Leto XXmM St 57 Ljubljana, četrtek II. marca 1943»XXI Cena cent 80 OpiuvmSrvo i LiuAlima, hxcmi|en ulica 3. Telefoo h. 31-22. 31-23. 31-24 Insecatni oddelek: Lfnbliana Pucelnil«»a mh- ca 5 — Teletoo fa. 31-23. 31-26 Podružnica iNovc mesto > Liubljansto cesta 42 Računi: za Ljubljanske potem me pel potno-čekovnem zavodu ta. 17.749, ta ostale kraje Italije Servtztc Coon Con Post No 11-3118 IZKLJUČNO £AS1OPSTVO za osla« a Ki. Italije in inozemstva ima Uniooe Piibblicirt Italiaira S. A. MILANO Macočaiaa cmaeo po*«d«ljka nesečoo Ur vključno • •Pooeddiskte )» cromc Lit 36.30. Utcdalitfti Puccinijeva ulica ke*. S. 4te». 31-22 31-23. 31-24. _Rokopisi tt ne Ttačajo. CONCESSIONARlA eSCZUSIVA p« la pui> b lici ti di proveoienza italiana ad esteta: Unione Pubblicita Italiana S A MILANO II porto dl Algeri attaccato II Quartier Generale delle Forze Armate comunica in data di 10 maržo 1943-XXI il seguente bollettino dl guerra n- 1019: In Tunisia nulla da segnalare. Bombardieri germanici hanno attaccato il porto di Algeri colpendo le attrezzature po rtu ali e danneggiando n ptroscaže dl medio tonnellaggio. Due velivoli della formazione che lerl notte sganciava bombe su Palermo sono stati abbattuti dal tiro della difesa contro-aerea di Porto Empedocle. Napad na pristanišče Alžir Glavni stan italijanskih Obkroženih sil je objavil 10. marca naslednje 1019. vojno poročilo: V Tunisu nič omembe vrednega. Nemški bombniki so napadli pristanišče Alžir, zadeli pristaniške naprave in poško. dovali parnik srednje tonaže. Dve letali iz skupine, ki je včerajšnjo noč metalo bombe na Palermo, je sestrelila protiletalska obramba v Porto Empedocle. Za uuiuu vui« Seznam izgub Oboroženih sli za mesec fefertsas* Glavni stan Italijanskih Oboroženih sil poroča: Izgube v mesecu februarju m tiste, K niso bile upoštevane v prejšnjih seznamih in za katere so do 28. februarja dospele predpisane listine in imenske označbe, so naslednje Vojska ln Milica: Severna AfriKa: padlih 436, ranjenih 579 pogrešanih 1364. Rusija (šestnajsti seznam): padlih 3125 (samo za 845 je prispelo dokumentirano poročilo), ranjenih 12.793, pogrešanih 38.918. Balkan in ostala zasedena ozemlja: padlih 375, ranjenih 723, pogrešanih 95. Metropolitansko ozemlje: padlih 76, ranjenih 124. Mornarica: padlih 92. ranjenih 156. pogrešanih 484. Letalstvo: padlih 59, ranjenih 68, pogrešanih 133. Trgovinska mornarica: padlih 149, ranjenih 21. Seznami padlih so objavljeni v izrednem dodatku li9ta »Le Forze Armate«. Slavnim borcem in njih družinam ganljiva neminljiva hvaležnost Domovine! VAŽNI SKLEPI VLADE Duce je predsedoval seji ministrskega sveta — Narodni spomenik d'Annunziu - Goreča skrb za svojce padlih za Domovino - številni okrepi za ojačenje udarne sile naroda Rim, 9. marca, a Pod predsedstvom Duceja se je davi ob 10.30 sestal ministrski svet, ki je med drugim odobril sledeče ukrepe: Predsedništvo; Na predlog Duceja Fašizma, šefa vlade, je bdi odobren načrt za postavitev narodnega spomenika Gabrielu D'Annunziu v Pe-scarl na državne stroške. Kakor je bilo že objavljeno, je bilo ob petletnici smrti Gabriela d'Annunzia predlagano, naj se postavi v Pescari narodni spomenik v počastitev poeta in vojaka, ki je služil Domovini s svojimi plemenitimi stihi, s svojo besedo ln krepostjo borca. Spomenik bo postavljen po vojni. Zunanje zadeve: Na predlog Duceja, ministra za zunanje zadeve, je bilo odobrenih več naredb raznega značaja. Notranje ministrstvo: Na predlog Duceja, notranjega ministra, je bila odobrena zakonska odredba s posebnimi pravili za oddajanje stanovanj v ©VII Nemško prodiranje se nadaljuje — V srednjem odseku je bilo uničenih 17 ruskih tankov Popuščanje sovjetske ofenzive pri Stari Rusi Ie Hitlerjevega glavnega stana, 10. marca. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: Na jugu vzhodne fronte je trajna odjuga omejila bojne operacije na krajevno bojno delovanje, nasprotno pa je pridobil nemški napad zapadno in severnozupadno od Harkova nadalje na prostoru. Čeprav je sovražnih vrgel v boj naglo naprej poslane čete, ki so v ogorčenih protinapadih izkrvavele, so dosegle naše napadalne divizije svoje dnevne cilje. V odseku pri Orlu je sovražnik na široki fronti prešel k novim močnim napadom, ki so bili zopet z nenavadno velikimi krvavimi izgubami odbiti, V srednjem odseku vzhodne fronte je poskusil sovražnik z močnimi silami brezuspešno vdreti v načrtne odmikalne pokrete. Nemške divizije so pri tem sestrelile 17 oklopnih voz in naštele pred svojimi postojankami 2000 padlih sovjetskih vojakov. Mesto Bjelij je bilo preteklo noč po načrtu in presenetljivo za sovražnika izpraznjeno. Sovražni naskok proti našim postojankam pri Stari Rusi je včeraj popustil v silovitosti prejšnjih dni. Več krajevnih napadov sovražnika se je ponesrečilo. Močni oddelki letalstva so na težiščih b. jnega delovanja izvedli silovite udarce proti postojankam, kolonam na pohodu in oskrbovalnemu prometu sovražnika. Na afriškem bojišču vlada mir. Pri nočnem napadu nemških bojnih letal na pristanišče Alžir je bila zažgana trgovska ladja srednje velikosti. Posamezna sovražna, letala so včeraj podnevi priletela nad nemško ozemlje, ne da bi metala bomb©. Ponoči je napadlo britansko letalstvo mesto Miinehen. Prebivalstvo je imelo izgube. Povzročena je bila velika škoda v starovanjskih okrajih, več bolnišnicah, cerkvah in drugih kulturnih spomenikih. Tudi na več krajev zapadne Nemčije so bile posamič odvržene rušilne bombe. Povzročile so manjšo škodo na poslopjih. Nočni I vci in protiletalska topništvo so sestrelili 12 sovražnih bombnikov. Nemška brza vojna letala so izvedla podnevi uspešen napad v nizkem poletu proti južnoangleškemu mestu VVorthing. V pretekli noči so skupine nemškega letalstva ob dobri vidnosti bombardirale mesto Hull. Druga bojna letala so napadla pristaniška mesta ob južni angleški obali. S teh uspešnih napadov se eno letalo ni vrnilo. Pred nizozemsko obalo je napadel oddelek britanskih brzih čolnov nemški konvoj. Zaščitne edinice so odbile napad, potopile 3 sovražne brze čolne in zažgale dva nadaljnja. Nemška protlofemiva Južno od Harkova Berlin, 9. marca. Bitka zapadno od Harkova divja z nezmanjšano silo in ima svoje središče približno kakih 15 km od mesta. Gre za osvojitev glavne sovjetske obrambne črte. ki se opira na neki manjši pr:tok reke Donca. Na vzhodnem bregu te rečice so Nemci osvojili že cel niz mostišč in vrgli ruske divizije preti Harkovu, dočim so istočasno brzi oddelki dosegli južno od Harkova reko Doneč m prekinili veliko železniško zvezo proti jugozapadu. Treba je upoštevati dejstvo, da se je sovjetski otipe r. ki je bil še nedavno precej šibak, znatno ojačil in postal tem bolj silovit, čim bolj se Nemci približujejo Harkovu. Dočim levo krlo nemške južne fronte zavzema postojanke ob gornjem toku Donca in dočim nemške čete v srednjem odseku utrjujejo zopet zavzeta mostišča na vzhodnem bregu srednjega toka reke je desno krilo, ki deluje južno od Vorošilovgrada, začelo obkoljevalni manever v smeri proti temu mestu. Iz te poteze se smejo pričakovati zelo zanimive posledice. Danes se ne more še reči. h kakemu cilju stremi nemška ofenziva proti Doncu in preko te reke, ker se ne ve, ali ima nemško vrhovno poveljništvo samo namen. po_ tisniti fronto na IX>nec ali pa si je postavilo bolj daljnosežne operativne Cilje. Središče nemški akcije je torej med Ha r kovom in Vorcšilovgradom, središče sovjetske ofenzive p? je ve?-jetno v od?eku med Orlom in Kalugo južno od Suhiničev. Na tem področju so Rus1 podvzeii preteklo nedeljo velik napad z devetimi pehotnimi divizijami in s štirimi oklepnimi brigadami. Tega dne so nemške baterije izstrelile 200.000 granat v odseku pri Suhiničih Rus' pa so tu osredotočili 150 baterij in 50 udarnih topov ter podvzeii hudo obstreljevalno akcijo. Iz teh podatkov je jasno razvidno, kako silovita borba se je razvila v tem kratkem odseku fronte. Tako z nemške kakor z ruske strani so šle v borbo znatne oklopne sile in samo v nedeljo in ponedeljek je sovražnik izgubil 115 okloprih voz. Vse kaže, da si Rusi na področju pri Suhiničih prizadevajo doseči kak uspeh odločenega pomena. Tako je »zasedbo« Sičevke, ki jo je Berlin javil v nedeljo popoldne objavila Moskva šele 8. t. m. ponoči s posebnim vojnim poročilom. To je nov dokaz, da skuša boljševiška propaganda razširiti preprčanje o velikih ofenzivn;h uspehih sovjetskih čet, doČ:m v resnici ruske sile le slede Nemcem, ne pa, da bi jih zasledovale. »Borsenzeitung« priobčuje zanimivo poročilo svojega vojnega dopisnika Briigge-manna, ki se nahaja pri divizijah, predirajoči proti Harkcvu. Dopisnik pripoveduje, da so bili Rusi popolnoma iznenadeni zaradi bliskovitega nemškega napredovanja med Poltavo in Doncem in da so morali preme- stiti Nemcem velikanske množice vojnega blaga, ker niso imeli časa, da bi ga uničili. Nemci so se razen tega polastišfi tudi velike avtomobilske ceste, ki vodi iz do-neške kotline proti severovzhodu tn po kateri prihajajo neskončne vrste tovornih avtomobilov, oklopnih voz, motoriziranih topov, cistern in motorizirane pehote. Nemci se s tem sicer izpostavljajo nenadnim napadom sovjetskih skupin, ki še niso uničene, in se res često dogaja, da manjši oddelki sovjetskih oklopnih voz presenečajo nemške oskrbovalne kolone. Da bi se izognilo prevelikim izgubam, je nemško vrhovno poveljništvo poslalo velike jate strmo-glavcev, ki lete nad oskrbovalnimi kolonami, nadzorujejo sosedna področja ter takoj prihite na pomoč, kadar jih pozovejo po radiu. Tako nemškemu vrhovnemu po-veljništvu ni treba zmanjševati naglice pohoda s tem, da bi bilo prisiljeno izgubljati čas z očiščevanjem zasedenega ozemlja. (Le Ultime Notizie.) Najstrašnejše orožje nemškega letalstva Stoekholm, 9. marca. s. Zadnji napad nemškega letalstva na London je bil za Angleže nevšečno presenečenje. Med napa-dajočimi letali so obupani Londončani opazili tudi nekaj letal tipa »Heinckel 177«, ki se smatrajo za najstrašnejše orožje nemškega letalstva. Ti štirimotorniki, ki nosijo lahko več kakor šest ton tovora, dosežejo brez težave New York, ga bombardirajo in se lahko zopet vrnejo na izhodiščna oporišča. Nastop »Heincklov 177« priča, da gradi Nemčija ta letala v velikem številu. V Angliji računajo z možnostjo, da bodo nekega dne mesta Amerike imela neljube obiskovalce. Nadaljnje izkustvo Londončanov ob zadnjem napadu je bilo, da so protiletalske baterije za mesto prav taka nevarnost kakor sovražne bombe, število granat, ki niso eksplodirale in so deževale na London, je bilo tolišno, da je vzbudilo veliko vznemirjenje. Tudi žrtev je bilo mnogo. Prebivalstvo zahteva takojšnje ukrepe proti temu. Nekateri listi so ironično pisali, da bi se bombardiranja še dala prenesti, če ne bi bilo protiletalske obrambe. Porazi sovjetskih čet na finskem odseku Helsinki, 9. marca. s. Finsko vojno poročilo v zadnj'h 24 urah javlja: Na vseh kopnih frontah običajni medsebojni topniški ogenj in spopadi patrulj. Sovražnik je utrpel očitne izgube, številne sovjetske patrulje ao bile popolnoma uničenae. V severnem odseku fronte v Vzhodni Karekji so nemške napadalne čete zadale Sovjetom izgube na ljudeh. Padlo je 150 sovražnikov. Včeraj opoldne je ena sovjetsko letalo priletelo na področje Hel-sinka in Kotke pa ga je protiletalska obramba prepodila. Na zapahu sestreljeni angleški bifcnbniki Berlin, 9. marca. s. Med včerajšnjim letalskim napadom na obalno področje zasedenih držav na zapadu je protiletalska obramba sestrelila sedem sovražnih letal, med njimi tri težke bombnike. Doznava se nadalje iz vojaškega vira, da je nemška protiletalska cbramba med terorističnim napadom angleških letal na Nurnberg se-strel i a deset bombnikov. Berlin, 9. marca, s. Angleško letalstvo je preteklo noč izvedlo nov terorističen napad na Nurnberg. Hudo so bile zadete tri bolnice in dve zaklonišči za starce. Med drugim so angleške bombe zadele gledališče, nemški muzej in staro zgodovinsko davčno poslopje. To je bilo med najlepšimi umetniškimi poslopji starega Niirnberga iz petnajstega stoletja. Nova turška vlada Ankara, 10. marca- s. Nova turška vlada je sestavljena takole: predseinik Surku Sairadzoglu, pravosodje Ali Riza Turk, narodna obradba Ali Riza Artukel, notranje zadeve Rečet Paker, zunanje zadeve NumaJi Menemenzoglu, finance Fuat Agrali, pro-sveta Hasan Ali Jučel, javna dela Siri Dal, gospodarstvo Fuad Sirmen, narodno zlrav-je Hulusi Alatas, monopoli Suad Hairi Ur-guglu, kmetijstvo Sevket Rasit Hatipogiu, promet Ali Fuat čebesej, trgovina Kolal Said Siren. Ministri za pravosodje, gospodarstvo, trgovino in monopole niso bili doslej člani vlade. Carigrad, 9. marca, a Predsednik turške vlade je v razgovoru z nekim angleškim novinarjem podal nekaj zanimivih izjav o odnosih med Turčijo ter arabskimi pokrajinami na Srednjem vzhodu. Saradžoglu je dejal, da te države lahko vedno računajo na Turčijo pri vsem, kar se tiče njihovega gospodarskega in kulturnega razvoja. An-karska vlada bo tudi zelo razširila mrežo prometnih zvez z arabskimi državami. Kar se tiče Egipta, je Saradžoglu izrazil upanje, da bo lahko dal na razpolago za trgovski promet z egiptovskimi pristanišči nekaj parnikov. Turško-egiptovski odncšajl so zadovoljivi. Na vprašanje o Dardanelah pa je turški ministrski predsednik povedal, da Turčija naravno straži Dardanele ln da je trdno in neomajno odločena braniti jih ne le v vojni, marveč tudi po njej. Novinar ga je nato vprašaj še o odnošajih Turčije do drugih sosednjih držav, s katerimi jo vežejo prijateljske vezi, ni pa omenil Rusije, razen posredno v zvezi z morskimi ožinami. Nov predsednik angleške spodnje zbornice Stoekholm, 10. marca. s. Včeraj je bil v Londonu po starem in zamotanem ceremo-nijalu izvoljen novi predsednik spodnje zbornice (speaker) v osebi polkovnika Cliftona Browgna. Letalska nesreča dveh francoskih oficirjev Ankara, 10. marca. s. Iz Bejruta poročajo uradno, da sta bila general Mast in polkovnik Baril, ki ju je general Giraud v posebni misiji poslal na Bližnji vzhod, v letalu, ki se je v nedeljo mei pristajanjem na letališču v Bejrutu ponesrečilo. Polkovnik Baril je bil takoj mrtev, general Mast pa hudo poškodovan. Ogromna večina oglaševalcev se obrača na ffJutrov" oglasni oddelek! prid odšel jen cev. Najemniška stranka dobiva pravico predhodnega razveljavi jenja najemninske pogodbe, če mora zaradi od-selitve zapustiti svoje bivališče. Lastniki nepremičnin morajo županstvu Javiti vse razpoložljive lokale. Stranke so obvezane prijaviti županu najete lokale, ime najemnika in najemne pogoje in to tudi za že najete lokale. V vsaki občini se ustanovi posebna komisija, ki bo nadzorovala prijavo lokalov in njih cene. Prefekti lahko podelijo županom oblast za rekvizicijo lokalov, ki naj se dodelijo odseljencem. Ministrstvo za Italijansko Afriko: Na predlog ministra za Italijansko Afriko je bil odobren zakonski načrt s pravili o postopanju z v Libiji bdvajočimi ali nastanjenimi osebami. Ministrstvo za pravosodje: Na predlog ministra za pravosodje je bil odobren zakonski načrt z dopolnilnimi pravili k zakonu z dne 9. julija 1940-XVHI štev. 924. glede prekinitve kazenskega postopanja in izvrševanja kazni. Nadalje sta bila odobrena zakonska načrta z dopolnilnimi normami k službenemu redu sodnikov, ki bodo tudi deležni posebnih ugodnosti za zasluge demografskega značaja, kakor osebje ostalih državnih uprav, in zakonski načrt glede ugodnosti za praktikante in pripadnike svobodnih poklicev, ki so se ude. iižili vojnih operacij v sedanji vojni, analogno kakor je bilo določeno za povratnike iz vojne 1915—18, z etiopske vojne in iz špemske vojne. Finančno ministrstvo Na predi.g finančnega ministra je bil odobren načrt odredbe o davčnih olajšavah za kraje, ki so bili poškodovani oh vojnih napadih. Predvidene so tudi olajšave v plačevanju krajevnih dajatev, kakor družinskega davka davka na vozila, klavirje, biljarde, pse itd. Nadalje so bij od breni zakonski načrti o davčnih olajšavah pri ustanavljanju družb za medsebojno zavarovanje h;šnih lastnikov, ter zakonski načrt o posebnih davčnih olajšavah, s katerimi nai sc omogoči obnova uničenih ali hudo poškodovanih naprav ali poslopij in s katerimi se olajša preselitev naprav in obratov v manj izpostavljene kraje. Vojno ministrstvo Na predlog Duceja, vojnega ministra, je bil odobren zakonski načrt, ki ga je predložil Duce, s katerim se smatrajo za »služeče pc-d zastavo« za dobo dvanajstih mesecev vojni in militariziranci Oboroženih sil države, ki so od 11. junija 1940-XVII1. do enega leta po ustavitvi sovražnosti podlegli ranam ali poškodbam, dobljenim v vojni službi ali ki se pogrešajo. Odredba, ki spada v splošni okvir skrbstva Režima za borce in njih družine ima izredno visok moralni pomen, ker smatra po fašistični etiki za duhovno navzoče v bojnih vrstah in pod zastavami tiste, ki so žrtvovali za Domovino svoje življenje. Fašistična Italija hoče izpričati večno čustvo in sveto hvaležnost svojim slavnim padlim in vlit vsem, ki se borijo za zmago našega orožja, vedro in mirno zaupanje za bodočnost nj'h družin, katerih Domovina ne sme pozabiti. S tem se zagotavlja svojcem padlih gospodarska pomoč na podlagi plače ali prejemkov, ki so jih padli imeli, ko so preminuli. Duce je hotel, da se tako pomaga svojcem, poleg pomoči, ki jo določajo ostali veljavni zakoni. Družina padlega bo zato lahko premagala skrbi gmotnega značaja v dobi krize, preden se gospodarsko preusmeri. Pomoč se bo ravnala po činu in bo znašala najmanj 300 lir mesečno za vojake Oboroženih sil. V pristojnih resorih se sestavljajo pravila o izplačevanju teh doklad, ki bodo objavljale v t'sku, brž ko bodo odobrene, obenem z datumom njih izplačevanja. Mornariško ministrstvo. Na predlog Duceja, ministra mornarice, je bil odobren zakonski načrt, ki podeljuje ministru za mornarico za sedanje vojno stanje pravico imenovati za rezervne oficirje v zbore Glavnega stana in mornariškega inženjerstva kapitana za dege vožnje in mornariške strojničarje. Ministrstvo za letalstvo: Na predlog Duceja. ministra za letalstvo, je bil odobren zakonski načrt, ki prinaša spremembe k zakonu z dne 27. aprila 1942-XX„ tičočem se položaja pogrešanih, ujetih ali interniranih oficirjev Kr. letalstva ter zakonski načrt o odškodninah vojaškemu in civilnemu osebju Kr. letalstva. Nadaljnji zakonski načrt prinaša ugodnosti za gojenca zavodov narodne ustanove, ki so sinovi letalcev in ki se po tem ukrepu lahko imenujejo za rezervne podporočnike letalskega inženjerstva. Ministrstvo za narodno vzgojo: Na predlog ministra za narodno vzgojo je bil sprejet zakonski načrt, s katerim se proglaša za nacionalno izdanje publikacija pedagoških spomenikov Italije, ki jo bo izdala Kr. Akademija Italije. Sprejele so bile dalje odredbe, ki določajo način plačevanja šolskih taks v primeri odselitve učencev. Ministrstvo za javna dela: Na predlog ministra za javna dela je bil sprejet načrt zakona, s katerim se odloži za dve leti po vojnemm stanju rok za izvedbo regulacijskega načrta mesta Gal-larate ter zakonski načrt o spremembah regulacijskega načrta Littorie. Ministrstvo za poljedelstvo ln gozdove: Na predlog ministra za poljedelstvo in gozdove je bil odobren zakonski načrt, ti-čoč se razširjenja strojne mlačve na Siciliji. Država prispeva k stroškom za nabavo strojnih mlatilnic ... Prefekti sicilskih pokrajin lahko odredijo obveznost mlatenja s stroji, kjer okoliščine to dopuščajo. S posebnimi nagradami se bo podpiral razvoj mlatenja s stroji v predelih, kjer se strojne mlatilnice že uporabljajo. Ministrstvo za promet: Na predlog ministra za promet, je bil odobren načrt odredbe o obvezni odstranitvi radiofonskih zunanjih anten, izvzemši anten, za katere postavitev so pristojne oblasti dale dovoljenje. Naznaniti je treba radiološke in elektromedi-kalna aparate z visoko frekvenco. Izvzeti so aparati znanstvenih zavodov, bolnic in javnih laboratorijev. Ministrstvo za korporacije: Na predlog ministra za korporacije je bil odobren načrt ukrepa, ki pooblašča nacionalni zavarovalni zavod za prevzem zopetnega zavarovanja v primeru poškodbe ter zakonski načrt o davčnih olajšavah, ki so bile podeljene nekaterim zavodom z zakonom 9. julija 1940-XVTII in katere bodo dobivali zaposleni v industriji tiska in člani fašistične narodne ustanove pokojninskih hiš. Ministrstvo za vojno proizvodnjo: Na predlog ministra za vojno proizvodnjo je bil odobren načrt odredbe o opustitvi dela po zaposlenih v objektih za vojno proizvodnjo. Predvidene so strožje kazni za opustitev dela za dalje ko 24 ur. Predvidena je kazen ječe do šestih mesecev, za sojenje pa je pristojno vojno sodišče. Zasedanje ministrskega sveta se je kon-časo ob 12. uri. Prihodnje zasedanje bo ▼ drugi polovici meseca aprila. • • • Seja odbora za oskrbo p od predsedstvom Duceja Rim. 9. marca. s. Danes je medministrski vzporejevalni odboT za oskrbo razdeljevanje in cene pod predsedstvom Duceia od 17. do 19. ure nadaljeval svoje delo. Odbor je proučil stanje rudarske proizvodnje, o čemer je obširno poroča! z vseh vidikov m zlast z gospodarskega državni podtajnik v ministrstvu za korporacije Cianetti. Odbor je poudaril znatne napore italijanske rudarske industrije za zagotovitev neogibno potrebnih surovin in za vzdrževanje izmenjave s tujino, tako da se močni kontingenti nekaterih rad izvažajo. Odbor je v celoti odobril veljavno blokiranje cen za razne proizvode. Država bo s svojo intervencijo ojačila proizvajalno prizadevanje v nekaterih panogah gospodarstva. Končno je odbor proučil proizvajalno stanje oskrbovanja s kromiti, ki so temeljne važnosti za vojno ;ndustrjo ter za civilne potrebe ter je izrazil zadovoljstvo spričo uspehov, ki jih je doseglo italijansko rudarsko podjetje (AM- MI). Poročali in govorili so o raznih vprašanjih ministri Acerbo, Pareschi in Bcmomi. državni podtajnik Cianetti, nacionalni svetnik Landi in prof. Ballella. Prihodnji sestanek odbora bo 27. marca ob 17. uri. Nameščenci kreditrJh podjetij Duceju Rim, 9. marca. s. Sestala se je izvršilna skupščina fašistične konfederacije nameščencev kreditnih in zavaiKrvaLnih podjetij, ki je z velikim zadovoljstvom sprejela na znanje ukrep, s katerim je Duce razširil na nameščence, ki jih zastopa, pravico do nagrad ob dvajsetletnici Revolucije. Skupščina je kot tolmač v konfederacijo uvrščenih kategorij izrazila Duceju vdano zahvalo. Ducejev sklep je priznanje marljivosti in discipline nameščencev v bankah in zavarovalnicah, ki hočejo biti vedno bolj vredni tovarišev v orožju in prispevati z vsemi svojimi energijami k dosegi zmage. Nemški tisk o sklepih vlade v Rimu Berlin, 10. marca. s. Vsi današnji listi objavljajo pod velikimi naslovi poročila o ukrepih italijanske vlade v korist družinam borcev, zlasti padlih in ranjenih, ki jim bo po Ducejevi volji priznana primerna po. kojnina z dodatnimi podporami. Nemški listi opozarjajo na duha človeške vzajemnosti, ki veje iz teh ukrepov in ki je eden izmed trdnih temeljev fašistične doktrine. Dan japonske vojske Tokio, 9. marca. s. Jutri bo Japonska pre slavila dan vojske, ki sovpada z 38. ob. letnico bitke pr:a Mukdenu, kjer se je izkazalo junaštvo japonskih oboroženih sii Bitka pri Mukdenu je bila odločilna za voj no v Mandžuriji, s katero se je eruš la ruska vojaška sila v Aziji. Slavnosti bedmorniške vojne. Nihče ne bo nikoli mogel piše med drngm revija, prikazati pravo sliko strašne .n ogromne b'tke na severnem Atlantiku. Vojna na Atlantiku kaže v vsej luči. da je Atlantik življenjski živec združenih narodov. Če bi bil ta živec odrezan, bi b le vse štiri bojne fronte izc.lirane. Anglija bi bila izstradana in dobave Rusiji jx> morju b' bile onemogočene Konvoji b lahko prišli na Sredozemsko morje samo okrog Afrike in v tem primeru bi se vsi Eisen-howrov' in Montgomervjev načrti izjalovili. Ni pretirana trditev da je severni Atlantik edina resnično važna fronta v tej vojni. Hitlerjeva strategija v bližnji bodočnosti strem-pn odrezanju tega življenjskega živca. V Londonu računajo, da zgradi Nemčija za vsako potopljeno podmornico dve novi. Podmornice, ki jih Nemci sedaj gradijo za boj na Atlantiku. so same »super-podmomice« Tehnično so tako popolne, da ie de! našega sedanjega orožja proti njim zastarel Super-podmornice so večje in hitrejše Pogrcznejo se lahko naglo pod morsko površino in jih zarad tega ni mogoče uničiti z globinskimi bombami. K te* mu prihaja še nova taktika napada v eskadrah proti katerim bi se moralo upoTab\iati večje število edinic ki spremljajo konvoje, prav teh pa zavezniška mornarica nima na razpolago Konvoji plovejo po najbolj nevarni pomorski poti in so slabo zaščiteni, zaradi česar so izgube tako katastrofalne Številke o sedanjih izgubah niso znane, toda Drumond trdi. da dosegajo strašno število milijona ton na mesec. To so večje izgube, kakor smo jih imeli v kateri koli dobi svetovne vojne. Polkovnik Knox trdi, da izgube niso tako velike, toda tega ne more dokazati. Združeni narodi imajo sedaj za 25 trilijonov ton manj trgovskega brodovja kakor ob vstopu Amerike v vojno. Čeprav bi se posrečilo zgraditi več ladij, kakor jih sovražnik potopi, je to gotovo zelo drag in katastrofalen način vodstva vojne. Te izgube so kakor gi» gantska zavora za vse ofenzivne načrte p»oti Evropi Potrebnih je deset ton za prevoz enega vojaka z vso njegovo opremo v Evropo, za njegovo oskrbovanje pa je potrebna poldruga tona. Pri sedanjih potopitvah bi bila cena za ofenzivo večjega obsega nepreračun-Ijiva Podmorniška vojna zelo koristi Hitlerju, ker povzroča zadostno škodo za ov:ranie razširjanja našega napada Ta položaj je nastal zaradi tega ker ameriško javno mnenje in ameriška mornarica nista spoznala važnosti severnega Atlantika. Mornarica je posvečala svojo pozornost predvsem Pacifiku, smatrajoč angleško gospostvo na Atlantiku za samo po sebi umevno. V Washingtonu se niso menili za zaščito zgraienih ladij Cenzura mornarice je odela v tajnost svoie zmote Tavno mnenje ničesar ne ve o tem kai počenja mornarica, in šele sedaj doumeva. da je severni Atlantik življenjska pot demokracij. Javnost tudi ne ve. da ie ta pot v hudi nevarnosti Treba je vse žrtvovati za zaiamčenie varnosti na tej poti. Javnemu mnenju niso dovolili, da bi se zanimalo za podmorniška vprašanja, toda čas je, da se mornarica prebudi. Razpoke v zavezništvu med Washingtonom Odpor proti Rooseveltov! politiki narašča Berlin, 9. marca. s. Popoldanski l>Jutris« imajo ve&m tes&di! 130 let nemškega reda železnega križa Beriin, 9. marca. s. Jutri bo 130. letnica ustanovitve reda železnega križa. Red je ustanovil 10. marca 1. 1S13 Friderik Viljem III. Od tega dne je bilo mnogo pripadnikov oboroženih sil, ki so se posebno izkazali z junaškimi dejanji, odlikovanih s tem redom. Tudi žensk ni bilo maio, ki so se pridobile to visoko odlikovanje. Od pričetka sedanje vojne do 12. februarja 1. 1943 je bilo mnogo vojakov odlikovanih z redom železnega križa prvega in drugega reda, vitezov tega reda pa je 2359, vitezov s hrastovim listom 193. vitezov z meči 23. vitezov z briljanti 5, veliki križ reda železnega križa na je bil doslej podeljen samo maršalu Goringu. Zaupanje je posebno dragoceno, zato so pa zlorabe izkazanega zaupanja vredne tem strožje obsodbe. Ni nam treba opisovati neprecenljive škode in nesreče, ki ;o mora vse prebivalstvo občutiti zaradi padanja moralnih dobrin dela nafeaa ljudstva. — Na razne pojave nepoštenosti v današnjih časih moramo gledati s popolnoma drugimi očmi ter jih ne smemo več ocenjevati za odpustljive grehe in za izbrisljive prestopke kot v normalnih časih. temveč moramo vse pojave nepoštenosti zaradi splošne blaginje obsojati z najstrožjimi merami kot zločine proti splcš-nosti. V današnjih čas;h je pa zaupanje tud; prav posebna odlika ter je zato zloraba izkazanega zaupanja po vsej pravici naj-grši greh. Zaradi javne obsodbe smo prisiljeni, da z obžalovanjem poročamo o takem primeru med uslužbenstvom mestne občine ljubljanske. Na drugi stran' pa lahko tudi z zadoščenjem ugotavljamo, da je ta izjemni primer zbudil med poštenim mestnim uslužbenstvom zgražanje in ogorčenje, kakršno zasluži. Ljubljančani prav dobro poznajo izvršeni odsek mestnega finančnega oddelka ter vsi tudi vedo, kako veliko zaupanje izka-zuje mestna ob?ina svojim izvršilnim o: ga-nom, saj so v resn'ci deležni prav izrednih pooblastil, skratka, deležni so res najvoč-jega zaupanja, kar bi morali smariati tucu za največjo čast. Toda prav med temi mestnimi uslužbenci se je pojavila bela vrana, ki je zgrabila ta 'zredna polastila, lahkomiselno zapravila izkazovano zaupanje in s svojim zločinom omadeževala dobro ime drugega zanesljivega in poštenega mestnega uslužbenca. Mestno županstvo je bilo namreč te dm prisiljeno izročiti policiji takega svojesra uslužbenca zaradi skrajno pretkane poneverbe blizu 35.0C0 L obč nsk^ga denarja. Mestni izvršilni organ S. P. je oškodoval svojo rodno občino in svoje soobčane, kar je tudi vse priznal, čeprav so trajale njegove poneverbe vse leto, jih .ie bilo zaradi pretkanosti in rafiniranosti mogoče ugotov ti šele minuli teden. Po starem triku defravdantov se je tudi S. P. poslužil navadnega izgevo. a o izgubljeni večji vsoti občinskega denarja. Sedaj se namreč zagovarja. da je lani meseca marca pri pijančevanju ;.nkraj sedanje dr^avn® t«, je izgub'l aktovico z 20.000 L ob^nsktga denarja. Da bi bil to 'zgirt.o nadomestil, je — seveda tudi po starem leceptu - ho*el izgub'jeni denar pridobiti z novimi utajami, kar se mu je tudi precej posrečilo, saj je bil primanjkljaj ugotovljen šele sedaj. In prav to dolgotrajno uspešno prikrivanje je dokaz za skrajno pretkanost krivca, ki se mu je posrečilo prvotni primanjkljaj 20.000 L povečati še za 15.000 L, ne da bi bil pri tem vsaj del primanjkljaja pokril s pošteno pridobljenim denarjem. Izvrš:lni organi Imajo bloke s potrdili za sprejeti denar in s kopijo. Za vsak prevzeti denar mora izvrš lni organ — kot vsi difugl mestni uslužbenci — dati plačniku potr- Gospodarstvo Gospodarsko sodelovanje n in Portugalsko d:lo, kopijo potrdila pa izročiti uradu, ki seveda vse kopije takej natr.nko nrekontro-lira z vplačili. Sat- ta nemožati mož seveda ni mogel utaj pričeti z njemu zaupnimi potrdili temveč si je pr nekem svojem tovarišu, ia je za nj'm izginila sled. priskrbel drugo potrebno po;idilo, k naj bi cilo nekako pozab ?ro ali iv.iž-ino. Dalje je pa šlo še mnogo laže. ko je v svoj blok vp'scv-1 mnog: manjše vsote nego j'h je dobivp.l pri strarkoh. Sevedn pa strankam izročena potrdila niso bi'a enake kep'jam. Krivec je p'ačniku iz svojega bloka sčccr dal potrcrio za nrpvPno vsoto, vendar pa tega potr.Tla nikdar ni kopiral s kopirnim napirjem. nač pa je kopijo napisal s tintnm svinč_,'k"m ter vanjo zabeleži1 č'm manjšo vseto. Nekateri so to čudno poslovanie tudi opazili, toda izvršilni organ je povsod imel že pr-pravilen izsrovor, cla je nač iz bi ka nekon Szgnb'1 indigov papir. Za kontrolo je bilo na ta način vse njegovo poslovanje na v-dez v rerHi. saj j? mestna bla^a-ina re<* vedno dobila od njega tiste vsote, ki so bile izkazane na izročenih kopijah p"trdil. Pred kratkim je pa neka stranka pri mestni obč ni imela tudi n^ko terjatev ter je pri¥la no dena*- a v uradu so r+r^nko imeli zapisano tudi med svojim5 dolžniki ter so zato hoteli stranki™") te"j"1 tev obračunat' z njenim dolrrom. c*oc"!rd"li s" se. ko ""im -ip stranka rred! i" b!1a n<^<-*ov-lier.n nrvr. nt a in. kj j; je t"koj r'ed:la tajna podrobna preiskava pri -a~nih s'"ankah. kjer -> kasiral me^i' izvr*'!ni or- gan S. P. Prav n^^lo je bi'o u^-t^-i-priih gr, §~st "a ta npčin prcrlonljc«"^ strank, kjer je S. P mestno ršV-^vaJ -a vsote od 2578 L do 11.208.15 L. Bil je ce'o tako predrzen da si ie t.o naivišio v*nto prid 'bil ori 'sti stranki z dvema potrdiloma. ko je ta stranka dvakrat plavala po okrog polovice te vsote. Pa tudi to še nI vsa pretkanost. saj si je izkoriščevalec zaupanja upal še dal-ie ter si je večkrat pri^ran'1 potrdilo in kopiio predvsem pri plačanih man-'š5h vsotah, ko stranki sploh ni izročil potrdila. Lahko bi navedli še več zvijač tega obžalovanja vrednega človeka, vendar j"h na ni treba, saj bo sedaj govorila pravica in dobila tudi popolno zadoščenje. Takoj pa moramo podčrtati tudi krivčevo zagotovilo. da med mestnim uslužbenstvom ni imel prav nobenega pomočnika. Zaradi te°-a primera nepoštenosti je županstvo seveda takoj poostrilo nadzorstvo nad noslovaniem ter ukrenilo vse mere. da bi bila ponovitev takeera primera ali kakršna koli poneverba popolnoma nemogoča. Javnost bo getovo odobrila strogost županstva. saj v sedanjih časih zloraba zaupanja nikakor ne sme biti deležna usmiljenja, ker bi občina s svojo dobroto dajala samo potuho. NepopuFtljivo sr---gos: županstva naj pa mestno uslužbenstvo smatra za zadoščen-ie. da županstvo hoče z vsemi sredstvi obvarovati s tem zločinom ogroženi dobri glas mestnega ualužbenstva. Kakor smo že kratko poročali, je bil nedavno sklenjen nov trgovinski sporazum med ?panijo m Portugalsko, ki predvideva izredno povečanje obsega medsebojne blagovne izmenjave. Ta sporazum je zbudil tudi v ostali Evropi veliko pozornost, saj predvideva da se bo blagovna izmenjava med obema državama več kakor podvojila Kakor smo že poročali, bo Španija dobavljala Portugalsk' predvsem železa jeklo in svinec, razne industrijske z-delke, kemične in farmacevtske proizvode, vse to v znatno večjem obsegu kakor doslej Portugalska pa bo dobavljala Španiji predvsem les. staro železo in tudi kolonialne proizvode. Španija se je zavezala, da bo uvoz iz Portugalske in tudi uvoz iz portugalskih koloni i (kar velja predvsem za sizai. juto palmovo olje n zemeljske orehe) poplačala z blagom :n ne z devizami. Gornji sporazum smatrajo kot prvi rezultat nedavnega sporazuma o sklenitvi »iberskega bloka« in kot dokaz, da hočeta obe državi svojo politiko nevtralnosti in varnost' še podpreti na gospodarskem področju Sklenitev sporazuma je tem pomembnejša če upošteva* mo. da je pred izbruhom španske državljanske vojne vladala v trg-vinsko-politič pogledu med obema državama izrazita rvaliteta Izvozni proizvodi obeh dežel so s- konkurirali na svetovnem trgu. Pogosto se je dogajalo, da je ena ah druga država izrekla tranzitno prepoved za proizvode sosednje države. Spremenjene razmere v sedanji dcb; so to nekuanjo rivaliteto potisnile v ozadje, prodrlo pa je tudi spoznanje, da se lahko s pametnim sodelovanjem pri enakih izvoznih proizvodh obeh držav dosežejo celo skupne konsti.Taio je bilo dogovorjeno, da bosta obe državi skupaj reševali vprašanja ki se tičejo oskrbe z belo pločevino za konservno industrijo. Lastno proizvodnjo kositra bosta Španija n Portugalska skupno uporabili za proizvodnjo bele plo» čevine ki bo potem na razpolage za potrebe obeh držav. Tako se bo Pirenejski polotok rešil tudi za bodoče odvisnosti -d uvoza bele p o-čevine iz Anglije in Amerike Medsebojna trgovina med obema državama nudi najrazličnejše možnosti razšrjenja Zaradi prejšnje rivalitete med obema državama ie portugalska trgovinska statistika za leto 1941 zabeležila le majhen delež prometa s Španijo. Tako je od portugalskega izvoza v tem letu .dnadlo le 1.6 na Španijo in od portugal« skega uvoza le 2.7 ®/o. 2e lani pa se je pnčela medsebojna trgovina pod silo razmer naglo dvigati. Zlasti pomembna je določba, da bo špa-n ja plačala tudi vse blago iz portugalskih kolonij z ustreznimi last-i mi dobavami v blagu in ne v devizah. To p-meni. da bo 'zločeno dosedanje vključenje Anglije. Doslej so se proizvodi iz portugalsk h koilo^j pri uvozu v Španijo pleča li prek- špansko-angleškega kliringa. Z novo določbo je to_ rc^še bolj poudarjena trgovinsko-pol't:5ma nevtralnost Vsega Pirenejskega poloteka. Mobilizacija gospodarskih in delovnih moč i v Srbiji V beograjskem listu »Donauzeitung« objavlja Ernst Ruhe zanim:v članek pod naslovom »Prispevek Srbije k totalni vojni«. Pisec najprej spominja Hitlerjevo prokla-macijo, izdano 24. februarja t. 1. glede mo-bilizaeje duhovnih in materialnih vrednot Evrope proti boljševizmu ter navaja, da so v cilju totalne gospodarske mobilizacije evropske celine tudi v Srbiji že pr pravljeni potrebni načrti naredb. ki so jih izdelali strokovni referenti pri generalnem pooblaščencu za gospodarstvo v Srbiji in jih sedaj proučujejo na merodajnih mestih Te naredbe se v načelu naslanjajo na ukrepe ki so bili že izdani v Nemčiji za mobilizacijo gospodarstva in delovnih moči. Računati je. da bodo v kratkem stopile v veljavo. Tako bo tudi Sibija mobilizirala svoje gospodarske delovne sile za borbo proti' boljševizmu, kar je tudi v interesu Srbije. Moskva je že penovno pokazala svoje intencije na Balkanu. Zato bo tudi usoda Srbije odločena na vzhodnem bojišču. Za Srbijo je zapoved samoohranitve, če se postavi realna dejstva in doprinese svoj prispevek za gospodarsko mobilizacij" Evrope. Pisec nadalje poudarja, da je Srbna že pre i izdajo omenjene proklamacije. namreč 14. decembra 1942. izdala uredbo o delovni dolžnosti, po kateri je vsak srbski državlian v starosti 17. do 45. let ne glede na pok.Mc zavezan vršiti delovno službo za dobo šest mesecev. Na podlagi te naredbe je v Beogradu v teku rekrut ranje zavezancev delovne službe letnikov 1917—1921 Rekrutiranju se morajo podvreči vsi moški ne glede na poklic in zaposlitev in so izvzeti le pripadniki srbske državne straže in organov javne varnosti. Koliko zavezancev cbsega omenjenih pet letnikov ni mo-.-če točneje preriniti. Be^rad je imel ored voino preko 300 000 prebivalcev. Po končani vojni leta 1941. je šfevilo padlo na 960 000 prtem Da se ie s pritokom Srbov iz raznih del bivše Jugoslavije zopet povečalo. Zavezanci delovne Phižbe. k' bodo sedaj -ek ut'rani ri ko nimajo važne zaposlitve, h do vpokrca- i in iih bodo uporab li za javna dela za vzdrževanje železniškh prog, za razk'adanje in nakladanje na železniških p stajah itd., znaten kontingent pa bo odnosi~n za dc-la v rudriku bakrene rude v B-ru k"'er so že pri,peli prvi transporti. Za nastanitev teh zavezancev so zgrajene potrebne trdne barake, ki so zdravstveno brezh;b-e Zavezane, ki delajo v rudn ku, debe plačo ki znaša mesečno ocl 2000 din navzeor. Delavc, v rovih in oni ki s- zaposleni pri težkih delila, dobe Se posebne dodatke zVl. Vsi p: se hranijo v skupnih kuhinjah. k'er jim ie zajamčena dobra hrana. za katero plačajo samo 30 dmanev dnevno. Za težake znaša dnevn obrcw kruha 900 gramov. Vsak zavezanec delevne službe d bi v baraki svojo lično porveMo m mu za na sta-i te v ni treba n'Č plačat^ Dnevno 'ma delavec možnost, da se po končanem delu okoplje. p:crr med družna še navaja, da so vsi industr i?ki obrati v Srb'ji pod nadzor-stvrna generalnesa pooblaščenca za go-spodarslvo v S"b;ji. ki nadzira tudi dodeljevanje surovin in delovnih moč:. Za in- DOMANI AL CINE JUTRI V KINU MARGHER1TA CAftOStO ARMAftDO FALC0NI \ D0BERT0 VfLLA film-dl"i?rod'jzion£ .'hi. m j t iz v« š t t.a " FONOROMA - LUX dustrijske, obrtne in trgovinske obrate je bil zaradi popolnega izkoriščanja delovne sposobnosti in za dobo nenormalnih razmer določen delovni čas za deset ur dnevno. Poleg tega je uveden zlasti v Boni posebne vrste akerdni sistem, po katerem _se večja storitev nagradi z dodatnimi živali. Ta sistem je pokazal že lepe uspehe. _ Svoj prispevek k vojni pa _ je Srbija dala tudi na drug način, 'n sicer s tem, da je odšlo na deset tisoče delavcev prostovoljno na delo v Nemčijo. Oni. ki so se že vrnili, so si v Nemčiji pridcb:li mnogo strokovne izc-brazbe in strokovnega znanja. zlasti pri delu z modernimi strojkar bo orišlo v prid vsemu srbskemu gospodarstvu. Denarne pošiljke srhsk;h delavcev so lani sred' januarja dosegi.? 20 milijonov din. do konca februarja t. L pa so narasle na 110 milijonov din. Gospodarske vesti = Ureditev proizvodnje in p°trošnje gradbenega lesa v Italiji. Iz Rima poročajo, da je bila izdana uredba, s katero se urejata proizvodnja in potrošnja gradbenega lesa za industrijske in obrtne nanene. = Razširjenje italijansko-bclgijske Lla-govne izmenjave. Milanski ; Sole« poroča, da je v kratkem pričakovati znatno oživlje-nje italijansko-belgijske trgovinske izmenjave. Italija bo izvozila v Belgijo znc.tnej-še količine tekstilnega blaga in keramičnih proizvodov, medtem ko bo Belgija dobav-la Italiji predvsem surove kože in k'nje. = Naccnalizacija industrije na Portugalskem. Poitugalski parlament je te dni sprejel zaken. ki pooblašča vlado, da izda ukrepe za nacionalizacijo važnih podjeij oskrbovalnega gospodarstva in prometnih podjetij ter podjetij, ki so važna za narodno obrambo. Prizadeta bo-o predvsem nekatera prometna in rudarska podjetja. Zakon je bil izdan tudi zaradi lega, da se v zvezi z nacionalizacijo podjetij odkup.jo delnice, ki so v angleških rekah in da se v La namen porabijo znatna portugalska debroimetja v angleških funtih. Po tem zakonu bodo morala poljetja, lei imajo sedež v inozemstvu prenesti svoj sedež na Portugalsko. = Ureditev stanovanjskega vprašanja v Nemčiji. Nemški državni komisar za stanovanja je izdal naredbo glede oddaje prcst.h stanovanj Ln uieuitve ostalih stanovanjskih vprašanj. Pn oddaji prostih stanovanj bodo prvenstveno upoštevani oni interesenti, ki so doprinesli žrtve v dosedanji vojni, to so v prvi vrsti vojni udeleženci z o '.hkovaaaji, vojni ranjenci, svojci padlih vojakov, bombni oškodovanci in rodbine s številnimi otroki. Stanovanja, ki se uporabljajo za druge namene, se bodo morala izprazniti za stanovanjske svrhe. S pregraditvijo vseh primernih prostorov bodo povečali število razpoložljivih stanovanj, prav tako z delitvijo prostih velikih stanovanj. Izvrševanje noredfce je prepuščeno pokrajinskim vodjem ali pa občinam po navodilih pokrajinskih vodij. = Meinlov koncem. Po podatkih generalnega ravnatelja tvrdke Julius Meinl A. G. na Dunaju obsega sedaj Meinlov koncem v srednji in vzhodni Evropi vsega 30 podjetij s 100 produkcijskimi obrati in 600 procla-jalnicami. V podi^jih, ki so trpela zaradi vojne, je podjetje obnovilo številne obrate, ki bodo po končani vojni od lani bivšim vojak. m in ranjencem. Podjetje je razširilo svoje poslovanje ne samo v Nemčiji, temveč tudi v raznih drugih državah. = Argentinska parrspa se spreminja v pustinjo. Iz Argentine poročajo o nevarnosti, ki pieti argentinski pampi, ker se vedno bolj in bolj spreminja v pustinjo. Pašniško področje pampe, ki se razteza zapadno od pokrajine Buenos Aires in obsega 145.000 kv. km. je bilo prej zelo rodovitno. Med gozdovi so bile široke površine sečnatih travnikov. Odkar pa so posekali gozdove so se podnebne razmere bistveno spremenile. Prej so gozdovi zadrževali vlago in veter, ki ima sedaj, ko so izkrčili gozdove prosto pot. Obsežni pasovi, kjer veje vreč zapadni veter, so se že spremenili v pustinjo, preko katere veter va znaša droben pesek. Vodni toki so se po večini izsušili. Suša v zadnjih dveh letih je pa pripomogla do tega. da se je v pustinjo spremenjeno področje znatno povečalo. Mnogi kmetje, ki so jih šele pred desetletji naselili, so morali opustiti svoja naselja. V zadnjih sedmih letih je na tem področju število kmečkega prebivalstva nazadovalo že za 20 odst Argentinska vlada je imenovala posebno strokovno komisijo, ki naj prouči vprašanje, kako naj se usta^ vi širjenje pustinje. = Odkupna cena za sojo na Hrvatskem* Hrvatski državni urad za tvorbo cen in mezd je predpisal za letošnje leto olkupno ceno za sojo v višini 2.000 kun za 100 kg, *JUTRO« Ut. 57 C • . - f - .» -. - , o. v... v« u—irrr rjfi jru. j, in življenje ptičje mladine Jutri bo godoval Gregor Veliki, ki vsako leto poženi ptičke. Letos je krilati rod srečno prestal zimo in že zgodaj začel znašati gnezda. Ljubitelje krilatega rodu bodo gotovo zanimala naslednja izvajanja odličnega slovenskega prirodoslovca. — Urednik. Na Barju v pričakovanju pomladi Ptiči so kozmopoliti; žive povsod — kolikor poznamo sveta. — tako na kopninah, kakor na otokih, v ledenih morjih in ob ekvatorju, na visckih hribih in nižinah, na obdelanem svetu, v gozdovih in pustinjah. V mrzlih pokrajinah je manj vrst, pa jih zato nastopa večje število, cesto jate po-mnogo tisoč, proti ekvatorju pa je več vrst in navadno niso skupaj v tako velikem številu. Ptič inia kratko otroško dob°, pa precej dolgo mladeniško. (Res je, da sicer kmalu doraste, toda često traja leto dni ali vec let, da postane v vsem starim enak, saj vemo n. pr. o velekljimem tukanu, da postane mladič star tri leta, preden mu kljun doraste v pravšno vekkost. Kakor vemo, se ptiči izvale iz jajec; vsi, brez izjeme. Jajca izvali toplota, navadne? telesne samice ali tudi samca, v redkejših primerih sončna toplota ali celo ona, ki nastane pri razkrajanju organskih snovi. Tako n. pr. skopi jejo kladivarji (rnega-cephalum) na Celebesu družno v obalnem pesku ali še raje v črno mivko, nastalo od lave, do 1 m globoko jamo, znesejo vanjo jajca in jih zasujejo. Za zarod se več ne zmenijo. Sonce potem jajca izvali in mladiči se izkopljejo iz peska ter odidejo v gozd, ki je njihov pravi dom. Neke vele-nožne kure (megapodiidae), ki žive v Avstraliji, pa nanosijo celo grmado vej, brstov in listja, na kup, ki se zaradi moče kmalu ugreje. Nato izkopljejo v kupu jamo in znašajo vanjo v presledkih dveh dni posamezna jajca. Vsako jajce pokrijejo posebej z gnijočo tvarino. Ker se vale jajca drugo za drugim, prihajajo kure ob določenih časih h kupu in pomagajo izleženim mladičem na dan. Po špranjah med večjimi vejami ima do jajec dostop zrak, kajti za razvoj zarodka je poleg toplote in vlage neobhodno potreben tudi kisik, ki vstopa do njega skozi luknjice v jajčni lupini. Ptičja jajca so navadno »jajčje« cblike; nekatere vrste ptičev pa ležejo skoraj oblasta ali hruškasta jajca. Barve so največ bele, zlasti kadar je gnezdo v duplih ali sicer dobro skr -to, včasih pa so rjava ali zelenkasta ali modrikasta, često pegasta ali pikasta. Tako ima temnorjava jajca z velikimi črnimi lisami priba, temnorjava sokoli, zelena z rjavimi pikami vrane, modrikasta nekateri drozgi: bela, drobno rdeče pikasta jaička Tma kraljiček itd. Pretežna večina ptičev znaša gnezda. Vanja leže samica jajca in jih vali Mm ali sama ali izmenoma s samccm. Poznano pa je tudi nekaj malega primerov, kjer vale samo samci. Ameriški noj ali nandu je tak primer. Samec izkoplje gnezdo v pesku in vali sam. često tudi 30 jajec. ki jih znosijo v gnezdo njegove samice, še večja izjema med ptiči je mala kura tekačica (turnix). Tu se samice bojujejo za samce, jih silijo k oplojevanju in jim prepuščajo tako valjenje kakor vso vzgojo mladičev. Ptičja gnezda so jako različna. Najbolj umetna pleto tkalci (ploeeidae), prebivalci tropične Afrike, Indije in Avstralije. Spletajo jih iz oslinjenih bilk na koncu vejic, najraje nad vodo. Gnezdijo v družbah in 50—100 gnezd na enem drevesu ni nikaka redkost, često napravijo nad gnezdi še skupno streho, da so gnezda čim bolj zavarovana.. Mladči imajo v obeh ustnih kotih bradavičico, ki se v mraku sveti kakor mačje oko. Stara zato tudi v temoti ne zgrešita odprtih kljunčkov svojih nenasitnežev. Naša domača plašica v spretnosti pletenja ne zaostaja dosti za tkalci. Tudi njeno, mošnji podobno gnezdo je umetno stkano iz topolovih in vrbovih plodnih kosmičev in drugih vlaken. Tudi mnogi ptiči pevci si znajo napraviti prav umetna gnezda. Azijski šivač (sutoria) si napravi gnezdo na drevesu med dvema večjima listoma, ki ju prav čedno sešije. Lista zgane s krempe-jci, prebada roba s kljunom, pretegne luknjice z nitjo, ki jo je sam sple.tel, ter lepo zategne robova. Vhod v gnezdo je zgoraj pri peclju, kjer se šiv neha. Mnogo ptičev gnezdi v drevesnih duplih, tako: žolne, sove, snice, ali v skalnatih duplinah in razpokah. Zanimiva je raca ja-marica (tadorna), ki gnezri često daleč od voda v podzemnih votlinah, včasih celo v lisičinah, kjer prebivata složno skupaj z lisico. Tudi naša pegasta sova se rada naseli v golobnjaku in ni posebno redko, da najdemo obe. g:lob'co in sovo na jajcih. čudno navado imajo indijski kljuno-rože! (buceros); samico, ki vali v drevesnem duplu, zazidajo z ilovico tako, da ostane odprto le majhno okence, skozi katero jo krmijo dokler ne izvali jajec. Ilovico mešajo s slino, da se bolje drži. Tako mešanje gradiva za gnezda s slino opažamo pri mnogih ptičih (n. pr. pri lastavi-cah), poznamo pa tudi gnezda, ki so vsa samo iz sline. Taka gnezda staviio znane salangane, ld so doma v južni Aziji in na t.amošnjih otokih. Vlečna slina se cedi iz podjezičnih slinavk, pa le za gnezditve. Na zraku potrdi kakor arabski gumi. Kakor znano, veljajo ta gnezda za delikateso. — Prav majceno gnezdo ima vzhodneindijska lastovica dendrochelidon. Niti tolikšno nd kakor mehova lupina in je v njem baš prostora za edino jajčece. Pritrjeno je ob debelejši veji. Samica vali sedeč na veji tako. da pokriva gnezdeče z delom svejega telesa. Ko zapusti mladič lupino, zleze na ve'o med mah in lišaje in tamkaj potem preživi svojo otroško dobo. Nekateri ptiči gnezdijo v r°vih p d zemljo, ki si jih sami izkopljejo Med te spadata od domačih ptičev vodomec in lastov ca podgrivka ali bregulja; med tujimi ptiči jih je več, cel? neka papiga, cyanolyseus, ki živi v Južni Ameriki. Rovi so dolgi po 1 m ali tudi vec. človek se mora čuditi, da moreio maihni ptiči, zlasti lastovica s svojim š'bk;m kl'u-nom izvršiti tako delo, in to v dveh. treh dneh. Niso vsa gnezda umetna in lepa; nekatera so kaj preprosta in komaj tega imena vredna Zlasti rogovilasta gnezda ujed so kaj preproste skladovnice vej in vejic, dasi tudi ta stanejo mnogo truda, kajti često je treba gradivo prinašati od daleč. So pa tudi ptiči, ki se niti najmanj ne potrudijo za udobno zibelko svoji mladini. Med te spada nad legen aH ležetrudnik, ki znese svoji dve jajci kar na tla. Enako delajo pengvini. V gnezdih vlada večinoma čistoča. Iztrebki mladičev so prvi čas zaviti v tenko kožico, kar olajšuje starim odnašanje. Pozneje pa se mladiči iztrebljavajo čez rob gnezda, kar znajo zlasti mladiči sokolov posebno dobro in daleč. Tudi udebovo (smrdokavrino) gnezdo ne smrdi, kakor se je vedno trdilo, ampak je čedno in čisto ter je kvečjemu zadahnjeno, če je v trhlem drevesu. Manj prijetna so našemu nosu zasedena gnezda jastrebov, katerih jajca in mladiči imajo neprijeten duh. Izleženi mladiči so pri različnih ptičjih vrstah različno razviti: nekateri so nebogljeni kilavci, slepi in goli in jih morajo stari pitati, drugi so živahni, imajo čutila razvita, so pokriti z mahom tn začno precej sami jesti; tudi gnezdo zapuste kmalu po izvalit vi. Prvim pravimo gollči, drugim mahovci. Med obema skupinama pa ni točne meje, ampak so prehodi in izjeme, kakor so povsod v prirodi, kadar ji človek postavlja praviia. Mahovci so kure, kazvarji, noji, močvlrniki, ploj-kokljuni (race, gosi), galebi in potapljalci, torej mladiči tistih ptičev, ki gnezdijo na tleh. Seveda, tudi to ne velja za vse ptiče. Pengvini, ki žive v Južnem ledenem morju, ne morejo letati in so zato pris ljeni, da ležejo jajca na tla. Njihovi mladiči niso gnezdobežni mahovci, dasi so — zaradi mraza — porasli s temnim puhom. Dolgo časa ne znajo niti hoditi niti plavati in stara jih več tednov pitata. Tudi pitanje je drugačno, kakor pri večini drugih ptičev. Stara namreč pogoltneta plen, ki ga plavajoč v morju ujameta za mladiča. Ko prikrevsata do mladičev, odpreta kljun in mladič seže v golt po hrano, ki jo stara povračata. — Primer nasprotne izjeme je južnoameriški pigajar^ majhna kura potap-Ijačica. Dasi bi pričakovali, da ima kot kura mladiče mahovce, so vendarle mladiči goli in kaj negodni. Stara jih prenašata pod perutmi, kjer se jih drže s kljunom za perje. Dolgo jih morata pitati. GoHči imajo izprva nestalno toplo kri kakor plaziva S časom pa dobe svojo stalno telesno toploto, ki je pri ptič h precej višja kakor pri sesalcih, namreč 40«—43'' C. Najboljši letalci imajo najbolj negodne mladiče. Planinskega orla mladič ostane v gnezdu tri mesce, preden more zletet;. še nekaj dlje potrebuje kondor, da se izgodi. Najdlje se gode viharnice (hydrobates), ki ostajajo v gnezdu od konca maja do konca novembra. Kobilar prestane celo prvo golitev, preden zapusti gnezdo. Nasprotno pa mladiči kur takoj gredo iz gnezda, čim so se osuš li. Posebno hitro godni so mladiči ve-lenožnih kur, katerih jajca so jako velika. Menda imajo že letalno perje, ko odvržejo lupino, takoj odfrče v gozd l< svojim starim. Divji petelin že nekoliko poletava osmi dan po izleženju, prepelice deseti, divji purani štirinajsti, kljunači dvajseti itd. Tri teelre stari jereb: že vzletajo nočit na drevo. IiPada gaga gre prvi dan v vodo in že zna plavali. Tudi race in pondirki gredo takoj v vodo in splch povodni pt či. Pa tudi nekateri goliči se razmeroma kmalu izgode; tako znajo mlade papige navadno že 35. dan po lzvalitvl dobro leteti. Zan miv je fazan, ki ž vi na Sumatri. Mladič se nauči dobro letati, ko pa popolnoma doraste, mere samo še slabo polctavatl, ker se mu je letalno perje pošibilo in mu kot spolno dozorelemu rab: samo v okras. Mahovci so ljubke ž valc. V svojih belih, rumenih aU s vih kožršrkih in pri svoji živahnost', so kaj nrikupni. Pesebno čedni sa kebčki povodne liske, ki so črni in imajo živci deoo glavo, .svojo staro ubogajo mlad či na kli^, sc cb nevarnosti skrivajo pod r.j^ne perut . pa kma'u se privadijo tuli rsru umetnorti skrivanja. Precej prl-merov tud5 znanih, da stari odnršajo mladiča na varnejši kraj. če čutijo nevarnost. To vemo o legenu. kljunaču i. dr. Avntalska vranka (podargus) prenese mladiče v senco ali drevecno duplo, če sonce preveč greje na gnezdo. Kakcr so mahovci prijetni za pogled, tako grdi so mnogi gol čl Prsebno nakazni so mladiči vodomca: na tenkem vratu ždi debela glava, trup pa poraščajo redke, modrikaste ščetine. Kakor črvad se gibljejo drug preko drugega po ribjih kcš^cah in krilh kačjih pastirjev, ki ;ie z njimi postlano njihovo pod- -. .....; •■? .»V .»-v,;;'« T'"4- - '>:■,' .:> , . f - v ' -' . i Un quadrimotore americano del tipo »Consolidaded Liberator« costretto ad atterrare in nostro territorio — Ameriški četveromotornlk tipa »Consolidaded Liberator«, ki je bil prisiljen, da pristane na italijanskem ozemlju zemeljsko gnezdo. Prav odurni so tudi mladiči ponečne papige steatornis. Kakor kepe na pol žive masti leže v gnezdu in le po odprtih kljunih je poznati, da so ptičji mladiči. Indijanci jih »bero« in rabijo za olje, zlasti za luči. Tudi mladiče viharnice so prebivalci severnih evropskih otokov še v preteklem stoletju pobirali za razsvetljavo. Pretaknili so jih enostavno s stenjem in svetilka bila gotova. S. B. E. .Josin: Stara Ljubljana XVII. Ustanovitelj dijaške kuhinje Luka Jeran Luka Jeran se je rodil 1. 1818. v Javorju v Poljanski dolini, umrl je pa 1. 1896 v Ljubljani. Služil je najprvo kot kaplan na Foljanah. v Horjulu, potem v Ljubljani, bil je nekaj časa misijonar v Afriki, se odtod vrnil in postal papežev komorni!: in kanonik. Izdajal je Zgrdnjo Danico; bil je nabožni pesnik in pisatelj. V Ljubljani so mu šolski otroci nosili stare znamke. Jeran je ustanovil dijaško kuhinjo. Dr. Frančišek Lampe se je rodil 1. 1859. v Jra/.ogu pri črnučah, umrl je leta ltfOO. v Ljubljani" Bil je vodja v duiiovnem semenišču iin v Marijanišču in odličen slovenski pisatelj in pesnik ter urednik lista »Dom in Svet«. Mož ;e bil že od mladosti slaboten, delal pa je Kljub temu aeumoino do pozne noči; zaradi tega je še mlad umrl. Dr. Janez Flis se je redil v Dobu leta Vi41., umrl 1. 1919 v Ljubljani. Postal Je kanonik in tudi župnik. Izdal je knjigo »- tavtmski slogi«. I. Zriv.ejic se je sodil 1 1824 v Horjulu ,n umri i. 1907 v LjubMani. B-l je dolgo let stolni kanonik. Ivan Sušnik se je rodil 1. 1854. v škofji Loki in umrl 1. 1942 v Ljubljani. Bil je stolni kanonik ter veliko let upravnik Me-dijatove hiše. Di. Jcžef Erker se je rodi v Kočevju leta 1851. in umrl v Ljubljani leta 1924. Bil je stolni kanenik in župnik. Dr. I. Leben je stanoval kot upokojeni semsniški profesor v Pauschincvi hiši tei se vsako popoldne sprehajal s kanonikom dr. Jarcem. Dr. Leben je bil droben, suh in majhen mož dr. Jarc pa velik in kor-pulenten. Dr. Pauher pem. Glanfeld je bil stolni kanon k in tudi generalni vikar. Josip Marn je bil dobro znani duhovnik-profesor v Ljubljani. Ljubitelj cerkvenega petja Janez Gnezda se je rodil 1. 1838. v Idril. Mož je bil vedno dobre volje in kot profesor na realki pri učencih zelo priljubljen. Zanimal se je zelo za cerkveno glasbo in petje; ustanovil je Cecilijansko društvo. Po dr. Vončini je bil vodja Rokodelskega društva in se je pod njegovim vodstvom sezidal Rokodelski dom. Deželni šolski nadzornik je bil Ivan šolar, ki je biil 1. 1828. premeščen v Zaro. Jožef Jerič, rojen v Gradišču pri Zatični 1. 1823., je bil veliko let duhovnik na deželi, prišel je pozneje v Ljubljano in bil urednik »Slovenca« 1. 1883. Prelat Tomo Zupan je bil veliko let vodja v Alojz jevišču in profesor na gimnaziji. Rodil se je 1. 1839. v Breznici na Go- 1 enjskem ter umrl 1925 na Okroglem pn Kranju ter bil prepeljan na pokopališče k Sv. Križu v Ljubljani. Bil je splošno znan in je tudi veliko pisal. V Ljubljani je bil pred 70 leti stolni kaplan F. Dolenc, ki je postal pozneje župnik na Igu, nadalje I. Kolar, ki je postal stolni kanonik in dekan. Gustav Kosti je bil najprvo stolni kaplan, potem pa župnik pri Sv. Jakobu; njegov naslednik je bil Jožef Rozman, pn vseh ljudeh splošno priljubljen. Prav dobro znan je bil tudi I. Karun, župnik v Trnovem. Bil je zelo Inteligenten mož, velike postave. Sezidal je župno cerkev in umrl 1. 1890 v Ljubljani. Njegov naslednik je bil Ivan Vrhovnik. Prav v dobrem spominu so mi sledeči duhovniki-frančiškani: p. Kalist Medič, dolgoletni župnik, ki je bil pred 50 leti premeščen na Sveto goro pii Gorizi, nadalje p. Angelik Hribar, ki je mnogo let vodil cerkveni pevski zbor ter p. Hugclin Sattner, obče znani glasbenik in slovenski komponist. _ Iz Hrvatske 549 odvetnikov je zdaj na področju hrvatske držsuve. Najnovejši imenik odvetniške zbornice je bil sestavljen 15. februarja. Na področju zagrebškega sodišča deluj« 252 odvetnikov, v belovarskem okrožju 30, v dubrovniškem 50, v gospičkem 4, v kar-lovškem 17, v mitrovškem 39, v ogulinskem 8, v osiješkem 82, v petrinjskem 1'5, v po-žeškem 27, v senjskem 9 in v varaždinskem 45. Odvetniških kandidatov je vsega skupaj 89. od tega v Zagrebu 41. Bolnišnica za nalezljive bolezni v Zagre>-bu ie dobila novo stanovanjsko poslopja. V teku so notranja dela. Trinad-stropnica bo nudila streho službujočemu zdravniku, dalje ima štiri sobe za bolničarke in dvoje stanovanj za zdravnike. Stroški za gradnjo so znašali 4 milijone kun. Nova naklada hrvatskih znamk, ^Hrvatski filatelistični vestnik« objavlja nekatere podrobnosti o najnovejši izdaji državnih znamk. Razen vrednot po 50 banic, 1 kun«, 1.50 kune in 3 kune so izšle v novi nakladi vrednote po 25 in 75 banic. predvidene pa so tudi vrednote po 2 in 10 kun. V drugi nakladi je bilo oziroma bo po 25 banic tiskanih 2 milijona kosov, po 5*J banic 10 milijonov, po 75 banic 2 milijona, po 1 kuno 6,700.000, po 1.50 kune 2,300.000. po 2 kuni 6 milijonov po 3 kune 2 milijona in po 10 kun 1.500.000. Zagrebški umetniki v Berlinu. Pred dnevi so odpotovali v nemško prestolnico člani zagrebške opere Vera Grozajeva, Gustav Remec in Tomislav Neralič ter radijska pevka Zdenka Horvatova, plesalka Neveu-ka Perkcva in pianst Stanko šimunič. V Berlinu bodo dvakrat nastopili v korist zimske pomoči. KULTURNI PREGLED Petdesetletnica Roberta Primožiča Pet in dvajsetletnice njegovega gledališkega del?, rnsmo slavili, tridesetletnico, ki je bila 22. decembra pr. 1., nam je zamolčal, njegove petdesetletnce življenja, ki jo je slavil te dni, pa se mu le ni posrečilo zatajiti. Nikjer ni skromnost bolj prepričljiva kot v priznavanju let. O tem lahxo vprašate nežni spol — je dejal. In branil se je, kar se da, da bi z razglasitvijo petdesetletnce v javnosti ne bil ob — mladost. Toda dolgo je že pri ras, tako da smo že malo pozabili na njegov curriculum vi-tae, in prav je, če obrišemo prah s spominov, ki' so veliki in lepi, in jih pokažemo svetu Začetek pevske pota Po rodu je iz Trieste in tam je tudi študiral petje pri Francu Escherju in De Fi-lippiju. Kasneje, ko je bil že v angažma-nih, se je izpopolnjeval pri razn'h pedagogih. oči katerih sta znana predvsem La Fra_ gola v Miianu in La Mora v Bud mpešti. Debutiral je v Triestu, kjer je nastopal v raznih gledališčih, ra to je b'l osem mesecev ai3gaž:ran v Osijeku. Leta 1918. je postal član zagrebškega Narodnega gledališča. Ob nastopu tega enajst let trajajočega dela je prevzel lirsko in dramaisko baritonsko stroko, ki sta ga zaposlili v toliki meri. da se je moral odreči marsikateremu vabljivemu gostovanju v inozemstvu, ker se ni mogel ukrasti časa, da bi študira i partije v tujih jezikih. Zagrebška opera je dosegla za Časa njegovega anga.žmana, pod direkcijo ravnatelja Sachsa in z rež:seriem Raičem, višek svojega razvoja. Prim-žič je pel v tej dobi veliko VVagnorjevih oper v katerih je imel v- posebno kot Amfortas v Parsifalu — Izreden uspeh. Razen tega je predstavljal domala vse glavne junake v ruskih op«rah. ki so jih takrat močno uprizarjali, v rež:ji cdličnih ruskih rež serjev: Ozarovskega, Sevastijanova in Sibirjakova. Zaradi nerazumevanja člarstva napram vodstvu pa je nastala huda kriza in neza- Robert Primožič v operi »Kigoletto« dovoljstvo, tako da jo mnego članov za-pust:lo zagrebško gledal šče. Mei najodlič-nejšimi op -rami so bT dirigent Baranovič, baeist K žaj. primobnleri-a in korengra-finja Fiom;n va in Prmož č Slednji je sprejel angažman na budimpeštanski Operi. Tam ;e ostri eno leto i" je pel z najsi -vitejšimi pevci tedanjega čnoa. ki so gesto-vali: Michele Flcta. Alessandro Granda, John Siilivan, F;'o6or šaljap n i. dr. Z njim je pel v »Seviljskem brivcu«. Kritika Je p -sala o njem. da je bil vredeo' svojega velikega partnor^ ir; ša'-apin ' am mu je izrekel svoje priznanje. Plim žič je b'l partn»r Marije Nemeth. Vere Schw"rz. Marije Ol-szewske, Helle Flesch n drugih. Gost vanje in porudbe za angažmane. V dobi zagrebškega in budimpeštar.ake-ga angažmana j« mnogo gostoval. Predvsem seveda kot član zagrebške Opere. Bil je z njo na tur'e ji leta 1918. ko je dsla v Trjeotu v teku 35 dni 20 predstav Kasneie je pel z njo v Sarajevu. Dubrovniku in Spalatu. Pel -jc avdicijo na m:lanski Scali, na pod-lo,gi katere mu je bi'c po^udeno g stovanje. ki ga pa ni opravil, ker je bi! vezan na gostovanje z zagrebškim gledališčem po Dalmaciji. Leta 1925. je gostoval pod takrirko dirigenta Pietra Mascagnija v Pragi. Kritika je pisala o njem, da je eden izmed največjih pevcev-igralcev, kar so jih doslej slišali v Pragi. B 1 je tudi prvi jugoslovanski pevec, ki je rastopil v praškem rad'ju. Imel je p. nudbe za gostovanja na an-gažman na Narcdni Divadlo v Pragi in Brnu, prav tako mu je ponudil bivši upravnik dunajske Volksopere, kasnejši agent Rainer Sirnons !sto za dunajsko Dvorno :n neko rajhovsko Dvorno Opero. Toda za če-, ška kaikctr za nemška angažmana mu je bil daa rok šestih mesecev, v katerih naj bi naštudiral večje število partij (Wagnerje-vih) v češkem oz. nemškem jeziku. Pri njegovi prezrpoolenosti pa to ni bilo mogoče in razen tega se je počutil dobro tam, kjer je b-l. Takoj po vjni. ko sta bili otvorjeni beograjsko ia ljubljansko gledališče, je bil v obeh priljubljen gost, ki mu je b:l ponovno nonuden angažman. Režje. Z rež jo je pričel v Budimpešti. Zrežiral ie Snegur; čko, La Boheme, Fausta, Aido. — Bil je nasprotnik Si.are traddcijoralne šablonske režije. Uvedel je ilustracijo muzike v igri na cdru. kar je bilo za tamošnje prilike novost V tem pogledu se šteje tudi med pionirje v bivSi Jugoslaviji. Njegovo stremljenje gre za tem, da privede z režii. sk m delom d; hainioničns skladrcsti med odrsko igro in muzikalnimi zahtevami orkestra. Primožičevo delo v Ljubljani. V ljubljanski Operi deluje od leta 1928 V teh dvanajstih letih je pel same velike in največje partije iz svetovnega in domačega repertoarja: Rigoletta, Amfortasa, Onjeg na. Figara, Sebastijana (Nižava), hlapca Jerneja, Holanoca. Wctana, Telra-munda. Joharaana, Faninala, don Juana, Boris Godunova, Hovanskega, Kneza Igorja, Falstaffa. Jaga, očeta v Lujzi, Mefista, Scarpia Schicch'ja. Marcela. (La Boheme), Bazilija (Plamen), Gerarda (Chenier). don Qu!chota itd. Njegove režije so bile: Snegurcčka, štirje grobjani, Knez Igor. Nižava, La Boheme. Frarcesca da Rimini. Othello. Lohengrin, Boris Godunov. Don Pasqugle, Krišpin ln njegova botra. Gianni Schicchi. Tosca •! dr Večino svojih režij je tudi sam insceniral. Kot ero izmed najtežjih partij v operni literaturi pa omenja Primožič " Kogejevo opero »črne maske« in glavno partijo v njej, ki jo je pel. Obsega 76 strani vloge, v kateri se neprestano menjavajo ritmi in harmonije in ki jo je študiral tri mesece. »S to partijo«, pravi, »sem polož'1 svoj obo-lus na oltar slovenske opere, kajti v vsej svoji pevski karijeri z vsem Wagnerjem nisem toliko delal na eni sami partiji, kakor na tej, in z veseljem jo prepuščam mojim naslednikom, kajti ta partija je tudi za raj-sigurnejšega pevca hud kamen preizkušnje.« Primožič je deloval tudi dve leti kot pedagog za dramatsko igro na naši operni šoli, Med njegovim učenci so bili: Lupša, Ivar-čičeva, Polajnar jeva in Dolničar. Poleg svojega gledališkega dela poučuj« t idi solopetje in — kakor je Izdal — vzga.. ja svojega naslednika za baritonsko stroko. Maša Slavčeva. Fogazzarav najboljši roman Zagreb, v marcu. Matica Hrvatska je nedavno ustanovila pod uredništvom dr. Slavka Ježiča »Knjižnico stranih pisaca«. V njenem okviru je izšel v dveh knjigah in v prevodu pisatelja Ivan Lendiča klasičen italijanski roman Antona Fogazzara »Piccolo mon.. do antico« (»Mali starinski svijet«), PoleR prevajalčevega predgovora in jr.ivlienjc-pisnih podatkov o Fogazzaru je priobčen v knjigi tudi esej esteta in kritika Bene-. detta Crocca o pisatelju tega romana. Tako more bralec natančneje spoznati Ar>-tonia Fogazzara in njegovo književno delo. Več kakor vse drugo pa nam govori tn njegov roman, ki je v vsem njegovem delu najpomembnejša umetnina. Antonio Fogazzaro ni bil doslej hrvatski kulturni javnosti popolnoma neznan. Še pred nekaj leti je izšel v hrvatskem prevodu njegov roman »Daniele Cortis«. Ika Novo četrtletje Dobre knjige V treh knjigah bosta izšla dva sijajna rcmana * Sprejemi pri papežu. Sveti oče je sprejel v zasebni avdienci Rita Selvaggia, ravnatelja glasbenega konservatorija v Paler_ mu. Selvaggi je ob tej priliki poklonil papežu glasbeno kompozicijo >Tu es Petius« za štiri glasove. Po tem sprejemu sta bila pri papežu v zasebni avdienci belgijski poslanik monsg. Bongcncin: Duea ter mal-žarski minister dr. Apory. * Genovski nadškof pri papežu. Iz Rima poročajo, da je sv. oče sprejel genovskega nadškofa msgr. Boeta v zasebni avdienci. * Odkrita Giottova slika. Na zborovanju kraljeve akademije za kulturo v Firenzi je dr. Ugo Prcccaci dokazal z listinami, da se nahaja slika, katero je Giotto naslikal za glavni oltar samostana v Firenzi in katero so ves čas pogrešali, v muzeju S. Croce. Giottova slika predstavlja Mater božjo s štirimi svetniki, katerim je sredi 15. stol. slikar Jacobo di Antonio dodal še štiri angelske figure. * Novi japonski poslanik prispe meseca aprila v Rim. Novi japcnski poslanik pri rimskem Kvirinalu Hidaka je odpotoval iz Tokia dne 26. februarja ter bo na svojem novem mestu v Rimu predvidoma 2. ali 3. aprila. * Smrt odlikovanke. V Pian di Setta pri Bologni je umrla 90 letna Maria Fantini, vdova Pelliciari, pava Italijanka, ki je bila odlikovana s srebrno kolajno za civilne zasluge. To odikovanje je prejela za junaštvo, ki ga je dokazala s tem, da je rešila iz reke Sette neko žensko, ki je bila v nevarnosti, da utone. Pogreba pokoinice se je udeležilo ogromno število prebivalstva. * Povratek l41etnega bojevnika iz Rusije. Te dni se je vrnil v Italijo 141etni Tulio Zara iz Turina. Zara je najmlajši bojevnik bataljonov »M«, ki je ušel zdoma, da je lahko videl rusko fronto. Na fronti Kletnega dečka niso pustili v bojno črto, temveč so ga določili za donašanje municije in živil vojakom na bojišču. Zara je ves čas stregel bersaljerom, v prostih urah pa je tovarišem vojakom pisal pisma in tako skrbel za zvezo med bojiščem in domovino. * Cerkev sv. Cite porušena. Pri zadnjih letalskih napadih na Palermo je bila uničena tudi slovita ccrkev sv. Cite v vla Squarcialupo. Cerkev je bila sezidana v letu 1586 do 1603 ter je bila posebno znana po oratoriju sv. Cite, delu umetnika Serpctte. * Tečaji za mehanike in sprevodnice. V Milanu so te dni osnovali tečaje za mehanike, katere bodo obiskovali mladeniči, stari 15 do 17 let in ženske od 18. do 25. leta starosti. Poleg tega poslujejo tečaji z» enske sprevodnice. V tečaje te vrste imajo dostop ženske od 18. do 42. leta. * Truplo v laguni. Skupina mehanikov, zaposlena v mehanični delavnici pri Mar-gheri v Benetkah, je opazila v laguni truplo, ki so ga valovi premetavali sem in tja. Potegnili so trapi o iz morja ter dognali, da je bil pokojnik Giuseppe škerlj iz nekega kraja pri Poli. škerlj, ki je bil pri vojakih, je izginil v božični noči. Sodijo, da je v temi zabredel v vodo. * Usoda starke. V Pralungu pri Bielli se je pri hoji po stopnicah ponesrečila 621etna Cecilija Costa. Starka je obiskala svojo umirajočo sestro ter je odšla iz stanovanja, da bi nekaj naročila svojim sosedom. Pri tem se je spodtknila in padla tako nesrečno, da si je pretresla možgane. Dobri ljudje so jo pobrali in jo odnesli v bolnišnico, kjer je čez dve uri umrla. * Pevka pred sodiščem. Italijanska pevka Gina Cigna je sklenila v decembru 1938 z založništvom Corbaccio pogodbo glede objave njenih spominov. Rokopis bi bila morala izročiti založništvu leta 1939. Tega roka pa se ni držala, zato je založba naperila proti Ogni tožbo ter zahtevala odškodnino v znesku 100.000 lir. Pevka se je Toda roman o malem starinskem svetu, ki je bil filman in smo ga a? nedavno gledali, je po sodbi poznavalcev Fogazza-rove umetnosti njegovo najboljše in najbolj reprezentativno delo. Je majhen dragulj velike italijanske literature. Vsebina romana, njegova miselnost, široka koncepcija, .izredno lep in svojevrsten stil plastično izrezane podobe, bogata domiselnost, vse to je na umetniški višini in prežeto z globoko človečnostjo, tako da ga še danes, v viharju, ki lomi svet. prebiramo z enakim zanimanjem, kakor so ga bral: pred necelimi petdesetimi leti. ko je bil spisan in objavljen, najsi je danes njegova problematika že nekoliko zastarana. »Mali starinski svet« je prav za prav prva knjiga nameravane Trilogije, katere nadaljnji dve knjigi (»Mali sodobni svet« in »Svetnik«) zaostajata za prvim romanom. V »Malem starinskem svetu« je obdelano tiho, intimno življenje ljudi na predvečer Risorgimenta. ko se ni na videz nič dogajalo, v resnici pa se je godilo toliko tega, da nam more vse odkriti in reliefno prikazati samo pero nadarjenega in resničnega umetnika kakor je Fogazzaro. * Dejanje romana se odigrava na Lugan-skem jezeru, kjer živi pri ošabni in skopi stari markizi Orsoli Maironi njen vnuk Franko, sanjar. romantik, verski zaneše-njak. ki posnema tuje verze, zbira stare brezpomembne slike, igra čustvene sonate v mesečini, se iskreno navdušuje za italijansko zedinjenje in vroče ljubi siromašno dekle Luizo R:geyevo. pri tem pa skrivoma študira pravo. Mladenič pač dobro ve. da bi njegova babica nikdar ne dovolila poroke z Luizo. zato se pripravlja za samostojno življenje. Luiza, siromašno, pametno dekle, ž vi v sosednem mestecu z bolehavo in pobožno zagovarjala pred sodiščem, da ni mogla napisati spominov ter izročiti rokopisa zaradi živčne izčrpanosti. Da si ne bi zaradi tega pokvarila kariere, je o tem molčala. Poleg tega, pravi toženka, pa bi knjiga itak ne I šla v denar zaradi vojne. Sodnik je zahteve založništva odklonil, češ da ni imelo nobenih stroškov in nobene izgube. 12 LJUBLJANE u— pepelnica nam je prinesla sivo vreme, kakor se za tak spokorniški dan spodobi. Ker pa se je ozračje umirilo, je temperatura prav znosna. Na pustni torek, ko nam je sijalo sonce zlasti popoldne, smo imeli 9.2 stop. C. V pepelničnem jutru živo srebro ni padlo P°d ničlo kakor prejšnja jutra, marveč se je ustavilo na 2 8 stop. C. Nebo je bilo že ponoči zamreženo in je zjutraj nekoliko pršilo, popoldne pa se je popolne ma zjasnilo. — Pustni torek je v Ljubljani minil skromno in spodobno, kakor se to z,a današnji čas spodobi Pač pa so bile Francke in Fanike, ki so leto;; godovale ravr.c na ta veseli dan. deležne cvetja in prisrčnih čestitk. Na pepelnico pa je letos godevalo 40 mučenikov. u_ Nov grob. Za vedno je zapustil svojce železniški uradnik v pokoju g. Karel Lipovšek. K zadnjemu počitku ga bodo spremili v četrtek ob 16. iz kapelice sv. Jakoba na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. Naj v miru počiva! Svojcem izrekamo naše odkritosrčno sožalje. u— Pravoslavni župni urad sporoča, da bo izpoved in obhajilo za vse učence osnovnih in srednjih šol na Todorovo v soboto, dne 13. marca o pol deveti uri. Ravnatelji šol so naiprošeni, da o tem obveste pravoslavne dijake, ki imajo zapovedan post v sredo, četrtek in petek. 10., 11. in 12. marca. u— Prof. Saša šantel bo praznoval prihodnje dni 60 letnico svojega življenja. Njegovo ime je v našem kulturnem življenju dobro znano in visoko spoštovano. Udej-stvuje se kot slikar-umetnik, kot organizator našega umetniškega življenja, pa tudi kot velik prijatelj glasbe in ustvarjajoči umetnik tudi na tem polju. Tako je napisal mnogo skladb za zbor, samospeve, pa tudi za različne zasedbe v orkestru. Večino njegovih orkestralnih del je izvajalo Orkestralno društvo Glasbene Matice, katerega zvest član je skladatelj. Vodstvo naših simfoničnih koncertov je smatralo za svojo dolžnost, da počasti na svojem X. koncertu skladatelja šantla, saj on to v polni meri zasluži, ker z največjo ljubeznijo sodeluje pri vseh naših smfoničnih koncertih. Prva točka prihodnjega simfoničnega koncerta je šantlova Suita za godalni orkester, ki se bo ob tej priliki prvič javno izvajala v celoti. Poleg šantla so na sporedu še Tar-tini, Schubert in Liszt. X. simfonični koncert pod vodstvom Draga Maria Španca bo v ponedeljek 15. t. m. v veliki unionski dvorani. Začetek ob pol 7. uri zvečer. Predprodaja stojišč je danes v knjigarni Glasbene Matice. u— Mojster Fran Klemenčič je s svojo odlično razstavo dosegel tudi velik moralen uspeh. Na ogled je postavil 18 krajin in tihožitij, s katerimi je izpolnil ves prostor treh izložb Kosovega salona v prehodu nebotičnika. Razstava bo odprta do konca meseca. 9 žalni venci, poročni šopki, aranžmaji in • cvetje »»ROŽA«« cvetličarna u— vrbe se ©devajo v Pomladni okras in so v veselje človeškemu očesu pa v naslado čebelam katerim so najboljša paša. Nedavno tega smo objavli vsega upoštevanja vreden peziv, naj ljudje ne trgajo vrbevih vej, ker s takim ravnanjem oškodujejo čebelji rod. V »Slovenskem čebelarju«, ki je izšel za marec, pa čitamo še naslednji poziv: Zboljšujte čebeljo pašo! Društvo ima naprodaj več t;soč vrbovih sadik, eno in dvoletnih. Zasadiite z njimi vsak neobdelan prostor v bliž:ni čebelnjaka. Vsa- materjo. Terezo. Gmotno podpira obe žen- j ski Luizin ujec, inženir in državni uradnik | Peter Ribera. V tem času je pripadala Lombardija avstrijski monarhiji, ki je zatirala v kali sleherno svobodoljubno težnjo svojih italijanskih podložnikv. Luiza iskreno ljubi Franka in se dobro zaveda vseh težav, ki jo čakajo v tem zakonu. Ko se zdravstveno stanje njene matere nagloma poslabša, privoli v Frankovo željo in se na skrivaj poročita. Franko poti-homa upa, da bo naposled le zlomil odpor svoje babice, te brezčutne in ošabne starke, vendar se zgodi tako, kakor se je bala Luiza že od prvega trenutka: stara markiza je Franka razdediia in prepustila njegovo malo rodbino popolni bedi. Zdaj se je za njo zavzel Luizin ujec. medtem ko je mati umrla Toda stara markiza, sicer najlojalnejša podložnica avstrijske monarhije, ne da miru. S svojimi dobrimi zvezami in preko zaupnikov napravi politično afero, saj pač predobro pozna prevratno mišljenje svojega vnuka. Zaradi tega je kompromitiran inženir Ribera. ki ga — čeprav ni nič kriv — vržejo iz državne službe. Zadela ga je mržnja stare markize, ker je podpiral Frankovo obitell. Tako se beda mlad'h zakoncev še boli poveča V tem pa dobita hčerkico Marijo. Frankov prijatelj, stari profesor Gilar-doni. ima po naključju duplikat^ oporoke Frankovega deda: po tej oporok'i nai bi bil splošen dedič vsega njegovega imetja vnuk Franko, nikakor pa ne stara markiza. Za ta duplikat ne ve nihče, razen profesorja Gilardonija. in ta ga pokaže nekega dne Franku. Mlad mož pa je pre-ponosen. da bi zadevo izkoristil in niti ne dovoli tesa G:lardoniiu. ki kljub temu rkuša storiti kai v prid Frankovi siromašni rodbini. Toda namesto uspeha občuti Gilardoni posledice markizine železne pe- ka čebelja družina imej vsaj po eno vrbo-vo drevo ali grm. u— Kvartet f oltrenieri, ki je v Ljubljani že dvakrat koncertiral z največjim umetniškim uspehoma, bo ponovno prišel k nam prihodnji teden in bo imel svoj komorni koncert v sredo 17. t. m. ob pol 7. uri v veliki filharmonični dvorani. Na koncert znamenitega komornega združenja iz Milan a že danes opozarjamo, na speredu ima godalne kvartete, ki so jih napisali mojstri: Boccherini, Beethoven in Smetana. Predprodaja za koncert kvarteta Poltronieri oo od petka zjutraj dalje v knjigarni Glasbene Matice. u— Velika križanka je spet objavljena v »Domovin'«, ki je pravkar izšla. Ker vemo, da se Ljubljančani kakor deželani zelo zanimajo za te vrste razvedrilo, ker je re samo zabavno, temveč tud; poučno, jib opozarjamo na »Domovino«, ki bo poslej redno vsak teden prinašala veliko križanko. Njene križanke so vsekakor posebnost ker so lahko rešljive, so brez učene navlake ;n ne zahtevajo od reševalca, da bi sega; po leksikonih ter se cb reševanju bolj jezil kakor zabaval. Sicer pa ima »Domovina« vselej tudi kopico drugega zabavnega gradiva, podlistke, velik roman, poučne članke tn posebno rubriko za ženski svet. »Domovina« je najcenejši slovenski tednik, saj stane posamezna številka samo 60 sto-tink. u— Namesto venca na grob blagopckoj-nemu g. Ivu šubicu. magistr. direktorju v Celju, je podari 200 lir Društvu slepih g. dr. Stane Vrhovec, zobozdravnik v Ljubljani. u— De4o na cesti. Prijazno Oražmovo ulico ob spodnjem delu tobačne tovarne, ki veže Tržaško cesto s Cesto v Rožno dolino, je v zadnjem čalu obrasla mlada travica. Delavci so travo iztrebli, jarek ob cestišču pa uredili, da bo mogla voda pravilno odtekati. Posut je bil tudi hodnik za pešce. Iz Gorenjskega Vitez železnega križa major Schmidt je bil ob prihodu na Jesenice svečano sprejet na kolodvoru. Učenke meščanske šole so pele in deklamirale. Sledil je slavnostni sprejem v veliki dvorani Doma stranke. Major Schmidt je opisoval svoje doživljaje na fronti. Z večjim spremstvom se je odpeljal v Kranj, odtod pa v Radovljico in na Bled. Obiskal je tudi Tržič in se je vpisal v častno knjigo mesta. O uradnem obisku pokrajinskega namestnika dr. Rainerja v kamniškem okrožju prinaša gorenjski tednik od 10. t. m. daljše poročilo. Najprej je obiskal Dob, nato Moravče, Lukovico in Motnik, odkoder se je pripeljal v Kamnik. Tu so v 52 prostorih nastanjeni vsi uradi, ki jih je dr. Radner pregledal. Naslednji dan se je odpeljal v Kamniško Bistrico, kjer si je ogledal lovski gradič in turistovski hotel ter se posvetoval o poznejši uporabi teh dveh poslopij. V Domžalah je dr. Rainerja sprejel mešani šolski zbor, ki mu je pel nemške narodne pesmi. Po ogledu krajevne skupine v Črnučah se je dr. Rainer poslovil od kamniškega okraja. Podrobno poročilo s slikami prinaša tudi »Karntner Zeitung« v zadnji nedeljski številki, 7. t. m. »O čem si m°ra biti vsak Gorenjec na jasnem?« Na to vprašanje odgovarja z dolgim uvodnikom v gorenjskem tedniku njegov urednik Friderik Horstmann, ki zaključuje: »Vsak Gorenjec si mora danes biti na jasnem v tem, da mu je danes treba zavzeti le eno nedvoumno stališče: Hitler ali Stalin, kakor se je pokrajinski namestnik dr. Rainer izrazil pred kratkim v Borovljah. Me-rodajni krogi dobro vedo, kje sede pravi in kje hinavski prijatelji in vsi poskusi prikrivanja so zaman. — Nemč;ja je voljna ustvariti na Gorenjskem končno veljavne razmere. — Podelitev državljanstva kakor tudi razni socialni zavodi so trajni in nihče ne misli na to, da bi jih kdaj razveljavil. — Ampak veljajo le za enega, ki se je s poštenim srcem izjavil pripravljenega sodelovati pri nemškem delu obnove. Polovičarstva ne bomo trpeli. Stališče prebivalstva, ki ga samo zavzema danes, bo pogoj za vse kar je nameravano v bodočnosti. V tem si mora biti vssk Gorenjec na jasnem. Danes je treba zavzeti jasno stališče. Na vzhodni fronti so padli koroški rojaki: vojni prostovoljec Franc Alfred Ha-bernigg, pešadijski poročnik, odlikovan z železnim križcem, 211etni desetnik Alfonz Ester, 311etni Janez Oitzl, 291etni naddeset-nik Gustav vitez Groller, 231etni planinski desetnik Alojz Ulvvitzer in cklopniški poročnik Wemer Feiden, odlikovan z železnim križcem. Novi grobovi. V Komendi je umrl v starosti 64 let g. Ferdinand Vode, posestnik, veletrgovec in gostilničar. Pogreba, ki sta ga vodila dva župnika, se je udeležilo veliko število prebivalstva. — Na Jesenicah je umrl železniški strojevodja Herman Gvardi- sti: avstrijska policija začenja tudi njega preganjati kot politično nevarnega človeka. Ko Franko spozna naposled vso brez-upnost svojega položaja, emigrira v svobodni Piemont, v Torino, da se tam posveti svojim političnim idejam in rodoljubnemu delu, ker kaže. da so na vidiku velik; dogodki. Luiza ostane sama z malo Marijo in ujcem Petrom ter se trudoma prebije skozi življenje. Naposled izve tudi Luiza za duplikat oporoke. Ima nenavadno razvit čut ora-vičnosti, a brez tistega Frankovega veli-kodušja. saj vidi. da tako samo koristi pohlepnim in hudobnim. In v trenutku, ko se ji prvič ponudi prilika, da se upre stari markizi, se zgodi težka žaloigra: njena triletna Marija se oo nesrečnem nakliučiu utopi v jezeru. Luizina bolest zaradi tragične izgube otroka poglobi še boli prepad medsebojnega neumevanja med Luizo in Frankom, ki išče tolažbe v verski za-nešenosti. Franko se na skrivaj vrne domov, vendar se mora zaradi političnih preganjani takoj skriti in se rešiti s ponovnim ubegom v Piemont. Smrt male Marije naposled omaje ledeni mir stare markize, a ne toliko zaradi tega. ker bi io pekla vest. koUkor zaradi strahu pred kaznijo na onem svetu, in si zaželi, da bi videla Franka. A starka je dosledna v svojem napuhu: ob priliki njunega srečanja, ko so tuji preganjalci že na sledi za Frankom, mu velikodušno odpušča, namesto da bi sama prosila odpuščanja. S tem pa se položaj ni spremenil, ker Luiza tudi nadalje odklanja slehern stik s staro markizo. Roman se končuje s spravljivo vedrino. Luiza se ponovno prebuja v življenje, premagujoč svojo težko potrtost, in postane v drug;č mat:. Franko pa odhaja v osvobodilno vojno. Njun stari dobrotnik, ujec V začetku prih:dnjega tedna bo izšel I roman naše, pr; čitaječi publiki že sploš-o j priljubljene zbirke »Dobra knjiga«. Bo to danskega pisatelja H P. Jacobsena zgoco. v nski roman »Borba z b°govi«. Prepričani smo, da bo sprejet z velikim zanimanjem Z njim bo zaključeno drugo četrtletje dobre knjige. V tretjem četrtletju te zbirke odličnih romanov bo izš!o najprej v dveh knj-g^h epchalno delo Louisa Bromf;elda »Veliko deževje«, roman iz sodobne Indije sledil pa bo r man »Nihče se ne vrne«, znane italijanske pisateljice Allie podrobna poročila referentov o stanju v posameznih gospodarskih panogah na Štajerskem. v Nurnbergu) je deloval v letih 1489 do 1496 v Krakovu in je tu zapustil najpomembnejše sledove svoje nadpovprečno močne umetniške osebnosti. Predvsem je to čudovit oltar v pre* krasni Marijini cerkvi, dalje nagrobnik poljske; mu kralju Kazimirju itd. Predavatelj je s podrobnimi posnetki in razlago osvetlil zlasti Marijin oltar z njegovimi poglavitnimi značilnostmi. Tirolca MichacLa Pacherja (1435—1498) štejejo takisto med mojstre pozne nemške gotike. Med njegovimi deli. ki jih je označil predavatelj v svojem pregledu, je posebno značilen oltar v St. VVolfgangu am Adeisee. Pri obeh obravnavanih mojstrih presenečajo predi vsem nekatere izredno realistične ;n že močno individualizirane upodobitve človeškega telesa; videti je. da so se že močno oddaljile prevladujočemu duhu gotike, čeprav so oetaie še vedno v njenem stilnem okviru. Tretji :zmed obravnavanih mojstrov, iz ORteroda na Harzu po® tekajoči Tilman Riemenschneider (1460—1531) je. upoštevajoč sicer že potrebo realstičnega študija človeškega telesa. «ia] svorm figuram posebno značilno poduhovijenosr Med njegovimi deli je posebno značien kip Adama in Eve. ki se sedaj varuje v Luitpcidovem muzeju v \Viirzbu!gu. — Predavanje dr. Konis ga je odp ralo poslušalcem zaninrve poglede ne le na to trojico mojstrov, marveč tudi na vso značilnost poznogotskega umetnostnega izraza v Nemčiji. Večer je c4vori' m zaključil prof. dr. Svvcboda. Naša Gogoljiana Bibliofil nam piše v zvezi z izidom N. V. Gogolja -Ukrajinskih povesti« (v prevodu Fr. Tersegl3va): Ne bo cdveč. da predložimo pr' tej priliki za naše biUiofile seznam naš h Gogolji-an, ki so izšla v knjižni ali drugače v bolj Zopet smo dobili mv® pušiljko izredno lepih gramofonskih plošč Posnetki najnovejših šlagerjev na ploščah: ODEON, TELEFUNKEN, FONIT, POLYDOR, BRUNSVVICK i. t. d. Zastopani: Peter Kreuder, Boulanger, Žarah Lean-der, Semprini, Kramer, Natalino Oto i. t. d. NAJSLAVNEJŠI SVETOVNI ORKESTRI! EVEREST v Prešernovi ulici štev. 44 OGLED NEOBVEZEN! OGLED NEOBVEZEN! Onerjene čebele Ravnatelj zoološkega zavoda v Monakovem, prof. dr. von Frisch poroča o poizkusih, katere je napravi! s čebelami, katere je s pomočjo dišav skušal usmeriti k določenim rastlinam. Pri svojih eksperimentih se je profesor oprl na verjetn~st razlikovanja, s katerim razpolaga o čebele v svojem okusu in vonju. Na podlagi h:a-ne v obliki sladkorne raztopine, ki je vsebovala vonj, gotovih cvetov in čiste sladkorne raztopine, ki jo bila privzela določen vonj, je eksperimentator izvab'1, oziroma napotil čebele k določenim vrstam cvet tja Ko so se čebele vrnile v panje, so takoj obvestile svoje tcvarišice ter jih poslale k naznačenim virom s pomočjo posebnih pregibov z nožieami. nekakšnim krožnim plesom. Tako je bil polagoma alarmiran ves panj in se je posrečilo izvabiti čebele na vedno nove cvetove. Pri tem se je tudi pokazalo da so čebele zelo spreiemljive za novosti, kajti čim jih je vonj izvabil k rastlini, kjer se jim je otie-tal med, so letele naravnost tja ter so pustile vse druge rastline ob strani. Na tej podlagi je prof. von Frisch zgra- dil svojo teorijo o usmerjanju čebel. Izvabljal je čebele na polja s posebnimi kmetijskimi rastlinami. Hotel je dognati, če se bo na ta način čebelji rej v večjem številu udeleževal medenih poletov in če bodo imela bolj obdelana polja od tega kake koristi. Poizkusi so bili kronani s popolnim uspehom. Cebe'e so se v mnogo večjem številu udeleževale poleta na polje, kjer se jim je obetalo več medu kakor drugod Na" ta način ('cfmal ooskuševalec še nekgo diugo 1- rist: izračunal je, da se bo stvar obnesla tucli pri izdatnejšem pridelovanju semen, kar se je v resnici tudi zgodilo. Na podlagi teh poizkusov so v lanskem poletju napravili večje eksperimente z raznimi koristnimi rastlinami, n. pr. z ma-kcip, rdečo deteljo i. t. d. Vsi ti poizkusi so prinesli izredno poučne zaključke, ker so pokazali, da se z dirigiranim čebelarstvom lahko dosežejo izdatnejše žetve. Letos poleti se bodo po;zkusi nadaljevali ln upajo, da se bodo njih ugodni rezultati še povečali. tka Whipple Fedtke Nezadosten Dne 8 decembra lanskega leta je odkril zvezdoslovec Wh:pple iz Cambridgea, USA, tri dni za njim pa astronom Fedtke v Kraljevcu repatico, ki nosi danes ime svojega prvega in drugega odkritelja. Repatica v začetku svojega pojava ni kazala nobenih znakov, po katerih bi se dalo sklepati, da gre za znaten nebesni pojav. Nedavno, ko se je repatica Whipple-Fedtke najbolj približala soncu in zemlji, pa je bil njen sijaj tolik, da so komet lahko opazovali s prostim očesom. Kdor je repatico delj časa motril, je lahko razločil njeno megleno glavo z jedrom in dobro razviti rep Opazovanje tega kometa je bilo brez posebnih težav zaradi tega, ker je bilo nebo dovolj jasno in ga ni -o zakrivali oblaki. Nova repatica se je pojavila v bližini Velikega voza in Velikega medveda. Komet se nahaja na črti, ki veže zvezdi »gama« in »ips'lon« v ozvezdju Velikega medveda. Zvezda se prikazuje kot meglen stvor s podaljškom. Odkar je bila repatica odkrita, so znane zvezdarne širorn sveta postale pozorne na njen pojav ter so sledile njenemu razvoju in spremembam v pogledu sijajine in nastajanja repa. Zvezdarne so repatico tudi posnele, kajti imele so za fotografiranje tri ure časa ob Z dekretom madridskega vojnega ministra je bil nedavno upokojen generalni poročnik španske vojske Queipo de Liano. Poročila javljajo, da se je to zgodilo zaradi tega. ker je Queipo de Liano dosegel predpisano starostno meio 68 let. Upokojeni general ima za seboj zanimivo življenje, zlasti od španske državljanske vojne dalje. Kot potomec starega uglednega pleme-nitaškega rodu v Asturiji se je odlikoval v svojstvu konjeniškega oficirja v dveh vojnah, prvič v špansko-ameriški vojni na Kubi, kjer je Španija izgubila svoje zadnje postojanke nekdanje imperialne veličine ter v Maroku proti rifskim Ka-bilom. Značilno je, da se je prav v Maroku začela akcija generala Franca, katere zu-zunanji politični cilj označuje formulacija španske falange: »Hočemo ustvariti imperij — to je naše zgodovinsko poslanstvo«. Za propagandistično pripravo tega programa ima Queipo de Liano velike zasluge 2e v prvih dneh maroške vstaje se je postavil na stran generala Franca. S svojim pogumom je pridobil Sevillo za maroške legije generala Franca, ki je potreboval zanesljivo oporišče na španski celini. Bilo. je ravno med inšpekcijskim potovanjem v Sevilli, ko je bil Queipo de Liano na dan 17 junija 1936 obveščen, da je v Maroku izbruhnila vstaja Poveljujoči general v Sevilli se ni mogel odločiti, na katero stran naj se obrne. Tedaj ga je Queipo de Liano prestregel z izjavo, da »stoje njegove čete pred mestom« in da bo sam takoj prevzel poveljstvo nad Sevillo. Po tej izjavi je dal generala aretirati, nekaj vojakov, ki so mu bili pokorni, pa je maskiral z bradami ter jih posadil kot avantgardo generala Franca na štiri tovorne avtomobile, ki so vozili neprestano po ulicah Seville ter vzbujali videz, da je čet generala Franca ogromna legija. Ob istom času se je general Queipo de Liano samostojni obl:ki, tako da jih bibliofil zbira pod skupno rubriko G°goljiana. 1.) Revizor a) Preložil Ivan Vesel 1884, Slovenska Talija 52. zv., 135 str.; b) preložil Ivan Prijatelj z uvodom: Nekaj malega o Gogolju in njegovem »Revizorju«. 1921, Gledališka knjižnica I zv., XVI—120 str. z risbama; c) prevedel Ivan Prijatelj, priredba dr. Silva Trdina z uvodom in opombami v šolske svrhe, 1937. Cvetje iz domačih in tujih logov, 13. zv., 135 str. 2.) Mrtve duš©. a) Poema, preložil L. Podgoriški. Zabavna knjižn'ca H, 1887. 248 str.; b) prevod Josjpa Vidmarja, založba »Hram«, 1936. 3.) Taras Buljba prevedel Vladimir Levstik, Ljubljana, 1910, založil Josip Dežman, 206 str. Ista povest je izšla v LMS 1872. 4.) Božična n°č, Plašč. Poslovenil Miloradovič. Za uvod je razprava o ruskem realizmu. Slovanska knjižnica sn. 84—85. 1889. 172 str. 5.) Plašč. ured'1 in izdal Josip Jurčič. V celem 8 zv. Lstki IV. zv. str. 30—95. Poslovenil Gorenjec. Zvezek vsebuje še druga dva prispevka. Založila Narodna tiskarna 1873. 6.) Strašno maščevanje, poslovenil I. A. Glonar in NOs, poslovenil Gregorij C. Knjižnica Narodne založbe v Celju, 1 zv., 1908, 106 str. 7.) Strašna osveta. Venec slovanskih p°vesti, VII. zvezek, str. 169 do 237 1902. Knjiga vsebuje v celem devet prevodov. Prevode Gog ljevih del, k4 so izšli v raznih listih, letopisih, gl. šlebinger: Sloven- posebno ugodnih okoliščinah. V zadnjih dneh se je sijaj nove repatice tako povečal. da so uvrstili zvezdoslovci komet Whipple-Fedtke že v veličino razreda 3.5. Nova repatica je bila najbližja soncu dne 6. februarja letošnjega leta ter je bila ta dan po računih opazovalca Mollerja oddaljena od sončne oble samo 115 milijonov kilometrov, zemlji pa se je najbolj približala rxa dan 20. februarja letošnjega leta. ko ie bila od nas oddaljena okoli 60 milijonov km. Takrat ni še nihče pričakoval, da se bo sijaj nove repatice znatno povečal Normalno se namreč dogaja, da se sijaj kometov po takozvanem perihelu poveča, ker začno iz kometov, ko se najbolj približajo soncu, izbijati plini v glavi, nato pa nastopijo pojavi lumini-scence in fluorescence z jedrovitim zračenjem in naraščanjem repa. Pri rep a ti c: Whipple-Fedtke se je to zgodilo z znatno zakasnitvijo. Čez nekoliko dni se bo novi komet izgub:l za prosto oko. Oddaljil se bo od nas tako silno, da bo mogoče repatico opazovati samo še s teleskopi, nato pa bo utonil v vsemirje ter ga ne bo več mogoče videti ne s prostim očesom, niti ga fotografirati s še tako občut-lVm aparatom. poslužil radia, ki mu je ostal nadaljnja tri leta državljanske vojne zvest brez primere. S svojimi govori po radiu, ki so se iskrili od duhovitosti sarkazma in humorja, je general Queipo de Liano govoril prijateljem in sovražnim nasprotnikom ter^s tem dosegel nič manjše uspehe, kakor če bi bil na bojišču z bajoneti in granatami. Zaradi svojih zaslug je bil Queipo de Liano takoj poverjen s poveljstvom južne vojske ter je dosegel z njo pomembne uspehe. Vendar so ga ljudje bolj poznali zaradi njegovih govorov po radiu, ki so mu pridobili velike simpatije, tako da so ga Španci imenovali v svojem jeziku General de la Radio«. Ko se je končala državljanska vojna, se je zgodilo zares nekaj, o čemer se je prej samo govorilo'• general Queipo de Liano je prišel ob glas, seveda samo v prenešenem pomenu besede. Namesto, da bi razvnemal svoje rojake z govori po radiu, je zapustil Španijo ter odšel v Italijo, kjer je do svoje upokojitve bil poverjen z vodstvom posebne vojaške misije. Eeka Mius V nemških vojnih poročilih se zadnje čase večkrat omenja reka Mius. Ta reka se izteka vzhodno od Taganroga v Azovsko morje ter je 252 km dolga. Njeno porečje obsega 6677 štirjaških kilometrov in je eno najrevnejših porečij vzhodne Evrope. Rečica doseže, izvzem-ši rokav, kjer se izliva v. morje, komaj 40 do 50 metrov širne. Seveda ta reka ni plovna, kajtj pri normalnem vodnem stanju je njena struga komaj 30 cm globoka Približno 30 km nad izlivom v morje se obrne dotlej od severa proti jugu tekoča reka v jugozapadno smer. Tek reke je tako len, da prav zaradi njega ni ob Miusu nobenega po* membnega pristanišča. Ob izlivu M usa leži Taganrog. ki ima za Mius podoben pomen ka- ska bibliografija, str. 137 in Cvetje 13. zv. str. 9 i. si. Oceno Gogoljevega dela kot umetnika je podal naš ki a Sidri p;sec za rasko literaturo Prijatelj v svoji knjigi: Predhodniki in idejni utemeljitelji ruskega realizma, 1921, na str. 32 do 77. Ta kratki pregled priča, da je bil Gogolj pri nas vedno rad č!tan in udomačen pisec, saj sta Revizor in Plašč izšla kar v treh prevodih; Osveta, Mrtve duše, Taras Buljba po dvakrat, kar je gotovo razveseljiv pojav za naše skromne razmere. Treba bo misliti na zbrana dela umotvorov N V. Gogrlja v prečiščenih prevodih s potrebnim znanstvenim aparatom, da dobimo tako zaokroženo celotno izdajo, ki je vredna GOgOjja. —c. k jezikovni paši dr. m. Cerniča smo še prejeli: Glede na »Jutro« 6. in 8. 3. naj nave_ dem besede črnogorskega lovoslovca: »Volk pograbi brava "ža grlo, pod vratom, in ga zakolje z zobm'1. Ako je ženski brav (cvca). mu iztrga vime, ker to mu je najslajše Zato pastirji ovčico kolnejo tako: »Volk ti vrne izpuljl (izdrl, pop"l)«. Kadar mora brava nositi daleč, mu volk izname drob in ga vrže, ali pa ga popade za vrat in ga vedi, a z repom ga bije odzadaj. Ako brav roče iti, ga zadavi, si ga vrže na pleča in ga nos j, držeč ga z zobmi za vrat. čredn1-kj pravijo »Stari volk ima ogoljeo hrbet od takih bremen«. Iz knjige: Mitar S Vla-hovič, Lov u Kolašinu Beograd 1933, na str. 52/53 (poročal sem pred malo leti o takih trditvah v LOVCU). Kakor je videt' se dr. černič tu pa tam prenagli, tudi v jezikovnih vprašanjih a. d. C'klus Wagnerjevih rper v milanski Sca li. V Scalj igrajo sedaj ciklus Wagnerjevih oper »Gotterdammerung« im »Nibelungen-ring« z nemškimi pevci in pod muZikalnim vodstvom Franza von Hoesslina. ko- Rostov ob Donu. Seveda pa ladje v Ta- ganrogu ne morejo pristati neposredno ob obali. Ostati morajo precej daleč od nabrežja zunaj v pristanišču. V tej letni dobi je pokrajina ob Miusu čisto svojevrstna. Komaj zavejejo topli južni vetrovi, se prične tajati sneg na gričih doneske zemlje in ravna step vzhodnega teka Miusa se spremeni v močvirje. Tam kjer je ležal prej sneg. nastanejo cela jezerca. Že v nekaj dneh ~>a se zopet spremeni obraz pokrajine. Veda se oosuši ip iz vlažne, črne. s sončmmi žarki na> sičene zemlje začno izbijati trave, cvetovi in žita v višino. V nekaj tednih se pokrajina spremeni iz zimske v popolnoma poletno V vojni zgodovmj je imela reka Mius ponovno značilno vlogo. Po zavzetju trdnjave \zov leta 1696 je Peter Veliki tukaj utrdil mejo proti Turčiji Potpm so morali Rusi reko Miu« leta 1711 zapustiti Leta 1918 so nemšk vojaški oddelki prekoračili Mius. ko so prišli •ionskim kozakom na pomoč v bcibi proti bolj-evlkom Leto dni po tem dogodku so se ob Miusu borili beli "roti rdečim. V sedan;em vojnem pohodu na vzhodu je bila reka Mius skoraj pol leta. od zime 1941/42 do poletja 1942 glavna nemška borbena linija na južnem odseku vzhodne fronte Nemško "OveljnKt- o 'n nemški vojak sta danes z reko Mius in pokrajino ob nji tako znana, da bo6ta ahko tukaj ukrenila zaradi obrambe vse. kar je treba z večjim uspehom kakor kdaj prej. Nezakonska otraka milijonska dediča 52 letni težak Mauro Savella je do preo kratkim živel s svojo ženo in dvema sinovoma v skromni podstrešni sobici neke kmečke hiše pri Modeni. Ko je prišel na svet, so ga dali v sirotišnico, 6 let starega pa je vzela k sebi neka kmečka družina, kjer je ostal do nabora. Ko je odslužil vojaški rok, se je začel preživljati s težaškim delom na polju. Nikoli ni mogel doznati. kdo so prav za prav njegovi starši, vedei je samo to, da ima sestro Rczo, ki si je prav tako kakor on morala služiti trdi vsakdanji kruh. Sedaj pa je težak izvedel, da sta s sestro postala dediča 6 milijonskega premoženja, katerega sta zapustila neznana roditelja svojima nezakonskima otrokoma. Savella in njegova sestra sta podedovala 50 ha zepnljišča, 3 hiše. krasne vilo ter ogromno denarja v gotovini. Križem sveta Hotel za otroke v Berlinu. V Berlinu so ustanovili poseben hotel, kjer prenočuje vsako noč 150 do 200 otrok. Večinoma so to otroci družin, katerih starši nimajo več strehe zaradi sovražnih letalskih napadov. Starši privedejo zvečer otroke v hote.l kjer prebijejo noč, zjutraj pa pridejo ponje ter jih pošljejo v šolo tn po drugih opravkih. 215.000 km pota je naplavil. Italijanski pismonoša Giuseppe Anfosso, ki je zdaj 82 let star, je nastopil službo leta 1892. ter je napravil po trikrat na teden v treh gorskih našel j'h 1200 m nad morjem po 27 km poti. V 51 letih službe se mož lahko ponaša z 215.000 km službenega, pota. Nemško predavanje v Triestu. Dr. Ul-rik Schulz, eden izmed voditeljev beri nske »Ufe«. je v Triestu predaval o uspehih, ki jih je dosegel z lovsko kamero pri iskanju j rastlin in živali. Predavanja se je udeležilo mnogo občinstva. Skala, kjer se vsako leto kdo ubije. 13-letni rudarjev sin Franc Ladstatter iz Leobna se je odpravil z dvema tovarišema na Lessnerjevo steno nabirat cvetje. Upal se je predaleč nad prepad. Zdrsni je m padel 16 metrov globoko. Počila mu je lobanja. čez nekaj dni je izdihnil v bolnišnici. Zdaj so bili vsi starši v Leobnu in oko lici posvarjen', raj ne puščajo otrok sam n na Lessnerjevo steno, kjer se vsako leto kdo ubije. Razen tega je trganje planinskih cvetk strogo prepovedano. Gozdni čuvaj jo je obstrolU. 421etna Te-reza Drole iz Piume pri Gorizii je šla v g-oz :ič pri Piedimonte nabirat drva. Nenadoma je počil strel in Drolejeva se je zgrudila. Strel je bil oddal gozdni čuvaj, ki je ranil žensko v desno koleno. Zaradi kometa je padel z okna. 151etni Fausto Colombino iz Milana je hotel za vsako ceno videti komet Feltke, ki se je jasno razločil na nočnem nebu. Vzel je daljnogled, ki si ga je bil izposodil pri znancih, ter se povzpel na okno. Pa je izgubil ravnotežje, padel skozi okno in si zlomil levo nogo. Radio Ljubljana Četrtek, n. marca 1943-xxi. 7.30: Napevi in romance. — 8.0: Napoved časa — Poročila v italijanščini. — 12.20: Plošče. — 12.30: Poročila v slovenščini. — 12.45: Pesmi in napevi. — 13.00: Napoved časa — Poročila v italijanščini. — 13.10: Poročila Vrhovnega Poveljstva Oboroženih sil v slovenščini — 13.12: Pisana glasba. — 13.25: Prenos iz Nemčije. — 14.00- Poročila v italijanščini. — 14.10: Koncert radijskega orkestra — Simfonična glasba. — 15.00: Poročila v slovenšč-ni. — 17.00: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. — 17.10: Pet minut gospoda X. — 17.15: Prenos iz dvorane zavoda za cerkveno glasbo. — 19.30: Poročila v slovenščini. — 19.45: Neapeljske pesmi. — 20.00- Napoved časa — Poročila v italijanščini — 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. — 20.30: Prenos iz gledališča »La Fenice« v Benetkah. — 21.30: Predavanje v slovenščini — 22.15: Zanimivosti v slovenščini. — 23.15: Porodila v italiianščini. t Nenadoma je preminul moj ljubljeni soprog, oče, brat, stric in stari oče, gospod JOSIP ŠTEPIC peč. pomečnik Pogreb nepozabnega dragega bo v četrtek, dne 11. t. m. ob 5. uri pop. izpred viSke cerkve, na pokopališče na Viču. Ljubljana, 10. marca 1943. Žalujoča žena, otroci in ostalo sorodstvo Poslušala sem ga raztreseno, ne da bi izgubila Izpred oči svoj cilj. »Veselilo bi me, ako bi mogla spoznati lady Clarindo,« sem odvrnila. »Povabim vaju na kosilo, vas in lady Clarindo. Zvečer povabimo naSo mlado pri-madono, da nam bo zapela. Kaj ko bi sestavila jedilni list — katere jedi so vam najljubše?« »... V nadi,« sem nadaljevala ravnodušno, »da se vrneva na predmet, o katerem sva govorila danes ...« Major se je prenehal smehljati. Njegova roka je izpustila pero, ki je hotel z njim zapisati moja najljubša jedila. »Ali je zares potrebno, da se vračamo na ta neljubi pogovor?« je otožno vprašal. »Le za trenutek. Hočem reči, da vam vaša prisega samo brani izdati skrivnost, ki jo moj mož tako skrbno skriva, niste pa prisegli, da mi ne boste odgovorili, ako se obrnem do vas s kako prošnjo.« Major Fitz-David je zamahnil z roko, kakor da se hoče ubraniti tega, kar sem nameravala povedati. »Stojte!« je dejal. »Stojte, draga gospa! Vidim, kam vodijo vaše prošnje in kaj bo iz tega. ako vam začnem odgovarjati. Šele danes me je vaš mož spomnil, in po pravici. da sem v rokah lepe ženske slab kakor biček. Prav je imel, popolnoma prav Draga, predražestna gospa, nikar ne zloi izbijajte svojega vpliva! Ne silite starega vojaka, da se izneveri svoji častni besedi.« »Le eno besedo...« sem dejala. Major je sklenil roke, kakor v vroči prošnji. »čemu vztrajate? Jagnje sem, čemu me hočete žrtvovati? Priznam vašo moč, izročen sem vam na milost in nemilost. Zahtevajte ves svet od mene, a nikar ne zahtevajte, naj izdam prijatelja. Storil bi vse. da vas zadovoljim, vse razen tega. Priznam, da ste žrtev najpodlejše prevare. Ako bi vas videl, da ste na poti. da sami odkrijete to, kar vam Eustahij skuša prikriti, bi se čutil za ceno svoje časti primoranega, da vam ne pomagam pri tem odkritju, a niti z mezincem ne bi mignil, da bi vam onemogočil odkritje resnice.« Oprijela sem se te njegove Izjave. »Dobro, major poslužila se bom vaših izrazov. Ne prosim vas drugega kakor to, kar ste mi sami obljubili...« »Kaj sem vam obljubil?« me je vprašal nekam vznemirjeno. »Ničesar takega, česar bi se morali ke-sati,« sem odvrnila. »Vas smem nekaj prositi ? Predstavite si, da je ta hiša moja, mesto vaša.« »Smatrajte jo za svojo!« je galantno vzkliknil; »vaša je od kleti do podstrešja!« »Tisočkratna hvala, major! Smatrala jo bom ta trenutek za svojo. Nu, sami veste, da je radovednost ena izmed ženskih slabosti. Predstavite si torej, da me radovednost sili, naj si ogledam vsako stvar v svoji novi svojini. To je moja pravica, mar ne?« »Gotovo.« »Predstavite si torej, da grem lz sobe v sobo. odpiram omare brskam po vsem pohištvu, v vseh kasetah, da delam vse to kot lastnica in hkratu kot radovedna ženska. Nič bolj naravnega, mar ne? Mislite, da bi imela srečo... da bi našla kakšno stvar, ki bi me utegnila pripeljati na pravo sled, da odkrijem moževo skrivnost? Odgovorite mi z eno samo besedo: da ali ne?« »Pomirite se!« je vzkliknil major. »Da ali ne!« sem ponovila. »Nu, prav!... Da,« — je odvrnil čez trenutek. To je bil odgovor, ki sem ga želela, a ne še dovolj jasen, da bi me mogel zadovoljiti. čutila sem potrebo, napeljati majorja, da doda kaj posebnega. »Ta «da» pomeni, da se nahaja tu neke vrste Arianina nit, ki vodi do skrivnosti?« sem vprašala. »Na primer kak predmet, ki ga lahko vidim, ki ga lahko potipam, ako ga najdem?« še vedno je razmišljal. Videla sem, da se mi je posrečilo zbuditi v njem zanimanje, pk sem potrpežljivo čakala, da razmisli svoj odgovor. , »Stvar, ki namigavate nanjo,« je dejal, »to Arianino nit, kakor ji pravite, lahko vidite in otipate, ako jo najdete. « »V tej hiši?« »V tej ... sobi « Bila sem zmedena, v glavi se mi je jelo vrteti. Srce mi je silovito utripalo. Hotela sem nadaljevati, a mi je bilo nemogoče, nisem bila zmožna napora. Sledil je dolgotrajen molk, nato je major, tudi ganjen, prvi izpregovoril. »Sedite na to blazino, prosim, prevet ste razburjeni, pomirite se.« Prav je imel, nisem se mogla več držati na nogah. Omahnila sem na blazino. Major je pozvonil in izpregovoril nekaj besed a slugo, ki se je prikazal na pragu. »Dolgo sem že tu,« sem dejala z medlim glasom. »Vas ne motim?« »Vi, da bi me motili!« je vzkliknil gentle-man s svojim neodoljivim nasmeškom. »Pozabljate, da se nahajate v svoji hiši.« Sluga se je vrnil s steklenico šampanjca in krožnikom kolačkov. »To vino je bilo nalito nalašč za dame,« je dejal major. »Kolačke sem dobil naravnost iz Pariza. Storite mi veselje, okrepčajte se, in potem...« Utihnil je in me pazljivo pogledal. »In potem, ker sva se zedinila, da ste ta v svoji hiši, bom najbrže jaz tisti, ki vas bo motil in... pojdem iskat svojo pri-madono, vas pa pustim samo.« Odgovorila sem mu s toplim stiskom roke. »Mir vsega mojega bodočega življenja je odvisen od igre,« sem dejala. »Ko ostanem sama, mi bo vaše plemenito razumevanje dovolilo, da vse pregledam?« Mignil mi je, naj pijem in naj pokusim kolačke. »Predvsem želim, da ostanete popolna gospodarica same sebe. Okrepčajte ce .., Potem bova govorila.« Izpolnila sem mu željo. Ko sem popila malo tega pikantnega in odličnega vina, sem začutila v sebi novo odločnost. »Zares tako živo želite, da vas pustim samo, da boste lahko preiskali to sobo?« je vprašal nato. »Da; to je moja največja želja,« sem odvrnila. »Jemljem nase veliko odgovornost, a storil bom to, ker sem iskreno prepričan, kakor ste tudi vi prepričani, da je ves mir vašega bodočega življenja odvisen od odkritja resnice.« Po teh besedah je vzel iz žepa dv* ključa. Vaše sumnje bodo naperjene proti vsakim zaklenjenim vratom, ki jih najdete. V tej sobi so samo vrata omaric tu pod knjižno omaro in vrata delovne sobe, tam v kotu. Večji ključ odpira delovno sobo.« S temi besedami je položil ključe na mbso. »Doslej.« je povzel, »sem strogo izpolnjeval obljubo, ki sem jo dal vašemu moSu in ostal ji bom zvest, pa naj bo uspeh vaše preiskave v tej sobi kakršen koli že. Zavezal sem se s svojo častjo, da vam ne bom pomagal ne z besedo ne z dejanjem. Ne dovolim si niti najmanjšega namigovanja. Se razumeva?« »Gotovo.« Okrog Izjuma Ozemlje med Doncem in Dnjeprom je že ol pradavnih časov stepa. Pičlo deževje pospešuje rast samo na bregovih rek, drugod je ozemlje ravninsko in se spušča od severovzhoda proti jugozapadu. Samo divja trava rase tod okrog, kjer so našli svoj življenjski prostor nomadska ljudstva, ki pasejo svoje črede. Skiti in Sarmati, Kasari in Pečenigi, Polovci in Tatari, vsa t* pisana druščina raznih rodov je napravila pot skozi južnoruske stepe je na svojih pohodih plenila mirne kmečke domove. Osrčje te pokrajine je mesto Izjum. V 16. stoletju je bilo mesto Izjum zgrajeno kot oporišče pri pohodih v divjino in še do nedavnega časa je bil Izjum komaj nekaj več kakor tiho pokrajinsko mestece. Nekaj rudnikov, par mlinov, majhna tvornica za stroje je bila vsa posebnost, ki jo je našel tujec v tem kraju, železniško križišče Lozovaja je bilo takisto znano samo ožjim interesentom, saj je imelo še 1. 1939. komaj 5.000 prebivalcev. Mestece Krama-torskaja je bilo eiino, ki je imelo že pred sedanjo vojno neki pomen. Tu je namreč več strojnih tovarn, ki so zaposlovale v mirni dobi do 30000 delavcev. Znane so tuli tvornice za cement in azbest, ki so bile pred vojno v obratu, a so sedaj že davno v razvalinah. Ce se boijševiki vnovič trudijo okrog Izjuma, mora imeti stvar zanje nek poseben pomen. Prvič se je zgodilo to lani meseca ; maja, ko je skušal Timošenko prodreti v . prostoru južno od Harkova proti Izjumu. j Takrat so bili boijševiki skoro prepričani, da so dosegli olločilno zmago in mogotci v j Kremi ju s Timošenkom vred so že najav- | ljali »zadnjo« ofenzivo proti nemški vojski, vsa ta upanja pa so se kmalu razblinila, j Boijševiki, ki so hoteli nemško fronto v ko- j lenu Donca obkoliti in uničiti, so bili ob- 1 koljeni in uničeni v bitki južno od Har- j kova. ! To pot so bili boijševiki zopet prepričani, j da so prodrli nemško fronto, v resnici pa i so se Nemci poslužili samo elastične ob- ; rambe. Fronta je obtičala na določenih pod- | ročjih in se ni dala omajati. Nasprotnik ni prišel niti korak dalje, kakor 30 to predvidevali načrti operativne vojske. In ko so boijševiki prišli v past, so se klešče zaprle. Tudi to pot se je torej boljševiški »prodor« pri Izjumu končal s porazom. GLEDALIŠČE DRAMA Četrtek, 11. marca, ob 17.30: Jesen. Red četrtek. OPERA četrtek, 11. marca, ob 17: EvgeniJ OnJe» gia. Premiera. Rei Premieraki. Kaj vem, kaj znam? 123. Katera je najvišja železnica v Evropi? 124. Kako se je imenoval nizki rimf»ld čevelj brez trakov? 125. Kaj je cerebralni sistem? 126. Problem b desetimi vazami. Na mizi je postavljenih deset vaz s cvetlicami v sledeči obliki: OOOO OOO O o o Kako bi tri vaze premestili, da bi se trikotna oblika te skup ne ne spremenila? * • • Rešitev nalog 9. t. m.: 119. Gibanje, ki ga čutimo pri ž'lnem utripu je skrčitev srca, ki se razširja v valovih. 120. Angleška zgornja zbornica se imenuje »h ša lordov«. i 21. Donava izvira v črnem lesu v Nemčiji in se izteka v črno morje. SREČA V NESREČI. — Ali si slišal, kakšno smolo ima moj sosed? Na borzi je izgubil vse svoje premoženje, zdaj ga je pa še žena zapustila. — Zopet dokaz, da ima vsaka nesreča tudi svojo dobro stran. • MOŽ BESEDA — Žal mi je, toda ta mesec ne bom mogel plačati obroka za šivalni stroj. — Isto ste izjavili prejšnji mesec. ■— No, kaj nisem držal besede?. ladijski general šest parov na deskah v Novem mestu ŠPORT Medšolske športne igre Pestri izidi v cdbsjki po prvem dnevu turnirja Olivno olje v Graji Med evropskimi državami, kjer se prideluje olivno olje, je Grčija na tretjem mestu Ljubljana. 10. marca. Tiskovni urad Fašistične zveze poroča: V soboto 27. februarja so se zaccle tekme za prvenstvo v odbojk: med repiezentancami šol našega mesta Udeležilo se jih je 18 moških in 14 ženskih skupin. Tekmovala so predvajali zelo živahne :n razgibane tekme. Neka= tera moštva so pokazala že lep napredek in znatno tehnično pripravljenost. Prv dan tekmovanja so bil dosežen, nasledi nj' rezultati: Skupina A (moški) Srednja tehnična šola je premagala Učiteljišče 10:6. 8:10. 10:4; I moška realna g mnazija je premagala M. moško rea^c gimnaziio 10:1 10:7; IV. moška rea na oimr.azija e premagala III mo^ko realno gimnazijo 5:10 10:7, 10:7, Klasična gimnazija :e premagala Trgovsko akademijo 10:2. 10:3. Stanje: Srednja tehniška šola 1 moška realna gimnazija IV moška realna ?'mnaz'ia in Klasična gimnazija po 2 tečki. Učiteljišče. II. moška realna 2'mnazija. 111 rr^šk" realna gimnazija ;n Trgovska akademik 0 točk Skupina B (moški) III. mešana meščanska šola ie premagala II mešano meščansko šolo 10:5 10:7; I. mešana meščanska šola je prerr>aga'a II moško meškansko šolo 10.8 10:5; Klaven?, gimnazija je premagala I. moško meščansko šolo 10:7, 10:8; II. moška realna gimnaz ja je premagala I. moško realno gimnazijo ker je slednja odstopila; IV moška -ealna gimnazija je CONCERTO BRANDEBURGHESE N. 5 IN RE MAGGIORE — (G. S. Bach) — Per flauto, violino, čembalo e orchestra d'archi — Maestro concert., dir. d'Orchestra: Fernando Pre-vitali (CB 20159 a 20161) CONCERTO IN LA MAGGIORE — (A. Vivaldi) — Per violino principale, orchestra d'archi, čembalo, organo ed un quartetto di archi per »L'eco in lontano« — Trascrizione di B. Mo-linari — Maestro concert.. dir. d'Orchestra : Villv Ferrero (CB 20194 a 20195) LA FORZA DEL DESTINO — (G. Verdi) — Opera completa — Maestro concert., dir. d'Or-chestra: Gino Marinuzzi (CB 20104 a 20121) NORMA — (V. Bellini) — Opera completa — Maestro concert., dir. d'Orchestra: Vittorio Gui (CB 20010 a 20027) LUCIA DI LAMMERMOOR — G. Donizetti) — Opera completa — Maestro concert., dir. d'Orchestra: Ugo Tansini (CB 20078 a 20090) FESTE ROMANE — (O. Respighi) — Orchestra Filarmonica di Berlino — Maestro concert., dir. d'Orchestra: Victor de Sabata (OR 5015 a 501S) MORTE E TRASFIGURAZiONE (op. 24) — (R. Strauss) — Orchestra Filarmonica di Berlino Maestro concert. dir. d'Orchestra: Victor de Sabata (OR 5012 a 5014) LE QUATTRO STAGIONI — (A. Vivaldi) — Quittro concerti per orchestra. Trascrizione del maestro B. Molinari. Orchestra dell'Augu-steo — Maestro direttore: Bernardino Molinari (CB 20228 a 20233) REQUIEM — (W. A. Mozart) — Per quattro parti principali e coro •— Maestro concert., dir. d'Orchestra: Victor de Sabata (SS. 1001 a 1008) SINFONIA N. 4 IN MI MINORE — (J. Brahms) — op. 98 — Orchestra Filarmonica di Berlino — Maestro direttore: Victor de Sabata (OR 5001 a 5006) SINFONIA N. 5 in MI MINORE (op. 95) — (Dvorak) — »Dal nuovo mondo«. Orchestra Filarmonica di Berlino — Maestro direttore: Herbert von Karaian (CR 5019 a 5024) SINFONIA IN RE MAGGIORE N. 101 (Haydn) detta »Della Pendola« — Orchestra Sinfonica d»ll'ElAR — Maestro diretto Armando La Rosa Parodi (CB 20188 a 20191) SINFONIA IN SI MINORE — (F. Schubert) — »Incompiuta« — Orchestra Filarmonica di Dresda — Maestro direttore: Paul van Kempen (OR 5032 a 5034) TURANDOT — (G. Puccini) — Opera completa — Maestro concert., dir. d'Orchestra: Franco Ghione (CB 20046 a 20061) MANFREDI — (R. Schumann) — Introduzione deU'upera — Orchestra stabile del Maggio Fiorentino — Maestro direttore: Gino Marinuzzi (CB 20152 a 20153) AMICO FRITZ — (P. Mascagni) — Opera completa diretta daH'autore (CB 20316 a 20328) I premagala III. moško reanlo gimnazijo 10:2, 10:3. Stanje: III. mešana meščanska šola. 1. me» šana meščanska šola, Klasična gimnazija, II. moška realna gimnazija in IV moška realna gimnazija po 2 točki, II. mešana meščanska šola II. moška meščanska šola, I. moška meščanska šola, I. moška realna gimnazija it III. moška realna gimnazija 0 točk. Skupina C (ženske) Trgovska akademija je premagala Obrtno šolo 10:6, 55:10, 10:4; Trgovska šola je pre* magala Učiteljišče 10:2. 10:2; 1. ženska realna gimnazija je premagala II. ženske -ea'no gimnazijo 10:4. 10:1. Stanje: Trgovska akademija. Trgovska šola n 1. ženska realna gimnazija po 2 točki. Obrtna šola. Učiteljišče in II. ženska realna gimna-y.\i 0 točk. Skupina D (ženske) 1. mešana meščanska šola je premagala III. mešano meščansko šolo 10:6 10:2; l mešana meščanska šola je premagala II žensko meščansko šolo 10:2, 9:10, 10:4; Klasična gimnazija je premagala I. žensko meščansko šolo 10:2. 10:3; II. ženska realna gimnazija je premagala 1. žensko realno gimnazijo 10"1. 4:10. 10:1. Stanje: II. mešana meščanska šola. L mešana meščanska šola. Klasična gimnazija II žen« -ka realna gimnazija po 2 točki, 111 mešana meščanska šola. II. ženska meščanska šola, 1 en&ka meščanska šola in I. ženska rea.na gim» iaz'ia nr n točke. BRANDENBURŠKI KONCERT ST. 5 V D-DURU — (G. S. Bach) — Za flavto, violino, cimbale in godalni orkester — Dirigent: Fernando Previtali (CB 20159—20161) KONCERT V A-DURU — (A. Vivaldi) — Za prvo violino, godalni orkester, cimbale, orgle in za godalni kvartet za »Odmev v daljavi« — Priredba B. Molinari — Dirigent: Villy Ferrero (CB 20194—20195) MOČ USODE — (G. Verdi) — Cela opera — — Dirigent: Gino Marinuzzi (CB 20104—20121) NORMA — (V. Bellini) — Cela opera — Dirigent: Vittorio Gui (CB 20010—20027) LUCIA DI LAMMERMOOR — (G. Donizetti) — Cela opera — Dirigent: Ugo Tansini (CB 20078—20090) RIMSKE SVEČANOSTI — (O. Respighi) — Berlinski filharmonični orkester — Dirigent: Victor de Sabata (OR 5015—5018) SMRT IN VSTAJENJE (Op. 24) — (R. Strauss) — Berlinski filharmonični orkester — Dirigent: Victor de Sabata (OR 5012—5014) ŠTIRJE LETNI ČASI — (A. Vivaldi) — štirje koncerti za orkester — Priredba B. Molinari — Orkester Augusteo — Dirigent: Bernardino Molinari (CB 20228—20233) REQUIEM — (W. A. Mozart) — Za štiri glavne dele in zbor — Dirigent: Victor de Sabata (SS 1001—1008) SIMFONIJA ŠT. 4 V E-MOLU — (J. Brahms) Op. 98 — Berlinski filharmonični orkester — Dirigent: Victor de Sabata (OR 5001—5006) SIMFONIJA ŠT. 5 V E-MOLU (Op. 9-) — (Dvorak) — Z novega sveta — Berlinski filharmonični orkester — Dirigent: Herbert von Karaian (CR 5019—5024) SIMFONIJA V D-DURU ŠT. 101 — (Haydn) — Tako zvana »Della Pendolla« — Simfonični orkester EIAR — Dirigent: Armando La Rosa Parodi (CB 20188—20191) SIMFONIJA V H-MOLU — (F. Schubert) — »Nedovršena« — Dre;denski filharmonični orkester — Dirigent: Paul van Kempen (OR 5032—5034) TURANDOT — (G. Puccini) — Cela opera — Dirigent: Franco Ghione (CB 20046—20061) MANFREDI — (R. Schumann) — Uvodna glasba — Stalni orkester »Maggio Fiorentino« — Dirigent: Gino Marinuzzi (CB 20152—20153) PRIJATELJ FRITZ — (P. Mascagni) — Cela opera — Vodi skladatelj sam (ČB 20316—20328) S. A. CETRA. Villa Forti - Viale del Poggio Imperiale - FIRENZE (Sede provvisoria - Začasni sedež) Zanimiva boksarska prireditev za propagando v dolenjski metropoli Občinsko poveljstvo GILL-a v Novem mestu je priredilo v nedeljo lepo propagandno boksarsko eksibicijo, v kateri so poleg mladih novomeških boksarjev sodelovali tudi znani tržaški in monfalkonski boksarji. Za to prireditev, ki je bila prva te vrste v Novem mestu, je vladalo izredno zanimanje in je bila prostorna dvorana Prosvetnega doma napolnjena do zadnjega kotička. Prisostvovali pa so prireditvi tudi vsi predstavniki novomeških vojaških in civilnih oblastev s poveljnikom Soške divizije generalom Eksc. Macarijem in okrajnim civilnim komisarjem generalom-konzulom Manu-Riccijem na čelu. Organizacija prireditve je bila v rokah političnega tajnika g. Alfia Varinija ln poveljnika občinskega GILL-a g. Pacon-nija, katerima so marljivo stali ob strani rutinirani triestinski športniki. Vse borbe so bile določene na tri kroge po 3 minute in zaradi brezhibne organizacije je ves spored res potekel brez vsakega zavlačevanja, kar je dalo prireditvi še večjo privlačnost. Tehnični rezultati: Mušja teža. Kot prvi par sta stopila na deske mladi Novomeščan Adamič in njegov večji nasprotnik Berna iz Triestea. V prvem krogu se Adamič nikakor ne more znajti in vidna je velika premoč večjega in bolj rutiniranega Triestinca. šele v re-prizi se nekoliko znajde tudi Adamič in s nekaj prav dobro merjenimi udarci požene Berno v obrambo. V tretjem krogu sta oba mlada boksarja že precej utrujena, vendar prihaja tehnika Berne vedno bolj do izraza. Borba se konča neodločeno, kar pa je le velik uspeh za mladega Adamiča, ki je ta dan prvič nastopil med vrvmi, in sicer proti mnogo bolj izkušenemu nasprotniku. Peresna teža. Tudi druga eksibicljska borba med Triestincem Iliasom in Mitrijem iz Monfalcona se je končala neodločeno, vendar je bila kljub temu prav zanimiva, saj je izenačenost moči obeh partnerjev tu in tam nudila nekaj skoraj prvenstvenih odlomkov. Petelinja teža. Tudi v tej teži sta se spoprijela stara medsebojna rivala Georgetti iz Triesta in Caretti iz Monfalcona. Ta borba je bila najlepša vsega dneva, v kateri je posebej prišla do izraza tehnična premoč za glavo manjšega Carettija. V prvih dveh spoprijemih Georgetti še nekako drži borbo odprto, v tretjem pa pritisne Caretti svojega nasprotnika ponovno ob vrvi ter mu zadaja vrsto udarcev v polno. To je bila verna slika premoči tehnike nad močjo in tudi Carettijeva zmaga po točkah je bila več ko zaslužena. Lahka teža. Borba med Sosičem (Trieste) in Biaggiottijem (Novo mesto) je bila vsa prepletena prav napetih podrobnosti. V prvem krogu ima vso pobudo Biaggiotti, dočim se Sosič samo brani in le redko s silovitimi udarci preide v napad. V re-prizi Sesič že v začetku pritisne Biaggiot-tija ob vrvi in mu naloži serijo udarcev, ki so bolj ali manj odločilni na nadaljni potek borbe. V zadnjem krogu je Biaggiotti čisto izčrpan in Sosič ga res z nekaj dobro merjenimi udarci položi na tla; gong je bil odrešilen za kcnec te neenake borbe, v kateri je zasluženo zmagal po točkah mnogo boljši Sosič. Peresna teža. Največje zanimanje je vladalo za nastop prvaka treh Venezaj Co-lette iz Triesta, ki je nastopil proti svojemu staremu tekmecu Fornicoli iz Trieste— Comissa. Toda Coletta to pot ni opravičil nad in kljub precejšnji zagrizenosti obeh nasprotnikov je bila ta borba najbolj dolgočasne med vsemi, tako da je občinstvo h koncu celo izžvižgalo Coletto, ki je sicer zmagal po točkah. Skednja teža. V tej točki je nastopil na-da novomeških boksarjev mladi Zevnik proti rutiniranemu Triestincu Zoku. V prvem krogu je Zevniku še uspelo obdržati borbo odprto, toda že takoj po otvoritvi se je vse bolj videla Zokova tehnična premoč in večja rutiniranost. V drugem kolu pritisne Zok Zevnika čisto ob vrvi ter ga obdeluje z dobro merjenimi udarci v polno. Zevnik — to je očitno — je brez vsake tehnike in premalo pazi na kritje, tako da prejema vse udarce partnerja v polno. Proti koncu kola ga tudi podere s silovitim udarcem na tla, vendar se Zevnik pobere še pravočasno. V zadnjem delu omaga Zevnik po prvih udarcih popolnoma in z nekaterimi dobro merjenimi pestmi ga prisili Zok, da opusti nadaljnjo borbo; Zok zmaga tako zasluženo s tehničnim k. o. Ta prireditev, ki so v njej doživeli svoj ognjeni krst mladi novomeški boksarji, je v vseh pogledih uspela prav dobro. Razveseljivo je pri tem najbolj, da so mladi No-vomeščani dokazali, da so zmožni izboljšanja m bodo tudi s pridnim in sistematičnim treningom tudi v boksu še lahko dosegli lepe uspehe. V proizvodnji olivnega olja ima v Grčiji oliva odločilno vlogo. V Grč'ji olive poje pogosto pa rasto divje. Leta 1929 je odpadlo na olivno in namizno olje 14.5 vrednosti vse kmetijske proizvodnje Med evropskmi državami, kjer se prideluje olivno olie. je Grčija za Španijo in Italijo na tretjem mestu Skoraj vse grške pokrajine pridelujejo rvnvno olje. Olive ne rasto samo po hribovitih krajih, tem-vel tudi ob vznožju gora. kjer sesajo do višine 700 m. Pogoji ze uspevanje oliv so zadostne padavine. Zemlja je v Grčiji v splošnem za o'ive prikladna. Leta 1929 so merili olivni gaji 150.740 hektarov. Od tega je odpadlo na Egeicke otoke 29 759 ha, na Kreto 29.146 na Pcloponez 26.299, na srednjo Grčijo m Euboo 17.748 in na Jonske otoke 19.390 ha. Poleg tega jc pa imela Grčija še mnogo posamezno rastočih oliv. in sicer okrog 92 700 ha tako da so po krivale olive 243.500 ha grške zemlje. Olive uporabljajo v Grčiji izključno za :zdelovanje olja in za hrano Proizvodnja olivnega olja od* nosno namiznih oliv (štev;'ke v oklepajih) je znašala v glavnih olivnih centrih v letih 1937/38 v metrskih stotih: Kreta 576 500(48 7^:8) Pelo-ponez 379.139 (28.644). Egejski otoki 343.871 (29.541). srednja Grčija m Eubooia 192.443 r-0.980) in Jonski otoki 191 742 (6256) Večino olivnega olja in namiznih oliv porabi Grčija sama. nekaj se pa tudi izvaža. Leta 1938 je izvozila Grčija 205.257 stotov olivnega olja 56.000 židovskih zvezd v Solunu V Solunu so oblasti odredile, da morajo vsi židje nositi na rokavih znake — rumeno židovsko zvezdo. Solun je središče Židov ob Sredozemskem morju. V srednjem veku je bilo prebivalstvo Soluna izključno židovsko, ker so se morali vsi Grki umakniti iz mesta. Solunsko prebivalstvo je z veseljem pozdravilo ukrep oblasti, da morajo židje odslej stanovati samo v določenih okrajih in nositi vidne znake. Tudi solunski tisk je spontano zavzel stališče do teh ukrepov. List »Neaeuropi« piše: »židje sami so bili potegnili mejo med seboj in Grki, tisto mejo, ki so jo prekoračili samo za izkoriščanje Grkov. Sami s svojim početjem so pokazali v grški zgodovini svojo mržnjo do vsega grškega. Mislili so, da bodo lahko izkoriščali potrpežljivi narod, ki je potrpežljivo prenašal vse njihove grdobije. Ali niso sami hoteli ločitve od nas? Zdai imajo kar so hoteli. List zaključuje svoja razmišljanja z vprašanjem, kdaj bo končno grška zemlja rešena Židov. Ped naslovom »Končno« vzklika »Apojevmatini«: Pri vseh someščanih smo videli samo globoko zadovoljstvo ob tem dogodku v zgodovini Soluna. Končno! Bil je že skrajni čas. Izvoljenci izraelskega plemena bodo končno sami med seboj, da se bodo lahko medsebojno varali. Zdaj že od daleč sveti rumena zvezda vsakega Grka: Pozor! To je Žid! Solunski tisk soglasno zahteva končno ureditev židovskega vprašanja v Solunu. List opozarja na to, da so bili prvi komunistični poslanci v bivšem parlamentu židje, da so bili židje na vodilnih mestih v prostozidarski loži ter da so bili židovski okraji najhujša legla pregreh in nalezljivih bolezni. Obenem pa trdnjava tihotapstva. Najvišje stopnice Najvišje stopnice imajo na Kitajskem. Stopnice vodijo k svetišču Tai-Scian, zgrajenem na 1600 m visoki gori. Stopnišče se začne ob vznožju gore in ima nad 6500 stopnic. Celo najbolj utrjeni planinci rabijo več ur, da pridejo do vrha teh ogromnih stopnic. m sicer v Zedinjene države 63.176. v Italijo 51.061, v Francijo 34 641. v Argentino 17.963, v Anglijo 13.679. v Nemčijo pa 11.2.>4 Največji izvoz je imela Kreta, na katero ga je odpadlo skoraj polovica. Tudi izvoz ol:v je bil precej velik. Leta 1938 je izvoziia Grčija 143 tisoč 470 metrskih stotov oliv, in sicer 55.6S0 v Rumuni jo. 23.350 v Zedinjene države. 15.870 pa v Argentino. V kampanji 1940/41 je pridelala Grčija 77.375 ton oliv. m sicer 23.000 ton v Mitvlcni. 21.200 na Kreti. 15.05C na Pe-loponczu. 4000 v Attiki, 14.125 ton pa v dni* gih pokrajinah. V primeri z olivami imajo druge oljarice v Grčiji no podrejeno vlogo. Omcmbt vredno le samo še bombaževo seme. V Grčiji so delali tudi poskuse s solnčnicami, a niso dosegli nobenega pravega uspeha. Let aW?8 so imeli s sončnicami zasejanega 400 ha polia. leta 193') pa 650 ha. Pridelek na hektar je znašal pri-bl žno 8 stotev. Z bombažem je imela Grčiji 1938 zasejanega 68.575 ha polja, 'eta 1939 pa 76.904, pridelek jc bil obe leti približno enak. in sicer okrog 317.000 stotev. Leta 1940 so se z bombažem zasejana polja še znatno razširilo. Predlanskim in lani je pa pridelala Grčija prr-cej manj oljaric kakor prejšnja leta ker je ir-gubila nekatere pokraj ne. Jela je sicer sejati lan. konopljo in sončnice, toda to naibrže ne bc moglo zapolniti vrzeli v pridelovanju oljaric. Težišče proizvodnje rastlnskega o'ja v Grčiji bodo tudi v bodoče ol've. ki bi j h mogla pridelovati še več kakor doklej Živ kovčeg Tekcči ali živ kovčeg je praktičen izum neke dame in oni dan so ga pokazal: javnosti v pariški podzemni železn:c'i. Tam je stala neka dama in čakala na vlak. Kraj sebe je imela precej velik kovčeg iz temnega tipiziranega blaga. Prvotno se za damo in kovčeg n hče ni zmenil. Ko je pa prišel vlak. je dama prijela za ročaj kovčega, ga nekoliko nategnila in kcvčeg je izginil. Ko je dama sedla na sv:je mesto v vagonu, je pa kovčeg stal zopet pri nji v kotu. Isto se je ponovilo pri izstopu. Radovednežev je bilo čim dalje več in končno jim je morala dama pojasniti kaj je v njenem kovčegu. Na pariški pedzemni železnici je prepovedano prevažati psa. Ker pa dama ni hotela pustiti svojega ljubljenca doma samega je, naročila zanj kovčku j>o-dobno pokrivalo, ki je spodaj odprto. Na prvi pogled bi človek misli, da ima pred seboj velik kovčeg. v resnici je pa to samo pokrov, pod katerim je skrit pes. Brezplačna operacija Neki budjmpeštanski k;rurg bi bil moral nekoč operirati lastno hčerko. S to operacijo je zvezana vesela degod vščina. Dotični kirurg je bil znan med svojimi tovariši kot velik časrihlepnež in skopuh. Ko je srečno operiral £Vojo hčerko so mu prišli stanovski tovariši čestitat. To je bilo že kar preočitno, ker jih je prišla dolga vrsta. Ko se je pojavil za mnogimi drugimi še en gratulant in izrazil iskreno občudovanje kirurgove hladnokrvnosti: Ubogi prijatelj, koliko si meral kot oče pretrpeti! Skoraj nejevoljno je kirurg v znak protesta zamahnil z roko da bi tovariša prekinil. Slednji je pa nadaljeval: Dovoli mi, da povem do konca. Reči sem hotel samo koliko si moral pretrpeti, ko s: moral operirati hčerko tako prema '••« rega očeta brezplačno. Letina oliv v Bolgariji Letošnja letina oliv v Bolgariji je bila po količini in kakovosti zelo dobra. Bolgarija bo lahko v celoti krila domače potrebe in ji olivna olja ne bo treba uvažati. V Traciji je zdaj 1.200.000 oliv. Pridelek r-e ceni na 8.1 milijon kg. Olivnega olja se bo izdelalo približno 1 milijon litrov. Za hrano bo pa ostalo še približno 700.000 kg oliv. Alcune delle psu significative realizzazioni della Nekaj najznačilnejših del nei campo della muslca sinSonica ed operistica :m polju sinSonične in operne glasbe ."FRANCE NOV8AK: 27 s^Cetfflr srca ROMAM -- Tisti večer je bil precej poln vsakovrstnih ljudi. Po mojem so bili večina trgovci in umetniki, ki so iskali razvedrila. Bil sem ravno toliko pijan, da se mi je zdelo prijetno sedeti na tistih stolčkih, prevlečenih z rdečkastim plišem. Kaj smo naročili, ne vem več, bilo je nekaj sladkega, kar se navadno po popivanju še najbolj pri-leže. Takrat človek itak ne pazi, kaj pije, ker mu postane vseeno. Življenje gleda s perspektive Boga in vse se mu zdi silno lepo. Vsakdanjost je pozabljena. Pravijo, da pesniki v takšnih trenutkih najdejo navdihnjenja za svoje pesnitve. Nisem pesnik in ne vem, če bi bilo to mogoče, po moji skromni sodbi pa bi to zanikal, če so tudi umetniki po zaužiti pijači tako trudni, ne verjamem, da bi mogli prijeti sa pero ali čopič ali dleto in ustvarjati. Po mojem mnenju je ravno umetnost tista, ki za svoj nastanek potrebuje čiste glave. Tovariši so bili po sladki pijači, morda so bili likerji, kar je nosil natakar, še bolj zbiti kot jaz. Meni sladka pijača ni dišala, izpil sem kozarec navadne vode in pojedel sok cele limone. Kmalu sem bil manj zaspan/dasi me omotica nikakor ni pustila. In zdaj pridem do tistega važnega, kar je preusmerjalo vse moje življenje. Poseči moram nekoliko nazaj, spet v Dolenjo vas. Tam sem istočasno kot Marto spoznal tudi hčerko tamošnjega učitelja, Kristino. V nasprotju z Marto je bila Kristina živahna, prekipevajoča deklica, ki mi je bila dobra tovarišica, dokler se ni vame zaljubila. Saj veste, mlad sem bil in Kristina je bila šele sedemnajst let stara, torej leto dni celo mlajša od Marte. Stanoval sem tedaj v šoli in dekle je imelo priliko, priti vsak večer k meni. Razume se, da nisem bil do deklet nikdar preveč poln pomislekov, tudi z njo sem preživel nekaj noči. Zgodilo se je pa, da jo je oče poslal v Gradec k nekemu stricu, ki jo je vzdrževal na učiteljišču. Jaz nisem imel z njo nikakih zvez več, kar je odšla iz Dolenje vasi, zato si lahko zamislite moje začudenje, ko je tisto noč stopila v lokal, kjer sem bil jaz s svojimi tovariši. Čim je vstopila, je v meni s silno močjo planilo na dan moje razmerje z njo. V prvem navalu spominov sem bil kar omamljen od sreče, da srečam tu, na Dunaju, tako daleč od doma, osebo, ki mi je bila tovarišica in ljubica. Ni bila sama. Spremljala sta jo dva gospoda, eden je bil mojih let, drugi pa nekoliko starejši. Vstopila je nasmejana in ker sem jo itak poznal samo nasmejano in nikdar drugačno, se mi ni zdelo nič čudno. Tedaj je imela približno dvaindvajset let in moram priznati, da mi je bila mnogo bolj všeč kot prej. V obraz se ni mnogo spremenila, pač pa po vedenju ni nič kazala, da je bila rojena v vasi. Oblečena je bila silno elegantno in videl sem skozi dim, da sta ji gospoda poljubljala roki. Nisem vedel, kaj naj storim, tako sem bil na trnih. Bila je tu, bila je tako blizu mene, pa nisem našel poguma, da bi stopil k njej in jo pozdravil. Obsedel sem na svojem prostoru in pogledal po tovariših. Vsi so dremali, da jih je bilo smešno videti. Plačal sem, kar sem bil dolžan in prosil, naj pokličejo izvoščka, da jih popelje domov. Pri nas bi se ljudje smejali, če bi goste metali natakarji na cesto, v tem lokalu pa ni bilo videti, da je to početje vzbujalo kakršnokoli zanimanje. Ljudje so kar naprej pili, kakor da so šele dobro začeli in ni kazalo, da se misli kdo spraviti domov. Prihajali pa so še vedno novi Ko sem ostal sam pri svoji mizi, sem zahteval plašč in klobuk. Tako sem pripravljen za odhod stopil k mizi, kjer je sedela Kristina. Pozdravil sem jo. Zakričala je, da so vsi ljudje pogledali k njeni mizi. Potem je planila kvišku in me burno pozdravila. Zdelo se je, ko da jo njena družba ne zanima več. Res se je naglo poslovila. Oba sta ji spoštljivo poljubila roko, nato sta se spogledala. Odšel sem s Kristino na ulico. Bil sem že precej trezen. Zdaj sem bruhal vprašanja s tako naglico, da mi je komaj sproti odgovarjala. Izvedel sem več, kot sem si želel. Ko je prišla v Gradec, se je začelo zanjo popolnoma novo življenje. Njen stric je bil bogat, brez otrok in bolehen kot so vsi stari samci. Oklenil se d. kot tiskaroarja: Fran Jeran — Za tnseratni del je je kot zadnjega zatočišča na tem svetu in jo obsipal z nežnostjo, dobrotami in razkošjem. Kmalu je iz podeželskega dekleta napravil damo, za katero je marsikakšen petičen mož obračal oči. Ko je dovršila učiteljišče in je hotela nastopiti službo, pa je stric resno zbolel. Njegova oporoka jo je napravila za dedinjo vseh posestev, ki si jih je stric v teku življenja pridobil. Bilo je nekaj nepremičnin na Dunaju, nekaj lepih hiš in celo malo posestvo na Tirolskem. Stric je umrl in Kristina je bila bogata. Tu se je spet pokazala čudaška stran njenih staršev. Namesto, da bi na njeno povabilo pustili Dolenjo vas in ji pomagali ravnati z zapuščino, so ji odgovorili, da ne marajo ničesar in da so zadovoljni s tem, kar imajo. Minilo je že leto dni od stričeve smrti, ko sem jo jaz spet srečal. Zdaj je bila to druga Kristina in rad priznavam, da mi je bila sedaj kot bogato dekle veliko bolj všeč kot prej. Da, zdaj sem šele začutil strast do nje. Ne vem, kaj me je prevzelo. Gledal sem jo s popolnoma drugačnimi očmi, občudoval sem jo, česar ona ni prezrla. Hkratu pa sem opazil, da sem jaz za njo še vedno stari Rudolf, človek, ki ga je prvega ljubila in kateremu je obljubila, da ga nikdar ne pozabi. Zavrtelo se mi je v glavL Ali ni to kakor nalašč, da dosežem vse, kar sem hotel? V življenju sem bil vedno hladnokrven ra-čunar in nisem storil ničesar, kar bi utegnilo pokvariti moje uspehe. Edina stvar, ki sem jo storil, je bil primer z Marto ... je odgovoren: Ljubomir Volčič — Vsi v Ljubljani Ureiuie: P^vorir Ravlien - Izdaja za konzorcij »Jutra«: Stanko Virant — Za Narodno tiskarno d.