Političen list za slovenski narod. f • polti prejemka velja: Za celo leto predplačan 1& gld., za pol leta 8 fld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. ▼ administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta t fld. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 1 kr. Karočnino in oznanila (inserate) prejema upravništvo in ekspedicija v „Katol. Tiskarni" Vodnikove ulice št. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VrednlStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob */»6- uri popoludne. Štev. 143. V Ljubljani, v soboto 24. junija 1893. JLetnili XXX. Bolna domišljija. Takoj pod glavo četrtkovega lista tirja .Narod" „vse one častite p. n. naročnike, kateri so z naročnino na dolgu". — Sitna reč, kaj ne? Premišljujo-čemu svoje težave iu svojih naročnikov netočno plačevanje in jetično požrtvovalnost za sebe — vzvišeni branik slovenske radikalnosti, niu je zavrela kri v petindvajset let starih žilah in — polotila se ga je huda nervoznost. Spomnil se je namreč pri tem, da je pred tednom prijavil „Slovenec" prvi izkaz .katoliškega sklada", in skomine so se mu jele delati za tolikim lepim cesarskim denarjem, ki se daruje, ne da bi se prej v „Narodni Tiskarni" dobilo dovoljenje za to. V tem duševnem stanju pisal je članek. Nam, ki smo toliko nesrečni, da nas žalostni časnikarski poklic sili, prebirati .Narod", je vselej jasno, kadar se kak članek nervozno prične, o čem se bo pisalo. — Osebi, ki točno vselej nastopati v takih koleričnih spisih, sta gotovo: ljubljanski knez in škof in dr. Mahnič; včasih se jima pridruži še kaka druga. Vsaka izmed njih ima tudi svoje stalne prilastke. Vrh tega se govori tudi o .obritih licih", o .umazani zastavi internacijonalnega klerikalizma", o .hlapcih internacijonalnega klerikalizma srednjeveške potence", o .svitlih škornjih", pred katerimi mora v prahu ležati Slovenija, o .srednjeveški cerkveni avtokraciji", o .klerikalnih agitacijah" in o podobnih stvareh. Vsi taki lepi izreki so točno prevedeni iz nemških, židovskih listov, ki v jedni sapi več lažij iu obrekovanj izrekajo proti cerkvi in veri, nego jih more pošten človek leto dnij zavrniti. Prav tak je tudi navedeni članek .Narodov" proti .katoliškemu skladu". Ljudem, ki tako odločno v vsaki, tudi najmanjši stvarici bi jejo katoličanstvu v lice, ki se norčujejo iz papeževih okrožnic proti framasonom, ki grd6 katoliške redove in misijone, takim ljudem seveda ni mogoče dokazovati. Sovraštvo do škofa in njegove duhovščine jim je vodilo, cilj pa — cinizom in posurovelost narodova. To se vidi povsod. Zato je priča tudi včerajšnji članek .Narodov". Nadaljuje se v njem tvarina začeta od četrtka. Najsuroveje napada škofa, ker govori v svojem ukazu, kako naj se slavi spomin zmage pri Sisku, o sedajnih sovražnikih sv. vere in spominja vernike k zaupanju v Boga in neprestanemu boju za Boga. Opomin je splošen, potreben pa povsod in za vse čase. Slabo vest razodeva .Narod", ker obrača te besede n&se. Mora že sam vedeti zakaj! Toda pomenljiveje je, da vsako besedo, ki jo v strogo cerkveni zadevi izreče naš škof, imenuje .Narod" .politično enuncijacijo" in jo v svojih predalih presoja in obsoja in da brez vsacega povoda, brez vsacega razloga udriha po njem. Zlepil si je strašilo, v najživeji domišljiji je je kar najgrje pomazal in sedaj skače vanje, da se mora že smiliti vsakemu dobrosrčnemu človeku. Kar moremo najkratkeje, vam pri tej priliki zopet zatrjujemo :Ta, proti komur se vi zaganjate, ni naš škofjtanestvor ste si stvorili sami. Dokazali smo vam že vaš patvor ua vašem protislovju. Včasih vam je ljubljanski knezoškof „nem-škutar", ki po vladnem naklepu odtujuje narod slovenski, včasih vam je državi nevaren ultrakle-rikalec (Rudigier), včasih zopet mož. ki želi doseči politično nadvlado v vseh obzirih. Kako se to ujema? Ce imate pamet, da mislite, sodite sami! Ce je vaša bolna domišljija še ozdravljiva, popravite si jo, priložnosti imate dovolj. Ce pa menite, da se narodu koristi najbolj, ako se zabavlja proti škofu, ako se vedno sumniči njegovo delovanje, ako se popolnoma brez sramu obrekuje, ako se laže o njem, če mislite, da se narod najbolje vzgaja, ako mu na go!o slikate raznovrstne žalostne slučaje in skušate na vsak način zanesti medenj sovraštvo do duhovščine, ste pač za to sami odgovorni. Pameten človek bi trdil, da se tako ne deluje za narod. Sicer pa smo že rekli, da je .Narodu" zastonj vsako dokazovanje. Zato tudi njegovemu članku proti .Katoliškemu skladu" samo v pojasnilo odgovarjamo nekaj besedij. Namen temu skladu je skupljati denar, ki naj bi .služil v praktično izvrševanje resolucij I. slov. katol. shoda". Imenujmo nekatere: .ustanovi naj se slovensko katoliško učiteljsko semenišče", osnuje naj se „s v o b o d n a katoliška gimnazija, združena z od-gojilnim zavodom d slovenskim učnim jezikom", ustanovi naj se .posebno društvo v prospeh krščanske umetnosti", izdatno naj se .podpira in umetnostno povzdigne orgljarska šolav Ljubljani, katera naj bo skupna za vse slovenske škofije" itd. To so ideje, ki se morajo izvršiti. In za to izvršitev je treba denarja. In ta denar nabira se v .katoliški sklad". O denarju ukrepa .stalna komisija" izbrana iz vseh slovenskih dežel in, kakor čujemo, jej je sedaj najbolj na srcu katoliška gimnazija. Na agitacijski fond za ljubljanske ali deželne volitve nobeden ne misli. Izkaz uporabe bo javen, kakor je javen izkaz nabranih darov. Sedaj pa pač smemo vprašati: Ali požrtvovalnost za .katoliški sklad" ni domoljubna, ni narodna ? Komu pa hoče pomagati, za kaj se pa hoče uporabiti nabrani denar, če ne za najvišje koristi slovenskega ljudstva? Samo tisti, komur je v meso in kri prešla mržnja do vsega, kar je katoliško, more to vprašanje zanikati. Tak človek je pa izgubil pravico govoriti v katoliških Slo- LISTEK Spomini- Napočil je drugi dan meseca junija leta 1892. V zavodu .jezuitskega zmaja" se nas je zadnjikrat zbrala pred zeleno mizo četvorica : trije .črni" in jeden .z vrvjo prepasan". Zeleno mizo so zasedli visokoučeni gospodje z nemajhnimi cilindri — nekateri so bili tudi rudeči okoli vratu — da nas zadnjikrat .vzemo na piko". Zbrali smo vse moči, tudi .sulfur", da bi tem gospodom pokazali, je-Ii smo zreli za .fanatizovanje" naroda ali ne. Srce nam je utripalo; jeduemu je zlezlo celo v coklje. Pomanjkanje smo trpeli na sapi. Klop se je tresla, pa tudi škripala je. Menda jo je drmal kak špiritist. Da tudi teh ne manjka v .zmajevem zavodu", je umevno. .Consecutio temporum" se je držala za glavo. Bila je to najhujša poskušnja. Kako smo oni dan strahu in grenkosti odgovarjali, ne morem pri najboljši povedati. Vendar da je bilo saj nekaj „plusa", so pričale .flike". V njih ni bilo namreč onih nesrečnih kljuk, zavoljo katerih so se že prelivale tolikrat krokodilske solze. .Approbati et confirmati" smo se globoko poklonili .skušnjavcem" gospodom ter jim na stežaj odprli vrata. Na to si stisnemo desnice in s tesnim srcem zapustimo .po veliki skušnjavi" ono hišo, kjer smo se navduševali zoper .... O zlati, zlati časi, kako hitro ste minoli!" Dospevši k onim velikanom pri portonu si za-želimo srečo za vse življenje in hajdi vsak svojim potom. Idoč mimo .zmajeve palače" obračal sem mile poglede na ono visoko skrivnostno hišo tik Ljubljanice. Kar najedenkrat se spomnim, kako je neki slovenski list večkrat zvedavo popraševal, kaj se neki v oni zgradbi sinovom Slovenije ubija v mlade glave. V srce se mi je usmilil oni list. Zato sem sklenil, da mu hočem o prvi priliki radoznalost pregnati. Še sedaj sem pri istem sklepu, vendar stavim tudi te-le pogoje: Gospodje pri onem listu — ako je .Slovenski Narod" ali ne, ne vem, Bog ve — morajo napraviti tridnevnico ter se vpisati v .famozen aparat" sv. Frančiška, očeta ljubezni. Razven tega bodo morali v prvi prihodnji seji kranjskega deželnega zbora glasovati za odpravo posilne legalizacije. „His espletis" jim bodem vse povedal na uho, kar smo tam .študirali". Vpeljal jih bom tudi v vse uisterije, v kolikor so mi znani. Potem bodo vedli od alfe do omege, kaj se drobi .črni mladini" v semenišču .jezuitskega zmaja". To sem omenil .per paranthesin". Mislim, da mi ne bode zameril tolike hudomušnosti, kdor v£, da je sedaj doba .brenceljnev". Kaj pa zdaj z nami? Hajdi po svetu! Kmalu pride ukaz. .Volens, nolens", zberem svoje tri češplje — pet jih še nikoli imel nisem — vržem na glavo velik slamnik — glava moja ni preveč majhna — in hajdi z .marelo", pa ne Pavlihovo, na kolodvor, da te .lukamatija" odvleče tja, kjer rastejo mažarske lige in lahonske pomeranče. Kmalu prižvižga .ta črni" od Litije. Urno stopim v kopej. Na žalost zagledam v njem Abrahamove potomce. Nekako čudno so me pogledali. Bila je ravno binkoštna sobota 4. junija. Vsedem se k oknu, miren, kakor bi me ne bilo. Za menoj stopi stara ženica slovenske krvi. .Črni" globoko vzdihne in beži proti Viču. Odložim slamo z glave, še enkrat se globoko poklonim metropoli Slovenije in kmalu mi zgine izpred oči. Z Bogom, mila domovina! Bila srečnejša, kakor sedaj! Kar stopi k nam oni, ki ne trpi celih .kart". Najprej popravi mojo, za tem ženičino. Naenkrat začne starica jokati in vse svetnike na pomoč klicati. Se sv. Juriju ni prizanesla. Kaj je neki, mislim si? Menila se je peljati na Gorenjsko, a zmotil jo jejažni .lukec", menda tato, ker je hitreji in večji. 'Nli vencev imenu in zastopa le pravemu Slovenstva sovražni liberalizem; tak sovraži versko vzgojo, sovraži katoliški značaj Slovenstva; potujčil se je. Mi ga milujemo! Ruski glas o Bolgariji. Največji ruski mesečnik „Vjestnik Evropi", je nedavno priobčil v svojem političnem pregledu obširen spis o balkanskih stvareh. Posebno je zanimivo, kar ta list, pri katerem sodelujejo slavni ruski pisatelji, kateri je pa povsem neodvisen, piše o Bolgariji, zlasti o tistih ruskih listih, ki ne morejo dovolj zabavljati proti Bolgariji. Ker je pa pri nas tudi nekaj tacih časnikarjev, ki ne morejo nikdar dosti zabavljati proti Bolgariji, zdi se nam po* trebno, da tukaj povemo, kaj piše ruski mesečnik. „Ko ruski listi nič prav ne vedo, kaj bi rekli o dogodkih v Srbiji, jim je v Bolgariji vse jasno in priprosto. Časopisi še vedno z navadno gorečnostjo pridevajo iste besede in pristavke k imenom bolgarskih upraviteljev ali „lažiupraviteljev", in mislijo, da so jednoobrazni priimki nekaj posebno duhovitega in žgočega. Knez samozvanec, laži-knez, laži-upravitelj, laži-minister, vse to v različnih kombinacijah ponavlja se že nekaj let brez prenehanja v naših časopisnih razsojevanjih o Bolgariji. Bolj bistroumni govori tudi o laži-Stambolovu, laži-Ferdinandu in laži-Bolgariji. Princ Ferdinand se je oženil s hčerjo parmskega vojvode, ali da se izrazimo v diplomatičnem slogu naših časnikarjev, dobil je laži-ženo iz jedne pregnanih italijanskih vladajočih rodbin, katera nima nobenega posebnega pomena.] V resnici ta pregnana vladarska rodbina pripada k najstarejši in najznamenitejši v Evropi bur-bonski dinastiji, in sam vojvoda parmski je bil jeden iz naslednikov predstavitelja starše francoske panoge te rodbine, grofa Ghamborda. Sicer so pa te podrobnosti malo zanimive, ker novo sorodstvo ne more utrditi položaja princa Ferdinanda ali po-povzdigniti politične veljave njegove. Stambolova, ki je spremljal princa, je na Dunaju vsprejel v zasebni avdijenci cesar avstrijski Franc Jožef in se ž njim pol ure pogovarjal o položaju v Bolgariji. Izjemno je bil dopuščen k avdijenci v navadni suknji, da bi se obisku ne dajal oficijalni značaj. Princ Ferdinand se je tudi oglasil pri avstrijskem vladarju in se je ž njim dolgo pogovarjal. Avstrijski minister Kalnoky se je tudi posvetoval s princem in njegovim ministrom Stambo-lovom. Avdijenca Stambolova pri cesarju Francu Jožefu je resen političen dogodek, in zastonj 8e ga prizadevajo pri nas z zavijanjem in sofizmi pomanjšati. Odkrita, nepristranska ocena takih dogodkov bi mnogo več pripomogla, da bi pravilno razumeli bolgarske stvari, nego ponavljanje smešnih priimkov, kar nima nobenega smotra, kar ničesa ne dokazuje in pojašnjuje. Če je princ Ferdinand samozvanec za vse, zakaj se pa posvetujeta ž njim avstrijski cesar 2idje so imeli ves čas živahen pogovor mej seboj. Obdelovali so antisemite. Videl sem, da jim je posebno v želodcu vrli dr. Lueger. Pred njim imajo vsekako velik strah. Zelo sem se tega razveselil. Vendar so se enkrat pokazale tudi zoper te podgane - glodavke odločne mačke. Bog jih namnoži veliko! To je bil „in illo tristissimo tempore" moj »respirium". Ko so j udje že precej obrusili urne jezičke, potegne jeden od njih iz kovčega pečeno gosko. To so jo obirali in grizli, kakor da bi bili prišli iz egiptovske sužnosti. Dasi sem odločen antisemit, od glave do pete in od pete do glave, vse jedno sem jim sam pri sebi želel dober tek, saj za nje ni bilo oni dan posta. „Lukec" močno vzdihne in evo ti „Šentpetra". Poslovim se od neprijaznih krivonoscev, presedem se in hajd naprej. „Lukamatija je urno drdrals. Kar mi stopi pred oči zaliv nGvarnerott, obdan od visoke Učke in otokov Krka in Čresa. Pred seboj zrem Volosko in aristokratsko Opatijo z belimi hišami in mnogimi letovišči. Da bi bil sin Muzin, bi bil na vso žalost jedno skoval. Ker pa to nisem, nisem se drznil. Malini ljubljenci so redki. Iz občudovanja krasnih lavorov in oljk me sbudi glas kondukterjev: „Fiume". Urno poberem v kopeju svojo revščino, vržem slamnik na glavo, vzamem palieo v roko in beži po in previdni voditelj avstrijske diplomacije, grof Kalnoky? Ce je Stambolov v očeh vseh laži-minister in berič, kako naj razumemo potem, da so ga na Danaju tako počastili? Očividno ga imajo za pravega in postavnega prvega bolgarskega ministra. Naši časopisi so z nevoljo pisali o ženitvi princa Ferdinanda, kot prvem koraku k osnovi samostojne bolgarske dinastije, toda kolikor je bilo moč so poniževali ta dogodek, ali prišli niso dalje, kakor do izbitih fraz o samozvanstvu. Ali nam se zdi, da ni dobro zapirati oči istinitosti. Sedanjo bolgarsko vlado taktično mnogi priznavajo, ne podpira je Ie nominalni suzeren Bolgarije, turški sultan, temveč tudi take države, kakor so Avstrija, Anglija in Italija. Deloma jo podpira tudi Nemčija. Vsprejem Stambolova pri sultanu Abdul-Hamidu in cesarju Francu Jožefu jasno dokazuje, da sedanji politični red v Bolgariji priznavajo v dveh važnih središčih vzhodne politike. Nasprotovanje Rusije ima ogromno ves, ali vendar ne uničuje, da niti ne pa-ralezuje delovanja drugih mogočnih držav, kakor ste Anglija in Avstrija, tem manj, ker naše izjave ostanejo le diplomatični akti. Naše časopisje očividno naprej dere in dela politiko na svojo roko, ko vladarja, katerega je izbralo narodno sebranje dežele, faktično priznava večina velevlastij in pa nominalni suzeren. Ko bodo naši časopisi morda stoteri- ali tisočerikrat ponavljali stare zabavljice proti knezu Ferdinandu, in s tem sebe kratkočasili, pa utegnemo doživeti dovršeno dejanje, proglašenje Bolgarije za nezavisno kraljestvo z dinastijo že dobro utrjeno. Znano je, da princ Ferdinand pripada k vladajoči rodbini S&ksonsko-Koburg-Gota, katera že dfcvno preskrbljuje izpraznjene prestole s svojimi člani in se odlikuje v tem oziru z znatno vztrajnostjo in umetnostjo. Ta podjetna rodbina se je že ueela v Angliji in v Belgiji. Belgijskega kraljestva tudi mnogi niso sprva priznavali, nekatere velike države, mej njimi- tudi Rusija, so sprva odločno ugovarjale in pretile. Ne bila bi škoda, ko bi naši časnikarski domoljubi popustili neplodno taktiko šolarjev o bolgarskem vprašanju in o njem govorili bolj resno in pametno, iu tako vzdržano, kakor postopa ruska vlada." * Davčna preosnova. (Dalje.) 6. Nevarnost za kmetske posestnike. Posebe moramo omenjati § 199., ki ima veliko nevarnost za ms. Ta paragraf namreč veli, da mora kmetski gospodar od svojega zemljiščnega posestva, ki je sam obdeluje, v svoji napovedbi vse naznaniti, karkoli je dobil iz svoje kmetije, iz njiv, travnikov, gozdov itd. Osobito trda je zahteva, da mora tudi ves živež, katerega je porabil iz svoje kmetije z4-se, Bvojo ženo in otroke, postaviti v ta račun, in sicer po tri četrt cene, po kakoršni veljajo dotični predmeti živeža, n. pr. žito, sočivje, zelenjava, meso, drva itd. .Corsu" iz Mažarije. Toliko je bilo ljudstva na onem trgu, da sem se komaj prerinil. Mažsrski in laški obrazi mi nisotMigajali že v prvem trenotku, a še manj mižarski jezik. Zato sem jim precej takrat napovedal vojsko na življenje in smrt. Dospevši na most Rečine jo zavijem na stop-njice, katerih je samo 411, nič več in nič manj. Bilo je okolu 10. ure dopoludne. Solnce pripeka; na stopnjicah je vse polno romarjev razne noše in raznih jezikov. Eni so se moleč, drugi pevajoč pomikali proti vrhu. Berači so delali „špalir". Eden nima roke, drugi nima noge, tretji je slep, četrti gluh, peti mutast. Eni so peli, drugi molili, tretji igrali na g08le. To ti je bilo vse živo. Bila je prava pa-nofama. A jaz počasi stopajoč zamislim se v ono uro, ko so mi na onem griču vzeli zgornjo obleko ter mi dali mesto nje nekako rjavo, ponošeno srajco od vratu do členkov, pa belo vrv okolu Jedij". S tem sem postal „nerazsoden in z vrvjo prepasan". Na to so se spravili na mojo glavo. Tako so jo ostrigli in obrili, da so se lasje zakleli, da se bodo poslavljali od mene, čim naraščajo. In res tako delajo! Zato nosim zdaj na glavi precej velik „testimonium* človeške minljivosti. Matičkov Mik o. Kdor pa ne obdeluje kmetije sam, ampak jo je dal drugim v najem, mora vzeti v račun celi znesek od najemščine, od katerega zneska se odbijejo njemu, kakor tudi pri gospodarju, ki sam obdeluje svoje zemljišče, davki in drugi troški. Na kmetijah delajo stariši z otroci (sinovi in hčerami), in taki gospodarji, če so otroci res dobri, marljivi in se doma drži, še shajajo v sedanjih težavnih časih. In nihče ne more zanikati, da, če kje, gotovo pri kmetiji velja stara prislcfvica: „Obdeluj ti mene, če ne pa jaz tebe izdelam." Kolikor marljivejše se obdeluje zemlja, toliko več se iz nje dobi, in prav pri skrbnem, neutrud-ljivem obdelovanju malega zemljišča se zamore več pridelati, kakor na dvojno večjem. Osobito to velja pri vinogradih; kakor bolj so okopani, oskrbovani, pognojeni, škropljeni itd., toliko več se pridela. Kaj velja imeti več oralov vinogradov, pa slabo obdelanih? Da pa se je na primerno mali kmetiji toliko pridelalo, da zamore hišni oče sebe in svoje pridne otroke preživiti, ter da še kaj iztrži za pridelke svoje, vse to se je doseglo le zato, ker so bili stariši in otroci vsi marljivi in se od zgodnje jutranje zarje do pozne noči dan za dnevom trudili na polju. Ali naj se tedaj ta marljivi gospodar zaradi pridnosti obdači, njegov leni sosed pa, ki ima morda večjo kmetijo, bodi oproščen, ker je msnj pridelal? Kakšna pravica je to? Krivično je zahtevati, da se v račun prihodkov všteva tudi živež za otroke, ki so delali doma, že zato, ker bi bil sicer gospodar — oče moral vdi-njati si hlapcev in dekel, ko bi njegovi otroci ne hoteli doma delati. V tem slučaju sme odbiti stroške za živež poslom in njih plačilo; zakaj ne bi tedaj veljalo tudi to, da sme v računu odbiti stroške za živež svojim odraslim otrokom, ki delajo celo leto na kmetiji in povsem nadomestujejo drage posle. In ali bi ti otroci njegovi — sinovi in hčere, ker so pridni, ue dobili pri drugem gospodarju lehko službe in lepega letnega plačila? Ali se ne pravi s tako naredbo naravnost poditi odrasle otroke od doma? Ce otroci doma starišem pomagajo delati, potemtakem nič ne zaslužijo v denarjih, le živež in obleko, česar pa oče še kot strošek za pridelovanje ne sme odbiti, marveč mora vse to živež všteti cel6 med svoje prihodke. Po tem takem bi se kmalu dalo izračunati, da kaka mala kmetija donaša 600 gld. čistega dobička; vštelo bi se vse, kar se je skupilo za prodano živino, prašiče, kuretnino, žito, les in drva, odbilo bi se pa nič drugega nego stroški za pridelovanje teh dohodkov, ker je oče namesto poslov vse obdeloval s svojimi otroci. To načelo je povsem krivično in se mora odpraviti, ker razdira družbinski dom; dokler so otroci, sinovi in hčere doma pri skrbni materi, so tudi duševno dokaj bolj oskrbljeni in varovani, kakor če gredo z doma v ptuji neznani svet. Le preveč se je tudi pri nas razširilo, da otroci hite od doma v tovarne in zapuste uboge stariše, ki so jih skrbno izrejevali, dokler niso postali za delo sposobni ; tako se morajo stariši na starost truditi in vkvarjati s ptujimi, neubogljivimi posli. Staro nek-dajno družbinsko življenje naj se zopet povrne med nas in dokaj bolje bo za naše kmetovalce! Sicer je pa ugovarjati tej naredbi tudi zato, ker bi bilo spisavanje takih prihodninskih letnih računov za naše, osobito manjše kmete grozno mučno, čez vse težavno in sitno. Sitnosti bi bile nepregledne; pregoreči davčni komisar bi namreč lehko po tem paragrafu zahteval napovedbo vseh tudi najmanjših stvarij n. pr. koliko so vredni pridelki is vrtiča, koliko kuretnina, jajca, mleko, itd. Pa tudi iz državnega ozira mora se najti druga podlaga za odmerjevanje prihod, davka iz kmetij, ker bi morala država imeti celo armado davčnih komisarjev, ki bi slehernega kmeta zaslišavali. Zato bi bila po mojem mnenju edino prava podlaga, da se vzame za merilo katastralni čisti prihodek zemljišč in če se že trdi, da je ta prenizek, ker se je pri presojevanja ali vcenitvi čistega zemljiščnega prihodka delo odbilo, naj se katastralnemu dohodku primerno prišteje ono, kar se more zaračunati sa delo. Vsekako pa naj bi vsi oni zemljiščni posestniki, ki nimajo nad 300 gld. čistega katastralnega prihodka in le iz kmetije živijo, bili sploh izvzeti od plačevanja osebnega davka; saj se sme in mora računati, da, (Dalje v prilogi.) Priloga 143. štev. »Slovenca" dn6 24. junija 1893. ko bi se tudi podvojeni katastralni. dohodek vzel ?a merilo, še ne presega svote 600 gld., ki je določena, da je še prosta osebnega davka. Kmečki posestnik ie tako nosi veliko davčno breme, ker ima po 227/j0°/0 davka od' svojega čistega prihodka odrajtovati. Le še hišno najemninski davek ga presega, ki znaša 26s/8u/0 pa je vsaj bolj reden in gotov, med tem ko je prihodek iz poljedelstva pogostoma zelo negotov. Ce ima obveljati, da dva zakonska, če tudi imata skupno do 1200 gl. zaslužka, ne plačujeta osebnega davka, ker sta si teh 1200 gld. z rokami prislužila (n. pr. mož je delavec (monter) v tovarni in ima 600 gld., ona pa je šivilja, ali si z drugim obrtjem tudi 600 gld. prisluži), mora to veljati tudi za kmečke zakonske. Vprašam le, kedo more trditi bolj, da je s svojimi žuljavimi rokami v potu svojega obraza prislužil svoj dohodek iz zemlje, nego marljivi kmet? Moje in vseh konservativnih tovarišev mnenje je v tem vprašanju tole: če se v novem davčnem z&konu ne zagotovijo kmečkemu stanu olajšave in ne ustanove take jasne določbe, da se ta trdo de-joči trpinski stan ubrani neopravičenim novim bremenom, treba bo preudariti, ali ne kaže glasovati proti celemu načrtu. (Dalje sledi.) Politični pregled. V Ljubljani, 24. junija. Ministerski svet je bil včeraj na Dunaju. Posvetoval se je mej drugim tudi o izidu volitev v Trstu in pa o položaju na Češkem. Govori se, da se misli jeseni še jedenkrat v češkem deželnem zboru postaviti predloga o osnovi novega okrožnega sodišča v Trutnovu na dnevni red. Vlada bode pri tej priliki že dala razumeti, da se bode zakon o osnovi novih sodišč premenil, ako bi Mladočehi s hrupom preprečili glasovanje. Če tudi jeseni češki deželni zbor ne bode oddal nobeuega mnenja, bode se zakon tako premenil, da vlada lahko administrativnim potom snuje nova sodišča, da je le deželni zbor za mnenje vprašala, naj je že potem dobila odgovor ali ne. Vlada pa menda-ne bode precej po premembi zakona osnovala okrožnega sodišča v Trutnovu, temveč bode na podlagi novega zakoua še jedenkrat vprašala deželni zbor za mnenje in še-le potem osnovala sodišče. Vsekako bode torej še precej časa minolo, predno se osnuje novo sodišče in ta čas se pa utegne politični položaj kaj pre-meniti. Vidi se, da vlada skuša si pred vsem pridobiti časa. Češka resolucij». Kakor smo že poročali, so na Ehodu nemške stranke v Pragi vsprejeli neko resolucijo, v kateri se priporoča najstrožja opozicija proti vladi, ako administrativnim potom ne osnuje okrožno sodišče v Trutoovu. Sprva je pa doktor Schmejkal priporočal vse drugačno resolucijo, ali shodu ni ugajala. Izbral je torej odbor, ki je sestavil novo strožjo resolucijo. Iz povedanega je razvidno, da so na Bhodu zmagali skrajnejši elementi, zmernejši so se pa jim udali menda iz strahu za svoje mandate. Schmeykal je torej le še po imenu vodja čeških Nemcev, v resnici ga pa že drugi vodijo. Jedinost mej češkimi Nemci se le še s tem ohranjuje, da zmernejši življi odjenjujejo drugim. To se je že večkrat opazovalo, zlasti ob razpustu liberškega mestnega zbora. Liberalni stranki to jako malo ugaja, ker nima v politiki več svobodnih rok in se ne more vedno ozirati na nemške nacijonalce. Ta položaj si je pa sama zakrivila, ker je z agitacijami preveč razburila prebivalstvo. Godi se ji, kakor Mladočehom, ki tudi nimajo svobodne roke v politiki in jih dalje poriva le razburkano javno mnenje. Volitve v Nemčiji. Danes so v Nemčiji ožje volitve, katere odločijo o večini za vladno predlogo ali proti njej. Kakor je izračunala .Kolnische Zeitung", je pri prvih volitvah voljenih 100 poslancev, ki bodo glasovali za vojaško predlogo, 198 je pa nasprotnikov vladne predloge. Od 179 ožjih volitev jih pa 28 vsekako ugodno izpade za vladno predlogo, ker sta oba kandidata za njo, pri 20 ožjih volitvah bodo ravno tako gotovo voljeni nasprotnici voiaške predloge. Torej je 128 gotovih glasov za vojaško predlogo, 138 pa zoper njo. Potem pa ostane še 131 ožjih volitev, v katerih je jeden kandidat za vojaško predlogo, jeden pa zoper njo. Ce 71 teh ožjih volitev izpade ugodno za vojaško predlogo, je vladna veČina zagotovila. Vladni list pričakuje, da se bode dobila večina, ker pri ožjib volitvah posebno socijalni demokratje nemajo sreče. ■Bolgarskemu ekiarhu je turška vlada prepovedala potovati v kake evropske toplice. Eksarh je mislil potovati preko Sofije in bi bil o nekaterih važnih stvareh se posvetoval z bolgarskim knezom iu vlado. To pa Rusiji ni ugajalo in je v Carigradu storila korake, da se je potovanje prepovedalo. Ponarejeni papirji. Občna je bila radovednost, kaj je vse v papirjih, o katerih se je govorilo, da so ukradeni v angleškem veleposlaništvu. .Cocarde" je v več številkah na prvi strani z debelimi črkami napovedovala velika razkritja. Pari-žani so se kar trgali za list. Ko so poslanci nesli papirje k ministru vnanjih stvarij, jih ta ni hotel pogledati, češ, da on ne pogleda papirjev, ki so ukradeni pri veleposlaništvu prijateljske vlastij. V zbornici je pa vzbudila cela stvar, ko se je spravila v razgovor, deloma nevoljo, deloma veselost. Poslanci, ki so prinesli papirje, so se nadejali, da zbornica izvoli posebno komisijo, ki bode stvar pre-tresavala. Velika večina poslancev pa ni bila za to. Mnogi so mislili, da bi škodovalo vnanji politiki Francoske, ko bi se taka stvar razpravljala na dolgo in široko po zbornici in časopisih. Muogo kočlji-vejša je stvar, ko je zvezana z vnanjimi stvarmi, kakor je bila, ko je šlo le za panamske sleparije. Posebno monarhisti so imeli razne pomisleke. Mej podkupljenimi politiki jeMillevoye omenil tudi nekaj revizijonistov, mej drugimi tudi Rocheforta. To je pa vzbudilo veliko nevoljo mej revizijonisti, od katerih bi bilo sicer največ pričakovati, da bi to kočljivo stvar dalje tirali. V papirjih je pa tudi več stvarij, katere se prav ne vjemajo s fakti, in tako ni čudno, da so mnogi poslanci prišli na misel, da so vsi papirji ponarejeni. Ko je izjavil minister vnanjih stvarij to mnenje, jo večina zbornice bila tega prepričanja. Deroulede, Millevoye in Richard so odložili svoje mandate, ker Se je ta stvar popolnoma ponesrečila. O nekaterih poslancih se pa še govori, da odlože svoje mandate. O Derouledu se celo govori, da se popolnoma odtegne javnemu življenju. Kakor se trdi, so Millevoje in tovariš kupili papirje od Kanadca Nortona za 35.000 frankov. Ta Norton je bil v angleškem veleposlaništvu in je papirje ponaredil. Od tod tudi prihaja, da so pisani na papirju angleškega veleposlaništva. Norton se bode moral zaradi tega zagovarjati pred sodiščem, katero je vzelo sedaj stvar v roke. Ugleda zbornice pa ta dogodek nikakor ni povzdignil, ker mnogo jih vendar misli, da je morda le kaj resnice na tej stvari. Prebivalstvo zgublja zaupanje do parlamentarizma. »Matica Slovenska". XCVI. odborova seja, v ponedeljek, dne 19. junija 1893. leta. Navzoeni gg.: Fr. Leveč (predsednik); A. Bartel, dr. A. Jaro, A. Koblar, A.. Kržič, dr. Fr. Lampe, dr J. Lesar, M. Pleteršnik, dr. L. Požar, A. Praprotnlk, A. Senekovič, dr. J. Starč, F. Stegnar, A. Tavčar, dr. Iv. Tavčar, Iv. Tomšič, Iv. Vavrfi. Iv. Vilhar, Fr. Wiesthaler, A. Zupančič, V. Zupančič in dr, J. Zupanee (odborniki), E. Lah, zapisnikar. Skupaj 23. Predsednik proglasi sklepčnost, otvori sejo in pozdravi vnovič voljene odbornike in pa novega odbornika prof. A. Tavčarja. Zapisnik o XCV. odborovi seji, ki sta ga potrdila odbornika profesorja A. B a r t e 1 in dr. J. Lesar, odobri se brez ugovora. Današnjemu zapisniku bodita overovatelja profesorja dr. L. Požar in V. Zupančič. Na ogled sta zapisnika o seji gospodarskega odseka z dne 3. jbnija in XXVIII. rednega občnega zbora z dnč 7. junija t. I. Predsednik hvali odbornika A. K ob I ar j a, ki je zastopal „Matico" pri Draškovičevi slavnosti v Zagrebu dne 15. junija t. 1. Pri slovesnem odkritju Gunduličevega spomenika v Dubrovniku dne 26. junija t. 1. bo v .Matičinem" imenu navzočen odbornik dr. Ivan Tavčar. Tajnikovo poročilo o došlih kurencijah in njih rešitvi, ter poročilo gospodarskega odseka zaradi Knezove zapuščine se vzameta na znanje. Izvrši se volitev predsednika; predsedništvo prevzame starosta, odbornik g. dr. J. Zupanee. Predsednikom se izvoli dosedanji prvi podpredsednik prof. Fr. Leveč, ki su zahvali za izkazano mu zaupanje, ter izjavi, da izvolitev sprejme, hoteč .Matico" voditi po načelih pokojnega prednika svojega. Na to pride na vrsto volitev obeh podpredsednikov. Predsednik prof. Fr. Leveč izrazi željo, naj bi odbor pri tej vblitvi vzel v poštev za jedno mesto katerega izmed književno-delujočih duhovnikov, ki so tako v društvu, kakor v odboru v častnem številu zastopani. Za prvega podpredsednika se izvoli prof. dr. Lampe, ki izvolitev sprejme, želeč, da bi bila društvo in odbor vedno jednega srca in jedne misli; za druzega podpredsednika pa župan P. G r a s -selli. Z vsklikom se potrdi: po nasvetu odbornika Antona Kržiča kot blagajnik sedanji blagajnik dr. J. Stare, ki izvolitev sprejme in se zahvali za izkazano zaupanje, in po nasvetu odbornika dr. Iv. Tavčarja dosedanja ključarja dr. J. J a n e ž i č in A. K r ž i č kot ključarja. Ustanovita se potem še odseka, književni in gospodarski. V književnem odseku so odborniki: A. Bartel, A. Koblar, A. Kržič, dr. Fr. Lampe, dr. J. Lesar, Fr. Levtc, M. Pleteršnik, dr. L. Požar, S, Rutar, A. Senekovič, J. Šubic, A. Tavčar, J. Tomšič, Fr. Wiesthaier, A. Zupančič in V. Zupančič; v gospodarskem pa : dr. H. Dolenec, P. Gras-seili, dr. A. Jarc, dr. J. Stare, dr. Iv. Tavčar in Iv. Vilhar. Knjižnica je od zadnje seje narastla za 12 knjig in časopisov; 7 jih je prejela po zamenji, 4 vsled daril in 1 po nakupu; po jeziku 6 ruskih, po 2 slovenski in češki, po 1 hrvatska in srbska. Za lansko leto je plačalo .Matici" 1972 letnikov, za letos 800; od zadnje seje je pristopilo društvu na novo 13 društvenikov, in sicer: Brnik Josip, mizarski pomočnik v Cikagu; Colj Ivan, posestnik v Rihenbergu; Dolinar Franc, posestnik v Veliki Dolini; Horvat Mihael, župnik na Čatežu; Jeraj Franc, c. kr. gimn. profesor v Novem Mestu; Klemene Matija, hišni posestnik v Cikagu; Meršolj Ivan, sem. duhovnik v Ljubljani; Primožič Štefan, učitelj v Postojini; Radej Martin, kamn. poslovodja v Podsusedu; Tancig Anton, c. kr. poštar in trgovec v Krški Vasi; T h ura a Ivan, nadučitelj in c. kr. okr. šolski nadzornik, Zavrl Valentin, učitelj v Sto-pičah; Zevnik Ana, učiteljica na Čatežu. Društvene knjige so si vrhu tega naročili: Fr. G. in S. J., gimnazijalca v Celovcu, in Z. J., gim-nazijalec v Ljubljani. ......................................................................................... Spominjajte se .katoliškega sklada' ob raznih prilikah! uiMDiiiMnuiiiinffliuiinn Dnevne novice. V Ljubljani, 24. junija. (Prevzvišeni gospod knezoškof ljubljanski) povrnili so se danes popoludne z brzovlakom iz Gradca. (Osebne vesti.) Za župnika v Dupljah pri Kranju je imenovan č. g. Janez Šafer, sedaj župnik v Grahovem; za župnika v Rovtah nad Logatcem pa č. g. Janez Možina, sedaj eks-pozit v Harjah pri Ilirski Bistrici. (V prospeh izpuščenih kaznjencev) odposlalo je ministerstvo vsem deželnim predsednikom odredbo, da imajo v prihodnje bolje skrbeti in podpirati izpuščene kaznjence. Pri nas se osnuje v ta namen .Mariborsko podporno društvo za kaznjence", v čegar zaščito spadajo i kaznjenci iz Stirske, Dolenje Avstrijske, Tirolske, Koroške in Kranjske. (Na Višarje.) Odbor za potovanje si usoja opozarjati, da bodo oni romarji, kateri bi si slučajno voznih kart poprej oskrbeti ne mogli, dobili jih po moči tudi na kolodvorih pred odhodom posebnega vlaka, toda če le moč, oskrbijo naj si jih poprej. (Kako o nas pišejo!) S Koroškega dne 22. junija: .Miroljubni" (?) naši nasprotniki še ne morejo pozabiti, da so slovenski .Sokoli" nameravali napraviti izlet na Koroško! Znana »GriHse" v celovških stolnih ulicah prežvekava že tolikokrat ovr-žene prazne fraze o slovitem koroškem »miru" zopet z nova in dokazuje z nova, v kakšno nevarnost spravljajo ta »mir" slovenski in češki »hujskači" (»beispiellose Agitation von krainischen Emwande-reru nnd Vertretern hussitiscber Verbohrtheit"). Vedno stara pesem! »Freie Stimmen" uporabljajo novo sredstvo, da dokažejo svojim klečeplazcem, kako „nevarni" so Slovenci. Začele so namreč prestavljati »Mir" na uemški jezik. No, nam sme to biti le po volji; tako zvedeli bodo i Nemci o uaših pravičnih težnjah, iu Bog zn&, morda jih sreča cel6 še pamet, da i nam privoščijo, kar nam gre po božji in človeški postavi! Preveč upanja, da se to zgodi, se ve sedaj še ne moremo imeti 1 — Jadi-kava »Bel|aška Urša", po besedah dr. Steiuwender-jevih najslabši (!) list avstrijski, se uprav podlo iz-podtika nad zadnjim shodom katoliškega političnega društva v Dobrlivasi! Navajeni smo, da se o nas piše surovo, a toliko lažij in zavijanja ter natolcevanja bode težko najti združenega v kratkih stavkih, kakor je v številki 49. omenjenega lista. Poroča ta list o shodu, da se ga je udeležilo le 40 (!?) oseb, da se je tam »hujskalo" zoper Nemce, napravil bojni načrt zoper Nemce itd., kar je več takih debelih — laži)! — Slovenske trobojnice na novi Mohorjevi hiši v Celovca razgrele so celovškemu dopisunu ovega listu tako hudo kri, da kar bruha ogenj in žvepelj nad našo prvo narodno družbo in nad onimi, ki so privolili v graditev novega družbinega doma. Dopis je kar napolnjen raznih psovk, kakor: »sloveniech-klerikale Zvviugburg Nr. 2", »Fabrik fflr hetzerische Presserzeugnisse", ,Hermagoras-Bitter* itd. Tako se dela na Koroškem — javno mnenje! §. (Novi zvonovi) posvečeni so bili pri tukajšnjem livarju Albertu Samassi za nastopne cerkve: 1 za farno cerkev na Krki (teža 2178 klgr.), 1 za farno cerkev na Ign (272 klgr.), 2 za kapelo na P r t o-vičn v selski fari (380 in 180 klgr.), 1 za podružnico v Stiški vasi v cerkljanski fari na Gorenjskem (1035 klgr*), 2 za podružnico v Raz toku, fara Zavodne na Stajarskem (842*5 in 451 klgr.) in 4 za farno cerkev v G o s p i č u na Hrvatskem. (Cenitev škode na ljubljanskih poljih in vrtih) katero je pouzročila zadma toča, vršila se bo po za to določeni komisiji v ponedeljek 2 6. junija na kar opozarjamo s tem prizadete gospodarje in posestnike ljubljanske. (Na Dolenjskih železnicah) postavljajo se sedaj po progi drogovi za telegrafsko zvezo Ljubljana-Kočevje in Ljubljana-NovoMesto; ko bodo le-ti skozi postavljeni, napeljala se bode še žica. (Zaradi konjske smrkavosti,) ki se je dne 17. junija konštatirala pri jednem izmej konj tu-kajšniega železniškega špediterja S. Joiles-a moral se je navedeni konj po tukajšnjem konjaču pokončati, a drugi od tega podjetn ka izven Ljubljane poknpl|eni konji, ki so bili s tem v dotiki, bodo se strogo nadzorovali in opazovali. — Bolezen zgoraj navedenega konja naziva se „kronična pljučna smrkavost". (H Gundiličevi slavnosti v Dubrovniku,) ki se vrši dne 26. t. m., odpeljal se je včeraj popoludne s poštnim vlakom trgovec iu podžupan ljubljanski, gosp. Vaso Petričid, ki bo pri tej p^liki zastopal tam tudi naše stolno mesto Ljubljano. (S Koroškega), dne 23. t. m.: Spomenik bivšemu knezoškofu Krškemu, dr. Petru Fundru odkril se bode v Greifenburgu v četitek dne 29. jun. Vabilo k slavnosti obiavlja dotični odbor v liberalnih nemškutarskih listih! — Pri pogrebu bivšega poslanca P. Laksa govorili so nagrobne govore katoliški župnik iz Ravne, protestantski pastor iz Knezovega in nemško-liberalni urednik Dobemik! Pa še reci kdo, da nismo »tolerantni" ! — Svetli cesar so podelili srebrni križec za zasluge delavca A. Sodja * Šnaartnu na Grob-niškem polja, ker že dolga leta zvesto služi jednemu gospodarju. (Za tretje porotne obdobje v letu 1893) pri okrožnem sodišču v Novem Mestu imenovan je predsednikom porotnemu sodišču gosp. Jos. G e r -d e š i č , predsednik okrožnega sodišča v Novem Mestu; niemu namestnika pa: g. Andrej Vojska in gosp. dr. K. Gestrin, svčtnika deželnega sodišča. (Časnikarski glas o koroških odnnšajih.) praški »Cech" z dne 20. t. m. je priobčil pod »Res CBrinthicae" obširen in izboren dopis iz Sveč 0 odnošaiih v slovenskem Gorotanu v poslednji ddbi. (Osvobojenje Siska iz turškega jarma.) Spomin na osvobojenje mesta iu zmage pri Sisku pred 800 leti slavilo bode mesto Sisek jutri slavnostnim in dostojnim načinom. (Zaprli) so te dni v Gradcu dva socijalistična vodja, Riesmana in Krčala radi veleizdaje. j Poslednji je izdal na svetlo v 5000 izvodih knjižico pod naslovom: »Zgodovina delavskega gibanja v Avstriji". Riesmau, ki je spisal knjižici predgovor, i se je dan prej — poročil! (Trst in Reka.) Poroča se nam: V Trstu je sedaj po volitvah tužnejše stanje od prejšnjega. V mestnem zastopu imajo veČino iredentovci, možje, kateri očitno delajo za »blaženo Italijo", možje, kateri so izdajalci Avstrije. — Ista iredenta kaže se tudi v našem mesta. Do sedaj je gospodovala mestu, a sedaj odločuje tudi v trgovski naši komori. Pri nas imajo progresisti popolnoma prosto roko. — Naši Mažari jim pa vse v našem mestu puščajo, seveda le zato, da uas Hrvate slabd in da zaduši naš živelj. Tako so pri nas skoro vsi napisi laški, v mažarski gimnaziji je laščina predmetni jezik. Profesorji laški imajo volilno pravico, a naši je nimajo. Mažari jih smatrajo za tujce, kateri so po njih mnenju le začasno v Reki. Ko človek premišljuje te krivice, britko mu je pri srcu. Po napisih ulic in trgov, po napisih šol in javnih poslopij bi Človek sklepal, da je Reka v srcu Italije; ako pa greš mej meščane, slišiš večinoma hrvatski jezik. Sicer je velikanski razloček mej našimi Mažari in Lahoni. Prvi vzdihujejo po samostomosti, — zato so nam vzeli Reko, — a drugi škilijo v Rim. In vendar so mej seboj jedini. Druži pa jih liberalizem in sovraštvo do Hrvatov. A vlada jim vse dovoljuje. To ni avstrijsko, to ni lojalno! Vlada bi morala vso pozornost obračati na Primorje in se tnkaj še posebno utrditi. V ta namen bi morala podpirati Hrvate iu Slovence, zakaj le ti so zmožni, da zadušd iredento. (Z Reke.) 5. t. m. sta nekega delavca na »delti" tako stisnila dva vagona, da je kmalu potem izdihnil dušo. — Istega dne se je na parobrodu »Barone Elbiano" ponesrečil 36letui Ivan Suvič. Padle so nanj štiri vreče riža. Zelo poškodovanega so odnesli v bolnišnico. — 6. t. m. je neki Auton Ives:d padel z drugega nadstropja in se močno ranil. — 11. t. m. so napravili dijaki tukajšnje ogerske šole izlet na Lušingrande. Izleta se je udeležilo 180 oseb. Na otoku so bili izletniki neki jako navdušeno sprejeti in dobro postreženi. Tako saj trdijo naši listi. — Istega dne so priprli pet mladeničev, ker so na obali srkali vinsko kapljico iz . ptujih bačev. — 16. t. m. smo slavili sv. Vida, zavetnika našega mesta. Iz kolegijatske cerkve je šla procesija vernega ljudstva v cerkev bv. Vida. V tej krasni cerkvi je bila potem slovesna sveta maša; popoludne je bila lepa slavnost na javnem vrtu. Po mestu in na barkah so vihrale zastave. Oni dan se ni nič delalo, razven v tovarnah. Tudi židje so marljivo zasipavali morje. Oni imajo pri nas vedno nekak privilegij. Mažari jih ljubijo ter jim predajajo vsa podietja. — 17. t. m. se je hotel usmrtiti neki Anton Buttnik. Na ženino vpitje so prihiteli v hišo redarji ter zaprečili posilno smrt. — Tukajšnji Mažari, hrvatski in laški Mažaroni, bodo 30. t. m. napravili velik izlet v Debrecin. Naši in debrecinski listi pišejo že ves ta mesec o tem izletu, katerega 1 se bode udeležil tudi guverner. Nam se zdi to že odveč smešno. — Kako se bodo naši »italiamssimi" v Tisinem gnjezdu počutili, ne vemo. Oni se ogrevajo pri vsaki priliki »za blažepo Italijo". Spominjali so se tudi kraljeve srebrne poroke. Zupan j je cel6 romal v Rim k srebrni poroki. Izid tržaških vol tev jim je' vrlo všeč, oni so popolnoma onega duha s tržaškimi iu laškimi iredentovci. A Mažari imajo čisto drago smer pred očmi. Pa ipak so jedini, kedar gre nas zatirati. Iz tega učimo se delavnosti. V Ptimorju smo predolgo spali. Ko bi se bili mi bolj gibali, ne bi ee nam zdaj tako slaba godilo. — Tudi pri nas je zelo grmelo in bliskalo prve dni tega meseca. Toča nam je vendar prizanesla. Po onem viharja in deževanju je pa nastala huda vročina. Sedaj imamo v senci 20 stopinj R. Zunaj na solncu ni mogoče delati. — Te dni se vršd na vseh naših šolah izpiti. Koncem junija se bode vsa mladina razšla na počitnice. (Valvasorjeva zbirka.) Med drugimi dragocenimi zbirkami, nahaja se v zagrebški stolni cerkvi i znamenita Valvasorjeva zbirka, katero je kupil za- grebški škof Aleks. Mikulid leta 1694. Ta zbirka obseza 16 folijantov starih dragocenih bakrorezov, za koje bi se lebko dobilo pri dražbah v Monako-vern, Dra/.danih ali Berolinu 30 do 40.000 gld. Nekdo je torej predlagal te dni v »Narodnih No-vinuh", naj se ta zbirka prodfi in uporabi skupilo za dogradujo obeh zvonikov pri stolni cerkvi. (Dar.) Vladajoči knez Lichtenstein daroval je za gradnjo nove farne cerkve v Kočevju prispevek 100 gld. (Koll&rjev »Almanah") izide prve dui julija meseca, kakor nam poroča »Akademicky spolek" z Dunaja. Dalo se je zbok tega zakasnilo, ker so dale korekture iuoslovanskih p sateljev mnogo posla. Za nAlmauah" poslala sta slovenska pisatelja Stritar in dr. Murko svoje literarne prispevke. Delo toplo priporočamo slovenskim razumnikom v naročbo, ki stane gld. 1-50. Naslov je: »Akademicky spolek", Dunaj, VIII.. Laudongasse. (Zavarovalnica in — sveto pismo.) Zavarovalnica za živlienje, »Janus" na Dunaja, izdala je nedavno na svetlo dve knjižici pod naslovom: »Papež in zavarovanje na življenje" in »Duhovni glasovi o zavarovanju na življenje", v katerih se sveto pismo zlorabi v profanične, dobičkarske namene. Solno-graška »Kirchenzeitung" je obe knjižici v oceni ostro ožigosala in družba »Janus" je vsled tega obljubila, da sv. pisma ne bode več rabila za — reklamo in da bode obe knjižici poslala — pod streho. (Dobava za c. kr. domobranstvo.) C. kr. ministerstvo za domobranstvo namerava si dobavo narejenih oblačilnih in opravilnih predmetov zagotoviti potom splošne konkurence. Mej temi predmeti eo : pletene bombažaste jopice, spodnje hlače, razne vrvice in vrvi, listnice za podčastnike, konjska česala, krtačo, konjske odeje, kuhinjska posoda, lopate itd. itd. itd. Ponudbe vložiti je do 10. julija t. 1. na c. kr. ministerstvo za domobranstvo. Podrobnosti poizvedo se v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. KATOLIŠKI SKLAD. Katoliški Slovenci! Resolucije I. slov. kat. shoda kažejo nam Slovencem pot, po kateri moramo kot katoliški narod hoditi, ako hočemo doseči časno in večno srečo. Prvi korak na tej poti smo že storili, vzbudila seje v Slovencih prava katoliška zavest. Toda pri tem ne smemo ostati, ta vzbujena živa katoliška zavest sili nas, da pričnemo tudi detansko izvrševati resolucije I. slov. kat. shoda, da pričnemo temelj polagati razuimtblagim idejam. Sola, časnikarstvo, veda in umetnost, so sijalne razmere so vprašanja, katera moramo Slovenci tudi v svojem ožjem okviru reševati. V izvrševanje treba nam je raznih sredstev, in jedno sredstvo, katero je takoj neizogibno potrebno je — denar. Zatoraj se obrača podp sani izvrševalni odsek stalne komisije za II. slovenski katoliški shod na vse zivedne katol ške Slovence, da blagovolijo v ta namen do svoji moči prispevati s kakim doneskom in v svoiem krogu pridobivati zaveznikov, ki bi hoteli kaj žrtvovati v ta blagi namen. Na ta način bi se ustanovil katoliški s k 1 a d^ Zloženi denar služil bo v praktično izvrševanje resolucij I. slov. kat. *hnda. Z reduimi mesečnimi doneski bi se dalo »katoliškemu skladu" najhitreje in najbrže pomagati do tega, da bi z vso resnobo začel izvrševali svojo nalogo. Zaradi tega prosimo vse one, ki bi/hoteli prispevati, naj blagovole pošiljati denar g. J. Šiški, knezoškofljskemu tajniku v Liubljani. Doneski se bodo redno izkazovali, in stalna komisija za II. slovenski katoliški shod določi, kateri nameni katoliškega shoda in po kateri vrsti naj se podpirajo iz tega nkatoliškega sklada". Naibolj umestno bi bilo, ako bi jeden gospodov v fari pobiral te mesečne doneske in jih skupno odpoš lial. S prošnjo, naj Bog blagoslovi naše delo, blagoslovljeno od svetega očeta Leona XIII., lotimo se katoliški Slovenci dela, in gotovo bo imelo zaželene vspehe. Navdušenost ža najdražje svetinje slovenskega naroda in nenmorna delavnost v svrho tega plemenitega početja naj vodi nas vse ! V Ljubljani, dne 10. junija 1893. Izvrševalni odsek stalne komisije za II. slov. kat. shod. Dr. France Papež, Josip Šiška, predsednik. tajnik. 10 gld. — kr. 1 „ 40 50 „ - 5 „ -5 » ~ 50 . - 8 n - 10 „ - 100 , - 20 „ - 20 * - 10 „ - 40 „ -- 5 „ - 30 „ — 15 . - 10 . - 1 - - 57 Za „Jcatoliški sklad" darovali so p. n. gg. Janez K a č a r , mestni kapelan v Radovljici....... Matija Kadunc, farni upravitelj ua Preloki, mesečnino za april in maj....... Dr. Sebastijan Elbert, stolni kanonik v Ljubljani, letnino . . Dr. Matija Leben, profesor bogoslovja v p. v Ljubljani, mesečnino za april...... Tomaž Eajdiž, dekan v Moravčah ......... Janez F1 i s , stolni kanonik in župnik v Ljubljani, letnino . . Mihael Bulovec, mestni kapelan pri sv. Petru v Ljubljani, mesečnino za april in maj . . Dr. Anton Jarc, prošt v Ljubljani . . ...... Dr. Andrej Cebašek, prelat in stolni kanonik v Ljubljani . Dr. Janez Kulavic, prelat in ..stolni kanonik v Ljubljani . . Dr. med. Martin D o 1 n i č a r, zdravnik v Ljubljani .... Frančišek Barborič, župnik v p. v Ljubljani..... Martin Derčar, župnik v Preski......... Dr. med. Vinko Gregorič, primarij deželne bolnice v Ljubljani, mesečnino za maj . . . Dr. Martin Matek, profesor bogoslovja v Mariboru, mesečnino za maj......... Neimenovani, letniuo . . Anton Missia, župnik v p. v Ljubljani........ Luka Jeran, stolni kanonik v Ljubljani........ Janez Brence, župnik pri sv. Gregorju, mesečnino za maj Jernej Marolt, posestnik pri s v. Gregorju, kot letnino 1 krono in 2 druga posestnika mesečnino Anton Urbas, stolni kanonik v Ljubljani....... Dr. Henrik Pauker pl. Glan-f e 1 d , stolni dekan in generalni vikarij, polovico letnine . . . M a 1 a s t a v a....... Ludovik Ravnikar, deželne sodnije svetnik Ljubljani, mesečnino za maj in junij........ France Grivec, duhovnik p. v Lahovičah. letnino . . Mili Bog povrni vsem velikodušnim darovalcem tisočero! V Ljubljani, v god sv. Janeza Rrstnika I. 1893. Josip Šiška, tajnik .izvrsujočega odseka". Društva. (Sentjakobsko-Trnovske ženske podružnice sv. Cirila in Metoda) vrtna veselica, prirejena pretefteuo nedeljo je uvrstno uspela. Uiusno d»k<>riran in razsvitijen prostorni „Virantov vrt" bil je poln odličnega rudoliubnega občinstva; glavni kontingent, je poslalo seveda čestito naroduo žeustvo, katero je t>il» Uko mnogoštevilno zastopano, da je bilo tudi tuicu takoi jasno, v katerem spolu mu je iskati prirediteljev tako vrlo uspeli veselici. Veselico počastilo je s svojim obiskom tudi več dostojanstvenikov, kakor g. župau Grasselli. g. dr. J«rnei Zurtanec, c. kr strokovnih šol voditeli gosp. Snbic, dični poopornik narodnih društev trgovec g. Alojzi) Lenček z gospo soprogo, dalje več čč. gg. duhovnikov, a niti jed ne deputacije narodnih društev. 18 točk obsezaioč program izvršil se je povsem precizno, razven elavuostuega govora, ki je moral izostati. Petje izvrševalo je pevsko društvo .Liubljana" v vsestransko priznanje in pohvalo navzlic temu, da v tem vrtu ni dobiti za petje primernega akustičnega prostora, kar je tudi godbo prisililo ostaviti provizorični oder in se preseliti na nasprotno stran vrta. Točkam renomirane v< j»ške godbe sledilo je istotako glasno priznanie navdušenega občinstva, zahtevajoč dodatkov, čemer se je tako' od strani pevskega zbora, kakor od strani godbe tudi ustrezalo. — Čč. gg. prirediteljice so s svojo nenavadno eneržijo, vztrajnostjo in vzgledno pridnostjo dosegle najlepši vspeh: glavni družbi pridobile so nad 20 25 c. kr. v p. v - . 40 10 30 Valnit 400 kron. Nedeljska veselica ostala bode vsem udeležencem v prjetuem spominu, podružnici pa v ponos. Živele vrle odbornice! Slava podpornikom naše šolske družbe. (Vabilo.) Podružnica s v. Cirila in Metoda za Beljak in okolico napravi dn6 29. juniia r. 1., to je, na praznik sv. Petra in Pavla, ob 3 uri popoldne v gostilni gosp. Jurija Mflllnerja, po domače .pri Urbanu", v Stennji .Besedo" s tem-le vsporedom: 1. Pozdrav na- j čelnikov. 2. Pi.učen govor. 3 Igra .Oreh". 4. Dražba ali lic taoija. 5. Domača zabava. — Med posameznimi točkami se bodo p^le milodoneče slovenske pesmi. — Za licitacijo so pripravljene izvrstne reči; med njimi je mnogo railičuega blaga za gospodarstvo in tudi krasna podoba sv. bratov Cirila in Metoda. Da bi se te .Besede" ali zabavnega shoda udeležilo prav mnogo rodoljubnih Slovenk in pravih Slovencev, vabi najuljudneje odbor. Vstop je dovo-l|en le udom .družbe sv. Cirila in Metoda" in po ndih vpeljanim gSstom. Pri tej priložnosti se bodo pobirali tudi letni doneski. Pri .Besedi" sodelovali bodo pevci novoosnovanega prvega koroškega slovenskega pevskega društva iz Šmihela pri Pliberku. Telegrami. Dunaj, 23. junjja. Kakor se govori, se dr. pl. Plener proti Taaffeju ni odločno izjavil, kako stališče zavzemo levičarji proti nameravani premembi zakona ob osnovi novih sodišč in razdelitvi okrajev. 0 tem se on mora poprej posvetovati s stranko samo. Reka, 23. junija. Knez črnogorski je 0 pol noči odpotoval, ko je s polnočnim vlakom semkaj prišla princesinja Olga. Berolin, 23. junija. V današnji ožji volitvi je v Frankobrodu voljen socijalni demokrat Schmidt, v Elberfeldu socijalni demokrat Pinkau, v Lipsiji narodni1 liberalec Hasze. V Libecku je pa bil včeraj voljen svobodomiselni kandidat proti socijalnemu demokratu. Berolin, 24. junija. Pri včerajšnjih ožjih volitvah so izvoljeni trije socijalni demokratje, 1 narodni liberalec, 1 konservativec in 1 katolik. Pariz, 24. junija. Glavnega vrednika časopisa „Cocarde" Ducreta in Nortona so zvečer zaprli, ker sta razširjevala papirje, s katerimi bi se lahko država spravila v nevarnost. Več oseb še zapro. Toulon, 23. junija. Včeraj je bil v mestu jeden slučaj kolere, trije pa v okolici. London, 23. junija. V spodnji zbornici je izjavil parlamentarni tajnik Grey, da ni res. da bi bili pri angleškem veleposlaništvu ukradeni kaki papirji. Tu gre gotovo za kake ponaredbe. London, 24. junija. Spodnja zbornica se je izrekla proti temu, da bi se osnoval za Škotsko poseben postavodajen zbor. O Se^ti zedni ofetvi &%>oz> „3{atoL tiskovnega društva v u&fyani" v šbcdo, dne 5. judja ot 10. mi 3opofdnc v ve-fi&i dvotani JLio-esoSUojx>T>i>He< -pafaoe. 'Dnevni red: 1. Stedaedtii Hot? ocjot>ot. eTa^ti&o-oo poroči,{o o od&oto-oeviv d*-Cotšcmj-u, -d nvmoCcnv dr,-uši/o ene vit Cetu-. o>. ^ofU-te-o •ucoila od&o«vvilIo-d. 4. 2o&amexni nai-oeti.^ javii, dne 19. j. uri tja 1895. ©dbor. *) 3Cd oi itli itatnt! ftaft -ptadfocj, &(alc". Podlaga izplačevanj leta 1892. A. Navadno zavarovanje za slučaj smrti. Tabela I. n N N N u miiarski obrt v Ljubljani, na Dunajski cesti štev. 15 (v Medjatovi liiši) priporoča svojo dobro vrejeno zalogo raznovrstnega politiranega in likanega pohištva. Garniture, divane, madraoe od 16 gld. do 40 gld., madraoe na peresih 10 gld., dratene madraoe 8 gld. 50 kr., pulte za mašne knjige itd. Naročila se točno izvršujejo. Cenilnik z podobami zastonj in franko. 36 (30—13) IS Najnižjo ceno C Vsi stroji za kmetijstvo vinarstvo in moštarstvo! KUtilnic«. vitle, tri tur« Čistilne milne u žilo resalulce za krmo Avtomatični aparat« preti peronoiperi tlačilnics za vino j 11 a č i 1 n i c e za sadje mline za sadje _ predmeta za klati, sesalnloe za vae namene, kal... . obie: vse »troje za kmetijstvo, vinarstvo in moitarstvo rupo&lja v najnor.jiih, osjboljiih koutrokoJJ.il IG. HELLER, DUNAJ ■V 2/3 Prateritr&sse Nr. 78. ■*•» °UM>ul k.UJotf . I. ifcriiitni jMlk. Matonl la |iu.tDl,iO prn.tu. Najkolutnsjil pogoji. — Jamstvo. - Strsjl »a daje n» poskuinjo. Cene so ie mm mižale! Prelapovalcea mita piplT" 176 15-6 Premovaiia z častno diplomo in zlato svetinjo na higijeničnih razstavah v Londonu in Parizu, z zlato svetinjo v Bruselju in Tunisu. v » Želodčna tinktura | (1) lekarničarja 50—27 * PICCOLI-ja I v Ljubljani, krepi in ohrani želodec zdrav, pospešuje prebavljanje in čiščenje. Izdelovalec jo razpošilja v škatljicah po 12 in več steklenic proti povzetju zneska. Cena steklenici 10 kr reč X Starost Vsota plačanih Vrednost police Polica opuščena premij premij v gotovini in plačilna za slučaj smrti 30 gld. 454 - gld. 539 — gld. 1150— 35 „ 527 60 „ 651- - „ 1240-- j 40 „ 626 - „ 798- „ 1350— ' 45 „ 759-40 „ 997 — „ 1520 — 50 ,. 943 60 „ 1291 — „ 1800-— "V najem se «16 pod prav ugodnimi pogoji radi družbinskih razmer takoj Ji * trgovina z mešanim blagom. Natančnejše se poizve pri lastniku gospodu Ivanu Itussu v Ribnici na Dolenjskem. ♦ 317 3-1 Zavarovanje za slučaj smrti z dvajsetletnimi premijami. Tabela II. 30 35 40 45 50 gld. 607 20 681-60 77660 900-60 1087 60 gld. 862--986--1140— 1343--1638-— gld. 1850,— „ 1870-„ 1930-— „ 2050-— „ 2280-— C. Zloženo dvajsetletno zavarovanje za slučaj smrti ln za učakanje. Tabella Z. 30 gld. 970-60 gld 1632 - gld. 3490 - 35 „ 99V80 „ 1667— „ 3160 — 40 „ 1035-50 „ 1727-- „ 2930-— 45 n 11'0-80 „ 1834 - „ 2800 — 50 „ 1209-— „ 2034-— „ 2830 — Kakor kažejo zgoraj navedene številke, povrnejo se po tako zvanem tontinskem sistemu zavarovancu poleg tega, da je bil skozi 20 let brezplačno zavarovan, po tabeli 1. vse vplačane premije 2do 43/6°/0, po tabeli II. s 44/„ do 58/67„, po tabeli X. s 6»/« do 7°/0 jednostavnimi obrestmi. Police premij oproščene pa reprezentujejo dvojno do oveterno vsoto vplačanih premij. Tako zvana prosta tontina, neka poltontina z nekoliko večjimi premijami, dopušča po preteku jednega leta popolno svobodo za potovanje, prebivanje in po-klio. izvzemši vojaško službo; po preteku dveh let je ni moči lzpodbiti, po preteku treh let pa ne more več zapastl in jo je z ozirom na tontino pri regulovanju moči urediti na šest načinov. Pojasnila daje generalni zastop za Štajersko, Koroško in Kranjsko in stop v Gradcu. 90 6-6 glavni zastopnik za Kranjsko: ALFRED LEDENIK v Lijui)ljani, Mestni trg- 25. *) Tontina imenuje se nabiranje in razdelitev dividend ali dobička po nekem posebnem sistemu, ki ga je izumil in prvi uvedel v Franciji Italijan Lorenzo Tonti 1. 1653. Najnižje cene 272 Najboljše in najceneje kupuje se železo, raznovrstna železnina, cement, okove itd. pri f v lijubljani Mestni trg- lO. ZALOOA 7 nagrobnih križev, šteililnikov in njih posameznih delov, ledenic, finih žag itd. po najnižjih cenah. Zaloga železniških šili po najnižjih cenah. Neobhodno potrebno za vsako gospodinjstvo je K MM Mi 33 62—26 athreiner-jeva Kneipp-a sladna kava z okusom navadne kave. Ta kava daje to nedosežno prednost, da se škodljivemu vživanju namešane ali s surogati pomešane navadne kave lahko odrečemo in dobimo okusnejšo, pri tem pa že zdravejšo in redilnejšo kavo. - Neprekosljiva.kot dodaja navadni kavi. - Fona- redeb se skrbno izogibaj. — '/i hilo 26 kr. — Dobiva se povsod. Pristno samo v Ibeli U zavitkih s podobo župnika Kneippa kot varstveno znamko G izdelovatelj cerkvenega orodja v Ljubljani, Poljanska cesta 8 (poleg Alojzljevišča) se priporoča prečastiti duhovščini, slav. cerkvenim predstojništvom in cerkvenim dobrotnikom v najnatančnejše in točno izdelovanje vsakovrstne Hi « i rafgas' s, ■■^'•■■■u-it? s 1 iz zlata, srebra ali druge kovine po uzorcih ali lastnem načrtu. Loj ■iur Izvršeno blago pošlje dobro, varno Ek-i zavito poštnine prosto. **JX 21) 62-24 Št. 11.33«. Razglas. 297 3—2 Od občinskega sveta deželnega stolnega mesta Ljubljane ustanovljeni štipendij letnih 250 gld. za obiskovanje obrtne šole v Gradcu razpisuje se v podeljenje za dobo 2 let, počenši od prihodnjega šolskega leta. Do tega štipendija imajo pravico učenci, ki so že dovršili ali dovršijo letos z dobrim vspehom obrtno-nadaljevalno šolo v Ljubljani, tudi če so zmožni samo slovenskega jezika. Prednost pa imajo oni učenci, ki vživajo v Ljubljani domovinsko pravico. Prošnje, opremljene s krstnim listom, z domovnico ter s šolskimi spričevali , vložiti je pri vodstvu tukajšnje obrtno - nadaljevalne šole do dne 15. julija letos. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dne 8. junija 1898. Solidne, zložne močne in čudovito cenene stole vsake vrste ponuja prva kranjska tvornica za upogneno pohištvo samo iz napojenega masivnega lesa. k.Mž-a v Bistri, pošta Borovnica. (230 52-9) Otročji vozički jako fini. močni in lepi dobivajo se pri meni skozi leto in dan in sicer v vseh barvah, kakor rudeče modro, sivo in olivno, po gld. 5'50, 6"—, 7*— 8'—, 9-—, 10"— in višje po vsaki ceni do 20 gld Anton Obreza, tapeciral*, v Ljubljani, Šelenburgove ulice I. Najcenejši kraj za nakupovanje otročjih vozičkov, 537 50-33 AAAJVAAJl.Ai Gospodarji in kmetovalci! Pomlad, čas za nakupovanje različne železnlne ln poljskega orodja in čas za zidanje je došel. Pri nakupovanju vseh teh reči je pa paziti, da se kupi dobro blago po nizki ceni, ali pa po eni in isti ceni boljše blago. Potrudil sem se nakupiti najboljše blago po najnižji oenl, zato sem v stanu je dajati tudi po najnižji oenl. Posebno se bodem trudil v tem smislu postreči z najboljšim in najcenejšim orodjem, železjem za zidanje, oko-vami za okna ln vrata in s cementom. V zalogi imam vedno najboljši roman- in portland-oement, stare železniške šine za oboke, preskrbim pa tudi po najnižji ceni traverze itd. Nadalje imam v zalogi raznovrstne priproste in najfinejše okove za okna in vrata, okove za vozove, vezi, ter šine, trde kot jeklo itd. Za strehe kriti imam bogato zalogo oinkaste in poolnkane plošče-vine ter strešnega papirja'. — V zalogi imam vsakovrstno orodje za mizarje posebno pa opozarjam na svojo veliko zalogo mnogovrstnih i « T e * *> e in njih posameznih delov; MP" Barthelov izvirni karboliiiej. Vnanja naročila se točno ln vestno zvri6. Za obilno nakupovanje in naročevanje se priporoča 210 Andrej Drnškovič, trgovec z železnino v Ljubljani, Mestni trg 9/10. DR ROMAN JACOBI, zobni zdravnik v LJubljani, Stari trg št. 4, ustavlja po najnovejši im najboljši metodi umetne zobe in zobovja. Plombira in trga zobe v narkozi (umetno spanje) brez bolečin. Zdravi sploh vsako ustno bolezen. Ordinlra od 9. do 12. ure dopoldne in od 2. do 5. ure popoldne. — 01) praznikih od 9. do 11. ure dopoldne. — Oh petkih za siromake od 9. do 10. ure dopoldne. 86 (11) jv^r stane pri meni eden modroc na peresih (Federmatratze). Ti modroei so solidno iz najboljše tvarine narejeni, imajo po 30 dobro vezanih, močnih peres iz najboljšega bakrenega drata, so s linim afrikom tapecirani in močnim platnenim cvilhoin preoblečeni ter pri najtežji rabi do 15 let nobenih poprav ne zahtevajo. 0V Pri naročilih z dežele naznani naj se vselej natančna mera postelje v notranji luči. — Ako se torej dobi za 10 gld. dober tapeciran modroc na peresih, je pač neumestno kupovati malo vredne nadomestke (kakor žičaste žimnice, slam-nice itd.), kateri pravemu namenu, imeti dobro posteljo, ne ustrezajo. ANTON OBREZA, tapecirar v Ljubljani, Selenburgove ulice I. Ta domača, narodna tvrdka bodi prečask duhovščini in slavnemu občinstvu najboljše priporočena za nakupovanje žimnio, garnitur, dlvanov, stolov, X preprog, zagrinjal in vsega v tapetniško obrt »padajočega dela. T flf Ceniki s podobami zastonj in franko. — Hitra in poštena postrežba, *7* nizke cene. '9(3 536 50—33 Najprimernejša darila za vsako priliko so^|| I švicarske žepne ure K katere ima v največji izberi v zalogi France Čuden, m preje GEBA, M umr v I jjubljani, L J Slonove ulice štev. 11. U Po najnižji oenl dobe se tudi naj- ■ B raznovrstnejše stenske ure, ure za dvo- Jjj rane in s stojalom, ure- U budilnice itd. LnJ Največja zaloga prstanov, uhanov, trlžic, srebrnih in zlatih, vse po to-miški ceni. 185 13 'HJ PoPravila izvršuje točno pod jamstvom. - Ilustrovani ceniki so 'Hj k J franko na razpolago. — Poštna naročila izvršuje obratno. kU verižic, srebrnih in zlatih, vse po to" i --varniški ceni. 185 13 [H] Popravila izvršuje točno pod_ jamstvom. - Ilustrovani ceniki so Gričar & Mejač prej M. Neumann Ljubljana, Slouo^e ulice Največja zalog-a Muetftjeiio!, tračni IUUU ., muuumu .,, za gaspode ln dečke; , jopic, intelel, pelerii za gospe ln gospodlčine. Obleke in plašči za otroke vsake starosti. Točno izvrševanje naročil na vsakovrstno % duhovniško obleko W iz dobrega blaga po nizkih cenah. 167 (14) Uiiiforme za državne uradnike vseh kategorij. Zaloga najinodnejšega tu- in inozemskega suknenega blaga (štofa) iz kojega se izdelujejo po meri obleke, ogrtači in vse drugo za gospode, dežni plašči, jopice, manteletl in vsi konfekcijski predmeti za gospe in gospodičine po najnovejšem kroju na Dunaju, in ki se tudi po jako nizki ceni oddaje na meter. Najboljše srajee, liianseti in ovratniki. Ravnokar so i/.išle v moji založbi; za visoki glas s spremljevanjem klavirja zložil K. Hoffmeister. Op. 5. — Cena 50 kr. u dr. B. Ipavca opere »Teharski plemiči" transkriijoija za klavir, zložil K. Hoffmeister. — Cena 50 kr. Knjigarna L. S(II\YE\T\KK "V BS fi ■■ - 315 3—3 Sflrmvp glycerinske Odi g U V e specijalitete. Od kar jih je izumil in uvel F. A. Sarg, rabijo jih Nje velečastva cesarica in drugi člani Najvišje cesarske hišo in mnoge tuje knežje rodbine. Priporočajo je prof. baron Liebig. prof. pl. Hebra. pl. Zeissl, dvomi svetnik pl. Scherzer itd. itd., dvorna zdravnika za zobe Thomas na Dunaju. Meister v Gothi itd. Glycerinovo milo v papirji, kapicah, blanjicah in škatljieah. — Medno glycerinsko milo v lepenki. — Tekoče glycerinsko milo v (Jakonih. — Toiletno karbolno glycerinsko milo. — Eucalyptus glycerinsko milo. — Glycoblastol (sredstvo za pospeševanje rasti las). — Chininsko-glycerinska pomada. — Glycerinska creme. — Toiletni glycerin — Lysol milo in toaletno Lysol-glicerin milo. Mlečno milo itd. itd. (539) 11—7 II ()|WIVT zdravstvenooblastveno pre-niUiJFlMrii } skušena zobna creme. f. A. Sarg-a sin «& comp., c. in kr. dvorni zalagatelji na Dunaja. Dobiva se v vseh lekarnah in pa rfu morijah. 241 9 Ces. Kralj, prit »Avstr. Feniks" na Dunaju. Vplačane delnice in druga jamstva družbe znašajo čez štiri in pol milijona goldinarjev a v,stri j. velj. Družba zavaruje proti škodi po toči. Pogoji so jako ugodni in uvedene najnižje stalne premije, ne da bi bilo treba pozneje kaj doplačati; ako tisti, ki želi svoje pridelke proti toči zavarovati, ne more precej zavarovalnine plačati, dovoli se mu obrok do konoa septembra 1893. — Škode se hitro in pošteno cenijo ter preoej izplačajo. Kdor bi želel zastopstvo prevzeti, naj se obrne do generalnega zastopstva v Gradcu, katero daje radovoljno vsakoršna pojasnila v zavarovalnih zadevah ali pa do glavnega zastopstva v Ljubljani (glavna zastopnika Jos. Perhauc in Jos. Pro senc) Kongresni trg št. 17 (v novem uršulinskem poslopju). i X. i x. i i i i x x x x x x . x i i i'i t't. Sknsena redilna stupa za živino, za konje, rogato živino, ovce in prašiče itd. Rabi se skoro 40 let z najboljšim vspehom večinoma po hlevih, ako žlvinoe ne more jesti, slabo prebav-lja ; zboljšuje mleko in nareja, da krave dajo več mleka. Zamotek z rabilnim navodom vred velja le 50 kr , 5 zamotkov z rabilnim navodom samo 2 gld. Cvet za konje. Najboljše mazilo za konje, pomaga pri pre-tegu žil, otekanju kolčn, otrpnenju v v boku, v križu, otekanju nog, mehurjih na nogah itd. Steklenica z rabilnim navodom vred stane le 1 gld., 5 steklenic samo 'mmmaŠS&l 4 gld. Ta zdravila za živino se dobijo v 203 v Ljubljani zraven rotovža in se vsak dan s pošto razpošiljajo. Paziti treba pri fcupovajnu M ! m V Ljubljani: čatenih steklenicah denar. Anton Krisper, Ivan Luckmann, J. Klauer. Jeglič & Leskovie, Peter Lassnik, Ivan Perdan, H. L. Wencel, Frane Terdina, Ivan Fabian, Karol Kuringer, Mihael Kastner, Josip Kordin, M. Lavrič, Alojzij Lenček, Karol Planinšek, Viktor Sehiffer, M. E. Suppan, Schussnig & Weber, Prevariti se ne dam! (tega izvrstno učinkujočega sredstva za uničenje vsakovrstnega mrčesja). Kupovalka: Zakaj mi ponujate prašek v odprtem zavitku? Zahtevala sem vendar „Zacherlin", kateri je dobiti edino le v steklenicah! — Druzega praška ne sprejmem, ker znano je, da se zlorabi ime „Zacherlin", ako se prodaja navadni prašek proti mrčesju v zavitkih, škatljicah ali škr-nicljih. Zahtevam torej prašek v zape-z imenom „Zacherl" ali pa mi vrnite V Ljubljani: V Postojini: h V Škof ji Loki: V Polh. Gradcu V Borovnici: V Kočevju: Na Krškem: V Dvoru: V Idriji: V Kranju: V Ložu': V Kostanjevici: Iran Jebačin. Anton Ditrich, G. Pike!, Franc Kogej. Hedvik Fabiani. Ana Leben. Franc Verbič. . Fr. Loj. Franc Kren. Peter Peschke. R. Engelsberger, Franc Zesser. Ant. Kline. Franc Kos. F. Dolenc, Karol Šavnik, lekar. Franc Kovač. Alojzij Gatsch. V Litiji: V Hribu: V Mokronogu: Na Mirni: Na Vrhniki: V Radovljici: V Radečah: V Novem Mestu V Zagorju: n V Kamniku: V Žužemberku: V Črnomlju: V Bledu: 205 10-3 Lebinger & Bergman. Fr. Kovač. Anton Majcena, Sbil & Petrovič. Josip Schuller. M. Brilej, A. Bučar. Homann, A. Robleck. J. Trepetschnigg, Br. \Vakonigga nasl. A. Pauser. R. E. Michelič, Ivan Miiller st. Ediu. Zangger. Jakob Dereani. Andrej Lackner, Ludovik Perse. Oton Wulfiing. II® D u n a j a borza. Dn6 24. junija. Papirna renta 5%, Iti* davka .... 98 gld. Brebrna renta 5%, 16% davka .... 98 . Zlata renta 4%, davka prosta.....117 „ 4% avstrijska kronina renta, 2JO kron . . 96 . Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. . . 991 „ Kreditne akcije, 160 gld................339 „ London, 10 funtov stri........123 „ Napoleondor (20 fr.)................9 „ Cesaiski cekini ....................5 „ Nemških mark 100 ..................60 „ 10 kr. 55 ; 65 „ 50 ; 15 . 80'',, 84 „ 35 „ Dn6 23. junija. Ogerska zlata renta 4$....... Ogerska kronina renta 4%, 200 kron . . 4% državne srečke 1. 1854., 250 gld. . . 5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864., 100 gld..... Zastavna pisma avstr. osr. zem. kred. banke 4 % Zastavna pisma „ „ n *'/»% Kreditne srečke, 100 gld....... 8t. Genois srečke, 40 gld....... 110 gld. 10 kr. 94 95 „ 147 75 „ 164 194 25 „ 98 80 „ 100 196 50 „ 67 n 50 „ 4% srečke dunajske parobrodne družbe . . 144 gld. — Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . . 18 „ 50 Rudolfove srečke, )0 gld.......23 . 25 kr. Salmove srečke, 40 gld........ Windischgraezove srečke, 20 gld..... Ljubljanske srečke......... Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . . Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v. Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . • • Papirnih rubeljev 100 . . . • • • • 69 . — 22 150 2947 106 129 75 50 75 Nakup ln prodaja ~7tXt vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšeza dobitku. Kulantna izvršitev naroMl na borzi. Menjarnična delniška družba „M E B € 1J B" VVollzeile it. 10 Dunaj, Mariahilferstrasse 74 B. Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh Spekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni svili z» dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti ■f naloženih glavnic. 'Vt