A
ft
aih Strokovni list za povzdigo gostilničarskega obrta.
Glasilo »Deželne zveze gostilničarskih zadrug na Kranjskem".
	—=	List izhaja 10. in 25. vsakega meseca. ===== Za posamezne člane v »Deželni zvezi1' včlanjenih zadrug stane list celoletno K 4 —, za člane onih zadrug, ki so v „Zvezi“ in ako so uvedle obvezno naročbo lista za vse člane, pa celoletno K 2’—. Sicer stane list celoletno K 5'—, polletno K 2 60, četrtletno K 1'30 in posamezna številka 25 vinarjev. Cena inseratom: */48 strani K 1'50, pri večkratnih objavah popust.		Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani, Marije Terezije cesta štev. 16. Strankam je uredništvo na razpolago vsak ponedeljek in petek od 4. 6. popoldne. Rokopisi se ne vračajo. Rokopise in objave je pošiljati do 5. oziroma do 20. 			vsakega meseca, s tem dnem se uredništvo zaključi. 1 —^	
Štev. 3.	V Ljubljani, 1	3. marca 1915.	Leto H.
Zvezne objave.
Vsem cenjenim načelstvom gostilničarskih zadrug na Kranjskem in članom teh zadrug.
Občni zbor „Zveze", ki se je vršil dne 24. februarja 1915 v Ljubljani, je soglasno sklenil, da prispevajo zadruge za vsakega člana po 2 K na leto. Zveza pa pošilja zato vsakemu zadružnemu članu stanovsko - strokovni list ,,Gostilničar" celo leto brezplačno. Načelstva se torej opozore, naj, ako ne mislijo prispevka k ,,Zvezi" za zadružne člane poravnati iz prejšnjih zadružnih sredstev, stavijo na dnevni red občnega zbora tudi točko o zadružni dokladi, ki mora znašati vsaj toliko za vsakega člana, kolikor je prispevka ,,Zvezi".
List se bo odslej pošiljal slehernemu zadružnemu članu brez izjeme, če bi ga hotel kdo vračati, bo na škodi, ker s tem se zadružne doklade vseeno ne ubrani.
Gg. načelnikom v uvaževanjel
Kakor čitate na drugem mestu, je občni zbor ,,Zveze" sklenil, da prispevajo zadruge po 2 K od člana k ,,Zvezi".
S	tem je dan pogoi, da bo „Zveza ' pošiljala vsem članom zadrug strokovni list ..Gostilničar". Tem potom bo dobival sleherni član vse objave svoje zadruge, če se bodo načelstva hotela posluževati te ugodnosti. Pri sklicanju občnega zbora je vedno precej dela in stroškov pri razpošiljanju vabil. To delo in strošek pa si vsi načelniki lahko prihranijo, treba je le pravočasno poslati ,,Zvezi" dot čno vabilo z dnevnim redom, katero dobe potem člani potom svojega lista v roke. Napraviti je le še pismeno naznanilo z dnevnim redom obrtni oblasti in zadružnemu inštruktoratu.
Naš občni zbor.
Zvezni občni zbor se je vršil dne 24. februarja 1915 v gostilniških prostorih gosp. Franca Kavčiča v Ljubljani. Navzočih 53
delegatov. Predsednik konštatira sklepčnost, otvori zborovanje, pozdravi delegate, predstavi zadružnega inštruktorja g. komisarja Steska, obrtno oblastvenega zastopnika g. dr. Berceta in navzoče časnikarje. Predno se preide na dnevni red, da predsednik preči-tati še dospele pismene pozdrave t. j. obrtno pospeševalnega urada za Kranjsko, zadruge na Bledu in zadruge na Jesenicah. Nato se preide k dnevnemu redu in kot druga točka se prečita zapisnik lanskega občnega zbora, ki se brez ugovora odobri.
Na interpelacijo g. Cerarja, kako daleč so že pogajanja s pivovarnarji glede odprave prodaje piva na privatnike dospela, se ga opozori na pojasnila v številkah 14 in 15 »Gostilničarja11, ter da bo zadeva pri točki 10. dnevnega reda na vrsti.
K točki 3. dnevnega reda poroča tajnik o delovanju zveze v pretečenem letu. Iz poročila posnamemo sledeče: Vsled nastalih vojnih razmer je bilo tudi zvezino delovanje nekoliko moteno in ni bila ta v stanu, vseh na lanskem občnem zboru storjenih sklepov uveljaviti in odposlati na pristojna mesta, osobito tistih, ki merijo na preuredbo zadevnih zakonov, ker zakonodajne korporacije t. j. državni zbor in drugi od pričetka vojne niso več delovale. Tako mora sklep o predlogi za preuredbo določb v zadevi prideva-nja alkoholnih snovi k čaju čakati, ker bo v to treba ministerijalne naredbe, ki pa se more doseči le potom zastopnikov v državnem zboru vzajemno z obrtnim svetom. Na državno zvezo pa se je tozadevna vloga odposlala. Istotako je z zastarano določbo o vinotočih pod vejo, ki se zainore le potom zakonodajne korporacije v red spraviti. Prav tako je s prenaredbo užitninskega zakona, ki je mogoč le potom poslanske zbornice, ter tudi o splošnem zadacanju vina, ki se ima obravnavati v deželnem zboru. Vse druge sklenjene resolucije pa so se oddale pristojnim oblastvom s primernimi utemeljitvami. Izven tega je zveza na inciativo državne zveze podala deželnemu zboru peticijo za odpis treh odstotkov pri plačevanju deželne doklade na pivo zaradi tega, ker nikdar ni I v posodah tiste množine, kakor je označena
in tudi z ozirom na razni kalo ali izgubo. Ker se na Kranjskem konsumira okoli 140.000 hi piva, bi prišlo potem našim gostilničarjem letno okrog 4200 K v prid, kar bi pri večjih odjemalcih tudi nekaj zaleglo. Na Zg. in Spod. Avstrijskem se je tej upravičeni želji gostilničarskih organizacij ustreglo upamo, da bo tudi uprava dežele Kranjske sledila z enako naredbo. Zveza se je potom državne zveze kot tudi sama direktno pri trgovskem ministrstvu trudila dobiti en mandat v državni obrtni svet na Dunaju, ministrstvo je odvrnilo, da za sedaj še ne more dati kranjskemu obrtništvu več kot enega zastopnika to je za rokodelskev-obrte, ker še po Moravskem in Češkem ni povoljno zastopano v vseh panogah, ki že mnogo let peticirajo v enakem zmislu. A zveza tudi v bodoče ne bo opustila zahtevati takega mandata, ki ji gre vsled rastočega razvoja po vsej pravici. Ob priliki razglasitve, da se zvišajo deželne naklade na užitnino, je podala zveza odločno protestno spomenico vsem deželnim poslancem ter takoj sklicala samostojen protestni shod, katerega pa je potem na priporočilo vodilnih krogov združila z ljudskim shodom, ki je pa po pretežni večini sestal iz samih gostilničarjev, ki so se s tem pokazali zavestne in solidarne v svojem poklicu. Sklenjene resolucije so se odposlale deželnemu in ministrskemu predsedstvu s prošnjo naj se zadeva ne priporoča v sankcijo. O storjeni akciji se je obvestilo vse članice in dalo navodila za sklepanje protestov; od zadrug došle proteste in resolucije se je odposlalo na vsa merodajna mesta s primernimi utemeljitvami. Ob pripravah za vsesokolski izlet je šla zveza s sodelovanjem pri akciji za tujski promet z raznimi podatki in okrožnicami pripravljalnemu odboru na roko. — Za shod državne zveze v Solnogradu je izdelala zveza obširnejše poročilo in resolucijo s predlogom za preureditev užitninskega zakona v zmislu sklepov gostilničarske organizacije na Kranjskem. Začetkom oziroma v prvi polovici leta se je zveza na mnogostransko željo tudi pečala s pripravami za zabavno-poučni izlet v Novo mesto in Belokrajino. Vsled pičlega
časa se je ta preložil na jesen, nazadnje pa vsled nastale vojne moral odgoditi za poznejše čase. — Pri nabavljanju listkov in drugih patriotičnih znakov za vojne potrebščine je zveza tudi posredovalno sodelovala.
V	organizatoričnem pogledu se je zveza trudila osebno in pismeno pri merodajnih osebah v Novem mestu za ustanovitev zadruge za ta okraj. Namen je bil tam prirediti kuharsko servirni tečaj za tamošnje gostilničarstvo, a dvakratno interveniranje in prizadevanje od strani zveze ni našlo razumevanja za zadevo, zato se bo treba po nastopu normalnih razmer za stvar zopet zanimati in to preko glav tistih, s katerimi se je doslej pogajalo. — Poleg osebnih intervencij g. načelnika pri obrtnih oblastvih za razne posameznike, je imela zveza obilo pismenega opravka s posameznimi člani zadrug v najrazličnejših obrtno pravnih vprašanjih. Vseh teh raznih spisov in dopisov je bilo 272. — Ker vsled nastale vojne ni bilo mogoče širše akcije v dosego že začrtanih zahtev nadaljevati, je skušala zveza potom svojega glasila „Gostilničarja“ izkazovati svojo uslužnost njenim članom in jih odškodovati z dobrimi nauki, poučnimi spisi in navodili, ter pravilnimi nasveti v gostilničarsko obrtni stroki, kar je dandanašnji za gostilničarski stan tudi velike važnosti. Tudi s trgovsko in obrtno zbornico je zveza v neprestanem stiku in je potom nje vložila že mnoge pritožbe in mnenja v obrtnih zadevah. Posebno je zveza protestirala proti odpravi službenih ali delavskih bukvic in pa proti dovoljenju, da bi smeli tudi branjevci in trgovci prodajati pivo v patentnih steklenicah in še mnogo drugih vlog tičoč se koristi gostilničarstva. Ker je zaradi varčnosti obdržala zveza tudi upravništvo „Go-stilničarja“ v svojih rokah, je umevno, da je bilo delovanje vseskozi obilo. Kadar se kaj takega ustanavlja, kakor je naš strokovni list, ki ni imel niti vinarja kapitala, je treba mnogo križevih potov, pisarij, moledovanja za inserate in beračenja za kredit, kar vse skupaj nalaga tudi nemalo osebnih skrbi. Gmotnih koristi se ni iskalo nobenih, česar pri naših skromnih razmerah tudi ni pričakovati, gre le, da se cenjenim članom za tako malenkostne prispevke nudi kolikor mogoče koristnega in s smo-trenim delom približuje ciljem, ki obljubljajo boljšo bodočnost. Odborovih sej je bilo troje, gospodje odborniki so te po-
LISTEK.
Mažarska „čarda“.
(Spisal po lastnih doživljajih vodja R. Dolenc).
Na Ogrskem so v mažarskih krajih razen hotelov (Zsalada-žaloda), gostiln (vendeglo) in krčem (koresma) še takozvane „ čarde" (csarda). Če je obče znani Specialno mažarski narodni ples „čardaš“ imenovan dobil po tej Specifično mažarski gostilni svoje ime ali obratno gostilna po plesu, mi sicer ni znano, sumim pa, da je drugo poprej smatrati. Na vsak način smatram pa mažarsko „čardo“, po njeni ureditvi, osobito pa po življenju v nji, za popolnoma vredno; da seznanim z njo tiste bralce ..Gostilničarja", ki je iz lastne skušnje še ne poznajo.
Mažarske čarde, se navadno to je redno ne dobe po velikih mestih in trgih, ne po velikih naseliščih vobče, marveč le izjemoma-Redno jih pa najdemo popolnoma na samem, v sredpotju kake jako dolge ceste; pa tudi
setili vsi na svoje stroške, za kar jim bodi izrečena čast in zahvala. Priporočljivo bi bilo, da bi dokler zveza ne pride v položaj povračati potne stroške, zadruge to storile, ker so odborniki zveze večinoma načelniki zadrug. Članic t. j. zadrug šteje danes zveza dvajset s približno 2547 člani. Sklepam to poročilo načelstva z željo, da bi kmalu nastopili za gostilničarstvo tisti odnošaji, ki si jih vsak posamezen želi in za katerimi stremi vsa vesoljna gostilničarska organizacija. Poročilo se vzame na znanje.
K točki 4. poroča namesto odsotnega blagajnika tajnik o računskih zaključkih, tako za zvezo kot za upravništvo „Gostil-ničarja“. Prva je imela 1348 K 70 h dohodkov in ravno toliko izdatkov. Uprava lista pa 4421 K 54 h dohodkov in 4239 K 66 h izdatkov, torej z 31. decembrom 1914 181 K 88 h gotovine v blagajni. Po poročilih revizorjev gg. Kavčiča in Boleta se računska zaključka odobrita ter da vodstvu odveza.
K točki 5. dnevnega reda poroča isto-tako tajnik o proračunu za leto 1915. Ta izkazuje potrebščin 7480 K, katere je pa kriti z dvekronskim prispevkom od vsakega člana zadrug, z naročnino lista, inserati in podporami. Proračun izkazuje 380 K primanjkljaja, katerega bo morda mogoče pokriti z izrednimi podporami.
K točki 6. dnevnega reda priporoča g. načelnik Kavčič, da naj občni zbor sklene v pokritje proračunjenih stroškov 2 K prispevka od vsakega zadružnega člana ter povdarja, da je ta znesek silno minimalen, ker dobi vsak zadružni član za to zvezni strokovni časopis, ki po vrednosti daleč presega prispevni znesek.
Na dano glasovanje je bil predlog soglasno sprejet; na dano protiglasovanjc se ni nihče odzval.
K točki 7. dnevnega reda poroča tajnik, da hoče zveza razbremeniti zadruge s tem, da ustanovi zvezino posredovalnico za službe pri obrtih, zastopanih v zvezi, ker bi si po zakonu sicer morala vsaka zadruga sama napraviti tak inštitut. Preberejo se tozadevna pravila in odobre ter naroča odboru zadevo urediti. V nadzorovalni odbor posredovalnice se izvolijo za tri leta iz vrste delodajalcev gg. Franc Kavčič, Pogačnik Leon in Martin Lampert iz Ljubljane kot odborniki in gg. Debevec iz Kamnika, Kuralt iz Kranja in Luši n iz Ribnice kot
po velikih sejmiščih, razstavah, narodnih veselicah, ali pa le v bližini kakega mesta. Tiste čarde, katere je videti po sejmiščih, razstavah, narodnih veselicah, na žegnanjih so tako zgrajene, da se jih more iz enega kraja v drugega prevažati. V ta namen imajo lesene stene, so s skrilavci ali navadno s trsjem krite, in razložljive ter zopet zložljive. Sicer so pa tudi stalne čarde iz ravno takega materijala zgrajene, kajti Ogrska nima v dostih pokrajinah ni kamenja niti opeke, kaj šele apna in peska. Zgrajene so pa pač vse no enem in istem kopitu takole. Sesto-jajo popolnoma iz štirioglatega poslopja kvadratnega ali pravokotnega temeljnega načrta, so visoko pritlične, in obdaja jih navadno okrog in okrog precej prostorna veranda, katere pod je do en meter ali pa še višje od tal. Streha je na vseh štirih straneh poslopja tako daleč segajoča, da se nahaja veranda pod njo, pred dežjem popolnoma zavarovana. Na verando vodi z dvorišča dvoje stopnic in iz strehe mole, če že ne na vseh Štirih, pa gotovo vsaj na dveh stra-
namestniki. Pri nato vršeči se volitvi za mesto odbornika za zadrugo v Ribnici se izvolita g. L uš in kot odbornik in g. Bregar kot namestnik.
K točki 9. poda tajnik poročilo načelstva o položaju, ki je nastal vsled utesnjevanja v izvrševanju žganjetočnih pravic in navaja vzroke za pritožbe, ki jih naj vlože zadruge z navedbo preminjevalnih predlogov, kako naj se zadeva uredi, da ne bodo obrtniki trpeli škode, ljudstvo pa ne pomanjkanja za nujne potrebe v časih prepovedi, ki niso za vse povsodi enako na mestu. Sklene se, podati pritožbo na trgovsko ministrstvo kakor tudi deželni vladi s prošnjo, da ukaže obrtnim oblastvom postopati v takih slučajih po nasvetih prizadetih zadrug in da oblastva zadruge v zadevah, v katerih je slednjim dana po zakonu pritožba, tudi uradnim potom obveščajo. Vse podrobnosti in navodila pa naj se v „Gostilničarju“ objavljajo.
Poročilo načelstva k tej točki, ki je bilo soglasno odobreno, objavljamo na drugem mestu.
K točki 10. poda istotako tajnik načel-stveno poročilo o akciji proti prodajanju piva na privatnike naravnost iz pivovaren ter poroča, da se je pred kratkim še enkrat odposlal memorandum na ,,Alpenlandischen Brauherren Verein“ tozadevno ter da je od predsednika tega društva došla obljuba, da se ima ravno te dni v tem pogledu sklepati in se bo na zahteve gostilničarstva posebno oziralo. K temu se pritrdi predlogu načelstva, da ako se bo s krošnjarenjem od strani pivovaren le nadaljevalo, se v strokovnem listu na take pivovarne pokaže, gostilničarstvo pa naj jih odklanja kot dobavitelje. K tej točki dnevnega reda je podalo načelstvo sledeče poročilo: O trudu in pogajanjih, ki jih je zveza imela s pivovar-narji za odpravo prodajanja piva na privatne osebe naravnost iz pivovarne, se je cenjenim tovarišem podalo v številkah 14 in 15 našega lista lanskega leta popolen opis. Dotični opis je imel precej ostrejši sklep, a si ga uredništvo ni upalo priobčiti, zato pa hočemo na današnjem občnem zboru povedati ostrejše besede. Da se od strani pivovaren še vedno krošnjari po privatnih hišah s pivom v zabojih, je istina, ker prihajajo še vedno pritožbe. Pivovarne in založniki se na vse načine izgovarjajo. V enem slučaju je samo hlapec kriv, v drugem se
neli jako dolge preklje, na katerih vise na konceh ali veliki šopi tičjega lepa — bezga — ali pa vršiči smrek borovcev. To je daleč viden znak — gostilne.
Notranjost čarde je sicer lahko različna, toda v vsaki je skoro polovico cele hiše obsegajoča dvorana brez vsake hišne oprave. To imenuje Mažar „a csšrdasi terem", po naše: „dvorana za čardaš". Sicer je pa še kuhinja in pa vsaj ena soba v hiši na istem podu. Za prenočevanje torej mažarska čarda nikakor ni prirejena, ampak predvsem za ples, to je za „čardaš“, potem pa za pitje, gostovanje in petje. V kuhinjah takih čard se priredijo le odločno narodne mažarske brez izjeme kaj močno papricirane jedi; v kleteh pa izborno mažarska vina. Piva se v čardi ne dobi.
Prvo čardo videti ter življenje v nji nekoliko skusiti sem imel leta 1868. priliko. Takrat je priredilo ravnateljstvo kr. ogrske kmetijske akademije v Ogrskem Starem gradu (Ungarisch Altenburg, Magyžr Ovdr), katere slušatelj sem bil tudi jaz, kaj prijetno in
zopet izgovarja, da je le kak star odjemalec
i.	t. d., vedno pa se izkaže, da je le bogatašem dana ta sreča, da jim pivovarnarji postrežejo naravnost s cenejšim pivom, le siromak se mora zadovoljiti z gostilničarsko postrežbo. Zveza je podala „Alpenlandischer Brauherren Vereinu“ v roke g. Koslerja, pred kratkim še enkrat tozadevno spomenico ter priložila tudi dotična poročila ,,Go-stilničarja“, iz katerih društvo razvidi, da so domače slovenske pivovarne vse lojalno oddale svoje izjave, da prepovedujejo prodajo piva privatnim osebam, koder so gostilničarji na razpolago. Pri tem je zveza tudi zahtevala, da naj kartelirani pivovarnarji vendar že enkrat kaj ukrenejo v odpravo tega njih madeža, kajti splošno se poudarja, da ravno nemške pivovarne postopajo tako nesramno na škodo svojih odjemalcev gostilničarjev. Naj se končno že vendar ugodi v smislu neštetokrat že poslanih peticij, resolucij in predlogov gostilničarstva! Povdar-jalo se je, da naj se gospodje pivovarnarji primerjajo vsaj navadnemu tovarnarju, katerih vsakteri oddaja svoje izdelke le trgovcu, ne pa vsakemu posamezniku. Kam bi prišlo trgovstvo, če bi imelo opraviti s takimi razvadami kot jih prakticirajo nekatere pivovarne. Na to vlogo nima zveza še nobene rešitve. Za slučaj, da bi ostalo tudi še to brezuspešno, predlaga načelstvo: Današnji občni zbor skleni podati v svojem strokovnem listu „Gostilničar“ ta le poziv: Gostilničarji! Pazite dobro, katere pivovarne dajejo na vašo škodo privatnim strankam svoje pivo. Zapomnite si samo hišo, v katero se nosijo zaboji s pivom. Stranka, ki je tako lakomna, da za vinar dobička raje pije cel teden sparjeno pivo, kakor pa vsaki dan svežega od gostilničarja, je postranska stvar, samo da so dokazi, da se je dalo v privatno hišo. To naznanite takoj vaši zadrugi, zadružna načelstva pa se prosijo, da vsak tak slučaj zvezi sporočijo. Take pivovarne se naj obesijo na pranger v stanovskem glasilu ..Gostilničarju". Kako bodete potem tovariši z njimi postopali, je vaša stvar. Ake ne zaležejo ne prošnje, ne nasveti, ne prijazne ponudbe k složnemu sodelovanju v obojestranske koristi, bodo zalegla pa druga sredstva. — Predlog je bil soglasno sprejet.
V	zadevi formularov za prošnje za odpis davkov se poroča, da bodo ti, ko se dotis-kajo, razposlani vsem zadrugam v primernem
interesantno ekskurzijo v Rab, (Raab, Gyor). Tam se je za poskus z raznimi plugi oralo, tam so pa tudi kmetje za stavo orali, kdo bode najboljše, to je najlepše oral, oziroma za oranje in drugo vprežno delo najboljše izvežbane vole na ogled postavil. Na Ogrskem ni namreč gospodarsko skrajno neopravičena — da se ne izrazim drugače — navada naših kmetovalcev uvedena, da s svojimi večinoma ne doma izrejenimi, ampak kupljenimi voli vedno barantajo, ž njimi vse sejme oblezejo. Na Ogrskem je namreč vsak kmet ponosen na to, da si svoje vole sam doma izredi, sam za delo izvežba ter potem dalj kot mogoče tudi v lastnem gospodarstvu obdrži. Med približno 160 akademiki, udeleženci ekskurzije, sva bila le dva Slovenca, namreč sin mojega rajnega očeta, in pa g. Jožef Kristan (po domače Vorenčkov Joža) iz Vodic na Gorenjskem. Ko so bili razni novi plugi — na paro urejenih takrat še ni bilo — preskušeni, se je pričelo oranje kmetov za stavo (Wettpfltlgen), katerega se je udeležila jako velika množina. Oralo se
številu in se bo v listu nanje opozarjalo ter podalo potrebna navodila.
K posameznostim priporoča g. Cerar, da naj zveza nemudoma izda prošnjo na deželno vlado, da ta pri ravnokar razglašenem popisovanju živil, ne bo smatrala morebitnih večjih zalog moke, žita aii drugih jestvin pri gostilničarjih kot čezmerno privatno zalogo, marveč zalogo, ki naj velja za preskrbo prebivalstva. Glede moke se mora osobito v takih krajih pustiti zaloge nedo-tanjene, koder gostilničarke same kruh peko za goste, ker ni pekov. Predlog se sprejme soglasno s pristavkom, da gre tozadevna deputacija k deželnemu predsedništvu in poda dotično peticijo za tozadevne primerne odredbe. Kot odposlanci se volijo gg. Ogo-relec, Kavčič in Bole.
Gosp. L uši n navaja, da izdelovalci soda-vode prodajajo svoje izdelke tudi na drobno, predlaga naj zveza poda pritožbe na deželno zadrugo sodavičarjev proti takemu ravnanju, nasvetuje pa se tudi, naj zadruge take slučaje takoj ovadi obrtnim oblastvom.
Ker se nihče ni več oglasil k besedi, zaključi predsednik zborovanje z zahvalo za precešnjo udeležbo ter prosi gospode načelnike, da skušajo čimpreje poslati zaostale prispevke za naročnino lista, da more uprava svojim obveznostim zadostiti in plačati narasle tiskarniške stroške.
Po sklepu občnega zbora je podala zveza visoki c. kr. deželni vladi sledečo vlogo:
Cesarski ukaz, s katerim se uravnava promet z žitom in zaporo mlinskih izdelkov, ki je bil razglašen v uradnem listu dne 24. februarja 1915., je navdal gostilničarstvo po deželi s pravim strahom. Visoki c. kr. deželni vladi bo znano, da po deželi, kjer ni nobenih pekovskih obrtov, peko gostilničarji sami kruh za svoje goste. Utegne se dobiti, da ima kateri gostilničar malo več zaloge moke ali žita v ta namen, kakor pa ravno za se in svojo družino in obstaja radi tega bojazen, da bi oblastva smatrala take eventualne večje zaloge kot kako kopičenje živil iz dobičkaželjnosti ali pa na škodo ali pomanjkanje drugim. Znano je, da se marljiv gostilničar mora preskrbeti z vsem potrebnim živežem za čez zimo za svoje goste, tako s prekajeno mesenino, mastjo, krompirjem, kislino, ter tudi z žitom ali moko, če je v takem kraju, da mora tudi kruh peči za
je, dasiravno je bila tamošnja zemlja jako prhka, po ogrski navadi obče z dvema paroma volov, ali pa tudi za bolj izjemno s konji. Dotični kmet, ki je dobil prvo darilo, se je slavni komisiji lepo zahvalil ter si izprosil dovoljenja, da v znak hvaležnosti, še nekaj izvede s svojimi volmi in plugom.
To mu je komisija dovolila in mož je spregel prvo dvojico volov, z drugo je pa brez biča, brez kakega poganjača, le z besedo v zemljo letnico 1868 zaoral, in sicer popolnoma pravilno, to je čitljivo. Pohvala mu je seveda donela od vseh strani in mož je od samega veselja svoj „čikuš“ (klobuk) visoko v zrak zagnal.
Takoj na to smo šli v neki hotel k obedu in potem nas je povabil voditelj ekskurzije, da si ogledamo blizo ležečo slovečo „čardo“. Ta je bila last neke vdove, menim da se je pisala „Irmenyi“. Ko pridemo tja, je bila dvorana za čardaš že precej napolnjena in plesalo se je že tudi čardaš, to po godbi tedaj svetovno slavne tamošnje ciganske godbe Farkaš
svoje goste. Pričakovati je, da bo prebiva-stvo vseh vrst, če prične živil primanjkovati ali da bi bila le sploh težje dobiti, iskalo še bolj hrane v gostilnah kot doslej; je pa itak faktum, da n. pr. uradništvo ali neo-ženjeni ljudje sploh ne morejo drugod dobiti živeža, tako v mestih kot po deželi, kakor v gostilnici. — Občni zbor zveze vsega gostilničarstva Kranjske dežele je dne 24. februarja to pretresaval ter sklenil po svojih zastopnikih podati visoki c kr. dež. vladi kranjski nujno prošnjo, da naj gostilničarsko obrt v tem pogledu kot nekako aprovizotorico ljudstva, kolikor največ dopušča § 3 citiranega cesarskega ukaza, v zaščito vzame, ter politična oblastva I. in-štance opozarja, da se pri popisovanju zalog pri gostilničarjih posebno v poštev jemlje, da je vsako zalogo, ki jo gostilničar ima, smatrati le kot zalogo za preskrbovanje ljudstva samega, ne pa kot kako nabiranje množin za njega in svojce, ter da se kaka razlastitev za gostilničarsko obrt namenjenih zalog vsled prej navedenih vzrokov nikakor ne sme izvršiti. — Prosi se torej v tem pogledu primerne odredbe.
Odposlanstvo, ki je to peticijo izročilo in osebno prosilo tozadevno varstva za gostilničarsko obrt, je vladni zastopnik zagotovil, da se v tem pogledu ni gostilničajem ničesar bati, najmanj pa, da bi se kaj šiloma pod zaporo dejalo, dokler se postopa po izdanih predpisih.
Omejitev prodaje žganih opojnih pijač.
(Poročilo načelstva k točki 9. dnevnega reda na občnem zboru zveze dne 14. februarja 1915.)
Po sklepu odbora zadnje seje se je zveza obrnila na vsa okrajna glavarstva, opiraje se na §§ 114 in 116 b obrtnega reda s prošnjo, da naznanijo, v kakem obsegu so obrtne oblasti prepovedale v različnih krajih točenje žganih pijač; te prepovedi prihajajo sedaj počasi od posameznih okrajnih glavarstev. Zadruge bi morale biti že poprej uradno obveščene o takih ukrepih, ker imajo v tej zadevi tudi pravico pritožbe. In take pritožbe bi bile in so tudi popolnoma upravičene. Kadar se komu podeli pravica za kako obratovanje, se mu mora dati tudi prilika tako obratovanje nemoteno izvrševati, osobito ako ga oblastva tudi ob-
Miška. Ta mož nam je bil znan, kajti prišel je vsako leto po dvakrat s svojimi godci
—	kakih 30 — 40 mož samih ciganov tudi v Ogrski Stari grad svirat na akademična dva plesa, za katera nas je stala samo godba 400 do 500 forintov. Farkaš Miško se je produciral tudi že pri svetovni razstavi v Parizu in to z odliko. Naši mažarski kolegi so se seveda takoj udeležili plesa, to tembolj, ker je bilo število res „fejst punc“ v lični mažarski narodni noši že kar mno-gobrojno.
Drugi akademiki, ki nismo znali čardaša plesati, smo kolege Mažare le zavidali, si privoščili kozarec izbornega vina, zraven pa še odločno pritrjevali, da smejo Mažari na njih kaj odlično in odločno zavest in njih narodne šege in osobito na njih čardaš, ponosni biti. Oj kje smo še mi Slovenci, tarnala sva z Jožo. Ko se je prvi čardaš, katerega so se tudi naši kolegi udeležili, končal, sprehajali so se plesalci s plesalkami paroma po dvorani. Vorenčkov Joža in jaz sva zapazila med njimi tudi dvojico
dačujejo popolnoma v isti meri, kakor bi nemoteno obratoval in pa ker sam ni ničesar zakrivil. Posamezni obrati se lahko regulirajo in ustavljajo recimo žganjetočil-nice pri tovarnah ali enakih etablišementih, kjer je delavstvo ob sobotih res morda preveč poseglo po žganju. Zunaj na deželi ali v naših mestih sploh pa ni bilo za tako utesnjevanje prav nobenega povoda, ker žga-njepitje se s tem prav nič ne omeji, dokler bo trgovec nemoteno smel prodajati svoj špirit, med tem ko je gostilničarju pristno domače žganje prepovedano prodajati. Na lanskem občnem zboru je poročevalec načelnik Lipušček stvar dobro ožigosal in tudi tozadevno resulucijo predlagal, kar je zveza s posebno vlogo predložila c. kr. deželni vladi. Ta doslej še ni dala odgovora, kazalo bi torej spraviti zadevo pred trgovsko ministrstvo in sicer z zahtevkom, da se taka prepoved točenja žganih pijač naj ne izdaja v tem zmislu kot doslej, kajti če sme trgovec prosto dati špirit in žganje v stekleniči, da se ga nese domov, tako mora tudi gostilničar biti upravičen, dati takrat, če ne sme točiti v lokalu, vsaj čez ulico na dom. Kar velja za enega, mora veljati tudi za drugega. Dalje pa je žganje v veliki meri tudi ljudsko živilo. Visoki gospodje, ki te prepovedi kujejo in ki niso sveta skusili drugod kot doma na parketu, seveda ne vedo, da izhaja vbogi delavec po deželi cel dopoldan s koščkom kruha in požirkom žganja. Tak revno plačani delavec nima sredstev iti v nedeljo dopoldan na gulaš in vrček piva, a živel bi pa končno vendar še rad svojim razmeram primerno in to je imeti zjutraj košček kruha in kozarček slivovke iz gostilne. Ker tega ne dobi v gostilni, se zateče k štacunarju po špirit in se ga naleze doma do nezavesti. Tak uspeh ima ta prepoved točenja žganja po gostilnah. Temu nasproti se mora doseči dovoljenje, da se bo v krajih, kjer so farne cerkve ali da sploh prihajajo ljudje k jutranjim ali dopoldanskim cerkvetiim opravilom, tako tudi v mestih, smelo dati prišlecem, bodi si tudi turistom ali domačim, ki so od kraja oddaljeni, potrebni okrepčilni zajutrek, bodi si potem obstoječ v čaju, dobrem domačem žganju ali kavi ali drugih živilih. Nadalje, da se tudi ob sobotah sme dati vsakomur za na dom t. j. čez ulico pijače, ravno tako žgane kot pivo in vino, ter da kakor je
sicer jako fejst deklet, toda ne temnolasega, mažarskega tipa, ampak blondinki, sicer v mažarskem narodnem krilu; pa čudno se je meni in Joži zdelo, da sta bili ravno blondinki brez moškega spremstva. In ko sta prišli mimo naju, zazdelo se je Joži in meni, da nista govorili mažarski, ampak —■ slovenski. Ko sta šli v drugič mimo, prepričala sva se obadva, da je bil njih razgovor istinito slovenski in Joža je prav glasno uskllknil: „1 seveda sta Slovenki!“ Dekleti sta se ne malo presenečeni ozrli proti nama, in ena je tudi prav glasno rekla: O vrog te do, a smoVindišerji tudi tu?“ Razume se samo po sebi, da sva se z Jožo takoj seznila ž njima — Štajerkama tam od Ptuja nekje doma. — Povabila sva jih tudi v sosednjo sobo iia kozarec finega viha, nemila nama usoda je hotela, da so ravno takrat reditelji ekskurzije žačeli upiti: „Abfahreh, meine Herren, abfahren, nur schrtell, schnell!“ In posloviti sva se morala z Jožo od brhkih Slovenk brez nade na kako svidenje.
(Konec prih.)
trgovcem dovoljeno dajati špirit na dom, dokler ima dovoljenje imeti prodajalno odprto, ravno tako naj sme gostilrličar dati vsak čas čez ulico na dom svoje blago, za katerega prodajo mu je bila dana koncesija, če se že točenje v lokalu prepoveduje. 2a obrt, ki mu je podeljen je, obdavčen in ga mora tudi izvrševati, če hoče, da je mogoče doseči zaželjeni uspeh. Zato se predlaga: današnji občni zbor skleni: Deželni zvezi se naroča, da izda v zvezinem glasilu „Gostilhičarju“ kadar je dobila od vseh političnih okrajnih oblasti obvestila, tabelo, v kateri je na kratko in razumljivo označeno, kako so te razne utesnitve prodajanja žganih pijač po posameznih krajih zaukazane, da se vedo prizadeti natančno ravnati. Obenem pa podaj zveza pritožbo ha trgovinsko ministrstvo proti tem ukrepom okrajnih glavarstev, ker izvirajo isti iz ukaza deželnega predsedstva. Zadruge naj se
o	storjenem obvestijo in se zaeno hačelstvom naroča, da vlože svoje pritožbe ihstavijotozadevno spre-minjevalrie predloge.
Kako se skliče in vrši zadružni zbor pri gostilničarskih zadrugah.
Priobčuje c. kr. zadružni inštruktor.
(Dalje.)
Točka 5. Načelnik imenuje za skruti-natorja g. Vinka Zajca in g. Matijo Krapeža in pojasnuje, da se vrše volitve po glasovnicah.
Najprvo se je volil zadružni načelnik. Oddanih je bilo 25 glasovnic, med temi ena prazna. Od 24 veljavnih glasov je dobil dosedanji zadružni načelnik g. Fran Kavčič, gostilničar v Postojni, 22 glasov, g. Vinko Zajec, gostilničar v Postojni, 2 glasova. Izvoljen je bil tedaj g. Fran Kavčič, ki se zahvaljuje za izkazano zaupanje in izjavlja, da volitev sprejme.
Pri volitvi zadružnega podnačelnika izjavlja dosedanji podnačelnik g. Rajko Petelin, da z ozirom na svojo veliko starost in sklicujoč se na § 22. zadružnih pravil odklanja vsako izvolitev, vsled česar ga naj ne volijo. Oddanih je bilo nato 25 glasovnic. Dobili so g. Luka Pleteršnik, gostilničar v Postojni, 16 glasov; g. Andrej Perušek, gostilničar, v Št. Petru 8 glasov, gosp. Makso Žakelj 1 glas. Ker znaša absolutna večina glasov 13, je bil tedaj g. Luka Pleteršnik izvoljen za podnačelnika.
Pri volitvi šestih odbornikov je bilo oddanih 24 glasovnic.
Dobili so gospodje:
1. Ivan Zupan,	gost. v Postojni	19 gl.
2. Andrej Perušek,	,, „ Št. Petru	19 ,,
3. Anton	Lončar,	„	,,	Hrašah	19	„
4. Lovro	Koprivnik,	„	„	Orehku	18	„
5. Tomo	Svetina,	,,	„	Hrenovicah 16	„
6. Janez	Požar,	„	„	Žejah	12	„
7. Jakob	Hubad,	„	„	Selcah	H	„
8. Rudolf Levec,	„	„	Goričah	11	„
Drugi glasovi so bili razcepljeni. Absolutna večina glasov znaša 13 glasov. Izvoljeni so tedaj bili gg. Ivan Zupan, Andrej Perušek, Anton Lončar, Lovro Koprivnik in Tomo Svetina. Za 6. odbornika je treba ožje volitve. Ker imata Jakob Hubad in Rudolf Levec enako število glasov, se je v smislu
§ 22. zadružnih pravil z žrebom določilo, da pride g. Rudolf Levec v Ožjo volitev z g. Janezom Požarjem. Pri ožji volitvi je bil g. Jahez Požar izvoljen s 15 izmed 20 veljavnih glasov.
Končno so se volili trije namestniki. Izmed 24] oddanih glasov so dobili gospodje :
1. Božidar Pajek, gost. v Postojni 22 gl.
2.	Anton Levičnik,	„	,,	Št. Petru	22	„
3.	Miha Bežek,	„	,,	Slavini	17	,,
4.	Gregor Papež,	„	„	Orehku	7	,,
5.	Fran Hribar,	„	„	Postojni	5	„
Drugi glasovi so bili razcepljeni. Ker znaša absolutna večina 13 glasov, torej so bili izvoljeni za namestnike gg. Božidar Pajek, Anton Levičnik in Miha Bežek.
Točka 6. V smislu § 7. pravil deželne zveze kranjskih gostilničarskih zadrug je treba voliti 6 zastopnikov v zvezni zbor. Z 22 izmed vseh t. j. 24 oddanih glasov se izvolijo gg. Fran Kavčič v Postojni, Vinko Zajec v Postojni, Andrej Perušek v Št. Petru, Lovro Koprivnik v Orehku, Tomo Svetina v Hrenovicah in Miha Bežek v Slavini za zastopnika gostilničarske zadruge v Postojni v zveznem zboru deželne zveze kranjskih gostilničarskih zadrug.
Točka 7. Gospod Lovro Koprivnik poroča, da se je zadružno načelstvo v svoji seji dne 6. januarja 1915 posvetovalo o vedno bolj se razširjajoči razvadi brezplačnega dajanja potic in slanine ob žegnanjih ih enoglasno sklenilo predlagati občnemu zboru tozadevno prepoved. O tej točki se razvije živaliha debata. Gosp. Šimen Černe, gostilničar v Slavini, dvomi, da bi smela zadruga ta stari običaj prepovedati ali celo s kaznimi odpraviti. Navzoči zastopnik deželne zveze kranjskih gostilničarskih zadrug pojasnuje, da ima zadruga pravico, da v smislu § 114. obrtnega reda odpravi uredbe in navade, ki motijo redno konkurenco med zadružniki, in da sme zadružni odbor po § 24. zadružnih pravil izsiliti izvršitev pravilno storjenih sklepov zadružnega zbora z ukorom in globami do 20 K. Končno predlaga g. Lovro Koprivnik, zadružni zbor naj sklene, da gostilničarji sodnega okraja Postojna v bodoče ne bodo več smeli ob žegnanjih brezplačno dajati gostom potic in slanine. Pri glasovanju se predlog z 18 glasovi proti 5 glasovom sprejme.
Točka 8. Zadružni načelnik izjavlja, da smatra spremembo § 14. zadružnih pravil za potrebno. Sedaj določa 3. odstavek tega paragrafa, da mora vsak član, ki na novo pristopi žadrugi, plačati 6 K sprejemnihe. Pri večini kranjskih gostilničarskih zadrug je sprejemnina mnogo večja, dohodki zadrug iz vplačanih sprejemnin novih članov so zaradi tega mnogo izdatnejši ter razpolagajo zadruge čez večje zneske. Ker redkokdaj kdo dobi pravico točenja in nadrobnega prodajanja žganih opojnih pijač, bi tudi kazalo, da imetniki koncesij plačajo višjo sprejemnino. Zadružni načelnik tedaj predlaga, da naj zadružni zbor sklene naslednjo premembo prvega stavka tretjega odstavka § 14. zadružnih pravil:
„Vsak član, ki na novo pristopi zadrugi, mora plačati sprejemnino (inkorporacijsko pristojbino), ki znaša 25 K in se zviša pri imetnikih koncesij s pravico točenja in nadrobnega prodajanja žganih opojnih pijač (§ 16. Ut. d obrtnega reda) na 50 K. Vplačilo tega zneska je treba izkazati že takrat, kadar se obrt zaprosi."
Gospoda Rajko Petelin in Anton Le-vičnik toplo podpirata načelnikov predlog, nakar zadružniki glasujejo. Predlog je bil
i	vsemi glasovi sprejet.
Točka 9. Gospod Vladimir Žitnik iz Postojne izjavlja, da bi bilo jako umestno, če bi si zadruga nabavila za svoje člane aparat za filtriranje vina. Zadružni načelnik omenja, da se bode zadružno načelstvo posvetovalo o tej zadevi in da bode stavil to točko na dnevni red prihodnjega zadružnega zbora.
Gospod Miha Bežek iz Orehka želi, da bi se vršil v Postojni en- do dvadneven kletarski tečaj za gostilničarje. Zadružni načelnik obljublja, da bode vse potrebno ukrenil, da se tak resnično potreben tečaj vrši tudi v Postojni, in da bode v ta namen potom deželne zveze kranjskih gostilničarskih zadrug naprosil c. kr. kletarskega ali c. kr. vinarskega nadzornika za Kranjsko. Ker ni nihče več predlagal ali vprašal, zaključuje načelnik ob 6. uri pop. zborovanje.
Sklenjeno in podpisano.
Fran Kavčič, Slavko Črnilec,
t. č. načelnik. zadružni tajnik kot zapisnikar.
(Konec prihodnjič.)
Zadružne objave*
Hrčmarska in mesarska zadruga za Idrijski okraj.
Vabilo
k
občnemu zboru
Krčmarske in mesarske zadruge v Idriji
ki se bo vršil
v sredo, dne 17. marca 1915
ob 3. uri popoluflne
v gostilni Lipušček.
Dnevni red:
1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2. Poročilo načelništva o delovanju.
3. Poročilo o računskem zaključku.
4. Sklepanje o proračunu.
5. Volitev enega odbornika in 2 namestnikov za
časa vojne.
6. Slučajnosti.
Člani se opozarjajo na § 25. zadružnih pravil, da ne bodo imeli sitnosti.
Načelstvo.
Zadruga gostilničarjev itd. za ljubljansko okolico v Ljubljani.
Vabilo
na
V. redni občni zbor
zadruge gostilničarjev, kavarnarjev, žganje-točnikov in izkuharjev za ljubljansko okolico,
ki se vrši
v torek, dne 23. marca 1915
ob 9. uri dopoldne,
v gostilniških prostorih g. Tratnika
na S». Petra cesti v Ljubljani,
po sledečem dnevnem redu:
«) Nagovor.
b) Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
c) Letno poročilo o delovanju zadruge v pretečenem letu.
z*) Računski zaključek in poročilo pregledovalcev računov. tl) Pioračun za tekoče leto. e) Določitev doklade za pokritje proračunjenih troškov.
/) Sprememba pravil. g) Razni nasveti in predlogi.
Opomba: Ako ob določenem času ne bo zadostno število članov navzočih, se bo po enournem čakanju zborovalo in sklepalo pri vsakem številu.
Ker se pošilja .Gostilničar" vsem članom zadruge, se posebna vabila ne bodo razpošiljala.
V. Ogorelec,
načelnik.
Stanovske vesti.
*j* Josip Verhunc. Dne 8. t. m. je na Blejskem jezeru utonil načelnik zadruge gostilničarjev na Bledu gosp. Josip Verhunc. Vračal se je domov čez led in tu ga je zadela nesreča. Cenjeni obitelji kakor tudi tovarišem na Bledu iskreno sožalje na izgubi vrlega tovariša!
Podraženje piva. Spodaj podpisane pivovarne so razposlale gostilničarjem listke z naslednjo vsebino: „Naširn cenjenim odjemalcem ! Ker so se vsled vojne in vsled prepovedi, da se ječmen za slad ne sme več podelovati, neizmerno zvišali vsi stroški pri varjenju piva, so podpisane pivovarne prisiljene, zvišati ceno svojemu pivu od 10. marca 1915 naprej, in sicer za 3 krone pri hektolitru piva v sodčkih in za 4 krone pri hektolitru piva v steklenicah. Vsled položaja, ki ga je ustvarila vojna, se more pivo oddajati samo proti gotovini. Z odličnim spoštovanjem Brilder Reininghaus, Aktiengesellschaft flir Brauerei- und Spiritus-lndustrie, Graz; Erste Grazer Aktienbraucrei vorm. Franz Schreiner
&	Sohne, Puntigain bei Graz; Gosser Brau-erei-Aktiengesellschaft vorm. Max Kober in Goss; Drehers Brauerei - Aktiengesellschaft Brauhaus, Triest; Thomas Gotz, Bierbrau-erei Marburg a. D.; Erste Oberkarntnerische Dampfbrauerei Johann Kern, Villach; Erste Oberkarntnerische Dampfbrauerei Malz- & Kunsteisfabrik, Brauerei Fischer, Villach; Delniška družba pivovarne „Adria“, Senožeče; Stadtbrauhaus „Glocke“, Gustav Lochs, Klagenfurt; Delniška družba pivovarne „Union“, Ljubljana, Spodnja Šiška; Julij Stare, Mengeš; M. Mayr, Kranj.“ — Če je , to zvišanje umestno, danes ne bomo preiskavah', ampak si še pridržimo končno besedo.
Podraženje piva. Kaj nam je storiti ?
Kakor vidimo iz razglasa na drugem mestu, so pivovarnarji v resnici zvišali cene pivu za 3 oziroma 4 K pri hektolitru. Ker so imele pivovarne nedvomno velikanske zaloge ječmena, je vprašanje, ali je bil ta zvišek v cenah opravičen ali ne. Zastopstvo državne zveze gostilničarjev je interveniralo tozadevno pri trgovskem ministru, ki pa je izjavil, da nima moči to preprečiti. Ne kaže nam torej drugega kot temu primerno cene pivu tudi v podrobni prodaji zvišati. Ljubljanski gostilničarji so na sestanku dne 11. p. m. sklenili, da kadar dvignejo pivovarnarji cene kakor je bilo že napovedano, zvišajo vsi gostilničarji brez izjeme cene pivu za 4 vinarje pri litru oziroma 2 vinarja pri vrčku. Tovariši po deželi, ne trpite škode in storite ravnotako!
Oblika »Gostilničarja". O tej zadčvi smo dobili naslednji dopis: „Gospod urednik! Jako me je zanimala izjava gospoda, ki je v zadnji številki „GostiIničarja“ omenil željo, da bi se list izdajal v manjši obliki. Kajti sedanja oblika je v resnici nerodna za vezavo. Lista je v resnici škoda, da bi se uničeval, zato naj ga da vsak gostilničar vezati, da bo imel knjigo, v katero lahko vsak čas pogleda, ako potrebuje nasveta. Vezati list tak, kakoršen je sedaj, je v resnici skoro nemogoče, ker je prevelik. Uvažuje naj se nasvet g. A. S. in naj se gleda na to, da bo list tako velik kakor je na primer „Kmetovalec“. I. M. v Zg. Kašlju.
—	K tozadevnim željam pripominjamo, da letos ne kaže spremeniti oblike, ker sta že izšli dve številki in je treba tudi nove glave
listu, ako se oblika spremeni. Pač pa bomo prihodnje leto upoštevali izražene nasvete in list izdajali v manjši obliki. Ured.
Razno.
* Maksimalni tarif za meso je odpravljen za celo Kranjsko in sicer s 1. marcem.
* Podraženje špirita. Vojna uprava rabi mnogo denaturata za vojaške namene in da bi se ji ga moglo preskrbeti, se bo špirit izdeloval iz neprečiščenega sladkorja. Ker je ta sladkor drag, je avstr, špiritni sindikat sklenil zvišati cene in sicer za fini špirit za 15 K, za špirit, iz katerega se izdeluje kis, pa za 20 K, so tudi izdelovalci spirituoz in kisa sklenili, povišati cene, in sicer pri špiritu za 10 v, pri kisu za 3 v.
* Izdelovanja trpežnega blaga iz svinjskega mesa. Trpežno blago iz svinjskega mesa (t. j. gnjat, slanina in klobase) potrebuje skrbnega pripravljanja, če naj se ohrani za dalj časa. Gnjat in slanina se morajo dobro soliti tudi v spodnjih plasteh. Pri tem je paziti, posebno pri gnjati, da se blago namaka v zadostno močni slanici, in sicer po velikosti za dobo 6 do 10 tednov. Ob začetku nasoljevanja je blago vseokrog posebno ob tistih mesnih delih, ki niso pokriti s kožo, odrgniti s soljo. Tekom nasoljevanja je blago shranjevati, če mogoče v kleteh pri 6° do 12° C. Pri višji toplini se lahko blago pokvari in slanica, pri nižji toplini se zakasni oziroma popolnoma zadrži pronicanje soli v spodnje plasti. Po nasoljenju se naj položita gnjat in slanina za pol dneva ali celi dan v vodo, da se sol deloma izgubi. Nato naj se dobro opereta. Pred prekajevanjem naj se sušita v zračnem prostoru, če mogoče v prepihu in sicer kakor je zrak vlažen, po več dni ali tednov. Klobase naj se sušijo takoj po izgotovitvi. Med sušenjem naj se blago ne izpostavlja mrazu, vlažnemu zraku, ali visoki toplini. Prekajevanje blaga naj se izvrši počasi v^fladnem, ne premočnem dimu, ki ga daje žagovina iz trdega lesa. Če se naj blago ohrani za delj časa, mora se prekajevati gnjat približno 3 ledne, slanina do 2 tedna in klobase do 1 tedna.
* Spomladanska dela na polju. V svrho, da bi se hitro izvršila spomladanska dela na polju, kar je velike važnosti tako v gospodarskem, kakor tudi v vojaškem oziru, je vojna uprava odredila, da dobe pri formacijah v notranjosti države, pri nadomestnih formacijah službujoči vojaki in tisti, ki so rekonvalescentje, če so po poklicu kmetovalci, kratke dopuste, največ po 14 dni, da opravijo potrebna kmetijska dela. Dopuste dobe v prvi vrsti samostojni kmetovalci, potem rodbinski člani samostojnih kmetovalcev in končno kmetijski delavci. Tisti, ki dobe dopust, bodo imeli prosto vožnjo po železnici, a če bi se po preteku dopusta ne vrnili, bi zapadli strogi kazni. Vsi, ki bodo imeli dopuste, bodo dalje dobivali svoje vojaške pristojbine in njihove rodbine pristoječe jim podpore. Če bi še kaj takega vojaštva ostalo na dispozicijo, se bodo skupine po 20 mož komandirale na delo k posameznim občinam ali k posestnikom večjih kmetij. V posebnega uva-ževanja vrednih slučajih se bode na posebno prošnjo, ki jo je vložiti pri politični oblasti, dovoljevala časovno omejena oprostitev od vojaške službe, a samo samostojnim kmetovalcem in kmetijskim uradnikom.
*	Nobenih pisem, samo dopisnice vjetnikom na Ruskem. Ruski cenzurni uradi so oznanili, da so prisiljeni, vsled stalno naraščajočega pošiljanja pisem vjetnikom na Ruskem, namenoma razmerno hitre vročitve, sprejemati samo dopisnice. Pisma se sploh ne dostavljajo. V interesu naših, na Ruskem vjetih vojakov je, da naj jim njihovi sorodniki in znanci dopisujejo vedno na dopisnicah. Opozarjamo na to vse naše čitatelje!
Zaloge kož in materijala za usnjarske industrije. Dne 5. marca t. 1. je bil razglašen v drž. zak. min. ukaz o dolžnosti naznanjati zaloge kož in zaloge za usnjarske industrije potrebnega materijala. Po zmislu § 1. min. naredbe se morajo naznanjati zaloge in izpremembe zalog nastopno imenovanih tvarin: 1. Neustrojene kože in kožice in sicer: telečje, kože malih bikov (Pittlings), goveje kože, konjske kože, kipsi, kože divjačine in bivolov; 2. usnje za podplate, usnje za notranje podplate, oglav (urbas) izvzemši ovčje usnje, chevreaux, cheorettes) cepljeno usnje, usnje za jerme-narska in sedlarska dela, usnje za strojno jermenje; 3. strojiva (čreslovina) in izvlečki čreslovine; 4. degras. Dolžnost naznanila odpade, ako zaloge niso večje in sicer: ne-ustrojenih kož 10 komadov; neustrojenih kožic 25 komadov; usnja za podplate 100
kg, oglava (urbasa) in drugega usnja 50 kg, čreslovine 100 kg od vsake vrste. Prvikrat se morajo zaloge naznaniti dne 16. marca t. 1. Pozneje se mora obnoviti naznanilo vsakih 14 dni, torej je n. pr. v drugič naznaniti dne 30. marca, nadalje 13. aprila itd. Za naznanila se smejo izključno porabljati samo uradne tiskovine. Potrebne tiskovine se dobe pri političnih oblastvih I. stopnje (okrajna glavarstva, mestni magistrat) in pri občinskih predstojništvih, in sicer brezplačno. Za naznanila se vporab-ljajo trojevrstne tiskovine, in sicer rumene za prijave „kož in kožic“, zelene za prijave »čreslovine in degrasa“, slednjič sive za „usnje“.
Naznanila se morajo podati v dveh izvodih. Ako se pošlje prijava po pošti, se mora oddati najkasneje tistega dne, ki je predpisan za prijavo. Podrobnejša določila se lahko posnamejo iz ministrskega ukaza, ki je natisnjen na hrbtu naznanilnih tiskovin in tem dodanega podučila, na kar se zavezanci posebej opozarjajo. Posebej je še omeniti za vse zavezance važno določilo § 4. min. nar. glede obveznega spisovanja skladiščnih knjig, in pa kazenska določila § 6., ki predpisujejo občutne denarne globe, ozir. zaporne kazni za tiste, ki se ne pokore predpisom spredaj omenjenega ministrskega ukaza.
* Vinski davek v Rusiji. Petrogradski listi poročajo, da pripravlja ruski finančni minister načrt vinskega davka in sicer šest kopejk za steklenico domačega vina in 20 kopejk za steklenico šampanjca. S tem upajo dobiti na leto pet milijonov rubljev od tega davka. Pripomnimo, da se na Ruskem toči vino le v zamašenih steklenicah in prav nikjer ne iz soda. Razmeroma se na Ruskem izpije malo vina, ker priprosto ljudstvo ga skoro ne pozna.
* Viržinke brez slamnatih cevi. Po listih kroži vest, da se bodo odslej izdelovale viržinke brez slamnatih cevi. Te slamnate cevi je tobačna uprava dobivala iz Afrike. Zdaj seveda ni ničesar dobiti čez morje in bodo torej tudi ljubitelji viržink občutili angleško gospodstvo nad vsemi morji. Za viržinke, ki se izvažajo v Nemčijo, pa ima naša uprava še za dve leti dovolj slamnatih cevi.
Naročajte »Gostilničarja" in spravljajte številke v zbirko, ki Vam bo še pozneje v pouk!
VERM0UTH- ‘
m
pekarija, staččičarna in ^ kavarna3i 22-24
Stari trg 21
se priporoča sl. občinstvu posebno z dežele
na zajutrk.
Filijalke:
Mestni trg štev. 6 Kolodvorska ulica štev. 6.
»•
p*
&
p*
&
gostilničarske zadruge v L uui ani
Marije Terezije cesta štev. 16
posreduje brezplačno za vse službo iščoče
: v gostilničarskem obrtu :
Gospodarji iz Ljubljane plačajo 60 v, ~ -	- z dežele 1 K. ==
Tovariši gostilničarji I Poslužujte se te ugodne prilikeI
26 21—24
vino najboljše kakovosti prodaja po najiji m tvrdka
Br. Novakovič
vinska trgovina v Ljubljani.
iranu
£jubljana, Prešernova ulica št. 3.
Največja slovenska hranilnica.
Denarnega prometa koncem leta 1913 K 740,000 000’—
Vlog..............................44,500.000'—
Rezervnega zak ada.................. 1,330.000*	—
Sprejema denarne vloge in jih obrestuje po
4 VI,
2 IO
brez odbitka. Hranilnica je papilarno varna in stoji pod kontrolo
c. kr. deželne vlade.
Za varčevanje ima vpeljane lične —— domače hranilnike. ——
Vinska trgovina
v Domžalah
priporoča p. n. gostilničarjem svojo veliko zalogo zajamčeno naravnih vin iz dolenjskih, goriških, istrskih, hrvaških in štajerskih vinskih goric ter zagotavlja točno in solidno postrežbo po primernih cenah. Vino se dostavlja na dom ali pošilja po železnici.29 22—24
Z vsemi v špecerijsko in delikatesno stroko spadajočimi potrebščinami, kakor tudi z vseh vrst namiznimi in buteljskimi vini postreže gostilničarjem najceneje 8 22—24	in najsol dneje tvrdka
T. MENCINGER, Ljubljana, vogal Sv. Petra ceste in Resljeve ceste.
Velepražarna za kavo z električnim obratom.
Zaloga mineralnih voda.
razpošilja po 48 vin. komad
v poštnih zavojih najmanj 5 kilogramov po povzetju
Evan Kos
mesar in gostilničar na Vrhniki.
JfL iL Pivovarna Mengeš
»»	fJialiiifC Stnnn\
Tovariši!
Tovarišice!
Kupujte le pri tvrdkah, ki podpirajo in oglašajo v ,, Gostilničarju“ v vašem glasilu.
(Julius Stare)
— naznanja, da je otvorila ■ ■-=
na Vrhniki
novo zalogo piva za okraie Vrhnika, Logatec, Idrija
- - In Cerknica. - -
Priporoča svoje priznano priljubljene izdelke
zlasti raartno, dvojnomartno in bavarsko pivo.
Natančnejše podatke daje ter sprejema naročila Lovro Rogelji
sodavičar In založnik mengeike pivovarne na Vrhniki.
Zaloga stekla, porcelana in svetiljk
Fr. Kolmann
11
v £jubljani
22—24
dovoli gostilničarjem in ka-varnarjem pri večji naročbi Izdatno znižane cene.
fi. Jajec
cvetlični salon
Pod Trančo 2
vrtnarija Tržaška cesta 34
v Ljubljani.
Deset zapovedi za kmetovalca Deset zapovedi za zdravje
dobi zastonj in poštnine prosto vsak gostilničar in trgovec v poljubnem številu za razdelitev med 18 goste ter odjemalce. 22—24
Treba le dopisnice z naslovom:
Ub. pl Trnkoczy, lekarna, Ljubljana.
J Vinska trgovina in restavracija
; Peter Steple
■ Spodnja Šiška štev. 256
® priporoča p. n. gostilničarjem svojo
■ vel.ko zalogo zajamčeno naravnih vin iz dolenjskih, goriških, istrskih
® in štajerskih vinskih goric.
■	Telefon	št. 262.14 22-24
A
priporočata Q svoja najboljša piva. kakor:
- marčno carsko, vležano in bavarsko v sodcih in
steklenicah. 27 22-24 & Specijaliteta Reininghausovo dvojno sladno
pivo „St. Peter" v originalnih steklenicah.
Telefon
movari 11111
«.». v Ljubljani, Martinova cesta 28. Telefon it. 90.
XXX XiX.XXXXj
M
H
M
M
H
H
H
><
H
><
N
Pivovarna Goss
priporoča svoje priznano priljubljene izdelke
marčna, cesarska, vležana, eksportna in bavarska piva
v sodčkih in steklenicah.
Zastopnik: Fr. Sitar v Sp. Si&ki.
XYi-rr ti sanmi rrrrr^
M
H
H
M
N
N
M
M
H
H
N
H
Kranjska deželna vinarska zadruga
v Ljubljani
(deželni dvorec).
Opozarjamo sl. občinstvo in tiste še posebno, ki se interesirajo za prava domača raznovrstna
namizna in desertna vina
in sicer Belokranjec, Dolenjec in Vipavec,
Vina so zajamčeno pristna, tako, da jih tudi častita duhovščina zanesljivo rabi za sv. maše.
Vina se oddajajo od 56 litrov dalje. Desertna v buteljkah. Postrežba točna in solidna, cene nizke, posebno ker Deželna vinarska zadruga ne stremi po dobičku, ampak da povzdigne promet domačih vin kolikor mogoče.	21—24
0 kakovosti vin se lahko vsakdo prepriča v Unionski kleti v Ljubljani, kjer se točijo samo vina Deželne vinarske zadruge.
jflvg. jfignola
8 Ljubljana. Dunajska testa 13. I
Zaloga raznovrstnega namizja za gostilne, hotele in kavarne.
zdravilišče za notranje, kirurgične in ženske bolezni, bolniška oskrba sester križark. Prosta izbira zdravnikov. — Cene zmerne. — Moderno opravljena Ront-genova soba. — Udobno urejeno kopališče z vsemi zdravilnimi pripomočki,
Poljanska cesta 16.	36 22—24 Telefon št. 141.
1
Ma trgovina lizii Zajec 11 M. Šišii mi Ljiiani
priporoča cenj. gostilničarjem in zasebnikom svoja priznano najboljša vina kot: dolenjska, štajerska, goriška er istrsko belo in črno po znižanih cenah.
— .......=	Postrežba točna in zanesljiva. =--==
Dalje priporoča p. n. obč.nstvu hotel ,,Bellevue“ pri Ljubljani, ki ima krasno opremljene sobe z vsem komfortom za prenočišče tujcev in za letoviščarje. V restavraciji se točijo najfnejša stara vina. Izborna kuhinja. Kava vedno na razpolago. Najlepši razgled na Ljubljano in okolico. Svež zrak in krasni izprehodi po tivolskem gozdu.
Obenem se priporoča cenj. letoviščarjem hotel jjStol11 na Blejski Dobravi poleg postaje Dobrava med Jesenicami in Bledom. Krasno opremljene sobe za cele družine in posameznike. Dobra restavracija s f.no kuhinjo in dobrimi starimi vini ter kegljiščem in lepim senčnatim vitom. Cene primerne. Lep izpreliod do krasnega Vintgarja >/4 ure. 15 22—24
I
r
[=] —---------=1C==1
3BC
EE3E
EIE
Adria, delniška pivovarna, Trst
lfarilnica v Senožečah.
= (Železniška postaja Divača.) ========
Vplačana glavnica K 1,000.000
Ustanovljena :: I. 1820.
priporoča svoje priznano dobro Adria marčno, dvojno marčno in granatno pivo
=—=—=— v sodčkih in steklenicah po najnižjih cenah. ----------------------------------------------
^	 IFSSlk	  “	"	11	«ijsi« lian. -j irrr^ir	;	-ti---ir^
i=ii 11=11
DEEDC
SC
EIE
["Pivovarna „UNI0N“ v Ljubljani
I	(Spodnja Šiška)
I	priporoča	svoje	izborne	izdelke,	kakor:
L marčno, dvojno marčno in izvozno pivo v sodčkih in steklenicah.
Dobi se tudi tropino In sladno cime, ki so kot živinska krma zelo priporočljive.
3 22—24
Ustanovljena 1.1818.
Ustanovljena I. 1818.
PIVOVARNA MENGEŠ
Julius Stare
priporoča svoje izborno vležano marčno, dvojno marčno in bavarsko pivo v sodčkih in steklenicah.
= Naročila sprejemajo zaloge:	■	--=-i
Ljubljana, Metelkova ulica št. 19, Borovnica, Cerklje na Gorenjskem, Dragomelj, Gameljne, Izlake, Javornik, Ježica, Kamnik, Kranj, Lesce, Medvode, Mokronog, Moravče, Motnik, Rudolfovo, Škofja Loka, Šmartno pri Litiji, Št. Vid pri Zatičini, na Vrhniki ali pivovarna v Mengšu. x 22 24
Izboljšajte promet v svoji gostilni z najboljšim in najcenejšim
češkim budjejoviškim delniškim pivom
plaenebega tip a ■
Zahtevajte v gostilnah ljubljanskih, v Grandhotelu Balkan Trst. hotelu Lacroma Gradež, Palače hrvatske štedionice Zagreb. Napredak Sarajevo.
Beranek Banjaluka itd. to pivo.
52 21 24 Informacije daje Češka delniška pivovarna v Čeških Budejovicah, Roza Rohrniann v Ljubljani, Bogumil Ponka v Trstu.
Kleinoscheg- 1 Derbv sec
Vinometre „Bernatot“. — Asbestov bombaž in prašek. — Eponit. — Francosko želatino Lipovo oglje. — Marmornat prašek. — Modro galico. — Natrijev bisulfit. — Ribji mehur. Špansko zemljo. —Tanin. — Žveplo na asbestu. — Žveplo v prahu. — Limonovo kislino. ——— Vinsko kislino. — Soda bikarbono. — Strupa proste barve itd. ———■
ima v zalogi po najnižji ceni
Drogerija Anton Kanc
--- Ljubljanaj	Židovska	ulica	1.	-
31=
t
d:
DE
312
Edina zaloga in podjetje te vrste na Kranjskem.
Zastopstvo za Štajersko, Primorje in Goriško.
GRAMOFONE GODBENE AVTOMATE na utež ali elektriko, '
GRAMOFONSKE PLOŠČE - KLAVIRJE - PIANINE
posamezne dele, vzmeti, igle i. t. d.
A. RASBERGER, Ljubljana
Sodna ulica št. 5.
Poleg c. kr. deželne sodnije.
Edina strokovna delavnica za popravo vseh vrst avtomatov in gramofonov, če tudi niso bili pri meni kupljeni.
Ugodna zamenjava starih obrabljenih ploič. Odplačevanje v malih mesečnih obrokih.
POZOR! Na željo postavim v vsako gostilno godbeni avtomat ali gramofon, da se z nabranim denarjem isti sam odplačuje. Stare avtomate vzamem po najvišji ceni v račun. Zahtevajte cenik.
Q -=1C
o
Ut
L
2 22—24
I. kranjska tovarna mineralnih voda. sodavice 1.1. d.
£jubljana, Slomškova ulica 27
priporoča: sodavico, pokalice, naravni malinov in citronov sok, nadalje izborne sadne pijače v patent, steklenicah: jago-dovec, nektar, kristalno citronado, jabolčni biser.
Gostilničarji, podpirajte lastno podjetje I
r
■ Pr
E
DE
DDE
DDE
DDE
L.
Priporočamo svojim cenjenim :: tovarišem gostilničarjem izborno
marčno, Dvojnomarčno termalno in granatno ::
PIVO
28 22—24
največje slovenske narodne tvrdke
Delniška družba združenih pivovaren Žalec in Laški trg =— v Ljubljani. =
"l
DDE
DDE
DDE
DE
■J
Izdaja in zalaga „Dež. zveza gostilničarskih zadrug na Kranjskem". — Odgovorni urednik Avguštin Za je c. — Tisk „Narodne tiskarne".