Štev. 52. V Trstu, v sredo, 24. marca 1915. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje In ponedeljka ob 5 popoldne. L'redr i?tvo: tld Sv. Frančiška AsiSkeg« št. 20. L nadstr. — Vfl ccpisi naj se pciiljajo iredr.iftvi lista. Nefrankfrana pisma se ne sprejerr.ajo in rokopisi se ne vračajo, zdajrtelj ta cdgovcnti trcdrik Štefan Oodina. Lastnik konsorctj lista .Edinosti". — Tisk tiskarne .Edirosti". vpisane zadruge * cr-ejenim pcrcJtvom v Trstu, nikra Sv. ErarčiSka AsiSkcga 5t 20. Telefon uredništva In uprave štev. 11-57. Narcfrir.a zraSa: Za celo leto.......K 24 — zaprtleta.................IJ— za tri mesece........... • « • •• - 7a nedeljsko Izdajo za celo leto........ 5*20 za p«J leta................. 2-60 VEČERNA Laiftfft tim Posamezne Številke se prodajajo pj <5 vinarjev, zastarele Številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v širokostl ene kolono Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov .... mm po 10 vin Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi ilenamih zavodov ...............mm po 20 vin. Oglasi v tekstu Usta do pet vrst.........K 5'— vsaka mdaljna vrsta.............2'— Mali oglasi po < vinarje beseda, najmanj pa tO vinarjev Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti*. Naročnina In reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje sc izključno lo 'upravi .Edinosti". — Plača In toži se v Trstu. L'prava In inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Aslikega it 20. — 1'oštnohranilnični račun St. 841.651 Pil padu tali Čestitka nemšbeoa m Enver paši. Položaj na aostrUsko-rusKih bojiščih. DUNAJ, 23. (Cenz.) O dogodkih, ki so se doimali pod Pr*emyslom in v Przemyslu po predaji mesta in razvalin trdnjave, še ni nikakršnega uradnega poročila. Brez dvoma je pač, da je bila hrabra posadka ujeta. Natančneje pač izvemo šele preko nevtralnega inozemstva, ker naše armadno vodstvo ni več v zvezi s Pr£emyslom. Bitka v ozemlju med Užoskim in Ko-necztnskim prelazom še traja. Tudi v wysz-kowskl okolici se vrše zopet vroči boji. Tu so naše čete nekoliko napredovale. Ker imajo boji vseskozi značaj pozicijske vojne, se odločitev ne da predvidevati. Predpostavljati pa smemo vsaj, da sedanje naše fronte v kljub silovitim ruskim napadom ostanejo nedotaknjene. To se more za sedaj tudi smatrati za dobiček. Glasovi o podcu Przenmln. RIM, (Kor.) »Tribuna* pise o padcu Pr-zcmys!a: Bramba trdnjave Przemysl tvori Ust slave avstro-ogrske vojsk? v vojni in bo poleg brambe Plevne, Drinopolja in Port Arthurja dalje živela v militarčnih analih kot izgled, ki zahteva spoštovanje. Nemška letala« PARIZ, 23. (Kot.) „Agence Havas" javlja: Snoči je bilo najavljeno nemško letalo nad Tracy-Ie Valom, Creilom in Viilero-Colteret-som,' ni pa prišlo nad Pariz. Ob 11*40 ponoči je bil alarm v Parizu končan in razsvetljava se je takoj zopet vzpostavila. Sestreljeno angleško letalo. AMSTERDAM, 23. (Kor.) „Telegraf* po: foča iz Bergen op Zoona: Nemci so pri \Vestkapelli ustrelili angleško letalo. Angleške izgube. LONDON, 23. (Kor.) Angleški seznamek izgnb za 16., 17., in 20. marca izkazuje sledeče izgube častnikov: 72 častnikov padlo, eden umrl, eden se ponesrečil, 119 častnikov ranjenih, 5 pogrešanih. Vprašanje parnika „Daclje". NEW YORK, 23. (Reuterjev urad.) Francoska se je ponudila, da kupi tovor „Dacije", obstoječ iz bombaža, ker se je dognalo, da je to.or last Amerikancev. 0 odredbah zaveznikov vsled nemške blokade. HAAG, 'J3. (Kor.) V današnji seji druge zbornice je minister za vnanje stvari priobčil Nizozemsko noto od 19. t. m. Angliji in Franciji. V tej noti je rečeno: Določbe angleške naredbe dovoljujejo nado do nulejega uporabljanj* odredbe nasproti pr'vatni lasti, ne postavlja pa določenih pravil, ki naj bi veljala, da se bo prizanašalo interesom plo;be in trgovine. Člen 8. pušča odprto možnost ublaženja določb naredbe glede ladij iz vsake dežele, ki poda Izjavo, da se pod njeno zastavo ne bodo vršili nobeni transporti blaga nemške lastnine, ali blaga* namenjenega iz ali v Nemčijo. Menim, da moram povdariti, da nizozemska vlada ne bi mogla podati take izjave. Po njenem naziranju se natančno izpolnjevanje dolžnosti nevtralnosti protivi sprejemu t2ke obveznosti. Va^a ekscdenca ste mi dali že pred objavo argitške naredbe razumeti, da se bodo interesi Nizozemske in njtn h prekomorskih pojesti uvaževali v na razsežneji meri. Ali naj bi b;la uporaba naredbe še tako umerjena, vendar ne more Nizozemska vlada *ic!če trpeti resnega kršenja temeljnih principov mednarodnega prava, ki je že nad pol stoletja garantirano od vseh oblasti. inefeški đrmii tajnik Gre agresivno nastopa proti kateremu svojih sosedov. Sedaj vemo, da se je Nemčija tako izdatno pripravljala za vojno, k^kor dela to le narod, ki hoče vojno. Znano je, da je Pruska v minolem stoletju opetovano vojevala, ker je hotela imeti vojno, in to se je zgodilo tudi sedaj. Ali odločili smo se, da naj bo to zadnjikrat. Qrey je izjavil, da je že dolgo pred vojno obljubil Belgiji, da Anglija ne bo nikdar kršila njene nevtralnosti, dokler jo bodo respektirali drugi. Ko je Nemčija vmarširala v Belgijo, smo bili dolžni, nastopiti proti Nemčiji z vsemi svojimi močmi. Bitstveni pogoj za mir mora biti vspostava neodvisnega narodnega življenja in svobodne posesti za Belgijo, in, kolikor le možno, odškodnina za kruto krivico, ki se jej je zgodila. VeKka ideja, za katero se bore zavezniki, je, da vodijo narodi Evrope svoje lastno neodvisno življenje, da morejo v popolni svobodi razvijati svoje lastne vladne oblike, ne glede na to, ali so veliki ali mali narodi. Nemci streme po gospodstvu nad narodi kontinenta, da jim ne prineso svobode, ampak služnost pod Nemčijo. Govornik hoče rbje poginiti, ali zapustiti kontinent, nego da bi živel pod takimi pogoji. Wolffova pisarna pripominja k temu: Grey zamolčuje da je Šlo med balkansko krizo za konferenco, ki jej je bil namen, da se vzravnajo interesi različnih velesil na končni uravnavi lazmer na Balkanu. Spor med Avstro Ogrsko in Srbijo se je tikal le dveh do ločenih držav. Odločevanje v tem sporu po konferenci vlasti, ki niso nikakor udeležene na njem, ne bi bilo združljivo z dostojanstvom velesile in bi bilo dalo le Rusiji priliko, da z mobiiizacijo svoje neizmerne vojske napravi svobodo v odločanju konference iluzorično. Katera vlast se je na vsak način pripravljala na vojno, to so pokazali tajni politični in militarični, po angleški vladi vedno zatajevani dogovori Anglije z Rusijo, Francijo in Belgijo. Da niso oziri na Belgijo, ki jej je znana izjava Nemčije zagotovila neodvisnost in iutegriteto, zahtevali udeležbo Anglije na vojni — to so priznale nedavno celo „Times*1 v nenadnem navalu resnicoljubnosti. Katera dežela da v resnici ogroža svobodo malih narodov, to kaže vsa j zgodovina angleške kolonijalne države, pa tudi to, kakor izrablja Anglija nasilna sredstva svojega brodovja v sedanji vojni. Obstreljevanje DardaneL Cesar Viljem Enver poii. CARIGRAD 23. (Kor.) Cesar Viljem je 20. t m. poslal vojnemu ministru in na-mestnjku vrhovnega poveljnika, Enver paši, brzojavko, v kateri mu izreka svoje najod-kr i tej še in najtoplejše čestitke k uspehom v Dardanelah ter ga prosi, da te čestitke v njegovem imenu sporoči poveljniku turških posadnih čet, Dževad paši. Cesar končno izraža željo, da naj bi turška armada tudi v bodoče dosegala take uspehe. Enver paša je odgovoril z izrazom svoje najhkrenejše zahvale in je dostavil, da je sporočil junaškim branilcem Dardanel milostne cesarjeve čestitke. Vojni minister poudarja zvesto bojno pobratimstvo med Nemci in Otomani in izraža prepričanje, da bo za izvršitev skupne plemenite naloge preiita kri tudi v bodoče vedno vezala obe zavezni armadi. Iz province neprestano prihajajo poročila o radosinem razpoložeaju, ki vlada povsod zaradi zmage v Dardanelah. Burskl parlament KAPSTADT, 23. (Kor.) Zbornica poslancev je odklonila predlog Hertzoga, naj se i vojno pravo odpiavi, čim bo sprejet zakon o indemniteti. i Smuth je napovedal, da nameruje vlada ! možtvo in vjete Bure izpustiti, čim bo sprejet zakon o indemniteti Kini narašča vedno bolj. Japonska skuša z zvezami s kitajskimi revolucijonatci izzvati nemire na Kitajskem. Kitajska vlada je priporočila guvernerjem, naj nastopajo proti bojkotu japonskega blnga, ker je tako nastalo razburjenje, ki škodljivo vpliva na pogajanja. Odlikovanje princa Eitla Friderika. BEROUN, 23. (Kor.) Kakor poroča „Lo-kalanzeiger-, je podelil cesar Viljem svojemu sinu princu Eitlu Frideriku, ki je kot brigadni poveljnik na zapadnem bojišču, red „pour le merite*. Prekrščenje trgov v Brnu. BRNO, 23. (Kor.) Občinski svet je sklenil v svoji današnji seji, da se v središču mesta ležeči glavni trg prekrsti v „Trg cesarja Frana Josipa", trg „Krautmarkt" v ,Trg cesarja Viljema", in trg „Getreidemarkt" v „Bismarckov trg". Izpitna komisija za pott na navtiinih Jotah. DUNAJ 24. (Kor.) „WIener Zeitung" razglaša: Minister za uk in bogočastje je imenoval nadzornika za navtično šolstvo, dvor. svet. Evgena Gelcicha za ravnatelja in ravnatelja trgovinskega oddelka trgovinske in navtične akademije v Trstu, Vincenca Bron-zina, potem profesoR tega oddelka Ivana Quarantotta, profesorja navtičnega oddelka imenovane akademije, (dfnunda Kasseggerja in Manlija Bradicicha, končno profesorja na Revoltelli v Trstu, dr. hrana Spadona, za člana izpitne komisije m pouk na navtičnih Šolah za dobo treh te^ to je, do konca L 1917. Bol no morju med HemOjo hi za VVolffova pisarna javlja: V kaj da bi hotela Anglija izkoristiti nevtralne par-nike in česa imajo nemški podmorski čolni eventuvelno pričakovati od ladij pod nevtralno zastavo, o tem priča nastopna iz-povedba dveh nevtralnih ladijskih častnikov. kapitana John Hausena in prvega častnika Jonssena, oba amerikanska državljana, amerikanskega parnika »Olivier I. Olson«. Izpovedala sta soglasno: Pluli smo od Savannah okolo Škotske v Bremen. Pri otoku Fonla v zapadni Škotski so prišli z angleške pomožne križarke »Celtie« en poročnik, en kadet in šest pomorščakov na krov, ko so nas odveli v Kirwall. Mej to vožnjo je izjavil poročnik, ki je prevzel vodstvo ladje, da bo, če bi prišel kak nemški podvodni čoln »U«, skušal istega z ladjo »Oliver I. Olson« potopiti. Četudi mu je amerikanski kapitan takoj zagrozil, naj le to poskuša z nevtralnimi amerikanskimi ladjami, vendar dokazuje ta izjava angleškega častnika vnovič, kako spoštujejo Angleži pravice nevtralcev. Bojkot japonskega blaga na Kitajskem. PETROGRAD, 23. (Kor.) „Rječ" poroča iz Irkutskega: Bojkot iaponskega blaga v Blokada zaveznikov. Iz Londona javljajo: »Morningpost« poroča iz Washingtona dne 19. t. m.: Državni departement izdeluje protest proti proglašenju blokade zaveznikov. Nota bo dovršena še le v nekoliko dneh. Ozirala pa se bo le na angleško naredbo, ne pa na dopolnilne izjave Združenih držav. ki zavzemajo stališče, da angleška naredba ne proglaša blokade, in da dotlej, dokler ne obstoji blokada, ter določa svoje meje po pripoznanem mednarodnem običaju, Zjedinjene države niso dolžne, pripoznati blokade. Ce je blokada napovedana, ne priznavajo Zjedinjene države zaveznikom pravice, da bi preprečale trgovski promet med Zjedinjenimi državami in nevtralnimi deželami, da-si jim pripoznavajo pravico do nastopanja proti kontrebandi. Ekzistenca blokade je vprašanje dejstev, a dejstva, ki bi mogla prepričati nevtralce o efektivni blokadi, niso dokazana. Dokler ni blokada napovedana, se po amerikanskem naziranju pravice vojskujočih omejajo na obisk in pre-iskavanje ladje. Pričakuje se. da amerikanska nota dovede do diplomatične korespondence med vladami. V Washingtonu se nadejajo, da zavezniki odjenjajo v toliko, da bo javno mnenje zadovoljeno. Glavna točka amerikanskega protesta je ta, da zavezniki ne smejo blokirati nevtralnih dežel, ker zavezniki v resnici namerujejo, ker ne dovoljujejo, da bi amerikansko blago šlo v nevtralno Evropo. Glasi se, da bo nato naglašala, da bi se morali zavezniki — če bi hoteli pre-Drerafi. da amerOtansko blaco. nrodano nevtralcem v dobri veri, ne bi smelo priti do Nemčije — sporazumeti z nevtralnimi vladami, mesto da oškodujejo zakonito amerikansko trgovino. flnsiefko-francosko brodouje pred DardanelamL O moči angleško-francoskega vojnega brodovja, ki se je udeležilo v četrtek velike bitke v Dardanelah, sledeče pojasnilo; Na angleški strani: „Queen Elizabet*1 (stara 2 leti, 29.000 ton, osem 38 1, šestnajst 15*2, dvanajst 7 6 in štiri 4*7 cm topov«-). „Inflexlbleu (8 let, 20.3000 ton, osem 30 5, šestnajst 10 2 topov). „Agamemnom" in „Lord Nelson" (9 let, 16.750 oz. 19.000 ton, po Štiri 30 5, deset 23*4, štiriindvajset 7 6 in dva 4*7 cm topova). „Triumph" (12 let, 12.000 ton, štiri 25 4, štirinajst 19, štirinajst 7*6 in štiri 5*7 cm topove). „Prince George" in „Majestie" 20 let, po 15.150 ton, štiri 30*5, dvanajšt 15, šestnajst 7*6 in in štiri 47 cm topove), „lrresistibile" (17 let, 15.250 ton, štiri 30 5, dvanajst 15, šestnajst 7 6 in dva 4*7 cm topova). „Venge-ance" (16 let) in „Ocean" (17 let, po 13.150 ton, štiri 30*5, dvanajst 15, deset 7*6 in šest 4.7 cm topov. V svrho nadomestita poklicani bojni ladji „lmplacable" in „Queen" ste 16, oziroma 13 let stari in enakega tipa kakor „lrresistibile". Po uradnih poročilih iz Londona ste se ladji „lrresistibile" in „Ocean" potopili, «Inflexibletf pa je težko poškodovana. Na francoski strani: „auffren" (16 let, 12.720 ton, štiri 30*5, šestnajst 16*4, osem 10 in dvaindvajset 4*7 cm topov). „Bouvet" (19 let, 12.000 ton, dva 30 5, dva 27.4, o-sem 10 in Štirinajst 4*7 cm topov). „Gau-lois" in „Charlemagne*' (19 let, po 11.300 ton, štiri 30*5, deset 14, osem 10 in dvajset 4*7 cm topov). V nadomestilo poklicana oklopmca „Henry IV" (16 let, 8.950 ton, dva 27*4, sedem 14, dvanajst 4*7 in dva 3 7 cm topova). Ladja .Bouvet" se je potopila, „Gaulois" je težko poškodovana. Boja so se udeležili notranji forti. Kilid Bahr in Narnazigia se nahajata na evropski, Čanak, Dardanos in Kefez na azijski sirani pomorske ožine. Seznamek izgub št. 136. Popravki Seznamek izgub št. 19. Božič Josip, rez. četovodja lov. bat. 7., 1. stot., Tolmin, ranjen (je bil javljen kot mrtev.) Seznamek izgub št. 24. Navedeni pr padajo vsi 47. pešpolku: Bassanese Anton, nad. rez. 7. stot., Por-tole, mrtev; Debenjak Ivan, rez.. pešec (namesto pešec) 7. stot., Koisko, ranjen; Franceschini Gvidon, nad. rez. 2. marškomp, Pula, ranjen; Gerbec Josip (nam. Ivan), rez. poddeset. 7. stot., Ročinj, ranjen; Koder-matz Narciz, desetnik 2. marškomp., Gorica, mrtev; Panzera Fran, rez. pešec 8. stot., Gorica, mrtev; Prešel namesto Brez-zel Gvidon, peš. 7. stot , Trst, gmrtev; Valenčak nam. Valensak Henrik, rez. peš. 6. stot., Anhovo, ranjen. Seznamek Izgub št 137. Imena mrtvih so tiskana močneje. Kjer ni nobene pripombe, je dotičnik ranjen. Kjer ni dostavljen kraj, je dotičnik rodom iz Šta-ierske. Lovski bataljon {L 20. Abram Alojz, lovec 4. stot., Šmarje, okr. Gorica; Abram Ivan, lov. 1. st« t., Blanca na Staj.; Apschner Josip, lov. 3. stot.; Au-gustin Štefan, lov. stot. Baloh Karel, lov. 3. stot.; Bensa Anton, lov. 3. stot., Gorica, ujet; Berton Anton, rez. lov. 4. stot.; Bogataj Pavel, lov. 1. stot., Dole, okr. Logatec, ujet; Bogovič Josip, lov. 4. stot.; Borlak Anton., lov. 1. stot.; Busdon Ivan, rez. lov. 4. stot. Čenčič Ivan, nadlovec 3. stot., Breginj; (""eper Andrej, lov. stot. Gor. Vreme; Co-lautti Lovro Ivan, nad. rez. 3. stot., Tržič, padel 26. do 28. jan. 1915 ; Comar Egi-dij, lov. !. stot., Ajello, padel 26. do 28. jan. 1915. Devetak Ivan, lov. l.stot., ujet; Dobovič-nik Ant., lov. 1. stot., ujet; Dragoner Lovro, lov. 4. stot., Kog pri Ormožu, padel 25. do 27. jan. 1915; Drobnak Fran, lov. 3. stot.; Durjava Josip, podlov. 3. stot., Bovec, padel 26. do 28. jan. 1915. Egger Ivan, patr. vodja 4. stot Fajdiga Jakob, patr. vodja 1. stot. Postojna, ujet; Filiput Ivan, rez. lovec, padel 25. do 27. jan. 1915; Furlan Val., četovodja 4. stot, Rouke. Giakovasich Ant., četovodja 3. stot,, Lovran ; Gregor Pavel, lov. 4. stot.; Griesmayer Karel, lov. 4. stot.; Guček Fr., lov. 3. stot. Hrvatin Dominik, nad. rez. 4. stot., Buzet. Ipavec Josip, lov. 1. stot., Kanal, ujet. Jamnik Martin, četovodja 1. stot., Zagorje ob Savi, pad< I 26. do 27. jan. 1915. Kleiderič Ivan, lov. 1. stot., ujet; Kmetec Ant., lov. 1. stot., ujet; Kobal Ciril, patr. vodja 1. stot., Vipava, ujet; Kodrič Ivan II, lov, 1. stot., ujet; Komac Ivan, četovodja 3. stot., Soča; Kragelj hran, lov. 3. stot., Sv. Lucija. Krojne Ivan, lov. 1. stot.; Kropej Rok, lov. 3. stot. Leskovšek Fran, nad. rez. 3. stot., Verače na Štaj., padel 26. do 28. jan. 1915.; Lubtc Ivan, lov. 1. stot., ujet. Makovec Josip, Četovodja l.stot.; Marcon Valerij, nad. rez. 4. stot.; Alauro Roman, četovodja 1. stot., padel 26 do 27. jan. 1915. Mesarec Fr., lo. 4. stot., Mevlja Fran, stot. trobentač 3. stot., Lokev; Mlakar Alojz, lov. 4. stot., Cerkno; Mošet Matija, lov. 3. stot.; Mossler Peter, lov. 3. stot.; Mratnik Miha, lov. 1. stot. Ozwlrk (Ocvirk ?) Val., lov. 4. stot., Vransko na btaj., padel 25. do 27. jan. 1915. Pačnik Ivan, lov. 3. stot., Skale pri Slov. Gradcu, padel 26. do 28. jan. 1915.; Pačnik Gašpar, lov. 3. stot.; Paulič Miha, podlov. 4. stot., Reče na Štaj, padel 25. do 27. jan. 1015; Parzut Valerij patr. vodja 1. stot., Perteole; Penič Martin, lov. 3. stot.; Persolja Ant, lov. 3. stot, padel 26. do 28. jan. 1915; Pievnik Ivan, lov, 1. stot.; Ploh! Vincenc, patr. vodja 3. stot.; Podvošnik Ferd. lov, 1. stot.; Pogorevčnik Jos., lov. 1. stot.; Požin Mart, lov. 3. stot.; Predikaka Ant, lov. 3. stot, Prelesnik Jos., lov. 4. stot.; Presker Rud., lov. 4. stot., Zakot na Štaj., padel 25. do 27. jan. 1915.; Primožič Ivan, četovodja 1. stot, Srpenice, ujet; Pšajd Fr., lov. 1. stot., ujet. Rakuša Al, lov. 4. stot.; Rauschel And., vz. lov. 4. stot; Rebec Vinko, štab. narednik 1. stot., Dutovlje, padel 26. do 27. jan. 1915.; Rehar Rud., četovodja 1. stot. Ssa-njel, ujet; Repar jos., lov. 4. stot., Crknica; Resch Valter, nadlovec 4. stol ; Rodella Anton, lov. 3. stot.; Runnik Ivan, nad. rez. 4. stot., Gor Logatu; Rustja Fr. rez. podlov 4, stot. Sabadello Ivan, podlov. 3. stot.; Satier I-van, lov. 3. stot.; Schillak Rajmund, lov. 1. stot; Spilier Jak., lov. 1. stot., 1'leterje na Štaj., padel 26 do 27. jan. 1915.; StreLc Fr., lov. 3. stot.; Sturnich Jos., nad rez. 3. stot., Ronke. Šebernik Fr., lov. J. stot; Šiurm Alojz, pat«*, vodja 3. stot.; Šuler Ivan lov. 4. stot Teržan Ant., lov 1. stot; Tomanitsch Fran, lov. 3. stot. Brežice na Štaj., padel 26. do 28. jan. 1915. Ukmar Alojz, lov. stot., Kopriva na Krasu, padel 26. do 28. jan. 1915. Vider Ivan, lov. 3. stot., ujet; Vihar Fran, lov. 1. stot. Žiri, ujet; Vocko Fran, lov. 4. stot, padel 25. do 27. jan. 1915.: Voga Fr., lov. 1. stot, ujet; Volarič Karel, lov. 1. stot; Volk Al., lov. 1. stot, Košana; Von-da Al., lov. 3. stot.; Vrečko Karel, lov. 3. stot.; Vuk Fr., lov. 4. stot Zalesjak Ant., rez. nadlovec 1. slot, ujet; Zaiertaniic Štefan, lov. 1. stot., Solkan, ujet; Zertuš Ivan, lov 4. stot.; Znidarič Karel, lov. 3. stot., Središče na Štaj., padel 26. do 28. jan. 1915.; Zijal And., lov. 4. stot.; Zupane Ivan, lov. 4. stot. Zakelj Matija, lov. 1. stot., Žiri, ujet. Popravki. Krpić Ferdo, nadporočnik 3. stot., padel 26. do 28. jan. 1915. (je bil javljen kot ranjenec. Sličice iz uofns. U m a . Nedeljska „Arbeiter Zeitung" piše: Marcev zvezek mesečnika „Die weissen Blatter" priobčuje predavanje Anete Kolbove o potrebi mednarodn. ga sporazuma. Pri tem se papripovedujedogoitek nekega avstrijskega profesorja. Neprestana časniška poročila o grezovitostih srbskih vojakov namreč niso dala miru dunajskemu profesorju B. „V Avstriji se je splošno govorilo, da srbski vojaki prav posebno radi iztikajo oči avstrijskim laniencc-n. Profesor (tako pripoveduje Aneia Kolbova) je stanoval v najbližji bližini nekega lazareta, kjer je zopet ležalo v oskrbi nekaj takih obžalovanja vrednih žrtev, in smatral je za svojo dolžnost, da se prepriča, koliko resnice je na stvari. Predvsem pa je presenetil svojo soprogo s prošnjo za petdeset kron. Soproga mu je rekla, da si jih pač lahko vzame sam. Profesor pa ni odnehal, dokler ni dobil svote, in je odšel žnjo v lazaret. Tamkaj je izrazil željo, da bi ga peljali k enemu onih Avstrijcev, ki so bili na tak način razmesarjeni, ker mu ima izročiti petdeset kron. Misliti si je lahko, da so mu hoteli takoj ustreči, toda s pripombo, da je dotičnik res izgubil vid, toda po strelu. Profesor pa seveda ni hotel iti dalje, in se je skliceval na to, da ima Izrečni nalog, da izroči denar le ranjencu, ki je bil zlobno pohabljen po srbskih vojakih. Tedaj so ga pa začeii zagotovljali, da je žalibog dovolj drugih lazareiov, kjer bo mogel najti take žrtve srbske grozovitosti. Stran !L „VEČERNA EDINOST" št. 52. V Trstu, dne 24. marca 1915 O ranjenih, odnosno bolnih vojakih, i V mestno bolnišnico so bili sprejeti Andrej j Novak od 5. domobranskega pešpolka ter črnovojniki Karei Miiiler, Josip Bedeč in Gregor Popar. Odpuščeni so pa bili iz mestne bolnišnice Fran Budja od 8. topničarske-ga polka, Ivan Nordio od 7. pešpolka. Fran Baboučer od 91. pešpolka, Viktor Nitka od vojne mornarice, Vinzenc Vidmar od provi-janta ter črnovojniki Fran Čis, Fran Dou-fcek, Pavel Smole, Josip Kadun, Ivan Prodan, Ivan Repič in Mate] Kamper. — V pomožno bo'nišnico v zavodu „Avtro-ameri-kane" so bili sprejeti Ivan Nordis od 7. pešpolka, Fran Bud a od 8. topničarskega polka, orožnih Ivan Dagcstini, kadet 79. pešpolka Fran Wildmann ter črnovojniki Josip Anderle, Tomaž Grassi, Peter Grgič, Pavel Smole, Matej Kamper, Andrej Trche-nitz, Karel Novak, Jurij Ravalico in Matej Kavalic. Odpuššeni so pa bili iz te pomožne bolnišnice Ivan Antonič od 97. pešpo'ka, orožnik Puc, Josip Suttenberg od 7. topničarskega polka, Andrej Novak od 5. d. mo branskega pešpolka, Tomaž Voraček od 84. pešpolka, Fran Grdević od provijanta ter črnovojniki Hermann Sch\veiger, Anton Taška;, Fran Simjnetj, Josip Berleč, Julij Baje r, Fran Papaček, Ajo ovadbe, da se krmi živi :o s krLsnim ž t m. Storilci bodo kazno- j van": z ječo. Pi leg tega pa postavim njihova j imena v seznam, ki ga dam javno razobesili j po vsem okrožju, da bedo naši zi~ ago vito j se vre i vsi vojaki lahko k; zali s prstom na ( ljudi, katerim so n ihovi prašiči ljubši nego njihovi bratje r;a bojišča.* j Razne politične vesli. Kardinal Antoaio Agliardi. Kakor smo j že javili, jc umrl te dni v Rimu kardinal j Ant«>uio Agliardi. bivši papežev nuncij na1 Dunaju. Njegovo ime je bilo v zvezi z | važnimi dogodki v monarhiji, ki so ga privedli v kouilikt z važnimi faktorji, ki so se završili s tem. da je moral pokojnik j zapustiti Dunaj. Bilo je leta 1S92, ko jej kardinal Agliardi prišel na Dunaj zastopat sv. Stolico pri avstrijskem dvoru — v času. ko se je pod vodstvom poznejega j župana dunajskega, dr.a Luegerja, začela izvajati organizacija krščansko - socijalne' stranke, dočini so se na Ogrskem politične razmere razvijale v nasprotni smeri: pripravljali so se novi cerkveno - politični zakoni. V ta razvoj je posegel tedanji nuncij aktivno in agilno. Potoval je po vsem Ogrskem in držal predavanja proti novim zakonom. To pa je bilo tedanjemu ogrskemu ministrskemu predsedniku, precej na debelo otesaneniu baronu Bauffy-u v navskrižje, da je radi nastopanja nuncija Agiiardija izzval konflikt z ministrom za v nanje stvari, grofom Kal-nokvjein in odstop tega poslednjega. Razmerje je postalo napeto in pozicija nuncija nevzdržljiva. Par mesecev po odstopu Ka!nokyja je bil tudi nuncij Agliardi odpoklican z Dunaja in imenovan nadškofom v Ferrari. Zadnja leta ic pokojni kardinal bolehal in je do smrti živel v zatišju. Kardinal Agliardi se jc rodil leta 1832. Z diplomacijo se jc začel baviti I. 1884, ko je bil poslan v Indijo. Leta 1889 ga je sv. Stclica poslala kot svojega zastopnika v Monakovo, a leta 1893 na Dunaj. kakor smo že povedali. Caron Bcck. bivši mnogoletni načelnik avstrijskega generalnega štaba, general pehote, sedaj kapitan arcierske garde in poseben zaupnik, da. prijatelj našega vladarja. je slavil dne 21. marca na Dunaju svoj 85. rojstni dan. Slavljenec se je v letih 184*. in 1849. udeležil bojev v Italiji. Od leta 1855. do 1858. je bil šef generalnega štaba slavnega maršala Radecke-fca. Udeležil sc je vojen L 1859. v Italiji in 1866. proti Pruski. Tudi okupacije Bosne in Hercegovine se je udeležil. Bil je mnogo odlikovan radi svoje hrabrosti in sposobnosti, a leta 1884. je bil imenovan šciom generalnega štaba vseskupne oborožene sile. Njegovo ime je tesno spojeno z reorganizacijo in pomnoženjem naše vojske. Delavsko gibanje na Angleškem. Iz Londona javljajo: Lord Kitchener je pisal pismo tajniku pristaniških delavcev v Li-verpoolu, da bi pregovoril delavce, naj delajo tudi ob sobotah. Običaj, da se ob sobotah ne dela. se jc udomačil nedavno temu. s čemer se je že obstoječe zaostajanje v pristanišču še bolj povečalo. Razmere so že od začetka vojne nezadovoljive. V londonskem pristanišču je štrajk pristaniščnih delavcev poravnan. Zanimiva, posebno za sedanje čase, je bila razprava, ki se je vršila te dni pred josefstadtskiin okrajnim sodiščem na Dunaju. V začetku januarja t. I. je na Dunaju živeči turški veletrgovec Viktor Abdela zaprosil pri dunajskem namestništvu dovoljenja za ustanovitev kluba, ki naj bi imel namen, da bi pospeševal družabnost na Dunaju bivajočih turških podanikov v dotiki z zavezniki. Del čistega dobička tega družabnega kluba naj bi bil namenjen za dobrodelne namene Rdečega po-lumeseca. 15. januarja so bila tudi že potrjena pravila tega družabnega kluba, ki naj bi se imenoval »Osmanenklub< (»Osmanski klub«). 10. februarja so otvorili klub in 19. februarja bi se bil moral vršiti ustanovni občni zbor. Toda komaj dva dni po otvoritvi klubovih prostorov je že bilo obveščeno policijsko ravnateljstvo po anonimni ovadbi s podpisom J. \Veis-sa, da klub ni družabni klub, temveč hazardna igralnica. 13. februarja zjutraj ob treh je prišel policijski koncipist Rotten-steiner v spremstvu več policijskih agentov v klubov lokal. Policijski organi so našli v večji igralni sobi večje število o-stb, ki jih je prihod policijskih organov bpravi! v očitno zadrego. Na mizi so ležale raztresene posamezne karte, kakor se uporabljajo pri »bakkaratu«. še druge karte, večje število igralnih znamk in dvoje lesene grabljice, za grabljenje znamk. — Policija je od vseh v klubovih prostorih navzočih oseb zahtevala, da so povedali, kdo so. Nadaljne preiskave so imele za posledico, da je okrajno sodišče v Joselstadtu dvignilo obtožbo proti II o-sebam in jih obtožilo hazardne igre oziroma sokrivde na njej. Obtoženi pa so bili: Viktor Abdela, njegov brat Nino Abdela, ki je bil klubov tajnik, gard-erobier kluba Ignac Fischer. natakar Edvard Diamant, zdravnik dr. Marko Avramov, tehnik Josip Lauer, bančni komisijonar \\olf Alt-mann, disponent Karel Singer, žitni trgovec Mojzes Helhcld. trgovski uslužbenec Natan Samet. privatni uradnik Marijan Schanel, od\ etnik dr. Adoli Flax, trgovec Rudolf VVeiseles in privatnik Ivan Radmili. Postopanje proti Hermanu Klan-gu in Adolfu Sametu se je izločilo. Kakor je razvidno iz imen, je bilo v tem »Osman-skem klubu« prebito malo -Osirianov«-Turkov, niti enega, temveč skoraj vsi do zadnjega — židje. Obsojeni so bili štirje: Nino Abdela, Radmili, Mojzes Hcll-feld in dr. Avramov v precej visoke denarne kazni in za dr. Avramovega je sodišče kot tujca izreklo tudi izgon iz Avstrije. — Taki so torej »družabni klubi« v vojnem času! Zapienjena francoska pošta. Nemška konjica je na francoskem zajela francosko pošto in »Munchener Neueste Nach-richten« so objavile dopis častnika, kateremu ie bila poverjena preiskava te pošte. Poročila o vojnih stvareh so se sporočila na pristojna inesta. Časopisi in ilustrirani listi, francoski in angleški, niso obsegali nič zanimivega. Povsod siika generala .lofirea, ki uživa prav tako popularnost na Francoskem in Angleškem, kakor Hindenburg v Nemčiji. V nekem pismu ga imenuje neki angleški častnik celo drugega Napoleona in varuha Francije. Zanimiva so pisma civilnega prebivalstva, ki jih piše vojakom na bojišče, ali pa pisma vojakov svojim domačim. Vsi dopisi kažejo veliko zaupanje v armado in neomajno \ero v zmago Francoske. Le redkokje se opaža omahljivost aii celo strah. Marsikje se priznava go--darska stran vojne, zlasti kar se tiče načrtov Angleške.Misli »revanše« — pravi pisec članka — da ni našel v nobenem pismu. Veliko dalekoglednejših celo sluti, da bo Francoska morala plačati izgube. Sočutje z Belgijo se pojavlja zelo pogo-stoma. Isto velja tudi za Angleže. O Nemcih se piše vedno s psov kami. Oskrba vojaštva se imenuje vseskoz dobra. V pismih. poslanih vojakom na fronto, sc jim navdaja pogum, češ, da usoda tako hoče. V številnih slučajih so priložene pismom cvetlice, fotograiije, papir za svalčice, tudi svalčice, večkrat pa pisemski papir z ovitkom, da bi naslovljenec mogel odpisati. V priporočenih pismih je večkrat gotov denar ali pa šeki. V nekaterih pismih ie tudi govora o nemških okrutnostih, tupatam pa pišejo tudi resnico. Tako piše neki gospod iz Lille. da so Nemci že od 26. avgusta v Valenciennesu in da niso dopustili nikakih okrutnosti. Zato so pa haje > rekvirirali vse in celo zbrali vse za orožje sposobne može, drugače pa niso počenjali okrutnosti, ki se jim očitajo vsak dan«. Zastopan je tudi humor. Neka mlada dama piše svojemu nečaku, da so sklenile vse kuharice, da ne bodo de-vale v omako nič več lovorjevega perja, temveč ga bodo hranile, da žnjim ovenčajo vračajoče se zmagovalce. To je nekoliko primerov. V podobnem tonu — pravi častnik — je pisanih tisoče in tisoče pisem in dopisnic, ki so nam prišle v roke, katere pa smo poslali na njihove prvotne naslove. Zaloga tu in inozemskih vin, špirita, likerjev in razprodnja na drobno in debelo Jakob Perha^c Trst, Via cZeEfe Ae^ue št. 6 (Nasproti Calič Centrale). Velik izbor francoskega šampanjca, penečih tlczcr-tnih italijatisKih In avstro-ogrskih vin. Liort]eaux. Burgundcr, renskih vin. Mesella in Cliianti. Rum. konjak, razna žganja ter posebni pristni tropinovee slivoVec in brinjavec. Izdelki I. vrste, došli iz dotičnih krajev. Vsaka naročba se takoj izvrši. Raz-P0Mi;a se po povzetju. Ceniki na zahtc\ o in franko. Razprodaja cd pol Išlra naprei. se računajo po 4 stot. be.-eJo. Mastno tiskane besede se računajo enLrat več. — Najmanjša : pristojbina znaša 40 stotink. ; August Stolar, znanja, daje zoj et lastnoročno prevzel krojaško delavnico. Izvršuje najmodernejše civilne obleke, ter vsakovrstne uniforme po najzmernejših cenah Za naročilo zadostuje dopisnica, ter pride osebno na dom z uzorci. 127 nrirffl se stacovanje z eno ali dvema posteljama UUUU z uporabo kuhinje. Ulica Cotnmerciale 0, pritličje. 30(] ffftCffftHirnrr z trS°vsko izobrazbo in prakso, yyj[-UU!llit! vešča v pisanju in govoru slovansko. nemško in italijansko, stroj ep i sa in stenografiji", se išče za trgovsko pisarao. Pismene ponudbe pod „Samostojna št. 157* na Ins. odde e« Edinosti. 157 IM.lii ires^f številko „Edinosti" od 11. litiji hlfU maja, 6. julija 1910 naj jih prinese Inseratnemu oddelku našega lista, proti primerni nagradi. Umgtno-fctosrflfični Trst, ulica del Rivo št. ki (pritličje) Trst Izvršuje vsako fotografično delo kakor tudi razglede, posnetke, notranjost lokalov, porcelanaste plošče za vsakovrst. spomenike. POSEBNOST: POVEČANJE ::: VSAKE FOTOGRAF!JE ::: Iiadi udobnosti gosp. naročnikov sprejema naročbe in jih izvršuje na domu, ev. tudi zunaj mesta po najzmernejših cenah. ;Trsi, ul. M Rivo ŠM 42. Oglase, poslana, osmrtnice in vsa naznanila je pošiljati »Inseratnemu oddelku« »Edinosti«. Trst. ulica Sv. Frančiška št 20 »"T" ""*""" ~ I li PRIPOROČLJIVE TURSKE il aa __ na a >a as Razni. fiMfi^KIA aH v najem se dajo razne gostilne, rlull^jli kasarne, mleka ne in drugi obrtn: obra.'i. h še, vile itd. Pojasnila daje Kolaršič, kavarna Corso od 9—11. 3—G telefon št. 82"» 41 Čistilo za cenile Carpison 2. Telefon 13-08. Odlikovana tržaška tovarna. 2114 Odlikovana pekama in sladščičarna Joiis SiiiSl, irst ulica Istituto štv. 5 Odlikovana z zlato kolajno in častno diplomo na razstavi v FirsKg Peče se fiu in navaden kruh trikrat na dan. Izbera 6ladčic, vina v steklenicah, prepečencev ke dr. Šusteršič in deželni glavar Goriške, dr. Faidutti predstavili ministrskemu predsedniku grofu Stiirgkhu, ki so mu v navzočnosti ministra za notranje stvari, dra. barona Heinclda, pobiižje utemeljevali že vladi prijavljene želje konference glede pre-skrbljenja naših dežel z živili. — Ministrski predsednik grof Stiirgkh in minister za notranje stvari baron Heunld sta z največjim zanimanjem sledila pobudi deželnih glavarjev in je posebno ministrski predsednik izrazil svoje popolno zadoščenje na vnetem sodelovanju avtonomnih deželnih načelnikov na reševanju vprašanja preskrbe z živili, ka]ti to sodelovanje da je neizmerno dragoceno. Le koncentrično skupno delovanje vseh me-rodajnih faktorjev omogoči rešitev zelo težko problemov preskrbe. Za sedaj še ne more navesti množin zalog moke in koruze, ki naj se odkažejo deželam, ker vlada nima še trdnih podatkov o kvantitetah, ki bodo na razpolago. Ministrski predsednik je napovedal, da i7ide skoro naredba glede uravnave konsuma moke in kruha, vendar bo prepuščeno poedinemu namestništvom, ali splošno uvedejo za kontrolo potrebne karte za dobivanje moke in kruh, ali pa se zgodi to v večjih centrih prebivalstva. Vlada bo, kolikor le možno, ustrezala željam Goriške in bo slej ko prej obračala največjo pozornost vsem vprašanjem preski bljevanja. Minister za poljedelstvo, ki se mu je odposlanstvo predstavilo, se je izrekel v istem smislu. ZDRAVNIK M. Dr.lM Pmilil ordinira od 11-1 pop. Trst, ulica Bonomo 3/II. (nasproti Dreherjeve pivovarne). Najbolj zanimiv in najboljši slovenski ilustrovani tednik so ki priobčujejo vsak teden »nogo zanimivih Slik S bojlil in o dru-i h važnih *ktnamih domačih in tujih dogodkih, ter obilo zanimivega čtiva : pesmi, povesti, jakO zanimiv, lep 0jfa|ltlwg|f| roman« poučne članke in črtice iz gospodinjstva, zdravstva, vzgojesiovja, tehnike in sploh vseh strok poljudnega znanstva. .TEDENSKE SLIKE" so nepolitičen in nestrankarski ilustrovan tednik, ki je posvećen le zabavi in pouku. .TEDENSKE SLIKE" bi naj imela naročena vsaka rodbina, vsaka gostilna, kavarna. br:v-nica"vsako društvo itd. Zahtevajte „TEDENSKE SLIKE-4 povsod in pridobivajte naročnikov. .TEDNNSKE SLIKE- stanejo četrt leta K 2 50, pol leta K 5 — in celo let^ K 10-—. Na ročniki dobe kot nagrad« velik ilustrovan koledar, slike Prešerna, Jurčiča, Gregorčiča in Aškerca ter tudi lepe zanimive knjige. Naročite si „TEDENSKE SLIKE" takoj 1 Novi naročniki dobe še vse letošnje številke. Pošljite nam svoj naslov in pošljemo Vam 1 številko .TEDENSKE SLIKE" l>rfv.rlaCno in poštnine prosto na ogled. Upravništvo lista „TEDENSKE SLIKE.41 Ljubljana, Frančiškanska ulica 101. IrgovMha zadruga v Trstu rsfllBii umbub iidmga s neomejenim jamstvom ulica S. Fravtcesco Stev. 2, I. nacist. Hranilne vloge sprejema od vsakega tudi če ni ud zadruge, J in jih cbre- M refje Z'-Tske P° dn_ < stuje po "P [2 jO govora. Trgavcaaa < otvaija čekovne račune z dnevnim obresto- ( van Jem. i Ranknl davek pMuic udrafi »ama. 1 Vlaga se lahko po eno krono. < PoštM-taanilBitBi nčin 75.671 TILEFRMS-M. : TfeleL 1MI TRST Telet. 11-57 ul. su. Frančiška As, 20 Posojila | daje r.a osebni kredit in Rd zastave < provi plačilu |»o dogovora. ► Uradne ure: vsak dan od 9 ao 12 ! dopoldne in ori 3 do 5 popoldne. ► Priporoča male hranilne skrinjice, ki ► so posebno primerne za družine.