41. Številka. Ljubljana, v ponedeljek 20. febrnvarja 1899. XXXII. leto. Izhaja vsak dan sv«ć«r, izimsi nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt lota 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 1 gld 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom rafluna se po 10 kr. na mesec, po 80 kr. za Četrt leta. — Za tuje delele toliko veC, kolikor poStnina znaSa. — Na naročbo, brez istodobne vpoSiljatve naroCnine, se ne ozira. — Za oznanila plaCuje ae od Stiristopne petit-vrste po 6 kr., Co se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., Ce se dvakrat, in po 4 kr., Ce se trikrat ali veCkrat tiska. — Dopisi naj bo izvole* frankovati. — Rokopisi se ne vračajo — Uredništvo in upravni Stvo je na Kongresnem trgu st. 12. UpravniStvu naj se blagovolijo poSiljati naroCnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravniStvo pa b Kongresnega trga St. 12. Teleion hI. 34. Prezident Loubet. Francija ima novega poglavarja. V soboto je bil izvoljen z impozantno većino 200 glasov, inče je pri tej volitvi kaj presenetljivega, je to, da se ni zgodilo nič posebnega, da se je izvršila mirno in gladko, in da je vsa Francija mirna. Tega ni nihče pričakoval. Vsakdo je mislil, da se zgodi kaj izrednega, saj je Francija razdeljena v dva tabora, in saj se sučejo okoli njenih mej različni preten-dentje, kateri razne stranke na Francoskem glade pot, da bi zadali republiki smrtni udarec in obnovili monarhijo. Silni viharji divjajo po Franciji ali izid sobotne volitve svedoči, da vzlic vsemu kriku in viku je Francija zvesta, in udana velikim idejam velike revolucije in da stoji republika na trdnem fundamentu. Novi prezident je bil izvoljen takoj pri prvi volitvi, in vse okolnosti kažejo, da pri tej volitvi ni Slo toliko za osebe, kakor za načelo. Strankarski boj na Francoskem velja sedaj samo dvema idejama. Na jedni strani stoje zagovorniki ljudske suverenitete, zagovorniki republike, na drugi stoje pristaši avtoritativnega vladanja, monarhisti, in to nasprotje je delilo tudi legitimne zastopnike francoskega naroda v soboto popoldne, ko so v Versaillesu volili prezidenta. . Loubet ni novinec v političnem življenju. Bil je že ministerski predsednik in dvakrat minister. Znan je, da je v svojih političnih nazorih jako zmeren, a vzlic temu so zanj razen republikanskih oportu-nistov glasovali tudi radikalni republikanci in socijalisti, dobro vedoč, da je zanesljiv in zvest zagovornik republike in neizprosen nasprotnik monarhije. Monarhisti so glasovali za Melinea, o katerem se sicer ne more trditi, da bi bil sam monarhist, Čigar politična preteklost pa je taka, da mu ni prav zaupati. Nasprotniki republike so se zbrali vsi okoli njega in so glasovali zanj, kakor da je on mož, ki bi bil vstanu omogočiti novo restavracijo, in tako se je zgodilo, daje dobil glasove bonapartistov, orleanistov, kleri- kalcev in nacijonalistov, vseh, ki so mej seboj jedini samo v tem, da nečejo svobodne republike. Izid sobotne volitve je velika zmaga republikanske ideje in državljanske svobode in jamči, da aristokratje, duhovniki in vojaki Se dolgo ne dobe Francije v roke, da ostane ta država Se nadalje zavetišče duševne in politične svobode ter poglavitna gonilna moč v kulturnem razvoju ČloveStva. Je-li novi prezident pravi mož, katerega potrebuje Francija? Kdo bi zamogel na to odgovorit? Si-tuvacija, v kateri se nahaja ta država, je jako kritična, in treba bi bilo krepke roke, da v njej napravi red. V koliko bode novi prezident kos tej težavni nalogi, to pokaže Sele bodočnost. O tem ni dvoma, da ima dobro voljo, reSiti Francijo vseh stisk in nadlog in jej zagotoviti notranji mir in upliv in veljavo na zunaj. Je-li to tudi mogoče, ne samo hipno, nego trajno, da-Ii postane Francija še kdaj to, kar je bila nekoč, je drugo vpraSanje, na katero ne more nihče določno odgovoriti. Kdor pogleda na razvoj držav tekom zadnjega stoletja utegne reči: Čas prevlade katoliških držav in katoliških narodov je menda minul. Španska je popolnoma ban-kerotovala in danes ne šteje več kakor Grška ali Danska, Italija je v najslabših razmerah, Avstrija in Francija sta težko bolni, dočim se nekatoliške države, Angleška, Rusija in Nemčija v političnem in gospodarskem oziru čedalje mogočnejše razvijajo. Franciji, tej lepi deželi, katere narod si je za človeštvo pridobil tako velikanskih zaslug, bi gotovo iz vsega srca želeli, da se konsolidira, da zadobi nekdanjo svojo moč in veljavo, in s to željo pozdravlja tudi francoski narod svojega novega prezidenta. - Shod na Slatini. Od sv. Križa pri Rog. Slatini, 16. feb. „Slovensko politično društvo'* v Slatini zborovalo je pri mnogobrojni udeležbi v nedeljo, dne 12. svečana t. 1. ob 3. uri popoludne v gostilni g. Franca Ogrizka pri sv. Križu. K temu zborovanju bil je povabljen tudi velezaslužni gosp. dr. Fr. Jurtela, kateri je imel sedanjemu položaju Slovencev primeren govor. V živi, jedrnati in vsakemu izmej poslušalcev globoko v srce segajoči besedi omenil je g. govornik avstrijskim Slovanom krivično ustavo iz leta 1861. in 1867., nadalje krivico, katera se godi Slovanom v Avstriji s tem, da je večina avstrijskega prebivalstva — Slovani — po krivičnem v volilnem sistemu v drž. zboru v manjšini, nadalje, da je skoraj skozi in skozi vsaka vlada Slovanom, posebno pa še Slovencem, sovražna. Nič boljše, a dostikrat še slabejše, godi se Slovencem v štajerskem dež. zboru. Tudi volilna pravica za štajerski dež. zbor je za Slovence silno krivična. Vkljub temu, da je od vsega štajerskega prebivalstva nad tretjino Slovencev, torej bi morali imeti tudi nad tretjino, t. j. 17—18 dež. poslancev, imamo vsled krivične volilne postave in sovražnega nam vladnega pritiska le osem dež. poslancev. In kako se tudi s temi postopa, znano je že itak vesoljnemu svetu. V narodnem, kakor tudi v gospodarskem oziru štajerskih Slovencev obnaša se nemško-nacijonalna večina v štajerskem dež. zboru kot najkrutejša mačeha. Na nezaslišane, postavnim in pedagogičnim načelom nasprotujoče načine vsiljujejo se nam nemške ljudske šole — mučilnice —, ali že da iste vzdržujejo slovenske občine, ali pa s pomočjo nemško-židovskega šulverajna. Nič boljše nam kruta nemška mačeha deli svoje milosti v gospodarstvenem obziru Za Nemce darovati isti ni nobena svota prevelika, in množica prosilcev ni nikoli preobilna, da bi ne našla uslišanja, mej tem ko se vsaka pomoč, namenjena vsaj deloma slovenskemu prebivalstvu dežele, na vse mogoče in nemogoče načine odbija. Vkljub temu, da štajerski Slovenci nimajo nikakoršne slovenske srednje šole — nasprotno Nemci čez obilje — so za iste tudi gospodarske (poljedelske-, vino- in sadje-rejske ) šole z ozirom na popolnoma nemški pouk in nemške učitelje le prav majhne vrednosti. Uvažujoč, da imajo Nemci deželno kmetijsko šolo v Grottenhofu pri Gradcu s prav primernim sadje- in vinorejskim poukom, bi bilo dosledno in pravično, da bi se jednaka šola za Slovence v Mariboru ali v Celju osnovala A nemška prenapeta krivič-nost tega storiti ne more, temveč stopa od leia do leta v sovraštvu do Slovencev višje. Nemški nacijonalni večini štajerskega dež. zbora namreč ni bilo dovolj, da je pouk na štajerski dež. vinorejski šoli v Mariboru popolnoma nemški, ter da je bilo razven ravnatelja vse učiteljstvo slovenščine nevešče, namestila je še na izpraznjeno mesto ravnatelja vkljub temu, da je bilo dovolj slovenščine zmožnih prosilcev, slovenščine nezmožnega, iz Pruske došlega J. Z\veiflerja, kateri bi naj slovenske, uka željne učence po pruskem kopitu poučeval. Istotako se je namestil isti dan kakor ravnatelj vinorejske šole za dež. vinorejskega komisarja slovenščine popolnoma nezmožni, bivši učitelj na vinorejski šoli v Mariboru, g. Ant. Stiegler, kateri bi naj vinorejskemu slov. ljudstvu potrebne pouke dajal. Kakšen uspeh bode tak strokovnjak pri slovenskih vinogradnikih dosegel, lahko si pač predstavlja vsak, kateri naše razmere količkaj pozna. Z ozirom na zgoraj navedene, kakor Še druge premnoge krivice, katere imamo štajerski Slovenci od nemškonacijonalne večine štajerskega deželnega odbora in zbora prenašati, ni pač čuda, da so zborovalci zahtevali „Proč od Gradca", in da ni bilo niti jednega, ki bi ne bil tej zahtevi volilcev pritrdil. In izrekla se je jvdnuglasna želja, da štajerski slovenski dež. in drž. poslanci vse moči na to zastavijo, da se klicu vsega slovenskega štajerskega prebivalstva „Proč od Gradca" prej ko prej ustreže, da dobimo svojo lastno gospodarstveno kakor politično upravo. Poročevalcu, kateri je ljudstvo opominjal, da naj poleg narodne zavednosti tudi gospodarstveno napreduje, ker le na ta način je obstanek in napredek zagotovljen, — izrekla se je jednoglasna zahvala za nje- LISTEK. Osveta soproge. (Povest iz življenja kitajskega žonstva.) Kong Hia Chiang, Izdelovalec ližolovo žolice, jo živil staro mater in mlado ženo. Jedini sin silno bogatega moža pa je hodeval na poti k svojim učiteljem in od njih mimo njegove male prodajalnico Nekega dne je slučajno opazil dražestno ženko Kong Hia Chianga, ter so je zaljubil v njo. V nadi, da bode krasoti00 zopet videl, je hodil odtlej vsaki dan v prodajalnico ter kupoval večje ali manjšo množine žolice, te kitajsko slaščice. To je trajalo nekaj mesecev. Začel se je mej tem razgovarjati s soprogom, kateri ni seveda ničesar slutil, ali s taščo, ki sta ga smatrala za jednega najboljših in najzvestejših odjemalcev, tem bolj, ker se je zanimal tudi za njiju privatne razmere. Umel si je pridobiti popolno zaupanje priprostih ljudij. Čim večkrat pa je videl lepo gospo, tem žarkejša je postajala njegova strast, tem silnejSa njegova ljubosumnost. Nekega dne je dejal Kong Hia Chianga: „Po očetovem naroČilu odjadram jutri v oddaljeno pristanišče Wei-hai-\vei; že večkrat si mi omenil, da bi lahko razširil svojo trgovino, ako bi imel sredstev, da bi mogel svojo blago tudi drugod raz-pečavati. Nudim ti priliko; vzeti hočem tebe in tvoje blago brezplačno v \Vei-kei-wei. Bodi pripravljen !** Kong Hia Chiang je ves vesel sprejel velikodušno ponudbo ter spremljal svojega namišljenega dobrotnika. Raz pečal je v \Vei-llai-\vei toliko svojega blaga, da je odpotoval v par tednih zopet tja in potem še jedenkrat z ljubeznivim sinom bogatega moža. Moj zadnjim potovanjem pa je bil soprog lepe ženo nekega večera slučajno s zaljubljencem sam na krovu ladije, in tedaj ga jo sunil mladenič v vodo. Kong Ilia Chiang pa je bil izboren plavač, in posrečilo se mu je, da je priplaval zopet do ladije, katere se je prijel. Fing Chu Lee pa ga je sunil z veslom proč; to se je ponavljalo, dokler ni utrujeni plavač v valovih utonil . . , Nekaj dni pozneje se je vrnil mladi Fing Chu Lee v domovino ter je pravil ves otožen materi in ženi ponesrečenca, da je padel trgovec le vsled svoje lastne neprevidnosti v vodo, ter da so bili vsi poskusi, rešiti ga, zaman. Niti njegovega trupla ni bilo najti. Morilec je potem „varoval" ženi, oro-panega rednika, in sicer na jako čuden način. Z raznimi spletkami je provzročil, da sta prišli v veliko bedo; potem je poslal k njima dozdevno nesebičnega posrednika, kateri jima je svetoval, naj bi se mlada, dražestna vdova poročila s kakim bogatinom, kateri bi se pa moral zavezati, da bode skrbel tudi za taščo. Fing Chu Lee jima jo pustil časa, da sta mogli ta lepi predlog premišljati. Spoznali sta, da bodo pač težko najti moža, kateri bi vzel vdovo ter bi vrhu teda skrbel še za taščo. Fing Chu Lee pa je poslal k njima posredovalca zakonov z olicijalno ponudbo in z obljubo, da hoče skrbeti tudi za starko. Lepa vdova je želela zagotoviti pokojnikovi materi brezskrbno bodočnost ter se hvaležno skazati sinu bogatega moža, zato je bila pripravljena poročiti se ž njim, dasi jej je še srce krvavelo za ponesrečencem. Ker pa je bila ljubeznivo, udano in vestno bitje, prilagodila se je kmalu novemu položaju in trudila se, da osreči svojega druzega moža prav tako, kakor prvega. Živela sta mirno in složno. Po dveh letih se jima je rodil sin, kar je njiju sredo pomnožilo. Otrok je vrlo uspeval pod nežnim, požrtvovalnim varstvom matere, kateri ni senčil nikak oblaček zakonskega neba Tako jo prešlo zopet nekaj let. Na ilan velikega praznika, ko so vsi domači ljUilje iskali zabave, je prosila ženica Fing Chu Leeja, naj bi napravila z otrokom izlet k nekemu ribnjaku, katerega ni še nikdar videla. Ker jej ni mogel nobene želje odreči, šli so veseli k ribnjaku. Pot je vodila preko sadnih in cvetličnih vrtov. Ko so dospeli do ribnjaka, je poskočila grda krastača na suho. Mlada žena jo je sunila s svojim solnčnikom nazaj v vodo. Krastača pa je zopet priplavala k bregu, in žena jo je sunila še jedenkrat v vodo. To se je nekolikokrat ponovilo, dokler se ni Lee tako glasno zasmejal, da mu je žena začudeno pogledala v obraz. Zdelo se jej je, da ga ne zabava samo nje početje, marveč tudi spominja na nekaj druzega. Vprašala ga je, zakaj se je smejal, toda njegov odgovor je ni zadovoljil. To mu je tudi povedala ter zahtevala, da jej na vsak način pove, zakaj se je tako smejal. Spoznala je, da jej neče resnice povedati; to jo je tako užalostilo, da je tekla vsa jezna domov. (Koneo prih.) govo na vse strani trndapolno in požrtvovalno delovanje za narodni in gospodarstveni blagor ljudstva, kakor se mu je tudi podala brezmejna zaupnica. Zborovanje se je zaključilo z gromovitim trikratnim .živio" na presv. cesarja in cesarsko httk) V novi odbor so bili jednoglasno izvoljeni gg : Frane Korošee. nadžupnik in Fr. Višnar, kapelan, oba pri sv. Križu, Martin Debelak. Janez Žurman, Miha Plemenit aš, W;i!cv^ Košati Marija Ftihrer, Martin Dro-fenik in Mroslav Kusee. kateri so si izvolili za predsednika g. Franca Korošea. Po zborovanju sledila je v isti gostilni prcs':i Eftl ava. katere se je udeležilo lepo število slovenskih dam in gospodov iz bližnjega Šmarja. Podplate, Kostrivnice, Slatin^. Rogatca in sosednje Hrvatske, katere goste je v prelepi besedi pozdravil gosp. Franc Korošec in sprejel nasprotno tudi od gostov laskavo zahvalo. Pri tej priprosti zabavi smo se do dobra prepričali, kako so lahko pri jedni in taisti mizi oziroma veselici združeni vsi za blagor slovenskega naroda vneti rodoljubi vsaeega stanu. V I Jiibljanl. 20. februvarja. K položaju. „Politiki" se poroča z Dunaja: Parlamentarna kriza se bržčas še precej časa na nobeno stran ne premakne. Najmanje pa se je bati, da bi rešitev ogerske krize škodila cislitvanskim razmeram. Sicer so nastale mej avstrijsko in ogersko vlado res vsled Szellove formule glede nagodbenih. v Išlu vršečih se dogovorov nove težave, toda vsled tega se notranjepolitična situ-vacija ni pohujšala. in naša vlada se nikakor ne bo nagnila vsled tega na levo. Vlada čaka. kakšen bode program Nemcev, in potem šele se odloči, kako poseže v raz-vozlanje položaja. Thun upa, da se progra-mova izvršitev ne zavleče predaleč. — Dr. Kramar je objavil v berolinski „Zukunft" nov članek o jezikovnem boju na Češkem ter dokazuje, da je narodna — ne teritorijalna — avtonomija Čehov in Nemcev jedino prava rešitev krize. Zaključenih jezikovnih okrajev ni možno priznati, ker so socijalne in gospodarske zveze mej posameznimi okraji prevelike, da bi se megli tako strogo po jeziku ločiti. Zato treba pa narodne avtonomije, ki se je začela deloma že uvajati z delenjem deželnega šolskega sveta in deželnega kulturnega sveta v češke in nemške sekcije. Narodni mir pa se mora skleniti tudi na Moravskem in Šlezijskem. Na to mora delati z vso silo pred vsem vlada. Konec ogerske ministerske krize. Baron BanfTv je moral navzlic zaupanju velike liberalne večine končno veder-le odstopiti. Vsi listi so tega mnenja, da je odstopil radi upliva krone, ki ni več navdušena za nasilna sredstva Banffvja, nego simpatizira z milejšimi koraki pl. Szella. BanfTv je padel vsled lastne trme in neizprosnosti. Svojim naslednikom hoče predlagati baje najprej Lukacsa, ki je pa bo-lehen, potem Fejervavja in končno Szella. ki ima največ upanja. Srbski radikalci. Srbska vlada nikakor ne dovoli, da bi se radikalci znova organizirali. Radikalni vodje so hoteli te dni prirediti skrivaj radikalne politične shode ter so povabili vse člen« nekdanje radikalne stranke na tako-imenovane „zabavne večere", ki naj bi se vršili na raznih krajih Srbije. Nekateri ne-previdneži pa so izdali pravi namen teh „zabavnih večerov" s tem, da so brzojavno pozdravljali radikalce v Belemgradu. Vlada se je za to takoj osvetila ter upokojila nek-danjega minist. predsednika Simiča, kraljevega komisarja narodne banke, Pacua, in sekcij.skega šefa v finančnem rninisterstvu, Miloševiča, ter je šele pred kratkim za Atene imenovanega poslanika, Gjajo, postavila v dispozicijo. Radikalna stranka pa vzlic temu ne preneha delovati za svojo organizacijo. Macedonska agitacije. Turski časopisi zatrjujejo, da vlada v Macedoniji rnir in red, vender pa Porta na vso moč hiti pornnoževati turške čete ter oboroževati Albance. Ruska vlada je celo že posvarila Porto, naj ne daje Albancem več orožja, češ, da bi mogli sami izzvati nemire. Iz Soluna javljajo, da so prelazi proti Albaniji, Bolgariji in Srbiji zasedeni, ker se hoče zabraniti ne le, da bi prišli tujci v M'ioedonijo, nego tudi se onemogoči izseljevanje domačinov. O obljubljenih reformacijah ni zopet ničesar več slišati. Novi francoski predsednik. Emil Loubet je danes 61 let star in po svojem poklicu odvetnik. Kot župan Mintelinar.-ski je bil 1. 187G. prvič in sicer soglasno, z I&396 glasovi voljen v parla mont, kjer se je pridružil republikanski levici. Tj. 1877. je bil vnovič voljen v parlament tm 18S5. pa je bil izvoljen senatorjem. Že 1. 1S87. je postal minister javnih del pod Tirardom. I*. 1892. je bil minister-ski predsednik ter je vodil notranja dela. Loubet je takrat ostro postopal proti anarhistom, naklonjenega pa se je kazal delavstvu. Vsled panamske afere pa je nastalo nesoglasje mej njim in justičnim ministrom Ricardom, vsled česar je ministerstvo padlo. Loubet pa je postal znova minister pod svojim naslednikom Ribotom. Ker napadi radi panamskega škandala niso prenehali, je 1893. 1. zopet demisijoniral ter bil leta 1896. izvoljen predsednikom senata. — K volitvi novega francoskega predsednika se poroča, da se je vršil ves volilni akt jako mirno in dostojno, le znani antisemitski zagrizenec in protirevizijonist Deroulede je izzval kratek škandal, kateremu pa so napravili redarji hitro konec. Pri skrutiniju, ki se je začel ob 3. uri pop., se je izkazalo, da ima Loubet 483 glasov, Meline samo-279. Volitev sta sprejeli levica in centrum navdušeno, desnica pa z mrmranjem. Lou-betu so čestitali potem senatorji, poslanci in žurnalisti. Po seji se je peljal Loubet, povsod pozdravljan, na kolodvor; tam pa so vprizorili nacijonalisti z Derouledom na čelu protideraonstracijo ter kričali in žvižgali. Tudi v Parizu so bile nacijonalistične protidemonstracije. Dupuvevo ministerstvo je ponudilo svojo demisijo, a Loubet je ni sprejel. Španija ponuja Karoline, Marijane in otok Palaos na prodaj onemu, ki plača največ. Ministarski svet je namreč prepričan, da nimajo te otoške skupine po izgubi Filipin za Španijo nobene vrednosti več, kajti vzdrževanje vojaških čet bi stalo kraljestvo več, kakor bi mu otoki donašali dobička. Španija se hoče omejiti le na Evropo ter se tu vsestransko utrditi. Občni zbor gasilnega društva. Na starem strelišču vršil se je včeraj dopoludne občni zbor prostovoljnega gasilnega društva, na katerem je bilo sklenjeno, uvesti takoj slovensko poveljstvo. Občnega zbora se je udeležilo nad 80 členov, tako da je bilo društvo skoro polno-številno zbrano, a navzočen je bil tudi župan Hribar. Društveni načelnik g. Doberlet je zborovalce pozdravil najprej slovensko, pozdravil župana Hribarja in zastopnika policijske oblasti, svetnika Podgoršeka. ter nemško nadaljuje, čestital členoma zapoved-ništva g. Schantlu in g. Achtschinu na odlikovanju, katero sta dobila povodom cesarjeve petdesetletnice, kar je Častno za celo društvo, in jima pripel križca, kličoč cesarju Živio in Hoch. Župan Hribar je omenil, da je z odlikovanjem dveh ognjegascev počeščeno ne le društvo nego cela občina, ker je izvrševanje ognjegasne policije del občinskega delokroga. Občina, ki vedno z ljubeznijo in požrtvovalnostjo podpira gasilno društvo, se tega odlikovanja raduje. Želeč, da bi mej občino in gasilnim društvom vedno vladala sloga in vzajemno delovanje, je župan čestital odlikovancema in jima zaklical Živela! V imenu odlikovancev se je zahvalil g. Achtschin v nernškern jeziku in izjavil, da se bodeta z g. Schantlom zahvalila še na pristojnem mestu. Občni zbor je potem prestopil na dnevni red, in je najprej g. Riitting poročal o napravi jubilejske ustanove. Ker bolniški zaklad ne zadošča, je potrebno za v službi onemogle gasilce ustanoviti še poseben podporni zaklad. Someščan g. Avgust \V i n k 1 e r je v ta namen daroval 500 gld., božičnica pa je nesla 100 gld. To ne zadostuje sicer, ali začetek je storjen, naj se torej v spomin na cesarjevo 501etnico sklene ustanovitev jubilejnega zaklada. To nemško poročilo je g. B a j d a slo venski raztolmacil. Gosp. Dao h s je predlog podpiral, trdeč, da so nekateri samo zaradi podpore gasilci, na kar je bil predlog soglasno sprejet. O drugi točki dnevnega reda: izvolitev častnega člena, je poročal g. Drelse, in je bil soglasno izvoljen g. Avgust \V i n k I e r, ki je za jubilejno ustanovo podaril 500 gl. Tretja točka je bil za po ved ni jezik gasilnega društva. Razprava o tej točki je bila jako zanimiva. Najprej je gosp. Tro št prečital dopis mestne občine, s katerim se je odboru naznanila Želja obč. sveta, naj se uvede slovensko vele vanje. Na to je bilo prečitano pismo, katero je odbor pisal županu. V tem pismu je rečeno, da so odborniki, ki so pri društvu osiveli, vsi užaljeni, ker se zahteva slo ven sko velevanje. češ, da jezika niso zmožni, in da bi ne mogli funkcijonirati. Vsled tega je odbor predlagal, naj se slovensko velevanje upelje polagoma, do leta 1900 pa naj ostane vse kakor je sedaj. Končno je bilo prečitano pismo, s katerim je župan na ta odborov predlog odgovoril. V tem pismu je župan izrekel nado, da bo zapovedništvo našlo pot, da se obema strankama ugodi. Slovensko velevanje naj bi se uvedlo s 1. julijem 1900, dotlej pa naj odbor vse pripravi, da se to omogoči in osigura miren razvoj društva. Po prečitanju teh dopisov je načelnik g. Doberlet dejal, daje iz njih razvidno, kaj se je odbor dogovoril z občino in pozval gasilce, ki so s tem zadovoljni, da ostane do 1. julija 1900 vse pri starem, od tedaj pa naj bo slovensko velevanje, naj vstanejo. Pozivu se ni nihče odzval. Gasilci so obsedeli, pač pa so se nekateri oglasili za besedo. Prvi je dobil besedo župan Hribar, ki je odgovoril na izjavo g. Achtschina, rekši, če je obč. svet pustil odbor in suspenso, ni to nikaka žalitev, ker je to storil samo z ozirom na slovensko velevanje, držeč se načela: do ut des. Gasilec g. T r t n i k je na to predlagal, naj občni zbor sklene od danes naprej slovensko velevanje. Gosp. Dachs se je izrekel za to, da se naj slovensko velevanje počasi uvede, in je vprašal župana, če pojde društvu na roko glede podpore. Rekel je, da je društvo doslej dobivalo od nemške strani 2000 gold. na leto, in zahteval, naj se društvu zagotovi jednaka podpora, potem da ne bo proti slovenskemu vele vanju. Načelnik g. Doberlet je povdarjal, da deluje 30 let za društvo, da je pozabil na svoj denar, na svojo družino, na življenje sploh, samo da je mogel za društvo delovati. Ako se uvedenje slovenskega ve-levanja odloži do prihodnjega leta, se ga bo naučil, ako pa se sklene slovensko velevanje od današnjega dne, potem da odst opi. G. Achtschin je opravičeval svojo izjavo, češ, da je smatral sklep obč. sveta za nekako zapostavljanje društvenih odbornikov, ter je stavil posredovalni predlog, naj se za sedaj z avgustom 1899. uvede slovensko ulično velevanje, splošno pa naj se slovensko velevanje uvede pozneje. Župan Hribar je ta predlog podpiral, zlasti ker nikakor ni želeti, da odstopi g. Doberlet. Do dogotovitve „Mest-nega doma" naj se uvede slovensko velevanje po ulici, prihodnje leto pa sploh. S tem je bila razprava končana. Za prvi predlog, naj ostane do 30. junija 1900 vse pri starem, je bilo samo kacih 12 glasov. Predlog je bil odklonjen. Drugi posredovalni predlog gosp. Achtschina, kateri je bil podpiral tudi župan, je bil isto tako odklonjen. Nastala je neka zmešnjava, ker načelnik ni dal tretjega predloga na glasovanje. Župan Hribar je pojasnil, da se mora dati na glasovanje še Trtnikov predlog. Gasilec g. Kovač: Ali ne zastopite ali nečete zastopiti? Saj je glasovati še o Trtnikovem predlogu, da bodi slovensko velevanje od danes naprej. Gasilec g. Trtnik: Moj predlog mora na glasovanje. Na to je g. Doberlet dal na glasovanje Trtnikov predlog, da je od danes naprej pri gasilnem društvu slovensko velevanje, in je bil ta predlog sprejet z ogromno večino. Proti njemu je glasovalo le kacih 12 do 15 mož. Izid glasovanja je bil pozdravljen z živahnimi Živio-in Na zdar-klici. Načelnik g. Doberlet je pripomnil da v svojih letih ne more takoj ustreči zahtevi radi slovenskega velevanja. in da je bila njegova želja, naj se uvede z letom 1900. Gasilec g. Trtnik: V „Zvezi" je tudi slovensko povelje. G. Doberlet je tam pred sednik. Ce more tam, bo tudi tu Načelnik g Doberlet je končal zborovanje z zahvalo mestni občini, ki je zgra dila »Mestni dom". Dejal je, da je društvo ustanovil in da ga bo veselilo, če se bo vedno razvijalo, in končal i besedami: Jaz nisem poznal politike, ampak le požarno hrambo po geslu: „Bogu na čast, bližnjiku v korist". Jaz sem imel vedno samo dobro stvar pred očmi in želim, da bi tudi tisti, ki pride za menoj, delal tako". Župan Hribar je naglašal, da so ga silci pokazali svojo voljo, in tej se mora tudi načelstvo pokoriti. Odstopiti g. Dober let ne sme. (Živahni klici: Živio Doberlet!) Želja mestne občine je, da ostane še dolgo let na čelu društva. S tem je bil občni zbor končan, in so gasilci ob zvokih Sokolske koračnice odšli s strelišča. Dnevne vesti. V Ljubljani, 20. februvarja. — Osebne vesti. Pravna praktikanta gg. Jurij Milan Račič v Ljubljani in Roman Trstenjak v Mariboru sta imenovana avskultantoma. — Zmaga narodna zavednosti. Na drugem mestu prijavljamo poročilo o včerajšnjem občnem zboru gasilnega društva, na katerem je z impozantno večino sklenjeno, uvesti takoj slovensko pove 1 j e v a n j e pri društvu. Ta sklep je v vseh narodnih krogih obudil največje veselje. Slovenskim gasilcem gre za njih o d -ločno in možato postopanje najtoplejše priznanje. Vsa čast jim! Pokazali so, da so resnično zavedni in značajni narodni možje To odločnost jim je šteti v toliko večjo zaslugo, ker so se morali upreti želji odbora in občespo-štovanega načelnika, g. Doberleta, ki sicer ni v narodnem taboru, kateremu pa mora vsakdo priznati, da si je za društvo pridobil velikih zaslug. V soboto zvečer imeli so gasilci na poziv g. Babnika in g. Rebka v gostilni .pri Virantu" prijateljski sestanek, katerega se je udeležila večina članov ljubljanskega gasilnega društva in mnogo povabljenih prijateljev tega društva, meščanov, obrtnikov, trgovcev in uradnikov, ter pevsko društvo „Ljubljana". Vsi obširni prostori so bili zasedeni. Po prisrčnem pozdravu g. Babnika razgovarjalo se je o bo dočem poveljnem jeziku. V debato posegli so: g. Turna, ki je obširno in temeljito priporočal slovensko poveljevanje in gasilci gg. Bajda, Breskvar, Dachs, Dopfer, Trtnik in Zornič. Izmej gasilcev zagovarjal je samo jeden in še ta jako rezervirano „staro komando". Vsi drugi bili so pa za upeljavo slovenskega poveljevanja in to posebno potem, ko jih je povabljenec, g. dr. Kušar s svojimi navdušenimi, iz srca prihajočimi besedami kar elektrizoval. Izmej povabljenih gostov govorili so: gg. ravnatelj Prosenc, zagotavljajoč gasilce, da se bo v bodoče podporno členstvo podvojilo (klici: potro-jilo!), Rebek, obetajoč, da se bo tudi izvršujoče členstvo jako pomnožilo in Rohrmann opozarjajoč na glasove iz Notranjske, po katerih se bo pričela agitacija, da se nobeno slovensko gasilno društvo tridesetletnice ljubljanskega gasilnega društva ne udeleži, ako ostane, „stari komando". Naravno je, da potem tudi češka in hrvatska društva ne pridejo v Ljubljano. In koga hočete potem k svoji slavnosti povabiti, zaključil je govornik: mar li nemške gasilce, ki so takoj po zadnji celovški slavnosti, ko se je Ljublja na za prihodnjo zborovanje avstrijskih gasilcev oglasila, v jako strupenih Člankih v „Freie Stimmen" in „Grazer Tagespost", izdali parolo: „Nicht nach Laibach!"? Ostali boste tedaj sami! Mej prijateljskim občevanjem z vrlimi gasilci in izvrstnim petjem „Ljubljane' ostala je velika družba pozno v noč skupaj, in poslavljajoč se, opetovano željo izrekla, da naj vrli gasilci na občnem zboru čast „bele Ljubljane" rešijo. In gasilci so čast slovenske Ljubljane rešili in vzlic vsemu uplivanju in nasprotovanju sklenili takojšnjo uvedbo alovenskega poveljstva. Zvečer so se gasilci zbrali v »Narodnem domu" na prijateljski sestanek, ka- terega se je udeležil tudi župan Hribar. Pri tem večeru je bilo izrečenih mnogo napitnic. Zlasti navdušeno se je napivalo vrlim gasilcem in slovenski domovini in se je spo minjalo vodstvo večera tudi načelnika, g. Poberleta, katerega vsi gasilci po zasluženju cenijo in v čigar imenu se je zahvalil g. Stricelj. Bil je lep večer, s katerim se je dostojno praznovala zmaga narodne zavednosti Pričakujemo, da se odbor uda volji ogromne večine društvenikov. Ce so to pripravljeni storiti resnični Nemci, kakor g. Drelse, store" to še laglje drugi gospodje, saj to morajo vender sami uvideti, da je samo slovensko poveljstvo pri gasilnem društvu naravno. Pričakujemo pa tudi, da odbor opusti vse, kar obetajo nekateri gospodje, na primer g. Zirnstein. Nepotrebnim sekaturam, s katerimi se grozi, se bodo gasilci znali z isto odločnostjo upreti, kakor so se uprli poskusom, preprečiti slovensko velevanje, če drugače ne, pojde pa z izrednim občnim zborom. Sicer pa pričakujemo od lojalnosti g. načelnika Doberleta, da ne bo pripustil nobenih nepotrebnih sekatur, nego da porabi svoj upliv, da zagotovi društvu napredovanje in razvoj. Na slovenskem meščanstvu pa je, da to napredovanje zagotovi. Slovensko meščanstvo se je doslej odtegovalo podpiranju društva in to radi nemške komande. Sedaj je dolžnost meščanstva, da se za društvo z vso odločnostjo zavzame in mu zagotovi izdatno podporo. — Zločin v Lille. V Lillu so se v nekem katoliškem samostanu, s katerim je združen nekak konvikt, zgodila strašna hudodelstva. DoČim o teh dogodbah, vsled katerih je prišlo v raznih krajih do večjih izgredov, prvi francoski, nemški in italijanski listi jako obširno poročajo, bili smo mi toli obzirni in prizanesljivi, da amo to, kar se je v samostanu in konviktu zgodilo, le jako rahlo omenili, sicer pa ae omejevali na kratka poročila o demon* atracijah. Dne 16. t. m. smo priobčili tudi brzojavko o sodnih korakih v tej stvari. Povedano je bilo v njej le to isto, kar ao poročali tudi drugi listi, brez vsake opomnje, a vzlic temu se je »Slovenec ' s silno strastjo zagnal v nas. Njegovo jezo je obudilo to, da smo zavod tistih famoznih redovnikov, v katerih so „vzgoje-vali" mladino, imenovali konvikt, in radi te besede nam podtika vse možne namene, dasi je to ime popolnoma primerno za tisti zavod v Lillu, o katerem sedaj govori ves avet. Ne uvidevamo, zakaj bi lillskega zavoda ne smeli imenovati z najprimernejšim imenom. To, da tudi gosp. knezoškof snuje katoliški konvikt, pač ne more biti za nas povod, da bi morali prikrivati resnico o lillskem zavodu; v polemiko o bliskih dogodbah se pač ne bomo skušali. To je ob sebi umevno, da „Slovenec" skuša utajiti in prikriti lillska hudodelstva, kakor vsi drugi klerikalni listi in kakor je tajil in prikrival dogodbe v Kopanju, v Črnem vrhu, v Leskovcu, ali afere Perinčič-Gugenberger itd., itd., itd., ki so se zgodile na Slovenskem. Da se spozna naša popolna nepristranost, poročali bomo o tej stvari obširnejše, kadar se bode razpravljala pred sodiščem. — Repertoir slovenskega gledališča. Jutri, v torek, se bo pela prvikrat v tej sezoni Auberjeva komično romantična opera „Fra Diavolo", ki je slovenskemu ob činstvu vedno jako ugajala. Vlogo Pamele poje prvič gdč. Radkiewicz, vlogo Zer-line poje gospa P o 1 a k o v a, vlogo bandita Beppa pa g. VI. Housa. Vse druge vloge so v prejšnih rokah. — Intendanca hoče koncem sezone prirediti še troje gostovanj ter bodo nastopili do 20. marca še sledeči umetniki: g. dr. Linhartova v „Aidi" gospa markiza Strozzi - Ružič k a v »Mariji S t u a r t" ter gospod Ignacij Borštnik, ki bode igral „Naša kri" ter „F u ž i n a r j au. Dneve sporočimo v kratkem. — Slovensko gledališče. V soboto se je pela že petič opera „Lohengrin", in gledališče je bilo zopet dobro obiskano. Izvajala se je opera prav pohvalno, saj so bili vsi solisti izvrstno disponirani, ter se je vsem mnogo ploskalo. — Promocija. Danes bo na graškem vseučilišču promoviran doktorjem zdravilstva g. Konstantin vitez Foedranaperg. — Slovensko delavsko pevsko društvo Slavec" v Ljubljani izvolilo si je na svojem včerajšnjem rednem občnem zboru naslednji odbor: g, Ivana Dražila predsed- nikom, g. Ivana Flescha podpredsednikom, g Josipa Cilenšeka tajnikom, g. Aleksandra Gotzla blagajnikom, gg. Dragotina Gotzla, Jakoba Lumbarja. Valentina Kopitarja, Jan-kota Klopčiča in 1 Zabukovca odbornikom; revizorjem pa gg : Ignacija Florjančiča in Arturja Jakšeta. — Velikodušen dar. Velika dobrot-nica gospa Josipina Hotschevar v Krškem, ki je z znatnim darom 30(XX) gld. omogočila zgradbo bolnice v Krškem, je sedaj 2a notranjo upravo tega zavoda darovala še 5200 gld — Gospa Mara Čop, pl. Berksova, soproga slovenskega državnega poslanca, znana pisateljica, je imela s svojo dramo iz delavskega življenja „Glilck auf!" v dunajskem jubilejnem gledališču jako lep vspeh, ter ostane njena igra na repertoirju. — Pešpot ob Tržaški cesti. Poroča se nam: Interesenti in posestniki ob Tržaški državni cesti vložili so na občinski svet ljubljanski prošnjo, naj se od c. kr. gozd nega vrta pa do viške meje ob Tržaški cesti napravi posebna pot za pešce. Prosilci naglašajo, da je promet na tej cesti jako živahen in je vsled tega nevarnost za pasante velika, ne glede na to, da morajo gaziti blato in prah. Na Viču je sedem opekarn, ki izdelajo na leto po 10,000000 opek, t j. 20.000 voz, ki se večinoma pripeljejo v Ljubljano; mnogo je pa tudi drugih voz iz Dobrove, Polhovega Gradca, Horjula itd. Do tisoč delavcev iz tobačne tovarne in raznih drugih tovarn prihaja in odhaja po tej cesti. Pešci se komaj ugibajo vozovom, in bi torej res bilo želeti, da se ugodi tej opravičeni prošnji.* — Prodaja piva v steklenicah. Te dni je bila deputacija čeških gostilničarjev pri trgovinskem ministru, da posreduje glede prodaje piva v steklenicah. Minister je deputaciji povedal, da je naredba v tem oziru Že pripravljena. Vlada hoče, da naj bo prodaja piva v steklenicah slej ko prej prosta, za napolnjevanje steklenic s pivom pa bo treba posebne koncesije. Vsaka steklenica mora biti zaprta z zamaškom, v katerem je užgana firma napolnilčeva. V steklenicah s patent-zaraaškom smeli bodo pivo prodajati samo gostilničarji. — Koroški novicar. Komisija, ki je pregledala črto železnice iz Celovca v Rožno dolino, se je izrekla za progo Svet naves — Podljubelj. — Potrebščina deželnega zaklada za leto 1899 iznaša 1.482.718 gld., pokritje pa iz Čistih dohodkov 302 475 gld., in 1,142897 gld. od doklad na posreduje davke. Primankljaja je tedaj 37.116 gld. — Cesar je pomilostil dne 14. grudna 1898.1. vsled umora in požiga na smrt obsojeno Marijo Koli. Najvišji sodni dvor ji je vsled tega priznal dosmrtno ječo. — V Dobrlivesi se je dne 13. t. m. ustanovila kmetska gospodarska zadruga a sedežem v Sinčivesi, kjer napravi žitno skladišče. — Mlekarsko zadrugo so s pomočjo kmetijske družbe ustanovili na Ziljski Bistrici. — Novo podružnico kmetijske družbe so osnovali v Hodišah. Doslej je pristopilo 42 udov. — V vrbskem jezeru sta utonila te dni dva dvčka, ki sta poskušala če je led že goden. Občinski tajnik z Vrbe ju je hotel rešiti, a jedva sam utekel smrti. — Lokalna železnica Matulje-Opa-tija. Železniško ministerstvo je inženerju baronu Sch\varzu na Dunaju dovolilo izvrševati tehniške priprave za lokalno progo od postaje Matulje do Opatije. — V Ameriko jo je hotel pobrisati Fran Vortar iz Velikega Vidma pri Novem mestu, a je bil v Ljubljani zasačen in izročen okr. sodišču. — Tatvine. Te dni so obiskali doslej neznani tatovi nekatere vasi ob Kolpi, tako Radence in Dečino ter tam vlomili v razne hiše in pokradli različnega blaga. — Potres. Pi£e se nam: Z ozirom na Vaše poročilo o potresu na dan 16. t. m., Vam naznanjam, da smo tudi v Braslovčah čutili potres 16. t. m. ob 3. uri 28 minut zjutraj. Smer je bila od jugozahodne proti severovzhodni strani, trajal je od 1 do 2 sekundi; škode ni napravil. — Poprsvek. V sobotnem inseratu zadruge gostilničarjev itd. glede občnega zbora naznanjamo, da se je urinila pomota glede ure zborovanja Občni zbor je dne 23. svečana ob 2. uri popoludne in ne ob 4. uri. _ • Na smrt obsojan. V Brnu ao 17. t. m. obsodili 21 letnega hlapca Ivana Barto na smrt, ker je bil zatožen, da je 8. decembra p. 1. umoril in oropal , neko vdovo, Josipino Meluzin. Obravnava je tra jala tri dni, P.arta ni priznal svojega čina, toda dokazi so bili baje proti njemu. * Nesreča na železnici. Na kolodvoru v Forestu pri Bruslju sta se zadela dva vlaka. Več vozov je bilo pri tem razbitih, 30 ljudij ubitih, okoli 100 pa ranjenih. Vzrok nesreči je bila gosta megla. * Nesreča v sreči. Petrogradski trgovec Origorjev, je imel srečko, na katero bi bil imel dobiti 70.000 rublje v. Toda imel je le polovico srečke, drugo polovico je dal svoji omoženi hčeri. Banka je izjavila, da ne more izplačati denarja, dok ne vidi obeh polovic srečke. Največja nesreča pri tem je, da trgovec ne ve, kje mu biva hči; šla je v Sibirijo in — potem ni ničesar več čul o njej. Zato je dal v ruske in sibirske liste sledečo notico: „Marija Ivanovna Gri garjeva, vrni se takoj ali pošlji polovico srečke! Tvoj nesrečni oče, kateri ne more vzeti 70.000 rubljev brez druge polovice srečke, katera je pri tebi." * Policijski ravnatelj incognito. V Hamburgu so imeli včasih mesto sedanje policije mestne nočne stražnike. Policijski ravnatelj, senator Abendroth, je nekdaj zvedel, da ti čuvaji zapuščajo svoje okraje ter za napitnine spremljajo tujce po mestu. Hoteč se prepričati, ali so stražniki res tako malo vestni, se je nekega večera našemil in poiskal prvega stražnika Temu je rekel: ,.AH bi mi hoteli pokazati, kje je hotel London1'? — „Zakaj pa ne je dejal stražnik, „samo če mi daste dobro napitnino". — „Kolikor hočeš, dobiš !" mu je odgovoril policijski ravnatelj, in stražnik ga je peljal skozi vse mesto na drugo stran Hamburga. Drugega dne pa je poklical ravnatelj brezvestnega stražnika ter zakričal nad njim: „Ali je res, da zapuščaš ponoči svoj okraj?" — „Gospod, kdor to reče, je nesramen lažnik!1' je odgovoril stražnik. ..Ali nisi sinoči spremil nekega gospoda v hotel London?" — „ 0, o, je začel jecljati stražnik, „sinoči sem res spremil nekoga, a ta je bil pijan kot muha in ni mogel niti nič več stati. Kot dober kristjan sem ga peljal domov!" Telefonična in brzojavna poročila. Jezikovne naredbe za šlezijo. Dunaj 20. februvarja. Finančni minister dr. Kaizl je za finančne urade v Šleziji izdal naredbo glede jezikovne ravnopravnosti, s katero se za finančna obla-stva določa to isto, kar je grof Thun določil za politične in minister Ruber za pravosodne urade. Ogerska kriza. Dunaj 20. februvarja. Banffv je prišel včeraj sem in je bil sprejet v posebni avdij enci pri cesarju. V tej avdijenci, ki je trajala jedno uro, je izročil cesarju demisijo ogerske vlade. Po Banffvju je bil baron Fejervarv v avdijenci in sicer poldrago uro. Danes je prišel Koloman Szell semkaj in je bil v avdijenci pri cesarju. Zapustil je cesarski dvorec z naročilom, naj sestavi novo ministerstvo. Dunaj 20. februvarja. V Szellovo ministerstvo vstopijo samo trije izmej sedanjih ministrov, namreč domobranski minister baron Fejervary, hrvatski minister Csech in minister a latere grof Sce che ny i. Defravdacija. Budimpešta 20. februvarja. Blagajnik novosadske posojilnice in hranilnice, Emil \Veiss, ki je poveril 27000 gld., se je sam ovadil tukajšnji policiji. Našli so pri njem 250 gld. Novi prezident Francije. Pariz 20. februvarja. Ministerstvo Dupuy, ki je podalo svojo demisijo, je s tem izpolnilo samo navadno formalnost. Ministerstvo ostane na krmilu. Pariz 20. februvarja, V današnji seji ministerskega sveta je prezident Loubet predložil svojo poslanico, ki se prečita v senatu in v poslanski zbornici. Pariz 20. februvarja. Včeraj ves dan in zlasti zvečer so se tukaj primerile večje demonstracije. Demonstrovali so pristaši in nasprotniki novega prezidenta. Ponekod je prišlo do spopadov in rabuk, katerim je morala policija narediti koneo. Zlasti velika rabuka je bila ob 9. uri zvečer. Demon- strantje so podrli in pohodili mnogo žensk. Policija je aretovala veliko število nacionalistov. Pariz 20. februvarja. O prezidentu Loubet u se pripoveduje, da hoče poskusiti spravo mej vsemi republikanskimi strankami. Pariz 20. februvarja. Listi prijavljajo mnogo zanimivih podrobnosti iz Loubeto-vega življenja. Loubet ima troje otrok. Hči njegova je omožena. Njen mož je sodnik v lfarzilji. Starejši sin je postal pred kratkim doktor medicine, mlajši je šele 6 let star. Soproga Loubetova je meščanska hči iz Montelimarja. Tudi Loubetova mati, stara 85 let, še živi in sirer v neki vasi pri Montelimarju. Poroča se, da je Loubet vedno svoje stariše visoko spoštoval. Ko je nekoč obiskal svojo mater, jo je našel, ko je pekla kruh. Prosila gaje, naj jej pomaga, in Loubet, takrat ministerski predsednik, je slekel suknjo in gnetel testo. Že ko je bil senatni predsednik, je prišel domov in dobil očeta pri oranju. Vzel je plug in sam oral, češ, naj se oče odpočije. Sploh je Loubet jako značajen in vzgleden mož in oče, a radi svojega resnično republikanskega mišljenja pri monarhistih in pri klerikalcih nepriljubljen. Pariz 20. februvarja. Loubet in Meline sta bila 1. 1894. skupaj koncipijenta v neki tukajšnji odvetniški pisarni. Lou-betovo premoženje se ceni na 400.000 frankov. Glas iz Novega mesta. Novo mesto 20. februvarja. Živeli zavedni slovenski gasilci ljubljanski! — Novomeški gasilci. Omadeževan. (Povest iz Nizozemske.) (Dalje.) Roza je postala pazljiva. Bila je od doma vajena strogega reda v plačevanji. Nikdar ne bi bila ona kaj naročila, ne da bi bil denar že pripravljen. Tudi se je vedno poprej z možem pomenila, kadar je videla, da bo kak večji strošek potreben. Ravno tako je bilo to, ko je oče skrbel za hčere. Asta se je menda tega odvadila. In mej tem, ko je premišljevala, zagledala je krasno stojalce za uro, umetno izrezljano od slonove kosti, kjer je navadno sestra hranila svojo dragoceno urico. A stojalce je bilo prazno, in vendar Asta ni imela ure pri sebi. Kje je bila? Morda tam v skrinjici za lepotine? Ključek je tičal v skrinjici, ki je bila tudi od slonove kosti. Prisiljena od nekega notranjega nemira, odprla je Roza skrinjico. Na višnjevi svilnati blazinici ni bilo videti druzega nego granat as t u brošo, v kateri je manjkalo nekaj kamenčkov. Asta je imela zelo dragocen lišp — kje je bilo vse? Kaj se je tu godilo ? V tem trenotku vstopila je mlada gospa; fini obrazek še malo bledejši, ko navadno, ozke ustni stisneni. In že je Roza pozabila svojo skrb. „Kaj je to, Asta," jo je vprašala ji nasproti hiteč, „Ti mi nekaj prikrivaš! Ti trpiš!" Še je skušala prevzetnica tajiti; a Roza ji je brezobzirno povedala, kar je videla. „No, da," se je končno odloČila Asta, „hočem Ti resnico povedati: Moj mož je moral menico plačati." Roza je poslušala z začudenjem. Sicer ni imela jasnega pojma, kaj da je prav za prav menica. Ne pri očetu, ne pri Henriku ni slišala o tem. „Kaj je to moralo biti? Seli ni dalo odložiti?" vprašala je. „Menica je zaveza, ki človeka sili ob določenem Času svoj dolg poravnati ter se ne da nič odložiti," je odgovorila Asta. „Do očeta se nisem hotela na noben način obrniti — saj veš, kako strog je v denarnih stvareh. Skusili smo torej v denar spraviti kar koli je bilo mogoče. Moralo se je zgoditi. Sploh jaz — jaz sem to storila rada. Moj Bog, saj kaj tacega se lahko primeri možu, ki varčnosti ni vajen" (Dalje prih.) Darila. Deveti izkaz doneskov za cesarjev spomenik v Ljubljani. Darovale so nadalje občine: lte-žiSe nad Litijo 20 gld., Št Peter na Krasu 30 gld., Šturije pri Vipavi 20 gld. , DobrniCe pri Trebnjem 15 gld-, Škofja Loka 50 gld., Koroška Bela 20 gld., Mengift 25 gld., Srednja vas v Bohinju 20 gld., Knežak na Pivki 20 gld , Št. Jernej na Dolenjskem 30 gld., Dornberg s Prvačino <15 gld-, Scdražica 20 gld,, in 2aga pri Bolcu 90 gld. Zahvala. Odbor za prireditev F"Stne kr. Skupni državni dolg v srebru 101 . 15 „ Avstrijska zlata renta .... 120 , 36 „ Avstrijska kronska renta 4" \ . . 101 . 75 „ Ogeraka zlata renta 4"/0. . . . 119 % 80 „ Ogerska kronska renta 4" 0 . . 97 . 95 , Avstro-ogerske bančne delnice . 923 a , Kreditne delnice....... 370 » 40 , London v ista........120 „ 35 „ Nemški drž. bankovci za 100 mark 58 , 95 m 20 mark..........11 „ 78 , 20 frankov......... 9 „ 55 „ Italijanski bankovci.....44 „ 40 „ C kr. cekini........ 6 . 67 m IkST Vse vrednostna papirja preskrbuje BANKA MAKS VERŠEC, LJubljana, Šelenburgove ulic* 3. Cs Jubci-jev vrelce Srednja temDeratura sobote in nedelje in 4 3", normale: 01° in 0 2*. Najbolj« učinkujoča Ž • I e z o - a r s e n a s ta voda proti slabokrvnosti, lanskim boleznim, iivčnim in kožnim boleznim itd. — Dobiva se v vseh proda-jalnicah mineralnih vod, lekarnah in drogerijah HEMRIH MATTOII, Dunaj« OStroci 4 komade za citre brezplačno V^lll d9l in katalog pri J. N e u k i r c h n e r-ju, Odrkau, Češko. (321—1) U ao jam ti naznaniti slavnemu občinstva, da prevzemam in izvriajem točno naroČila na kavo, čaj, olja, ril, makarone, delikatese, sadje, riba, Tina 1.1, d. Poidjatve v omotih po 5 kil oddajam po polti, one od 30 kr. naprej pa po telesnici ■ povzetjem. Take poiiljatve se izplačajo vsakomur, posebno p. n. krosaarjem, drailnam in onim, ki rabijo za dum različne jestvine ali tele o raznih prilikah nabav, ti si specijalitete, katerih se na deželi ne dobi, ali pa le zelo drago, n. pr. morska riba ln raka, are te sadje, fino olja 1.1, d. Olarzd aaoj namen J« rnspaiiljntt dobro blažjo ln po nizati osni Cenike raapoaljem radovoljno in brezplačno. Za p n. gg. trgovce imam poseben cenik in zamorem dajati blago po tako niskih kupih, da se ae bojim konkurence. (637—43) Tudi eprejeennns aaetoaaftvzi ln veafce» |n'm p«*are)d«vnaJnw Z odličnim spoštovanjem a dan i Trstu, i iiici San Francesco itif. 6* Naznanjam. Ha sem rn»vzel od .Narodne Tiskarn«" v Ljubljani v izključno razprodajo Jurčičeve zbrana aplaa, potem letnika ln posamezne številke ..Ljubljanskega Zvona" in vse one knjige, katere ao iaile ▼ založbi „Narodne TIskarna41. — Te knjige so: Tnrgenjev: Otol ln sinovi. Roman, brofiiran i 50 kr. Josipa Jurčiča zbrani spisi, zvezek l. do XI . bro&iran i 60 kr., elegantno vezan .i 1 gld. ,,Ljubljanski Zvon", letniki II., III., V., VI., broširan a 8 gld., vezan v Bonačeve platnice a 4 gld. 20 kr.; — letniki VII. in VIII, bro&iran a 4 gld., vezan v Bonaćeve platnice a 5 glrt. 20 kr.: — letniki od IX. do XVIII., brofiiran ii 4 gld. «r) kr., vezan v Bonaćeve platnice a 5 gld. 20 kr. Posamezne Številke ..Ljubljanskega Zvona" po 4o kr. Zbirka zakonov. I. Kazenski zakonik, vezan a. 3 gld. Zbirka zakenov II. Kaz. pravdni red, vezan a 9 gid. 80 kr. Zarnlkovl zbrani spisi. I. zvezek, broširan .1 o kr. Dr. Nevesekdo: ,.4000'. Povest, broš. a 60 kr. A. AUerc: Izlet v GarlgTad, broj. a 20 kr. Po znižani ceni priporočam: Fran Kocbek — itlrl novela, broš. a 20 kr. Beneš-Tfebizskv: Blodna dnia. Roman, brofiiran a >0 kr. Lefebvre: Varil v Ameriki, brofiiran a 50 kr. Stat nominis nmbra: Časnikarstvo ln nail časniki, broširano a 40 kr Tolstoj: Dva romana, broširana a 70 kr. Jelinek : Ukrajinska doma, Povest, brofiirana a 16 kr. Halevy: Dnevnik, brofiiran a 15 kr. — Razne pripovedka, broširane a 40 kr. — Dve povesti, broš. a 25 kr. Theariet: TJndlna. Povent, brofi. a 20 kr. Soavestre: Vllsnskri brodnik. Povest, brofi. h 15 kr. J ur--..v Listki, brofi. a 15 kr. — Oreg-orčtčavlm kritikom, brofi. a 30 kr. Av Htnjski patrijot: „Partelwesen dar ■laven", broširano a 5 1 kr. 20 Pregovori, prilike in reki. Prej 50 kr., sedaj Hiimo 'SO let*. [pajr* Sprejemam tudi naročila na vse modne žurnale, na vse domače in tuje časnike ter knjige. lg£Q ;j L. Sch.-weritrier ja>; knjigotržec Ijl V Ljubljani, Dvorni trg štev. 1. I I Zal° žena 1847. a Tovarna pohištva J. J. Naglas v Ljubljani. Zaloga in pisarna. Tovarna s stroji: Turjaški trg št. 7. Trnovski pristan 8-10. •-T haloga -^>-> priprostega in najfinejega lesenega in oblazinjenega pohištva, zrcal, strugarskega in pozlatarskega blaga, pohištvene robe, zaves, odej, preprog, zastiral na valjcih, polknov 7 (šaluzij). Otroški vozički, železna in vrtna oprava, nepregčrne blagajnice. « rimski vrelec najfinejša planinska kisla voda, izkušena pri vsakem nahodu, posebno otroškem, ob slabem probavljanju, pri boleznih na mehurju in ledvicah. 7 Zaloga v Ljubljani: M. E. Supan in P. Lassnik v Kranju : Fr. Dolenz v Radovljici: Oton Homan' v Mojstrani: J. Kozjek, v Tržiču: Fr. Iteithai'ek' Ctt kr- iittrijtfci ^| "■ >.' .*< >; >.* >.' >.' y. >« >; y. y. 3 |t J^derce § ii ■ Ul izvrstne fapone, i i Jej I W I najboljši izdelek Jej e H W I priporoča 7 * J*J Alojzij Perschć JaJ e Pred škofijo št. 22, poleg mestne hišs. e Je^e2*Z*Z*Z*Z*I*-*Z*Z*Z*2#Z*Z*-*- o CO Ljubljana, Dunajska, cesta 13. Tovarniška zaloga šivalnih strojev in !Pr