda tudi poslovili rekordi njegovega rojaka Johna Sheridana. S tem rekordom se pa Duncan ni dolgo postavljal. Že čez eno leto, torej leta 1913, je prišel Finec Niklander na blizu 48 m. Vrgel ga je 47.92 m. Še istega leta ga je njegov rojak Armas Taipale zrušil z znamko 48.27 m. Potem se pa celih enajst let rekord ni premaknil z mrtve točke. Šele leta 1924, ko se je rekord zopet preselil v Ameriko, ga je namreč atlet Glenn Hartrauft iz Južne Kalifornije vrgel 48.36 m daleč. In še istega leta ga je Američan Thomas Lieb poslal 48.41 m. Čez dve leti ga je njegov rojak in olimpijski zmagovalec iz Pariza Clarence Houser zalučal 48.51 m. L. 1929 je prišel Američan Eric Kreuz prav blizu 50 m. Vrgel ga je namreč 49.90 m. Naslednje leto pa je isti atlet prekoračil znamko 50 m. 51.05 m se je glasil njegov novi rekord. No in tedaj je marsikdo in celo strokovnjaki so menili, da se ne bo kmalu našel atlet, ki bi to znamko potisnil malo navzgor. Toda varali so se, kakor se še danes in se po vsej priliki bodo vse dotlej, dokler bo človeški rod gojil šport. Kajti še istega leta ga je orjaški ameriški atlet Paul Jessup iz San Frančiška zboljšal skoraj za tri četrt metra. Točno njegova znamka se glasi: 51.73 m. In po 4 letih pa je izborni švedski metalec Andersson pihnil luč tudi temu rekordu ter je z metom, precej nad 52 m postavil novega. Bilo je to — kakor smo že omenili — meseca avgusta letošnjega leta. Njegov rekod se glasi: 52.42 m. Ta atlet je s svoj;m najnovejšim rekordom ponovno dokazal, da človeškim zmožnostim še ne bomo kmalu prišli na konec.
Zanimivo je, da je bilo na celem svetu do sedaj samo šest atletov, ki so 2 kg disk vrgli nad 50 m. Ti atleti so:
Harald Andersson (Šved&ka) 52.42 m 1.1934;
Paul .Jessup (Amerika)	51.73 m 1.1930;
Eric Kreuz (Amerika)	51.05 m 1. 1930;
Jcan Winter (Francija)	50.71 m 1. 1932;
Viktor Remecz (Madjarska) 50.54 m 1.1932;
John Andersson (Amerika) 50.43 m 1. 1932. ★
Madjarski plavat i proti Švedskim. Madjarski pla-vafj in waterpolisti so v torok že tretjič startni) v Stookholinu. V wntorpoln no zmagali Madjari v niz-morju 0:2 (3:0), kljub temu, da Jo bilo njihovo moštvo sestavljeno večinoma 17. naraičaj«. V plavanju pa so bili doseženi t.i-lo rezultati: 100 in prosto: Esik (Mndjar-ska) 59 5; 100 h hrblno: Carlson (Sv«xl»ka) 1:14,8; 100 m prsno: Jenson (Švedska) 1:21,2.
F/S-ine. tekme letu /»33. Prvi obrisi velikih med narodnih smučarskih tekem prihodnjo sezono no le na vidiku. Kakor znano, so vrSe le-te v februarju v Visokih Tatrali ter Jih organizira CeAkoslova-Sko smučarska ivran. Dne 14. novembra se vrSi v to svrlio v Pragi n« kaka slovesnost, katero pokrovitelj Je dofelni predsednik Slovaško Josip Orszagh, častni predsednik pn pri mntor mesln Prage dr. K. Bnxo. Priprave vsnli narodov so velike, zlasti F i tirov, ki so z.brnli dvnjset smnčnrjnv, ki morajo nbsolvlrati podoben! trening. TI se bodo ude lnAili FlS-inih tokom v ietoSujl zimski sezoni, prihodnjo zimo pa pojdejo n» rusko olimnliado v OannUich-Partonkirchcm.
JSazznanila
Liubliana
1 Pevska vaja akademskega cerkvenega pevekega tbora bo danes tofino ob 18 v pevski sobi na porti v frančiškanskem samostanu. Akademiki ln akademkinje, ki imajo veselje do lepega cerkvenega petja, iskreno vabljeni. Vabljeni so tudi drugi, da Jim bomo to veselje šele vzbudili. — Vodstvo.
1 Teiaji češkega jezika. Kakor vsako leto, priredi JugoslovaiLsko&eškoslovaAka liga v Ljubljani tudi letos praktičen teftaj Češkega Jezika. Pouk bo brezplačen iu se bo vršil v I. dekliški moščanskl šoli pri Sv. Jakobu. Vpisovanje se bo vršilo Istotam danes od lfl—19. Vabljeni so vsi prijatelji češkoslovaške-Jugoslovanske vzajemnosti, ker Je zlasti v sedanjih tcikih časih za slovanstvo znanje slovanskih jezikov najboljša pot k zbližanju. — Jugoslovansko-čefikoslorvafika liga v Ljubljani.
1 Krajevni odbor Jadranske straie v Ljubljani proslavi svoj Jadranski dam dne 31. oktobra 1934 ob 20 v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti. Slovesnost je za/mišljena kot žalni večer, posvečen bla-gopokojnemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju, kot prvemu čiuvarju našega Jadrana. Spored obsega: Cho-pinovo žalno koračnico in Sattnerjov uvodni stavek iz III. dela kantate »Oljki«, oboje izvaja želazničarsko glasbeno društvo .Sloga. pod vodstvom dirigenta Sve-tela; dvoje žalostlnk, ki Ju zapoje Akademska zbor pod vodstvom dirigenta Marolta F.; spominski govor župnika in pisatelja Finžgarja F. Vstopnine ni I K proslavi vabljeno vse članstvo »Jadranske straže* ln ostalo občinstvo.	_
1 Pevski zbor Glasbene Matice ljubljanske. Drevi »b 20 Izjemoma vaja mešanega zbora.
1 Žalni koncert Glasbene Matice ljubljanske. V počastitev spomina blagopokojnega viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja priredi Glasbena Matica ljubljanska na Vernih duš dan, dne 2. novembra ob 20 v veliki dvorani IJnioma žalni koncert, na katerem nastopita njeno Orkestralno društvo in pevski zbor. Orkestralno društvo irvaja pet skladb resnega značaja za godalni orkester, ki nastopi ta več«r izredno številen pod vodstvom skladatelja L. M. Škerjanea. Pevski zbor pa bo izvajal Hrlstičev .O p elo., to je pravoslavno Srno mašo. IMrlgent zbora je ravnatelj Pollč. Vstopnina Je nizka, od 25—6 Din, zato, da Je obisk žalnega koncerta pač vsakomur omogočen.
1 Kino Kodeljevo. Nocoj ob 20 dvojni spored: Dekle t neba (Knrln Hardt, Hans Bramsewettex) in Neki gospod C.ran (Hans Albers, Olga ftehova).
1 Nočno slulbo imata danes in jutri lekarni: mr. BaikarčiS, Sv. Jakoba trg 9, lm mr. Rarnor, Miklošičeva cesta 20.
Celje
e Gledalilka predstava v Ljudski posojilnici. Opo-urjamo občinstvo na Igro .Mala pevka., ki jo vpri-zori Jutri ob 15.30 v veliki dvorani Ljudske posojilnice Poselaka zveza in obisk najtopleje priporočamo.
c Nedeljski šport. Jntri ob 14.30 bo na Glazijd prijateljska tekma med SK Celjem in SK Atletiki.
Drugi hrail
Ljudska čitalnica v Ljutomeru sporoča, da je predstava »Mllnarjevega Janeza«, napovedana za Jntri. 28. oktobra, odpovedana, in so preloži na poznejši čas.
Naše dijaštvo
Akademska zveza poziva člane svojih društev: «T)amlce«, »Zarje« in <Savice«, da se polnoštevilno ude-ležo žalne službe božje za blagopokojnim viteškim kraljem Aleksandrom I. Zediniteljem, ki jo priredi rekto-rat naše univerze danes ob 10 v stolnici.
Katoliška akademska mladina proslavi praznik Kristusa Kralja jutri na sledeči način: Ob 8 sv. mafia s skupnim sv. obhajilom v kapeli Alojzljevišča (Poljanska cesta 4). Kristusa, kralja naših src, bomo najlepšo počastili z veliko udeležbo pri sv. obhajilu. Ob 19 bo cerkvena slov<wnost z govorom prevzvišenega nad-past.irja v stolnici (samo za fante). — Tovarišice bodo imele cerkveno slovesnost ob 19 v frančiškanski cerkvi. — Vnhimo vse akademike brerz razlike, da se pobožnosti v velikem številu udeleže in rp poklonilo Kristusu Kra-'Ju vednosti in znanosti. Za člane .Danice«, «Zarje« in •Savicei pa je udeležba obvezna. — Akademska zveza.
Poizvedovanja
Notez (koledarček) z važnimi noticami Je bil Izgubljen od Tomnčevega do Ljubljane. Najditelj se naproša, da ga odda v upravi «Slovenca«.
LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE
DRAMA (Začetek ob 20) Sobota, 27. oktobra: Hlapci. Premiera Red B. Nedelja, 28. oktobra: Ob 15: Praznik cvet. češenj. Izven. Globoko znižane cene. — Ob 20:0rlid. Izven. Znižane cene.
OPERA (Začetek ob 20)
Sobota, 27. oktobra: Hoffmannove pripovedke. Premiera. Izven.
Nedelja, 28 oktobra: Hovanščina. Izven. Znižane cene.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Sobota 27. oktobra ob 20: Hlapci. Red B. Nedelja, 28. oktobra ob 20: Idealen soprog. Premiera. Bloki.
Ponedeljek, 29. oktobra ob 20: Mati. Ob 60 letnici Ksa-
verja Meška. Uprizoritev Narodno odbrane. Torek, 30. oktobra ob 20: Hlapci. Red A. Sreda, 31. oktobra ob 20: Idealen soprog. Red D.
Abonenti, dvignite izkaznice! Marsikdo se je letos
Erijavil za gledališki abonma, a doslej šo ni dvignil ikaznice. Ker mora gledališka blagajna imeti točen pregled abonentov, se naprošajo vsi oni, ki so Be prijavili, da čimprej dvignejo izkaznice.
MALI OGLASI
V malih oglatih velja vsaka beseda Din 1'—; ientlovanjskl oglasi Din 8—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega enačaja se računa enokolonska S mm flsoka petitna vrstica po Din 2'50. Za pismene odgovore glede molih oglasov
treba priloitll znamko.
Gospodinja
za župnišče
ki je več let gospodinjila v župnišču, išče po gospodarjevi smrti službo v kakem župnišču v Sloveniji. Vešča je tudi šivanja. Ponudbe upravi »Slov.« pod št. 12262.	(a)
(lužbodobe
Radiotehnika
veščega v popravljanju aparatov - sprejmemo. -Ponudbe pod »Praktičen« št. 12243 upravi »SI.«, (b)
Zaslužek
Zastopnika
vpeljanega v Ljubljani in okolici, oziroma trgovca s skladiščem išče mlinsko podjetje. Ponudbe poslati upravi »Slovenca« pod značko »Mlinsko podjet-
je« št. 12158.
(z)
Posojila
na vložne knjižice daje Slovenska banka, Ljubljana. Krekov trg 10 in Aleksandrova cesta 4-11.
nmni
Brezplačen tečaj
za slovensko stenografijo v zimskih mesecih v času od 7 do 9 zvečer priredi Trgovsko društvo Merkur v Ljubljani pod pogojem, da se oglasi zadostno število obiskovalcev. Prijave sprejema Trgovsko društvo Merkur, Gregorčičeva ulica 27 med 8. in 2. uro.	(u)
IkTffrrerrm
Lokal
s pisarno oddam v Pra-žakovi ulici 2. Pojasnila pri hišniku Tyrševa 36. n
Novo hišo
5 km od Kranja, ugodno oddam v najem eni ali dvema strankama. - Pripravno za upokojence, delavce ali obrtnike. Prometne zveze ugodne. Poizvedbe v upravi »Slov.« pod št. 12190.	(n)
Moške športne zimske srajce,
bele trde. modne cefir, spodnje hlače iz bar-henta in gradla, triko maje in spodnje hlače, športne in navadne nogavice, pletene jopice, vestje in puloverje po najnižjih cenah kupite pri tvrdki
F. I. Goričar. Ljubljana, Sv. Petra c.29
Visokopritl. hiša
novozgrajena, z dvema stanovanjema, se proda na Selu, Pokopališka ulica. Poizve se I. Oražem, Selo-Moste.	(p)
Soba
z dvema posteljama — se takoj odda. Stari trg 22-1.
Sobo
v centru mesta, z dvema posteljama, oddam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 12285.	(s)
Posestva
iiiiimiiiiimitiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiii
vp ojizitin/ t tf mami fva uidUovtp wiAO)dS t m »g Inpojd ojjiy tf oajsisoo muiitajs* * sojBo mpouc
llllll......Illlllllll......lllllllllllllll.....
Gostilne pekarije,
mestne ali podeželske. — Kmetije, hiše, vele-posestva - prodaja Posredovalnica Maribor, Slovenska ulica 26.	(p)
Trgovska hiša
nova, s praznim stanovanjem in lepim vrtom, v večji fari (sedež občine) na Gorenjskem, se proda vsled prezaposlitve. — Vprašati pod značko »Sijajna bodočnost« 12157 v upravi »Slovenca«, (p)
Naprodaj:
1. Večja hiša z vrtom, za gostilno ali obrt, v Domžalah. — 2. Posestvo blizu Mengša. — 3. Hiša z vrtom na Križu pri Kamniku. — Kupčija olajšana event. s hipoteko odnosno s hran. knjižicami. Več te poizve pri Lap Antonu, posestniku v Kamniku, p
Hišo ali vilo
večstanovanjsko, rentabilno, v dobrem stanju, kupim po primerni ceni v večjem mestu Slovenije, tudi s hipoteko. Nadalje kupim tudi manjše aron-dirano posestvo z dobrim stavbnim in gospodarskim poslopjem (njive, vrt, travniki, sadovnjak, vinograd in gozd). Obširne, točne ponudbe z označbo najnižje cene je poslat' upravi Slovenca«
[253EEEH
Če avto sv o/ start prodajai aP motorja bi znebit st rad. hrt kupcev ti mitozo prižem Slovenčev najmanj? inserai
Usnjeni suknjiči
pumparce — najboljši nakup. A. Presker, Sv. Petra cesta 14.
Kupujte
domačo, ceneno, naravno Jordan grenčico, da čutite razliko pri prebavnih organih od do sedaj uži-tih falzificiranih grenčic. Za otroke kakor tudi za <iadrasle neškodljiva. Lastnik Rupp, Beograd, Kn. Mihajlova 16._(1)
Zimska jabolka
namizna, sortirana v za-boičkih, in
sadno drevje
visoko in pritlično, za jesensko saditev — dobite pri Kmetijski dru ž b i, Ljubljana, Novi trg št. 3.	(1)
»Slatina« št. 12205. (p)
Novo hišo
dvostanovanjsko, pri železniški postaji na Črnučah, — prodam za 50.000 Din. - Jerko, Črnuče pri Ljubljani.	(p)
Šivalni stroj
pogrezljiv, z okroglim čol ničkom - prodam. Ogleda se ga lahko pri tvrdki Ivan Jax in sin, Ljublja-pod na' Gosposvetska cesta 2.
Mlad gozd
40 ha, ležeč ob banovinski cesti, nasproti Rajhen-burga, naprodaj za gotovino ali vložno knjižico Kmetske posoiilnice ljub. okolice. Ponudbe upravi »Slov.« pod »150.000« št. 12261. (p)
I
I
Slava Gril
Kozmetični salon, Beethovnova 15, Ljubljana — se priporoča cenj. občinstvu za najboljšo metodo negovanja.	(r)
ČITAJTE IN ŠIRITE »SLOVENCA«
STARŠEM!
Za rodbinske člane, ki so blede barve obraza, - slabih živcev b brez teka, »Energin« za iača-nje krvi. živcev in teka Odraslim 3 likerske kozarčke na dan. Otrokom 3 male žličke na dan
»Energin« se dobi v vseh lekarnah r pollitrskib steklenicah. Steklenica 35 Din.
Reg. S. br. 4787/32
Izšla Je
in se bo dobivala odslej skoro po vseh trgovinah
Krasi je lepo število slik v bakrotisku Cena Din 5.—, po pošti 50 par več Razprodajalci velik popusti
Segajte po njej, seznanjajte z njo svoje prijatelje 1
Potrebščine za čevljarje
kakor razne podloge in flanele, rln-Bice, vse vrste planlnBarJev ln čevljarskih žebljev, klej, čevljarsko smolo in vosek, polituro za podplate, prejo od navadne do najfinejše, Čevljarsko orodje itd.	,
najugodneje samo
pri tvrdki
Josip Peteline, Ljubljana
blizu Prešernovega spomenika (za vodo)
Na veliko
Na malo
PRI HRIPI, INFLUENCI IN PREHLADU
se priporoča navadno tudi mašaža; za masažo je dobra »Alga«. Pri hripi, influenci, prehladu namočite krpo z »Algo« in nalahno masirajte bolniku prsa, hrbet, roke, noge, vrat in čelo, Masaža z »Algo« ublažuje bolečine, krepi in osvežava bolnika. Po masaži nastopi mirno in zdravo spanje. »Alga« se dobiva v lekarnah, drogerijah ln špecerijskih trgovinah. 1 steklenica 14 Din.
(Reg, S. br. 18117/32).
Kurja očesa
Najboljše sredstvo proti kurjim očesom je mast GLAVEN. - Dobite v lekarnah, drogerijah ali naravnost iz tvornice in glavnega skladišča M. Hrnjak, lekarnar, Sisak Varujte se potvorbl
Zaščitni znak
KUBANY-JEV MATE ČAJ
hram ter Krepča živce in mišice. Poape-„ šuje prebavo, dela apeft. regulira delo-w vanje srca in Icdvic. Kd >r sa redno pije, se mu ni bati ne glhta ne revme. Dobi se v vseh lekarnah v originalnih zavojih po oin 15'—, ali pri zastopstvu: Lekarna Mr. Mlllvoj Leualek, Ljubljana, Resljeva c. 1, ako pošljete v naprej Din 15-—. športniki, turisti, lovci, nogometaši: pijte ga rednol
St. 4202.
RAZPIS
Občina Videm-Dobrčpolje, srez kočevski, razpisuje službo delovodje-pripravnika in službo pomožnega delovodje. Za prvo službeno mesto se zahteva dovršeno srednjo šolo, za drugo pa dovršene štiri razrede srednje šole.
Prosilci naj se obrnejo s tozadevnimi prošnjami, opremljenimi s prilogami, ki jih navajata člena 7 in 8 banovinske uredbe o uslužbencih (Službeni list z dne 17. III. 1934, št. 184/22) na občinsko upravo najkasneje do 30. novembra t. L Služba fe pogodbena, dokler ni odobren od banske uprave v smislu § 90. občinskega zakona sestavljen štatut, nakar se potom razpisa obe omenjeni mesti zasedeta pragmatično.
Vse pravice in dolžnosti uslužbencev so razvidne iz citirane banske uredbe in občinskega Statuta, ki je vsakemu prosilcu na vpogled v občinski pisarni.
Mesečna plača za pogodbeno službo je določena za delovodjo-pripravnika 900 Din in za pomožnega delovodjo 600 Din.
Uprava občine Videm-Dobrepolje,
dne 24. X. 1934.
Tudi v naši podružnici
Ljubljana, Miklošičeva cesta 5 (paviljon)
lahko plačate naročnino za »Slovenca*. »Domoljuba« b »Bogoljuba«, naročate inserate in dobit« razne informacije. — Poslovne ure od pol 8 stu-trai do pol 1 popoldne in od 2 do 6 popoldne-Telefonska številka 3030.
Alja Rahmanova:	63
Zakoni v rdečem viharju
Dnevnik ruske žene
22. januarja 1924.
I/en in je umrl. Vse mesto je silno razburjeno. Kaj bo sedaj? Da je hudo bolan, emo vedeli že davno, da bi pa utegnil umreti, na to ni mislil nikdo.
Njegovo emrt eo obžalovali celo taki, ki eo izven 6tranke, da, ki so celo sovražni komunističnemu sistemu.
Profesor Denisov je rekel glede tega tole:
>Lenin je bil inteligenten človek, on ei je tnal nasproti svojim idejam ohraniti nepristransko sodbo. Ko je videl, da je nemogoče izvesti komunistične ideje, je odločno naredil črto in vpeljal NEP-o. Imenoval je to oddih; toda vsakemu pametnemu človeku je bilo jasno, da ga Lenin ni mislil resno prekiniti. Lenin je bil kljub vsemu temu mož resničnosti, praktičnosti, nedostajal mu je torej važen znak »Velikega«. Zelo se bojim, da pride za Leninom slavni »Veliki može, ki mu je resničnost povsem postranska stvar, in potem emo Izgubljeni, Dostojevski je imel zelo prav, ko je rekel: V resnici mora bili »Velike, kdor hoče rztrajno kljubovati adravi pameti!«
8. februarja 1924.
Lentnskl nabori Vee je polno tega. Vrzel, ki (e naetala e 6mrtjo Leninovo, naj se zamaši e sto-tisoči delavcev, ki naj nanovo vstopijo v stranko! Pritok je silno velik, zakaj članom stranke ee ni Sreba bati prisilnega dela v rudnikih, ki eedaj preti vsakemu nestrankarju danes ali jutri.
16. februarja 1924.
Uspeh NEP-e je, da se spet oživljajo ruski običaji. Družabni sestanki profesorjev, pri katerih
se je v zadnjih časih nudila samo duševna hrana, se polagoma spet pretvarjajo v pravcate soupeje. Ti večeri ee vrše izmenoma v raznih hišah; sestaja 6e navadno štirideset do petdeset oseb, ki jih seveda ni malenkost pogostiti. Najteže se dobi namizna priprava. Takih stvari še ni možno kupiti in zaloge, ki so jih od prej rešili, so pri večini družin zelo majhne; zato morajo dame pred takim večerom itd okrog svojih znancev, da dobe zadosti namizja. Jutri bo večer epet pri nas in zato sem morala tudi jaz na to pot. Šla sem tudi k Jekaterini Pavlovni. Toda Georgij Aleksandrovič je bil sam doma in z njim je sedela v sobi dekle, ki n,i imela več nego šestnajst let. Georgij Alek-eandrovič me je seznanil z njo.
»Miločka Bazova, moja učenka!« mi jo je predstavil. Vstala je, ee mi globoko poklonila in zardela. Žalostno sem jo pogledala in ei mislila: No, dragi moj, že vem, kaj to pomeni. Ko bi ne bila tako srEkana, bi gotovo ne bila tvoja učenka! Prav ko da je pogodil moje misli, je dostavil: »Če bi Miločka ne bila tako nadarjena in inteligentna, bi je ne vzel za učenko! Veste, tako svežo in jasno ima sodbo, da mi celo večkrat pripomore do novih plodovitih ideji«
Poslovila sem ee in Georgij Alekeandrovič me je spremil do vrat.
»Oh, Aleksandra Lvovna,« je dejal, ko sva dospela v vežo, »koliko naivnosti, koliko poezije je v tej mali Miločki; ko bi vi mogli le slutiti! Njena duša ee ravno razvija in pomislite, ona je zaljubljena vame, ne da bi eama vedela! Ta razvoj šestnajstletnega dekleta v ženo je čudež, krasno razodetje! Tu se razvija roman...«
»In kaj bo iz tega?« sein ga prekinila. »Kaj bo iz tega? Oh, to strašno vprašanje!« je odgovoril potrt. »Vedno to vprašanje: Kaj potein! V življenju ne smemo vpraševati, kaj potem? Živeti moramo tako, ko da potem ni ničesar!« »Ali se vam ne smili?« sein vprašala.
»Smili? Kaj je to? Ljubim jo kot največje čudo sveta, kot žensko, ki se prebuja, ki dozoreva za ljubezen, in jaz, jaz jo učim ljubiti!... Kolika škoda, da na vseučilišču ni stolice za umetnost ljubljenja! Jaz bi znal o tem predavati! Škoda, da ne morem objaviti knjige o tem! Ljudje so neumni, sramujejo se tega, kar nas edino osrečuje. Kako neumno? Edino, kar človeka osrečuje, hočejo, da človek doživi samo enkrat! Samo enkrat naj ljubimo, toda beremo naj mnogo knjig; ampak vsaka nova ljubezen je nova knjiga I Moja žena je to razumela. Ona je prva žena, kar jih poznam, ki je dojela, da moža ni mogoče siliti, da bi ljubil samo eno v 6vojem življenju! Zato jo spoštujem...«
»In zato se eedaj pač nekje eprehaja, dokler ne bo emela epet domov!« sem ga prekinila. Zardel je in povesil oči.
Podala eem mu roko in 6e poslovila. S težkim srcem sem šla domov. Žal mi je bilo te ljubke, male, čiste deklice.
18. februarja 1924.
Naša gospodinja je tudi ena izmed tistih bitij, ki me že sam pogled nanje gane, ker mi neprestano vzbujajo sočutje. Najraje tiči v svoji kleti, kjer stanuje, in redko prihaja na prosto. Danes sem jo videla, ko je šla ravno po vodo. Na 6ebi je imela raztrgan vojašiki plašč, in kadar ga je veter razgrnil, sem videla le predobro, da tudi spodaj ni imela drugega ko cape. Pozdravila sem jo in ona mi je komaj odzdravila.
»Kako je prevzetna,« je rekla komunistka Iva-novna, ki je stala v bližini. »Moj mož je dosegel, da je eedaj prišla v klet evoje lastne hiše. Nikar ne viši nosu, prav ti je: Le poglejte, kako hodi z vedri, ko da je sama carica! Ponos ji že preže-nenio, vržemo jo še iz kleti! Moj Vanjka mi je pripovedoval, da bo izšel zakon, da prejšnji lastniki hiš sploh ne bodo smeli stanovati v hišah, ki so bile nekoč njihove. Kajti hiše so last delavnega
razreda in ne buržujev! Ste razumeli?«
»Ivanovna,« sem jo sikušala pomiriti, »zakaj je pa vi nočete pustiti v njeni luknji v kleti? Ali vam je tam napoti? Mar ne vidite, da je vsa bolna!«
»Na gobcu se ji pozna, da je bolna, toda če je buržujskega porekla, naj crkne, ne pa živi!«
»Za božjo voljo, ali se vam prav nič ne smili, saj je ona tudi človek!«
»No ja, če se tako vzame, se mi že smili, toda s stališča stranke zasluži, da crkne, čim prej, tem bolje.«
Navajena eem že tega brezmejnega sovraštva, pa me vendar vedno iznova preseneča. Najbolj me pa kači, da ti komunistični zagrizenci prav isto delajo, kar oponašajo svojim nasprotnikom. Tako je tudi komunistka Ivanovna imela na sebi dragocen kožuh in visoke, fine črne škornje iz usnja; ima služkinjo in živi v obilici, dočim drugi etradajo. Ko 6em jo videla v taki obleki in poleg nje ubogo Varvaro Borisovno v njenih capah, sem rekla nehote, preden eem prav premislila:
»Poglejte vendar, kako prezeba v svojfe ca. pah, vi ete pa tako dobro oblečeni!«
Komunistka Ivanovna me je nekaj trenutkov gledala, pa ni povsem dojela smisla mojih besed, čez nekaj časa je rekla zamišljeno:
»No, pošljem ji eno obleko, saj imam te robe dosti, sama ne vem, kam bi z njo. Moj dobiva pajok kot »odgovorni«, tam večkrat izdajajo manufak-turo! No, vzamem eno tako obleko in ji jo pošljem, samo moj Vanjka ne stne ničesar vedeti, da eem podarila obleko taki hddril«
»Hm, če jo bo vzela. Toda kako čudne izraze rabite!« eein ee zaemejala, kajti bila je čisto preprosta ženica z debelini, toponosim obrazom ter dobrodušnim, pa izredno omejenim izrazom. Nerodno ee je zaemejala in rekla: »No, mi že vemo, kakšne izraze moramo dandanes rabiti! Jaz sem tudi dejalna in vršim odgovorno delo med ženskami!«