180. številka. Ljubljana, četrtek 8. avgusta. XI. leto, 1878. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan i*vae moramo, odkod tako obubožan \r gruutnega posestnika? V prvej vrsti so kn slabe letine, ki so zlasti vinske kraje od I 1870 naprej neprenehoma zadevale. Da so i ti davki na slovenskem Štajerji viAj.-, uego na nemškem, to je znano in uže Listek. Spomini iz dijaških let. IV. Vedno je Škoda, da nijsem Costovega životopisa bral uže pred 25 leti, ker gotovo bi si bil tudi jaz osnoval dnevnik, pa bi vam po jednega ali več odsekov, če ne celega naenkrat poslal, a vi bi si ob času suše lepo iz brali za listek BSlovenskega Naroda" jeden ali drugi dan iz mojega življenja z vsemi refleksi jami. Za slučaj pa, ko bi bil ta dnevuik nemški pisan, bi to nič ne škodilo, bi se uže kdo našel, ki bi vam vse to prevel, ako imate kaj denarjev, da bi mu plačali posel. Sicer sem tudi jaz uže leta 1855 v „Blei-weiBOvem koledarčku" bilježil razne svoje zgode in nezgode, pa to nij za tisek prikladno, so same prozaične btvari, nič vzvišenega. Kateri dan me ja Kamor v pečnjak zaprl, kadar sem nepovlastno in preveč zakuril kon viktovsko peč, bi teško koga zanimalo, menda tudi ne, kako sem upotrebil svojih 5 gl., kadar sem jih od svoje tetke 'z Zagreba dobil. Na vadno tako-le: kupil sem si raznih stvarij, kakor: nož, škarje, krtačo, ogledalo, (e>elj itd. zalim v knjigami: Nemškega Pavliha v bIo-veiiskej obleki, Krške rake, Iti/o Jelodvorsko, potem pri peku masleno štruco, ostalo sem izposodil, če nijseiu moral svojih d dgov iz plačevati, črez tri dui sem pa počel stvari predavati za polovico cene, in to se je z malim razločkom ponavljalo vsak mesec. K pa zakaj ue, nijsem bil zastonj „Uaus im glttck". Epohalna dogodba je bila v mojem življenji vselej takrat, če je kdo prišel od donu k meni, ker pottin sem imel v svojej regi straturi kruha za celi teden, in to mi je dak. ugled mej mojimi tovariši, še celo prefekt je bil prijaznejši z menoj in mi je kazal prija z« nejst lice. P t ko bi bil tačas le sanjati mogel, da botn aedaj pisal listek za slovenski dnevnik, bi -i ml to reč drugače priredil, ker pa v onem času niismo uit imeli razen „Novic", tudi olju« m za naprej nič mislil, temuč se mi je zde to, da „Novice" in „Zgodnja Danica" zadostujete vsestranskim potrebam Slovencev, ma-tenjalnim in duševnim. V ostalem mi, ki smo v konviktu čitali „Novice", smo bili mej so boj intimni prijatelji; no to prijateljstvo mi je bilo enkrat zadosti slano prišlo. Pisali smo 13. marca 1854. to dobro vem, Jane/. Gršak je bd vzdignil mali štipendij ter je pozval ranjka J.mka Pukmei-tra in Pr. Žličeva pa mene na šetnjo v okolico sv. Jožefa preko Voglajne. Tam smo zabredli v ieko ošterijo in trni smo se ga precej natrosili. Posebno dostikrat omenjena stvar. Jedina sreča za mnoge gruntne posestnike v poslednjih letih je še bila visoka cena goveje živine. Na spodnjem Štajerskem se je v kratkem času gotovo nad 10 000 glav živine prodalo, in to po tako visoke) ceni, da se nikdo jednake ne spomni vsaj za polovico višje, kakor v prejšnjih letih. No, te kupčije bo zdaj konec, ker je uže tako preveč živine se prodalo, ter bo treba nekaj let čakati, da druga prffsSCa. Dalje je pogubljivo n kmeta, da v sili, te uže dobi kako posojilo, mora previsoke obresti plačati, tako se narejenega dolga teško kedflj reši. Še huje za njega pa je. ako sploh nikjer ne dobi v sili posojila, ter pride po tožbi advokatu v roke. Takšoi nesrečnež je večjidel izgubljen, ker se tožbeni stroški v najkrajšem času tako naraščajo, da dostikrat presegajo prvotni dolg. Če jedenkrat začno eksekucije, se morda mej 50. komaj jeden še reši. Ne vem, kako je v sosednjih deželah, vsaj tu na Štajerskem v nekaterih advokatnih kancelijah prav po oderuško računajo. Znan mi je Blučaj, da je neki posestnik zarad 65 gold. dolga tožen bil, prišlo je do cenitve premakljivega in končno nepremaklji vega blaga; predno pa se je dražba razpisala, je zatoženec dolg — poplačal, advokat pa si je računal 108 gold., tedaj skoraj trikrat toliko, kolikor je prvotni dolg znašal Čudno, da c. kr. sodnije take račune likvidirajo. Odkar se advokati povsod svobodno nasele, raste njih število, in nij se čuditi, da nekateri, samo da dela imajo, prevzameje tožbe o takih malenkostnih Bvotah, da bi se pač morali sramovati njihovi poštenejši kolegi. Če bo tako naprej šlo in se ne stavijo zopet nekatere meje svobodnemu našel j en ju advokatov, bodemo prišli do takih justičnih razmer, kakor na Ogerskem Opravičeno tudi to nij, da c. kr sodnije vsa cega toženca o malenkostnih stvareh pošiljajo k advokatu, namesto da bi same tožbe zapi-savale. Končno zdi se mi še treba omeniti, da tudi notarji vsako leto dražji postajajo, namesto da bi z ozirom na slabe čase raji malo pojenjali v ceni svojih pisem. Žalostni nasledek vseh navedenih nadlog se kaže v številu eksekutivnih dražeb. Stvar je vredna globocega premišljevanja, če nećemo najedenkrat stati pred jako nepovoljnim socijalnim vprašanjem. Gruntni posestnik. O našem šolstvu. (Izviren dopis iz učiteljskih krogov.) Vsak čas ima svoj dub, kateri oživlja in giblje narode in z nekako Čudovito močjo vse naprej tišči — k nekej nameri in svrhi. Našega stoletja gaalo je i/obraženje ali omika. Za omiko tiŠče uže od nekdaj vsi narodi, in vsi vladarji pospešujejo jo tudi s posebnimi sredstvi. Kolikor blnžnej^i pa je namen, kamor se kak narod nagne, toliko blažji je tuli narod in toliko večja je nifgova stopinja v občnej zcrodovini, katera zadnja sodi vednost Pasov in ud^tev — ona je občna, velika sodba. Srečna pa je država, ki najde pravi pot, po katerem se narod najbolje in gotoveje blaži, kajti na« rodno življenje je prva, prava in močna podlaga vsake države. Vsak človek, vsako ljudstvo in sploh vsaka drŽava in vsaka vlada, katera hoče resnično izobraževati in širiti splošno omiko, začeti pa mora pri nižjem ljudstvu, to je, pri ljudske j šoli. Naloga ljudske ali narodne šole je: širiti omiko mej narod ali ljudstvo. Ljudstvo izobraževati se pravi vzbujati in žlahniti na rodno, pravo ljudsko življenje. Kdor tedaj nij prijatelj ljudske šole, ta je sovražnik in zaviralec izobraževanja, olike, omike iu na predka, naj tudi še tako lepo nemško govori o omiki in jo s frazami visoko proslavlja. Kakor pa potrebuje vsaka zemlja posebnega obdelovanja za boljšo rast, naravno je, da potem tudi učitelj, kakor prvi odgojevalec prihodnjega naroda, splošnih pedagogičkih ravnil potrebuje, poleg tega pa še posebnih za obdelovanje svojega polja, da ne zaostaja in se toliko lažje svojemu namenu približuje. Različni pa so pomočki, katerih se more ljudski učitelj, kakor odgojevalec prihodnjega naroda posluževati. Gotovo spadajo mej te v prvo vrsto tudi učiteljska zborovanja ali konference. Govoriti o važnosti in koristi učiteljskih zborovanj sploh, ako se ona prav vrše, nij dene* namen teh vrstic, ampak dovoljujem si nekatere, kateri imajo v šolstvu prvo in odločno besedo, opozoriti na drugo važno stvar. Kakor je sploh znano, ima se letos v Ljubljani 9. Beptembra in druge dneve dalje vršiti druga velevažna deželna učiteljska konferenca. Le komaj mesec dnij nas tedaj loči od te, za šolstvo in učiteljstvo sploh ve-levažne skupščine. Nalog njen zaznamovan je v 12. paragrafu ukaza ministra za bogočastje in uk od 8. maja leta 1872, kateri se glasi: „Deželnej skupščini je nalog, mnenja izrekati v vprašanjih, katera jej podaje deželno uči-, liščno oblastvo, posvetovati se o prirokih k pospehu ljudskega učilništva, tudi o stvareh, katere se tičejo pravic, dolžnostij in ra7mer učiteljst.va, dalje je opravičeno, tudi podajati samostalne nasvete." . ■ Dalje se glasi paragraf 17, omenjene postave tako le: „Vrsta razgovorov vsaeepa zbora se oznani konci tri mesece pred shodom." — Kakor je bilo omenjeno, imamo do od-pretja druge deželne konference komaj mesec dnij, in vendar se še do denea nij „vrsta razgovorov" oznanila, dasiravno to imenovani paragraf zahteva. — Ko se je taka konferenca lanskega leta 21. avgusta na dolenjem Avstrijskem vršila, razglasil je bil dotični dež. šol. svet uže 21. dne maja vrsto razgovorov. A pri nas? — Kakor torej zdanja znamenja kažejo, se skoraj nij nadejati plodovitega delovanja od tega zborovanja, — kateremu se bode program še le zadnji trenotek naznanil. — Mogoče je pa tudi, da se se referati liže spisani poročevalcem poslali, kakor menda pri prvej deželnej učiteljskoj konferenci, kar pa meni nij znano, da bi se uže bilo zgodilo. Moje mnenje je, da tri leta čakanja bi imelo vendar zadostiti, da bi se bilo kaj več storilo, kakor pa nejasne debate in potem hitro glasovanje pravocirati. Bolje bi bilo, da bi se bila minola tri leta v setev in marljivo delovanje predrugačila, potem bi si bili od te skupščine pa tudi boljše setve svesti. — Da bi pa nameravali nemški kolovodje v Ljubljani porabiti drugo deželno učiteljsko konferenco za žalostni dokaz odvisnosti kranjskega uMtelistva, tega si ne upam trditi. Vsakako pa se mi potrebno zdi opozoriti na to, da so ii'istri „Laib. Schulz." in os-novatelji slaboznanega društva „Kr. Lehrer-verein" ravno ta čas sklicali letni shod svojega društva. Korupcijo sejejo ti filistri mej kranjsko učiteljstvo in je demoraliziraj o pri vsakej priliki. Preje so vabili, žugali in učiteljem obetali boljšo bodočnost, da bi le za njimi hodili. Z laj se hočejo poslužiti zvijače, i Kes mora vsacega rodoljuba Brce boleti, ako ! to premišljuje. Nič druzega, nego demoraliza-11: i ju! Osobito pri nas na Kranjskem se kažejo razmere skoraj tako žalostne, da se človek skoraj res boji na prihoda j ost misliti. Pukmeister je delal bravure, pobral nam je čaše, napolnil jih z vinom, ter je vse sam popil. Ko smo domov prišli, Bmo se še precej trdno držali na nogah, in bilo bi vse srečno izpalo, da se nij Janko Vijanski, pozneje Puk in Hofmeister spri z osmošolcem Krhlangom, kateri razpor se je končal s tem, da je odnesel osmošolec krvavo čelo. Mene nij ta afera niti naj menj vznemirila in sem prav sladko spal; no sledečega dne — gledaj Pavle vraga! ravnatelj semeniški, lli-mor je zvedel vse, kar se je prejšnji dan godilo, ter moral sem tuđi jaz na raport. Kar se mene tiče, sem držal, da nijsem čisto nič kriv, ampak da sem čisto nedolžen, pa je res, kaj bi kdo mene delal odgovornega za čine drugih? Pa Itamor nij bil tega, nego čisto protivnega mnenja, on je namreč tvrdil, da sem pri gore omenjenej ekspediciji k sv. Jožefu eigentlich v ošterijo bil jaz „radelfiibrer" ka- kor obično pri vsakej bedastoći moram bvoj kljun poleg imeti. Vse moje izpričavanje je bilo zastonj, moral sem na posledku avdijencije prav ponižno prositi za oprosčenje in obljubiti, da ne bom nikdar več nobene ošterije od znotraj pogledal. Kaj bo moji drugovi obečati morali, ne vem, nijsem nobenega vprašal. Mene je to grizlo, ker sem pri vsem tem, da sem se za nedolžnega smatral, si moral za posebno Ra-morjevo milost držati, da me nij prijavil „Gacku" t. j. gimuazijalnemu ravnatelju, tega sem se pa neskončno bal, dobro znajoč, da pred direktorjem ne bi bil smel ui toliko govoriti, kolikor sem govoril pred llamorjem. Pri vsej tej nesreči sem bil pa še precej srečen: kazni namreč nijsem dobil nobene, še v „notizbuch" nijsem bil zapisan, čemur se še denes čudim. C—v. Politični razgled. Motroiije dežele. V Ljubljani 7. avgusta. Kakor več dunajskih listov poroča, prišel je naš oese svojim sinom včeraj v češke Toplice, da pozdravi nemškega cesarja. V u usnje držuve. tVfftt bodo imeli črez dalje več prilike, kesati se svoje dvojezične in bojazljive poli* tike. Porta še zdaj noče privoliti v poravnavo mej, ter sili svoje poddunike ob granicab, da protestirajo zoper odstopek kakega kraja Grociji. In kakor Grecije Angleška na kongresu nij podpirala, tako dela še zdaj spletke proti njej. Pravi se, da zdaj angleški konzul lilunt oso Ino za Grecijo na porto vpljiva. Francoska potezava se baje zdaj odločno za Grke. Iz Adrijanopolja se poroča v ,,Pol. Corr." da je boMg€tr*kwt deputacija iz mesta Fi-lipoplja (ali Plovdiva) prišla k ruskemu guvernerju knezu bimdukov-Kurzakovemu, ter se pritožila, da nij Filipopelj k Bolgariji pride-jau. Eus je odgovoril: poterpite za zdaj, črez ueknj let se pa vašej želji ustreže. V Mttt lit i se deluj o na dalje tabori za „Italia irredeuta" (neodrešena) t. j, za odlušče-nje necih naših dežel iu priklopljeuje k La- "hotn. Dne 4. t. m. je bi! tak tabor v Livornu v Česani in v Veletri. Italijanska vlada nema nič zoper te sovražnosti Avstriji. Iz Iti iti tt poroča telegram, da se kardinal Luca brani prevzeti papeževo državno tajnišvo po smrti kardinala Franchija, ker ima on nekoliko drugo politiko. Zatorej je mogoče, da bode msgr. Jacobini, dunajski nuncij poklican na to mesto. Dopi usi. ■k celjske* okolice 2. avgusta |I zv. dop. I Velike ideje so se vsigdar teškoma izpeljevale. To nam kaže vesoljna zgodovina. Vselej pa so imele dosti in čedalje več pri-vrženikov, zmirom več nego so si sovražniki tacih idej želeli. In to velja še dandenes. Ma-gjari in strastni nemškutarji se ne sramujejo trditi, da le njih jeziki in narodi so poklicani „civilizacijo" imeti in oznanjevati. E možje 1 Pogledite v zapadno F,vropo i vidite, da se ljudstvo čisto ne ozirajoč se na kak nemški jezik in nemško kulturo, še menj pa na mag jarsko kulturo (?!) popolno dobro in morda tako še boljše počuti nego vi usiltjivi kultu ronosci. I to trdimo tudi Slovani. Svet bi nam rad slovansko solidarnost oporekal. A to ne ide tako gladko. Pesehmal nam slovanski, in tako slovenski obstanek ne dela toliko skrbi. Da je Rusija zmagala in daje sploh S lova n-stvo navzlic velikanskim zaprekam, in zoper voljo cele Evrope do tako siiajnih zmag dospela, to navdaje vsacega slovenskega narod njaka z zaupljivostjo. I Slavjani imamo pravico nadejati se, da bode vedno bolje. S koliko slavnimi možmi se ima Slovanstvo v zgodovini uže izkazati. A kadar Nemec enega od tacih omenja, pristavi: on je bil „dajč-gesint." To sem baš tudi te dni pri smrti Rokitanskega opazil. A tega ne pomislijo ljubeznjivi nemški Bosedje, da premnog Slovan je zavoljo tega „dajč-gesint", da se mu polena pod noge ne lučajo. Ali prišel bode še čae, da bo naš slo-vansk učenjak ponosen, ako se bode k slovanskemu narodu prištevati mogel. Pač mnogo več navdušenih Slovencev domovina naša krije, nego bi kdo mislil. Pogle dimo na našo učečo so mladež. Jako se jej oko iskri, ako vidi Slovana oškodavati. In nasprotno, ako sliši dobre vesti o Slovanih, se jej veselja oči žarijo. Po sedanj h naših šolah so nekateri vajeni Slovene s čisto malim šte vilom omenjati. A to nič ne de- To niti ne brani da so Bi tu na celjskem gimnaziji bili pretečeno leto učenci obeh narodnostij popolno ločeni, ter lahko si opazil, da so to sinovi dveh rodnih mater. Tako so se, postavim. Slovenci pevskej uri odrekli, ker se je po njih mnenji premalo slovenski pelo, in osnovali zo si na narodnej podlagi pevski zbor. Ideja raste, narodni smo in bomo povsod. Mm l,<»>.ti 2. avgusta. (Izviren dopis.] Nij dovolj, da imamo domačih in iz sosednjih dežel mnogo potepinov obojega Bpola, kateri nadlegujejo občinstvo ter bo rede brez težavnega dela in potujejo polagoma „in dolce far uiente" iz kraja v kraj. Nij dovolj, pravim, da imamo zadosti avstro ogerskih vlačugarjev, ampak zadnji čas so začeli naši konzuli v tujih državah importirati navedeno sodrgo. — Klati se po Notranjskem uže mnogo časa ltpo ste vilo Grkov z nežuim spolom in z otročaji; gotovo nad 1(J0 osob. Ti gospodje naznanjajo povsod* da se bavijo s popravljanjem iu pro- rijo in goljufajo ter nadlegujejo ljudstvo, da je groza. A zviti in prekanjeni so, torej jim nij mogoče do živega. Na poziv oblastij, naj "e opravičijo o svojem poslu in pristojnosti, pokažejo svoje papirje, kateri so popolnem v redu. Ista svojat je iz Krfa, in ondotni konzul je vidiral liste in dovolil potovati v našej državi. Mislim, da bi morali vedeti konzuli, koga pošiljati v našo državo, kier so prebi valci uže tako obubožani in preobloženi z raznimi st'skamj. — Omenjena sodrga je odrinila iz Loža na Bloke, in je namenjena na Dolenjsko. Opozorujem vsa županstva, da pazijo in Rvarijo ljudstvo pred takimi „kotljarji", vlada pa naj bi pazila na nje in ukazala odgnati nadležneže. 0«l llravr 5. avgusta [Izv. dopis.] COpravičenje „ Slovenskega Gospo* d ar j a. ) „Slov. Gospodar" bi se rad umil, pa koder koli v skledo sepme po milo, povsod zagrabi saje, in se do čistega na tem svetu ne bode več umiti znal. Ker sta pa „Slovenski Narod" in „Slovenec" piknila, S3 izgovarja, da ie to neopravičeno očitanje. Ako g. Seidl nij terjal druzega, kot preklic nečastnih se bičnih in pohlepnih djanj, ne bi bilo treba na nikakoršen način onih, ki mej vodji in vo lilci stoje, v toliki z as me h postaviti in jih pitati z izrazom nepravih poročil. Ne vemo ali jih je hotel poprej za buteljne imeti, ali jmisli, da so taki, in ne bodo razumeli izraza „iz nepravih poročil zajeto," kar vsi Se'dlovci z velikim hrunom po našem svetu trobijo. Ko bi ono soflstično razlaganje, da gre na čas, v katerem se je prežaljivi članek pisal, in ko bi pisatelj ovega članka takrat enako mislil, kakor zdaj, ne bi nikdar bil postavil v članek 30. avgusta 1877. „Vse to je g. Seidl premislil, se vstrašil; srce mu je zle telo v hlače". Popolnoma resnična so bila ta krat poročila, drugače ne bi bil Seidl nikdar odstopil, katerega poznamo, mi dobro. „Zdaj je pač drugemu Brce v hlače zletelo". S tem Be g. Seidl naj bolje bali a, da se o njem ne bo več pisalo v kraju, kjer kandidira, in to je znano uže vsem njegovim prijateljem. Nek veljavni mož iz nasprotnega tabora je rekel: zdaj vam je „Slov. Gospodar" zastonj. Seidlovih dogodkov bomo mi še le takrat siti, kadar nas ne bode več pri volitvah in raznih priložnostih z nečastljivimi iz razi pital in nadlegoval. Po smrti 86 ve da, „nil nisi bene", ali kadar bode po svetu vandral. Nihče pač rad ne odstopi od dobro natlačenih jasel, in to je jedini vzrok po naših mislih, da se je eden rešil iz „pekla", drugi iz predpekla, nas in naš volilni okraj pa spravil v pekel, iz katerega ne bode brž resenja. Mogoče je rešenje ako ureduik resnično ne sofistično opravičenje pošlje v „Marburger Zeituug", „Tagespošto" in „Vaterland". To mu damo slednjič v pomi slek, ako si pa tega storiti ne upa, ostanemo pri mnenju, da jo le sebičnost rakovega postopanja kriva, ne pa, da ne more in ne sme drugače postopati. Slišali snio uže, da misli g. Seidl pustiti tiskati ,,Slov. Gosp" „Marburger Zeitung" „Tagespošto",, v katerih je njegovo častipri-znanje in lažnjivost slo venskih poročnikov belo na črno, in vsem volilcem na dom poslati. — Ihc Rhodus — »Slov. Gospodar." OfL Sttviiljc 31. julija. [Izv. dopis. Potovavši po krasnej savinjskej dolini, opazil nepoškodovane — in tudi žito je uže večinoma pospravljeno, vendar se delavni kmetovalec močno boji gostoma čudno pretečih oblakov, kateri od stranij mogočnih solčavskih velikanov zibaje se, poguben svoj obraz v nižave kažejo. — Videl sem tudi tu in tam grenko držeče se lice — in to radi od potovanj a moža k vojakom v sosednji nam bratovski okraj v Bosno. — Javno žalujejo ženke po svojih možeh — in matere po otišlih sinovih. Da pa tudi mladostna srca nijso povse radujoča, dokazujejo upapolne devojke dovolj. Veliko radost, zadovoJjnost je tukaj prouzročila važna vest, da so deželni brambovci od letošnjih vojaških vaj oprošteni. V istini je to velikodušen in plemenit čin presvitlega ce» sarja; kajti kmet meseca avgusta potrebuje na polji in drugod mnogo delavnih moči in izdatne podpore, da popravi, kar mu je stvarnikova roka naklonila. In če jedno leto ob času zrelosti krompirja deželni brambovci doma poslujejo, tudi ne bo od škode niti deželi — niti vojakom. Da pa še nekaj domačih resnic omeniti ne pozabim, moram potožiti zlasti tistim gospodom, kateri imajo ušesa zato; kajti naše cerkveno petje še vedno „pes jezdari". Pri-šedši neko nedeljo v precej znamenit kraj — v krai seveda, kjer bivajo pošteni Slovenci. Da pa opravim krščansko stojo dolžnost, ukrenil sem jo v cerkev, dobro vedoč, da tukaj traja dobrodejen mir. A čud čudom! Prijatelj petja, splazil sem se na kor v svojej radovednosti, videti mojstra cerkvenega petja. Gledam in gledam — ter sam sebe povprašujem, je li dobro vidim. — In kaj sera videl? — KraBOtico, koje nežne roke so se tresle kot šiba na vodi, ko k vstopu strežaj pozvoni — in ona bi slovesni „preludij" vbi-rati morala. — Mislil aera si, orgije in ženska se uže zavoljo tega ne strinjata, ker „ pedal" ženskemu oblačilu ne ugaja. Kako pa je bilo to orgijanje, lehko vsak poizve, če prve strani kake „klaviersehule" odpre — in pred povzdigovanjem še slišati mora: „letzte rose" — ali pa: „du hast ja die nekoristen augen". — Da bi pa skoz sveto svojo jezo Boga ne žalil, sem svojo klamuzo pobral in šel iz cerkve — izdihnivši: „Bog odpusti jim, ker ne vedo, kaj delajo." Resnicoljub. dajo kotljov; a to jim je samo za hrambo sem tu iu tam mnoge izpremembo glede vre-prevpre. Kajti isti iu njune gospoje slepa-',mena in druzih zadev. Dasi bo polja in gorice Domače stvari. — (Ljubljačan ustreljen.) V ofici-joznej „Agr. Ztg." smo včeraj brali popravek kr. generalne komande zagrebške podpisan od FilipoviČa, ki pravi, da po narejenej preiskavi in po^.vedavi nij resnica, da bi bil kak infan-terist Kuhnovega polka št. 17 po dohodu v Sisek ustreljen. (Prvi časopis, ki je priobčil to vest, ki je bila sicer res po vsej Ljubljani tri dni razSirjena kot gotova, bila je naša uradna c. kr. „Labacher Ztg." po njej še lo smo jo posneli tudi mi. Ur.) — (V Celji) so bili 8. avgusta sledeči porotniki za prihodnjo sodenje meseca septembra izžrebani: Jože Rapoc, Maribor; Janez Logar, Loke; Karel Feršnik, Rogatec; dr. Fer-dinan Duhač, Maribor ; France Tagliania, Ormož ; Jože Neubauer, Medvedova dolina; Jaka Ilegemvdrt, Maribor; Šime Hrastnik, Spodnja Polskva; Edvard Kacdoliui, Polčane; Anton Svuršnik, Majšperk; Anton "\Yaisel, Cvetna vas; Franc Lprger, Šmarje; Anton vit. Nacedi, slov. Gradec; Štefan Pihler, Trebetnic; Jože Frank, Maribor; Jože Kodela, Melink pri Mariboru; Valentin Ambrož, Maribor; Karel Kron- f J taler, Sleme; Franc Url, Maribor; Pavel vitez Ilenkel, lladgona ; Jože Zupančič, Peklo; Matija Dopler, št. Jurska gora; Franc Uhl, Do-benik; Fr. Orozelj, Dobrna; J. Wref, Maribor; J. Ziderič, Kum; J.Križnik, Rottenberg; J. Mli-narček, Cmolnik; Edvard Janšič, Maribor; Jože Mikuš, Gornji grad; Janez Dirmajer, Ormož; Ignacij Kaup, Maribor; Edvard Al-brecht, Maribor; Alojzij Windiš, Ormož; Fer dinand Auhman, Maribor; France Ilofbauer, Maribor. — Namestovalni porotniki so iz Celja: Miroslav Mathes; Karel llegula; Leopold Wam-brechtsamer; Viktor Vok; Janez Šmidt; Jože Herzman; Anton Ferjen; Makso Sima in Makso Ott. — (Pri konjskem premiiranji) v Ptuju (12. Bept.) se bode razdelilo 240 gold., v Ljutomeru (14. sept.) 340 gold., v Celji (28. sept.), kjer bode tudi okrajna kmetijska razstava, 280 gold. — (Na ljudskih šolah v Ptuju) je bilo 348 dečkov in 234 deklic ter 5 učiteljev in 4 učiteljice. — (Duhovcnske premembe v L a-vantinskej škofiji.) V mašnike posvečeni bili so letos samo 4 gospodje bogoslovci gg. Bratuša, MurkoviČ, pl. Pol in Šmid. Č. g. Sim. Črnoša je potrjen za župnika v Pišecah, č. g. J. Lempl ostane ondi kaplan. Č. g. M. Frece je postal provizor pri sv. Marjeti nad Laškim in č. g. G. Dupelnik v Ročici. Novo posvečeni gospodje so nameščeni: čč. gg. L. Pernat kot kaplan v Ročici, Jan. Heber kaplan II. v Laškem. J. Majcen kaplan III. v Celju. — (Mariborski škof g. M. Stopiš-ni k) je 2. t. m. obhajal 40letnico svojega mašnikovega posvečevanja v Celovcu, kamor je bil odšel 1. avgusta, da obišče tamošnjega škofa. _ kdo urezal ali udaril, ali če je katera goved unesrečila, je prvo, kar nekateri store, da pošljejo po petrolej, in rano z njun namazejo. To rabljenje petrnleja v takih zadevah prov-zročdo je uže mnogo nesreče, ker dokazano je, da petrolej okuži ali ostrupi kri, ako se z njo s tem zmeša, da se rana namaže. Nama zani del jame boleti, peči in otekati, in često krat more priti za tako neprevidnostjo celo smrt. Tako si je n. pr. nek železniški delavec v Tiirinškem svoj ranjeui prst namazal s petrolejem. Komaj ie pa tabli to nesrečno sredstvo, ko mu prične najprej spoduji del roke otekati, potem tudi zgornji del, koncem celi život in po mnozih mukah je moral umreti. Petrolej škoduje tudi živalim. Nek lovtc je namazal svojega psa, ki je imel mrčesa na sebi s petrolejem, a pes je cerknil v malo dnevih. Jeden kmet je pa hotel b petrolejem svojej govedi tudi živalice odpraviti, a pri tem poginilo mu je dvoje telet, a druga goveda postala je bolna in le počasi je zopet okrevala' Kazne vesti. * (D r. N o b i 1 i n g), nemški cesarjastrelec, se je poskušal te dni b škarjicami, katere je bil zdravnik pri njem v ječi pozabil, umoriti; prerezal si je bil uže nekoliko žile, ko so čuvaji zapazili in ubranili mu. Zdaj je dejan v teške okove. * (Zoper rabljenje petroleja kot zdravilo.) Naši domači ljudje in kmetje imajo navado, petrolej rabiti kot zdravilo. Ako se je 2514 gld. 64 kr. 42 n -— - 60 14 ■ V. Izkaz deželnemu odboru poslanih milodarov za zapuščene družine v vojno službo poklicanih reserviatov i* Kranjskega: Znesek milodarov po L, 11. in lil. izkazu ....... Zbirka c. kr. okrajnega glavarstva radovljiškega pri tamošnjih c. kr. uradnikih itd. ..... Gosp. J. Kleni ene ić, c. kr. sodnjski služabnik v Logatcu . , Županstvo v Krškem pošlje zbirko iz Krškega, Leskovoa in Šraj-barskega turna......168 Županstvo v gornjem Logatcu po c. kr. okrajnem glavarstvu logaškem poslalo...... Firma L. J. Luckmann v Ljubljani Uosp. Josip vitez hagliaruzzi, duž. kane. oiicijal..... Gospa Jozefina Trpine iz Ljubljane Gosp. Valent. Zeschko „ „ Albert Zeschko „ Društvo pomodne blagajne v Ljubljani .......... Gosp. Herman Halbensteiner, trgovec v Ljubljani .... „ Lorenc Zdešar iz Ljubljane Gospa Uršula Klopčič „ Gosp. Janez Lesiak, župnik v Kostanjevici ...... Zbirka c. kr. okrajnega glavarstva črnomaljskega...... Zbirka županstva v Črnem vrhu, poslana po c. kr. okrajnem glavarstvu logaškem Skupni znesek . 6. avgusta : Jožef Jak, sin trgovca, 17 m., na kongresnem trgu št. 7., vsled osepnic. lrinrrrne v Ljnbljaui 7. avgusta t. L Pšenica hektoliter 7 «1.1. 15 kr.; — rež 4 gld. 88 kr.j — ječmen 4 gid. 06 kr.; — oves il gld. 41 tr^ — ajda 4 gld. Hi ar.; — proao 5 gld. 8j kr.; — koruza »> goid. 20 kr.; krompir 100 kilogramov — gi. — kr., — fižol hektoliter 0 g!. — kr.; masla ulogram — gl. 93 ar.; — m.ist — gld. 6J kr.;--- tpeti tnšou— gl. 70 kr.j — špeh povojen — gl. 16 kr. — jajce po 2 ar.; — mleka liter 7 ar.; — govedu.u o diograia 54 kr.; — teioiuiae 54 kr.; — svinj mu iiod«.j »j l ar.; — sena ion kilogramov 1 gld. 78 kr.; - diame 1 guid. 42 Ki., —drva trda 4 kv. metrov i goid 5 i ar., — menaii 4 gld. 50 kr. 12 50 5 25 15 10 50 „ — 10 „ — 5 „ — 5 m - 5 „ — 44 2S85 gld. 82 kr Umrli v JJLJtiblJiaii). 3. avgUBta: Janec Fiala, diurnist pri državnem pravdništvu, 38 1., vsled prsne vodenice. 4. avgusta: Johana Sraj, gojenka, 11 I., na kar lovskej cesti št. 16, vsled sušice. ivuiiaj&ka buizst 7. avgusta. .iniri.o 11 .< a, i i.u puiocilo.j Enotni drž. dolg v bai.kuvcih . . 63 gld. 60 i'- not m diž. dolg v srebru ... «5 „65 Z.ata roma.........73 * 70 18»0 drž. poaojilo . . . , . .112 „ 75 Akcije naiodiio banko .... 822 „ — Kreditne akcij*.......261 „75 London 115 , 80 Napol......., . . I ,11 (j. kr. cekini........5 „ bi »rebro..........10D , 80 Državne marka.......57 15 kr. Javna zahvala. Dne 5. t. m. ob uri Zvečer je nastal požar, ki mi je vpepelil tri kozolce z vsemi po njih zloženimi poljskimi pridelki. Pri gašenji se je v prvej vrsti odlikoval velečastiti gospod Josip Marinko, škofov kaplan iz Ljubljane, ki biva zdaj na Goričanah — tako, da si štejem v prijetno dolžnost, izreči mu tu najtoplejšo zahvalo za njegov ljudo-ljubili trud. Ce je ta veleBpoštovant gospod uže za časni blagor bližnjega tako vnet, kako marljiv mora biti še le v svojem dušnem poslu 1 Zato vsa čast in hvala mu od moje strani, plača za dobrote njegove pa bodi mu od zgorejl Bog ga živi še mnogo let, in daj našej škohji več jednako izglednih duhovnih gospodov 1 Prisrčno zahvaljujem se tudi še gospodom žandarjem tukajšnje postaje, vzlasti gospodu častniku za obilno marljivost pri gašenji. Nikakor pa se ne zahvaljujem tistim Bosedom, ki so branili jemati vodo iz vodnjakov za gašenje. V Medvodah, 7. avgusta 1878. Nikolaj .Janinih, (249) posestnik. se prodaje in lOO »einJeT vrvi. — Povpraša naj se pri A. SiareUarjI v Sevnici.. (246—1) Mnogovrstni glasoviri novi in stari, prav kratki (stutzfltigel) so prav p« niskej ceni na prodaj, in sicer: novi < 400 stari pa od 35 (247—1) gold,- 15U gold. pri Avg. Rumpel-nu, izdelovalcu glasovirov v Ljubljani, mestni trg št. i0 v II. nadstropji. I s cd h I < Wwft WF ^3 9fes Si M < Cd « 3 •• w • r» s. g I * H. I* iT. 9 BK-!f i S;N B* en £. cr — &. I? 'KP "i (B Karki :Wir empfehlen=== »icbAttt. al> Bestes und Prgltwiirdlgst.es: Die Regenmantel, Waffendeckeii (Plachen), Belteinlagen, ZellsloflV der k. k. pr. Fahrik von M. J. Elsinger & Sdhne in Wien, Neubau, Zollergasse 2, Lieferanten dea k. und k. Kriersminiatcriuma, Sr. Maj. Kriegamarine, vider Humanitiitsanstalten atC etc. ] (lu9—±V) DOCarOOOOOOOOOOOOCrOOOCOOC Naznanilo za oljnate tam! | Lake, firneže in oljnate barve, iiajboljMO vr.Hoštne ulice št. 34. (235—3) B i £|sV ('euilniki pošljojo so franko in zastonj na zahtevanje. Prvi« pravi, blaK«no(.ni .lan«-z Iloir-ovl Hladni preparati loittjo var. Nl«ono iiiiirko, uhu]lavno v «•. kr. av.-off dr/itiiili. i$»HUu lanajdnlka Jauei Iloii-H). Hladna kava In moka ta otr«.ke i ikri.t odlikovani. (Vatlauovljenje poulovaaija 1S47.) = 2S **z OB Hi I"I » — Ulrnbuvy, 15. junija lt)78. VaSo tfanr* Hoff-ovo /.Inivilno pivo ud ■ i.aiii,VA okatrakta ukrujillo jo juko muju mutiT ]iri bolezni v želodci. A. Strm h, I)oiiner»uhwur8tru«iia 43. l:,l,h. n .„mi poiljitu mi zopot Vaac izvrstni' .htitrt //ttr(/u. Val* 'Imu-z Jtujf-ovn zdravilna (ukuladnu muka ud Bludu močno vpljivu uti Otroke, iukuknr boni ue tutli preveril, tudi na aturu ljudi, Zuto va« prosim, da. mi pu&ljcto mi iiukuliko ikutlic. _ Jtentnt pl. t/dcofti- lilliat. ftihlrnhurf/. IzvrHtmi jo Vala 'fnurs Jlo/f-tn-a zdravilna tukolada »d sli'du, kaknr tudi tuko Vai tltiurt Ho/f-ot' prsni bonbon od Bl»du• Skoraj fiudovito me j«- oboju i>....... -t.»> .-i.-—.«, i., i,., ozdravilo. Prosim Vuh, da mi šu pouljuto. It. jil. Zryu konceiitriranefla aladni" .i > I. :i .i.t... ki jo »voj dobri vpljlv bolnim na pr»ili in pljučal) dokazni, te nekoliko poilati. /'. Min{/lirtti. Dobiva bc liri lokarju (i. J'irroli v ljuhtjunl. Prodajalci dobivajo coueje. (211—2) »g? n« 1*3 t|l ||l llS o - _ ife r iS 11 s t s« -rs W9 m ~ - - 1*1 i. |>ruvl. slo/. <..l(,i .n I ,;, j... i, l>lu^......mii .1 ii uc/ llolt-OV |ii-siii slailni bonbon Je v vttnjcjvem ]»ii|>ir|u, ter Je i>ii v iiviciuvin obstanku pošlo« vniijii llkrat oillikaii. Izdatelj iu uredoik Josip JurčiC. Luatuiiia in tisk „Narodne tiskarne1*