SI. 80. 12. a. III. tečaj. 1870. Vtorek, tietrtek in so-hoto izhnja in volja v Maribora brea pošiljanja na doni za vse leto B g. — k, „ pol leta 4 ,, — „ četrt „ 2 ,, 'JO „ lk4> pošti : vse leto pol leta o „ — četrt „ 3 „ 60 —k Vrednistvo in opravniatvo je na stolnem trgu (Domplatz) hiš. št. 179. O/, n.* ni I.-i ■ Za navadno tristopno vrsto s«.- plni-nje : • '. Ki. l«< so tiska lkrat, ■ i "krat ■1 . , i , ., • i k r?i t. veri- piMiirtlki' M >" m jej > i po prostora. Z.i vsak ti'a-lc ji' pla-("nli kolek (ItenrpeH) za 80 kr. Rokopisi so no vračajo, dopisi naj se blagovoljno frankujejo. lzv. telegram »SI. Štor/ V Gorici 10. julija. Zmagala dr. L a v r i č in F a g a n e 1 ; boj velik, agitacija na vseh straneh, tem slavnejša zmaga. ski svet je dones že prepričan, da jo bil princ Len- pold sam odstopi, ali če bi kortesi v zadn jem trenotku odpo-pold od pruske vlade za to izbran vsesti si! na spanj- vedali SVOJO pokornost vednemn intrigantu P rim« : Francija ski prestol, da bi tam organiziral veliko španjsko ar- in Evropa je postala pozorna na vieokoleteče namene Bis-mado, s ktero bi mogel nadlegovati Francijo, kader biimarkove. V veliki politiki se bode marsikaj spremenilo, Fraiieozkis-priiska zadeva. Mnogokrat smo se že prepričali , da je Utrli nnš svet tak , kakoršen je ves drugi — radoveden in da raje sliši govoriti o inoritvi , ki tu ali tam dela hrupa, nogo o hrambi narodnib pravic. Časnikarju ne preostaja nego računiti z danimi razmerami in torej denes no bomo govorili obširneje niti o slavni zmagi naših hrabrih bratov Čehov, niti o nepričakovanem vspelui, kterega nam naznanja naš telegram iz Gorice. Obrnimo svoje oči tje, kamor zdaj vso gleda —■ na senco špnuj-skega prestolnega kandidat'. Mož, ki jo v politiki že davno sezul otročje črevlje in kteremu smemo nekoliko verovati, je te dni pisal, da bode kandidatura pruskega princa Loopoldn za Bedanjo politiko važna ostala tudi potom, ko bi se kandidatura preklicala. Res trdijo pruski uradni časniki, dn pruska vlada o lej kandidaturi poprej ni ničcsa vedela. A kdo bi mogel dandenes kaj tacega verovati? Zunajna in notrajna znamenja proti taki domnevi govore. Kdor je Francijo opazoval od praškega miru sem , mora jej priznati; da jej ni za vojsko. Vsaj vidljiva dejanja tako govore. Francija je molčala, ko se niso izpolnila pogodbo praškega pomirja glede Danske. Vso drugače je postopala Prusija in je povsod boja iskala. Do zdaj je Prusija svoje poroti širila po Nemčiji. Urez posebnih povodov smo videli Prusa marširati v Manje in Rastat, prusk general si jo prisvojil najvišo vladno oblast na badenskem in virten-berškom, in pri gotbnrški železnici je Prusija vidljivo iskala dlake v jajci. Zdaj je Prusija prekoračila meje, v kterih so poje zveličavna nemška pesem, in že po tujih deželah dela nemirjo. Ne le Francija, ampak vesovrop- se kaj tacega Prusiji zdelo potrebno, Antagonisoffl med Prusijo in Francijo je znan, a Francija je d > zdaj pri vseh svojib velikih tirjatvnli ostala mirneje. Vsaj to mora tudi nasprotnik Franciji- priznati, da se ni ga- zveze med pota mesnimi državami bodo v očigled pruskim hsgemonskim poželjivostim postale drugačno. Seveda pri nas v Avstriji ostane stvar pri starom. Volikonemoi bodo kakor do zdaj simpatizirali s Prusijo, malopoznava nila. ko se jo nevarna jej Prusija večala in razširjala, avstrijska opozicija bodo ostala sovražnica Prusije, A zdaj, ko hočo Prusija, ki jo žo onega svojih prineov i torej prijateljico Avstrijo in miru: za to pa bode brž- poslala v Rumunijo, njegovega brata posaditi no prestol važnega španjskega poluotoka, zdaj občutljiva Francija ne more obstati pri svojem prigovoru: „T finpiie ost kone našla malo priznanja in hvale od tistih, ki imajo moč v rokah in zopet in zopet se bode pokazalo, da se avstrijski državniki no vedo sprijazniti s tistimi, ki la paix" in mora nasproti sto piti slavohlepnim name- žele Avstrijo ohraniti. Nemška fraza bodo naprej gospo nom Bisrnarkovim. Motiti bi moralo vse psihologične skušnjo, ko bi mož, ki je vso Prusijo od visim storil od svojo volje, ki jo to Prusijo postavil Nemčiji na čelo, ki je v praškem po mi rji videl veliko Avstrijo pred svojimi nogami, ko bi ta mož ne hotel še za en korak dalje in si prisvojiti prvo in zaukazljivo besedo v Evropi. Bisinnrku so sanja o veliki Prusiji, v kteri soluce ne bode nikdar zahajalo. Morebiti ima Napoleon zopet potrebo odvrniti pozornost svojega naroda na zunajne zadevo. če to potrebo ima, potem jo bode pri znani občutljivosti francoskega naroda zdaj jako lahko opravičil in delal bode Napoleon čisto previdno, če si Prusiji nasproti zvoli za vojsko tisti treuotek , ki so njemu zdi ugoden, a ne onega, ko bi so hotela pripravljena Prusija vojskovati po vsaki ceni. Francozi bodo radi verovali , da v prihodnje njih stanjo ni več zavarovano, ampak da jih Bismark okolo in okolo opleta s svojimi Širokimi mrežami. Lahko jo mogoče., da bode kramarska in mir ljubeče Anglija ogenj pogasila, in da jo pri tem tudi podpira Rusija, ki za zdaj še ne more Želeti odločilnih vojsk, gotovo je , da bode tudi Beust hotel enkrat kazati svoj vpljiv in da bode z drugimi enakovoljavnimi državniki delal za mir in sporazumi jen je. Ali naj se tem „apostcljnoni miru" tudi njih delo posreči, nasledki hohencolernsko kandidature bodo ostali. Četudi princ Leo- durila, državi pa ne bodo smoli pomagati njeni najbolji prijatelji, ker njeni gospodarji državnim prijateljem ne privoščijo tistega vpljiva v državi, ki bi jim pripadal po številu in ljubezni do matere — mačehe. Minister Stremayra nazori o šoli in cerkvi. Z nova imenovani minister uka in presvete dr. Stromayr je razposlal deželnim predstojnikom okrožnico, v kteri razlaga načela , po kterih bode on vodil svoje ministerstvo. Liberalen tlunajsk list. pravi, da j'a okrožnica ta1'a. kakor da bi jo bil izdelal kardinal Rauschor, a ne liberalni Stremavr. Naj posnamemo nektere črtice iz nje. Stromnyr je ustavovoren do ekscesa in pravi : „Nekteri se ne strašijo s p o d k o p .a v a t i ustavo in ž njo obstanek državo (!!), kakor tudi pravoveljavno postavo (medverske), in so jih žalibog spodkopavale osobe, ktere bi morale kot aposteljni miru Spoštovati cesarske postave in posvetno oblast državo in s 1 o ž n o z v 1 a d o (! !) pospeševati najvišo interese človečanstva." Ta uvod je bil menda napravljen za UStavovemoie , kajti kar minister Stremavr dalje piše, je čisto kaj druzega, nego se je pisalo, delalo in govorilo v oni dobi , ko so se „nposteljni miru" čutili Listek Slovenski plavičarji med turškimi roparji. (Dalje.) ^Spomnil som so še v tem prežalostnem trenutku" — popisuje g. Lipold na dalje obljubil, da s> bomo po njih zapovelji obnašali, ker drugače ne moremo, in no mislimo na nikakoršeu upor, so roparji svoje puške zopet na rame obesili. Po moji razsodbi je bilo preteklo dobro pol ure, ko smo oddaleč zaslišali vesl jati — supa je bila U a m reč popolnoma potihnilo. Roparji so zaklicali : „„Doide harambaša!11" In res se jo v kratkem precej velik svoje vrlo soproge čolnič ustavil pri naši splavi. 1/ čolna in k ognju in svojih otrok, dveletnega sina in pa fantička, ki je I stopi blizo lfi roparjev, ki so bili ravno tako oblečeni, bil še na materinih prsih*) in sem jih kakor svojo i kakor zgoraj popisani. Med njimi se je posebno odli-dušo priporočil božji milosti. Kdor veruje na Boga, | koval harambaša. Bilje šest Crevljev visok, blizo *lf> bode mi priznal, da sem v smrtnem strahu molil z'let star, močan in dobro raščeu, ruja\kastega obraza največo pobožnostjo in z vsem zaupanjem v božjo j in oči; imel je močne brke, s cer je bil obrit po glavi milost. A nihče no more razumeti, kako in o je molitev potolažila in pomirila, koliko poguma mi jo dala. Nikdar občutena srčnost me je navdala in brez strahu sem začel pričakovati, kaj bode. Samo to sem si namenil, da so ne bom nepotrebno ustavljal roparjem , ker bi bilo kaj tacega samo moje in mojih hlapcev življenje spravilo šo v večo nevarnost. Vspel sem se po konci, tako tudi moji hlapci. Ta trenutek pa so nam in obrazu. Na glavi je imel bel turban, na turbanu lepa labudove peresa insreboru polumesce, kterega je kinčalo blisčeče kamenje. Nosil je tcuiuovišujovo široke hlače, bele nogavice in rodeče črevlje ; široka suknja mu je segala do moč, bila ja znotraj kosmata in z gornostujevino obrobljena. Za zelenim pasom okolo telesa sta tičala dva velika, krasno izdelana samokresa, tudi je na njem visel kriv pala S ali sablja. Puške ni •oparji svojo puške nameiili proti našim prsam žugnje imel, numestu nje pnk vsaj dva funta težak jatagan, nam, da nas takoj postrele, če ne ostanemo čisto mirni, ki je bil na eni strani jako oster videti. Ali je bil ali če bi le skušali med seboj govoriti. Ko sem jim stvbern ali jeklen, toga nisem mogel razločiti. Harambaša stopi k ognju mencajo si roke in oči in mi z trpetajočim — brž ko ne od mraza - glasom +) Eden teh otrok je sedanji rudarski svetnik v Idriji, drugi je umrl kot vodju eeljake nonualko reče, da jo mrzlo, kar sem mu potrdil, dasiravno jo bilo meni vroče, kakor v peklu. Na to se je vsel poleg našega stražnika na zaklenen kovčeg, ki jo imel skrivne predele, ktere je bilo težko najti. Sode nas jo delj časa natanko opazoval ; ko je zapazil mojo lopo s srebrom okovano ulmorsko pipo, povpraša me, kaj je to, in ko sem ntu stvar razložil, pravi mi, naj mu pipo dam, da ho on meni tudi svojo dal. Jaz sem mu svojo izročil, on pak je pozabil dati mi svojo. Vzel mi je tudi mojo mošnjo in na njegovo zahtevanjo sem mu moral izročiti tudi drugi tabak, kar smo ga imeli — bilo ga jo okolo dva funta nerezanega navadnega oger-skoga tabaka. „Imate rakije V" vpraša mo v svoji ne-nasitljivosti. Relal sem, da žganja nimamo, kar haram baši ni bilo nič po volji. V meni nerazumljivem jeziku je nekoliko besedi spregovoril, vsled kterih jo eden izmed roparjev odšel, harambaša pa me na dalje izprašajo: Imate oipovke?*) kar sem potrdil in ob onem izročil enem« izmed roparjev velik hleb kruha, ki je bil doma počen iz lepo mlete rženo moke in jo ostal cele tri tedne okusen in použivljiv. Nnš mozirski kruh je bil mogočnemu roparskemu barambaSi po volji, kajti zapnvedal mi je, da mu moram dati ves kruh, *) Cipovke so majhni hlebi kruha, kakoršni sn jomljo navadim do pot — morebiti ne drusega nego nemški .,zwie-haek." 1523 VH prisiljene stopiti v opozicijo proti vladi. Stremavr piše: „Štel si bom med svoje nnivažneje naloge varovati in pospeševati korist vere in zlasti pravičen postati mnogovrstno zavitim razmeram katoliške cerkve, kakor so historično nastale. Po mojem mnenji pa se mora postavna bramba, ktero verske koristi po pravici tirjajo, obračati ne lo proti zaničevalceni vsake pozitivne vere, kterih napadi splošnosti, kakor tudi pravi ljudski odgoji sekajo hude rane, ampak tudi proti kalivcem verskega miru in proti onim, ki verski dar božji zlorabijo za posvetne namene." Novi minister je potem toliko prijazen, da priznava vsacemu stanu neodvisnost, političnega prepriČJinja, potem pa zažuga : „kjer zaslepljenost pristranske strasti zaničuje postavne meje, tam ne more noben stan , nobeno dostojanstvo služiti v zagovor izdajalskim rovarijam, ktere bi imele tem žalostneje nasledke, ko bi spodkopavale ne le moč države , ampak ob enem tudi cerkveno čast." „Kar se tiče ljudske šole, naj so smejo porabiti vsi ustavni pripomočki, da se popravijo nedavno izdane postave, nko ne bi odgovarjalo lastnostim kterega naroda ali kterega deželnega oddelka. Očitni upor pa proti postavam, ki so še in dokler so pravovoljavne, ne sme so trpeti na nobeno stran. V prvi vrsti bo imel v takih slučajih postopati kazenski sodnik, pa tudi javna uprava bodo trdno, a broz strasti vso storila, da se upor zaduši, ila se zapeljani poduče, prestopniki pa napotijo na postavno pot. Javna uprava naj k sodelovanji zvabi najprvo udeleženec, naj ostano v živi zvezi s šolskimi oblastimi , naj marljivo občuje z avtonomnimi organi, in tako se jej bode posrečilo, da se obrani uporu proti šolskim postavam in da vzbudi med prebivalstvom ono živo zanimanje za poduk in odgoja mladine, brez kterega bi šolske postave ne mogle razvijati svojega blagonosnega vpljiva. Priznavam, da nove šolske postave prebivalstvu večidel nalagajo nove materijalne žrtve. Ako je mogoče ta bremena v posameznih slučajih zlajšati, bodem vselej rad pomagal, kolikor bode dopuščala državna blagajnica. Naj se mi tudi v tem oziru nasvetuje, kar bi bilo primerno.11 Kakor se g. minister sem ter tje tudi zahudi, zdi se nam, da je to hudovanjc lo pesek za ustavoverneže in da so s tolikim krikom oklicano šolske postavo v očeh novega ministra toliko kakor podkopane, in da bode odvisno lo od deželnih zborov, v koliko jih bodo hoteli obdržati, popraviti ali podreti. Dopisi. Is Maribora, sfis [Izv. dop.] (D r ž a v n o in kar ga šu imam. Dal sem mu ga sedem lepih hlebov, o kterih si niti naš mlinar niti sopruga — pekinja ni mislila, da bi kedaj redili človeka, ki bode meni stregcl po življenji. Med tem se je vrnil ropar, ki je bil poprej odšel na nerazumljive besede hnrambašovo in je prinesel okolo štiri bokale velik sodček, kterega jo hotel ponuditi harambaši. Ta pa mu jo zaukazal, naj ga ponudi meni, in jaz da naj bi pil. Dasiravno sem se mu rotil in rotil, da jaz nikdar ne pijem močnih ali žganih pijač, moral sem piti in z menoj vsi moji hlapci, ker mi jo harambaša jezno zaukazal, da moram piti. Nisem več nego dvakrat požrl, ali tresel sem se na vseh udih. Pijača se je sicer okušala kakor dobra shvovka, vendar se nisem mogel .znebiti misli, da je v njej če že ne strup, pa gotovo kako omotica in že sem v duhu videl, kako nas bodo omočene roparji pometali v Savo in s tem bolj zakrili svojo roparsko moritev. Ko jo harambaša videl, kako se jaz in moji ljudje tresemo, smijal se je na vse grlo in kakor na zapovelje so se drugi roparji pridružili njegovemu krohotu. Tega divjega smeha in rezanja na obrazih ne bom pozabil žive dni. Ko smo bili vsi pili, podal je eden roparjev sodček harambaši, ki je najmanj en maslic močne slivovke pogoltnil, potem pa sodček tudi ponudil drugim roparjem, ktorim so okusna pijača tudi ni ustavljala. To me je prepričalo, da je bila pijača res čista slivovka; zopet sem so nekoliko potolažil. (Dalje prih.) inaše za d o ve.) Pota, ki bodo Avstrijo iz sedanje dr/avopravne zinetenosti izvedla, jo težko prorokovati; toliko pa Se za gotovo sme že zdaj izreči, da bodo pri presnovanji ustave dozdanji najkrepkejši faktorji najbolj pripomagali. Do zdaj je narodnostna misel bila naj-krepk«'jša, kar volitve v zinešanih deželah kažejo. Le spomnimo se volitve po slavjanskih deželah n.pr. Pem-skem, kjer so se najbolj po narodnostnem načelu vršile. Isto tako se je pri južnih Slavjanih, pri dalmatinskih Srbih in pri Slovencih za narodnost boj bojeval. V drugej vrsti stoji versko vprašanje, nikakor ne katoliško samo. V Šleziji n. pr. sta si bila katolicizem in protestanti/om zaveznika proti liberalizmu, kteremu so vsi pravi izpovedovale! svojih ver enako protivni. In v trotjej vrsti stoji državopravne vprašanje, kteremu bi moralo po pravici pivo mesto pripadati; kajti je od njega tako narodno kakor versko odvisno. V tem oziru si nasprotjujeta centralizem in federalizem, nadvladadstvo in svoboda. Kedar se bodo avstrjski državljani vsi na podlago državopravnih vpra-šanij postavili, ter prvo in drugo — narodnostno in versko — vprašanje z državoprnvnim zainenili, tedaj še le se začne zmešnjava in motnost čistili, in tedaj bode tega s m o popolno m a p r e p r i č a n i, večina Avstrijanov federalizmu pripadla, ker v edinem federalizmu sta narodnost in vera najbolje zagotovljena. — Da pa se bodo to ilržavoprnvno razvijanje pospešilo, k temu silijo z neupešno in nepremagljivo silo Cehi in mnogo avstrijsko mislečih in čutečih Nemcev ; Poljaki so v tem ozirtl še negodni. — Pri teh čisto jasnih po-litiških razmerah bi jedva bilo verjeti, da nekteri sicer važni Slovenci šo no vedo , na ktero stran se jim je obrniti. Usoda dunajskega slovenskega poslanstva naj bode našim odločilnim politikom svarilo in preteč „Mene tekel." Predolgo že tavamo v tmini; da se kmalu svit resnice in zora boljšo bodočnosti prikaže ! Odločiti res da ne moremo ali pomagati gotovoj moremo in moramo. Iz Šmarja na Štirskem. 8 julija. (Tabor.) Uradno d o volj enj.e za tabor n a m j e došlo. Sklicali ga bodemo 21. avgusta ob '/„3. uri popoldne in pričakujemo tem obilniši prihod slovenskega ljudstva, ker letos na Štirskem no ho nobenega druzega tabora. Šmarje je že zarad svoja lege v najljudna-tejem okraji celo Slovenije — tukaj živi čez 7000 duš na eni U milji — najpripravnejši kraj za tabor, pa tudi središče za sosedne okraje, rogaški, kozjanski, deloma bistriški in konjiški, iz kterih torej lehko doide dosti taborcev. Će pomislimo, da ravno v teh okrajili šo najbolj spi narodna zavest in daje ravno prebivalcem teh okrajev najbolj treba poduka o narodnih tir-jatvah, lehko presodimo, koliko važnosti jo šmarski tabor. Šmarje loži % ure °& južno-žclezniške postaje Št. Jur, kamor zloženi vlak iz Ljubljane doide ob 11. uri in skoro o istem času dunajski poštni vlak. V Št. Jurji bodo torej vozovi čakali za goste, ki pridejo od severa in juga po železnici. Kar so bo zunanjega kinča tikalo, bo menda šmarski tabor vse dosedanje presegal, ker se vsi prebivalci našega okraja pripravljajo, sijajno ta imenitni dan obhnjati. Tudi po številu zbrane množine naš tabor, če ho le vreme ugodno, za nobenim ne bo zaostajal. Točke programa Vam prihodnjič naznanim. zdaj ima po naših krajih. Ali za Boga, kaj nam pomaga, ako zdaj vse, kar je sezidala, s trikrat večo silo razrušiti skuša, kar nam kažejo najnovejša znamenja pri volitvah. Zdaj ko je naj veča sila in potreba, začeli so nekteri sebični duhovni — no vsi hvala Bogu — in čast slovenskemu narodu, ker imamo tudi izvrstnih — naš narod na vse kriplje od poti omike in zavednosti odvračati. „Saj bi se vpisal v čitalnico", pravijo štanjelski, kohddjski in drudi posestniki, „saj bi šel na tabor, „ spet drugi, „ko bi me naš gospod tako strašno ne preklinjali, ter me strašili, da je greh, in da bo Bog zarad grehov, ki se godijo po taborih in čitalnicah, vse grozdje in vso letino s sušo in točo pokončal. Ali vas to uči naša sveta vera gospod Brezovšček ? Pokažite nam vendar tisto pastirske liste, kteri Vam velevajo tako ravnati. Ako hočete že sv. Pavla poslušati, kteri kakor pravite, na nekem kraju uči „In der Kirche wie ein Lbwe, drnUSSen wie ein Lam tu", zadržite se le tako, a našo čitalnico in naše tabore pustite nam pri miru, akoravno jih ne bi šli Vi pogledat, kakor ste rekli nekemu vozniku. Iz srca Vam svetujemo pustite pri miru nas in ne motite našega ljudstva z Vašimi čudnimi principi o narodnosti, ako nočete da.....sapienti sat. Ne morem drugače, ko da opomnim tukaj nekega poštenega Laha, kteri se je pri nas naselil. Ta pošten Lah, Peter Gaspar, denarničar slov. čitalnico v Štanjelu, si prizadeva pri vsaki njemu dani priložnosti, pripomoči ubozemu slovenskemu narodu materijalno ali kakor si bodi, če ravno po malem, pa saj „postava narave jo tn, da iz malega rasto veliko." Da hi lo hoteli nekteri bogati posestniki, bratje, posnemati gn, ker ako bodo narodu koristili, bodo gotovo sebi koristili, ker prišli bodo časi, v kterih bo onim gorje, kteri zdaj svoj narod zaničujejo. Pa kdor ima oči, vidi, kdor ima ušesa sliši, samo naši nemškutarji so zgubili obojno. Nek kmečki sin, Iz Richenberga, 5. julija. [Izv. dop.] Včeraj naši soseski tistih 5 »ož volili, kteri imajo v vseh soseščanov v Gorici 10. julija voliti deželnega poslanca. Došli so k tej volit vi sami g. baron Piiio, kakor tudi v Šmarijo, med tem ko so v drugo sosesko svoje namestnike pošiljali. Ros, posebna čast za nas; kako bi si jo zamegli tolmačiti ? Pri volitvi nismo zamegli nobenega vpljiva zapazili od strani gosi«, barona. Zapazili smo pa srčno prijaznost do njegovega ljubljenčka, našega župana. Stranki ste dve bili med volilci; narodna stranka, ki ni hotela dati glasu našemu županu, dobro vede za kterega poslanca bi on glasoval; druga stranka jo bila vede ali nevede, nko jo smem imenovati vladna, ki je glasovala za župana. Ti ki so mu svoj glas dali, dali so mu ga ker jo župan in ga torej večkrat potrebujejo; sploh pa niso ti vedeli, kam bi to pripeljalo, za njega glasovati. Kar odkritosrčno rečem, v politični zrelosti smo daleč zastali. Ni bilo tudi ne časa, ne moči sosedo dovolj podučiti o pomembi naših volitev. Tako se je prigodilo, da jo dobil župan večino glasov, 49; drugi štiri možje izvoljeni so narodni, in trdno so zanašamo, da se bodo pri volitvi v Gorici narodne stranke držali in tako srčnost in pogumnost ska-zali, kakor doma. Čudili smo se le o tem, kako je mogoče, da je drugi izvoljeni lo 46 glasov prejel, ker ste obe stranki skoraj brez izjemkov zanj glasovali, Iz Škratljevce 8. julija. [Izv. dop.] *) Res ra-|,ne(i tem ko dobro vemo, koliko od njih je svoj glas dost rodoljubnega človeka srce navdaja, ko vidi, kako.županu odtegnilo; za zdaj nočemo soditi, drugikrat prosto ljudstvo vstaja iz tisočletnega spanja, ter se za-|i)0m0 pu poskrbeli, da se bodo glasovi tudi od koga dru/.oga zapisavali in poštovali, in ne le samo od vladne strani (in njegovega ljubljenčka). smo v imenu veda svoje narodnosti. Mnogoteri tabori so dokazali zrelost narodovo. Tisoč in tisoč naših žuljevih ra-tarjev je vrelo do svetega kraja, da pod milim nebom izreče svoje želje, ne bojo se no bliska no groma, kar jo dovelj dokazal Vipavski tabor. Prosto ljudstvo tako — a poglejmo nekoliko na naše duhovstvo. Tega nikdar tajiti ne moremo, ter tudi nečemo, da ima duhovščina pri omiki našega prostega ljudstva veliko, veliko deleža, akoravno bi lahko več storila v pretočenih h tih, kakor je, ker jo imela tudi največ vpljiva in ga še •J Tuko smo bili napruHcni sprejoti ta dopis, da hkoroj ni'-ui'i mogli odreči. Ako Iti bilo razmero drugačno nego so tu popisane, radostno bomo sprejeli vsako popravilo. <*Jo jo pa n-8 tuko kakor popisano, potem ju graja zaslužena. Vred. Kar smo pozvedeli in slišali, je gotovo, ako bi bilo potreba šo to naznaniti, da naš baron jo skozi in skozi 1 „verfassuugstreu" in v nemški liberalizem zatelehljen, I da malo takih. Naj gledajo tedaj tisti, ki mislijo njega j za poslanca izvoliti, kako so bodo pred slovenskim narodom opravičili, ko bo že prepozno. Naj gleda pa tudi častita duhovščina, ki je mod volilci, komu bo svoj glas 'dala; da se no bo ravno ona, ki gori za svoj narod, dala oslepariti s prilizncuimi besedami in s tem, če se nam dozdevati, da ne bode hodil s konservativno, ampak s tako imenovano liberalno stranko. Vsakako jo čudno, da je teologičea fakulteta dvakrat zaporedoma volila enega in istega dra. Schlagerja. * (Pri svetem Koper tu) v slov. goricah se hode osnovalo konservativno društvo. „Mariborčanka" kliče po policiji, ker je to stvar g. kaplan oglasil is lece. V istem listu se jezi nad nami, da smo mi prej nego ona zvedeli ta konservativno društvo mariborsko, češ da ti „klerikalci" vse tako skrivno delajo. Kaj še! Pogled \ postavo bode pokazal, di se taka društva naznanjajo ohhisLnijam, kar se je zgodilo tudi tukaj. Dobri policaji ste, pa Vem more oditi kaj tacega, Vam, ki sle v tako lepi zvezi z gosjiosko I ! * (X c m s k u ta rs k e smešno s ti). V stari „Pressiu smo 9. t. m. brali dopis iz Zadra, ki se takole končuje: „Denos se je tukaj ustavoverni kandidat vitez Petrovicb z 277 glasovi izvolil za deželnega poslanca. P a n s 1 a v i s t i č n i protikandidat, vodja namestnije Fluek, je dobil samo 74 glasov. S*ar birokrat, pa pan-slavist! Je ravno tako kakor jo bilo v Mariboru, kjer so dra. Duhača po ustavovernih časnikih ovajali za strašanskega klerikalca tisti ljudje, ki so nekoliko dni kasneje din. Duhača dali javno spričevalo, da je dr. Dahne ud tiste politično stranke, kakor so bili njegovi Crni voh S svojo ovado so bili Mariborčani dosegli, kar so hoteli; potem so preklicali, in menili, da so si rešili svojo čast. Kaj še ? * (Volitev dekana) na jnridueni fakulteti v v Pragi hi utegnila biti osamljen izgled svoje vrste. Prejšnji dekan dr. Kfttser jo bil hud nasprotnik narodne stvari. Kakor smo poročali v zadnjem listu, je zdaj zmagal narodnjak. Po volitvi se vzdigne Čeh dr. Kminger in pravi: „Uljudnost navadno naklada dolžnost, da so odhajajočemu dekanu izreče zahvala. Mi te dolžnosti denes no moremo spolniti. Dr. Katzer se je pristransko obnašal in zaslužil našo nezadovoljnost. Moramo Vam pri Vašem odhodu zaklicati: „Hanibal (sramota) in trikraten: „llamba" jt; zadoncl po dvorani. Čehi si znajo svoje nasprotnike drugače odpravljati, kakor mi Slovenci, pri kterih jc dr. Kcesbacher še zmerom vodja kranjskega bolnišča in Dežman kustos kranjskega muzeja. Ilamba! trikrat llamba! * (F r i v o 1 n o s t.) Propadli neiDŠkutarski kandidat dr. Gustav del' Cott bajo po Brežicah pripoveduje o svojem prijatelju g. okrajnem glavarji Schiiu-W0ttru, da je Schbnv/etter pred volitvo celjskega in okoličnih mest rekel: Zum Bratci werde ich auch emen sloveuischen VVahlmann in dio Wahlkomission vvilhlen." Tako je tudi storil, samo da jo pozabil na lepi prigovor: Es ist noch nicht aller Tage Abend. * (N o t a r s k a n e s r a m n o s t.) V Rogatcu živi notar. Za notarja je neka postava, ki se iinenujo notarijatski red. Ta red zaukazuje, da morajo notarji svoje spUo spisavati v tistem jeziku, kterega stranko tirjajo. Postave so pa včasih za to, da jih ljudje pre-stopujojo. Tudi notarji jih smejo, če so prestop tiče samo slovensko stranke in slovenskega jezika. Notar da da Ha/up stvari. * (C o s ar poslanec in volilen mož). V nekem volilnem okraji na Gališkem si šest in štirideset volilcev ni hotelo za poslanca nikogar nižega zbrati nego — cesarja samega. Volilni komisar si jo prizadeval razložiti, da ima — kakor skušnja uči — cesar pač aktivno, a ne pasivne volilne pravice. Ne vemo, ali jo bilo to razlaganje korektno, toliko je gotovo, da ni nič pomagalo; kmetje so kandidirali svojega cesarja Vslod tega ni dobil nihče večino in morali so se lotiti ožjo volitve. Sploh je na Gališkem take udanosti do cesarja mnogo in razne. Tako so leta 1801, ko so je prvokrat volilo za deželni zbor, \ mnogdi srenjah ce sarja volili za volilnega moža. * (Za rektorja) graškega vseučilišča je izvoljen theol. prof. dr. Schlager. Mož jo sicer duhovnik, Rogatcu se imenuje Kari Sirk. Posestnik Ignac Mi-kuš i/. Tlak je imel pretekli mesec nesrečo, da je moral v svojih poslih k notarju. Posestnik Ignacij Mikuš je narodnjak in sjdoh ne ume nemškega. Vstopivši v pisarnico notarja Sirka, ki si zasramovajo cesarske postave vendar pred svoj priimek postavlja črke : c. kr. prosi naš Mikuš, naj bi so mu zadevno pismo zapisalo v slovenskem jeziku, koncipijent notarjev, mož na svojem mestu, slovenskega jezika zmožen in o notarijatskem redu bolj verziran nego njegov „šcf,u kteremu je (robova!, bil jo prav rad pripravljen ustreči opravičeni želji slovenske stranke. Ali koncipijent in stranka obračata, nemškutarski notar pa obrne. Njegova vsesa so segala do koncipijentove mize in so zaslišale, da so bode njegova pisarnica sicer čisto po notarijatskem redu one-čistila s slovenskim pismom. Zaslišavši da hoče koncipijent slovenski pisati, zadere se notar Sirk: „lu meiner Kanzlei nicht!" Koncipijent pohlevno vpraša: »Zakaj jia ne?" Na to modri notar Sirk: „Soli der Bauer niaehen was er vvill, aber solange ich fiir meino Kanzlei mit meiner Kaution gut stehe, darf hier nichts slovcnisches gcarbeitet vverden." (Naj kmet stori, kar Dobri prijatelj novoga ministra Stremayerja pripovedujejo, tla so iz Ktreniajerjevih besed nedvumljivo SgN znali, ka hoče postati pri prvi priliki ministorski predsednik. Po Štirskem si p> /e sestav |jal s\o| k.ib.nel m j« zlasti nadlegoval I'. Kollersberga. Isti prijatelp pravijo, tla sa Sti iiiiin ci i govori strašno „ntisgleichs- tV( nndliob," * (Tr ž a š k o - o k o lične volit v e). 4. t. m. so se kakor beremo v n,Iadr. Zarji" v drugo sešli zaupni možje i'/, vse tržaške okolice na vrbu pri obči i, da se dogovore zastran prihodnjih vidite v v tržaško mettDO svetnvalstvo. Pri tej priliki so soglasno potrdili program, po ktereni se imajo vesti prihodnji zastopniki ; deli se ta program v dva dela, prvi del govori o državni politiki sploh, poudarja najprej mir in spravo med sabo in z narodi, in da bo to mogoče, prva je potreba, da imamo ne le na papirji, ampak da imamo in vživamo vsi v resnici enake pravice. Vse narodnosti se morajo enako spoštovati, na Slovenskem mora 'niti slovenski jezik gospodar. Deželna samouprava mora biti popolnoma, kajti vsaka dežela sama najbolj pozna svojo za- deve, najbolj ve, kolika in kaka bremena more nositi. Le vojaštvo, kupčijstvo in zunanje zadeve naj bodo skupne, vse druge zadeve. OS)j oskrbujejo deželna zastopstva sama. V Avstriji ja mogoča le federativna listava, ker edmo ona mori' hiti vsem na*, odom pravična. Volitve v državni /bor se imajo goditi iz dižt-lnih »Jbj»-rov, ker nepasrcdnje volit?*) žalijo deželno samoupravo, zato jih dc/ele nikakor ne morejo odobravati. Dobra deželna samoupravil pripomore, tla državni dolgovi no bodo od h ta do leta, rastli, državi kredit jemali, narodom blagostanje pod knpuvali ljudstvu, vedno više davke nakladali, ampak z varčnostjo in cenejšo upravo bode« mogoče, davke sčasoma zniževati. Drugi del govori o politiki, k t era ima biti vodilo poslancem glede hrt posebne zadeve tr/aške okolice. Obstoji ta del iz 10 toček, kterih vendar zdaj še ne moremo razglasiti. Za kandi-dato so bili soglasno postavljeni naslednji gospodje: za 1. okraj Anton (1 i a o o m e 11 i , za 2. okraj France C eg nar, za 3. okraj Andrej Clustinčič, za 4. okraj dr. Na kič, za 5, okraj se kandidat postavi še le pozneje, ker je bil ta okraj v zboru prepičlo zastopan, za o\ okraj Ivan Nabrgoj. Zbora prvosednik jo bil g. Nabrgoj. iirir- i r >r i im im ■■Mfci—t m minu m n\m 11 um i ihiiiluli Prodaj a. (8) hoče, toda dokler sem jaz s svojo^kavcijo porok za svojo pisarnico, toliko časa se tukaj ne sme delati ni-česa slovenskega.) Slovenska strankn, ki ni mogla/ar.nI stroškov iti na daljno pot iskat si pošt. DSfla notarje, se je podala in g. notar Sirk je šel spat. s ne mikata rsko saniosvostjo, da je notarijatskenni redu, narodni ravnopravnosti in vsakdanji omiki dal veliko zaušnico. V drugačnih razmerah bi tak notar prišel v disciplinarno preiskavo — ali lumškutar je nad postavo. * (Posnemanja v r e d n o.) Prejšnji hram -bovški minister VVidman se jo prostovoljno odpovedal lepi penziji, ki bi mu bila po postavi pripadli. Tiste, ki so na VVidniana toliko kričali, bi zdaj radi vprašali, ali je kter ustavoveren minister pokazal toliko nesebičnosti. Banban« in Stremavr šu toliko časa nista ministrova la kakor VVidman, vendar nobeden ni hotel zavreči postavne j)enzije. VVidman res ni bil dosto vreden, ali ako eno primerjamo k drugemu, vendar v marsikterem oziru ni bil najnevrednejši. * (Odbor slovenske Matice) bode v pon-deljek 1. avgusta t. 1. ob 4. uri popoldne v Matičinih sobah v hiši št. 192 na Bregu imel XVII. skupščino, v kteri bode ta-le vrsta razgovorov: 1) Prebere in potrdi se zapisnik X.VI. odborove skupščine. 2) Tajnik bode poročal o važnejših stvareh. 3) Gospodarski odsek bode poročal 0 računu, ki ga jo o Debeljako\ i zapuščini položil pooblaščenec A. Lesar. 4) (»osjiodarski odsek polaga račun o gospodarstvu z Matičino hišo. 5) Blagajnik prebere račun za pretekle društveno leto od 1. julija 1869. 1., ki ga odbor predloži VI. občnemu zboru. 6) 0 „Vodnikovom rokopisu." 7) Gosp. Pajek v imenu mariborskih dijakov prosi za poljubno število „Sehoodlerjove rizike" in zemljovida „Evropo" ali tudi drugih Matičinih knjig. 8) Kteri dan bodi VI. občni zbor? 0) Posameznih odbornikov nnsvetje. * (G. dr. Franjo Bratkovič) je prisegel te dni odvetniško prisego in se naseli prihodnji mesec kot odvetnik na Krškem. Bodo- in pravicoljubi dobodo v njem zvestega prijatelja in odločnega podpornika. Celjski nemškutarji so ga črtili — do ekcesu in to je dokaza dovolj. * (Prof. M a as s en). Da potolažimo tiste, ki so nas graja1 i zarad notice o dohodu prof. Maassena v Maribor, naj denes povemo, da so je prof. Maasscii premislil, in da bode 17. t. m. pri važnejih dogovorih na Dunaji. Tri priliki bomo povedali več o njegovih potih in namenih. * (P r i h o d n j i tn i n i 8 t e r s k i predsednik). Igrače in ilrušf * cuiit* i $ a1 «fc. Skrbljeno je za vsako dete, mlado in staro, bogato in revno. V Beči ni druge kupčijo, kjer bi bil ta ko razen izbor in bi so tako cono prodajalo. Razne zanimive znanostim igre za šolarje, in ogromna izbirka novih zanimivih družabnih iger za otroke vseh starosti i. t. d. \ e k o I i k o ( e li i k e r : Konjiški* $» i'ujsčiiisi |»i*4Ml»ja 1500 VClIroV belega in črnega vin« iz svojih imenitnih vinogradnili hribov v Vin ar j ah, Riter spe rgu i u v Konjicah 1867 , 1868. in 1869. leta. Prodajalo se bode in sicer brez sodov 18. julija v Žičkih kletih, eno uro od P o I i č a n. 19. in če treba tudi 20. julija v Konjiških kletih. Pri kupčiji se založi polovica kupa, druga polovica ko se vino odpelje. Prodano vino se zna 4 tedna V grajščinskih kletih popustiti. Ce bi trebalo, se gg. kupcem tudi prazni polov-njaki po dobri ceni prodajo, ti. kupce vabi k njo/a VVindiscligriitza ojiravnik v Konjicah. fŠpSECtlCIotn ay - Valvazor „(Ilira d)0s Herzogthums Kratili Ta zdaj že redko najti knjiga 4 folio - zvezke s podoba ini od k IGW> , jo za 40 gld. na prodaj pri Paul Halm-ovi bakvepro^ajalnjtej (bftohergeachjlit) na Dunaji. (5) lil Slavnemu občinstvu izrekam očitno hvalo za zaupanje, ktero sem užival od leta 1866, in priporočam ob enem veliko lepo in vedno frišno zalogo oblačilnega blaga po čudovito nizki ceni. Janez Vioio, trgovec na velikem trgu nasproti štiruo v Ljubljani. (4) K pil €? p 1 B C BS i la S" C (božjast) pismeno zdravi specijalni zdravnik za božjast doktor O. 14111181011 v Iterolima, zdaj : Louisenstrasse 45. — Ozdravil jih je žo nad sto. (2S) Krasno oblečene punčike, po kr: 30, SO, 80, i Najnovejše knjige s slikami, za dekliee, z ali gl.: 1, 2, 8, 4. hrez tekstu, po 10, 15, 25, 45, 65, «0 kr., Neoblečene punčike. po kr.: 10, 20, 30, 40, 50, 80, gl.. 3, 2. Mehanične tekajoče puueike z glasom in gibljivo glavo, rokami in nogami, pokr.: 70, fm. L .20. Loterije in tombole po 20, 30, 50, KO kr. Kladivo in zvon, kr.: 10, 20, 30. Domino, po 20, 30, 50, 80 kr. Šah, lino, s figurami, gl.: 1.80, 1.50, 2. Keglji, po 10, '20, 40, 60, 80 kr. Nagajive igre, po 20, 30, 40,60,80, kr., 1 gl. Qradben£ omarice, po 20, 40, 60, HO kr , 1, 1.50, 8 gl. Kubus-igre, po 30, 60, 70, 90 kr., 1.20, 3 gl, Risarski aparati, kr.: 30, 60, 90. Kasete zn tlelo, kr.: 60, 80, gl.: 1, 1.50, 2 Piano, po 1.80, 2, 3, 4. ■y* Pozavne, tronipete, bobni, vijoliue, gitare, melodiji, dude. harmonike, cimbale in drugi inštrumenti jako ceno. Igraće zn nespametne otroke i/, lesa in kavčuku, po 16, 20, 30, 50 kr. Razne živali na mehu, po 5, 10, 20 kr.— I g], Živali č.isto naravno delane*. 50 kr., 1 — 2 gl. Ilruge i-jiv, [ooiieerne izbirke, lu kr. - J gl. Družabne igre po 31', 50 kr., 2 gl i gl: Brez podtika se otroei uče brati po novih o-marieah za branje s slikami, 1 o. 1 gl. — Igraje se otroci uče raznih del na rokah po novih delavskih šolub, ena taka «0 kr., gl.: 1.20, 2. 3. Globusi po 50, 80 kr, 1, 1.50, 3 gl. LatOTOB magiku, imenovana čarobna svetil-nica, prijetna zabava za mlado in stn.ro, s 2 podobami, po kr.: ii.">, 85, gl.: 1.50, 2, 3, 4, 5. 1 majhen steklen instrument, imenovan ču dežni p t i e , s kterim se more posnemati petje vsacegu ptića, ta jako zanimiva stvar velja le 25 kr. Kovčeg angležka orodja, napolnjen z vsako-■ jakim hišnim orodjem, po gl.: 1, 1.50, 2. 2.50, 8. 4, za otroke po kr.: 25, 35, 60, 80, gl. 1. . '" Izvrstne Krobelnovo igre za sauiodelovanje, najveća izbirka za deklice in dečke vsake starosti, 1 igra po 80 kr, 1.50, 2, '2.50, 3, 8.50 gld. Ti-kamiee, popolne z abecedami iti potrebščinami, za otlraščene otroke 80 kr,, gl. : 1.20, 1.80, 2.50, 9, 4—5 Čedna knjižioa za zaznamovanje in pletenje s 30 novimi obrazci, po 5 kr. ltazne igraću v škatljice zadelano v stoterni izhirki, za tlekliec in tletike, po kr.: 10, 20, 40, liO, gl. : 1—2. Zanimajo in kratkočasijo novi Balonski umetni ognji, brez slabegu iluba, raznovrstni, po kr.: 3, 5, 8, 10, 15. Ognjišča, kuhinje, hlevi, protlnjalniuc, sobe, saloni, vso ali brez oprave. Otročja gledišča po 35, OO kr., 1.30 gl.; hranilnice po 10, 20, 80 kr. ; met ninoribzne igre po 20, 40, 60, 80 kr.; roulettu-igre po kr. : 85, 50, 80, 1 gl.; tekoče miši po 50 kr. ; tekočo železnice po 2, 2 80 gl.; otročje ure, line z bilom po 115 kr., drugačne po 10, 15, 20, 80, 40. Pistoloti, karabinke, puške s pokom, po kr.; 20, 4", 80, gl.: 1, 1.30, 1.50. Kositarjeve sablje po 20, 30, 40, jeklene po 90 kr., 1.30 gl, Raznovrstne magnetično igrače, ki v votli plavajo za magnetom, I škatljioa po kr.: 10, 20, 30, :.0, 80, gl. I. Porcelanast servis za kavo, čaj, jedila po velikosti, kr.: 00, 80, gl.: 1..H1, 2, 2.50. Jako zanimive in kratkočasite za vsako starost so cisto novo sestavljene čarobne kasete. To so ćedno kasete vse z natančnim podukom, tako tla vsakdo hibi;u copra a la prof. Hosco, 1 kaseta po pripravah po gl. : 140, 1.80, 2.30 , 2.80, 3.50. Zemlja in njeni prebivalci, za umno otroke jako priporočljivo; to jo «tui a globom pravilno tlelanim in vsi svetovni prebivalci v svojih narodnih nošnjah, pod vsakim Ujezično ime, velja samo 35 kr. Živali h kožo preoblečene, prav trajljive, po kr.: 85, 50, 80, gl. : 1, 1.80, 1.50, 2. Razne živali z naravnim glasom po kr.: ."-o 80, gl.: 1, 1.80, 1.90, 2, 2.50. Kositarjeve prav trujljivo delane kočije, ca-briolcts, Haeros, comfortoble in drugi veči in manji vozovi, vai s konji, po kr.: 30, 50, gl.: 1, l.r.0. Dunajska konjska železnica, železnice in barke l><) kr.: 50, 80, gl.: I, 1.5C. Fotografi zabuvljiva igra, s ktero jo rea mogoče lbtogralije delali, a podukom, po 20, 40 kr. Amerikanska vojaška igrn, ali 8 konju združeni v enega. To je amerikanska svobodna zastava, ki jo ob enem trompeta in po-kojoča pištolja. Prav čedno po 80 kr. tt^f Mnogo drugih iger, ki jih ni moč imenovati, dobivajo so po tej ceni edino v podpisani '/alogi. Zapisniki cene, ki so vsi jako zanimivi, raz-pošiljnjo se gratis. (11] Krasobazar, A, l^fl'BtkcBiBB&ftDBii na Dunaji Praterstrasse Nr. 26. i Isdsttelj in vrodnik Anton Tom«i£. Uaituiki j Dr. Jovt Vošnjak in dniKi- TiBkar 2*idunr«i Jantle. 2895