GLASU
Leto Vili.
Urejuje uredniški odbor: Kozole Drago, Vračun Viljem, Rački Viktor, Strgaršek Janko, Janežič Alojz, Gerhard Jože. Odgovorni urednik: Gerhard Jože. Uredništvo in uprava: Steklarna Hrastnik. Izhaja stalno na 8 straneh vsakega 5. v mesecu. — Naslov: »Steklar« glasilo kolektiva Steklarne Hrastnik, tel. št. 814-622 — interno 19. Tisk in klišeji AERO kemična in grafična industrija Celje
STEKLARJI ZAHTEVAJO STATUS QUO
Na prvem sestanku članov delovne skupnosti Steklarne Hrastnik, ki je bil v soboto, dne 12. avgusta 1972 so postavili odločno zahtevo, da se benificirana delovna doba za steklarje in še nekatere druge mora tudi v novem
— Delo na težkih in zdravju škodljivih delovnih mestih povzroča praviloma invalidnost delavca. Zato naj se benificirana zavarovalna doba uredi v invalidskem zavarovanju in tako odpravi dvojno benificiranje v pokoj-
Steklarji-pihalci pri izdelavi izdelkov za razsvetljavo
sistemu upoštevati enako kot je to določila Zvezna ljudska skupščina.
Upoštevajoč nov sistem benifi-ciranja zavarovalne dobe, se o-snutek zakona in statuta razlikuje od obstoječega sistema, zlasti v teh pogledih:
—	Doslej je delovna mesta, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem, določila federacija oziroma zvezni zakon. Poslej je to v pristojnosti skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
—	Najpomembnejša novost je v tem, v katerem primeru lahko zavarovanec uveljavlja pravice iz benificiranja:
ali v primeru starosti ali v primeru invalidnosti.
Po dosedanjem zakonu lahko zavarovanec uveljavlja benificiranja v primeru starosti to je, ko uveljavlja starostno pokojnino — poleg tega pa še v primeru invalidnosti. Po osnutku zakona naj bi zavarovanec uveljavljal benificiranja praviloma v primeru invalidnosti, izjemoma pa v primeru starosti, kot je bilo doslej.
Predlagana ureditev je stališče skupščine SRS. Ob obravnavi izpopolnitve sistema invalidskega in pokojninskega zavarovanja je sprejela skupščina že v letu 1969. Skupščina je namreč glede benificiranja delovne dobe zahtevala naj se sprejmejo naslednje rešitve:
ninskem in invalidskem zavarovanju.
—	Pravico do beneficirane zavarovalne dobe pridobi zavarovanec ob nastopu invalidnosti.
—	Samo za delavce na določenih delovnih mestih naj se za pridobitev pravice in odmero starostne pokojnine izjemoma upošteva benificirana zavarovalna doba tudi v pokojninskem zavarovanju (po osnutku statuta je steklarska industrija v celoti izključena).
V sedanjem sistemu nenehno rastejo zahteve, da se čim večjemu številu delovnih mest in s tem zavarovancev prizna benificiranje zavarovalne dobe. To naraščanje zahtev stimulirajo naslednje okolnosti:
—	znižuje se starostna meja za pridobitev starostne pokojnine (od predpisane starosti 60 let, oziroma 55 let, na 55, 50 in celo 45 let), s tem se praktično razvrednoti u-činek starostne meje od 55 na 60 let;
—	povečuje pokojninsko dobo in s tem odstotek za odmero pokojnine, na ta način pa tudi znesek starostne pokojnine.
Danes je na območju Slovenije okrog 29.000 zavarovancev, ki so pri nižji starosti in krajši delovni dobi upravičeni do višje starostne pokojnine, kot zavarovanci na nebenificiranih delovnih mestih. Neogibna posledica tega je, da so stroški za te benificirane starostne pokojnine precej višje, kot za ne-
benificirane. Sedanji sistem finansiranja pa pretežni del bremena, ki izvira iz benificiranja, prevali od organizacij, ki zahtevajo benificiranje, na tiste zavarovance, ki niso udeleženi benificiranja. S tem pa se v javnosti in organizacijah združenega dela ustvarja napačna miselnost, da je benificiranje za delavce in delovne organizacije najcenejši način pridobivanja zavarovalne dobe in da organizacije lahko na račun pokojninskega zavarovanja rešujejo tudi kadrovske probleme. Na drugi strani pa večanje stroškov terja rastoče povečevanje prispevka vseh zavarovancev in s tem obremenitev gospodarstva, čemur pa se ravno protivi gospodarstvo.
Komentator dalje izvaja, da se je organ, ki je pripravljal osnutek zakona in statuta našel v dilemi: ali ohraniti sedanji sistem benificiranja, to je pri čim nižji starosti (ne glede na invalidnost in delovno sposobnost) priznavati čim višjo starostno pokojnino in s tem povečati obremenitev gospodarstva? Ali namesto tega priznavati pokojnino predvsem tedaj, ko nastopi pri zavarovancu invalidnost; s tem pa obremenjevati predvsem organizacije, pri katerih delavci postajajo invalidi in ker je invalidnost večinoma posledica malomarnosti do zagotovitve čim bolj varnih pogojev dela v delovnih organizacijah, siliti organizacije, da zboljšajo varstvo delavcev pri delu. S tem pa v končni fazi znižati ali vsaj stabilizirati obremenitev gospodarstva zaradi beneficiranja.
Osnutek zakona in statuta izhajata iz druge alternative.
Predlagana ureditev bi zavrla pritisk delovnih organizacij na priznanje benificiranih delovnih
mest. istočasno pa bi se število upravičencev, uveljavljati pravice pri starostni pokojnini iz benificiranja, omejilo. Ocenjuje se, da bi sedanjih 29.000 delavcev, ki delajo na benificiranih delovnih mestih, na podlagi katerih lahko uveljavljajo starostno pokojnino, to pravico zadržalo tudi po osnutku zakona okrog 15.000 delavcev, ostali delavci na že danes (14.000) in še v bodoče benificiranih delovnih mestih, pa bi benifikacijo lahko uveljavljali v primeru invalidnosti, torej pri invalidski pokojnini.
V	osnutku predlagana ureditev naj bi seveda veljala za naprej, torej za bodoče primere. Osnutek se pri tem drži načela pridobljenih pravic s tem, da ne jemlje pravic, ki jih imajo sedanji zavarovanci. Sedanjim zavarovancem je namreč na benificiranih delovnih mestih zagotovljeno, da lahko uveljavljajo benificirano delovno dobo tudi po novem zakonu še pri starostni pokojnini.
V	zvezi z ureditvijo, ki jo predvideva osnutek zakona obstoje tudi pomisleki pravnega značaja. Namreč nekateri menijo, da Zvezni zakon o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja ne daje republiškemu možnosti uzakoniti načelo, da se zavarovalna doba s povečanjem lahko uveljavlja predvsem v invalidskem zavarovanju, češ, da bi bilo po Zveznem zakonu možno benificiranje zavarovalne dobe upoštevati samo v pokojninskem zavarovanju. Drugi zopet menijo, da zvezni zakon ne pomeni oviro za predlagano ureditev v republiškem zakonu. O tem bo vsekakor morala dati dokončno stališče pristojna zakonodajalna pravna komisija skupščine SRS.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Strojni steklar
izdelava izdelkov za kozmetiko
STEKLARJI ZAHTEVAJO STATUS QUO
delovna mesta. Ostale republike
(Nadaljevanje s 1. strani)
In kaj menijo naši člani delovne skupnosti ?
Na samem sestanku je bilo dejansko največ govora o ukinitvi »bonifikacije« za steklarsko industrijo. V prvi vrsti so v razpravi poudarili, da so steklarji potrebovali dolgo časa, da se jim je priznala benifikacija. V ta namen je bila pokrenjena akcija vseh jugoslovanskih steklarjev in so morali pristojni organi ter službe izdelati drage medicinske elaborate, izvršiti strokovne meritve, pregledati delovna mesta, ugotoviti škodljivost delovnih pogojev in možnosti njihove odprave, da je Zvezna ljudska skupščina priznala benifikacijo. Sedaj pa se sprašujejo, kako je mogoče brez naknadnih meritev, preveritev odvzeti benifikacijo, o kateri opravičenosti so bili prepričani zakonodajni organi, instituti in ostali. Delavci steklarske industrije ne oporekajo benifikacijo tistim, ki jo imajo priznano oziroma bodo imeli priznano po sedanjem o-snutku, vendar v primerjavi z rudarji gre samo za to, da je rudar zaposlen pod zemljo, da ob-
se o tem še niso izjasnile, oziroma vsaj zaenkrat javnost ni seznanjena kakšen osnutek zakona oziroma statuta bodo sprejele. Vsekakor izgleda, da bo v tem pogledu verjetno zavarovanec iz republike Slovenije, v kolikor bodo ostale republike vprašanje rešile drugače, prikrajšan. Taka rešitev pa vsekakor ni v skladu z načelom enotnosti socialnega zavarovanja, še zlasti predvsem zato, ker se je akcija za priznanje benifikacije vodila enotno v vseh republikah. Dokumentacija, na podlagi katere je bila priznana benifikacija, je strokovna in verjetno pravno pomembna za vse organe enako. Iz tega naslova je zato skoraj nemogoče, da pride do različnih sistemov odločanja po posameznih republikah.
Mnenje članov delovne skupnosti je v tem, da v kolikor se obstoječi medicinski dokumentaciji o škodljivosti ne verjame, ne verjame tudi temu, da se škodljivost ne da odpraviti, naj se ponovno ob že obstoječi dokumentaciji zbere nova, dodatna, v kolikor je potrebno in predloži strokovnim
trebno vplačati večji prispevek, bodo o tem odločili samoupravni organi in se bo ta prispevek plačal. Za dosego cilja, pa se je treba povezati s Steklarno Rogaška Slatina, in poslovnim združenjem steklarske industrije ter sindikati,
da se dokaže upravičenost benifikacije. Tu ne gre za izsiljevanje, ne gre za politično vprašanje, gre samo za pravice upravljanja tistega, kar določenim članom, ki delajo na takih delovnih mestih pripada.
Zidarja Fišnar Ivan in Crnkovič Milan pri obnavljanju A. banje
Steklarji na strojni stiskalnici pri izdelavi pepelnikov
REZULTATI AVTOMATSKE PROIZVODAJE V MESECU JULIJU
stoji večja nevarnost, medtem ko je škodljivost in težina pogojev dela steklarja enaka, v določenih pogojih pa še težja in večja.
Nevzdržno je tudi dejstvo, da je samo v osnutku slovenskega republiškega zakona in statuta skupnosti že predvideno stališče ukinitve benifikacije za nekatera
organom. Prav bi bilo, da bi se tisti, ki so v osnutku predvideli ukinitev, skupaj s svojimi strokovnimi organi o pogojih dela prepričali tudi na delovnem mestu.
Sklep je enoten, benifikacijo je treba obdržati, v kolikor bo po-
Po rezultatih avtomatske proizvodnje v mesecu juliju opažamo še bolj kot v mesecu juniju, da je problem kadrov in vzdrževanje strojev in naprav v avtomatski proizvodnji eden od glavnih vzrokov slabe proizvodnje in velikega odpadka. Poleg teh problemov je bila še velika vročina in mnogo zastojev zaradi izpada električne energije, ki je znatno vplivala na redno proizvodnjo. Tudi asortiman izdelkov je bil precej obširen in zahteven, predvsem na stroju IS IV.
Rezultati proizvodnje za posamezne stroje so bili naslednji:
IS I. je proizvajal stekleničke za Etol Celje, Vemad, miniaturke za konjak in stari graničar, 20 gr stekleničke za penicilin. Količinsko je bil plan dosežen s 84 % in po vrednosti 67 %. Povprečni odpadek je bil 18,3 %, Največji odpadek je bil pri steklenicah za konjak (miniaturke) 22,6% in pri 20 gr penicilinkah 16,5 %.
IS II. je proizvajal steklenice za medicin 20 gr, čokančiče I del in vegeta 80 gr in 160 gr.
Količinsko je bil plan dosežen z 89% in po vrednosti s 109.%. Povprečni odpadek je znašal 22,7%. 'Tudi na tem stroju je odpadek iznad normativov predvsem pri steklenicah 1 del čokan-čič, kjer je odpadek znašal 31,5 odstotka. Je pa to povsem nova proizvodnja in je razumljivo, da je zaradi tega večji odpadek. Večji odpadek je bil tudi pri steklenicah za vegeto 160 gr in to 16,3 odstotka.
Stroj IS III. je proizvajal ves mesec stekleničke za penicilin 8 gr. Količinsko je bil plan dosežen z 92 % in po vrednosti z 92 %!. Povprečni odpadek je znašal 19,7%. Rezultati niso zadovoljivi na tem stroju. Proizvodnja je imela izredne težave zaradi večjih popravil in fidru. Problem je bil tudi zaradi orodja in modelov. Na slabšo proizvodnjo so vplivali tudi letni dopusti.
Stroj IS IV je imel poleg stiskalnice najslabšo proizvodnjo in na j več ji odpadek. Proizvajal je pitralonke 25 gr in 50 gr (izredno zahtevna steklenica) stelo 100 gr in 100 gr kininke.
Količinsko je bil plan dosežen s 73% in po vrednosti s 77 %, Povprečni odpadek je znašal kar
38,3	%.
Največje težave so se pojavile pri proizvodnji pitralonk, saj je bil odpadek pri 25 gr pitralonkah
58,8	% in pri 50 gr pitralonkah
42,5	%. Izreden odpadek je bil tudi pri steklenici stella, ki je znašal 32,4 %. Vzrok za tako velik odpadek je v večkratnem popravilu orodja in zahtevnosti steklenice.
Stroj H-28 je proizvajal ves mesec kozarce 2 del za žigosanje in kozarce 2 del za dekoriran j e. Količinsko je bila dosežena proizvodnja s 74% in po vrednosti s 76 %. Povprečni odpadek je bil izredno visok in to 22,5 %. Plan za ta stroj je visok. Bilo je med mesecem veliko popravil in zastojev zaradi izpada električne energije. Težave pa. so bile tudi zaradi kadrovske ■ zasedbe in vzdrževanja stroja.
Stroj P 12 stiskalnica je im^l najslabšo proizvodnjo. Proizvajal je zaščitna stekla 60 W za izvoz, kozarce 0,05 in 2 del. Količinsko je bil plan dosežen s 75 % 'in po vrednosti s 83 %. Povprečni od-' padek je znašal 32,9 %, izreden odpadek je bil pri zaščitnih steklih 60 W, kjer je bil 40,1 %. Tudi pri kozarcih je bil velik odpa"-dek, kar 19,2 %. Pri proizvodnji ha stiskalnici so še vedno največji problemi orodje in modeli, . kar povzroča zelo velike zastoje.
Skupno so vsi avtomati proizvedli 14,779.976 komadov izdelkov v vrednosti 5,995.842,03 din. Plan - je bil dosežen z 88 % količinsko in po vrednosti z 80%.
Povprečni odpadek je bil 25,7 odstotka.
VSE PO SAMOUPRAVNEM SPORAZUMU
POZIV NA SOLIDARNOSTNO AKCIJO ZA POMOČ PRIZADETIH V POMURJU
Začela se je revizija invalidov
Tudi najvišji osebni dohodki niso prebili meje, ki jih določajo samoupravni sporazumi, in se gibljejo od 3552 do 5.885 din glede na merila samoupravnega sporazuma. Tudi ostala izplačila dnevnice, kilometrina, odpravnina in drugo je bilo izplačano v skladu s samoupravnim sporazumom tako, da ni bilo ugotovljeno, da bi podpisnice kršile samoupravni sporazum.
Navedemo naj še to, da se v zvezi z družbenim dogovorom in samoupravnim sporazumom pripravljajo ustrezne spremembe, o katerih pa bomo še poročali.
delovnih organizacij, krajevnih skupnosti in občin. Sredstva bo odobraval predvsem za:
—	neposredno pomoč delovnim organizacijam, ki so jih prizadele poplave in jim ogrozile normalno proizvodnjo, ter za regrese v kmetijstvu in to predvsem z namenom, da se ohrani stalež živine;
—	obnovo najnujnejših javnih komunalnih objektov in naprav.
Zato, da bodo sredstva, ki jih bomo zbrali, kar najbolje uporabljena in za namen, za kakršnega bodo dana, bo odgovoren poseben odbor, ki bo organiziral in spremljal vso akcijo. Sredstva se bodo zbirala v poseben sklad in na poseben račun in bo z njimi upravljal upravni odbor, sestavljen iz predstavnikov delovnih skupnosti ter pobudnikov akcije, kakor tudi iz predstavnikov območij, ki so bila najbolj prizadeta. Odbor bo sproti obveščal javnost o poteku akcije in o porabi zbranih sredstev. Svoje delo bo usklajeval z drugimi pristojnimi dejavniki v republiki.
V mesecu juliju in avgustu so delovne organizacije pripravile ustrezajočo dokumentacijo oziroma podatke za primerjanje doseženih razmerij v delitvi dohodka z dogovorjenimi merili po samoupravnem sporazumu, nato pa so v začetku meseca avgusta na skupnem sestanku preverile, če se vse podpisnice (Steklarna Hrastnik, Steklarna Rogaška Slatina, Steklarna Herpelje, Steklarska šola Rogaška Slatina) držijo določil samoupravnega sporazuma. Na sestanku so zlasti razpravljali kako odgovoriti sekretariatu za delo, ki je steklarsko industrijo kot celoto opozoril, da so osebni dohodki v primerjavi s prvimi tremi meseci preteklega leta neprimerno porasli in sicer, da so porasli osebni dohodki za 25 %, na drugi strani pa se zmanjšala produktivnost (verjetno po količini komadov) za 5 %. Sekretariat je ugotovil, da se je pri izplačevanju osebnih dohodkov in u-stvarjanju mase za osebne dohodke treba držati izhodišč,' po katerih morajo sredstva za razširjeno reprodukcijo in akumulacijo hitreje naraščati kot pa naraščajo sredstva za osebne dohodke. Iz grobih in enostavnih podatkov, ki so bili sekretariatu na razpolago iz statističnih poročil vsekakor ta organ ni mogel dobiti ustrezajoče slike moči gospodarskega porasta v steklarski industriji.	.
Na sestanku so ugotovili, da je ocena sekretariata nepopolna, enostranska, in sicer zaradi tega, ker ni imel na razpolago podatkov, ki so bistvenega pomena za ugotavljanje, če se delovna organizacija drži ustrezajočih izhodišč. Na sestanku so dalje ugotovili, da je potrebno, če se dela kakršna koli primerjava, v prvi vrsti upoštevati realizacijo proizvodnje po zaposlenem članu, nadalje je treba to proizvodnjo prikazati količinsko — komadno in vrednostno. Šele ti podatki dajejo jasnejšo sliko o pravilnem poslovanju. Na sestanku niso mogli mimo dejstva, da je bila steklarska industrija po svojem povprečnem osebnem dohodku daleč, daleč zadaj za slovenskim povprečjem, da niti ne govorimo o najnižjih osebnih dohodkih. Podjetja so upoštevala napotila in resolucije sindikatov glede najnižjih osebnih dohodkov in ker gre v tej proizvodnji za mnoge pomožne delovne sile, je ob povišanju osebnih dohodkov porasla tudi masa sredstev za osebne dohodke. Ce pa upoštevamo pogoje dela, ki so v steklarski industriji, bi moral biti povprečni osebni dohodek ob primerjavi drugih industrij nad republiškim povprečjem. Nizki osebni dohodki so bili tudi odraz iz razlike fluktuacije PK in KV delovne sile v neposredni proizvodnji stekla. Če u-poštevamo, da je steklarski poklic zelo deficitaren, je bilo nujno potrebno zvišati osebne dohodke in jih približati republiškemu povprečju, in sicer po posameznih kategorijah uskladiti z ostalimi panogami, v kolikor so se podjetja hotela delno zavarovati pred drugače nerešljivimi kadrovskimi problemi. Po izračunu povečanja osebnega dohodka vseh podpisnic se je osebni dohodek za prvih 6 mesecev letošnjega le-
ta napram istemu obdobju preteklega leta povečal za 28 %. Pri vsem tem pa gre ta porast največ na račun Steklarne Hrastnik, ki je imela v preteklosti v lanskoletnem obdobju znatno nižje osebne dohodke od ostalih podpisnic in predstavlja njeno povečanje 46 % povprečnega osebnega dohodka. Samo dobri rezultati in povišanje produktivnosti, sprememba asortimana, so omogočile tak porast osebnih dohodkov. Tudi če gledamo ostale rezultate kot celotni dohodek, dohodek podjetja in neto sklade, pri vseh podpisnicah opažamo, da so ta sredstva kljub visokemu
Vsak naj prispeva vsaj 2 % svojega enomesečnega zaslužka.
Na pobudo mnogih delavcev iz več delovnih organizacij in občin začenjamo solidarnostno akcijo za pomoč severovzhodni Sloveniji predvsem Pomurju, kjer so bili ob zadnjih poplavah in neurju hudo prizadeti kraji in ljudje in je nastala velika škoda, ki je prebivalci teh območij ne zmorejo sami nadomestiti.
Takoj po veliki naravni nesreči, ki je prizadela ta del Slovenije, so bili na pristojnih mestih sprejeti najnujnejši ukrepi za preprečitev najhujših posledic oziroma za zaščito prebivalstva in ljudskega imetja. Izvršni svet je odobril večja sredstva za prvo socialno pomoč posameznikom, Ljubljanska banka je že odobrila posebne kredite, Socialistična zveza in Rdeči križ pa sta organizirala med občani zbiralno akcijo za takojšnjo pomoč prizadetim. Prav tako so storili prve ukrepe še drugi odgovorni dejavniki v republiki, predvsem pa so se organizirano lotili samopomoči v prizadetih krajih. Vendar vsi ti u-krepi in vse te akcije še vedno niso dovolj obsežne in dovolj u-činkovite, da bi odpravili vsaj tiste posledice, ki ogrožajo normalno življenje in delo ljudi teh krajev in njihov nadaljnji razvoj.
Zato povzemamo pobudo našega članstva, delovnih organizacij in občin, da se organizira široka vseslovenska solidarnostna akcija za pomoč prizadetim območjem v severovzhodni Sloveniji, predvsem Pomurju. Zato pozivamo vse delavce v podjetjih in ustanovah, da dajo v ta namen najmanj 2 % svojega čistega enomesečnega zaslužka, delovne organizacije pa naj po svojih možnostih prispevajo sredstva iz sklada skupne porabe. Pri tem naj opozorimo na pobude nekaterih delovnih organizacij, da z delom na en prosti dan ali v drugi obliki ustvarijo dohodek, ki ga namenjajo za pomoč prizadetim v Pomurju.
Že samo z 2 % prispevkom od mesečnega zaslužka bomo lahko zbrali nad dve milijardi starih dinarjev, če se bodo vsi solidarnostno odzvali pozivu na pomoč. To nam kaže, kako pomembno je, da se odzovemo res vsi, kajti prav
porastu osebnih dohodkov še hitreje naraščala in so s tem podpisnice izpolnjevale in uveljavile temeljno izhodišče gospodarskega razvoja. Tudi pri najnižjih osebnih dohodkih je opaziti velik porast in ni osebnega dohodka, ki bi bil izpod 800 din mesečno s poudarkom, da se že večina osebnih dohodkov kot najnižje kategorije z ustrezajočimi dodatki za nočno delo, vročino in ostalo, giblje okoli 1.000 din. Samo člani, ki ne smejo opravljati nočnega dela, ki so brez delovne dobe in se zaposlijo kot nekvalificirani delavci, imajo najnižji osebni dohodek 900 din.
v tem, v tej vsesplošni solidarnosti je naša moč in jamstvo, da smo zmožni obvladati tudi posledice takšne naravne nesreče, kakršna je zdaj zadela Pomurje in nekatere druge kraje.
Ob tem je še posebej pomembno, da bo pomoč hitra. Zato zagotovimo svoj prispevek že ob prvem izplačilu osebnih dohodkov, najpozneje pa v dveh mesecih.
Vemo, da z zbranimi sredstvi še ne bomo zagotovili obnove vsega in da ne bomo mogli nadomestiti vse škode, toda ta sredstva, ki jih bomo zbrali, naj bi bila tista temeljna vsota, ki jo bodo lahko samoupravni družbeni dejavniki v prizadetih krajih upo-rahili kot nujno potrebna sredstva za različne takojšnje posege in ukrepe, da preprečijo novo škodo, ki lahko nastane zaradi posledic poplav, in da čimprej zagotove normalne možnosti za delo in razvoj teh krajev.
Upravni odbor bo razporejal sredstva kot nepovratna in po predloženih programih prizadetih
V začetku leta je komunalna skupnost za zdravstveno zavarovanje na podlagi pripomb glede na odločbe poslala obširno poročilo za vsakega posameznega invalida glede na obračun razlike, kakor glede na ponovne preglede. Posamezni invalidi so bili od podjetja obveščeni o pripombah, ki jih je imelo podjetje, kakor o odgovorih, ki jih je poslala skupnost zdravstvenega zavarovanja. O vprašanju ponovnih pregledov je razpravljal tudi odbor za poslovno politiko in v mesecu marcu 1972 sprejel ustrezajoč sklep, da se na podlagi sporazuma s skupnostjo izvrši ponoven pregled zdravstvenega stanja vseh invalidov. Zadnje čase smo priče, da posamezni invalidi dobivajo pozivnice od zdravniške komisije glede ponovnih pregledov. S tem v zvezi pa jim lečeči zdravnik ne da bolniškega staleža, temveč samo napotnico za ustrezajoče primere. Ob tej priliki posredujemo sklep poslovnega odbora, ki se glasi:
Po sklepu odbora za poslovno politiko z dne 3. 3. 1972 se mora
delovne invalide ponovno napotiti na pregled Il.-stopenjske komisije. Pristojno službo pooblaščamo, da se predhodno na pokojninskem zavarovanju pozanima glede plačila stroškov zdravniških pregledov, potne stroške pa bi financirala Steklarna Hrastnik.
Služba je dne 7. 4. 1972 poslala skupnosti, na podlagi razgovora z dr. Ivanom Pinteričem, spisek Vseh invalidnih oseb pri Steklarni Hrastnik, na podlagi predhodnega razgovora, in sicer neposredno v roke dr. Ivanu Pinteriču.
Iz tega izhaja, da članom-inva-lidom delovne skupnosti, ki so napoteni na ponoven zdravniški pregled, v kolikor nimajo te obveznosti določene v sami odločbi, ko plača vse stroške skupnost invalidsko pokojninskega zavarovanja, plača ustrezajoče stroške Steklarna Hrastnik. V takem primeru imajo osebe pravico do izrednega plačanega dopusta in o-stalih potnih stroškov po našem pravilniku.
OBVESTILO
vsem vodjem EE, oddelkovodjéni in izmenovodjem v delovnih prostorih gospodarske organizacije Steklarne Hrastnik.
GIBANJE LJUDI IN TRANSPORT
NA DELU
Glede na to, da v vseh delovnih prostorih vpeljujemo in upo; rahljamo ročni in mehanizirani transport z vso potrebno embalažo ter načinom nakladanja — pa-letizacija, opozarjamo vse zgoraj omenjene odgovorne osebe v podjetju, ki delajo neposredno v procesu proizvodnje, na njihovo delovno dolžnost, ki je vezana tudi na normalno odpremljanje gotovih izdelkov iz delovnih obratov. V skladu z 22. in 23. členom Temeljnega zakona o varstvu pri delu, v katerih so določena splošna načela za varstvo ljudi na delu, so omenjena tudi napotila za izvajanje normalnega gibanja ljudi na delu in transporta.
Določeni so pogoji, po katerih je treba zlasti zagotoviti, da so pri upravljanju sredstev za ročni in mehanizirani prevoz delavcev (dvigala — lifti) in tovora (ročni vozički, viličarji, avtomobili, žerjavi itd.) zavarovani tisti, ki s takšnimi sredstvi ravnajo in tisti delavci, ki jih utegne spraviti v nevarnost premikanje oziroma gibanje transportnih sredstev.
Torej poti, prehodi in druga transportna mesta v delovnih prostorih, po katerih hodijo delavci ali se opravlja transport, morajo biti označeni s predpisa-
nimi barvami v predpisanih razdaljah (glavne transportne poti so široke najmanj 1,5 m, poleg tega pa se mora upoštevati še širina tovora, ki se v povprečju jemlje 0,80 m, stranske poti pa najmanj l m). Vse vozne poti morajo biti opremljene s potrebnimi opozorili in znaki za transport ter morajo te vsi zaposleni upoštevati, da vlada varnost gibanja ljudi in prevoz blaga na transportnih poteh.
Zato je potrebno, da se z obvestilom seznanijo vsi odgovorni vodje na vseh izmenah, da njihovi delavci spoštujejo metražo in označbe transportnih poti v svojih in drugih oddelkih, v kolikor to narava dela zahteva, ter da oskrbijo za čim boljše in ekonomičnejše skladiščenje steklenih polizdelkov, izdelkov in embalaže, da s tem ne ovirajo normalnega poteka transporta iz omenjenih delovnih prostorov.
Kot posledice, ki se že pojavljajo, v nekaterih primerih delovnih nezgod v zvezi voznikov viličarjev in posameznimi poškodovanimi delavci, ki so utrpeli poškodbe na transportnih poteh v tovarni, postavljamo tudi vprašanje odgovornosti. Odgovorni za normalen potek notranjega trans-
Obveščanje in odločanje
Pred leti smo začeli izdajati naše glasilo »Steklar« prav z namenom, da bi o vseh pomembnejših dogodkih v kolektivu obveščali člane kolektiva. Po nekajletnem izhajanju je list prejel od nekaterih zunanjih kritikov mnenje, da je naše glasilo eno od boljših v Sloveniji, pa tudi med člani kolektiva lahko ugotovimo, da je list izredno priljubljen in tudi čitan.
Vse to pa še ni dovolj. V našem listu največkrat manjka, kljub izrednemu prizadevanju glavnega urednika, prav člankov, ki se nanašajo na obveščenost članov kolektiva o večjih samoupravnih odločitvah, o delu Osnovne organizacije Zveze komunistov, o pomembnejši problematiki v proizvodnji, o delu drugih družbeno-političnih organizacij itd. Tu mislim predvsem na javnost dela omenjenih organizacij.
Če že govorimo, večkrat. pa ne delamo tako, da naj bi bili vsi delavci kar najbolje obveščeni o odločitvah samoupravnih organov, potem tudi tu nekaj manjka. Tolažimo se s tem, da bi morali člani delavskega sveta prenašati tistim, ki so jih izvolili, kaj so sklenili na sejah samoupravnih organov, potem verjetno lahko u-gotovimo, da takšno obveščanje ni zadovoljivo. Najbolj pereče pa je seveda vprašanje, da delavca šele obvestimo o sklepu, ne da pa se mu večjih možnosti, da bi sam o tem tudi odločal. Zadnje čase se mnogo piše in sliši, da bi morali delavci v okviru temeljne organizacije združenega dela npr. odločati o delitvi dohodka in drugem. Ali prihaja pri nas do takšnega neposrednega odločanja?
Veliko besed je izrečenih o stroških. Kaj lahko delavec v našem primeru, razen da direktno pazi na svojem delovnem mestu, stori in pomaga na tem področju.
Ne bi želel pisati še nadalje o teh problemih in temah, vendar sem popolnoma prepričan, da bi morali posamezni predlogi, ki se nanašajo na bistvene odločitve v samoupravnih organih, najprej pred množico in nato šele pred ozek krog »odločevalcev«.
Z vsem tem želim poudariti, da bi bilo potrebno, da se tudi vodilno osebje našega kolektiva aktivneje vključi v obveščanje, to je, da pišejo za list »Steklar« vsaj tiste bistvene probleme, ki zadevajo celoten kolektiv. Nemalokrat se namreč zgodi, da mora urednik skoraj modelovati, da dobi informacije neposredno od vodilnih, ki bi že samoinciativno morali priti do tega, da je nujno in potrebno obveščati člane kolektiva.
Namen članka je predvsem spodbuditi tiste, ki naj bi bili že po službeni dolžnosti zadolženi, da skrbe, da so člani kolektiva o vseh važnejših odločitvah pravočasno obveščeni. Izgovorov tu ne bi smelo biti, niti ne se ne bi smeli dvoumiti o temah pisanja. S tem lahko samo pridobimo in to v prvi vrsti, da bodo člani kolektiva kar najbolje obveščeni, na drugi strani bo porasla kvaliteta lista in nenazadnje se bo vsekakor olajšalo delo uredniškemu odboru.
Mogoče ta članek ni najbolje skrojen, upam pa, da se bo dalo razbrati, kaj sem želel povedati. Pričakujem odmev na tole pisanje.
porta in za morebitne nezgodne posledice so:
—	voznik transportnega sredstva,
—	njegov vodja,
—	vodja delovne izmene oziroma oddelkovodja, ki ni v dovoljni meri poskrbel za proste transportne poti v svojem delovnem obratu, da bi se lahko normalno odvijal transport z najrazličnejšimi transportnimi sredstvi (ročni in mehanizirani).
—	za nastalo nezgodo na transportnih poteh pa je lahko odgovorna tudi poškodovana oseba, oziroma član kolektiva, ki ni u-pošteval zahtev za varni potek transporta na svojem delovnem mestu, v kolikor se krivda dokaže v breme poškodovanca, ki je kršil rezervirani transportni prostor iz neupravičenih razlogov.
Ker je vedno gostejši promet z različno transportno mehanizacijo v podjetju, želimo s tem sestavkom opozoriti vse odgovorne v podjetju in neposredno same delavce in šoferje — člane kolektiva na delovnih mestih, da skrbijo za red in disciplino na glavnih in stranskih transportnih poteh, da ne postane nesreča predmet nesoglasja med člani kolektiva.
Obenem opozarjamo vse uprav-ljalce transportnih sredstev in naprav (lifti, viličarji, šoferji avtomobilov in uporabniki ter izvajalci ročnega transporta), da spoštujejo dovoljeno hitrost, predpisano po obratih tovarne, ter da z vso budnostjo in spretnostjo izvajajo normalen, ekonomičen in varen promet na vseh transportnih poteh v Steklarni Hrastnik.
Služba varstva pri delu
IZVRŠNI ODBOR SINDIKATA JE RAZPRAVLJAL
Osrednja točka razprave na prvi seji po letnih počitnicah je bila obravnava predloga novega zakona o invalidskem in pokojninskem zavarovanju. Predvsem je bil namen razprave, poglavje, ki govori o zavarovalni dobi, ki se šteje s povečanjem, tako imenovana beneficirana delovna doba. Razprava je bila jasna in je sprejela naslednja stališča:
—	Izvršni odbor se ne strinja, da z novim predlogom zakona o benificirani delovni dobi niso u-poštevana delovna mesta steklarske industrije, ki jim je bila po zveznem zakonu o socialnem zavarovanju priznana.
—	Izvršni odbor smatra, da to ni v skladu s hotenji delovnih ljudi. Predvsem pa zaradi tega, ker je bilo z jasnimi argumenti predočena ih dokazana zveznim organom upravičenost za benefi-kacijo delovnih mest v steklarski industriji. Nerazumljivo je, da sedaj predlog republiškega zakona tega ne upošteva.
—	Izvršni odbor je zaključil, da se v okviru sindikalne organizacije vse uredi, da se informira republiški odbor sindikata industrije in rudarstva o našem stališču.
—	Predlagamo, da obiščejo predstavniki naše sindikalne organizacije republiški odbor sindikata in preočijo naše stališče. Za obisk določijo predsednika Adolfa Haberla in še enega člana kolektiva, poleg tega se bo tega razgovora udeležil še direktor podjetja tov. ing. Maks Mrcina in dr. Vukomanovič.
—	Izvršni odbor sprejme zaključek, da se mora v kolektivu tolmačiti nov predlog zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. To tolmačenje izvršijo za tó pooblaščene osebe od socialnega zavarovanja, ki so sposobne članom kolektiva odgovarjati na zastavljena vprašanja. Tolmačenje se bo izvedlo do 15. septembra 1972.
—	Ker zakon prinaša izredno veliko novosti v pogledu invalidskega in pokojninskega zavarovanja želimo, da bi se čim več članov kolektiva udeležilo tega tolmačenja.
Pod drugo točko so obravnavali predlog za pomoč poplavljen-cem v višini 2 % od neto osebnih dohodkov.
—	Izvršni odbor se pridružuje akciji ostalih kolektivov in republiškega odbora sindikata in predlaga kolektivu, da tudi prispevamo 2 % od neto mesečnega osebnega dohodka. Sklicali bodo zbor delovnega kolektiva in se o tem pomenili. Predlagajo, da se pomoč obračuna od plač za mesec avgust.
—	Ker so želje, da bi kolektiv prispeval tudi določena .sredstva iz sklada skupne porabe, smatra izvršni odbor za pravilno stališče strokovnega kolegija podjetja, da nam ni možno dati prispevek iz sklada, ker je naš koTektiv sam utrpel škodo po vdoru vode.
Izvršni odbor se strinja s predlogom tov. direktorja, da se za avgust izplača 1,25 din vrednost točke. Po temeljiti obravnavi strokovnega kolegija je predlog realen, kajti v mesecu juliju so bili izredno slabi rezultati-po količini in vrednosti, ter bi vsako povečanje vrednosti izplačilne točke prineslo večjo negativno razliko pri izplačanih osebnih dohodkih.
Predlog je, da se za mesec september izplača doseženo vrednost točke, ker pričakujemo, da se bo v tem mesecu že uskladila proizvodnja in da bodo rezultati boljši. Tudi za mesec avgust pričakujemo že malo boljše rezultate poslovanja.
Obravnavali so tudi predlog komisije glede nočnega dela žena in mladine. Predlog so v celoti podprli in menili, da moramo čimprej realizirati vsaj to, kar je v sedanjih možnostih mogoče.
rigo
Član uredniškega odbora
NADZIDAVA IN ADAPTACIJA OSNOVNE ŠOLE NA DOLU PRI HRASTNIKU JE KONČANA
V skladu s programom razvoja šolstva in otroškega varstva na območju občine Hrastnik ter odloka o ustanovitvi sklada za negospodarske investicije v letu 1967, je občinska skupščina Hrastnik v minulem letu sprejela sklep, da nastopi kot investitor pri nadzidavi in adaptaciji osnovne šole na Dolu pri Hrastniku. S tem je rešeno vprašanje šolskih prostorov na tem območju vsaj za nekaj let. Učilnice so prostorne in svetle in učenci v njih se udobno počutijo.
Investicijsko tehnično dokumentacijo za ureditev šolskega objekta je izdelala projektantska organizacija »AZA« iz Ljubljane, po odgovornem projektantu dipl. inž. arh. Ivu PAŠKULINU. Na tej osnovi je bila 13. julija 1971 sklenjena med investitorjem, t. j. skupščino občine Hrastnik in izvajalcem del, t. j. Splošnim gradbenim podjetjem Hrastnik ustrezna pogodba za vsa gradbena in obrtniška dela v višini
1,500.000	din. Izvajalec del je pravočasno prejel vso potrebno investicijsko tehnično dokumentacijo, na podlagi katere je pričel z izvajanjem del 28. julija 1971.
Med delom so od časa do časa nastopale večje težave, ki jih je moral tako izvajalec del kot projektant sproti odpravljati. Težave so nastopale predvsem pri raziskavah obstoječih betonskih konstrukcij, zaradi trenutnega pomanjkanja nekaterih materialov in končno tudi vremenske prilike niso bile najbolj ugodne. Naštete in tudi nenavedene težave so imeli za posledico, da so se dela na šoli nekoliko zakasnila.
Med izvajanjem del se je tudi pokazalo mnogo več nepredvidenih del, kot pa je bilo prvotno predvideno. Posledice so izhajale predvsem iz dveh razlogov. Sola kot celota je bila zgrajena pred več kot 45 leti. Takrat je bil način gradnje precej drugačen kot je danes in dalje je znano, da je bila stavba močno poškodovana med II. svetovno vojno zaradi zračnega napada. Nadzidava objekta in popravila oken so zahtevala obnovitev fasade, za kar je bila sklenjena z investitorjem in izvajalcem del dodatna pogodba za znesek v višini 140.000 din. Za novo zgrajene učilnice je bila kupljena nova oprema kot so mize, stoli in ostali potrebni pripomočki, ki služijo in so potrebni za šolske namene. V vseh že prej obstoječih učilnicah je bila inštalirana popolnoma nova elektroinštalacija, kakor tudi na hodnikih, v telovadnici ter v sanitarnih prostorih. To delo je bilo nujno izvršiti, ker je bila obstoječa električna napeljava preperela, skratka dotrajana in je prihajalo do kratkih stikov oz. do čestih prekinitev. Prav lepo so bili prepleskani vsi prostori v notranjosti šole. Poseben problem je nastal pri beljenju hodnikov in sanitarnih prostorov, kjer je bilo potrebno na novo ometati skoraj vse stene zaradi odpadlosti starega ometa. Razumljivo, da je to delo povzročilo dodatne stroške, poleg še ostalih že opisanih, nepredvidenih del kakor tudi splošne podražitve raznih gradbenih in inštalacijskih materialov.
Vsesplošni pregled izvršenih del, analiza cen, kakovost opravljenih storitev, obrtniških del in podobno, kar je bilo opravljeno skozi več vrst obojestranske kontrole, je znašal končni obračun opravljenih del za gradbena, obrtniška, inštalacjiska dela, projektiranje, nadzor in nabava opreme, skupno 2,361.214 din. Sicer pa poglejmo stroške nekoliko bližje:
I. Stroški gradbenih del:
—	rušitve —	armirana betonska dela —	jeklena konstrukcija — stropna —	opaži in odri —	zidarska dela	246.716,03 din 138.671,66 din 266.012,45 din 169.521,71 din 455.871,87 din	
SKUPNO GRADBENA DELA		1,276.793,72 din
II. Obrtniška dela:		
—	tesarska dela —	krovska dela —	tlaki iz umetnih mas —	keramičarska dela —	slikopleskarska dela —	kleparska dela —	mizarska dela —	steklarska dela	99.930,52 din 29.981,17 din 21.190,00 din 18.043,87 din 62.153,91 din 38.851,81 din 239.105.35 din 10.182,95 din	
SKUPNO OBRTNIŠKA DELA		519.439,58 din
III. Inštalacijska dela:		
—	elektroinštalacije — dovod —	inštalacije centralne kurjave —	vodovodne inštalacije	129.341.51 din 57.364.68 din 35.778,79 din	
SKUPNO INSTALACIJSKA DELA + 5 % na obrtniška in inštalacijska dela		222.484,99 din 37.096,21 din
SKUPNO OD I. DO III.		2,055.814,69 din
IV. Ostali stroški:		
—	popravilo fasade —	stroški projektiranja —	premična oprema —	ostali stroški (nadzor)	133.587.00	din 109.712.00	din 51.745,80 din 10.354,71 din	305.399,51 din
ZBIRNIK
I. do III. IV.
SKUPNO VLOŽENA SREDSTVA
2,055.814,49	din
305.399,51	din
2,361.214,00	din
Z nadzidavo šolske stavbe ter s popravilom celotnega objekta je
pridobljenih 334,10 m2 novih neto površin, in sicer:
tri nove učilnice po 59,47 m2 ali skupno	178,41 m2
dva kabineta v skupni površini	42,12 m2
sanitarni prostori v skupni površini	24,00 m1
hodniki in prostor za čistila v skupni površini	89,57 m2
Tehnični pregled nadzidave in adaptirane osnovne šole Dol pri Hrastniku je bil opravljen 18. aprila 1972 in zanjo izdano uporabno dovoljenje 26. aprila 1972. Vsi stroški so bili poravnani iz sredstev sklada za negospodarske investicije občine Hrastnik, za kar je bil tudi sklad ustanovljen.
Neustrezna salama iz vitrine v bifeju dobra za hladno malico
Za normalne življenjske in delovne pogoje je ljudem potrebna vsakodnevna zdrava in primerna prehrana, ki oskrbuje ljudske organizme s potrebnimi kalorijami ter vitamini. Takšno nalogo in cilj naj bi imela tudi naša družbena prehrana v tovarniškem bifeju, ki delavcem na delu nudi oskrbo s hladno prehrano v obliki delikates in toplo-hladnih obrokov malice v sklopu naše menze. Ker pa so prihajale v zadnjem obdobju zopet pogostejše pritožbe od članov kolektiva na račun nezadostne kvalitete posameznih prehrambenih artiklov, predvsem mesnih izdelkov v bifeju, kar ni v skladu s Temeljnim zakonom o sanitarni inšpekciji (Uradni list SFRJ št. 10/65) in Temeljnim zakonom o varstvu pri delu (47. člen), je bila izvedena kontrola, pri čemer se je 15.
8.	1972 ugotovilo, da je upravičena pritožba posameznikov glede kvalitete nekaterih vrst salam, ki
po svoji barvi ter starosti ne spadajo več v vitrino prodajnega pulta v bifeju. Pri tem pregledu je bila izdana prepoved službe varstva pri delu, ki je kot kontrolni organ med drugimi tudi kompetenten za takšne varstvene ukrepe, za nadaljnjo prodajo navadne salame, ki je bila v velikem kolobarju v vitrini bifeja in je imela nesprejemljiv izgled po barvi in starosti izdelave. Torej nekvalitetno blago, nesposobno za prehrano, oziroma prodajo.
Po telefonskem pozivu v menzo tov. Jožefi Gnjidič, ki vodi bife v tovarni, so nekvalitetno salamo sicer odstranili iz prodajnega pulta in jo kljub prepovedi iz zdravstvenih razlogov naslednjega dne, to je 16. 8. 1972 uporabili in izdali članom kolektiva v obliki hladne malice, skupno s starim, lanskim fižolom, kar pa so člani kolektiva v večji meri puščali v posodah za malico. Verjetno jim malica z
nekvalitetno salamo ni preveč teknila.
Naslednjega dne, to je 17. 8. 1972 je tov. Jožefa Gnjidič na vprašanje uslužbenca službe varstva pri delu, kje je spravljena nekvalitetna salama iz tovarniškega bifeja, dala odgovor, da je bila zavita v papir in vržena v smeti in odpisana kot nekvalitetno blago.
Dejansko pa se je imenovana tovarišica grdo zlagala na račun zdravja članov kolektiva, kar je možno razumeti iz prijave.
Glede na obrazložitev primera podajamo prijavo zoper odgovorno osebo za to dejanje in lažno pričanje, ter postavljamo vprašanje moralne in delovne odgovornosti v skladu z zakonskimi predpisi v družbeni prehrani, in to:
— ali delavec, oziroma človek, ki pošteno plača svoj obrok malice ni upravičen do kvalitetne, zdrave in sveže prehrane?
—	ali odgovorni ljudje v menzi smatrajo kot merilo za kvaliteto artiklov že nastalo zastrupitev ali še kaj hujšega?
—	ali ni dovolj ugotovitev glede na barvo in starost artikla, da ni več sposoben in varen za zdravo prehrano?
—	ali je takšna nekvalitetna salama,v kolikor ni dobra za prodajni pult bifeja, res dobra za hladno malico?
Za zaključek ugotavljamo:
Kdo ima pravico nuditi in prodajati ljudem na delu nezdravo prehrano? Zakon zagotavlja delavcem na delu zdrave in varne pogoje dela, med katere spada tudi prehrana, od katere pa v veliki meri zavisi delovna sposobnost in zadovoljstvo pri izpolnjevanju delovnih nalog!
Služba HTV podjetja Ing. Surina
ONESNAŽENOST ZRAKA V ZASAVJE
(Nadaljevanje)
Poškodbe na kmetijskih, vrtnarskih in samoniklih rastlinah.
Bilo je že povedano, da je na ogroženem območju v Zasavju močno prizadeta vegetacija, ki že sedaj onemogoča oziroma otežko-ča normalno pridelovanje rastlin oziroma kmetovanje.
To nazorno kaže tudi kvantitativni pregled od S02 poškodovane listne ploskve nekaterih rastlinskih vrst in vsebnost žvepla v poškodovanem rastlinskem materialu v primerjavi z zdravim z ne-ogroženega območja.
Vzorci za ugotovitev poškodovanih listov so bili od spodaj neštetih rastlin herbarizirani, nato pa s planimetriranjem ugotovljene poškodbe in ugotovljen odstotek poškodovane listne ploskve. Naslednji podatki predstavljajo povprečje iz več vzorcev. Detelja iz Savne peči je imela 63 %, iz Praprotnega 64,2 %, pesa iz Savne peči 50,4 %, iz Prapretnega 45,6 %, iz Dobovca 55,3 %, koruza iz Savne peči 48,3 %, iz Prapretnega
63,3	%, iz Dobovca 53,1%; hruške iz Savne peči 33,3 %, iz Prapretnega 63,9 %, iz Dobovca 45,3 %, jablane iz Dobovca 93,2 %.; vinska trta iz Savne peči 52,3 %; oreh in koleraba iz Prapretnega
26,0	% oziroma 39,7 % ; radič iz Prapretnega 26,5%, iz Dobovca
29,5	%; iz Dobovca so imeli paradižnik 35,4%, endivija 34,5%; sliva 48,4 %, gladiola 56,3 %, vrtnica 59,8 % in dalija 32,3 % poškodovane listne ploskve.
Stopnjo v uvodu omenjenih hudih poškodb in pravkar naštete procentuelne poškodbe listne ploskve izvrstno potrjujè tudi kemična analiza rastlinskega materijala na žveplo. Vzorci so bili vzeti v Prapretnem (vendar ne na najbolj eksponiranih legah), v Savni peči, Dobovcu in v Radečah. Za kompenzacijo so bili porabljeni vzorci, odvzeti v Šempetru pri Laškem v enako hribovskem svetu in v približno enakih rastiščnih razmerah kot v Zasavju, le z razločkom, da tam vegetacija ni izpostavljena delovanju industrijskih plinov oziroma SO2. Vsebnost žvepla v vzorcih listja iz ogroženih lokalitet je glede na komparativne brez izjeme (deloma zelo močno) povečana.
Pesa iz Prapretnega vsebuje
3.4-	krat, iz Savne peči 3,5-krat, iz Dobovca 1,9-krat; detelja iz Savne peči 3,6-krat; fižol iz Prapretnega
5,0-krat, iz Savne peči 5,4-krat, iz Dobovca 2,0-krat; koruza iz Prapretnega 2,5-krat, iz Dobovca 4,6-krat; jablana iz Dobovca 4,2-krat; vinska trta iz Savne peči 2,9-krat; hruška iz Prapretnega
6.4-	krat, iz Savne peči 6,1-krat, iz Dobovca 1,6-krat; oreh iz Prapretnega 2,8-krat; sliva iz Dobovca 3,3-krat; češnja iz Radeč 3,0-krat več žvepla kot komparativni vzorci. Glede na to, da se npr. pri iglastem drevju smatra 100 % povečanje vsebnosti žvepla v primerjavi z zdravim, za znak zelo hudih poškodb, posebna razlaga oziroma utemeljitev nakazanih rezultatov analize, kjer imamo tudi povečanje za več kot 500 %, ni potrebna.
Za ugotovitev kako bi bilo mogoče vsaj v določenem obsegu 0-militi vpliv poškodb od industrij-
POSKODBE NA VEGETACIJI
skih plinov na pridelek kmetijskih rastlin, so bili napravljeni trije gnojilni poskusi v Prapretnem, Savni peči in Dobovcu s tremi vrstami posevkov in sicer krompirjem, nizkim in visokim fižolom v šestih poskusnih variantah:
1.	brez hlevskega gnoja, 2. brez hlevskega gnoja + 1000 kg nitro-foskala na hektar, 3. hlevski gnoj (Krajevno običajna količina), 4. hlevski gnoj + 1000 kg nitrofoska-la na ha, 5. hlevski gnoj, 6. hlevski gnoj + 1500 kg nitrofoskala na hektar. Posevki so v vseh treh
Literarno - novinarski krožek na šolah
V izvenšolskem delu zavzema literarno-novinarski krožek pomembno mesto. Na Dolu se v letošnjem šolskem letu niso mogli redno sestajati, ker zaradi nadgradnje šole niso imeli ustreznih prostorov. Kljub temu so uredili in izdali dve številki šolskega časopisa IZRAZI v 500 izvodih. So-
pesek nam pričara vtis, da igralci tečejo po produ. Tu v kotu je pisalni stroj in ko direktor narekuje tajnici pismo, se sliši tipkanje. Ko tajnica kliče po tovarni, zasuče številčnico. Hiša ima tudi okoli 4000 magnetofonskih zapiskov, na katerih je, posneto: glas živali, zaviranje in spelje-
Ob Ljubljanici. V ozadju stara Cukrarna
delovali so tudi v natečaju Pionirskega lista Smejte in igrajte se z nami in prejeli nekaj knjižnih nagrad.
Člani literarno-novinarske skupine iz Hrastnika pa so se usmerili v dopisništvo. O delu na šoli so obveščali javnost v posebni rubriki Dela, v Pionirskem listu in v Steklarju.
Ob koncu šolskega leta pa so se Dolani in Hrastničani odpravili na enodnevni izlet v slovensko prestolnico. Skoraj lahko rečemo ekskurzija, saj lahko preberemo iz njihovih beležk mnogo zanimivih odlomkov :
Radijsko in TV hišo smo si ogledovali tri ure. Vtisov je toliko, da je najbolje, če opišem le enega, in to je gluha soba za snemanje radijskih slušnih iger. Hermetično zaprta vrata, stene obložene s stekleno volno, razni pripomočki za snemanje, to so prvi vtisi, ko stopiš v to sobo. V kotu stoji na mizi pisalni stroj, v kotu šipa na katero lahko potrkaš, pesek v zabojih in seveda zvočnik, v katerega govore igralci. Tovariš, ki nas spremlja, nam razlaga: »Ta soba je najbolj akustična v vsej naši hiši. Na stenah vidite nekakšne prizme, v katerih je steklena volna. Ta najbolj duši zvok.« Potem nam zopet kaže na pesek v kotu: »Ta-
vanje avtomobilov, jok dojenčkov, poki pušk in mitraljezov itd. (Zvonko Staut).
Prišli smo do Cukrarne. Obstali smo. Naše oči so se uprle v dolgo in visoko staro poslopje. Stavba že napol razpada. Okna plaho zrejo na tlakovano cesto in zeleno Ljubljanico. Za enim od teh oken sta preživljala svoja študentovska leta Josip Murn — Aleksander in Dragotin Kette. Bila sta velika pesnika in po njuni zgodnji smrti so ostali njuni izreki, čustva, nade, del nju samih, njune pesmi... (Jožica Prekrž-nik).
Občudovali smo čudovito zgradbo arhitekta Plečnika — univerzitetno knjižnico, molčali ob pogledu na rokopise pomembnih književnikov. Upravnik Jaro Dolar nam je pokazal tudi čitalnico, kjer so študentje pridno prebirali razne knjige. Med drugim smo izvedeli, da je dolžina vseh knjižnih polic v univerzitetni knjižnici 17 km. Če bi nekdo dal knjigo samo za dve mesti napačno nazaj na polico, bi bilo bolje, da bi kupili drugo knjigo, kajti tiste po enoletnem iskanju ne bi našli. (Jožica Udovč).
Literarno-no\)inarska skupina bo v naslednjem, šolskem letu svojo dejavnost še razširila.
Fanči Moljk
krajih bili na najboljši zemlji, kolikor je v kraju sploh na voljo; to posebej velja za Prapretno, kjer je bil poskus na zelniku.
V maksimalno ogroženih legah ne more niti najboljša zemlja niti kakršnokoli gnojenje omiliti škodljiv vpliv emisije na pridelke. Tako je v Prapretnem, kjer je bil poskus na najboljši zemlji, znašal pridelek krompirja glede na Dobovec pri zgornjih poskusnih variantah sledeče odstotke: 1. 43%, 2. 56 %fc 3. 44%, 4. 55 %,
5.	56 %, 6. primerjava ni mogoča, ker so bile na poskusni parceli u-gotovljene na gomoljih poškodbe od miši. Vidno je torej, da znaša pridelek v Prapretnem le približno polovico onega v Dobovcu, ki je od emisije relativno manj prizadet.
Na ogroženih površinah je mogoče z agrotehničnimi ukrepi, konkretno z gnojenjem znatno povečati pridelek. V omenjenem o-kolišu gnoje krompirju s hlevskim gnojem, zato je smotrno primerjati le te poskusne variante med seboj. Dodatno gnojenje z industrijskim gnojilom nitrofoskalom v dozah 1000 in 1500 kg/ha je povečalo pridelek v Prapretnem za 150 % (kjer pa je bil kljub relativnemu povečanju še vedno zelo nizek), v Dobovcu za 115 oziroma 124 %, in v Savni peči za 113 oziroma 140 %. Iz teh ugotovitev bi smeli sklepati, da bi bilo kmetovalcem na ogroženih območj.ih zelo priporočlijvo svetovati dodatno uporabo industrijskih gnojil, ker je z njimi vsaj na ne pretirano prizadetih legah mogoče o-militi izpade pridelkov zaradi industrijskih plinov. Seveda velja to le za krompir in druge manj občutljive rastline.
Na podlagi navedenih poskusov je kvantitativno ugotovljena močna stopnja poškodb na rastlinah v Zasavju in tudi zelo močno povečana vsebnost žvepla glede na komparativne vzorce in bistven vpliv poškodb na pridelke. Z dodatnim gnojenjem z rudninskimi gnojili je mogoče vpliv emisije na pridelke omiliti.
O poškodbah na gozdovih pa prihodnjič.
Steklar Šunta Anton pri nabiranju steklene mase
Vsako leto se ob vpisovanju za letovanje v Portorožu in v Bohinju naredi velika gneča. Vsakdo bi šel rad takrat, ko mu naj-
mnenje in mnenje marsikaterega drugega pa je, da bi bilo v prihodnje potrebno urediti okolico, ki še ni taka, kot bi bilo potreb-
Vedno lepši Portorož privablja vsako leto več naših članov na morje
Čeprav na počitnicah, pa vseeno delata
bolj odgovarja. Vsak ima svoje načrte. Eden bi šel rad junija, drugi avgusta, tretjim bi zopet bolj odgovarjalo, ko bo hladneje in podobno. Skratka, vsakdo ima svoje želje in težave. Želje ostanejo, težave pa ■ prenehajo tisti čas, ko se pripeljemo v Portorož, pa naj bo to z avtobusom ali s svojim avtomobilom. Razpoloženje pa je še toliko boljše, če nas pričaka toplo portoroško sonce. Malo slabše je, če te pričakajo debele deževne kaplje. No, vendar tudi to mine, če ne prej, pa ob polni mizi, za katere skrbita servirki Micka in Metka. Tudi hrana je bila sedaj v redu, čeprav se vedno najde kdo, ki mu kaj ne ustreza. Sicer pa se celotno osebje doma v Portorožu trudi, da bi nam kar najbolje ustreglo. Žal se tudi tu najde kdo, ki zahteva več, kot mu je mogoče nuditi. Skratka z bivanjem v Portorožu smo lahko kar zadovoljni. Mogoče bi bilo v prihodnje dobro, če bi se v domu lahko dobile tudi cigarete. Moje
no. Igrišče za balinanje je uničeno. Nič boljše ni kegljišče; slej ali prej pa bomo morali poskrbeti tudi za naše najmlajše, kajti v vsaki izmeni je zelo veliko število otrok. Zato mislim, da bi bilo potrebno zgraditi manjši prostor, kjer bi tudi naši malčki našli svoj košček zabave.
Predstavljamo vam ekipo strežnega osebja v portoroškem domu, katera je skrbela za dobro počutje naših počitničarjev. V prvi vrsti: Umek Milica, glavna kuharica, Darink Štefka, Lipar yeronika, Ornik Marija. Upravnik doma Barič Jože, Pivec Marjeta in tajnik sindikata Dremel Karli
Ni moj namen samo kritizirati, ker je kot sem že omenil prej, vse kolikor toliko v redu. To so samo želje, kako izboljšati in napraviti bivanje v Portorožu še ugodnejše, kajti moramo se zavedati, da pri izbiri lokacije nismo imeli srečne roke in da je marsikomu v napoto dolgo pešačenje do morja in nazaj. Vsi pa tudi nimajo avtomobilov, pa tudi če bi jih imeli, jih ne bi imeli kje parkirati.
Ob koncu bi rad omenil, da bodo želje marsikoga od nas le naletele na razumevanje pri odgovornih organih. Jože Premec
DOPISUJTE V
STEKLARJA
KAUZER SANDI — šofer
1.	Nekaj osebnih podatkov?
Rodil sem se 16. oktobra 1934
v Novem mestu. Prva otroška leta sem preživel v Šentjanžu na Dolenjskem. S pričetkom II. svetovne vojne se je naša družina vrnila v Hrastnik od koder so sicer bili moji starši. Po končani osnovni šoli 1948, sem se zaposlil v Steklarni kot ključavničarski vajenec in se tudi izučil. Kjučavničarsko delo sem opravljal do leta 1958, ko sem opravil izpit za poklicnega voznika, kar sem še danes.
2.	Šoferski poklic zahteva celega človeka. Kako prenašaš; nič alkohola, vedno spočit in podobno?
Res je to precej zahteven poklic. Marsikdaj se je treba odreči kakšni dobri kapljici in iti kakšno uro prej v posteljo. Vendar, če človek ljubi svoj poklic in ga z veseljem opravlja, potem vse potrpi.
3.	Zakaj si se odločil za šoferski poklic?
Mislim, da sem že predhodno povedal. Enostavno, to delo me veseli.
4.	Imate šoferji v podjetju svoje pravo mesto, ste za svoje delo ustrezno stimulirani?
Po mojem mnenju šoferji v našem podjetju- nismo dovolj stimulirani za delo, ki ga opravljamo. Pri tem je treba upoštevati vedno večji promet na cestah, naraščanje števila nesreč in podobno. Zato mislim, da delovno mesto šoferja ni pravilno ocenjeno v primerjavi z drugimi VK delovnimi mesti v našem podjetju.
5.	Kakšne težave se najpogosteje pojavljajo v šoferskem poklicu in kako prenašate šoferji parolo: na cesti nisi sam?
Težav je več. A če opravljaš poklic z veseljem se marsikaj prenese, vendar so težave, mimo katerih ne moremo. Na primer: neredna prehrana, vremenske neprilike, nedoločen delovnik, a naj-
huje je, če pride do okvare ha cesti. Zato je dolžnost nas voznikov, da drug drugemu pomagamo in spoštujemo vse udeležence v cestnem prometu.
6.	Čeprav si šofer, si verjetno dobro obveščen o stanju podjetja v sedanjem gospodarskem položaju?
Kljub temu, da sem precej odsoten iz podjetja, se zanimam za poročila, ki jih dobijo delovne enote, pa tudi za ostala poročila našega »Steklarja« nisem gluh.
7.	Zelje in načrti, službeno in privatno?
Želja nas vseh šoferjev v podjetju je, da bi prišli čimpreje do garaž. Na ta način bi se naši avtomobili ohranili in s tem dlje časa služili svojemu namenu. Sam pa si želim, da bi svoje delo o-pravljal še naprej brez nezgod, ter s tem prispeval še večji delež za skupnost. Privatno pa dosti zdravja in razumevanja tako doma, kot zunaj doma.
Sandi, prav lepa hvala za pogovor. Želim ti mnogo zdravja, razumevanja, čim manj okvar ter srečno vožnjo.
Kobilarna Lipica
Že dolgo je bila moja največja želja, da bi odšla v Lipico in od blizu videla slovite lipicance. Ta želja se mi je tudi uresničila, ko me je stric povabil s seboj. Komaj sem čakala sobote, da smo se odpeljali.
Po treh urah vožnje smo prispeli v Lipico. Lipica je zibelka vseh lipicancev na svetu. Leži tik ob jugoslovansko-italijanski meji, enast kilometrov severovzhodno od Trsta, v značilnem kraškem okolju in med mogočnimi lfpa-mi, ki kljubujejo kraškim burjam.
Zelo me je zanimala zgodovina tega znamenitega kraja in z zanimanjem sem poslušala vodiča, ki nas je vodil po kobilarni.
Leta 1850 je kobilarno ustanovil nadvojvoda Karel, sin cesarja Ferdinanda. Posestvo Lipico je kupil kot regent Primorske od tržaškega škofa. Kupil je andaluzijske žrebce in kobile, ki jih je križal z domačim kraškim konjem. Njihove dobre lastnosti so bile že dolgo znane. Več sto let so te pasme načrtno križali in dobili pretežno belo pasmo, ki je danes znana kot lipicanska.
Ta kobilarna se je v času vojn večkrat selila. Nazadnje se je selila 1943 leta v Hostinec v Češkoslovaško. Po drugi svetovni vojni pa so kobilarno v Hostincu razdelili na tri dele. Del je dobila Avstrija, del Italija in del Jugoslavija in ta del se je vrnil v rojstni kraj Lipico.
Danes ima Lipica šest moških rodov in šestnajst rodov kobil. Vstopili smo v hlev in zagledali čudovite konje. Že na prvi pogled sem opazila, da zelo skrbijo zanje, dlako so imeli skrbno očiščeno in hlev je bil zelo čist.
Vodič nam je povedal, da je lipicanec zelo uporaben konj, ki ima mnogo odlik. Odličen je za jahanje, uporaben za poljsko delo, lahko vprego in neprekosljiv pri dresurnem jahanju.
V Lipici je gostom na voljo hotel Maestoso s 175 ležišči, kraj pa ima idealno lego in je primeren za letni oddih.
Čudovitih lipicancev se kar nisem mogla nagledati, kmalu pa smo se poslovili od Lipice in se zadovoljni ter polni lepih vtisov vrnili domov.
Jasna Kosm Literarno-novinarski krožek Hrastnik — Podkraj 91
TEČAJ ORGANIZATORJEV REKREACIJE
Na predlog predsedstva sindikata in po sklepu poslovnega odbora, sem bil od 24. 7. do 2. 8. 1972 na tečaju za organizatorje rekreacije v podjetjih. Pobudnik in organizator tečaja je bil Partizan Slovenije v sodelovanju z Visoko šolo za telesno kulturo. Predno bi nadaljeval, moram povedati nekaj o ambientu, v katerem se je tečaj odvijal. Mislim, da organizatorji res niso mogli najti boljšega mesta. V Mozirju ima Partizan Slovenije že dalj časa svojo tako imenovano »Gozdno šolo«. To je kompleks objektov za bivanje, obdanih s športnimi igrišči in pripomočki sredi gozda in na bregu reke Savinje. Lahko rečemo, da je to kar majhen rekreacijski center. Posebno draž temu centru — šoli, pa da podoba dveh taborov s šotori. V enem izmed njih smo bili tudi mi nameščeni. Spanje pod šotori pa je še toliko bolj prijetno, če je to na svežem in čistem zraku. Sam tečaj je sestavljen iz dveh delov. Prvi, katerega smo končali, ie imel 62 ur, drugi, ki bo predvidoma konec januarja prihodnje, leto, pa bo imel 42 ur predavanj in prakse. Po končanem drugem delu tečaja bodo izpiti. Tečajniki dobimo po uspešno opravljenem
ŠPORTNA REK^EAGIJA
piše Premec naziv ^organizator rekre-
izpitu acije«.
Sam učni načrt je izredno napet, saj vsebuje kar po 7—8 ur predavanj dnevno. Program je sicer v redu, vendar smo imeli tečajniki pripombo, da je premalo življenjski, se pravi, da je premalo povezan z dejanskim stanjem, ki vlada ta čas v naših podjetjih in ustanovah.
Učni program v prvem delu:
—	Teorija in metodika
športne rekreacije	14	ur
—	Teoretične osnove
telesne vadbe	4	ure
—	Športna medicina	6	ur
—	Praktično gradivo s
teoretičnim osnovami posameznih zvrsti	38	ur
Danes ni moj namen pisati o posameznih predmetih — poglavjih, ki smo jih obravnavali na tečaju. To je preobširno gradivo in bi v eni številki našega glasila ne bilo dovolj prostora. Zato je moj namen, da spregovorim besedo dve o sami potrebi rekreacije in o posameznih oblikah rekreacije.
Sami živimo na takem področju, kjer so za rekreacijo zelo primèr-
Jože
ni izleti na naše bližnje izletniške točke. To pa predvsem zaradi velike količine onesnaženega zraka v naši dolini. Vendar bi rad pripomnil: in da se ne bi končali, po naši stari »dobri« navadi, s preveč polnimi želodci in majavimi koleni. Zato je drobo, da se na krajše izlete odpravimo peš. Prihodnje leto bomo organizirali izlete v okviru tekmovanja za »Srebrni čeveljček«. Da bi osvojili to značko, moramo v enem letu v etapah prehoditi 100 km. Druga oblika rekreacije, kjer lahko vsak sam sebe kontrolira, je TRIM karton, katere smo podelili v začetku leta in katere, upamo, da lastniki izpolnjujejo. Nadalje smo v rekreacijske namene postavili TRIM steze, katerih pa je žal zaenkrat v Sloveniji bolj malo, saj mislim, da jih je vsega skupaj okrog šest. Za nas je najbližja celjska. Naš namen je, da organiziramo izlete prav na to stezo. Nadaljnja oblika rekreacije so TRIM kabineti, kateri pa
za sedaj še niso v serijski izdelavi. Pri nas je najbolj znan tak kabinet pod naslovom: »Zlati klub«, ki je v spodnjih prostorih hale Tivoli.
No, in ne nazadnje je' ena od oblik, ki je za näs še najbolj- pristopna, tudi tekmovanje v okviru sindikalnih športnih iger. Tu sem prepričan, da se da še največ narediti, posebno še, če imajo te igre čisti rekreacijski namen in potekajo v lastnem podjetju. Seveda pa so priporočljiva tudi srečanja z drugimi kolektivi, ki imajo tudi svojo draž.
Seveda je še dosti drugih oblik rekreacije, o katerih bom spregovoril kdaj pozneje ali pa v eni prihodnjih številk našega glasila. Rekreacije ni težko organizirati, težje je ljudi pritegniti in jim dokazati, da je to edino njim v korist. Da bi to dosegli, je potrebno, da v našem podjetju čim-prej dobimo človeka, ki se bo u-kvarjal samo s to zadevo.
Naš odbor bo pričel v jesenskih mesecih z medobratnimi športnimi igrami, kot so tekmovanja v malem nogometu, kegljanju, namiznem tenisu in odbojki. Mislim, da bo odbojka zaživela z dograditvijo novega odbojkarskega igrišča za Savo.
PRIPRAVE POTEKAJO PO PROGRAMU
RAZPORED TEKEM V NOGOMETNI PODZVEZI LJERLJANA
za tekmovalno leto 1972/73. Po Krim : Grosuplje istem razporedu igrajo tudi Dob : Sava
mladinska moštva.
1.	kolo 3. 9. 1972 Dob : Hrastnik Rakek : Krim Elan : Domžale Cement : B. Krajina Kamnik : Ihan Sava : Grosuplje
2.	kolo 10 9. 1972 Hrastnik : Grosuplje Ihan : Sava
B. Krajina : Kamnik Domžale : Cement Krim : Elan Dob : Rakek
3.	kolo 17. 9. 1972 Rakek : Hrastnik Elan : Dob Cement : Krim Kamnik : Domžale Sava : B. Krajina Grosuplje : Ihan
4.	kolo 24. 9. 1972 Hrastnik : Ihan
B. Krajina : Grosuplje Domžale : Sava Krim : Kamnik Dob : Cement Rakek : Elan
5.	kolo 1. 10. 1972 Elan : Hrastnik Cement : Rakek Kamnik : Dob Sava : Krim Grosuplje : Domžale Ihan : B. Krajina
6.	kolo 8. 10. 1972 Hrastnik : B. Krajina Domžale : Ihan
Rakek : Kamnik Elan : Cement
7.	kolo 15. 10. 1972
Cement : Hrastnik Kamnik : Elan Sava : Rakek Grosuplje : Dob Ihan : Krim B. Krajina : Domžale
8.	kolo 22. 10. 1972
Hrastnik : Domžale Krim : B. Krajina Dob : Ihan Rakek : Grosuplje Elan : Sava Cement : Kamnik
9.	kolo 29. 10. 1972
Kamnik : Hrastnik Sava : Cement Grosuplje : Elan Ihan : Rakek Domžale : Krim B. Krajina : Dob
10.	kolo S. 11. 1972
Hrastnik : Krim Dob : Domžale Rakek : B. Krajina Elan : Ihan Cement : Grosuplje Kamnik : Sava
11.	kolo 12. 11. 1972
Sava : Hrastnik Grosuplje : Kamnik Ihan : Cement B. Krajina : Elan Domžale : Rakek Krim : Domžale
Rokometašice »Steklarja« se pripravljajo na prvenstveno sezono 1972/73 že več kot mesec dni. Vse priprave so potekale na domačem igrišču, ker pač ni bilo sredstev za priprave kje drugje. Večina slovenskih ligašev je bila na večdnevnih pripravah v drugih krajih, kar jim vsekakor daje določeno prednost.
Pod vodstvom trenerja Dornika skoraj vsak dan trenirajo vse igralke, ki so nastopale v pretekli sezoni. Priprave so pokazale, da je ekipa dokaj solidno pripravljena in se bo borila za prvo mesto v republiški ligi.
V okviru priprav bodo rokometašice odigrale šest prijateljskih tekem. Do časa poročanja so odigrale že dve. Nekompletna ekipa

zato
peš 100 km v etapah
za značko
SREBRNI
ČEVELJČEK
Naslov: (ime in priimek, kraj, ulica)
je po dežju v Brežicah premagala istoimenskega drugoligaša s 7:6, na domačem igrišču pa konkurenta za prvo mesto »Gorenje« iz Velenja z rezultatom 16:12.
Ugotovimo lahko tudi, da se je med vrste deklet vrnila disciplina, da so dokaj marljive na treningih, še prav posebno razveseljivo pa je dejstvo, da z vso intenzivnostjo ponovno trenira Dor-nikova. Za prvo ekipo bo v naslednji sezoni nastopilo tudi nekaj mladink, ki so že registrirane in imajo že pravico nastopa.
Mladinska ekipa pa bo ponovno nastopala v zasavski ligi.
ROKOMETAŠI SE PRIPRAVLJAJO NA PETEROBOJ
V okviru priprav na športni peteroboj v Ljubljani so se pričele pod vodstvom trenerja in igralca Dornika priprave naše sindikalne moške rokometne ekipe. Do časa poročanja je bila že odigrana prva trening tekma med Notranjim obratom in Delavnicami. Ta tekma naj bi v prvi vrsti pomagala trenerju Dorniku, da bo lahko sestavil ekipo za nastopanje v Ljubljani.
Zmagala je ekipa Delavnic z rezultatom 41:25.
Ekipi sta nastopali v naslednjih postavah :
DELAVNICE: Podlunšek, Koritnik 8, Dornik 13, Špitaler 2, Bla-gotinjšek 6, Drugovič 7, Debelak 1, Kotnik 4.
NOTRANJI OBRAT: Dolinšek 1, Jejakovič 2, Vidmar 1, Kaše 6, Jazbinšek 1, Brunček 7, Delpin 1, Orsag, Vidergar 6.
Rokometaši na lanskoletnem tekmovanju
Lanskoletna ekipa v odbojki, slikana v Kranju
Letošnji športni peteroboj gu-marjev, steklarjev in železarjev bo v nedeljo, 10. septembra 1972 v Ljubljani. Organizator letošnjih tekmovanj je Litostroj Ljubljana. Vsa tekmovanja bodo na športnih igriščih »Ilirije«. Kot vsako leto, bodo tudi letos na tem tekmovanju nastopili športniki Železarne iz Jesenic, Save iz Kranja, Ferralita iz Žalca, Steklarne iz Hrastnika in domačini, to je Litostroja iz Ljubljane.
Naš kolektiv bo zastopalo okrog 50 športnikov in športnic v naslednjih panogah: 6-članska eki-
pa kegljačev se bo pomerila v borbenih partijah, 8 odbojkašev, dva igralca namiznega tenisa in dve igralki iste discipline, 4 šahisti, 12 rokometašev, 3 strelci in 3 strelke ter 5 članov orientacijskega pohoda (ekipo sestavljajo 3 tekmovalci in 2 tekmovalki).
V zadnjih letih so naši športniki dosegli na tem tekmovanju z redkimi izjemami sorazmerno skromne rezultate in uvrstitve, verjetno pa je, da letos ne bo mnogo bolje.
Vse to pa je posledica vse premalo razgibane rekreativne dejav-
Rekreacija —potreba in nujnost
Športna in druga rekreativna dejavnost je v svetu, kakor tudi v nekaterih naših večjih podjetjih spričo načina življenja de-iovnega človeka postala potreba in nujnost. V nekaterih državah so to dejavnost upeljali celo med delovnim časom, v nekaterih naših podjetjih pa je rekreativna dejavnost sestavni del »proizvodnje«, to pomeni, da je športna in druga rekreativna dejavnost sistematično s samoupravnimi akti regulirana.
Če bi si postavili vprašanje, zakaj v nekaterih kapitalističnih in tudi socialističnih državah ali podjetjih posvečajo toliko pozornosti tej dejavnosti, bi verjetno kaj lahko našli odgovor. Človeški organizem ob tem tempu in načinu življenja izredno hitro slabi, kar zmanjšuje tudi storilnost in voljo do dela, slabša zdravje, kar obenem povečuje tudi število obolenj in v zvezi s tem večjo odsotnost delavcev od dela. Vse to je motoviraio nekatere, da za delavce v prostem času organizirajo raznovrstno rekreativno dejavnost, le-to pa se je pokazalo, da prinaša korist delodajalcu — kolektivu in na drugi strani še posebno posameznikom.
Iz nekaterih podatkov je razvidno, da je rekreativna dejavnost dobro razvita, ali vsaj zadovolju-
je povprečnim normam takrat, če se najmanj 8—10 % zaposlenih permanentno ukvarja (vsak dan) z neko dejavnostjo. Lepa rešitev in spodbuda za to je nedavna uvedba TRIMA, ki pa žal, pri nas ni naletel na najbolj plodna tla. Če bi vse to prenesli na stanje- v našem kolektivu, kjer živimo že v tako izredno težkih po-pogojih in zdravju škodljivih, lahko ugotovimo, da je ta dejavnost popolnoma zanemarjena. Da ne bi bilo zamere, moram takoj napisati, da nekaj tekmovanj letno še zdaleč ni rekreacija.
Ta problem je potrebno gledati pri nas iz več aspektov.
V prvi vrsti nimamo zadovoljivih kadrov, z redkimi izjemami; ki bi bili pripravljeni prostovoljno delati na tem področju. Obstoječi kadri delajo stihijsko, samoiniciativno, organizirajo le nekaj tekem, kar pa v končni fazi človeku več škoduje kakor koristi, kar lahko potrde tisti, ki so po določeni tekmi popolnoma izmučeni, nekateri pa celo poškodovani.
In rešitev: V prvi vrsti bi morali v našem kolektivu po zgledu neštetih delovnih in drugih organizacij v Sloveniji in tudi drugod s samoupravnimi akti o-predeliti to dejavnost, jo uvrstiti
(Dalje na 10. strani)
nosti skozi vse leto na eni strani, na drugi strani pa se ekipe premalo pripravljajo pred tekmovanjem. Tako se je dogajalo, da so odpotovale nekatere ekipe na tekmovanje popolnoma nepripravljene, ali pa nekompletne. Tudi letos ni mnogo boljše, tako da ni upati na mnogo boljše rezultate kot prejšnja leta. V precejšnji meri so za takšno stanje krivi nekateri vodje posameznih panog, pa tudi neresnost samih igralcev, v nekaterih primerih pa celo slaba organizacija. Vsi, ki bodo odpotovali na peteroboj, bi se morali zavedati, da tokrat ne tekmujejo za sebe, temveč da zastopajo svoj kolektiv in se tako čim častneje boriti za čim boljše u-vrstitve. Res je, da ta peteroboj nima samo športnega namena,
temveč je namenjen tudi zbliževanju delavcev-športnikov vseh nastopajočih, toda vseeno nam ne bi smeli biti povsem v ozadju športni rezultati.
V zadnjih letih so igre pokazale, da je takšno srečanje potrebno in tudi svojevrstno, saj se srečajo delavci in delavke iz povsem različnih proizvodnih panog. Predlog za ustanovitev takšnih iger smo dali prav pri nas, zato moramo te igre še toliko bolj negovati, saj smo bili tudi njihov prvi prireditelj, v naslednjem letu pa bodo igrišča v Hrastniku ponovno prizorišče peteroboja. Tipamo, da bodo tekmovalci in tekmovalke nastopali z vso prizadevnostjo in resnostjo in jim želimo mnogo športne sreče.
Strgaršek Janez
Tudi namizni tenis je panoga v peteroboju
Strelci so bili v Kranju odlični. Kako bo letos v Ljubljani?
Sportivi peteroboj bo io. septembra v Ljubljani
Spoštovani urednik!
Zopet se vam oglašam iz Škofje Loke, kjer služim vojaški rok. Sedaj sem že star vojak in je že malo boljše. Vsak mesec komaj čakam, da dobim »Steklarja«, da ga znova malo pogledam in pre-čitam zanimivosti iz našega podjetja.
Želo lepo pozdravljam strugar-sko cizelersko delavnico. Prosim vas, da mi pošiljate »Steklarja« na moj novi naslov.
Pozdravlja vas tudi Barič Karl.
Štiher Robert
V.	P. 1098/30-C 64220 Škofja Loka
Robi, zdravo!
Lepo je, da si se mi znova oglasil in da nisi pozabil na naše podjetje. Upam, da ti je »Steklar« všeč in da ga prečitaš v celoti in ' ne samo malo, kot si napisal. Seveda pa verjamem, da najprej prečitaš stvari, ki te najbolj zanimajo. Seveda ti bom »Steklarja« z veseljem pošiljal na tvoj novi naslov. V imenu strugarsko cizelerske delavnice pa se ti lepo zahvaljujem za pozdrave. Tudi jaz te lepo pozdravljam, pozdravi pa tudi Barič Karla. U-pam, da se mi boš spet kmalu javil.
Urednik
Tovariš urednik!
Lepe in tovariške pozdrave pošiljam vam in celotnemu steklarskemu kolektivu iz Čapljine. Sedaj sem že napravil šoferski izpit in sem postavljen kot instruktor drugim bodočim šoferjem. Tudi na vojaško suknjo in hrano sem se že privadil, tako da mi je vsak dan lepše in zanimivejše. Se vedno pa se rad spominjam svojih tovarišev iz notranjega obrata in ker me zelo zanimajo delò in produktivnost ter uspehi našega podjetja, bi vas prosil, da mi redno vsak mesec pošiljate Steklarja. Še enkrat pozdravljam celoten kolektiv in se vam za Steklarja že vnaprej zahvaljujem.
Jamšek Mirko V. P. 2469/2-E 79400 ČAPLJINA
Mirko!
Lepo se ti zahvaljujem za obširno pismo, ki si mi ga pisal, čeprav sem moral nanj čakati skoraj dva meseca, kolikor je preteklo od kar si se zadnjic javil. Vidim, da si se kar dobro prilagodil vojaškemu življenju in da ti vojska ne dela preveč skrbi in neprijetnih ur.
Upam, da se boš še kaj oglasil in mi sporočil, če prejemaš Steklarja.
Urednik
Dragi urednik!
V začetku mojega pisanja vas prav lepo pozdravljam in to iz Kumanovega, kamor sem prišel v prekomando. Tukaj sedaj služim
rok kot »snabdevač«. Prosil bi vas, da bi mi Steklarja pošiljali na novi naslov, obenem pa pozdravljam vse delavce kolektiva Steklarne, posebno pa delavnico Jeran Ignaca.
Vojak Keiner Franc V. P. 5887/33 91300 KUMANOVO
Najprej se ti lepo zahvaljujem za pozdrave iz Kumanovega. Tudi tvoj novi naslov sem si zabeležil, da ti bom lahko vsak mesec poslal izvod Steklarja. Piši še kaj. Pozdravlja te
Urednik
Tovariš urednik!
Zopet se vam oglašam iz Banja Luke in vam sporočam, da redno prejemam vaš list, ker pa grem
6.	avgusta v Mostar, bi vas prosil, da bi mi Steklarja pošiljali na moj novi naslov. Vse skupaj lepo pozdravljam.
Strniša Marjan V. P. 3763/2 79002 MOSTAR
Zdravo Marjan!
Lepo se ti zahvaljujem za lepo razglednico Banja Luke in za pozdrave, ki si nam jih poslal. Obljubljam ti, da ti bom tudi na tvoj novi naslov v Mostar prav tako redno pošiljal Steklarja kot doslej.
Pozdravlja te
Urednik
Dragi urednik!
Po dolgem času se ti zopet oglašam in te prav lepo pozdravljam. Zahvaljujem se ti za Steklarja, katerega redno dobivam in ga z veseljem prebiram, sedaj pa te prosim, da mi ga pošiljaš na moj novi naslov. Lepo pozdravljam vse člane kolektiva, posebno pa še delavce v strugarsko cizelarski delavnici.
Desetar Gornik Slavko V. P. 1298/22 61385 Nova vas pri Rakeku
»
V svojem in v imenu tvojih sodelavcev in prijateljev te lepo pozdravljam in se ti zahvaljujem za lepo razglednico. Steklarja boš tudi na nov naslov redno prejemal, vendar se še kaj oglasi.
Urednik
Spoštovani urednik!
Danes se vam javljam prvič in seveda vse člane kolektiva lepo pozdravljam. Vojaški rok služim v Postojni, kraju, ki je svetovno znan po svoji čudoviti jami. Seveda pa bi vas prosil, da bi mi pošiljali naš list Steklar. Za uslugo se vam že vnaprej lepo zahvaljujem.
Vojak Volaj Boris V. P. 3672/8 66230 POSTOJNA
Upam, da si se že navadil na vojaško kuhinjo in disciplino in da ti. dnevi, prav tako hitro tečejo kot nam tukaj v tovarni. Tudi jaz tebe lepo pozdravljam in ti obljubljam, da boš časopis Steklar redno prejemal.
Urednik
Tovariš urednik!
Oglašam se vam iz Mostarja, kjer služim vojaški rok. Pozdravljam, vse svoje sodelavce, posebno
pa mojstra Grum Pepita. Prosil bi vas, da mi pošljete Steklarja, da bom vedno seznanjen o vseh dogodkih v podjetju.
Vojak Rancinger Zdravko V. P. 9084/5 79002 MOSTAR
Lepo, da si se spomnil na nas, tvoje sodelavce in se nam javil in se ti za to lepo zahvaljujem. Steklarja boš redno prejemal, ti pa se še kaj oglasi.
Urednik
REKREACIJA - P0TRERA \IJ\0ST
(Nadaljevanje z 9. strani)
v organizacijsko shemo podjetja, ji dati kadre, pristojnosti in finance. O tem se je že večkrat razpravljalo na sejah sindikata, kakor tudi na konferencah sindikata, vendar besede še niso dejanja. Morda se kdo boji stroškov, ìe-ta pa živi v precejšnji zmoti. V prvem momentu bi to dejansko bil strošek, ki pa bi ob sistematičnem delu vračal glavnico z velikimi obrestmi. Za zdravo rekreacijo in to v pravem smislu, pa verjetno ne bi smeli niti pomisliti na finančna sredstva. Finančna sredstva so tako drugi problem.
Kot tretje pa bi bilo potrebno navesti, da kljub precejšnjemu prizadevanju posameznikov in manj samoupravnih organov in drugih činiteljev, še vedno nimamo v okviru tovarne zadovoljivih rekreacijskih objektov. Večkrat slišimo, da tu in tam odpirajo TRIM steze, da v sklopu tovarne grade zaprti bazen itd. In kaj je bilo v tem pogledu storjenega za našega delavca in delavko. Športni objekti za Savo, pa če hočete oba počitniška doma v poletnih mesecih in tudi Planinski dom v Gorah, ne zadostujejo za spontano in permanentno rekreacijo. Če bi navajali številke, koliko članov kolektiva direktno in koliko časa letno uporabljajo objekte, bi vsekakor ugotovili, da je to mnogo premalo. To verjetno pomeni, da so že obstoječi objekti premalo izkoriščeni. Izkoriščenost teh objektov pa že sodi v organizirano rekreativno dejavnost.
Če se ozremo zgolj na športno rekreacijo, lahko ugotovimo, da nam obstoječi objekti, z malenkostno izjemo kegljišča, ne omogočajo prave rekreacije. Enkratna in nekajkratna nogometna tekma še ni rekreacija, aktivno^ gojenje rokometa tridesetih ali še manj deklet tudi ne, tekmovanje 20 kegljačev tudi ne, enkratni peteroboj tudi ne, stihijsko organiziranje občinskih športnih iger je celo v nasprotju s pravo rekreacijo itd. Namesto da se pomikamo v pozitivno smer naprej, celo nazadujemo. Pred časom je bilo na tapeti, da bi uvedli delovno mesto poklicnega rekreatorja. Ustavilo se je pri zasedbi in oceni tega delovnega mesta. In zakaj tako? Menim, da prav zaradi tega, ker se lahko tisti, ki imajo besedo, tukaj' izostane samoupravljanje, s svojimi železnimi konjički vsaj ob sobotah in nedeljah odpeljejo v določena rekreacijska središča, pa tudi teh ni veliko, ostali pa po stari navadi ob kozarčku vdihavajo gostilniški smrad, ali v najboljšem primeru
naše »čudovito ozračje«. Sramota! Čigava?
Za konec pa bi rad napisal, kako si predstavljam v okviru možnosti vsaj delno dobro organizirano rekreativno dejavnost. Morda tudi moja zamisel ni najboljša, ker nisem strokovnjak na tem področju, videl pa sem kako imajo to organizirano npr. v Železarni Jesenice, vem kaj imajo v Steklarni Pančevo, pred menoj je bilo že tudi nekaj strokovne in poljubne literature.
Ta primer, oziroma tovrstno dejavnost članov kolektiva bi morali v prvi vrsti obravnavati in v samoupravnih aktih organizacijsko in finančno opredeliti samoupravni organi. Kdaj? Če bi takoj, bi bilo že pozno!
S tem bi rekreativna dejavnost dobila v sklopu proizvodnje svoje mesto, svoje mesto v letnem proizvodnem planu, obenem pa tudi finančnem. Poleg organizacijske strukture bi bilo potrebno v tej službi takoj pristopiti k načrtni izdelavi kratkoročnih in dolgoročnih planov in programov konkretne rekreativne dejavnosti, na drugi strani pa v okviru možnosti tudi plan vzdrževanja in gradnje rekreacijskih objektov. Pri tem vsekakor ni mišljeno samo na športne, temveč tudi na druge objekte. Pri vsem tem bi bil vsekakor najbolj pomemben konkreten program rekreativne dejavnosti. Želim navesti samo nekaj takih nalog: na področju športne rekreacije bi morali gojiti določene športe permanentno skozi vse leto in to vsekakor na osnovi načina življenja delovnega človeka in njegovih želja; na drugi strani organizirati masovne izlete v naravo (npr. izlet z avtobusi na Kočevsko, nato pešačenje do Baze 20, več ur rekreativnega kegljanja tedensko itd.). Skratka, na tem področju je mnogo oblik, s čimer pa naj bi se ukvarjala načrtno skupina ljudi, ki bi delala v »rekreacijski službi«, kjer imajo ponekod naslednje kadre: več strokovnjakov s področja rekreacije, ki so končali Visoko šolo za telesno kulturo in specializirali rekreacijo, nekaj dobrih organizatorjev, psihologe ter ne nazadnje tudi zdravnika.
S tem člankom ni bil namen negirati dela komisije za rekreacijo in šport pri osnovni organizaciji sindikata, temveč jim še pomagati. Zdajšnja oblika ne zadostuje in tudi premalo sredstev je namenjenih za pravilno vodenje rekreacije. V navedeni komisiji delajo ljudje samoiniciativno in amatersko. Takšne oblike pa ne zadostujejo več.
In nazadnje, ali ni naša prva skrb, skrb za človeka!
Strgaršek Janez
Upokojeni sta bili
Res malo je delavk, zaposlenih v Steklarni Hrastnik, ki dočakajo polno upokojitev. Vzrok temu je naporno triizmensko delo in do nedavnega še slabi pogoji dela, tako nam povedo delavke, ki

odhajajo v zasluženi pokoj po dolgoletnem delu v našem kolektivu.
Šolsko športno društvo Mladost
Na OS NH »Rajko« Hrastnik spada športno društvo Mladost med najaktivnejše dejavnosti iz-venšolskega dela. Pionirji in mladinci v raznih športnih panogah tako zdravo izkoriščajo svoj prosti čas. Organizirano vodijo tudi tekmovanje za najboljšega športnika — športnico leta in najboljši športni razred na šoli.
Poglejmo si nekaj uspehov posameznih športnih panog v letošnjem šolskem letu:
ATLETIKA — Dekleta so v Zasavju prva, na republiškem finalu pa so dosegla drugo mesto z 934 točkami, fantje pa tretje mesto z 814 točkami.
SMUČANJE v Zasavju ' ni »doma«, zato je letošnja udeležba na republiškem finalu posebno razveseljiva.
KOŠARKA — Na zasavskem prvenstvu so dosegli fantje III. mesto, dekleta pa II. Nastopali so v zasavski podzvezi — zimski ligi.
ROKOMET — Tudi tu so se u-dejstvovali v zasavski podzvezi in zimski ligi kot ekipa Steklarja »B« in zasedli II. mesto.
STRELCI — Organizirali so medrazredna tekmovanja.
TABORNIKI — Pridno so vadili taborniške veščine in se na orientacijskem pohodu na. Kalu
28.	maja dobro izkazali.
PLANINCI — Napravili so nekaj izletov v okoliške hribe. Pripravljajo se na daljše ture.
GIMNASTIKA — Dekleta in fantje so dosegli v Zasavju I. mesto. Udeležili so se tudi področnega tekmovanja v Celju. Množični šport na naših šolah bo treba podpirati, da bo lahko uspešno deloval in zajel še večje število aktivnih športnikov.
Ponovno smo se poslovili od delavke, ki je 35 let delala vestno in predano v našem kolektivu, to je naša kontrolorka steklenih izdelkov tov. MOŽIC OLGA.
V kolektivu se je zaposlila 1937. leta in mu je vsa leta zvesto služila. V vseh letih dela ni enkrat neopravičeno izostala od dela. Večina svojih let je delovala kot vezalka — pakirala je steklene izdelke. Do pred leti, ko so še vezalke samostojno pakirale po normi, beležimo, da je vedno bila med najboljšimi, ki so presegale svoje delovne učinke. Tudi sedaj, zadnja leta njenega dela, lahko rečemo, da je bila vseskozi vestna delavka, ki je z vso odgovornostjo opravljala svoje delo.
Za njeno prizadevanje je bila tudi proglašena za udarnico in bila dvakrat nagrajena. Prav gotovo je to odraz njenega dela v kolektivu, ljubezni do podjetja in njenega osebnega veselja do dela. Med delavkami je bila vedno priljubljena in je skušala po svojih močeh pomagati sodelavkam, predvsem mlajšim pri delu.
Želimo ji, da bi jesen svojega življenja preživela v zdravju in zadovoljstvu v krogu svoje družine in da bi nas večkrat obiskovala in videla, kako kolektiv sedaj dela in se razvija.
I
t
Dne 10. avgusta je bila starostno upokojena tov. MATKO DRAGICA, zaposlena kot kontrolorka steklenih izdelkov v slikal-nici. Tov. Matko se je upokojila z 20 leti delovne dobe. Ko smo se pogovarjali z njo na delovnem mestu, ko je še delala, je vedno imela željo, da bi bila vsaj toliko
zdrava, da bi še nekaj let opravljala svoje delo. Kljub njeni volji in globoki želji, tega ni zmogla. Bolezen je prenašala iz meseca v mesec, trudila se je, ali vendar ni šlo in danes lahko samo rečemo, hvala vam za trud in še mnoga leta v zasluženem pokoju.
Tov. Matko ima dvajset let delovne dobe in večina v kontroli stekla, kjer smo jo vsi poznali kot pridno in vestno delavko. Imela je do predpostavljenih in sodelavk vedno lep in tovariški odnos. Kaj naj želimo ob slovesu — sigurno samo več zdravja, da bi še dolga leta v krogu svoje družine obujala spomine na nas sodelavce, na delo, ki ga je vedno z veseljem opravljala.
IGNACU V SPOMIN
V jutranji uri 21. avgusta nas je presunila novica, da je v bolnici Trbovlje podlegel operaciji naš sodelavec steklar-pihalec IGNAC UCESANEK. Novica je bila še toliko bolj razburljiva, saj je bil v petek 18. avgusta še v službi, vesel in poln humorja, kljub težki bolezni, ki ga je počasi toda trdovratno uničevala.
Tovariš Ignac se je rodil 14. januarja 1924. Po končani osnovni
šoli se je zaposlil v steklarni Hrastnik 1. julija 1938 kot odna-šalec stekla. Veselje do steklarskega poklica mu je pomagalo, da je pri delu hitro napredoval. Bil je miren, discipliniran in priljubljen pri svojih nadrejenih in sodelavcih. Bolezen pa tudi njemu ni prizanašala. Težko delo steklarja ga je v letu 1969 tako izčrpala, da je bil ocenjen za invalida III. kategorije. Upali smo, da se bo na novem delovnem mestu v brusilnici njegovo zdravstveno stanje izboljšalo. Tudi lažje delo ni več pomagalo.
Ignac se je vključil takoj po osvoboditvi tudi v kulturno-pro-svetno delo. Veselje do igranja v steklarski godbi ga je pripeljalo v to sekcijo, kateri je bil zvest vse do svoje prerane smrti. Tako bo tudi tu ostala praznina. Njegovi prijatelji pri steklarski godbi ga bodo pogrešali, pogrešali bodo njegov veder smeh in humor, kateremu se ni odrekel nikoli. Tako godbeniki, kot njegovi sodelavci v notranjem obratu in v brusilnici, ga bodo ohranili v najlepšem spominu.
Njegovi družini pa vsi izrekamo naše globoko sožalje.
Zanimalo vas bo
PRIŠLI V PODJETJE
Bašič Ismat — odnašalec, Kačič Drago — pomožni delavec, Potokar _ Dušan — dostavljalec stekla, Catič Safet — pobiralec črepinj, Povše Jože — krogličar, Podreberšek Drago — dostavljalec stekla, Jevševar Vid — ključavničar, Projič Andrej — pomožni delavec, Oblak Jože — krogličar, Maksimovič Milan — odnašalec, Kristanc Alojz — dostavljalec modelov, Štojs Marjan — dostavljalec modelov, Stražar Viktor — brusilec stekla, Ferme Ivan — predstiskalec, Fazlič Mehmed — menjalec modelov.
I
ODŠLI IZ PODJETJA NA LASTNO ŽELJO
Kordič Jana — odnašalka, Maček Majda — odnašalka, Peklar Ciril — predstiskalec, Brglez Jožica — odnašalka, Hribšek Anica
—	odnašalka, Luca Ruža — odnašalka, Brečko Ida — odnašalka, Laznik Ana II. — odnašalka, Gril Franc — odnašalec, Hrstič Razim
—	odvažalec zmesi.
V JLA
Hlebec Stanislav — dostavljalec stekla, Vrtačnik Nikolaj — pobiralec stekla, Radej Roman — električar, Brečko Anton — ključavničar, Vidmar Roman — krogličar, Kostanjšek Vili — strugar.
i
UPOKOJENE
Možic Olga — kontrolor stekla, Matko Karla — kontrolor stekla, Hribšek Marija — brusilica stekla.
UMRL
Učesanek Ignac — steklar. IZKLJUČENI
Podmenik Milan — vzdrževalec v OZD 302, Tomažič Rosvita —
odnašalka, Ivanovič Durdžijanka — odnašalka.
I
SAMOVOLJNO ZAPUSTILI DELO
Hribar Štefanija — odnašalka, Davidovič Borislav — odnašalec, Janjetovič Dušan — odnašalec, Zupan Jože — menjalec modelov.
POROČILI SO SE
Kralj Štefanija — odnašalka in Vindiš Marjan; Lipec Venčeslav
—	ročni pihalec in Kepa Marija.
PRIRASTEK V DRUŽINI
Brečko Friderik — steklarski pomočnik, hčerko; Mekše Albin
—	nabiralec stekla, sina; Volaj Franc I. — nabiralec stekla, sina.
OBVESTILO
Na množičnem sestanku v petek, 1. septembra je kolektiv Steklarne sklenil, da prispeva 2 % od svojega osebnega dohodka za mesec avgust za poplavi j enee v Pomurju.
NAGRADNA KRIŽANKA
sestavil: KARU DREMEL	DEL PARNEGA STROJA	PRITOK SAVE IZ BOSNE	FRANC. FILM. IGRALKA CMIREILLE)	IQRALKA NE-MEqA FILMA NIELSEN	URAN	M	-GALVANI LUIGI	LANTAN	ČLOVEK, K! NE TRPI UGOVORA	UQOTO-- VITEV IN OZNAČBA BOLEZNI	M	OBORÖlE* NA KRAJA	NEMŠKI S0= CIALDEM0--KRAT. POLITIK (FRIEDRICH)	PODROČJE OKOLI SEVERNE5 QA TEČAJA	LIDIJA OSTERC	DDR \ } POLJSKA PRAGA			
SLOVENSKA PESNICA (ELZA)						LAKOTA					MADRID. ŠPORTNI KLUB					\ ? ' 2RN V, /V /AVSTRIJA		X 		SSSR
						DEL KNJh QE, DEL TELESA												'MA02AftSKA	
INDIJSKI DROBI Ž					HLAPOVI						DEL SODA ALI ŠKAFA					T	UGLAŠENA KOVINSKA PLOŠČA	olupljena DREVESNA SKORJA	KRAJ V SAVINJSKI DOLINI
					DIŠEČA SNOV IZ ČREVESJA KITOV														
GRŠKO PODZEMLJE BREZNO							RAJKO RANFL	OCVIRK ANTON			OBRTNIK Žl: VIL. STROKE				MOŠKO IME				
								OGLAŠE- VALEC			SODNIK VGR: ŠKEM M ITO L. PODZEMLJU								
M	TOVARNA BATERIJ V LJUBLJANI	MESTO V VE= LIKI-BRITAN.										SKRAJNI KONEC POLOTOKA			DEL NEKA = TER IH LE5 TALSKIH MOTORJEV				
		MAJHEN OTROK																	
2LVONE DRAQAM			KOŠČEK SUKANCA	GORA . V ŠVICI								TITAN			NASLOV M0- NAŠKEGA VLADARJA				
												JAP. PRtDS. VLADE PRED SATOM							
				TUJ IZRAZ ZA PO DOMAČE															
															RAZVA-- LINA				
SLOVENSKI PESNIK (JANEZ)							„VRSTA ŠPORTNIH DISCIPLIN						OBLA						
													LESLIE CARON						
							PEVNOST												
HUNSKI KRALJ, »ŠIBA" BOŽJA"						MESTO V FRANCIJI					TUJE MO--SKO IME						ERBIJ		
						NEKD.EGIPT. VLADARJI					KRAJ V PREKMURJU								
HIMALAJSKI ČLOVEK					ČLAN PO » CITNIŠKE ZVEZE									IL JU Žl N			KOPITAR JERNEJ		
														ITAL.FILM. IGRALEC (PAOLO)			SEDEŽI NAD PAR--TERJEM		
					VIROVITICA														
M	GLAVNO MESTO ČSSR	AM ER.ŠAHIST ČEŠKEGA RODU								EDGAR DEQAS			DOMIŠLJAV GIZDALIN					ŠPANIJA	
		SLADKOVOD: NA RIBA											STANKA GODNIČ						
VAROVALNI OKLEP PRI SA3 = LJANJU, NAPRSNIH									STOPNJA, POLOŽAJ	PAST								KOKOŠ	VRSTA FRANC. PREPR0Q
										PRA PREBI = VALEČ NAŠE= GA OZEMLJA									
RIJEKA			RIMSKO MITOLOŠKO PODZEMLJE	LOJZE DOLINAR	PISATELJICA LINDGREN							JAPONSKA IGRA S KAMENČKI			SINJSKA VITEŠKA IGRA	-			
					PRITOK DRINE														
												HOJA			NAELEKTREN DELEC				
SEDANJA MISIJA 2DA PRI POLETIH NA LUNO							AVGUST ŠENOA	MUSLI- MANSKI BOG					SLADKO5 VODNA RIBA						
ZASTOR PRI OKNU, ZAVESA								RAVEN					TRPLJENJE ZA ŠTOR: JENO DEJANJE						
ČETRT! RIMSKI KRALJ				„HIŠNI" QLODALEC				UTRJENO BIVALIŠČE QRASCAKOV				*	JUŽNI SADEŽ						
2.	nagrada — 20 din: PAVCNIK Ljubica.
3.	do 7. nagrada po 10 din: KOBAL Anton, PLATINOVSEK Karel II, JAGER Greta, PEVGIN Erika, CVETKO Milica.
PRAVILNA REŠITEV KRIŽANKE
VODORAVNO: šop, zebu, asep-sa, Mor, Edo, park, S. P., lanceta, Falk, kura, Ir, teloh, kri, cicerone, vile, smotka, nabodalo, kol, lov, Esma, emocija, Ga, Aon, bar, pre-vesek, prima, Kra, tipa, King, Ardeni, F. K., Lu, P. M., galan, vrat, Loren, urar, Idaho, epoleta, tele, serija, Verona, rž, Noel, šarm, penale, ha, Akra, akut, etanol.
(D. K.)
ZAHVALA
Ob nenadni in nepričakovani izgubi dragega moža in očeta
UČESANEK IGNACA
se iz srca zahvaljujem vsem sosedom in znancem, ki so .mi v najtežjem trenutku priskočili na pomoč. Iskrena hvala njegovim sodelavcem notranjega obrata za finančno pomoč, enako sodelavkam in sodelavcem brusilnice za venec in denarno pomoč. Zahvaljujem se upravi in sindikatu Steklarne za venec, obema govornikoma, ki sta orisala lik dragega moža. Pevskemu zboru »Svoboda II«, godbi na pihala za venec in denarno pomoč ter vsem številnim prijateljem, ki so v tako velikem številu spremljali dragega pokojnika k zadnjemu počitku.
Žalujoča žena Glorija, hči Nadi, sin Boris in ostalo sorodstvo
Za pravilno rešitev nagradne križanke razpisujemo 7 nagrad:
1.	nagrada	30	din
2.	nagrada	20	din
3.	do 7. nagrada	10	din
Izrezek z vpisano rešitvijo pošljite na naslov: Uredništvo »STEKLARJA«, Hrastnik. Pri žrebu bomo upoštevali vse pravilne rešitve, ki bodo v uredništvu do petka, 22. septembra 1972.
NAGRAJENI REŠEVALCI Za nagradno križanko v avgustovski številki »STEKLARJA« smo do predpisanega roka prejeli 72 rešitev. Izžrebani so bili naslednji reševalci s pravilnimi rešitvami :
1.	nagrada — 30 din: KONČINA Erna.
Pozdravi iz JNA
Uredništvo Steklarja!
Oglašam se iz »graničarske edinice« Rateče pri Kranjski gori. Obuko sem odslužil v majhnem mestu Petrinji na Hrvatskem, od koder sem odšel 1. avgusta. Sedaj sem graničar na italijanski meji. Od tu prav lepo pozdravljam celoten kolektiv, še posebno pa brigadirje: Hudi ja, Lanegerja,
Haberla, Perda in ostale, ki sem jih poznal. Prosim vas tudi za Steklarja.
Kavšek Slavko V. P. 3903A1 64283 RATECE-PLANICA
. . .	. f
Lepo se ti zahvaljujem za kartico in upamo, da ni zadnja. Steklarja ti bomo redno pošiljali na tvoj naslov, ti pa nas dobro čuvaj in straži, da bomo lahko še bolj brezskrbno delali in preživljali svoj prosti čas. Obenem ti tudi čestitamo k 13. avgustu — prazniku graničarjev.
Uredništvo
ZAHVALA
Ob nenadni in bridki izgubi drage žene in mame
PUSTIŠEK MARIJE
se iskreno zahvaljujem vsem znancem, prijateljem, predvsem pa sosedom za venec in vso pomoč, ki so mi jo nudili.
Zahvaljujem se tudi delavcem IV. izmene za denarno pomoč. Obratu energetike za venec in številno udeležbo, govorniku za poslovilne besede. Godbi in pevskemu zboru »Svoboda II«, vsem številnim darovalcem vencev in rož ter vsem, ki so drago pokojnico v tako velikem številu spremljali na njeni zadnji poti k večnemu počitku.
Žalujoči:
mož Mihael in sinova Dušan in Milan ter ostalo sorodstvo