GLASILO SINDIKATA PROSVETNIH IN ZNANSTVENIH DELAVCEV — LJUBLJANA, 6.-OKTOBRA 1959 — BETO X. — ŠTEVILKA 15 Potreben nam je sodobnejši sistem izobraževanja odraslih Nedavno je bilo v Ljubljani posvetovanje predsedstva Republiškega sveta Zveze sindikatov in Glavnega odbora Zveze Svobod in prosvetnih društev Slovenije o izobraževanju delavcev, ki zajema v zadnjem času vedno večji obseg. Potrebo po pridobivanju novega znanja postavlja pred naše ljudi vsakodnevna praksa. Na vseh delovnih mestih-čutijo ljudje pomanjkanje ne samo strokovne izobrazbe, marveč morda jše v večji meri pomanjkanje nekega novega pristopa k splošni izobrazbi, k' široki razgledanosti po raznolikem in iz dneva v dan burnejšem sodobnem življenjskem toku. Kje priti do takih novih vidikov, ki jim jih redna šola ni mogla dati? Na posvetovanju v Ljubljani so ugotovili dosedanje uspehe tako Ljudskih kakor Pelavskih univerz ter Svobod in prosvetnih društev pri tem prizadevanju, hkrati pa so določili nekatere i nove naloge imenovanih ustanov. Med drugim so predlagali tudi ustanovitev republiške Zveze delavskih in ljudskih univerz. Naprosili smo ravnatelja Zavoda za proučevanje izobraževanja odraslih LRS tovariša Karla Kosa, da bi za naš list napisal nekaj ugotovitev s tega področja v zvezi z našim rednim splošno izobraževalnim šolstvom ter o delu tega Zavoda sploh. zaprdv ustvarili primerno bazo, da zahteva izobraževalno delo v no-lahko sistematično pristopamo in vih oddelkih za odrasle. urejamo vprašanje izobraževanja Pri našem delu na področju iz-odraslih na šolah in vseh ostalih obraževanja odraslih moramo vzgojnih ter izobraževalnih zavo- vzeti v obzir to, da se izobraže-dih. To je prvi uradni poseg v tra- vanje, ki služi pridobivanju šol-dicionalni šolski sistem, kjer na skih kvalifikacij, v današnjih po-podroiju Slovenije in lahko trdi- gojih bistveno razlikuje od vse-mo Jugoslavije sploh, urejamo bine izobraževanja na drugih novo smer izobraževanja z novih področjih dela. Zato tudi novi vidikov. Lahko rečemo, da smo s učni načrti za oddelk odraslih pri tem napravili občuten korak na- rednih šolah zajemajo gradivo si-prej v našem šolstvu. In ne samo cer obstoječe redne šole, vendar z to, s tem smo odprli šolska vrata nekaterimi novimi dopolnitvami v zares vsakemu državljanu, ki si okviru novih potreb in izločanjem želi izpopolniti svoje znanje in vsega tistega, kar smatramo, da doseči zaželjeno šolsko kvalifi- ne spada v reden pouk odraslih. kadjo. Pri dosedanjih poizkusih sicer ne Na osnovi omenjenega pripo- morem trditi, da smo že vse to ročila lahko vsaka šola ustanovi upoštevali na vseh predmetnih oddelek za odrasle kot posebno področjih, vendar trudili smo se, obliko šolanja odraslih, ki pa je da so učni načrti napisani z as-enakovredna rednemu šolanju po pekta potreb odraslega človeka, svoji vsebini kakor tudi stopnji ki se vključuje v naše družbeno V dobrem letu obstoja Zavoda nje sveta in vsega, kar nas obda- kvalifikacije. Celo tako prožni so življenje, in z ozirom na tip šole, za proučevanje izobraževanja od- ja. Z uvajanjem delavskega predpisi, da omogočajo ustanav- ki mora računati tudi na strokov-raslih LRS, smo dokončno prebili upravljanja na vseh področjih ijanje oddelkov tudi izven sedeža no izkustvo kvalificiranega de-led in zaorali ledino izobraževa- dela, z ustvarjanjem komun so gole, če so seveda za to dani po- lavca. n ja odraslih v vsej širini tudi na torej prišle močno do izraza tež- goji. Na ta način je mogoče or- Iz omenjenih razlogov je tudi šolskem področju. nje in potrebe po načrtnem ter ganizirati vrsto šol — oddelkov v s predmetnikom že določeno ča- Biio bi na krivično trditi da sodobnejšem izobraževanju od- samih industrijskih centrih kakor sovno obdobje šolanja odraslih na »Rio odkrili Ppovs6m nekajnovega raslih. tudi pri samih podjetjih, če se krajše obdobje kot pa je to pred- in da pred ustanovitvijo samega lz vseh navedenih in še kaže potreba po takšni ustano- videno v rednih šolah mladincev. 2avodaPše ničesar ni bilo storje- drugih vidikov, katerih ni bilo vitvi. Zato traja šolanje celotne višje nega tudi na tem področju izobra- več mogoče zapostavljati, če nam 2e uvodoma sem poudaril, da stopnje osnovne šole največ 48 ževalne dejavnosti! Statistični po- ie resnično bilo do tega, da iz- zahteva izobraževanje odraslih tednov ali dva tečaja. Šolanje v datki nam prav lepo kažejo da obrazimo do primerne , stopnje druge oblike in drugačno vsebino tehničnih šolah, kjer je pouk samo smo že tar od osvoboditve naprel čim več delovnih l^di’ sm° bUi dela Da bi se torej lahko takšni večerni oziroma popoldanski pn-imeli razne delavske oddelke pri prisiljeni prebiti se skozi doseda- n0vi pogledi na šolanje odraslih bhzno po 16 ur tedensko traja n. ^tašno^zobraže^alnihhi strokov- nji šolski sistem, ki nikakor ni pOStopPoma uveljavili ter uresniče- ^ nih šolah moistrske šole in . še bl1 Prozen in občutljiv za vse fi- vaii na vseh stopnjah naših sol, Kjer pa je možno organizirati so Vrsta raznih kvaUfikacijskih te- nese novega časa in ki se ni dal je Zavod v tem smislu tudi pri- lanje z zgoščenim sistemom pou-čaiev ter instruktaž za odrasle omajati v svojih zasidranih šol- pravil za nekatere vrste šol nove ka (z dopoldanskim poukom in z (Vendar pri vsem tem nismo gle- skih oblikah, predpisih, normah predmetnike in učne načrte z organizirano prakso), tam je moz-dautl odZnhT.tL in definicijah o izobrazbi. drugačno razporeditvijo snovi in no celo učno snov predelati v 4 Ob tednu otroka Toda reforma splošno izobra- drugačno vsebinsko osnovo. Pred- semestrih ali p^ližno dveh šol. poseb- ževalnega šolstva se je začela z metniki novih učnih načrtov niso letih. Dolžina semestrov m preč dali 'na šolanje odraslih kot na Posebno družbeno nujnost in si nih problemov tako niti v sami vso naglico uveljavljati. S tem porazdeljeni na posamezne razre- zirana, traja pa navadno od i a organizaciji, še manj pa pri sami smo prebili tako zvani »šolski de-ali letnike, temveč je celotna 20 tednov. . vsebini šolanja. Dosedanji šolski zid« in premostili prvo fazo težav, snov razdeljena na semestre, ki Posebnost, ki posega v orgam-sistem je pač vse takšne oblike omajali nekatera tradicionalna jih pa ne moremo istovetiti s zaeijo šole oziroma oddelka, je šolanja odraslih tretiral kot šo- načela, ki so kazala, da. bodo osta- prejšnjimi letniki (razredi). Na ta tudi v tem, da je sam študij na lanje ^zamudnikov'« in seveda kot la večna v našem šolstvu. Torej način smo odprli novo možnost teh oddelkih mnogo bolj elasti-takim tudi ni pripravljal kaj po- prvi korak nam je uspel pa če- študija po predmetnih skupinah cen. Slušatelji _ imajo možnost sebnega, temveč samo serviral prav še ne moremo trditi, da se tudi po vertikalni poti navzgor in opravljanja izpitov v celoti po učno snov v isti obliki, na isti tega tudi zavedajo vsi izvajalci — ne samo po horizontalni, kakor vertikali, torej ne več samo fron-način ter po istih predpisih, kot prosvetni delavci. je bilo to strogo obvezno v raz- talno po horizontali v obliki raz- to velja za našo mladino, ki še ni- Reforma šolstva se pa ne tiče rednem sistemu pouka (ali letni- rednega izpita iz vseh predmetov Ria življenjskih izkušenj in ni samo rednega šolstva. Še z večjo ka). Na ta način smo približali ce- hkrati, kar je bila velika ovira v vključena v proizvodni proces, upravičenostjo se moramo lotiti lotno organizacijo pouka svobod- dosedanjem sistemu izpitnega re-Torei vo načelih, kdor pride v reforme na področju izobraževa- nejjemu formiranju učnih ur žima v šolah. S tem je tudi prenaša šolo se pač mora prilagoditi nja odraslih ter uvajati nove ob- kakor tudi formiranju študijskih nehala veljavnost predpisov o pri-mso šoto. se vatnih izpitih za tiste slušatelje, 1 • ______i _ ki so vpisani v oddelkih za odrasle, in to iz razloga, ker so dosedanji predpisi v mnogočem zelo trdo postavljali časovne meje izpitnih rokov, niso pa v ničemer pospeševali samoizobraževanja in pripravljenosti do opravljanja iz- Človek ne živi samo od kruha... Potrebno je naši mladini dati malice, šolske in mlečne kuhinje — še več kot doslej. Toda državljani jutrišnjega svetovnega socialističnega reda potrebujejo še nekaj drugega: predvsem toplo človeško razumevanje in pa trdno roko, ki jih bo povedla v prihodnost in jim razkazala vse številne možnosti dela za skupnost. Izobraževanje odraslih zajema vse večji krog zaposlenih Kongres Sindikata prosvetnih in znanstvenih delavcev Na nedavni seji predsedstva Centralnega odbora Sindikata prosvetnih in znanstvenih delavcev Jugoslavije — bila je v soboto 19. septembra — so sklenili, da bo kongres Sindikata prosvetnih in znanstvenih delavcev v Beogradu, in to v dneh 10., 11. in 12. decembra. Na seji so izbrali člane odborov za vse stroke sindikata ter osvojili teze za poročilo na kongresu. Odbori bodo imeli nalogo, da pretresejo organizacijska in strokovna ' vprašanja posameznih Strok in dajo predloge za reševanje perečih vprašanj. Pit°Y' . . ... , Posebno pozornost so na seji Sindikata prosvetnih in znan- V novi organizaciji pouka posvetili založniški dejavnosti stvenih delavcev Jugoslavije, izobraževalnega sistema okrasi sjn(iikata. Ko so se bivše organi- Dokler pa novo glasilo ne bo tor S ttmT a8»“wdl mokorf Sf ? ^ladtotlrCenta™; bodo izhajale Je Sa^SS^if^to i; prevzeMialogca STl" in v marsikaterem tteu oddelka za daiai. tri revite. in. en list’ Cen- škola« do 1. januarja 1960, »Re-odrasle le na nekaterih predmet- tralm °dbor Sindikata prosvet- vija gkolstva« in »Predškolsko nih področjih stavljen opravljen mh m znanstvemh delavcev Ju- dete« pa do konca šolskega leta izpit kot pogoj za vpis v novi se- goslavije bo v bodoče izdajal sa- 1959/6O. Sekretariatu za prosveto mester. Načelno pa ne veže niti mo eno glasilo, m to revijo, ki bo Zveznega izvršnega sveta bodo predmetnik niti učni načrt posa- obveščala organizacije m elan- predlagali, naj prevzamejo izda-meznika, da v vsakem semestru stvo o stališčih in sklepih Cen- janje nekaterih omenjenih pu-opravi obvezno izpite. Ko bo kan- tralnega odbora ter o najvaznej- blikacij strokovna društva ali didat opravil vse obveznosti, ki sih vprašanjih v delu naših or- kaki drugi organi, ki se bavijo jih postavlja oddelek za odrasle ganizacij in članstva na podroc- s to problematiko, s svojim učnim programom, bo iu šolstva in prosvete. Razen te- sejj so govorili še o ne- sprejel spričevalo končane šolske gav glasil° P,rmas‘r0-uI1^i* katerih vprašanjih v zvezi z re- kvalifikacije. važnejše sklepe mednarodnih si - formo šolstva, o izdajanju za- Zato smatram, da lahko brez dikalmh organov prosvetnih de- ]conov za posamezne vrste šol, vsakršne bojazni začnemo organi- lavcev m mednarodnih organiza- Q kadrovskih in material- - - -- ...........cij, katere se ukvarjajo s sol- ... ...... zirati oddelke pri rednih šolah, cij, katere se ukvarjajo s sot- njij vprašanjih prosvetnih delav-^kišim ustaljenim metodam, nor- like šolanja, uporabljati nove or- grup (skupin), ki so boljša oblika kajti le-ti nam bodo v pomoč in stvom m prosveto. Erav tako bo- cev in {jrugo g sklepi po vseh niam in principom, pa naj bo slu- ganizacijske forme, uveljavljati študija za .odrasle kot pa fron- garancijo, da bomo v razmeroma do Jiasli ▼ jceviji^ svoje^ mesto ^ Vprašanjih bodo seznanili se- _ ^ j.l»ahxc, uvcrijcivijem 3tLivxxjcx ---- ---- g,cxi.anv.ijv», ^v**xv» * *.~— ..v. , , " 1 v ien vprašaniil šttteii mlad'ali "star" nove predpise, torej urediti vse talno razredna. Takšno gledanje na kratkem času izšolali potrebno najboljši dosežki 8 tega podroc- kretarja Sekretariata za p V takšnem šolskem sistemu ni tako in v takšni meri, da bo po- organizacijo pouka v oddelkih za število tako iskanih strokovnih ja tako pri nas kot v tujini. Se- to ^IS. da bi čimprej d bilo izaledov da bi prišlo kmalu stopoma pripomoglo k ustvarja- odrasle posebno v osnovnih šolah delavcev za vsa delovna mesta v stavljena Je posebna komisija, sv0j0 uresničitev. Posebna dele- do kakšnih snrpmemb »lede šola- nju sodobnejšega sistema izobra- je v naši pedagoški praksi povsem našem gospodarstvu. ki bo določila tizionomijo no- „acj;a pa bo v kratkem obiskahi dia odraslih pa čeprav nismo ževanja odraslih v samem šolskem novo in zato bo treba še mnogo Karel Kos vega glasila Centralnega odbora tovariga Kr?to Crvenkovskega in Jhogli zanikati, da so novi živ- sistemu. dela, da bomo izločili zastarele J ” ' -1-, ^enjski pogoji, in novi odnosi v Zavod se je kmalu po svojem metode iz dosedanjih oddelkov za celotnem družbenem življenju formiranju lotil nalog s področja odrasle, če seveda hočemo prilago- hstvarili take pogoje, ki so spre- izobraževanja odraslih. V krat- diti izobraževanje novim zahte- hienili ne le mladini temveč tudi kem obdobju svojega obstoja je vam in novim potrebam današ- °draslim vsebino človekovega gle- razvil svojo dejavnost predvsem njega časa. dan j a tako nasproti sebi, kot tudi na formiranje novega tipa šol — Ker imamo še precej državlja- rosve- oživeli V okrajne in občinske svete čim več ijudi iz proizvodnje mu predočila nekatera vprašanja. Hkrati z letošnjo izmenjav* prosvetnih delavcev s tujino so razpravljali tudi o domu oddiha za prosvetne delavce; odločili so, da bodo pregledali možnosti za Upravni odbor je tudi predla- nakup ali gradnjo primernih ob- hasproti svoii okolici. In da novi oddelkov za odrasle, na sestavo nov, ki niso dovršili osemletno Na seji upravnega odbora Za- Upravni odbor je tudi predla- nakup e Časi v katerih živimo, zahtevajo novih učnih načrtov in predmet- osnovno šolanje, se je število od- voda za proučevanje izobraževa- gal, naj bi republiški Svet za sol- jektov. hcedvsem od delovnih ljudi nove nikov za vse vrste šol in na uva- delkov za odrasle pri višji stopnji nja odraslih, ki je bila prejšnji stvo poslal okrajnim pedagoško- Pred koncem seje so člani po-izkušnie in poglobljenega znanja janje novih oblik izobraževanja, osnovne šole od lani na letos po- ponedeljek, predsedoval pa ji je inšpekcijskim službam predlog, da slušali še poročilo s kongresa ter novo vsebino kulture in s tem Mislim, da se je Zavod s takš- dvojilo. Tako, da je mreža od- Ivo Tavčar, so člani med drugim v sestav pedagoških svetov vklju- Mednarodne federacije učitelj- ^Ugačnn izobraževanje delovnega no koncepcijo programskega dela delkov za odrasle pri osnovnih ugotovili, da bi bilo zelo koristno ... enega tovariša, ki bi imel sk'h združenj. Mednarodne fede- Človeka dokaj hitro vključil v celotno re- šolah najbolj razpredena v vseh in potrebno, vključiti v občinske p -----------------------«----;------j Da bi torei zadostili pogojem, formno gibanje našega šolstva in okrajih Slovenije. Smatramo, da in okrajne svete za šolstvo oziro- 1 v J ...... __________________v_____ 1 1: 1 n 4- 1.„ X.A. -I 1 J n r/-»4-r\ Intimi skrbi izobraževanje odraslih, pjj^^gp^j^gletovne^koiitedera v katerih ŠHvirnrTTn v polni meri s tem pravočasno kanaliziral šo- je glede na takšno število oddel- ma prosveto čimveč ljudi iz pro- PraY tako ”ai bi se Pri okraj- cjje organizacij prosvetne stro-uPoštevali vlogo ’odraslega člove- lanje odraslih na pravo pot. No- kov (preko 60) bližnja naloga Za- izvodnje, da bi ti sveti laže reše- nih svetih za šolstvo osnovale po- ke Ugotovljeno je bilo, da so te ka. predvsem v niegovi dejavnosti vim idejam so sledile nove akci- voda prav v tem, da s seminarji, vali aktualno^ problematiko s po- sebne komisije, podobno kot dela mednarodne organizacije pro- Dri upravlianiu gospodarstva s je/ Izvršni svet Ljudske skupščine posvetovanji in informativnimi dročja izobraževanja odraslih; ob- taka komisija za izobraževanje svetnih delavcev naredile v svo- tehničnimi in družbenimi silami, LRS je kmalu sprejel posebno sestanki seznani ves učni kader enem bi sodelovanje takih ljudi odraslih pri republiškem Svetu za jem delu znaten napredek v kre- ie nastala nujna potreba, da lju- priporočilo (Uradni list LRS, št. na teh oddelkih z novimi oblikami koristilo za vnašanje izkušenj v šolstvo. (Njen predsednik je tova- pitvi solidarnosti prosvetnih de- dem posredujemo širše poznava- 21/116-1959), s katerim smo prav- in organizacijskimi prijemi, ki jih naše redno šolstvo. rišica Tilka Blaha.) lavcev v sveta Beseda, dve o premestitvah Naknadni razpis prostih služ- pomanjkanje le-teh. Ne smemo ali one občine. Tu nimaš razen benih mest — objavljen v Pro- pa mimo nekaterih primerov, ko svojega šolskega dela nikakršnih svetnem delavcu — nam ponov- so občine sezidale lepo število lepih pogojev, tam — v sosedni no priča, da je še vedno pereče stanovanj za učitelje. V takih občini — pa so morda dosti na stanovanjsko vprašanje prosvet- občinah seveda vprašanja kadra boljšem. Neumho bi bilo misliti, nih delavcev. Od več kot 2000 ni. da je potrebno vskladiti razme- .. ... ,. ; .... . , . . , . „ . ....... , . razpisanih mest na raznih usta- Pustimo stanovanja, pa po- re povsod enako, izboljšati živ- gih pristojnosti na občinske ljud- no izrabiti m opremiti, kje naj bo svetnih referentov, ki tudi v let- ^ jih je le dobra polovica giejmo, kako je z ostalimi uslu- Ijenjske pogoje v nekaterih ob- ske odbore bilo neobhodno po- pri šoli telovadnica, kje igrišče mh polletnih m drugih poročilih navedi J d J imajo na razp0lag0 gami. Nihče ne pomisli, da je tre- činah pa bi bilo nujno potrebna Prosvetni sveti in referenti pri občinskih ljudskih odborih Nedvomno je s prenosom mno- kako je treba prostore ekonomič- kaže spretnost in sposobnost pro- tss mmsfž =2“: mmm mmm rnsmrn za prosveto tudi za rast in pospe- (okoli 900) pa so samska. hraniš v menzi. Kako pa v manj- jjjjo je n. pr. prosvetnih delav- ševanje kulturno-prosvetnega živ- tsk-šm, so ta šem kra:iu’ k;ier se sredi irga šo' cev med letom umrlo, se poroči- Ijenja v svoji občini. . Pa se poglejmo, kakšna^ so ta iri ena sama gostilna? Ce ti je - ~ • *•- ’ — - dim, da je precej svet za vse tri dejavnosti, večje lujejo pri letnih proračunih in tolpa imajo poseben svet za šolstvo, mačijo potrebe po sodobnih uči- Učiteljice—komunistke Jugozahodno od trga Vipava leži na obronkih gričev, ki obdajajo Vipavsko dolino, prijazna vasica Goče. V letih narodnoosvobodilne vojne so prebivalci tudi te vasice kot mnogih drugih primorskih vasi zelo odločno stali o vrstah borcev za svobodo. Goče so imele partizansko šolo, v kateri je poučevala Hajda Ferjančičeva-Metka. 26. septembra letos je preteklo 15 let, ko je o vas Goče pridrvela vipavska nemška policija. Ni se ustavila pri prvih hišah kot običajno, kajti v vas je prišla s točnim načrtom. Po-. licisti so šli v hišo tovarišice Hajde. Doma so bile tri sestre. Policisti so zahtevali, naj jim pokažejo bunker in naj priznajo, da je bila o hiši tehnika, da so gostile partizane itd. Sestri s H ajdo niso ničesar priznale. Kmalu so začeli po hiši ropati; naložili so na voz, kar se jim je zdelo vredno. Na voz so spravili tudi sestre, hišo zažgali in odšli. Sestre so imeli zaprte v Vipavi. Po nekaj dneh se je poveljnik policije, ki je bil o tistem času strah in trepet zgornje Vipavske doline, pohvalil, da je dal učiteljico Hajdo ustreliti. Ob začasni osvoboditvi Ajdovščine po NOV so izkopali pri smodnišnici pri Logu med drugimi žrtvami tudi vse jih tri Ferjančičeve sestre in prepeljali na domače pokopa- živela je samo za svoje učence, Ušče. zato ni le naključje, da je nje- telesne hibe ni bila sprejeta na učiteljišče. Po telesu in zdravju je bila šibka, njena volja in pogum pa sta bila nepremagljiva. Tudi v najtežjih trenutkih ni obupala; nasprol-no, znala je ose težave življenja junaško prenašati. Celo ob smrti ni omagala. Sami Nemci so izjavili, da ni niti v zadnji uri potočila solze, ampak »je umrla pogumno kot komunistkam.. Vse svoje življenje je poklonila narodu. Ze italijanski fašisti so jo preganjali. Bila je večkrat aretirana. 6. oktobra 1942 so jo pa odpeljali v Gorico in nato 10. decembra na Ustico. Tu je postala članica Partije. Pol leta pozneje so jo poslali v taborišče Fia-sionone, kjer je dočakala polom fašistične Italije. Zaradi rahlega zdravja, ki ji ga je internacija še zrahljala, se je šele konec decembra vrnila n domači kraj. Sprejela je na Gočah mesto partizanske učiteljice. Sama je izjavila: ^Prejšnja drsava mi zaradi telesne hibe ni pustila posvetiti se vzgoji mladine; naša svobodna domovina pa mi je z imenovanjem za učiteljico izpolnila moje dolgoletne želje.t Večkrat me je v letu 1944 službena pot zanesla na Goče: pri inšpekcijah sem videl, da se je pokojna Hajda vrgla na delo z vso vnemo. Delala in živela je samo za svoje učence, Pa še poglejmo, kakšna so ta ^ ^^^ama gostilna? Ce ti je jo itd Z gotovostio pa fahko tr: Najmanj, kar imajo danes ob- yarazpisu1’Icpo^bcremo r—^sam- gostilničar naklonjen, dobiš hra- dinl) da je precej premestitev čine, je dobra ljudska knjižnica, k stnnnvanie zneotovlieno Ko no p° zmerni ceni, sicer pa gor- našjh prav na račun slabih ki niiHi nrphivalrpm nniirnn in 7a- S^° Stanovanje zagotovljeno. j ^ hiše dn hisp moraš in bavno beNvo vpraševati, kje Delavsko prosvetna do hiše moraš in življenjskih pogojev — zaradi Sini za to sobo, pa ti povedo, da h™o:'SoTa ™tSo''protl.m kraju FRAN BIZJAN Pokojna Hajda je bila rojena 16. februarja 1902 na Gočah. V Celju je dovršila dveletno trgovsko šolo. Ko se je po prvi svetovni vojni vrnila domov, je odšla v Trst, kjer je študirala privatno. Njena vroča želja je bila posvetiti se učiteljskemu poklicu, a zaradi na šola pri znanem Narodnem tekmovanju v Srednjeprimor-skem okrožju dosegla v splošnem uspehu prvo mesto. Ni bila poklicna učiteljica, a bila je rojena vzgojiteljica. (Podatki v Slov. šol. muzeju E 6, a-d) Z. H. ® s mm ms is pevske, godalne itd. iskat hišo. Kako kmalu pa si ob pone^ so dokaf vidne raz šola °benem S Posvetnim delav- Člani teh skupin nakazujejo veselie ko ti eosnodinia pokaže 1 one.. °.. s° aoKal VIPne raz cem, potrebe in želje svojega članstva ^dstrešno sobifo^brez vodovoda hke V “vlieipskem standardu te Vladislav Rozman preko SPK in svetov Svobod (ob- ofranišča Činskih) ter se borijo za gradnjo m sxramsca- svojih domov, za popravila in Takih in podobnih zgodb je adaptacije starih in skupno usmer- Pred začetkom šolskega leta nič jajo prosvetno dejavnost v občini, koliko. Le malo jih je, ki bi se Od njih in množičnih organizacij lahko pohvalili, da imajo kot je odvisno ali so občani kulturno samci udobno stanovanje. Privat-in prosvetno razgibani, ali je v ob- P'k odda po navadi najslabši pro-čini kulturno delo živahno, ali pa štor, ki ga ne potrebuje sam. vlada mrtvilo. ge slabše je za tiste, ki so po- Tu imajo SPK ter njihovi re- ročeni. V razpisu je nekaj mapj ferenti dovolj odgovorno nalogo, kot dvesto družinskih stanovanj, da s člani društvenih odborov Če pa pogledamo, vidimo, da je iščejo nove oblike dela, da prite- od tega števila precej takšnih gujejo mladino ter skrbe za ko- stanovanj, ki so vezana s spre-ristno in zabavno plat našega živ- jemom upraviteljskega mesta ali Ijenja. ' mesta upravnika v kakem dija- 3. Enako važno kot je v občini škem domu. Dejansko je družip-šolstvo in kulturno-prosvetno de- skih stanovanj za prosvetne delo, je tudi telesna vzgoja. Ta spa- lavce zares malo. In če bi zdaj da tudi v okvir referentov za pro- ponovil zgornjo zgodbo o učite-sveto in navadno imajo za pospe- lju samcu, s to razliko, da bi Sevanje te dejavnosti svoje svete, prošvetar bil oženjen, bi dobil Ti sveti vodijo skrb za telesno glede iskanja družinskega stano-vzgojo v njihovi občini. vanja precej podobno sliko Mor.. Opravka imajo s TVD Partiza- da pa še slabšo, kajti dobiti v nom, strelskimi družinami, šport- kraju suho ih drugače dobro nimi društvi, taborniki in drugimi družinsko stanovanje, je zares podobnimi dejavnostmi, - prava redkost, ' Ta društva, kot tudi prosvetna Naposled pa: vse to ni nič no-društva, so večinoma bolj odrinje- vega. To so stvari, ki se. pojavijo na kot šole, ker živijo od dotacij, vsako leto enkrat, ko je čas pre-‘ nabiralnih akcij idr., medtem ko mestitev in namestitev. Treba je imajo šole svoje redne proračune, vedeti: dokler občine ne bodo Naloga telesno-vzgojnih in mislile na gradnjo stanovanjskih se je le stežka izmuznil nazaj ▼ življenje. Pravi cvetoči razmah je zaživel pokojnik z ustanovitvijo nove Jugoslavije. Avto-šola prve tankovske armade mu je ob demobilizaciji kot inštruktorju in strokovnjaku za mehaniko in motorizacijo izrekla najtoplejšo zahvalo, nanizala pa je pohvali vrsto vrlin, ki so odlikovale Bizjanov značaj: skromnost, discipliniranost, požrtvovalnost in marljivost, kar vse je krasilo pokojnika v toliki meri, da zanj ni bilo službenih ur. Sklenjena veriga dolžnosti na področju vzgajanja in strokovnega izpopolnjevanja kadra za motorna vozila so bila leta od 1945 dalje. Sprva je vodil Avtoprometno šolo na Ježici; nato je bil na Ministrstvu za lokalni promet šef za strokovno šolstvo. Zopet se srečamo z imenom tovariša Bizjana, ko vodi Industrijsko avtomehanično šolo v Šentvidu nad Ljubljano. Ko je bila ta razformirana, prevzame ski šoli za mesto ravnatelja na Vajei avtomehansko stroko v Ljubljani, za blokov tudi za prosvetne delavce, tako dolgo bo občina čutila Proces šolske reforme uzakonjen Pred zaključkom redakcije našega lista smo prejeli vest, da je Ljudska skupščina LR Slovenije z akcijami za nabiranje sredstev na svojem prvem jesenskem za-prosveto in kulturo, poseben pa lih, potrebe šolskih in učiteljskih za ,to dejavnost sedanju sprejela novi zakon o za telesno vzgojo, lahko pa pode- knjižnic ter enakomerno porazde- Mislim, da se solniki in od- osnovni šoli. Predlog tega zako-lijo še prvi svet na dva. Prav po- ljujejo ta sredstva na šole in vrt- bormki društev dobro zavedajo, na je bil vec mesecev v javni sebno važno pa je, da so ti sveti ce, bodisi da jemljejo neko pav- kako vazna in odgovorna je nalo- razpravi, dam so bili številni sestavljeni iz delovnih članov, ker šalno vsoto na razred, ali kako p svetoy .m prosvetnih referen- pred og. in popravki od stran. nH niihovesja dela — nri katerem drueače tov pn občinah. raznih organizacij m organov ka- ie gibalo tajnik ali prosvetni re- „ , . . . Poleg tega pa zajema delo teh kor sploh državljanov. Proces je gibalo tajniK an prosvetni re Poleg tega imal0 odlocu]0c0 svetov tudi vzgojo in prevzgojo šolske reforme, ki se je bil začel športnih društev je, da skrbijo tudi za gradnjo igrišč za vse športne dejavnosti; taka igrišča bi morala biti povsod tam, kjer je 2000 prebivalcev. Po mestih deloma to skrb prevzemajo stanovanjske skupnosti. Sveti za prosveto se ukvarjajo z vsemi naštetimi dejavnostmi in poleg tega še s spomeniškim varstvom, s štipendiranjem, pa tudi vezavi s pomičnimi organizaci loge g0 m Komisl]e za namešča- Občine, ki se zavedajo nalog nom. :,aml- nje učnega kadra. Občinskemu teh SVetov, vedo, da so gibalo pro- ,. . . . , Pa poglejmo, kako važna opra- ljudskemu odboru in zboru pro- svetni referenti, ker oni delajo na . Poslancem njuctsKe sKupscme 1. V solstvu je od njih odvisno, vjsen USDeu v golah jn vzgojnih „ , .... . nem govoru obrazložil družbene ali skrbe v zadostni meri za šol- ^dih ker je in ostane pravilo: . P/av ob prenasaniu kompet®nC okoliščine, ki so terjale novi za- ske prostore, za vrtce i. dr. Sode- Kakržrd’ so učiteljski zbori taki }z okraJ®y aa občme pa se jepo- kon j njegove poglavitne zna- lujejo pri idejnih programih, pri *akršm so učiteljski zbori, taki k al kako je približana ljud- gilnosti gradnji novih stavb, oni najbolj so usPem- stvu oblast m koliko drobnarij se vedo kako bo nova stavba odgo- Pri vsem tem delu in še pri da sedaj uspešno reševati, ker so Besedilo zakona o novi osnov- varjala funkcionalnim potrebam, mnogih podrobnostih se lahko po- bolj vidne in kričeče. -n-č ni soli bo izšlo v posebni brošuri. ne- ju- Pretresljjva in nič. manj pojmljiva je bila vest, ki je \ _ tranjin urah 21. septembra zajela prosvetne delavce strokovnih šol mesta Ljubljane: ravnatelja Frana Bizjana ni več. V hipu se je vse zrušilo. Zrušilo prav v Času, ko smo od njega pričakovali še mnogo, zelo mnogo. Saj ni skrivnost, da snujejo kovinarji v Ljubljani svoj šolski center, ki bo zajel tudi Vajensko šolo za avtomehansko stroko, katere predstojnik je pokojnik bil. S smrtjo tovariša Bizjana se je poslovil od nas mož v pravem pomenu besede. Na vsak korak je bilo čutiti plemenitost njegovega mišljenja, poštenost njegovega značaja, intenzivnost, ki je dobila svoj odraz povsod, kjer je pokojnik _ Živci, ustvarjal, delal. Ves je bil v šoli in med mladino in v internatu, ves v načrtih, kaj in kako bi še in še ustvarjal, da bi dobila in imela naša socialistična Jugoslavija čim več sposobnih, svojemu poklicu doraslih in razgledanih voznikov motorhih vozil. Ravnatelj Fran Bizjan je bil rojen 29. septembra ‘1902 v šiški. Njegov oče je bU strojevodja. Osnovno šolo je obiskoval v Šiški, potem ko je Bežigradom in pozneje, vseh teh zadnjih osem let solo enakega naziva v Šentvidu. Povsod, kjer ie bil, je razdajal svoje poklicne izkušnje, ni mu bilo mar ur in večerov, ki jih je daroval svojemu strokovnemu (^elu. Zavedal se je, da je prva naloga vseh, ki imajo opravka z mladino, skrb /.a njeno splošno in strokovno izobrazbo, ki bo odgovarjala zahtevam in potrebam našega socialističnega gospodarstva. Ljufiil je poklic prosvetnega delavca z vso intenzivnostjo, njegov vzgled je mogel biti spodbuda vsem, ki so ga poznali. Obseg njegove ustvarjalnosti je bil izstopajoč, do- °P ski ravil diplomski izpit na Ijubljan-cm učiteljišču, pa je nastopil prvo učiteljsko mesto v Žireh. Od tu ga je zaneslo v Mokronog, preko 17 let pa ie imelo tovarišu Bizjana v svoji sredini Tržiš&b na Dolenjskem. Kot velik prijatelj mladine, vzgojnik po svoji naravi, je žel najlepše uspehe v šoli in izven nje. Učil in bodril je s kmetijskimi predavanji, zanimal pa se je tudi za sadjarstvo in — mode larstvo. Uredil je krajevno drevesnico, vse tako, da je dosegal lepe rezultate. Okupacija mu ni prizanesla. Fašistični okupatorji so ga internirali v Gonarsu in v Padovi, bolan v tujini, sežki njegovih prizadevanj toliki, da je žel vrsto priznanj. Združenje šoferjev in avtomehanikov ga je uvrstilo med svoje častne člane, prejel je priznanje Centralnega odbora Združenja šoferjev in avtomehanikov z diplomo, vse tako, da je bilo življenje tovariša ravnatelja Bizjana na vseh postojankah polno vsebine, dejanj in uspehov. Žalne svečanosti, ki so se odvijale v poznem popoldnevu 23. septembra na Zalah, so v najbolj živi luči pokazale, koliko nam je pokojnik pomenil. Poslednji spomin dragega tovariša so počastili ravnatelji ljubljanskih vajenskih šol s častnim spremstvom ob krsti. Nato so krsto zagrnili venci in cvetje, poslovilne besede pa je spregovorilo šestero govornikov, med njimi bivši republiški predsednik sindikata strokovnih šol direktor Gostinske šole prof. Danilo Sbrizaj. In seve: tople in tako prisrčno iskrene beseqe vseh govornikov — tja do predstavnika šolskega komiteja LMS — so mogle biti le skromen izraz hvaležnosti za vse, kar nam je ravnatelj Fran Bizjan dal. Izredno velika množica prijateljev in znancev, poklicnih tovarišev in tovarišic se je zgrnila ob odprtem grobu . . . Pevci, godba, zopet govori, sklonile so se zastave in domača zemljica je sprejela v svqje varstvo zemske ostanke tovariša, ki nam bo ostal v trajnem, nepozabnem spominu! Vojteh Debeljak Če primerjamo pouk matematike z ostalimi predmeti, n. pr. slovenščino in zgodovino, se nam postavlja vprašanje, ali je mogoče v matematiki izrabiti vsa vzgojna sredstva, ki bi zadovoljila končni cilj t. j. moralno etično vzgojo. Matematika po svoji naravi zahteva mnogo več razumskega oblikovanja, veliko vežb in dela pri tabli. Šele ko si dijak prisvoji osnovne spretnosti, da obvlada vse računske operacije, ki jih bo lahko uporabljal v uporabnih nalogah, tedaj se lahko oddalji na širše področje praktičnega življenja. Šele sedaj lahko zasledujemo vzgojni smoter, ker smo iz abstraktnosti prešli na realnejša tla. Nas zanima ideološka vzgoja, ki naj v učencu razvije svetovni nazor. V novih pogojih socialistične družbe je nujno, da si mlad človek prisvoji pravilno gledanje na družbeni razvoj in «ja spozna zakone, po katerih se je družba razvijala in'spreminja-: la. Pouk zgodovine bo to nalogo najprej rešil in nudil dijaku pod-, lago za pravilno gledanje. Prav tako ima slovenščina veliko možnosti, da s pomočjo literarne analize idejno usmerja, Vendar ni dovolj, da se zadovoljimo s tem, da bi samo ta dva predmeta, ločeno od ostalih, prevzela vso odgovornost in bi samo ta dva predmeta rešila ves vzgojni smoter. Zmotno bi bilo, oddaljiti se od osnovnega cilja in pričakovati rešitev problema le z enp-stransko vzgojo. Kot je nepravilno zahtevati, naj bi razvijal mo- MOŽNOSTI IDEJNO POLITIČNE VZGOJE PRI POUKU MATEMATIKE ralni lik človeka samo pouk moralke, tako ni dovolj, da bi samo eden ali dva predmeta razvijala idejno politične poglede. Osnovna šola je splošna šola, v njej se morajo razvijati vsi vzgojni smotri, torej tudi idejno politični. Ne sme postati vprašanje, kateri predmet je za to najprimernejši, vprašanje je le, kako je treba pristopiti k reševanju tega problema pri vsakem predmetu. Na nižji stopnji osnovne šole, kjer prevladuje razredni pouk, bo učitelj z lahkoto povezoval ideološki problem od predmeta do predmeta. Kako naj se vskla-di ta problem na višji stopnji osnovne šole, kjer je predmetni pouk, o tem je treba posebej razmisliti, Matematika postane v petem in šestem razredu samostojen predmet. Začenjamo poglabljati računske probleme, kar zahteva vsestransko obvladanje računskih operacij. Pridobljeno znanje iz prejšnjih let mora razvijati intenzivnejše duševno napenjanje, torej veliko več vaj v razmišljanju. Poglavje o sklepnem računstvu v šestem razredu je že neka zaključna faza, kjer učenci s konkretnimi primeri iz živi j e. nja samostojno razmišljajo, primerjajo, računajo in opazujejo življenje okoli sebe. če dva delavca delata 30 ur. v koliko urah opravijo isto delo štirje delavci? V kakšnih pogojih delajo delavci danes? Ali imajo delovne pogoje, ali so zaščiteni pred nevarnostjo, ah imajo odmor med delom? Ta vprašanja se lahko navežejo ob tej računski operaciji. Kako sp nekdaj delali in po koliko ur na dan, se lahko načenja istočasno drugo vprašanje, ker poznamo iz zgodovine, da je delavski razred razvil revolucionarno parolo »tovarne delavskemu razredu v upravljanje«. Danes smo dosegli, da imajo po tovarnah delavske svete. Seveda ne bomo pri uri matematike razpravljali na dolgo in široko o zgodovini borbe delavskega razreda. Vprašali bomo, ali so pri uri zgodovine o tem že kaj slišali in na kratko navežemo glavni pomen boja delavskega razreda. Če računamo, koliko stane prevoz po železnici za določeno razdaljo lahko pri tej nalogi vprašamo, če so se že vozili po železnici, z avtobusom ali drugimi prevoznimi sredstvi. (So primeri, da se še niso vozili.) Od kod smo dobili vsa ta prevozna sredstva, kaj smo nekdaj imeli in kaj imamo danes na razpolago. Tovarne avtomobilov nas zalaga- jo z modernimi avtobusi, naše železniške delavnice izdelujejo vse železniške naprave, naši inženirji konstruirajo nove izvirne naprave, Naši izumitelji in nova-torji izboljšujejo vozni park, kar poznamo iz poročil društva izumiteljev. Poglavje o procentnem računstvu lahko dijaka pouči, koliko znaša v odstotkih naša proizvodnja v industriji, v kmetijstvu in drugih ranogah glede na prejšnja leta. Koliki odstotek dija-štva je nekdaj dokončal šolanje in kakšne šole imamo. Kakšne so bile šole v mestih in na vasi; razlika pp vsebini šole na vasi pred vojno in po vojni, enotno šolstvo, možnost šolanja na visokih šolah itd. Kako so se šolali naši vebki ljudje v preteklosti in kako se šola naš' študent na univerzi. Prav tako je v sedmem in osmem razredu možno izhajati iz primerov praktičnega življenja, če je potrebno razložiti pomen plusa in minusa, če podjetje s pravilnimi zaščitnimi ukrepi do. seže toliko milijonov dinarjev plusa, ki ga odvaja v družbene sklade, kaj nastane, če zaščitnih ukrepov ne uveljavi. Kakšne posledice nastanejo zaradi minusa, ki ga tovarna povzroči. Kakšni so ti varnostni ukrepi? Naštejemo zaščitna dela, odmor, zdravstveno službo, ambulante, zdravila, bolničarke, zdravnike, in-strumentarij, pravico do dela, popust za prevoz po železnici, domove za oddih na morju in v planinah in drugo. . V sedmem razredu sicer toliko primerov ne bo na razpolago, ker se učenci poglabljajo v novo obliko računskih operacij. Pri kvadratu binoma, množenju^ in deljenju mnogočlenikov in slično bo težišče pouka v pridobivanju novih spretnosti Počakali bomo, da se dijak dodobra spozna z novo snovjo in se v njej razgleda. Pri kvadratu in kvadratnem korenu bomo lahko mimogrede omenili pomen takega računanja. Pri fiziki se je dijak seznanil s formulami v zvezi z gibanjem po Strmini in prostem padu. V osmem razredu pri električnih enotah, kjer mora nujno spoznati kvadrat in kvadratni koren, ne bo odveč, če se nekoliko odmaknemo od snovi in povemo, da se naši delovni ljudje poglabljajo v take računske operacije na svojih delovnih mestih. Po tovarnah in podjetjih ustanavljajo tečaje za pošolsko iz obraževanje, za dosego kvalifi- kacij m se venomer učijo tudi matematike. Ta delavcu pomaga, da pri delu samostojno razmišlja in preračunava delovne pogoje. Večja izobrazba delavca doprinese večjo delovno storilnost, ker z manj sile lahko doseže večji efekt. Skupnost dopri-naša nove pogoje posamezniku, da si pridobi izobrazbo, ki jo zopet vrača skupnosti za dosego višjega življenjskega standarda-Standard, ki smo ga imeli po revoluciji, ali standard danes, od' pira pri učencu pogled v politično borbo iz preteklosti do danes. Idejno politični cilj je nakazan in učenec si ustvari podobo svojega politično idejnega dela za bodočnost. Iz svojega interesa, ko si izbira poklic, bo lahko ustvaril tudi perspektivo svojega delovanja na svojem delovnem mestu. Pri računskih operacijah ostane učenec izoliran od življenja, če nima možnosti slišati, kako lahko matematika pripomore pri razvijanju delovne storilnosti iO izobrazbe. Nakazovanje perspek' tiv za bodočnost, nakazovanj® različne politične borbe iz preteklosti in danes, čeprav včasih na videz nima povezanosti * predmetom, odpira v učencu obzorje v celokupno življenjsko dogajanje in matematika posta; ne v učenčevi zavesti predmet, ki ima svoj smisel. Ne misli več, da je matematika samo zaradi matematike, temveč se zaveda, da j® to mnogo višja veda, ki v življ®" nju vsakogar igra zelo pomembno vlogo. Balad puha< v luksuzni izdaii. uspešno rešil prevajalske arhaični jezik Krleževih prem madžarščino XVI. in XVII. stoletja. Prevod ima primerno uvodno besedo, ki pojasnjuje nastanek in idejno estetsko analizo Krleževega dela. Naše knjige na frankfurtskem sejmu. Letošuji knjižni sejem v Frankfurtu ob Meini — Zvezna republika Nemčija — bo letos' v prvi polovici oktobra. Na razstavi bo zastopanih 55 držav, to je nekaj več kot lansko leto. Naša država se udeležuje tega sejma od leta 1955 in bo tudi letos prispevala zajemal **■*-**-**“**-‘-**'-^ uu mui icujs obravnaval le fonetiko in vsakdanji ampak jih moramo razumeti kot lepo število knjig. Jugoslovanska aka-„ ....... • • tzrnrističniVi nr. demija znajiosti in umetnosti je oblju- opis m Kritiko teroristicnm pr- bila Jokoli kn;jjg. Za ietošnfi knjižni rlUSlJl sejem vlada izreono zanimanje. besedni zaklad. Je v glavnem delo enega opj‘s jn’kritiko terorističnih n;VaeKi';rate,rJ^digCVebJzl^aZbd'i:: ganizacij ki so delovale v lektološki material, tako kajkavski kot V 60 letih in poskušale UVCStl čakavski. Ustavili pa so se oJ> problemu, diktaturo. ne paradigem ne drugih slovnič nih razlag in pripomb, s čimer štva Slovenije, od katerih je po-pa ni rečeno, da učitelj oziroma Joviča zastopala višje gimnazije, bolje učenci ne bi smeli na pod- Zaradi velikega števila dele-lagi osvojene jezikovne prakse gatov in tudi referentov je bilo svojih spoznanj v tujem jeziku, delo porazdeljeno na sekcije, '»o ali celo več pravil, da izrazi ki se ga uče, teoretično izraziti, to Razumljivo, zaradi svojih spe- ^ojo misel v tujem jeziku, naše- je formulirati preprostih pra- cialnih tem sta bili ločeni lite- povprečnemu učencu težke, vil oziroma sestaviti paradigem, j^rnozgodovinska in lingvistična kako izdelati atlase: ali po v širšem jugoslovanskem ali samo hrva- sejera Umetnik slikar Pri delu kongresa se je opa-Škem meriliT. Spričo neodločnosti se pri- žilo, da je bila slovenska lite-čakuje dokončna rešitev^ od širših fo- rarna zgodovina premalo zasto- ictnik iz Krakova pri nas. Poljski mlajše generacije Stanislav Woj-tovicz se je ob zaključku III. grafične *■’ "" Na grafični razstave mudil v Sloveniji, razstavi je prispeval tri liste in ^ je ____ - mm« j.«*.w**c*.w »».a..«,- prejel eno od nagrad. Lani je uspešno ir0VdaVsfSo“nuie^iugosloPvŽekiPd^: pana. Slovenci smo pogrešali pre- ra^«avljal v Sao Paolu, leltološki center, ki bo zadolžen dia- davanje O problemih slovenske raje’vfisk° 'za*ložba '"svjellosn "j^^osnovafa lektološko delo poživiti iu poglobiti, pre- književnosti in predavanja O no- novo' »Skolsko biblioteko.. Le-ta se raz- nujnos j o i »»■vairTvrieTJ likuje od sličnih po tem, da izdaja izbor den dialekti zamrejo. Pomen ^vističnih atlasov pri nas ševala zlasti gosta iz Poljske prof. lingvističnih atlasov pri nas sta nagla- vcjŠi književnosti sploh. iSrl tekstov, ki so povsem skladni z uči načrtom. Domači in tuji pisatelji predstavljeni šolski mladini v njino £ povprečnemu ucencu vu oziroma sestavni paradigem, rarnozgodovinska in lingvistična p^isTe za čimprejšnjo izdelavo lingvintič- zika in zlasti literature v s Ko povprečnemu, kot tudi bolj Ucenci si v prvem letu sicer ne sekcija, medtem ko se je splošna nih atlasov, kajti na tem področju smo njjj, šolah Debata o učnih puarjenemu učencu bo osvajanje bodo pridobili velikega besednega slavistična nroblematika zlasti incd zadnjimi. Obenem sta pri nas že- -J.. - '.......... — ^praksa na prvem mestu, slov- — trditev, vprašanje, negacija v jak ?l«ia analiza bo pa služila samo ednini in množini in v sedanjem Novo v primeri z beograjskim *0nčni utrditvi, jezikovne prakse, času etc. Sistematično stopnjeva- kongresom je to, da je nastopilo ? drugimi besedami — učencu bo ne vaje, skrite v navidez sprošče- nrereišnie število mladih refe- J°ristilo slovnično pravilo takrat, nem, realističnem pogovoru, jim sred- prof. Avanesov naše dialektologe Moskvi, in priteguiti k sodelovanju. vaje, ,--.oniu sruvn.cnu p,iav..v, nem, realističnem pogovoru, bo za svoj občutek, za pravil- bodo utrdile pravilnost izražanja ki si ga je pridobil z govo- bolj, kot to lahko store opozorila '"bi jn vajo, potreboval potrdila, na slovnična pravila. Po navodilih učnega načrta Prednost nove knjige je tudi v ^j si učenec v prvem letu učenja tem, da učitelju sicer sugerira ^gleškega jezika pridobi čim metodo, ga pa ne omejuje in mu ?ravilnejši izgovor, stavčni naglas pušča dovolj možnosti za lastno ji intonacijo. Navadi naj se izra- razporeditev vaj, za njihovo mo-svoje misli v angleščini brez difikacijo oziroma prilagoditev. IMmerjave z materinščino. Za do- Učitelj celo mora slediti lastni do-i?go teh ciljev bo mnogo učite- miselnosti, kajti če bi se suženj-'iev moralo v večji ali manjši sko držal samo knjige, bi utegnil lleri modificirati svoj način po- zapasti v togo rutino In njegovo Juvanja in iskati novih prijemov, delo bi postalo nezanimivo. V Pri-^ se čim bolj ognejo uporabi ročniku za učitelja bo našel mno-^aterinega jezika, prevajanju, go dodatnih koristnih napotkov, jasnemu in tihemu, ki se vrši v Knjiga se odlikuje prav poseb-“avah učencev, ter da nudijo po- no po ljubkih in zgovornih ilustra-rjaieznemu učencu v skromno od- cijah. Slike ne ilustrirajo samo parjenem času čimveč prilike predmetov in oseb, temveč tudi ,a govorno udejstvovanje v tujem uče slovnico. Kar preveč zanimiva ^aiku. Učitelji angleškega jezika je knjiga zaradi njih in bojim se, v teh svojih prizadevanjih da bo delo v šoli prav zaradi tega aašu veliko oporo v novem učbe- potekalo preveč s knjigami v ro-ku za peti razred, ki ga je se- Hab. Učitelj mora imeti sliko ozi-*tavila prof. Sonja Pestotnik. Ista roma sličice za flanelograf, kjer ,vh>rica je napisala k učbeniku so le-te potrebne. Kjer je na raz-Priročnik za učitelja, ki je pri-' polago predmet sam, kjer lahko izvajam dejanje pred učenci, kažem na bližnje oziroma oddaljene predmete etc., tam slika ni potrebna. Nekaj stenskih slik oziroma sličic za flanelograf pa bo vsekakor potrebnih in te lahko po vzorcu knjige izdelajo učenci sami. Slike pa tekst tako odlično ponazarjajo in delajo knjigo tako precejšnje število mladih referentov — to velja za vse sekcije — in da so bile vse diskusije zelo živahne. (Nekateri referati so se naslanjali na delo in zaključke lanskega slavističnega kongresa v Moskvi.) davljen za tisk. Novj učbenik je v marsičem "bgačen od tistih, ki smo jih upo-jbljali doslej. Njegova zgradba J* temelji na tekstu, ki mu sledi ‘bVnična obravnava in vaje v dojeni strukturi, temveč so na pr-Sp mestu številne in raznovrst- --- n ““»fujaju »n ueiajo Knjigo ratto * s^ŽemaS razporejene. V pr- prikUpn0> -dabodo učenci prav DOPISUJTE V »PROSVETNEGA DELAVCA«! gotovo radi jemali v roke doma, kjer bodo v šoli predelano snov utrjevali. Po novem učbeniku so v letu 1958/59 že uspešno poučevali na poskusni šoli Frana Levstika v Ljubljani. M. K. Črtih, učbenikih in tekstih se je zelo razmahnila. Poudarjalo se je, da je nujna poglobitev študija novejše literature, starejša in svetovna književnost naj bi ....................je,U da'so se obravnavali bolj pregledno s bhrv. knjižnem jeziku potrebne ko- poudarkom na estetskih in idej- nih vrednotah. V diskusiji je bilo sproženo tudi zapostavljanje jezika na srednjih šolah. Kongres je ob svojem zaključku pokazal, da se poleg priznanih strokovnjakov uveljavlja tudi mladi naraščaj, ki zajema strokovno problematiko razme- O problematiki knjižnega jezika sploh smo poslušali več referatov (Vukovič, Vince, Kerubina). Pokazalo ~ ~ . rv. knjižnem jeziku . rekture. Prevladovala so najrazličnejša mnenja, v kakšni meri naj se upošteva umetniški ali pogovorni jezik ter tradicionalnost in regionalnost v knjižnem jeziku, da ne bi zapadli v eno ali drugo skrajnost. Zedinili so se vsi ob ugotovitvi, da se nikakor ne more in ne sme vztrajati na Vukovi normi knjižnega jezika. Treba je opustiti številne mrtve gramatične kategorije in v večji meri upoštevati sodobne jezikovne vidike. Za 1° pa je potrebna nova normativna gra- roma široko. Ce primerjamo obe venski knjiž^V^ik? venda^se^nnfa sestavni delovni področji kon- problemafiiiT ni'lirše obravnavala. Ob gresa, t. j. jezik »k0lf,tnjV»i°te W^Vlediv"d»kD^0nii ™0raP° Ugotoviti, stvarnosti oilikuje. Umetniška ^domača lingvistične sekcije ^prineslo vec in ‘prevodna literatura v — - x* -- * “ ■* zahtevata posebne nove t. j. jezik in literaturo, moramo ugotoviti, da je delo makedonščino problematike in več novosti. Ob „ ■ . . ... besedotvorne zaključku nas navdaja misel, da Pers0noSv /.vezi /"^dom'in'6m-iblen^atiko je naloga prihodnjega kongresa za nov enoten pravopis na srbhrv. ozem- y Ljubljani prikazati tehtnejše lju. Nadalje se je pretresalo vprašanje znanstvene rezultate na vseh gramatične terminologije zagrensKe in . , ... i x--i. i • k: beograjske lingvistične šole. Pokazalo raziskovalnih področjih slavisti- J.. * k:l« 'f 'v rv t* n v* Zv tv 1 C A y - I.' rv v rv r- I z v VT »v , 1- r v I' rv Člani šolske zadruge Raven pri Piranu so veseli lepega pridelka s svojih njiv je, da je bilo delo za pravopis izredno težko (referat prof. Jonke), ker gre za področja, ki se jezikovno med seboj precej razlikujejo in so v mnogih primerih potrebni kompromisi. Poudariti je treba, da je načrt pravopisne komisije spremljala vsa široka javnost in vse upravičene pripombe^ so se upoštevale. Nov pravopis ima širok aspekt in priznava vse, kar se je v književnosti pravilno razvilo. Njegov namen je jasno razviden v navedenih zaključkih, ki obsegajo osem točk. Veliko zanimanje je med delegati vzbujala nova lingvistična struja, namreč strukturalizem, ki je že na moskovskem kongresu izzval ostre diskusije; sintetičen referat o glavnih strujah lingvistike na moskovskem kongresu je podal dr. Ivič, ki je na željo delegatov v diskusiji tudi pojasnil, v čem je bistvo strukturalistične metode. O problemih slovenske lingvistike je izčrpno predaval prof. Bezlaj, o začetnih raziskavah slovenske sintakse pa je referirala asistent Breda Pogorelec. Ožjo problematiko je predstavljal referat o izposojenkah iz romanŠčine (Muljačič), seznanili pa smo se z nekaterimi novostmi o čakavskem akcentu (Jakič-Cesarič lin slišali nov poskus razlage sovpada polglasnikov na slovenskem in srnhrv. teritoriju na podlagi substratne fonetike. Delovanje lingvistov je potekalo v treh smereh: Delo za lingvistični atlas in dialektologija, problematika knjižnega jezika in pravopisa; v manjši meri pa je bila upoštevana problematika sintakse. O stanju naše literarne zgodovine in njenih nalogah danes je govoril prof. Frangeš, ki je nastopil proti histericizmu in po- ke in slovenistike. Martina Orožen učnin Iji sc r_____ _ njinovih najboljših delih, odlomki pa ne presegajo 120 strani. Izbranemu tekstu so prireditelji napisali kratek uvod in estetsko analizo, ki pojasnjuje jedro umetniške vrednosti dela. Doslej so že izšla nekatera dela, n. pr. izbor iz Homerja v priredbi Miloša Curiča, izbor Gundu-liča v priredbi D. Popoviča itd. Vsa odbrana dela se odlikujejo po praktični uporabnosti za šole. Knjige so sorazmerno poceni in dostopne^-šolski mladini. Deset milijonov učbenikov letno V Budimpešti so pretekli mesec odprli razstavo, ki prikazuje dejavnost tamkajšnje založbe za izdajanje učbenikov ob njeni desetletnici. Medtem ko so državne in cerkvene založbe na Madžarskem v letu 1938 tiskale vsega skupaj 221 učbenikov, jih sedanje Državno založniško podjetje tiska povprečno po šeststo vsako leto. Od osvoboditve do konca leta 1958 je Izšlo 8000 raznih učbenikov v 85 milijonih izvodov- Samo preteklo leto so natisnili deset milijonov izvodov raznih učbenikov. Centri za poučne filme in diafilme pri nas in v svetu LITERARNI MUZEJ V PRAGI (Nadaljevanje in konec) katere teh pesmi prevedel. Tu so Narodno gledališče — »zlata ^etek^nanostf^dmSfdrobie mezni ‘junaki, tam^Uustradje' pravijo3 Cehi. Lanl^soTbhS bravanj[r uleae na stanje slo- lel ct an ni ^šnega kuHurncgapadca, kije naši' "d talniški" večeri ‘ z sobe^^naroTsebi)" ^ehi ga “a dolo0časen pozUivističen na- no° bitkT na' BdT^ri Vilharjevimi igricami, in recitaci- jo radi in sp nanj ponosni O 5. Pridobivati ljudi za produkcijo, uporabo, razširjanje in ocenjevanje avdiovizualnih sredstev. 6. Sodelovati z vsemi (vladami, organizacijami, posamezniki), ki se kakor koli zanimajo za te dejavnosti. Ce se v kaki državi nikakor ne more osnovati centralna organizacija za avdiovizualna sredstva, potem naj se preide vsaj na obliko pokrajinskih centrov. Tak primer je v Meka ki ITnstituto Latinoamericano de Cine-matografia Edicativa. Njegova naloga je. da razvija produkcijo in distribucijo ter uporabo avdiovizualnih sredstev v vsej Latinski Ameriki, inštitut finansira mehiška vlada s pomočjo UNESCA. V pogledu centralizacije avdiovizualnih sredstev je v Evropi pomembna Evropska organizacija gospodarskega sodelovanja (1’Organisa-tion europeenne de productivite). katere namen je, da dviga produktivnost v industriji in trgovini. Ta organizacija ima posebno agenturo (Agence curopeene de produktivne), katera vrši koordinacijo dejavnosti centrov za tehnične fiime posameznih držav, ki so članice zgoraj imenovane .cije. Tak: centri za tehnične misli, ki so bile iznešene na kon- v posameznih državah so samo- Avdiovizualna sredstva, zlasti filmi in diafilmi, so danes v svetu najvažnejši pripomočki v modernizaciji šolskega in izven šolskega izobraževanja. Njih uporaba je v številnih državah vključena v učne programe šol, zlasti kadrovskih. S proučevanjem uporabe in organizacije avdiovizualnih uslužnostnih dejavnosti ter produkcije avdiovizualnih sredstev se ukvarja mnogo strokovnjakov. Svoja dognanja publicirajo v raznih revijah ter iznašajo na različnih'nacionalnih in internacionalnih kongresih, konferencah in podobno. Važno vlogo v zbiranju informacij s tega področja opravlja UNESCO, tako z izdajanjem publikacij kot z organiziranjem raz- nih kongresov in konferenc. V zitivizmu ter poudariT pofrebo nasiednjem priobčujemo glavne organizacije. Tak: centri estetske analize literarnih del. mis,i ki s" hi,p kon- £l‘me V poM V splošnem je žel veliko odobravanje. Glede na stanje slo- apeXLTa°?.ekmoereTbt; Mo^smoIrno^urejeno^mZ da ferenci UNESCA v letu 1958 v pogledu organizacije centrov za avdiovizualna sredstva po svetu. Prednost gre čimveč;: centralizaciji službe avdiovizualnih sredstev. Kot primer za to je naveden Državni fEmski urad (Naticnai. Film Board) v Kanadi. Ta center združuje distii- Kajpak da : muzeju ni potreben, m ga postavili znova Zato ie nad 1 L TJ“ . ^mov ior raznega arugega pi vstaiaio n red moiim odroni imravičer, ^ie. 1?° d za kongres. Nekateri referati so sandnega gradiva za prosvetne vstajajo preu moj.nn oarom upravičen napis; »Narod „„ mene; center se ukvarja tudi z < po bitki na feO-. leta. Tedaj se je s (jakimi brati moral p< ^brn^non? n«ddaoootUTunUAm^ Pišu Primerjava m slučajna. Cehi teri je sodelovala‘vrsta arhitek- ? preciekivan JJmčevU, kome Velika8 of in ata nodS 50 bili res vzgled našim čitalni- tov, kiparjev in slikarjev, med Le-ta je opozoril na nekatere baT,?,nsky ^ehxka„°„L a škim -organizatorjem. ' drugimi tudi naš Janez Šubic. P^tlnosti I otezovih priredb Dr- * slikarja BrSa nam prE škim -organizatorjem dga moža. Mimo njegovih spi-h k hodim, mimo del s številnimi k .oagoškimi resnicami, ki še po drugimi tudi naš Janez Šubic. Zadnja dvorana nosi napis; žičevih komedij. Skušal je do- klf domSe^vJk^ir^ STi manj nazorno kot. prejšnje. Tu mene; center se ukvarja tudi z organizacijo raznih strokovnih tečajev m seminarjev ter predavanj. Distribucija se ■ vrši v glavnem preko {»krajinskih in krajevnih organov v povezavi z zgoraj omenjenim Državnim uradom, , podoben Državni filmski urad je tudi v Avstraliji, vendar v bolj skromnem obsegu kot v Kanadi. Drug primer centralizao.je us.ug avdiovizualnih sredstev je v Indiji, to Filmski informacije in v svo-dokumentarnih facVpredma^tSail" »'"fS, vSra^SimJ "-'«1=” S*‘ZaS ‘‘‘sts - acijami, večinoma so Alesove. med njegovih postajališč, je Pre- J nnvedn marsikaj tudi nam originalne tekste. Dr. Flaker je ireduje Kanadčanom znanje, ka«o f j in prosvetne organizacije v Alešu in njegovih ilustraci- S ^fe p4vSc£v.nam’ v svojem referatu Prilog prebil- štveniji^klluLvale l svoie de.o vsii; Jpdsluh pesmi se mi nelcakio mka^dveh sorodnih narodov. Ve- J Odhajam. Polna doživetij, ki nlil romantičkog stila lepo in glavnem s tem. da prikazuje indij- poučne filme in diafilme. Ce po- (jMjUje paralela z našim Gaspa- seli me, da to dejstvo omenjajo • •■hi* riala ta not skozi sto- pregledno poudaril vse značilno- napore mihove vlade za razvoi [---= rss?$r» - - btojni organizmi, ki jih vedi posebni svet, v katerem so zastopniki vlad'-, tehničnih šol, univerz, sind katov, strokovnih združen; in razni drugi Člani pod predsedstvom kakega poznanega industrijama Te centre subvencionira industrija. Ce primerjamo sedaj z gornjim razmere v naši državi, vidimo, da imamo dobro urejeno organizacijsko mrežo. V Beogradu dela Savezni centar za nastavno 1 kulturno-prosvetni film, V posameznih republikah pa so republiški centri. V Sloveniji je tak center Zavod za šolski in poučni film v Ljubljani, ‘ Grošljeva ul. 4, ki se ukvarja z distribucijo ozkih filmov in diafilmov (diapozitivov), ter produkcijo diafilmov in ozkih filmov. Precej šol in prosvetnih organizacij v Sloveniji že pozna dejavnost Zavoda, saj ima Zavod 124 stalnih naročnikov iz vrst šol m prosvetnih organizacij, Toda Zavod stremi za tem, da bi vse ^lirno prvih znakov preporoda za dornade čtivo. še razmere. Ko bi se razstave po- m**, pustmej »c v iuSK., ivjci j<-sameznih pisateljev ob jubilejih podčrtal njene odlike Pri Jugo- Vjk Vodi pot, tja do modelov pr- Mimo satir in časopisnih član- spremenile v stalno muzejsko Slovanih se je omejil samo na j'tl.čeških lutk ljudskega lutkar- kov Karla Havlicka, utemeljitelja zbirko! Prostor!? Potem posta- romantično strujo 19. stol. in pori Mateja Kopeckega. Ta potujo- realizma, preidem v najlepšo dvo nem skromnejša in pomislim le udaril, da ne smemo njenih zna-h ‘btkar je s svojim gledališčem rano, posvečeno Boženi Nemcovi, na naše dijake ob tem, kar mi je čilnosti prenašati v moderne ute-lj»,Vozu začetnik te zvrsti gleda- Ustvarjalka Babice, te optimistič- povedal muzej. Kaj bi mogli sto- rarne struje, lerminus nova ro-*eIKe umetnosti, ki je pri Cehih ne knjige, polne človečnosti, ki riti? Saj imamo tudi mi nekaj mantika je po njegovem za lite-d,:? razširjena. Sledijo imena, po- jo je pisala v najtežjih časih po slikarskih del, ki so nastala ob rarno zgodovino nesprejemljiv. ljpbe in dela velikih prerodite- otrokovi smrti in v silni gmot- naši preteklosti, literaturi, pred- Dr. Gligorič je predaval o roti;! ki so imeli zveze tudi z naši- ni stiski, je Cehom najdražja, vsem ilustracije, imamo nekaj ro- manu v srbski književnosti. Orne-C* kulturnimi delavci. Josip Do- kar oboževana pisateljica. Debele manov, povesti ter pesmi, ki mar- jil se je na 20.' stol. in podal j-^skv — oče slavistike. Čudno, knjige so pisane o njej. V skrom- sikdaj živo osvetljujejo starejša pregled od Stankoviča do najno-njegovimi dopisovalci za- ni veličini jo vidim upodobljeno obdobja. In ali ni tudi prenekate- vejših romanov Oskarja Daviča. tj.pO iščem našega Kopitarja in v kipu, njeno življenjsko in pi- ra lirska pesem uglasbena? Zakaj Poglobil se je predvsem v ob- brC(a spisi o njem Kidričevo raz- sateljsko pot zasledujem v vitri- bi torej ne skušali dijake na to ravnavo tematike in idejnosti, Kayo. Razgibano je v prostoru s nah. Za Boženo Nemcovo vrsta opozarjati? Naj spoznajo poveza- manj pa je upošteval estetsko toč iedvorskim in Zelenogorskim realistov. Zopet zasledim opom- vo med preteklostjo in kulturo,-vrednotenje. Referat dr. Nazečiča popisom, dveh plagiatih ljud- bo, ki mi povzdigne narodno za- naj občutijo, da so vse umetni- je bil zopet s področja roman- pesmi, nastalih iz velike, a vest. Pesnik, kritik in feljtonist ške panoge enoten, med seboj se tike (Romantizem i njegove oso- h Matične ljubezni do naroda. Halek piše; »V Dubrovniku sem oživljajoč tok. benosti u srpskoj i hrvatskoj kislim se Levstika, ki je ne- našel skoraj majhno Prago.« Boiena Oralen književnosti), vendar je podal razvoj _ življenjske ravn.:. Ponekod gre centralizacija avdiovizualne dejavnosti po strokah, kot je n pr. kmetijstvo.. Tako ima Ministrstvo za kmetijstvo v rokah produkcijo in uporabo avdiovizualnih sredstev. Taka centralizacija pa je skih dejavnosti. Organizacija distribucije in produkcije avdiovizualnih sredstev zavist od pogojev in potreb vsake države. V glavnem pa je naloga centrov sledeča: 1. Centralizirati in razširjati razne podatke o avdiovizualnih sredstvih, kakršnega koli izvora, ki se tičejo , gradiva in tehnike produkcije in reprodukcije. Izdelovati avdiovizualna sredstva in jih prilagoditi domačim potrebam, kolikor so inozemskega izvora; pospeševati tovrstno dejavnost n sodelovati z raznimi producenti, vključno privatnimi S. Organizirati fond avdiovizualnih sredstev za distribucijske potrebe. 4. Preskrbovati in pospeševati ocenjevanje avdiovizualnih sredstev. samezne šole ali organizacije nimajo za to na razpolago potrebnih sredstev, naj se organizirajo posebni servisi v okrajih, ki bi imeli svoje filmoteke in diateke ter — tehnično opremo. Tak servis je že osnovan v Mariboru in želja je, da bi to posnemali tudi drugje. Produkcija diafilmov Zavoda se veča iz meseca v mesec; do sedaj je izdelanih 25 barvnih in 9 črnobelih diafilmov; komentar 8 diafilmov je posnet na magnetofonski trak. V lanskem letu je bil posnet prvi poučni film, v načrtu pa je izdelava še dveh filmov. Zavod vabi vse prosvetne delavce, da s svojim sodelovanjem (s scenariji, z recenzijami, z nasveti itd.) pripomorejo k čim bolj kvalitetni in večji produkciji Zavoda. A. H. POTREBNO JE VEČ ZANIMANJA za sodobno elektroniko in avtomatizacijo PRAVNI NASVETI Vprašanje: AU Vam pripada nizacije, društva in združenja, držav- prosveto in kulturo pa izposlova^ povrnitev prevoznih stroškov, če se ni organi in zavodi, finantno samo- predpise za prosvetne delavke, ki dnevno prevažate na svoje službeno stojni zavodi itd., ki izplačujejo po- doslej dni. Sami smo priča, da elektronika naši proizvodnji in na drugih pod- v Beogradu in »JOŽEF STEFAN« v mesto, ki je oddaljeno 6 km od kraja, sameznim državljanom osebne dohod- Delovnega časa prosvetnih dela*' In nuklearna tehnika ne omogočata ročjih človeške dejavnosU. Ljubljani. kjer stanujete, ker ti stroški znašajo ke iz delovnega razmerja. cev se ne ^ primerjati z delovni«1 OB.SC.TE MEDNARODNI SEJEM .EHN.CNA DNEVA, PONEDELJEK. > ■«*“*- 'VTrS ™ asfttuffDfssroSsa —»•“»■sfsssRa od “■ —, —v --------------- — —--------- n rt f* n v n r • nr? cpkrptariat ob- z arzavmim organi m zavom so uu- je treua upoštevan, ua »c v uc-v. Da bt se lahko strokovnjaki in unravo in nroračun LRS le s svoio šljeni v smisiln tega Pravilnika vs< čas poleg obveznih učnih ur, ki ari T-oc ra o I č 3 > ra ♦ o c a n t i taivi ni iif-oA a P - —* . . . _ . ___rvv-m n« JV o » l»i cm nl-rtjr'! i<» Iri Ut m OT*fl Tl T*rvd7f' t nT rl nmm.viti omogočila nesluten dvig nroiz prav specializirani mednarodni sejem ELEKTRONIKA« r^erviranAZ dneva organom ter finančno samostojnim za- f,,,,,T« ^-,1 Sg^la in pmiivod^ ob boljši elektronike, telekomunikacij, avtoma- fnP rfCef ^delhl ^ to četr^k vodom s sedeži na ozemlju mesta Ljub- fLKJ št' 53/5’-iteti mnogo cenejših nroizvoSov tizacUe in nuklearne tehnike, ki bo £ %W*S. Je_Izvršn.. svet Ljudske obta Skupnim toe^m "sodobna ^ 23 taJjžne <>bisk<>- skupščine LRS dovolil, da si smejo bora je torej zakonit. bo vednosti _ _ kvaliteti mnogo 'cenejših proizvodov. Tako n. pr. ena tkalka v Kombinatu ___________________________- bombažnih tkanin »MAKEDONKA« v ELEKTRONIKA« od 16. do 25. okto-Stipu proizvaja sama s pomočjo avto- . fa letos na Gospodarskem razstavi-matizacije toliko kot prej 100 tekstil- s*u v Ljubljani, nih delavk skupaj Na tem seJnrn razstavljajo in „ . ' , , , . .. praktično demonstrirajo svoje prolz- ie.vji!-OVSeI»Kv?At<^?;v,2lrana d tu<1l vode razen vseh pomembnejših ju- - ------------- - ----------- ------------ tovarna »PRVA ISKRA« v Barču pri goslovanskih proizvajalcev, tudi pro- ven GR dvodnevno posvetovanje o K fVT.O fr 11 Za o, * n vv-« ♦■j-rme-k *■*» -» 1* r, 1 - . - - _* . *T _ . p.-m.-.. 1 :_ 1 M1 _ j_1 _ - ■ ___ občinskega ljudskega od- STROKOVNO POSVETOVANJE: uslužbenci, ki se dnevno prevažajo ha službeno mesto in ki imajo izdatkov za mesečne vozovnice več kakor 600 L. Z.; V TOREK 20 in SREDO 21. X. 1929 d7nar‘jeT nabaviti' pVTeČZ v‘Ljubija: svetYfR^StfkiE: lehh dobus^ kltob Ire ^‘holTlrimjorPrt bo začeto v Festi^Unt dvoJaniUri 86 "* raesečne vozovnice s popustom za dSmt ste vzedl kot učno obveznost 20 Društvo učiteljev in profesorje* Ljubljana-Rudnik; VPRAŠANJE: Pojavilo se je, neka-tere občine smatrajo za uC»' obveznost v petih razredih le 15 ^ enkratno vožnjo na dan za relacijo od ^SU,D55jJtnicaiTSkat ^unlfa 22 ur. Zato je pri prizadetih tova' stanovanja do urada in nazaj. Popust , „ ? • • • • riših in tovarišicah nastalo precejš^J n _____j,. ‘ vcviisrvill \Jl£i V J ilAVltJ V, LUUU UXU- w v*—.- • ^ kvj . u.v,, s. v» b UHIO VčlIlJ U UU UrčtUd 1U J. Q ? di.VtaTIS pa t?varna ka1jl?,v 'zvajaici iz ZDA, Japonske, Anglije, sestavnih delih elektronskih naprav. uživajo samo vozovnice, ki jim je ce- do 9- oktobra? 11J AL) Ib« V SVetOZarevU, »PR- T.'rn r, r i i <» TLnhrtfli-iA M o »>-> i i o tj o l o-I i o ^ „ 1..1 -i.az * š o .. cnn rl in no mocor» Rnv.HUa />nr* r»\rrvT> , razburjenje, češ zakaj ponekod <&' Svetozarevu, »PR- Francije, _Zahodne Nemčije, Belgije. Vabimo delovne kolektive ter na višja od GOO din na mesec. Razlika ODGOVOR: V Zakonu o delovnih veza le 15 ur, pri vas pa ne. iš5^== i:š=^Tfi skSSšS Bor UTrer,^KfR^t-> VvMDniLC itrfUdnlkl stitutov za nuklearno tehniko »BORIS telekomunikacij, avtomatizacije m nančno samostojnih zavodov, kjer so rodniškega dopusta po Zakonu o de- porami ? de°V!?iM^M^ZIde|s Bor, Trepča, Raša, Velenje itd. KIDRIČ« v Vinči. »RUDI BOSKOVIC« nuklearne tehnike Sgi prizadeti uslužbenci nastavljeni. So- lovnih razmerjih ni mogoče istovetiti 111 <> nagrajevanju za, nadurno de Zaradi ugodnih gospodarskih po- dimo, da bi se to navodilo, ki velja z letnim dopustom, ki se po čl. 264 7 »1 sicer samo za Ljubljano, lahko upo- Zakona o javnih uslužbencih za pro- lah ln drugih vzgojnih zavodih, rabilo tudi v Vašem primeru. gojev bomo v prihodnjih letih še bolj pospešeno uvajali postopno avtomatizacijo povsod, kjer bo to ekonomsko upravičeno, medtem ko bo Jugoslovanska investicijska banka zagotovila v ta namen potrebne kredite pod ugodnejšimi pogoji. Vse to pa nalaga pred naše znan-stveno-raz is kovalne zavode in pred našo elektronsko proizvodnjo nove naloge hitrejšega razvijanja in proizvodnje sestavnih delov za elektronske naprave, postopoma pa tudi sa- NEPREVIDNOST NI POGUM luui a«t- Prosvetni delavci ne smemo po- še neizkušena, dostikrat neprevidna, Vsaka ura nad to obveznostjo je nad- A * . tstttj«. aiu n to . . vec uuucjivi jui iv* «~-_ proizvodnjo zabiti pospešiti in podpreti kampanj- smela in drzna. Prav tu je vzrok, irra, ki se honorira po 100 din od učne VPRAŠANJE. Ali lahko zahtevate j0 3o jet službe ter uslužbeb*^! aparatov, ske akcije o nezgocinem zavarovanju, da je Državni zavarovalni zavod letos ure, če pa poučujete 35 ur na teden, denarno naaomestiiio v primeru, da imajo nad 25 let Službe. Odloik, ® -385, » sisrsas-a.vs; s-rjgff4.'~— —' iSZŠmt, ro,«, celodnevno, ' K Odgovor :Vaša redna tedenska počitnic porodniški dopust, vam po- niziranih osnovnih šolah pa toli^ft učna obveznost se ravna po tedenskih leg tega pripada se letni dopust, ki kQiikQr določa predmetnik za obveznih učnih urah, kolikor jih do- ga lahko izrabite tudi med tekočim mezni razred. Izjeme veljajo samo ^ loča predmetnik za posamezni razred, šolskim letom. upravitelje osnovnih šol s tremi^J več oddelki in za uslužbence, ki vam delodajailec noče priznati letnega dopusta med tekočim šolskim letom? / ki imajo nau katerega se sklicujemo, še do ni bil razveljavljen. B F: ^ VPRAŠANJE: Učiteljica N. N.J! mostojno razvijanje in kompletnih elektronskih ___________ . _ ______ _________________________________________________________ _ siaojev in opreme. ki jo tudi letos organizira Državni hotel širše zajeti nezgodno zavaro- Vam pripada mesečni honorar 3000 di- Nobenega dvoma ni, da se bodo zavarovalni zavod Slovenije med na- vanje po naših šolah in je razpisal narjev. morali tudi delavci, zlasti tisti, ki šo mladino. V to akcijo naj bi bila tudi nagradno tekmovanje pod na- , . sodelujejo v raznih organih družbe- vključena vsa mladina od osnovno- slovom NEPREVIDNOST NI POGUM s Opozarjamo Vas pa, da ne morete ODGOVOR* Ce vam vaš delodaia- nega upravljanja, posebno pa mladina, Šolskih otrok do študentov na uni- ter pripravil nad 600 lepih nagrad. več k?t1,1.0 .ur teden, upravi- priznal po porodniškem vprašanje* ucMBOica n. p*. ' e,€ktr°‘ mlSoitliikov * Prek° 250 000 S?,rtm j,efrSZP°Slal ^1se^ne na: vet’ kot^B ur 'na1* t^den1" To šte- dopustu, ki je potekal med poletnimi prosila ^bHočeno ^Sžbeno tolkla t^pie^aEter, ““ivej industriie tehnihe ^fto n^uiVsrn^v ooslmež^h Irt- SoisKimi počitnicami, pripadajočega in to mesto tud. dobila. Ko paj njegovim vplivom na druga področja športnih dejavnosti, zlasti ’ pa nagel’ kako , bLez bi' s katerim pri nas dnevno Kazala .-..a-.,- „»u.,dw.,c . ndimrV vendar naivef do ‘Jen letm dopust denarno uauumo- organ napota na onigo m dS^i S°biekl15 oz-do i# ur “,teaen- S rHi,l ^f^€£aiSe izogiuli, jo preprečili ali pa vsaj Vprašanje: Ali ima učitelj, ki zakona o javnih uslužbencih, ne gle- šujete, če lahko ptristojni organ sP^v, omilili. je bil ha prošnjo po razpisu premeščen službeno dobo. meni svojo rešitev in že v To tekmovanje ima zato velik v drugo občino, pravico zahtevati po- ......... - vzgojni in gospodarski pomen. Prav vračilo potnih in selitvenih stroškov? F. D : nezeodnega^zavarova^-iaC"ki°v^rtme- Odgovor: Po uredbi o potnih in VPRAŠANJE: Ko ste po konča _ _ rih nesreče mirti emetne nnmnč 'tin- selitvenih stroških imate pravico v nem porodniškem dopustu nastopili ostalo izpraznjeno mesto učitelja, % samezniku in skuminsti ^ P°' takem primeru zahtevati povrnitev službo, je tovariš upravnik zahtevali, ga ni bito mogoče zasesti. Zato s« A . . . ' stroškov prevoza zase in za svojo dru- da takoj delate potln delovni čas in organ nastavitve poslužil predP'v V veliki meri je odvisno od nas žino, pripadajočo dnevnico in selitve- dejal, da je izšel zakon, s katerim se 2 odst. člena 248 Zakona o ja-Vu, prosvetnih delavcev, kako se bo tek- ne stroške. ukinja skrajšan delovni čas za pro- uslužbencih. Ta namreč določa, A svetnede lavke. Vedeti želite, če je za šolstvo pristojni svet ljudsk«|, V, F„ VIDEM: to res. odbora, lahko dodeli na delo usJU' - .. -- . benca iz druge sole z območja is*^,. . ----„ ----------------------- . , , ------— —-------.. — VPRAŠANJE: Po razpisu službenih ODGOVOR: Prav nič nam m zna- yuasijega odbora, če drugod izprsi XI. zborovanje slovenskih zgodo- krajev republike, razen tefia Pa P®?6,,3 A.°??IS,:'-a oce,nleval» poslane mest ste zaprosiiiii za službeno mesto no, da bi bil objavljen zakon, ki hi njenega mesta ni bilo mogoče zas*®,, vinarjev, ki sta ga organizirala še številni nrpdsfnvnilri nnSoca ^de je' ^aix?',se 5!>!se 'j1 rls,>e ,bo v V. Tu so vam začasno dodelili pod- Odpravil skrajšan delovni cas za pro- z rednim razpisom tudi s honorar^ HmSGro T PC StevihU predstavniki našega Zavod priobčil v časopisju in nda- strešno stanovanje z obljubo, da do- svetne delavke. mi uslužbenci in če je zaradi goaovinsKo arustvo i-,xtb in javnega življenja. Delovno pred- dinskem. tisku, jih objavljal v radiu pito v kratkem drugo od učitelja, ki Mati ima pravico delati skrajšan v nevarnosti reden pouk. Ta y Prekmursko muzejsko društvo, sedstvo je vodil generalni sekre- “r. ne^reCe PGkazoval tudi v tele- je zaprosil za premestitev pri po- delovni čas 6 mesecev po porodu, da litev je začasna, vendar lahko ti* Zborovanje ni bilo le strokovno- tar RAZIT nrnf Milim Knc Sto X; ~ 1AJvtzno’ 5a zbrano sra‘ znejšem razpisu. Po njegovem odiio- bi mogla hraniti otroka. Izjemoma najdalj do konca šolskega leta. vnanvtvorvoo 1 7« jZ -f - ?• ' MllKO Kos, ste- divo sproti oddajamo Državnemu za- du Jpa je občina na obljubo pozabila pa lahko traja po mnenju zdravnika Ker Da 1c N. N Drosiia za do«; znanstvenega pomena, marveč je Vilni referati pa SO obravnavah varova nemu zavodu. ln stanovanje dodelila drugi stranki, javne zdravstvene službe tak skrajšan jeno siJžbeno mesto zato ker \ V letošnjem jubilejnem letu no- zlasti zgodovino našega delavske- Svet za šolstvo LRS je s posebno tako da ste ostali z družino v pod- delovni čas tudi dalje, vendar naj- zeie.]a priti v bližino svoje matere, \ Silo močan poudarek na 40-let- ga gibanja, posebno še zgodovino o.kr0Ž7Ct!' na*!ov'iex?° na sn'ska vod- strešnem stanovanju. Vprašujete če več do konca 8. meseca po porodu. živi osamljena in brez prepotref« nvri Tfomnnictičnocor-tito Tnem ____ii ’ A i A Stva, topio priporoči! vsem šolam, da imate po zakonu pravico zapustiti Skrajšan delovni čas traja polovico gmotne nomoči in bi hčerka ^ IilfCl JvOmiiniSilCnG psrtlJG «JU.£jO— prGkrriurskG§3 delo. DSŠG dom O— sodelujejo s prizade vonji Zavoda- cTii^Ko.nr, wj*c,+r» in trirk Vio noravnal TferinpfTa ri pi/vtrnofro ° nil XI. zborovanje slovenskih zgodovinarjev letu uporabi dodelitev? ODGOVOR: Vse kaže, da J® ,J omenjenem težko pristopnem kr»j movalna akcija izvedla in kakšno Zadnje tri dni v mesecu sep- Zborovanja se je udeležilo Ih? ^^“d" Sl tenbru je bilo v Murski Soboti okrog 140 zgodovinarjev iz vseh Državnem zavarovalnem zavodu bo slavi je. vine. službeno mesto in kdo bo poravnal rednega delovnega časa. Tončka Sašek prevozne stroške za prvo selitev? novem službenem mestu lahko -----------— — ----------- Vsekakor pa bo treba skrajšan dila pomoč, kar pa ji je sedaj z - ODGOVOR- Pravitoma je za učno delovni čas razporediti na vse delov- delitvijo na delo v najtežjem kraJ,, ll%aTtoT0„s,0uSž^r6^ellI„nXT- na ^ ^ S3J”° ESče^V vedni rok, ki se šteje vedno od Opozoriti pa moramo na to, da vsekakor upoštevati predpis 248. j 1 marca, ne glede na to, kdaj je za prosvetne delavke, nosečnice in , j. odst., ki določa, da J® kj odpoved dana. porodnice ni nikake posebne uredbe dodeljevanju na delo v drug « j ali odredbe, pa tudi nikakega navo- treba upoštevati družinske razu* Kaže pa, da to določilo za vas ne zaradi česar se je treba do- na- uslužbencev. bo prišlo v poštev, ker Prej75°^;Y“ daljnjega, dokler ne bo dal Saret za Sicer pa se je N. N. pritožila -zpisu prostih _siuz- prosveto in kulturo kakih DO&ebnih tel dodelitvi ter ii ie bilo obliublJeYn Stoletnica šole v Kostanjevici Sola se ie začela imt za«ai,iAa ,___ ,, , . , . Ijamo, da je v razpisu prostih sluz- prosveto in kulturo kakih posebnih tej dodelitvi ter ji je bilo obljubo- 0 junik ^859 uSamStliJ^ izbito 111 P0 začenši s prvim razredom. V Kosta- bemh mest v V. bilo rečeno, da je navodil ravnati p Italijani aktivirali šoOo v za to razpisano službeno mesto na „ delovnih razmerjih, od za Upamo, da bo tu njeni želji ugo^ zascugi oneme, m ji je odstopila požgali mnogo šolskih kronik na baraki, 1928 pa so. da bi laže raz- razpolago tudi stanovanje. Ce je to I *LiiSire2!iŽ) n30 “SiA100 Y ob' Primorskem. Kronika je prebrodila narodrali slovensko mladino, zgraditi! res in če vam občinski ljudski odbor i, i rv?ga ucitelpa Josipa tuda nevarnosti druge svetovne vojne šolsko poslopje s tremi učilnicami, stanovanja; ki vam je bito zagotov- i- Ati lil jj111,č, c*, Ki Je Dll fiTTlTn S-Tm ITT 111*1— itVI Irc-sva c DN «-.M — 1— DM Tv tv v Tr •. --— X _ z._J—___j ■ X. __ _ , -m v. ■ f - —_ _ _2 -J_i — n M. m »M 1DTD>D. IrsT. Ir ZM c rl teljski pripravnik. 1. po _ . _____ _ in optremila sobo za učilnico tinski hiši. Prvega učitelja . teremu je okrajni šolski svet v Se- venski, nemščino kot predmet pa so 1943 ter delovala s prekinitvami vse ,, H Žani z imenovanjem na to redno poučevali po otvoritvi dvorazrednice do osvoboditve. Po osvoboditvi <*> ie občinski ljudski odbor nasproti ^Ldo^1,-4?0, Soldinaijev redne v drugem razredu šolarje, ki so ho- šola razvila iz dvooddelčne v štiri- vam “ obvez®?st* “ rrazT plače, učiteljski izpit je Trampuž dlli v šolo četrto, peto in šesto šol- oddelčno Aprila 1948 se je preSila Plsa:, j« dolžan povrniti vam tudi opiravil šele maja 1875. potem pa ga sko leto. Jeseni 1923 so začeli fašisti iz privatne hiše v šolsko poslonto ki stroške selitve, je imenoval deželni šolski svet v z Gentilijevo šolsko reformo Italija- po obnovitvi šoli v glavnem etobro Trstu za stalnega učitelja. Po od,- nizsrati vse slovenske in hrvaške šole ustreza. m T - loku okrajnega šolskega sveta v Se- IZMENJAVA prosvetnih delavcev s tujino J. S.: VPRAŠANJE: Občinski ljudski odbor je sprejel sklep, da poleg pod-i4 .jetij tudi ustanove — torej tudi šole v plačujejo dopolnilni proračunski prAo^vck, ki se obračunava od netto plač, čeprav v Zakonu o dopolnilnem proračunskem prispevku stoji, da ta prispevek plačujejo samo podjetja. Ali je sklep občinskega ljudskega odbora zakonit ali ne? ODGOVOR: Iz besedila Zakona o Z vzajemno izmenjavo strokov- lovanje na tem področju na osno- proračunskem prispevku !z o“eg^ žam z dne 29. avgusta 1895 se je šola razširila v dvorazrednico, učitelj Trampuž pa je postal nadučitelj. Na drugo učiteljsko mesto, na katerem so se učne moči pogosto menjavale, je prvi prišel septembra istega leta učitelj Alojzij Sonc. Trampuž je vodil šolo do 31. maja 1906, ko je bil zaradi bolezni upokojen po 47. letih službe. Živel je še dalje v Kostanjevici, kjer je umrl kot predsednik krajevnega šolskega sveta v starosti 75 let. Kratko dobo je bil njegov njakov sodeluje Jugoslavija s šte- vi dogovorov ^b^vefTto^kimrtotom“/8 pl v.iIni.mi deželami: pred kratkim V letošnjem šolskem letu bo za unski prispevcli ki bi ga je prevzel vodstvo dvorazrednice s^a ^va naša strokovnjaka prou- prispela V Jugoslavijo skupina pe- bila dolžna Dlačevatl samo podietia Anton Fakin, ki je poprej dve leti čevala v Romuniji tamkajšnje dagogov iz ZAR in ena iz Bolga- vendar je že v 2. odst. 2 čllma tega ^SSiU^to1^ biio^o us^t umetniške šole, na Poljskem bo rije; ta bo proučevala naše sploš- “ko^b^%oSkdeanusiulbŽfrceevtUdv no. Naklonjenost ljudstva šoli je skupina jugoslovanskih pedagogov no izobraževalno in strokovno šol- jtvnTIlužbi medtem ko iz čl istega okrepil s prirejanjem šolskih veseho pregledala šole za izobraževanje stvo ter organizacijo bibliotekar- zakona določa, da občinski ljudski Sd^eh S odraslih in ustroj umetniškega ske službe. Dva naša prosvetna >^lge povanje šolskih knjig siromašnim amaterizma, v Češkoslovaški pa delavca pa bosta obiskala Bolga- pinr g^^Sto orgaiiilacif alf za učencem sicer pa je denar nalagal politehnični pouk in praktično rijo in se seznanila s tamkajšnji- posamezne gospodarske organizacije, v hranilnico. Ker prostori v občinski - - -- - • hiši šoli zdravstveno niso ustreza.!!, ‘ , x . mi ekonomskimi Šolami. Tudi z ostalimi državami so- do hodita delavcev bi se na prvi pogled res lahko dalo sklepati, da gre MLADINSKI! KNJIGA LJUBLJANA, Tomšičeva 2 V mesecu septembru so izšle naslednje nove knjige: 58. knjiga Sinjega galeba Brane Dolinar: DVOJNE POČITNICE, broš. 150, ppl. 300 din 28. knjiga Kondorja Ernest Hemingway: STAREC IN MORJE, br. 150, ppl. 360 din 1. knjiga Zlate ptice LETEČA LADJA, ppl. 700 din Zbirka Igra in delo Erwin Fink: DUBROVNIŠKA NAV A, broš. 100 din V oktobru izide 46. knjiga Čebelice J. Grimm: RDEČA KAPICA, broš. 60, kart. 160 din OPOZORILO »Cicibana«, »Pionirja- in »Pionirski list« pošiljamo v številu lanskoletnih naročil vsem poverjenikom, ki še niso poslali letošnjih naročil. Ako vam ostajajo prve številke, jih vrnite. je pri merodajnih ljudeh uspel, da se zgradi posebno šolsko poslopje in deluje Jugoslavija pri reševanju poslopje^so^začeii šols_kih. splošno pro- 1913, dograjeno in slovesno otvorjeno svetnih vprašanj. Z Anglijo, Fran-pa je bilo 7. junida 1914. Poslopje je cijo, Italijo in drugimi zahodno- “rde.V\,“vrt1I5eUnatoJSzk0dou: evropskimi državami poteka to so- ______________________ _„u „ ........... cljo občine in okrajnega šolskega UGlOVanjG Z neposrednimi stiki voja FLRJ predvideva za investicijsko in plačevanju prispevkov iz osebnega sverta lepo uredil nadučitelj Fakin, prosvetnih delavcev, Z Bolgarijo, £rafinjo v prosveti in šolstvu veličastno dohodka iz delovnega razmerja (Ur Nadaljnje uspešno delo je zavrl iz- Cnviotck-n rtr*™ ■zAT? RrimuniTn štev.iIko .89,3 milijarde dinarjev. S temi list FLRJ št. 12/1958), ki pravi, da so bruh prve svetovne vojne. Fakin je . A , V X, rvomumjo sredstvi hoče naša skupnost v prihodnjih z izplačevalci iz osebnega dohodka iz bil mobiliziran, pouk v obeh razre- in L,eSKOSlOVasKO pa poteka SOde- letih rešiti vprašanje nerazvitega in v delovnega razmerja mišljeni: gospo--- J- - ’ - •• vojni uničenega šolskega omrežja. - - - --- *- J—xm*--------- V beograjskih osnovnih šolah pouk v štirih izmenah Perspektizni načrt gospodarskega raz- Kakor tudi za posamezne dejavnosti na svojem območju, da morajo plačevati dopolnilni proračunski prispevek iz osebnega dohodka. Iz tega sledi, da velja Zakon o proračunskem prispevku delavcev iz osebnega dohodka tudi za javne uslužbence. Se bolj jasno je to povedano v 3. členu Pravilnika o obračunavanju dih pa je prevzela učiteljica Vinka Antonič. Zaradi napovedi vojne Italije Avstro-Ogrski je prenehala s poukom konec maja 1915. Šolsko poslopje je prevzela vojska. Ker pričakovanega italijanskega vdora na Kras ni bilo, ampak so Italijani le redko kdaj' obstreljevaill Kostanjevico s topovi ter ie tu pa tam vznemirjali z bombniki, se je pouk ob- šolstvo LRS v Ljubljani, Poljanska c. 28, novll 21. marca 1916 v starem občin- bo od 3. do 28. novembra t. L peda- skem poslopju. Pouk je prevzel na goski tečaj za absolvente po- poeiv z dekretom Albert PoljSak, šol- polnih gimnazij in srednjih žaja _ __ ___ __ ____ ski vodja v Avbru. S poukom pa je strokovnih šol z opravljeno ma- kadre v gospodarstvu. Na univerzah se zaključil že 30. junija, ker so se turo, oziroma diplomskim izpitom, ki je prav tako nekoliko izboljšal položaj medtem topovski ogenj in napadi žele priti v prosvetno-znanstveno stroko z gradnjo novih fakultet. Najtežji pro-’ ' ” " rr 4 J—*- *--4 L1 ' -- so še vedno na področju osnov- tva. so pred kratkim delali analizo Spet nov tečaj za obsolvente gimnazij V Pedagoškem centra pri Svetu za šolstvo LRS v Ljubljani, Peljal Vendar pa strokovnjaki ugotavljajo, da se sredstva, ki so določena za investicijsko gradnjo po posameznih letih, ne uporabljajo v celoti. Za vsako leto je določenih skoraj 18 milijard dinarjev, za investicijsko gradnjo v te namene se porabi letno povprečno le kakih TO'/«. To je skoraj nerazumljivo, če pomislimo, da je pomanjkanje šolskih prostorov še vedno sila pereče. Na strokovnih šolah so zaustavili nadaljnje slabšanje polo-z znatnimi sredstvi iz skladov za darske, zadružne in družbene orga- odboru, kjer žele veliko šol imelo pouk tudi v štirih je rešil pred umičenjem, ker je bilo službovati. Občinski ljudski odbori naj celo petih izmenah! Ko so pogledali šte-šolsko poslopje v Sledeči ofenziv, s pošljejo prijave za tečaj Pedagoškemu vilke investicijske gradnje, pa so ugo-Kasitanjevico vred do tal porušeno centra do 15. oktobra 1959. Pedagoški tovili, da je v letu 1958 ostalo v te na-Fozneje po premestitvi Poljšaka v center plača udeležencem na tečaju pot- mene določenih sredstev za 200 milijonov Lombardijo jo je očuvai župni upra- ne stroške in za vsak dan dela pol dinarjev. Tako se je tudi letos začel vitelj Virgii šček s tem, da jo ie dnevnice. Pričetek tečaja bo v torek, pouk v številnih šolah v štirih izmenah, prenesel s šole v avbersko župnišit- ' — ' ' «b 9. uri. Kako pa je v tem pogledu pri nas? Prosvetni delavec Izdajatelj: Republiški odbor Sindikata prosvetnih in' znanstvenih delavcev LRS — List Izhaja štirinajstdnevno — Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Drago Ham — Naslov uredništva: Ljubljana, Kopitarjeva 2 — Telefon uredništva: 39-181 do 185, int. 366 — Naslov uprave: Ljublja- na, Nazorjeva 1 — Telefon uprave: 22-284 — Letna naročnina 300 din — Štev. ček. rač.: 600-70/3-140 — Tiska/ CZP »Ljudska pravica« — Poštnina plačana v gotovini 1 R Ž A V N A A L O Ž B A LOVENIJE priporoča prosvetnim delavcem in šolam za dopolnitev znanja v spoznavanju prirode naslednje priročnike: Nučič, Oris razvoja kemije............. 200 din Škulj Andrej, Šolski vrt..............120 din Tomšič-Uratarič, Skicirka za prirodopisni pouk (Nevretenčarji)........................ 150 din Tomšič-Uratarič, Botanična opazovanja in eksperimenti brez mikroskopa................ 120 din Uratarič Bogdan, Botanične učne ure .... 320 din Uratarič Bogdan, Botanične ekskurzije . . . 400 din Krečič Ivan, Fiziologija rastlin in domačib živali. — Pred izidom. . Knjige dobite v vseh knjigarnah ali pa jih naročite naravnost pri DR2AVNI ZALOŽBI SLOVENIJE LJUBLJANA, Mestni trg 26 l \