Uredništvo in upravništvo:
Maribor, Koroške ulice 5.
„STRAŽA“
izhaja v pondeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopold.
Telefon št. 113.
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo
Št. 48.	Maribor, dne 23. aprila 1909.
Naročnina listu:
Celo leto ....	. . 12	K
Rol leta . . . r .	. . 6	K
Četrt leta		, . 3	K
Mesečno		. . 1	K
Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
lnserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od 6 redne petitvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust
Letnik I.
Naši kandidati.
Na programu Slovenske kmečke zveze kandidirajo :
Splošna skupina, ki voli dne 7. maja, sodni okraji Maribor, Sv. Lenart, Gornja Radgona, Ljutomer, Ptuj, Ormož, Rogatec, Konjice, Slov. Bistrica:
dr. Anton Korošec,
državni poslanec, Maribor.
Splošna skupina Celje, Laško, Sevnica, Kozje, Brežice, Šmarje, \Vransko, Gornjigrad, Šoštanj, Sloven jgradec, Marenberg:
Franc Pišek,
državni poslanec, Orehov&vas,
V skupinah za kmečke občine kandidirajo:
Za sodni okraj Maribor, St. Lenart, Gornja Radgona, Ljutomer:
Franc Robič,
deželni odbornik, Gradec«
Ivan Roškar,
državni poslanec, Maina.
Za sodni okraj Ptuj, Ormož:,
;	Anton Meško»
župan, Laihonci.
L	Josip Ozmec»
župnik, Sv, Lovreno na DravjsEem polju.
Za sodni okraj Rogatec, Šmarje:
Jakob Vrečko,
kmet, Ponikva,
Za sodni okraj Celje, Vransko, Gornjigrad,
Laško:
dr. Ivan Benkovič» državni poslanec, Brežice«
Alojzij Terglav» kmet, St. Peter v Sav, dolini.
Za sodni okraj Brežice, Sevnica, Kozje:
dr. Franc Jankovič,
zdravnik, Kozje«
Za sodni okraj Šoštanj, Slov« Gradec, Maren-
berg:.
dr. Karl Verstovšek»
profesor, Maribor,
PODLISTEK.
Albert.
(Dalje.)
„Vsi so že notri“, .šepetala je gospa. „Sami naši prijatelji! 'Stari gospod Brajdič —: (saj vidite njegovo plešo; ravno pri oknu sedi, zato se mu tako sveti !|
In njegova hčerka! Moj Bog, kako je ta še otročja; le poglejto jo, kako se drži: popolnoma v. dve gubi, čisto na konci stola, in nikamor se ne upa ozreti. Lahko jih opazujete: tu je temno, fcato se iz sobe ne more dobro videti sem. Da, Brajdičeva; pomislite, kakšne obrvi ima: tako črne in visoko, (privzdignjene, kakor bi si jih barvala; in zdi se mi, da si jih sres barva.
In tam, poleg Stanke, pri klavirju! To je gospodična Butnikova: stvar, afektirana, zoprna.) Mi dve sva dobri prijateljici, Tam, nasproti v inštitutu je učiteljica. Kako naguban, starikav obraz ima! in ludi čisto bete kakor bi ga bil kakšen polž oslinil. — Pa-kako govori! — |Ona je ponosna na svojo čisto telovenščino, zato izgovori vsako končnico tako natanko.
A tam poleg Brajdiča stoji pri Dknit gospod Muren, poštni uradnik. Ravno sedaj se je, sem ozrl, poglejte v stran, gospod Šlibar, sicer bo mislil, da njega opazujemo. Kako zlobne, trudeče oči ima, zmirom solzne, kakor kakšen pijanec, in pije ga res veliko, kakor pravijo. Oh, kako je /bil ta svoje dni bogat! Pa je vse zapravil, vse zapil in zaigral! Poročil se je v, (Italiji.
Tam na divanu sedi njegova! žena; sama, ka-
V sodnih okrajih Slov. Bistrica—Konjice:
Peter Novak, posestnik, Slov. Bistrica,
Somišljeniki! Splošna skupina voli že dne 7* maja, skupina kmečkih občin dne 17, maja. Razmere stoje za našo stranko tako izborno, da zmagamo na celi črti, Če le naši pristaši vsi store svojo dolžnost! Na delo torej» na delo za zmago!
Liberalna sredstva.
Dejstvo je, da se bori Narodna stranka v sedanjem volilnem boju za svoj obstanek. Zato se tudi poslužuje vseh mogočih, seveda jtudi nedovoljenih sredstev, . da bi spravila enega ali (drugega izmed svojih kandidatov v deželni zbor.
Dr. Božič kaže po shodih svojega sivolasega očeta v dokaz, da je on '{dr. Božic) izvežban kmet. Ker še Ho ne zadostuje, hodijo njegovi adjutanti razgrajat po shodih Slovenske kmečke zveze, hoteč s tem preprečiti, da ne bi slovensko ljudstvo zvedelo, kaki so Narodni strankarji. Seveda dosegajo s tem uprav nasprotno, kar nameravajo. Slovensko kmečko ljudstvo ravno <na takih shodih spoznava, ,da celjska liberalna klika ne zna drugega kot kričati in zgago delati.
Tudi narodnost ni sveta celjskim liberalnim doktorjem v volilnem boju. iZa svoje kandidate so po nekod postavili take može, o katerih je znano,, fla so bili do (zadnjega časa posilinemci ali pa vsaj v najintimnejših zvezah z narodnimi nasprotniki. Sovražnike slovenskega naroda skušajo zase pridobiti s tem, da jih na shodih volijo za predsednike, kakor je to pokazal slučaj v Dobovi. In tako laži-Narodno stranko naj bi slovensko ljudstvo podpiralo s tem, da bi volilo njene kandidate? Nikdar!
Najbolj se pa poslužujejo v .dosego, svojih ciljev svojega liberalnega časopisja. Treba je iskati po širnem svetu listov, ki bi na tako podel način obrekovali, kot to delata „Narodni Dnevnik“ in „Narodni List.“ Dan, za (dnem in teden za tednom nesramno napadata naše pristaše, zavijata resnico in si izmišljujeta najgorostasneje laži o Slovenski kmečki zvezi, da bi' <ji odvzela ugled, pri slovenskem ljudstvu Spodnjem Štajerskem. Vendar, hvala Bogu, slovensko ljudstvo že prav dobro pozna; (celjske liberalce in „resnicoljubnost“ njihovih glasil. Saj /iže samim pristašem Narodne stranke' preseda nesramna pisava celjskih listov.
kor zmirom. Se zdaj ne govori prav dobro slovensko; tako čuden naglas ima, kakor Tržačanke. Ali se vam zdi te lepo! Meni ne! In Elvira ji (je lirne; tako afektirano ime! Ona pa je gotovo ponosna; nanj, kakor je sploh silno ponosna nase in tea svojo lepoto. Tako (visoko se dela,, kakor bi se {ji ne ljubilo govoriti; zmirom molči in gleda pred-se. In nazadnje, kaj se vam res zdi tako lepa? Ta dolgi obraz; čisto nič mehkega, okroglega; vse je tako strogo, zategnjeno, Oči, no, da, oči bi bile lepe, ko bi ne bile tako mrtve. Ali to ni nič posebnega; jaz sem slišala, da imajo vse, (Italijanke tako velike, temne oči.
Toda z možem ne živita kdo ve kako srečno; Po vsem mestu govore, kako jo prezira in zanemarja. Kar dobi denarja, večinoma vse sam zapravi; ona pa živi malone od zraka, dasi se nosi elegantno;- rada, (bi vedela, odkod jemlje za obleko. — In toži se ji po Italiji; kadar govori, tedaj samo: Italija, Italija!“
In tako je šlo naprej, od osebe do osebe. Vr-tila se je okrog ognjišča, kjer se je (cvrlo in peklo, časih je nekoliko postala, da je. pogledala v sobo, a govorila je brez prestanka.
„A vi, gospod Šlibar, zdite se mi’ Idanes tako prepadeni; da, naravnost bledi ste. Kaj se vam je zgodilo posebnega? Ali ste morda bolni?“
„Ne“, jecljal je Peter. »,Bolan ravno nisem — tako — razmere “
Gospa je obstala in ,ga pazno pogledala.
„Morda ste zvedeli od doma kaj novega?“
„Da, gospa, (Tarmanova. Ali namenil sem se, da vam povem še le jutri, ker bi danes morda s tem samo kazil veselje. (Toda ker ste Se sedaj sami toliko uganili, zato bi bilo nepotrebno, da bi vam zakrival. Danes dopoldne (so mi pisali, da mi je brat umrl.“
7.	maja bomo stopili prvič na bojišče. Iz zgoraj navedenega lahko vsakdo spozna, da bo hud boj, vendar naj ta ne vstraši nikogar. 7. maja moramo zadati Narodni (stranki prvi udarec in ta udarec mora biti tako hud, da bo 17. maja treba de fee nekoliko podregati in Narodna stranka bo ležala na tleh popolnoma poražena.
Zato pa na delo! ‘StariŠi, ki imate sinove stare 24 let in ki volijo v, (splošni kuriji, gospodarji, ki imate hlapce volilce, ne delajte jim ovir, pač pa jih vspodbujajte, da -bodo vsi šli 7. maja na volišče in oddali tam glasove kandidatom Slovenske kmečke zveze. Nihče ne sme manjkati. Prepričani smo, da bo zmaga naša, a ta zmaga mora biti tudi častna.
Somišljeniki! Na vas je, da bodeta 7. in 17. maj zgodovinska dneva Slovenske kmečke (zveze. Ta dva dneva moramo na celi črti vreči celjsko liberalno kliko, da ne bo nikdar iveč mogla na noge. 7. in
17.	maja moramo popolnoma poraziti Narodno stranko, ki je ustvarila needinost med štajerskimi Slovenci, lin zopet se bo naselil ljubi mir po zelenem Spodnjem Stajerju.
Volitve v ptujski okrajni zastop.
Prihodnji teden se bodo vršile volitve v ptujski okrajni zastop. Te volitve so za vse slovenske občine ptujskega okraja silno važne» zato pa tudi upamo, da se bo vsak volilec v polni meri zavedal svoje narodne in gospodarske dolžnosti in skrbel po svoji možnosti za to, da pride ta okraj v slovenske ro-kfe» Nemški gospodi, ki je dosedaj kraljevala v tem zastopu, mora enkrat za viselej odklenkati,. Ptujski okraj je slovenski, za okrajne potrebe mora plačevati slovenski kmet. Z denarjem pa, ki ga mtora slovenski kmet plaičevati za okrajne potrebe, bo 'gotovo tudi znal sam gospodariti in ne potrebuje vsiljivih oskrbnikov, Slovenci, spomnite se dogodkov dne 12, in 13. septembra Janškega leta v Ptuju, Takrat so vas iz golega sovraštva napadali, pobijali in s tinto polivali tisti, ki se vam sedaj vsiljujejo za kandidate za okrajni zastop, Takih ljudi vendar ne bodete volili.
Volitve se bodo vršile:
1.	v skupini veleposestva dne 27, aprila 1909;
2.	v skupini najvišje obdačenih industrije in trgovine dne 28, aprila;
„Umrl? O-o!“
Ali je bil ta vzklik žalosten, presenečen,) {zadovoljen, vesel, to se ni moglo natanko vedeti. Gospa je odprla vrata v, sobo !in zaklicala:
„Prosim, gospoda, oprostite za trenotek! Stanka, pojdi malo sem!“
Stanka je prihitela v, (kuhinjo.
„Gospodu Šlibarju so pisali od doma. Pomisli to žalost. Brat mu je umrl.“
„Atej ito si pa gotovo sedaj ves poparjen, Albert. — Moje (sožalje! — In zdaj gotovo odideš v Drinje?“
„Jaz sam ne vem, kaj bi storil.“
„Za božjo voljo, gospod Šlibar!“ oglasi se gospa. „To se vendar samo ob sebi, (razume, da zdaj pustite službo v miru. Doma tako gospodarstvo, prodajala, gostilna. — Potrebujejo vas( teeobhodno, jaz sem o tem prepričana. Zmirom vendar ne boste železniški uradnik! Kaj vam od doma glede tega niso ničesar pisali?“ ,
„Vsekakor! Svetujemo mi, da naj pridem —“
„In vi iseveda pridete! — Bog vedi, kaj vas drži tu v mestu in to Še v taki službi. — In vrh tega, —“ gospa se laskavo (nasmehne — „ali mislite, da bi bila vaša izvoljenka (rajši žena malega mesb nega uradnika, kakor prva dama v, trgu? Zdi šemi, da ne!“
Mati je govorila tako jasno, da jo je moral celo Peter razumeti. Na obrazu se mu je prikazalo nekaj, kakor razočaranje, užaljenje; odgovoril je z negotovim glasom:
„Torej — drugi teden odidem v Drinje, dasi me tako gospodarstvo ne veseli posebno. Jaz sem najrajši v miru, brez posebnih skrbi.“
3.	v skupini mest in trgov (Ptuj in Ptujska gora) dne 29. aprila;
4.	v skupini kmečkih občin dne 30. aprila.
Na dan volitve mora vzeti vsak volilec izkaznico seboj. Odriniti mora tako rano od' doma, da bodo vsi volilci vsaj eno uro, predrto se začne volitev zbrani,
Volilci iz Slov. goric in spodnjega Drav. polja se zbirajo v gostilni g. Brenčiča, oni iz Haloz in zg. Drav. polja pa v Narodnem domu.
Vsakokrat se voli najprvo volilna komisija.
Vsak volilec mora paziti, da odda pravi volilni listek, manjši za volilno komisijo, večji za volitev odbornikov. Ako se zmoti, je glas izgubljen.
Nadalje mora vsak volilec paziti na izkaznico in obe glasovnici, da mu je nobeden ne more izmakniti ali zamenjati. To so glavne stvari, na katere morajo volilci paziti.
Na dan volitve pa le vsi na noge! Doma ne sme ostati nihče, kdor je volileq.
Le na ta način se bo mogoče rešiti iz krempljev nenasitne in ohole nemške gospode in pridobiti okrajni zastop Slovencem.
Revolucija na Turškem.
Proti Carigradu.
Carigrad, 22. aprila. Carigrad je tik pred pohodom mladoturških čet v mesto. ‘Na carigrajskih cestah je videti malo vojakov, pač pa mnogo Častnikov. Carigrad staroturški vojaki ne bodo (branili, k večjemu se morda spoprimejo mlado- in staroturške Čete pred sultanovo palačo. Kako se bodo obnašale bojne ladije pred Carigradom, je |še negotovo, čuje se pa, da so nekaj bojnih ladij mladoturški voditelji že pridobili. Ministrski svet je brzojavno ,občeval z mladoturki. Ministri sodijo, da mladoturški odbor v svojih zadevah se doslej ni osebe sultanove niti dotaknil in da zahteva le, da se napravi zopet disciplina med carigrajskim vojaštvom. Vlada bo tej zahtevi ugodila, 'zato so ministri jako optimistični. — Štirje ministri so izjavili, da so vse vesti, da se je sultan odpovedal ali da bo odstavljen, neresnične fin da o tem niti govora ne more biti. Vojni minister, korni poveljnik in veliki vezir, ki so demisionirali, so na sultanovo zahtevo preklicali svoje demisije. — Dognalo se je, da so uporni staroturški vojaki pri zadnjem «uporu umorili 262 častnikov, 8 častnikov so umorili pred sultanovo palačo.
Carigrad, 22. aprila. (Mesto: je mirno. Ljudje nakupujejo živila za bližajoče Se mladoturške čete. Razpoloženje med občinstvom v Carigradu je za mladoturke. Več vlakov je na železnici pripravljenih, da prepeljejo uporne staroturške čete v Malo [Azijo. Predstraže mladoturške {armade so že pri Črnem morju. Mladoturki nameravajo zasesti v Carigradu vsa javna poslopja, potem pa takoj vse osebe, ki so zakrivile zadnja klanja, brez razlike stanu postaviti pred vojno sodišče.
Carigrad, 22. aprila. Staroturki so pridobili zase Albance. Staroturško gibanje se Iz Valone med Albanci jako hitro širi. Albanci v Kosovem in Skoplju so se pridružili staroturkom in groze mlado-turkom v Solunu. — Ko so sultanu pojasnili pravi položaj, ga je naenkrat napadla besnost. (Dolgo časa ni smel nihče k njemu, zato se je v sultanovi palači razširila vest, da je sultan pobegnil.
Sultan.
Carigrad, 22. aprila. Sultan še vedno le upa, da ne bo izgubil svoje 4gre. Mornarica se je
baje zopet postavila na sultanovo stran. Vlada se pogaja z macedonsko armado, da bi se podala v Carigrad in skuša (to na ta način doseči, da ne bi nasprotne si (Čete zadele skupaj. 'Maršal Mahmud Sefket paša je izjavil, da so vesti D odstopu sultana najbrže neresnične. Vsaka taka odpoved bi bila nespametna, ker je sultan tudi kalil in, (bi bila potem dva kalila, kar bi bilo povod največjim zmešnjavam in nemirom po deželi, v (inozemstvu bi pa povzročilo nezaupanje do Turčije. Vest, da je sultan iskal pomoči pri nemškem poslaniku, je popolnoma izmišljena. Pohod mladoturških čet v Carigrad se vrši počasi, a tembolj gotovo.
Sporazum.
Carigrad, 22. aprila. Sporazum med vlado in solunsko mladoturško armado baje, obsega sledeče točke:
L Od prve zahteve, da se mora sultan odpovedati, so mladoturki odstopili.
2.	Večji del carigrajske garnizije bo odpuščen in nadomeščen s solunskimi četami.
3.	600 macedonskih orožnikov bo, 'skrbelo za red in varnost v Carigradu.
4.	Solunske čete za sedaj ne bodo (vdrle v Carigrad.
5.	Vlada bo izdala na ljudstvo primerno, pro klamacijo.
6.	Vse Čete bodo vnovič prisegle.
7.	Vlada <ie prepričana, da se bo carigrajska garnizija podvrgla, dvomljivo je le še, kako se bo zadržalo 500 Vojakov v vojašnici Taškišla. Proti tem vojakom se bo najstrožje postopalo.
8.	Mornarica bo pod pretvezo, da gre na vajek pod poveljstvom »angleškega admirala Cample zapustila Carigrad.
Carigrad, 22. aprila. Cuje se, da se je do« seglo sporazumljenje z mladoturškimi četami. Po drugem viru se bo, (treba Še o nekaterih točkah pogajati, vendar, kakor vse kaže, • se bo sporazumljenje doseglo.
Klanje v Mali Aziji.
V Aleppo vlada vsled pomanjkanja čet velik strah. V sosednih vaseh se klanje nadaljuje. iTudi v Damasku je položaj zelo resen. Štiri sto kaznjencev je ušlo liz -zaporov. Napadli so Kirchan, kjer so morili in ropali. Nato so se podali v Antiohijo, kjer so vprizorili grozno klanje. Že par dni traja nepretrgoma klanje Armencev. V Aleksandretto je dospela angleška križarka „Diana.“
Ali ste že naročeni na „Stražo“? Ako še ne, storite to takoj! Dolžnost vsakega somišljenika je, da je naročen na „Stražo“ in agitira za njo. Kjer eden ne zmore naročnine, naj jih stopi več skupaj!
Veleizdaj niški proces.
Obtoženi {poljedelec Mile Mitrič iz Davora je izjavil, da je prečital obtožnico, pa je ni razumel. Ne čuti se krivim in ne pripada pikaki stranki. Oporeka, da bi bil Davor in okolica prepojena z srbskim duhom, a najmanje pa, da ‘bi tamkajšnje ljudstvo težilo na Srbsko. Oporeka dalje tudi, da bi on kateri-krat govoril, da mora Bosna pasti pod Srbijo. Za hrvatsko-srbsko koalicijo je agitiral pri \olitvah, ali o je pravica vsakega svobodnega državljana - Na
vprašanja državnega pravd'nika obtoženec ni ;odgo-> varjal, izjavivši r
„Državni pravdnik je dr. Gjuriča razžalil in nočem mu dajati 'nobenega odgovora, da se ne izpostavim takemu žaljenju.“
Predsednik (razdraženo): „Ali razžaljenja, ki je po vašem mnenju dr. Gjuriča razžalilo,! Ivi niste slišali sami. To vam je torej kdo povedal. Kdo vam je to rekel?“1
.Obtoženec: „Sem pač slišal, ker se je pripovedovalo.“
Predsednik (nestrpno): a, Ali kdo vam (je to povedal ?“
Obtoženec:	„Cul sem, pripovedovalo se mi je
ravno tako, kakor sej je našim obteževalnim pričam pripovedovalo vse mogoče od nas.“ (Hrupna veselost.)
Predsednik je zvonil jezno» In je svaril občinstvo, ki se dolgo ni moglo pomiriti.
Po nekaterih vprašanjih braniteljev je predsednik pustilr poklicati {Danila Podunavca, pravoslavnega kaplana v Pakracu.
Na vprašanje predsednika, ako je razumel obtožnico, odgovarja obtoženec, da ne.,1 iker ni našel v, njej nikakega kriminalnega slučaja, kateri bi ga ob-teževal. Organizacija srbske samostalne stranke za Pakrac je (bila izvedena že leta 1903. On je Član te stranke od leta 1902. Leta 1906 je bilo v Pakracu zborovanje in tedaj se je izbral izvrševalni odbor. Qporeka/ (da bi se srbstvo Širilo šele od leta 1906, ker je zavest srbska že davno prej bila razvita v. Pakracu, ter je bila srbska šola tam ustanovljena že leta 1751. Nadalje pa obtožnica sama priznava, da je srbstvo že staro, ker so še Turki naselili srbsko rajo okoli Pakraca.
Predsednik: „Vas so nazivali „srbski Gapon‘% a mi vemo, kaj je Gapon na Ruskem.“
Obtoženec:	„Na to vprašanje bom šele takrat
odgovoril, kadar pride ona (priča, ki je to izrekla.“ O vprašanjih tičočih se slik kralja Petra in srbskih grbov je izjavil Podunavac, da je srbski grb grb pravoslavnega patriarhata ,v Karlovcih, glede slik je pa rekel, da se ni pri hišnih preiskavah v, Pakracu našla nikjer kaka slika kralja Petra.
Državni pravdnik: „Ker ste slike prej Odstranili, precfno je prišel preiskovalni sodnik.“
Obtoženec: i„Tako lahko sumničite vsakogar, ako nimate dokazov v rokah.“
Nato je obtoženec pripovedoval, da je preiskovalni sodnik dr. Košutič imenoval pričo ‘dr. Matijeviča „fakina.“
Predsednik:	„Povejte kedaj, drugače se vas
disciplinarno kaznuje! “
Obtoženec: „,To bom povedal* 'ko bo zaslišana dotična priča.“1
Senat je nato obsodil Podunavca na 24urno temnico s postom, radi žaljenja preiskovalnega sodnika.
Zagovornik dr. Medakovič: {„Vlagam ničnostno pritožbo, ker je predsednik silil obtoženca, da izpove, pred katero osebo je izrekel dr. Košutič ono besedo, preteč mu z disciplinarno kaznijo.“
Predsednik: („Jaz nisem nikogar silil, -sicer bom pa (izposloval sklep sodišča.“
(Med obtoženci silno razburjenje. Branitelji in obtoženci se dvignejo z sedežev in kličejo razburjeno: „Vsi gremo!)
Sodišče je sklenilo kaznovati dr. Medakovfiča zaradi obrekovanja proti preiskovalnemu sodniku dr. Košutiču na 200 K globe. *Ta disciplinarna kazen je
„Vprašam vas, gospod Šlibar“!, hitela je gospa* ;„čemu pa se potem menite z ženskami, če tako malo skrbite za svojo prihodnjost?“
Peter se je pohlevno udal, ko je videl hladni pogled in razžaljen obraz Stankin.
„Milostiva, jaz sem vendar dejal, da prevzamem dom, da odidem. — In 'kar rečem — to gotovo storim.“
„Pusti ,ga, mati, Čemu ga mučiš po nepotrebnem?“ { (nosljala je Stanka z mirnim, brezbrižnim glasom. „Na vse zadnje bo morda celo mislil, da ga k čemu silimo. Ali, briga me kaj takega Toda oprostite,. gospodična Butnikova mi je pripovedovala ravno nekaj zanimivega, ko si me poklicala, mati, sploh pa, čemu si me zvala? Saj veš, da ne «arjm teko dolgočasni!: razgovorov ‘
Peter se je hotel s preplašenim obrazom nekaj opravičevati, ali Stanka mu je pokazala hrbet in se vrnila v sobo, kamor sva prišla, (tudi midva par tre-notkov pozneje.
Razven gospodični Butnikovi poznalo se je vsem na obrazih* da se neizmerno dolgočasijo.
Stari Brajdič je pravil Murnu o nekih najno-vejših angleških iznajdbah. Oba sta se s komolci naslanjala na (okno.
Murnu se je videlo, da ni poslušal svojega soseda Bog ve kako pazno; igral se je z kerižico svoje ure in pogledal zdaj pa zdaj s svojimi krmežljavimi* (zlobnimi očmi na cesto.
Brajdič pa se je popolnoma uglobil v svoje iznajdbe in govoril navdušeno, ne mene se za to, če se kdo briga zanj ali ne.
Njegova hči, gospodična Brajdičeva, sedela je nepremično, v vedni zadregi, na malem stolu poleg divana. Le časih je privzdignila svoje, (velike, vodene oči in kakor začudeno pogledala po celi družbi. In
njen obraz je bil, okrogel, radeč, silno otročji in nedolžen.
Na (divanu poleg nje je pol sedela, pol ležala gospa Murnova in z apatičnim izrazom^ na lepem, bledem obrazu gledala v strop. Kar se hipoma obrne k svoji boječi sosedi:
„Ali se (dolgočasite, gospodična?“
Brajdičeva Julika se zgane, zaradi do ušes in zajeclja:
„Jaz? O, nikakor ne!“
„Cernu, (tajite? Saj se vam vidi. Jaz se dolgočasim, da umiram.“
To je spravilo gospodično Brajdičevo še bolj v zadrego. Pomaknila se je na skrajni konec svojega stola, popravila si dva krasna kodra, ki sta se splazila (izza malih ušes, odprla dvakrat, trikrat svoja polna, rudeča ustna in odgovorila naposled kar vsa zmedena:
„Res je, milostiva, prav imate.“
Na to je zarudela še hujše; /gospa Murnova pa se je obrnila v stran in, hiolčala.
Mati je poklicala Stanko v kuhinjo in začeli sta nositi večerjo na mizo. (Te^aj je postal tudi razgovor bolj živahen. Gospa Tarmanova je znala zabavati svojo dražbo.
Pripovedovala je (nepretrgoma, zgodbe iz svojega prejšnjega življenja.
Gospodična Butnikova je skrbno pazila, kedaj bi se ji beseda ustavila, da bi (mogla ona sama vplesti kakšno zanimivo anekdoto, f— a naposled je kar obupala in obraz se ji je vsled tega znatno podaljšal in užalil.
Po večerji smo pili čaj, v veliko veselje (Petrovo. ki je ljubil čaj nad vse pijače na svetu* posebno kadar ga je napravila gospa Tarmanova.
Na tq ije sedla Stanka h klavirju, krog nje pa
se je zbrala v kratkem vsa družba, le gospa' Murnova je obsedela na divanu, s katerega \se ni ganila ves dolgi večer, — in ,pa naš Peter je ostaj v svojem kotu.
Zdelo še je, kakor da so vsi pozabili nanj. C» se ne motim, ni zinil v sobi ves čas,i hiti besedice. Tudi izraz njegovega obraza je bil precej drugačen, kakor navadno: temen, slabovoljen.
Stal sem blizu njega pri oknu. Zal hip sem vzdignil zagrinjalo:	krasna avgustova noč je bila
zunaj: jasno* itemnomodro, poletno nebo, zdelo seje, da se vzdiga vedno višje in višje, in tako gosto je posejano z bleščečimi zlatimi zvezdami, kakor še nisem (videl nikdar, razven na modrem plašču Madone v cerkvi sv. Lenarta. Zdaj pa zdaj je zapihal hladen veter ter otresel uvel list z razcvelih rožj lki so stale na bknu. Spustil sem zastor in se ozrl v{ (sobo nazaj.
Gospodična Stanka je ii (vsem navdušenjem igralai na klavirju, drugi pa so zamaknjeni poslušali.
Gospod Brajdič( si je gladil Ščetinasto, sivo brado in na vso moč pazno sledil odskakujočim in po tipkah plešočim prstom.
Gospodična Butnikova je držala glavo na desno stran ter črhnila časih s solznimi očmi o „poeziji ln življenju v tonih.“
Gospa mama je zadovoljno, 'kimala in s ponosnim nasmehom krog usten šepetala na uho gospodu Murnu, ki pa jo je poslušal š kislim, razdraženim obrazom.
„In vse t,o se je takorekoč sama naučila? Koliko časa je hodila k učiteljici? K večjemu dva meseca. Jaz šieer ne rečem, da bi bila kdo ve kakšna virtuoznija, ali, saj slišite sami! Toliko zna, da se ji ni treba nikogar- sramovati."	(Dalje prih.)
vzbudila v pravniških krogih radi svoje kurioznosti .veliko senzacijo.
Nato je rekel obtoženi Podunavac, da mu je jako žal, ker je bil njegov zagovornik radi njega kaznovan. Sedaj lahko pove, da je 'dr. Košutič izrekel omenjeno psovko pred sodnikom dr. Pajičem. (Klici med "branitelji, naj se mu sedaj izbriše kazen.)
Na vrsto pride trgovec Gjorgja Jagnjič iz Pakraca, kateri je prečita! obtožnico, a, je ni razumel. Ne čuti se krivega, ker ako bi bil kriv, bi bil že zdavnaj preko meje. Oporeka, da bi bili kaki tajni sestanki. Pač pa so bili sestanki izvrševalnega odbora, pri katerih se je posvetovalo o volitvah. Slik kralja Petra, ni videl nikjer, še manj pa, da bi se pevalo in nazdravljalo kralju Petru:
Predsednik:, „Vi ste prodajali cigaretni papir z sliko kralja Petra.“
Obtoženec:, „Tudi drugi so ga prodajali.“
Na različna vprašanja predsednika in zagovor, nika so pripeljali gostilničarja Stevo 'Jukanoviča iz Pakraca. Ne čuti •se krivim. V njegovi gostilni <se ni nikdar klicalo ali slavilo kralja Petra/ in Srbijo., Svetozar Pribičevič je bil pri njem, dokler je bil profesor na pakraškem učiteljišču. V Belgradu ni bil nikdar.
Predsednik: „Ali vam ije znano slavljenje kr» lja Petra?“
Obtoženec: „Bolje da se ga slavi, kot pa grdi. Preiskovalni sodnik dr. iKošutič je rekel, da je razbojnik.“
Predsednik: „Ne pustim o fern govoriti. Pazit6 kaj govorite. 'Ali je resnica,, Ida so se sestanki vršili v posebni sobi?“
Obtoženec:^ „Pardon, ne odgovarjam več.“
Kmetje! Pošljite dne 7. maja svoje sinove, hlapce in delavce na volišče!
Politični pregled.
Državni zbor.
Nemškonarodna zveza ima 27. aprila sejo, kjer sklepaj -o državnozborskem programu. Načelniki klubov bodo 28. ali 29. t. m. sklepali q sporedu državnozborskega zasedanja.
'Jezikovno vprašanje v Dalmaeiji.
Na Dunaju so se pod predsedstvom ministrskega predsednika barona Bienertha pričela te dni pogajanj» izaradi ureditve jezikovnega vprašanja pri državnih oblastnijah v Dalmaciji. Od strani vlade so navzoči minister za notranje stvari in naučni minister, namestnik} Nardeli in sekoijski .načelnik Sieghart, nadalje poslanci hrvatske stranke, stranke prava, srbske stranke in italijanske avtonomne stranke. Med Hrvati in Italijani se je doseglo! sporazumlje-Jaje. Italijanske vloge se bodo razpravljale in reševale Italijanski^, ^dvojezičnost pri uradih bo y veljavi samo v petih mestih, ki imajo več kot 50% italijanskega ' prebivalstva. Na ta način se je doseglq soglasje V jezikovnem vprašanju.
Češki deželni zbor/
Češki deželni maršal princ Lobkovic, ki se je mudil na Dunaju, da je sporočil vladi željo češkega deželnega odbora, da bi se (sklical deželni zbor, je v seji deželnega odbora (izjavil, da vlada za sedaj še ne namerava sklicati češkega deželnega zbora.
Vesti 5z Češkega,
Državna policija! je (razpustila češki narodni odbor v Žižkovu. — Vlada namerava odvzeti praški občini referat © vojaških zadevah, ki se izroči praškemu namestniku. — Dr. Fort je izjavil nai nekem volilnem shodu, da morajo Cehi! nastopiti radikalno in odstraniti sedanjo, vlado. — Cehi zahtevajo, naj zavzame mesto sekcijskega načelnika barona Heina češki dvorni svetnik Parubek.
Kriza na Ogrskem.
Te dni so se vršila na Dunaju med avstrijskimi in ogrskimi ministri pogajanja, r.adi bančnega vprašanja. Avstrijska vlada se je izjavila za bančno skupnost ter je tako zavrnila zahteve ogrske vlade. To pomenja poraz ogrskega koalicijskega ministrstva. Ker je tudi grof Andrassy zavzel stališče proti samostojni banki, mora kabinet podati ostavko. Delovanje koalicije smatrajo v vladnih krogih za končano. Košut in grof Appony bosta v sobioto kot voditelja parlamentarne večine cesarju predlagala samostojno ba'nko, kar bo p.a cesar seveda odklonil. Novo ogrsko ministrstvo b|o sestavil grof Julij Andrassy, ki se je Že pripeljjal na Dunaj in je konferi-ral z zunanjim ministrom Aehrenthalom. Grof Andrassy sestavi nov kabinet na podlagi novega pakta z vladarjem na podlagi politike z 1. 1867., ki je za bančno skupnost in ima tudi vojaški kompromis. Pristaši politike z 1. 1848 bodo vztrajali na bančni ločitvi.
Srbija.
Kralj Peter jo sklenil, d|a Uq prostovoljcem, ki so se oglasili za slučaj vojske, podelil svetinje, častnikom pa redove. Med zadnjimi so trije ruski knezi, 20 ruskih častnikov in mnogo ruskih' dijakov, ki so vstopili med prostovoljce. Poleg tega bodo odlikovani tudi Štirje italijanski častniki in več vodij bosanske .organizacije čet.
Perzija.
Med nacionalci in med šahovimi Četami se je bil v predmestju Teb risa, Sangaranu ljut boj, pri katerem so imeli nacionalisti okoli 60 mrtvih in 100 ranjenih. Izgube na strani šahovih čet so neznane. Rusi so iz strahu pred nemiri pribežali na ruski konzulat. Angleški in ruski poslanik sta Endžumom osebno poročala, da je Šah dovolil šestdnevno premirje. Premirje, katero bo poteklo v, pondeljek, ne vzbuj» nikakega upanja, ker vsled pomanjkanja transportnih sredstev in vsled slabih potov ne morejo pravočasno dobiti provijanta. )V Londonu je položaj v Perziji povzročil veliko vznemirjenje. Splošno sodijo, da je prišel čas, da nastopita Rusija in Angleška z oboroženo silo v Perziji. Ruske Čete so že na potu proti Tebrisu, angleški mornarji se bodo pa izkrcali v kakem pristanišču perzijskega zaliva. V! Tebrisu bivajoči Angleži so se brzojavno obrnili na sir Grey-a s prošnjo za pomoč, ker je sicer klanje inozemcev neizogibljivo.
Rodoljubi!
Darujte za volilni sklad Slov. kmečke zveze. Vsak dar se bo objavil v „Slov. Gospodarju“ in „Straži“.
Raznoterosti.
Volilno gibanje in Narodna stranka. Poročila, ki prihajajo iz volilnih shodov Kmečke zveze, posebno iz slovenjgraškega okraja, morajo navdati vsakega rodoljuba z žalostjo, Neoporekano se trdi, da se obnašajo ajkademično graduirani gospodje (?) učitelji,, uradniki pri teh shodih impertinentno, Ce je stvar enkrat že tako d.aleč, naj so postavijo pristaši K. Z. na edino pravo stališče, namreč klin s klinom, sila s silo! Ce se akademično graduiran mladenič obnaša pobalinsko, ali če se tako vede učitelj, ali urednik, ali kdorkoli, naj se ž njim tudi tako ravna. Popolnoma napačno pa je, umakniti se takim razgrajačem. Kajti pqvsod se gleda le na vspeh. Veliko ulo-go pri vseh teh kravalih igra nek učitelj slovenjegraške okoliške šole, Imen» njegovega nočemo imenovati, ker nočemo, da bi se to ime bralo v slovenskem listu, iOmenimo le, da je bil njegov sin na celjski gimnaziji za Nemca vpisan, da se je nemško vzgojil ter da je Slovenjegradjeane nadlegoval s svojim hajlanjem. In ta učitelj je zastopnik Narodne stranke pri teh zborovanjih, Ali ni to značilno? Tudi različni drugi mladi gospodje bodo precej uvideli, da ne bodo vse opravili z „goflo“. Nasilstvo vede sicer včasih do vspehov, a trajni ti vspehi niso.
Dr. Božič in njegov oče in tast. Z veliko veselostjo je navdala vse poznavatelje razmer novica, da vlači kandidat dr. Božič svojega očeta po volilnih shodih. Dosedaj je bil ta častitljiv starček vedno lepo skrit, nobeden ni vedel, da še živi. Ali glej spaka! Bližajo se volitve in Božičev oče pride na dan in sicer naj bi pričal, da je dr. Božič; kmjetski sin. Dr, Božiču lahko povemsq, da je to popolnoma odveč, kajti kakor vsakemu, tajko se tudi njemu pozna, da je kmetski sin. Dr. Božič bi bil tedaj lahko svojega očeta tam počivati pustil, kjer je bil dosedaj. Dvomimo nadalje, Se bo dr. Božiču, njegov tast hvaležen, da ga vlači v volilno borbo. Po vsem tem pa, kakor se je začelo, samo Še pričakujemo, da bo kak kandidat Narodne stranke privlekel tudi še babico h kakemu volilnemu shodu. Tasti tam itak že veliko, morebiti preveliko vlogo igrajo.
„Živio kokoš!“ Iz Slovenjgradca se nam piše: Agitatorji kazenskega zastopnika dr. Božiča so se na shodu v Slovenjgradcu nespodobno obnašali, Z divjim kričanjem so hoteli preprečiti zborovanje. V tej volilni borbi je bil to prvi slučaj. (Mi jih svarimo zdaj, da ne ponavljajo te živinske gonje. G. dr. Božič, ako si ne prepoveste take agitacije, bomo mi začeli na shodih povpraševati, koliko stane ena kokoš. Saj še vemo iz „Slqv. Gosp.“, da se je vršila v Celju neka pravda, kjer se je šlo za eno kokoš. Vi ste bili kazenski z »govornik. Tla pravda je stala blizu 400 K. Mesto da bi se strani^ poravnali, je stala pravda okoli 400 K stranko, prpti kateri ste Vi, kot zastopnik nasprotne stranke, nastopali. — O vsem tem Vas bomo na shodih povpr(aŠ(evali, ce na naših shodih ne bo miru. Povedali bomo tudi o tem, kakb je Vaš oče prodal pri Ljutomeru svoje posestvo ter kako se mu godi v Vaši viničariji pri Celju. — Dajte nam mir na naših shodih, in mi Vas pustimo pri miru pri Vaših pravdah!
Liberalni kandidat Karbp, ni K najspretnejši zdravnik vranskega okraja, ampak v novej šem času je postal tudi jezikoslovec, Db|ogatil je slovensko književnost za en nov glagol, .„čepuriti“. Bahato je izjavil na žalskem shodu, dal ne bo/čepuril". Cepur je namreč domače ime poslanca Terglava. — Kaj je mislil g. Karba s to besedo, ne vemo. Volilni mu povemo samo to, da bomo že poskrbeli pri volitvah, da mu ne bo treba čepuriti. Ne Tvorno namreč ,,'karbali“, to se pravi, pisali na glasovnice imena Karba, ampak samo dr. Benkovič in Terglav, ki sta naša prava kandidata, 7, maja pa bomo volili poslanca Pišoka. Mi hočemo poslance, ki bodo skrbeli za kmete in delavce, ne pa izmišljevali novih besed, S katerimi smešijo Kmečko zvezo in njene pristaše „Rarbali“ ne bomo !
Kdo je di*. Koderman? Po svojem političnem hujskanju je zagrizen nasprotnik Kmečke ftveze, ki združuje v sebi ogromno večino slovenskega spodnještajerskega ljudstva. Po svojem poklicu pa je kon-cipijent: k pisarni celjskega odvetnika dr, Hrašpvca, kar javno konštatiramo!
Kdo dela? Dr. Benkoviču očita „Nar. Dnev.“, da še ni nič storil v brežiškem okraju in daj ttiora sedaj bežati pred svojimi državnozborskimi volilci v Celje, ker mu gori pod nogami. Nasprotje tega pač ni težko dokazati. Dr. Benkovič je prišel v Brežice ravno privabljen po sedanjih pristaših Nar. stranke, ki sq 'se preje dobro poučili o njegovi osebi in o njegovih zmožnostih. Našel je v Brežicah povsem raz-orano narodno življenje, nobene organizacije, nobenega poguma, nobene inicijative. *,Vzdihovalo ise je zelo mnogo in žalovalo zlasti po okrajnem zastopu. Dr. Benkovič se je lotil dela zaj (volitve v okrajni za-stop, in koncem leta 1905 se je razmerje glasov tako izpremenilo, da je? Slovencem večina zagotovljena. Koliko dela, truda, časa stane tako delo, o tem obrekovalci najbrže niti pojma nimajo; dr. Benkovič ni iskal plačila in ga tudi ne bode. Sam je moral napraviti neštevilne pritožbe v, (reklamacijskem postopanju in neštevilno drugih vlog na namestništvo in ministrstvo, da je stvar spravil vj tek.
Kd je cfr. Benkovič došel v Brežice, bila je mestna policija prava šiba božja !za celi okraj. Slovencem so se godile vnebovpijoče krivice, ld so vsem dobro znane; Slovenci so javkali, a rešilnega dejanja nikjer. Kdo je vsaj kolikor toliko reda napravil? Kdo je poiskal celj materijal zoper policijo in ga spravil v obliki štirih interpelacij v državni zbor in v ministrstvo ? Kdo pa je cele dneve! Izgubljal na sodišču pri razpravah zoper policijo? Seveda brez plačila! Kdo je napravil tiste, na (kilograme težke akte zoper policijo in jo razkrinkal pred svetom? Odgovorite, obrekovalci!
Kdo se /je brigal za volitve v mestni zastop preje? Kdo pa je prvi napravil pregled volilcev in precenil moči obeh strank! Obrekovalcem kaj takega niti na um ni prišlo.
Pridemo do afere Vistarini!' 'Sedanji pristaši Narodne stranke so imeli pred tem visokim gospodom poseben rešpekt!; 'Odveč bi bilo, da bi zopet pogrevali to afero, katera 'je itak dobro znana, V tej aferi se je moral dr. Benkovič na Svojo odgovornost boriti zoper vse oblasti, celo zoper j^ekatere slovenske poslance! Nikjer ni in a šel pomoči, ampak le za. preke in večkrat se je kazalo, da se afera obrne na način, ki bi bil za dr. Benkoviča zelo neprijeten. Se sedaj se mu očita, da je prekruto ravnal, četudi je to očitanje popolnoma neutemeljeno.- 'Dr. Benkoviču je bila korist ljudstva več nego usoda okrajnega glavarja!
Kdo pa je ustanovil stavbinsko zadrugo „Lastni Dom“, ki ima namen, brežiškim Slovencem, zlasti obrtnikom dobiti primerne strehe?
„Dobre informacije .liberalcev.4“ „Nar., (C/nev-nik“ od 20. t. m. piše, da sta dr. Benkovič in Terglav v nedeljo dne. J8. t. m. zborovala v Smarjefl pri Rimskih Toplicah. Kandidata pa sta se le skozi Smarjeto peljala proti Zidanem mostu In se (komaj za pol ure ustavila! v Smarjeti! iTudi o shodu v Laškem je „Narodni Dnevnik“ nekaj na slepo napisal. No, Narodn» stranka se bode dne 17. maja prepričala, kako Ida stoji v laškem okraju.
Sedlarjev sin dr. Karba, ki se je v! *20ih letih nemški naučil! Ne zmenili bi se za to osebico, ki živi tam Ihekje na kranjski meji. Pa da nam smeši našega kmečkega kandidata Terglava, tega si ne pustimo. Naš Terglav je značajen, za svoj stan vele-izobražen mož,j (ki je v najhujših časih visoko dvignil zeleno kmečko zastavo. Zdravnik in doktor Karba, obrtnika sedlarja sin iz trga Ljutomer, ki o kmetijstvu ničesar ne ve, pa se baha proti Terglar vu, da zna dobro nemški, dočim kmet Terglav zna toliko 'nemški, kolikor se je naučil v ljudski šoli in po svoji lastni nadaljni izobrazbi!. ßramota za človeka, ki se v BOih letih, v katerih je na stroške sta-rišev šolske hlače trgal, ni drugega naučil, kakor da se ponaša z nemščino. Sicer pa, če fte bo dr. Karba tiho, bomo kmalu povedali, kako je on kazal prijateljstvo do kmečkega /ljudstva v svojih dijaških letih. /.Ljutomeržani in drugi nam vedo mnogo povedati.
Agitatorjem. Za vse volilne tiskovine, ki jih razpošiljamo, imamo potrebno oblastveno dovoljenje. Isto se bo dobilo tudi za tiskovine, ki jih še izdamo. Torej brez strahu na delo!
Kmetje, očetje! Pošljite dtne 7. maja svoje hlapce, delavce in osobitb svoje sinove na volišče. Ne zadržujte jih, ampak prigovarjajte jim!
Našim somišljenikom. Gotovo je, da bodo naši nasprotniki navalili še cele kupe laži in obrekovanj na kandidate Sloj/enske Ikmečke zveze. Svoje somišljenike prosimo, da ostanejo trdni kakor skala in da se ne dajo premotiti. Nasprotniki nameravajo s takimi feredstvi zanesti nezaupanje in zmešnjavo v našo vrste! .Že iz dosedanjega, boja ste se prepričali, kako grdo se je proti nam lagalo. Ako bi imeli res (kaj obtežilnega, že davno :bi bilo stokrat premleto v javnosti. (Ne verjemite torej liberalnih laži, ampak stojte trdno in zmaga na celi črti bo naša.
Ponkovski tajnik Petek je tožil nekatere Pon-kovčane , pristaše K. Z., češ, da so ga v pritožbi na glavarstvo radi občinskih volitev pd krivici obdolžili, da je neki volilki hotel pooblastilo izisiliti, ta-
ko so namreč trdile neke priče in tista volilka sama. Ker se je izkazalo, da priče niso zanesljive, poravnala se je tožba pri sodniji v Šmarju 21, t. m. s tem, da so pritožniki seveda preklicali obdolžitev na sodni zapisnik, tožitelj pa je umaknil tožbo. Kakšne neresnice bodo liberalci kovali iz tega, si že lahko mislimo. Odgovora ne ostanemo dolžni.
Učiteljstvu na Spodnjem Štajerskem v prevda* rek. Opozarjamo fee enkrat gospode učitelje! na Sp, Štajerskem inj (sicer v interesu šole same in njihovega stanu, da se ne vdeležujejo aiasilstev raznih razgrajačev Narodne stranke. Učitelji morajo pač sami najbolj spoznavati, da se s takšnimi nastopi postavijo v nasprotje z večino kmečkega ljudstva na Spodnjem Štajerskem. Vedo pa tudi sami, da (ni mogoče doseči pravega uspeha v šoli, če ni hiša v ved-nem stiku -z šolo. .Uvažujoč to dejstvo želimo samo % ozirom na važnost ljudske šole, da ne sodelujejo učitelji pri raznih (hrupnih prizorih in ne delajo očivid-no proti ljudstvu samemu. S tem pa jim nikakor ne nameravamo vbijati v glavo kakega drugega mišljenja.
Duhovniške vesti. Prestavljeni so, če. gg. Ciuha Ferdinand, kaplan v Ljutomeru v Rečico,;, Jur. har Martin, kaplan v Rečici v Konjice;1 Lasbacher Jožef, kaplan pri Sv. AntonuSlov. goricah v Ja-renino; Krištofič Mihael, kaplan v St. Juriju na Ščavnici pride v Ribnico; Gaberc Martin, kaplan v Rajlienburgu v Ljutomer.
Časnikarstvo. Gospod dr. Kovačič, profesor bogoslovja, je odložil uredništvo „.Voditelja“, ter je isto sprejel g. dr. Fr. Lukman, profejsor bogoslovja v Mariboru.
Stavbnomo j stensko skušnjo je naredil pri c. kr. namestništvu središki rojak g, Matej Lončarič, sedaj v Voitsbergu pri Gradcu v službi,. Čestitamo gospodu in obenem želimo, naj bi se, nastanil kje na Spod. Štajerskem, kjer krvavo potrebujemo takega strokovnjaka. Ves, večinoma ljudski denar zja Šole, cerkve in druga poslopja gre v žepe nemjšlkim ali laškim arhitektom in podjetnikom ter je za nas popolnoma izgubljen.
Majski avancement {častnikov bo objavljen dne
27.	aprila in je zelo ugoden.(Med drugimi bo na primer Imenovanih okoli 400 majorjev pri pešpolkih.
Srebrno poroko bo obhajal v poncfeljek štajerski namestnik grof Clary.
Za volilni sklad S. K. Z. so darovali: č. g. Evald Vračko, kaplan v Jarenini 5 K, č. g. Josip Kranjc, kaplan pri Št. Petra niže Maribora 2 K, č. g. Blaž Dvoršak, kaplan v Slivnici pri Celju 5 K, g. Ignacij Strovs v Trbovljah 3 K, č. g. Jože Cede, župnik v Studenicah 10 K, č. g. Melhior Zorko, kaplan v Cirkovcah, 8 K, č. g. župnik Kokelj 10 K 60 v, č. g. župnik Zupanič v Gotovljah 5 K, č. g. župnik Štraklj v sv. Petru 10 K, č. g. kaplan Podpečan v Podsredi 5 K, č. g. vikar Gorišek, nabral v Celju 120 K, č. g. župnik Ivan Jurko 7 K (darovali Jurko 3 K, Vrhnjak 3 K, Radšel 1 K), č. g. župnik Krančič v Grižah 5 K, č. g. kapi. Skamler Ljutomer 20 K (darovali č. g. Jurkovič 10 K, Skamlec 5 K, Tkove 5 K, č. g. župnik Lenart v Šmartnem 3 K, č. g. župnik Groblšek Gomilsko 10 K, č. g. župnik Lom v St. Petru 5 K, č. g. župnik J. Košar v Galiciji 10 K, č. g. župnik Kocbek, župnik Sv. Križ 6 K, č. g. dr. Anton Suhač, župnik Sv. Ana 15 K Živeli posnemovalci!
Somišljeniki, na dan volitve morate vsi na volišče. Nihče ne sme ostati doma. Vsak glas je lahko odločilen.
v
Štajersko.
Mariborske novice.
Goljufivi Labi. Opekarska delavca Angelo Degano iz Calmassonsa na Laškem in Pietro Evonetto sta se v tukajšnji opekarni Schmied & Speidelna vdiojala in dobila večjo svoto kot predplačilo. Čeravno sta dobila oba za ta teden že živila, sta vendar sklenila po tihem in nevede pobrisati jo iz Maribora. Na kolodvora ju je pa zasačila roka pravice v podobi stražnika, kateri ju je odpeljal na okrožno sodišče.
Samoumor topničarja. Topničar Franc Reibenschuh od 3. poljskega polka, si je v soboto popoldne z strelom iz puške pristrigel nit življenja. Vzrok: mržnja do vojaške službe.
Dub 86 mu omračil. Tesarski mojster J. Renner iz Dunaja, kateri je bival po opravkih v Mariboru, je nenadoma znorel. Odpeljali so ga v opazovalnico v Gradec.
Denarja mu je zmanjkalo. Krznarski učenec Henrik Moravitz je izmaknil svojemu gospodarju Leopoldu Köllner na Dunaju iz zaprte pisalne mize 30 kron in se odpeljal po južni železnici proti Trsta. V Mariboru je moral pa prekiniti svojo vožnjo, ker mu je denarja zmanjkalo. Nadaljevanje svojega zanimivega potovanja bo premišljeval Moravitz na okrožnem sodišču, kamor ga je odpeljal stražnik s kolodvora.
Čudežna rešitev. Žagar Franz Zgonc je žagal v soboto popoldne na parni žagi tesarskega mojstra Špesa. Da požene žago v tek je moral nastaviti transmisijski jermen na gonilno kolo. Pri tem je bil pa nekoliko nepreviden, jermen ga je prijel za obleko in mu jo odtrgal raz telesa. Delavec Jernej Hojnik je slišal samo zomolkel udarec na tla in je našel Zgonca popolnoma golega in nezavestnega ležati na tleh. Zgonc je dobil samo lahne telesne poškodbe in bo zamogel v nekaterih dneh že zopet nastopiti delo.
Po Stopnjicah padel. 68 let stari dninar Franc Ploj-teršič je šel v nedeljo dopoldne ob 11 uri v svoje stanova-nje. Ko je šel po stopnjicah je zgubil ravnotežje in padel. J
Pri padcu se je tako poškodoval, da je eno uro pozneje za poškodbami umrl.
Težko poškodovana po rešilnem vozu. Perica Antonija Pivec je šla v nedeljo popoldne po vojaški ulici z zavojem perila na glavi. Šla je čez cesto, pa se ni mogla hitro umakniti rešilnemu vozu, ki ji je prišel nasproti. Oj n’ca jo je tako udarila po roki, da ji je zlomila spodnjo laket. Prepeljati so jo morali v bolnišnico.
Celjske novice.
XXIX. Občili zbor „Kat. podp. društva v Celju se je vršil na belo nedeljo popoldne pri „Belem volu“. Društvo je imelo v pretečenem letu 24 ustanov-nikov, 120 rednih in 200 podpornih ucLov, Društvo vzdržuje s prostovoljnimi doneski sedemrazredno zasebno dekliško šoio šolskih sester, katero obiskuje letos nacl 400 slovenskih deklic. V zimskem času je priskrbelo društvo otrokonf obeh slov, ljudskih šol toplo hrano, katero je dobivalo vsaki dan po 50 dečkov in 50 deklic. Pri božičnici, katero je društvo priredilo, je bilo obdarovanih 100 otrok z obuvalom in s toplo obleko. Dohodkov je imelo društvo v pretečenem letu 4514 kron 58 vin., stroškov pa 5191 kron J5 vin., torej znaša primanjkljaj 676 kron 57 vin. V novi odbor so bili voljeni sledeči gg.: Fr. Ogradi, inf. opat itd.; dr. Josip Sernec, odvetnik; dr. Josip Vrečko, odvetnik g Ferd, Golograne, stavbeni mojster; Ivan Gorišek, vikar; Jakob Kosi, kaplan; M. Glinšek, župan; Fr. Kmecl, posestnik; Fr. Lipovšek, posestnik. Vsem korporacijam in blagim! dobrotnikom, ki so dosedaj podpirali društvo, naj bo tem potom izrečena najprisrcnejša zahvala. (Ostanite društvu (tudi v prihodnje tako naklonjeni.
Kat. podp. društvo v Celju, ki vzdržuje zasebno dekliško šolo šolskih sester, je dobivalo dosedaj vedno podporo tudi od celjskega okrajnega zastopa. Tudi v tekočem šolskem letu je prosilo društvo pri okrajnem zastopu letne podpore. Sedaj pa je dobilo društvo od vladnega komisarja, Iki |vodi posle okrajnega zastopa, sledeče obvestilo:
„Kat. podporno društvo v Celju.
Proti razglasu c, k|r. vladnega komisarja z dne 8, svečana 1909, s katerim je bila določena društvu iz okrajnega premoženja subvencija 200 K, je gospod dr. Henrik Jabornegg, odvetnik v Celju, vložil prh ziv na štaj deželni odbor. Deželni odbor je z ukazom z dne 4. aprila 1909, št. 9040 prizivu ugodil in izpodbijani sklep vladnega komisarja razveljavil, ker so po judikaturi opravnega sodišfča od kompetence vladnega komisarja načelno izključene vse zadeve, v katerih je okrajni zastop opravičen po obstoječih zakonih prosto voljno odločiti. O tem sa društvo s tem obvesti.
Okrajni zastop Celje, dne 15. aprila 1909.
Dr, Breschar.“
Slovenski kmetje celjske okolice! Zapomnite si to sovraštvo celjskega župana do Slovencev, ki je za-branil, da bi se podpirala z vašim denarjem edina slovenska dekliška šola. v Celju.
Orglarsko šolo v Celju obiskuje šestindvajset gojencev, meid temi 7 tretjeletnikov, ki bodo koncem šolskega leta delali zrelostni izpit. Poleg že znanih predmetov bodo vešči tudi v igri na gosli, nemščini in občinskem tajništvu. Razun treh'so, že vsi oskrbljeni z dobrimi službami. V sedanjem'tečaju so učenci zastopani iz sledečih škofij: celovške, goriške, lavantinske, somboteljske (in tržaške. Mladeniči, ki hočejo s prihodnjim Šolskim letom v ta zavod vstopiti, naj dopošljejo spričevalo o dobro dokončani ljudski šoli in priporočilno pismo župnega urada do 1. septembra t. 1. Na željo prosilcev se pošljejo natančni pogoji. — Vodstvo.
Volitev župana v Celju.* IMinoli četrtek so volili novoizvoljeni občinski odborniki' Župana. Za župana je bil zopet izvoljen dr. Jaborntegg, za namestnika pa dr, Jesenko. Jabornegg je izjavil, ‘da sprejme izvolitev le tedaj, če sprejme dr. Jesenko izvolitev za podžupana. Ker pa dr. Jesenko, izvolitve mi hotel sprejeti, bo treba še enkrat voliti župana.
Ptujske novice.
Pozor. Svojim somišljenikom v ptujskem okrar ju naročamo, da vplivajo z vsemi dovoljenimi sredstvi na občine in na veleposestnike, da volijo v okrajni zastop odločno slovenske može. Agitacija od strani Ornika in njegovih hlapcev je silna. Letajo od osebe do osebe ter delajo vse mogoče obljube. Hvalijo se, koliko so storili za ceste. Nekaj so lahko storili, saj so dosti zvišali okrajne doklade. Pred vsem pa so zboljšali take ceste, po katerih se sami vozijo v svoje vinograde. Za tiste ce|ste pa, po katerih se navadno ptujski gospodje ne vozijo, niso vedeli. A ti gospodje so prijatelji kmeta samo pred volitvami. Zato pozor, somišljeniki; vsi na delo! Možje, stojte trdno za našo stvar!
Vinogradnikom ptujskega okraja! Vinogradnike ptujskega okraja opozarjamo, da bode vinarski inštruktor Zupanc kazal, kako je trse pleti, to se pravi, katere mladiče je kot nepotrebne odstraniti. In sicer: 24. maja pri g, Zajšeku v Mestnem vrhu, 25. maja v šolskem vrtu na Polenšaiku, 26, maja pri g. Koserju v Dragoviču (na Aleluji), 28. maja v deželni gorici pri Sv. Urbanu, 3 junija v deželni gorici v Narapljah, 4. junija pri g. Vtiču v Stoprcih, 8. junija v deželni gorici na Rodnem vrhu. Začetek vsakokrat ob deveti uri. Nadalje se naznanja, da se bo-j tudi letos vršila opazovanja glede pomladanskega
mraza. Postopajo se bode pri tem tako, kakor prejšnja leta; torej pomeni 1 strel ob polosmih zvečer, da se je prihodnje jutro bati mraza, 2 strela ob istem času pa, da bode gotovo mraz. 3 streli po noči so znamenje, da je treba iti kuriti oziroma kaditi. Opazovalne postaje so pri vinogradih štajerske hranilnice. V krajih, ki so od teh opazovalnih postaj tako oddaljeni, da ni mogoče slišati tamkajšno streljanje, naj bi prevzele merodajne osebe to opazovanje in alarmiranje. Mraz opazovalne toplomere prodaja Jože Jaborka, Dunaj, Iv- Freihaus,
Drugi kraji.
Cirkovce. Shodek so imeli pri Korošcu v Siko-lah socialderriokratje. Bilo je že po noči, da se ne-bi poznala rudeca šajtrga, katero je porivaj naprej bivši učitelj — aha! —, kolesa je pa majzal Korošec menda s tistim Špehom, katerega lahko pri njem kupi tudi šolar za en, groš, ob kvaiernih petkih. Govornik se piše Hitek, a ni šlo, hi-naprej, .ampak štu-nazaj, ker ljudje vedo, da iz tega ni nič, da' bi ne bilo več davkov in nobenih vojakov. — A mi bomo volili dne .7, maja zagovorniku naših želj in zahtev, in ta bo g. dr, Anton Korošec, državni poslanec,, Maribor.
Cirkovce. Bela nedelja je( privabila več ljudi k nam na žegnanje; domačini smo komaj nekaj malega mogli kupiti, ker se je nam; (mudilo na shod, na katerem smo z navdušenjem poslušali/ zgovornega sosednega gospoda župnika ter mu obljubili oddati dne 17. maja svoje glasove. Delavnost gospoda Josipa Ozmec je nam sosedom 'dobro znana, zato mora biti on naš poslanec! Mi poljanci hočemo letos imeti taka dva poslanca,^ ki poznata svojo mož-besedc. Zato hočemo imeti iz svoje sredine kmeta Ant. Meško, ki se bo tako Izvrstno znal postaviti kakor; Roškar in naš sosed Pišek. Od tistega Ploja, ki je nam obljubil skupno delovanje z Roškarjem 5n Pišekom, katerih pa na Dunaju niti poznati ni hotel, se mi Cirkovcam ne damo več n afar bati. Zadnjič smo; dr. Ploja volili za liberalce, kateri so se potem iz nas norčevali, sedaj bomo pa volili za sebe, 'in liberalci se bodo kislo držali. Močni smo dovolj, da zmagamo sijajno.	}
Pojiikva. Na belo .nedeljo smo imeli na Ponikvi obletnico cerkvenega posvečenja. Ljudstva je bile 'mnogo. In kakor je že navada pri cerkvenih shodih, da. prodajalci ponujajo pri cerkvi svojo robo, tako je bilo tudi pri nas. Vračali so se veselo 'domov tz lepim skupičkom. Le eden je bil potrt. Bil je to trgovec iz Žetal, Brlišk, ki bi ,‘tudi v Gradec rad šel prodajat svojo robo. Pa težko .če boi (šlo. Tu so se ljudje bolj zanimaii za pomarančanke, Jkakor pa za Brliska. Če bo| povsod tako, potem je pa res slab kšeft. Da bo pa tudi širni svet zvedel, kako je uspel prvi shod kandidata, Narodne stranke J podamo številke. Na shodu je bilo z natakarji in godci vred 37; ljudi. 15 od teto 'je bilo nevolilcev. Med volilci polovica pristašev S. K. Z, Koliko fee potem ostane? O jej, slab kšeft! In še pristaši Narodne stranke pravijo, da bodo za poslanca volili vrlega našega kmeta Jakoba Vrečko.
Šmarje. Zadnjič ste poročali, da je kandidat Narodne stranke 'Brinar bil najzvestejši pristaš po-silinemca Suppanza,i ida še sedaj od njega naročuje blago; danes poročamo, da je tudi naš kandidat Ber-lisk bil posilinemec, njegov oče in brat v Velenju sta vedno (trobila v rog nemškutarjev, skratka: naš kandidat ni bil in ni odločen Slovenec. Slovensko ljudstvo bo tem -nenarodnim kandidatom dalo odgovor s tem, daj ^ih ne bo volilo, ker bi gotovo nikdar ne zastopali .slovenskih koristi, temvetl (hlapčevali nemškutarjem!
lr4 Šaleške doline. Pri zadnjih državrfozbor-skih volitvah so obljubovali liberalni agitatorji vse mogoče in nemogoče stvari. Če bi le polovico svojih obljub izpolnili, bi imeli mala nebesa na zemlji, Je-žovnik je pisal svojim ljubljencem, da se bo 100 milijonov kron razdelilo med ljudi, to je on pridobil. Zdaj pa tarna Narodni List, da je Pišek kriv, da ni Ježovnik vsega dosegel za Šaleško dolino. Liberalci pač mislijo, da jim ljudstvo Še tako slepo vse verjame, kakor pred dvema letoma. No, enkrat so vam delavci in kmetje zaupali, počasi pa že spoznavajo, kako ste jih nesramno nalagali. Klaverni nedeljski shQd v Družmirju, kjer sta udrihala dva celj|ska doktorja po duhovščini, nam kaže, da se tudi v Sp. Šaleški dolini obračajo od Narodne stranke. Pristaši Kmečke zveze, le pogumno na agitacijo in si pridobite vse delavcb in kmete, ki so prej volili z Narod, stranko. Zmagati morata Pišek v splošni in dr. Verstovšek v Kmečki skupini.
Šoštanj. Advokat dr. Božič se sam imenuje iz-vežbanega kmeta in hoče za napredek kmečkega stanu delovati, čudno se nam -zdi, da kot izvežban kmet ni mogel rešiti svojega brata, kateri je imel posestvo blizu Celja, propada, ter je tudi pastil, da se je posestvo moralo prodati. Zanimivo bi bilo, če bi gospod advokat pojasnil, ,kcio je pregovoril njegovega brata, da si je kupil posestvo blizu Celja, ker ni navada, da bi kmetje iz Ljutomera kupovali posestva blizu Celja, Naše mnenje je: Kdor svojemu rodnemu bratu, akoravno se imenuje izvežban kmet, ne more, noče, ali pa, kar je najbolj verjetno, n e z n a pomagati, bo tem manj pomagal kmetom, ki niso ž njim nič „v žlahtiT, temveč pri katerih le lovi glasove.
Velenje. Popolnoma gotovo je, da bo prihodnji deželni zbor imel drugačno lice, kakor je imel prejšnji. Na mesto starih liberalcev bodo stopili p,oslan-r
ei S. K. Z., kojih izvolitev je v vseh okrajih zagotovljena. Izmed nemških poslancev bo skoraj gotovo večina pripadala krščanskim poslancem. In pri takih razmerah naj volimo mi protikmečkega advokata dr. Božiča ? Ce še malo ljubimo sami sebe in kmečki stan, ne bomo tega storili, ker bi dr. Božič kot edin poslanec liberalne stranke, kar bo vedno uporabila vlada in druge stranke, v nobenem oziru ne dosegel ničesar, ker s frazami o izvežbanem kmetu bi v deželni zbornici nič ne dosegel, ker se tam le tisti poslanci uvažujejo, ki imajo močno stranko in večino spodnještajerskega ljudstva za seboj.
Slovenjgradee. Ce pjazno jšjudi parno politično ■zgodovino vseh strank in narodov, opažamo, da stranke, ki se bližajo propadu, zgrabijo za zadnje sredstvo: nasilje, surovosti, razbijanje shodov. Zadnji shod v Slovenjemgradcu je pokazal, da se tudi Narodna stranka že bori s smrtjo in v tem boju uporablja, kar se uporabljati da. Shod v Slovenjemgradcu nam je pokazal žalosten položaj stranke, je okrepil v nas prepričanje, da je rešitev kmečkega stanu le mogoča potom mogočne Sv Kg Zv in nas navdušil tajko, da bomo na dan volitve vsi do zadnjega oddali glasove kandidatu S. K, Z.
Gornjigrad. Že dolgo, časa se nam je sumljivo zdelo, da govori deželni potovalni učitelj Goričan le na, shodih Narodne stranke, na shodih S. K. Z. Še nikdar ni govoril. On je liberalec in sovraži narav-3tost kmečko ljudstvo, ker ni v liberalnem taboru. — Značilno za tega Kandidata je, da se silno boji vinarskega in sadjarskega ravnatelja Stiegler-ja, kateri ima glavno besedo pri deželnem odboru in je zagrizen nemški nacionalec; kandidat Goričan je opetovano izražal strah pred Stieglerjem in ta strah bo povzročil, da ne bo upal v deželnem zboru niti kihniti, še manj pa odločno zastopati pravice slovenskega ljudstva brez dovoljenja — šefa Slieglerja, Da se ne bo smel udeleževati obstrukcije, da bo za kulisami moral samo govoriti, kakor mu bo zapovedal Stiegler, ve vsakdo,, kdor pozna bojazljivost Goričana. In tak človek, ki je odvisen na vse strani, ki nima nič odločnosti in samostojnosti, naj bh naš poslanec? Nikdar ne, je odgovor Gorojesavinjcanov.
Trbovlje. Kandidatura učitelja Brinarja je nas delavce naravnost presenetila. O tem možu smo prej vedeli le to, da je trobil v rog plojsili-Nemoev, sedaj pa ne more, ker ni, hvala Bogu, v Gotovljah nobenih takih neznačajnežev. O kakih zmožnostih ali delu za ljudstvo pa ni bilo ne sluha ne Sluha. Mi kot krščanski delavci smo njegovi nasprotniki, ker so vsi učitelji, ce ne javni, pa vsaj tihi pristaši socialnih demokratov, proti katerim bijemo krŠčansko-soeialni delavci boj, tembolj pa ga mora biti kmet. Takim liberalcem, tihim socialnim demokratom, bivlšim posili-Nemcem bodemd pokazali vrata in bodemo vsi volili za ljudski blagor vnetega kmeta Fr, Pišeka, državnega poslanca v Orehovivajsi.
Slov. Bistrica. Dne 17. t. m. jo padel 78 let stari Janez Dominko, cestar v pokoju iz Zafošta, z voza mesarja Rasteigerja iz Slovensko Bistrice in si pri tem desno nogo in desno roko zlomil. Težko ranjenega* so prepeljali v mariborsko bolnišnico.
Pijanost ne pozna bratovske ljubezni, Ludvik > Pšeničnik, posestnik v Klokočovniku pri Sv. Duhu V Lošah ima vino v kleti svojega brata ’Janeza shranjeno. Pred nekimi dnevi sta s$ podala oba v klet in sta se tam dobro imela, dokler jima ni vino v gla-fito stopilo, 'Jela sta se prepirati radi pravice v kleti, kar je Janeza tako razburilo,, da je zgrabil Ludvika in ga s tako silo ob tla vrgel,, da si je ta nogo zlomil.
Tepež. Dne 18, aprila je nastal v neki krčmi v Savinskem pri Makolah tepež, pri katerem je nek deček 26 letnega težaka Jurija Unuka, a Verhloge s kamnom po glavi udaril in težko poškodoval. Unuk , se je podal v mariborsko bolnišnico,
Kamnica pri Mariboru. Dne >18, t. m, je napadel na cerkveni poti v Rošbahu viničar Gornjak svojega soseda Mihela FerŠa, viničarja pri Girstmaier-ju brez vsega vzroka, ga vrgel na tla in mu pri tem roko strl.
Tepež. V nedeljo, dne 18. aprila 'je nastal v ’ krčmi v Racu pri Svicini med pivci tepež, pri kate-• rem je dobil viničarski sin Janez Krivec iz Svičine od nekega kmečkega fanta iz Rača s kolom po gla-
-	vi težko rano. Krivca so drugi dan v mariborsko bolnišnico odpeljali.
Potres. Tz Zibike nam pišejo: Dne 21. t. m. nekako ob pol 2. uri po noči je bil tukaj dvakrat lahek potres; smer: od zahoda proti vzhodu. Drugi
-	dan (22. t. m.) smo pa čutili kar tri sunke: ob 6., L7. in /48.: uri zjutraj.
Zreče, 22. aprila. Ta stanujoči gospod Josip Močnik, bivši nadučitelj pri Sv. Kunigundi na Pohorju, je danes umrl. Pogreb v soboto popoldne, ob 2 uri.
Agitirajte neumorno za kandidate S. K. Z. Slovenska kmečka zveza mora zmagati na celi črti.
Koroško.
Borovlje. Tu sta n a (prodaj dve gostilni s koncesijo, ena tudi s trgovino. Prodaja ju oskrbnik Ra-doinik v Celovcu, Heinzgasse 8.
Iz občinskega sveta celovškega je izstopil zasebnik Fr. Eckhart. Prišel je že prej večkrat navskriž z vladajočimi gospodi, do popolnega razdora pa je prišlo, ko je pri zadnjih deželnozborskih volitvah kandidiral na svojo roko proti ofi-eielnim kandidatom.
Pri belem dneva je vlomil v soboto popoldne neki mlad človek v stanovanje celovškega mesarja Wranna, kjer je ležala nevarno bolna mesarjeva žena. K sreči sta bile dve gospe na obisku, ki ste ga pa le s težavo spravile venkaj in pri tem same dobile nekaj udarcev od njega. Zahteval je denarja, ali pa mesa. Odvedli so ga na policijo, kjer se je izdajal za slikarskega pomočnika.
amihel pri Pliberka. Tvrdka Jul. Thiele iz Dnhcova na Češkem, ki je pri Letini iskala premog in je že dosegla globočino 252 m, je nenadoma ustavila vrtanje. Je li zasledila kako premogovno žilo ali ne, je neznano.
&a skriptorja na celovško študijsko knjižnico je imenovan dr. Teodor pl. Strastil, dosedaj amanuensis na danajski vseučiliški knjižnici.
Električno razsvetljavo iz celovške elektrarne dobita letovišči Otok in Poreče ob Vrbskem jezern.
V Beljaka zelo hitijo s prezidavanjem južnega in državnega kolodvora. Delali so tndi pozimi vkljub silnemu mrazn. Upajo, da bodo do 1. julija, ko bodo otvorili tursko železnico, s prezidavo gotovi.
Winklerjevo zadevo, ki bi imela te dni priti pred sodišče, so že drugič preložili, in sicer zdaj zaradi njegove bolezni, na sredo majnika.
Kranjsko.
Poštna vest. C. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo v Trstu je odredilo, da se v Ljubljani počen-ši s 1. majem t. 1. ne bodo več dostavljali poštni zavitki ob nedeljah in praznikih; slej kot prej pa se bodo vročevale strankam nujne in ekspresne vozno-poštne pošiljatve, kakor tudi one z lahko pokvarljivo vsebino. Naslovnikom je dovoljeno, da prejemajo tudi vse druge zavitke ob nedeljah in praznikih ob uradnih urah na pošti, ne da bi preje oddali kako posebno izjavo ali plačali predpisano, predalnino. — Oni zavitki, ki se v nedeljo; ne oddajo, se dostavijo strankam v ponedeljek.
Vodstvo S. L. S. je imelo v pondeljek dne 19. t. m. II. redno zasedanje v Ljubljani. Sejo je otvoril načelnik S. L. S. dr. Ivan Šasteršič, ter najtopleje pozdravil novoizvoljenega deželnega poslanca Perhavca. Na dnevnem redu so bila različna jako zanimiva poročila o političnem položaja (dr. Šušteršič), o deželnih melioracijah (dr. Lampe), o cestnem zakonn (dr. Lampe), o zavarovalnici za živino (dež. posl. Mandl), o deželni banki (posl. Mandl), o pre-membi lovske postave (dež. posl. dr. Zajec).
Stavka v kamniški smodnišnici. V pondeljek popoldan so pričeli stavkati delavci v kamniški smodnišnici. Število stavkajočih delavcev znaša približno 100. Vzrok stavke je, ker je vojaško vodstvo podaljšalo delavno dnevno dobo za tri četrt ure, ne da bi povišalo pri tem plačo. Dosedaj se je delalo od tri četrt na sedem zjntraj do 6 nre zvečer, vodstvo pa hoče sedaj vpeljati delavno dobo brez povišanja plače od 6. ure zjutraj pa do 6. ure zvečer.
Vpokojen na lastno prošnjo je bil kot vojak in blag tovariš obče spoštovani in čislani stotnik domačega domobranskega polka g. Ivan Kramaršič. Pri tej priliki je postal major in dobil vitežki križec Fran Josipovega reda.
Vojaško nadzorovanje. Nadzornik konjenice, feld-eajgmojster pl. Bradermann pride dne 28 t. m. v Ljubljano, da nadzoruje ljubljansko dragonsko posadko. V spremstvu feldcajgmojstra se nahaja generalni major grof Sagburg, 3 polkovniki, 2 majorja in več generalnoštabnih častnikov.
Ljudski oder v Ljubljani. V nedeljo 25. t. m. bo nastopil „Ljudski oder“ prvikrat v ljubljanskem gledišču z izvirno igro „Revček Andrejček.“ Namen „Ljudskega odra“ je, vzgajati in pridobiti domače igralne moči in gledališki naraščaj.
11	....—i——. .....
Vsak slučaj podkupovanja volilcev od strani liberalnih strankarjev nam takoj javite.
Primorsko.
Volitve delegatov in namestnikovi za občni zbor deželnega urada splošnega pokojninskega zavoda za nameščence v Trstu se bodo vršile v nedeljo, dne 16, maja od 8, ure zjutraj do 2. ure popoldne v sejni dvorani deželnega urada v Trstu, Via della Ca serma, št. 4, II. nadstropje.
Slovenska penzija v Opatiji., Vdova zdravnika dr, ,Hinka| Šukljeja je v Opatiji otvorila v vili „Mary". slovensko penzijo za slovenske obiskovalce Opatije.
Kobilice na Krasu, Z gorkimi dnevi vred so se pojavile na Krasu zopet ogromne množine kobilic. Vzrok temu je lanska brezbrižnost; in zaniker-nost v pokončevanji kobilic, predno so napravile svoje zalege.' Ako se kmetovalci resno; ne potrudijo s pokončevanjem, jim preti Še hujša škoda kot lansko leto.
Nemška banka v Trstu. Osrednja, banka nemških hranilnic v Pragi ustanovi v Trstu svojo podružnico. To je prva talka nemška prijadra,nka v Trstu in Primorju. Slovenski denarni zavodi po celem Primorju so sklenili kar najodločneje nastopiti proti prodiranju nemške glavnice na slomask# Primorje.
Somišljeniki, ne dajte si od liberalcev popisati glasovnic!
Narodnoobrambno delo.
Ogrski Slovenci.
Prejeli smo od ‘veleuglednega ogrskega Slovenca pismo, katero priobčujemo doslovno:
Z veseljem sem čital vu Vašem listu članke, katere ste od taas ogerskih Slovencev pisali i mam upanje, da bo to Vaše hvale vredno delo vu velikem krogi zbudilo pozornost na nas, ki smo. tod madža-rov tako potlačeni.
Vi poživljate Vaše dijake, naj bij Ivu počitnicah tü pri nas potuvali i poučevali to ljudstvo i ta kraj. Prav tako! Aj tjaz mislim, da bi dositi več koristilo, Če bi se nadaljevalo ono delo, katero je gospod -dr, Alojz Nastran (misijonar iz Ljubljane) začel. Ta vrli gospod je ciozdaj že sedem (7) naših fantov spra* vil vu gimnazijske šole v Ljubljano. Eden izmed teh Je že vu VI., četirje vu ‘III. i dva vu pervem (razredu. Naše ljudstvo je namreč večji del siromaško 1 nemore dati učiti fantov z svojimi stroški, a fanti pa čilo radi grejo vu golo. Zato če bi dobili naši fanti podpore, bi z veseljem šli v slovenske gimnazije i bi po takem nastanola močna zveza (med nami. Teh sedem fantov, kateri so v Ljubljani, je vsak iz 'druge vasi i {tak bo imel vsak izmed njih priložnost, v širokem krogi gori biiditi narodno zavest i vplivali bodo tudi na one, kateri v madžarskih Šolah Študirajo, tudi v teh se zbiidi ljubav do svojega naroda. I fce bo se to delo nadaljevalo f več naših dečkov vu Vaše gimnazije pride, teda hitrej gori zdramijo naše ljudstvo I je rešijo od narodne smrti, pred katerov (stoji; az če bomo še dolže časa spali, se je. bojati, ka nas Ogri pomadžardjo.
Zato dajte to naznanje dotičnim krogom i če bo mogoče, naj že vu prihodnjem šolskem letu pomagajo naše fante, da vu Vaše zavode pridejo. — Morebiti bodejo se še iznajšla druga taka sredstva, zkaterimi bomo lahko oživljali našo narodno skupnost.
Žalibog, meni manjka časa, ovači bi Vas gori poiskal i bi Vam maršikaj povedal od tukajšnjih razmer. Slovenski pisati mi še gre težko, az sem jaz tudi na madžarskem spunil srednje šole i Še ni dolg čas, ka se vadim slovenski pisovat.
Z odličnim spoštovanjem.
K. (S.
Najbližji cilj Südmarke je jasno in brez vsake dvojbe izražen v predlogu, ki ga je Südmarkino okrožje Lipnica sklenilo ter ga bo stavilo glavnemu zboru: „Naseljevanje na Štajerskem ima predvsem ta cilj, da te občine, ki tvorijo most med Mariborom in sklenjenim nemškim ozemljem, spravijo v nemške roke.“ Tukaj se torej prizna, da je poglavitni namen Südmarke, potisniti Slovence do Maribora in do Drave in torej vse germanizirati, kar je nad Dravo. Ubiti hočejo olovence, sicer ne telesno, pa jezikovno in narodno. To bi naj bil cilj, ki je vreden „viteškega“ nemškega naroda ?! Tako razširja radikalni nemški nacionalizem kulturo in omiko v 20. stoletju! Ali niso ti ljudje podobni srednjeveškim roparskim vitezom, ki so napadali ljudi ter poplenili vse, kar se je dalo vzeti? Ti moderni vitezi tudi plenijo po slovenskih krajih, hoteč oropati slovenski jezik in vse njegove pravice ter tako na krivičen in silovit način imetje in posestno stanje nemškega naroda povečati na škodo slovenskega. In tako počenjanje se imenuje obramba? To je najhuši napad na imetje in pravice drugega. Če bi se tak napad izvršil v zasebnem razmerju dveh posamnikov, bi bil kazniv; ker pa narod napada narod, kajpada močnejši narod slabšega, vlada to tolerira, ker se to imenuje „obrambno“ delo in razširjanje nemške kulture. Za tako kulturo se zahvaljujemo ter jo odklanjamo, ker dobro vemo, da za njo ne tiči človekoljubnost in poštena želja po posplošenju kulturnih pridobitev, temveč tiranska sebičnost in skrajna narodna nestrpnost. Življenska naloga rodoljubnih Slovencev pa mora biti, da onemogočimo zgradbo onega mostu od Maribora do nemškega ozemlja, onega mostu, ki je cilj vseh nemških želj. Sodelovati morajo pri tem odpornem delu vsi Slovenci. Takaj ne sme biti strankarskih razlik, ne ločitev stanov, na drugih obzirov. Obranimo in ohranimo si svojo zemljo in slovensko domovino z vsemi sredstvi in z vsemi silami!
Pesnico pri Mariboru je zadela dvomljiva sreča, da je dobila podružnico nemškega Sehnlvereina. Na slovensko zemljo sodi kako slovensko obrambo društvo, ne pa nemško. In če ta mora v mariborski okolici braniti kako narodnost, je gotovo slovenska, ki je v veliki nevarnosti zavoljo krute in brezobzirne nemške ekspanzivnosti. V kakem smisla bo delala novoustanovljena podružnica, je že vnaprej pokazal ustanovni shod. Na njem se je kar kadilo napadov na slovensko ljudstvo in njegove pravice. Odlikoval se je v tem oziru nek Reppnig, kakor priča njegovo ime — in naj si rep podaljša magari s 3 p —, slovenskega pokolenja. Kaj so Slovenci že vstvarili? Po Reppnigovem mnenju nič, ker vse pridobitve, ves napredek na sveta in navsezadnje menda tndi svet sam prihaja iz nemškega naroda. In tako huda je nekulturnost našega naroda, da se po nekaterih krajih človek ne upa na cesto, ker se je treba bati, da bi ga nedorasli mladeniči ne ubili. Tukaj je g. Reppnig gotovo mislil na zastopnike nemške kulture na avstrijskih vseučiliščih, osobito na graške burske pretepače in na surovi nemški mariborski mob. Podružnici, ki bo izvestno delovala v Reppnikovem dnhu, je že pristopilo nad 40 članov.
Südmarka — Ostmarka. Siidmarka je: društvo, ki opravlja nemške-obrambne posle v! vsenemškem duhu. Njeni ideal je zgraditev nemškega mostu do Adrije. Vsklilo, Sje to društvo/ i z nestrpnega duha nemškega radikalizma in na tem temelju tudi ostalo. Vodstvo ima v rokah svobodomiselstvo nemškega nacionalizma in radikalizma. Sicer j,ei (društvo glasom.
svojih pravil v političnem in kionfesionelnem oziru nevtralno. Toda samo na papirju. V resnici pa je komando popölnoma v rokah svobodomiselnih, nacionalnih in radikalnih Nemcev.: Kar med Nemci ) n® trobi v svobodomiselni rog, temveč brani v javnosti krščanska načela, sme sicer plačati prispevke za društvo, govoriti pa v društvu ne sme niti besedice, še manj ima upanjaj da bi kedaj prišel do kakega odborniškega mesta, To je nacionalnemu krilu nenn ških krščanskih socialcev v Gradcu vendan že začelo postajati (preneumno. Začutili so nevrednost in nečastnost stališča, ki jih je do njega ponižala oholost nemških nacionalcev, in so zahtevali, da pride tudi njih fstruja v društvu do vpoštevanja. Toda zaman. Sicer je to povzročilo delno krizo v vodstvu» toda nadutost nemških nacionalcev in radikalcev ni odnehala. Tako so (nemški/ krščanski socialci spoznali, kar bi že davno morali vedeti, da jim ni mesta v vsenemški Siidmarki. Odpor protii (vsenemške posle oskrbujočim obrambnim društvom > se ni pojavil samo v Gradcu, ampak tudi drugod; imed krščanskosocialnimi in konservativnimi Nemci. In nasledek je bila ustanovitev lastnega obrambnega društva z naslovom:	Ostmark^ .Volksbund deutscher Oesterrei-
cher.“ Sedež društva je v Linču in predsednik mu je gornjeavstrijski državni poslanec dr. Schlegeh Dosedaj je pristopilo 41 podružnic. Branitelji društva po časnikih razglašajo, da je njih namen braniti nemško narodnost in njeno posest, toda nikdar/ ne napadati upravičene interese drugih narodnosti. Bomo videli. Toda svarimo nove nemške obrambnike, naj" \pri svojem obrambnem delu nikdar ne pozabijo-načela krščanske pravičnosti. Ne kratimo jim pravice, da branijo svojo narodnost, kjer je res v nevarnosti, toda vedo naj, da je, Vnebovpijoča krivica, Če se zatira male in slabejše. Ce bodo krenili na pota Südmarkine in Schulvereinove okrutne germanizacije, jih 'bo zadela ista obsodba.
,, JS
Somišljeniki, pazite, da ne daste iz rok glasovnic in legitimacij. Nasprotniki bodo porabili vsako sredstvo v prilog svojim kandidatom.
Razgled po svetu.
Amundsenova ekspedicija na severni tečaj. Popolna in točna Amundsenova ekspedicija na severni tečaj je gotova. Izbor moštva ladijo „Fram“ je že dogotovljen. Oskrba ladije z vsemi potrebščinami hitro napreduje. Odhod ekspedicije se bo vršil dne 2. prosinca leta 1910. in bo došla v San Frančiško že meseca junija. Ostali čas poletja se bo uporabil za to, da se najde priličen prehod skozi ledene plošče. Zadnja poročila bo poslal Amundsen iz St. Bar-roda, na zapadni obali Severne Amerike. Tam se nahaja poštna postaja za lovce in ribiče. Brezžični brzojav je A-mundsen odklonil, ker je zvezan s prevelikimi stroški in zaprekami, a raznn tega bi pa slabe vesti iz domovine tudi slabo vplivale na člane ekspedicije. Ladija „Fram“ bo opremljena z motorjem 200 konjskih sil in se bo s tem brzina znatno povečala. Ekspedicija je dobila zelo lepe in dragocene darove. Institut Carnegie ji je poklonil vse magnetne priprave, norvežko vojno ministrstvo pa vse orožje najnovejše vrste. Moderna zrakoplovna tehnika bo imela tudi svoje zastopnike na palubi v podobi malih zrakoplovov.
Dež umetnim potom. V novi Zelandiji so poskušali, ne-li bi se dalo na kak način napraviti umetno (deževje, ter se tako preprečile' velike suše, od katerih toliko trpi zemlja in rastline. V to svrho se je ustanovilo društvo, katero je pričelo s poskusi in je (prišlo do zelo povoljnih rezultatov. 'Svoje stroje so si uredili tako, da se s hriba v času četrt ure vname in raznese 25 iuntov smodnika iq idinamita, a sledeče četrt ure pa 60 funtov neke eksplozivne tvarine. V bližini eksplozije ^je nastal dež, ali samo lokalno. Pri poznejših poskusih so pa baje .dosegli to, da je deževalo na več kilometrov na daleč' 'in široko. LAko je vse to resnica, naj se bavijo s tem učenjaki.
Drevje ki joče. Na Kanarskih otokih raste neko drevje, ki ima to posebno svojstvo* >da joče.^ To drevje spada k vrsti lovorjev, a raste v grmičevju. Iz neštevilnih listov kapljajo {neprestano biserne solze, napravljajoč okoli debla mala jezerca. Nakapana voda služi za {namakanje korenini.
Ruski roparji z bombami. Roparji so napadli slugo* 'Volgabanke v Peterburgu in mu odvzeli usnjato torbo, v kateri je imel 70.000 rubljev denarja. E»a se rešijo preganjalcev, so vrgli bombe med nje in tako (zbežali.
Kako angleška vlada počasti časnikarje. Ministrstvo mornarice pripravlja veliko svečanost na čast angleškim časnikarjem, kateri (bodo imeli meseca junija svoj kongres. V luki Spithead bo 10. junija velika parada vojnega brodovja druge in tretje armade in to bode 68 bojnih ladij in 55 spremljevalk.
Največji vodeni rezorvar ftia svetuj ('Meseca majnika bo otvoril londonski župan največji vodeni rezorvar na svetu, katerega je sezidal Metropolitan Whaler Board v Henar iOsku. Ta- rezorvar drži
254,250.000	litrov vode in služi za porabo 1,750.000 ljudem.
Miekieviezev spomenik v Parizu. V Parizu se je osnoval odbor v svrho, da se postavi v Parizu spomenik znamenitemu poljskemu pesniku Adamu Mickieviczu. V pozivu, katerega je ta odbor razpo-
slal, se naglašuje, da se mora ta spomenik postaviti, da se pokaže interes Francije za svoje ideale in prijateljske razmere do Poljakov. Spomenik bo izdelal znameniti francoski kipar Emile Bourderelle, V začasnem odboru za postavo spomenika so sami odličnjaki francoski in poljski kakor :i princ Roland Bonaparte, Maurice Barres, Jules Claretie,'Anatol_ France, princ Ponatovski, grof Potočki» princ, Radzivil, Sienkievicz in še mnogo drugih.
Protialkoholno gibanje na Turškem. Na Turškem jako lepo uspeva borba proti alkoholu. V soboto popoldan morajo biti zaprte že vse prodajalne, v katerih :se prodajajo opojne pijjače. Te) prodajalne ostanejo zaprte do pondeljka v jutro. Samo veliki hoteli delajo izjemo. Toda tudi tukaj so prilepljeni lepaki, ki naznanjajo ljudstvu, da se ne prodaja opojnih pijač. Sedaj so pričeli ustanavljati hotele v katerih prodajajo same brezalkoholne pijače, limonado itd. in tudi po cestah ni drugega dobiti, kakor ne-opojne pijače.
Pazite, da ne bodo agitatorji celjske liberalne klike popisovali glasovnic!
Narodno gospodarstvo.
Pravi vzroki visokih tržnih cen. Kdo je še lansko leto mislil, da bodo pšenične cene poskočile do 18 kron :80 vinarjev za 50 kg ko je bila vendar žetev po vseh deželah avstrijsko-ogrske monarhije, Amerike, Nemčije in dragih državah jako povoljna. In vendar je dunajski trg najboljši komentar za to. Vsak interesent ve, da se prej ne more skleniti nikaka kupčija ali prodaja, dokler ni znan budimpeštanski terminski knrz. Pa ne samo na Dunaju se občuti ta pritisk budimpeštanskega terminskega kurza, nego tudi po vseh dragih avstrijskih kronovinah. To je za Dunaj in drage avstrijske trge prav poniževalno ali vendar opravičljivo, ko je ja terminska igra mednarodna in ki povsod uganja svoje pogubonosno delovanje in uplivanje na cene. V Avstriji sicer nimamo borznega terminskega prometa več, ali ne ta, nego ogrska terminska igra nam narekuje cene. Na Ogrskem igra vsak človek na borzi poljedelskih pridelkov in žita. In vodstvo te, je v rokah nekaterih vele-špeknlantov in mlinarjev. Naštevanje vseh možnih sredstev za napravo cen od strani teh gospodov, bi napolnilo cele knjige. Pod varstvom uvožne carine so imeli ti žitni oderuhi čisto prosto polje za zvišanje cen. Da bi od tega imelo vsaj splošno poljedelstvo kaj koristi, bi se potem tako postopanje že opravičilo. Ali tudi to ne. Visoke cene padejo v žep nekaterih ogrskih velešpekulantov. Ali tu se je kmalu preobrnilo. V Ameriki, kjer jeidosegla borzna terminska igra najvišje cilje, kjer se je delalo najhujše s cenami, je vložila vlada poziv na reprezentacijsko zbornico, naj prepove goljufive terminske špekulacije na borzi, ker je to pogubno za ljndski blagor in njegovo hrano. Dejstva, s katerimi je bila ta vloga osnovana, so na drastični način dokazala, kako škodljivo da deluje tako postopanje in delovanje na ljndski (blagor, pa ne samo v Ameriki, temveč v še veliko večji meri pri nas, ker nam primanjkuje sredstev za odpomoč in nadomestitev škode in ker pri nas ni najti onega blagostanja, kakor ga ima ljudstvo tam.
če je v Ameriki, dosedanjem eldoradu največje goljufije, če že torej amerikanski vladi ni več ugajalo to brezvestno goljufanje, tembolj bi moralo to podkuriti našo avstrijsko vlado, da bi drezala na spolnitev, od ogrske strani sklenjenih pogodb, da se odpravi terminska borza. Pod danimi pogoji je to danes pogoj najnujnejše potrebe. Vse kar se potrebuje je postalo dvakrat ah pa še večkrat dražje in posebno še glede na vsak dan višje cene živil. Poljedelcu ne ostane dosti od prodaje njegovih pridelkov. Od nekaterih pa sploh nič, ker je konsnm hudo upadel in nekatera žita kakor rž sedaj jako težko dobe kupca. Potem se pa poljedelcu kmetu podtika v obče vzrok na draginji. Vzrok pa zadene merodajne kroge, ki puste, da težko prislnženi vinaiji ljndstva teko v nenasitni žep ogrskih borznih špekulantov in oderuhov. Postopanje amerikanske vlade naj bi bilo za zgled in svarilo našim merodajnim oblastem, istotako tndi na Ogrskem sknšati doseči z vsemi sredstvi in močmi za blagor celega ljndstva in prebivalstva.
Stanje setve na Ogrskem. V prvi polovici meseca aprila je bilo vreme jako nestalno in ponajveč neugodno. (Zaradi tega se je stanje setev nejednako-merno razvijalo. Zimski ječmen in ogršica sta veliko trpela radi vremena. Zimska pšenica in posebno še rž uspevata prav dobro. Poljedelska) ^pomladna dela zelo napredujejo radi ugodnega vremen. Ravno tako dobro uspevajo tudi -zgodnje setve ječmena in ovsa. Tudi (v obče uspevajo vse spomladne setve jako dobro in kalijo jednakomerno, samo milega vremena in pa dežja primanjkuje, fNada na dober vinski pridelek je v obče jako nepovoljna.
Preklic srbske prepovedi izvoza. Srbsko finančno ministrstvo je preklicalo: dansko zimo izdano prepoved izvoza za žito in krmo preko meje.
Brzojavna prekomorska zveza med Evropo in Argentinijo. Western Telegraph, Company je predložila argentinski vladi projekt, zadevajoč polaganje nove brzojavne zveze za direktno zvezo Argentinije ln Evrope. Brzojavna črta. se? Ibo dotikala otoka Ascension;' in bo imela tam tudi postajo. Generalna poštna in brzojavna direkcija in minister notranjih zadev; jv Buenos Airesu so se prav ugodno izrazili za ta projekt, ki bo vezal Evropo z Argentinijo.
Stanje bosanskih setev. Kakor se uradno po-trdilq glede setev v Bosni glasi, je njih stanje v ob-
če povoljno. Setve so dobro prezimile, le na nekaterih krajih, kjer je bora po kraških poljanah razsajala iin odpravila snežno plast, tam je poškodovana vsa setev. Letne setve so se mogle vršiti dosedaj samo na ravninah severnega in južnega dela dežele. Dela radi ugodnih -razmer zelo dobro uspevajo. Trava še povsod ni posebno zrasla, na gorskih senožetih in pašnikih §e pa še vse pokritq ft snegom. Počeli deželi primanjkuje krme radi lanske neugodne-košnje; cene sena so jakq (visoke. Dalo bi se pač temu pomanjkanju krme priti v okom s tem, da bi se-nakupilo seno na stroške (okrožnega pomožnega fonda in se razdelilo med ljudstvo. Sadno drevje je nad vse dobro prezimilo in poganjujoČi popki obetajo precej bogate sadove.
Moravska agrarna in industrijalna banka. Upravni svet moravske agrarne iin industrijalne banke v Brnu je sklenil, osnovati (podružnico v Moravski Ostrovi.
Vodni) promet po Labi. Deželni odbor za promet tujcev na Češkem plani veliko -akcijo proti ustavi prometa Sašao-češke paroplovne družbe pa Labi,.. Ako bi omenjena družba -ustavila svoj promet po Lar bi, potem bi promet s tujci bil zelo oškodovan.
Emancipacija pridelovalcev sladkorne pese od sladkornih tovarnarjev. , Posvetovanja ' med sladkornimi tovarnarji in pridelovalci sladkorne pese, ki so se vršila v okraju Fišnovice, so bila brezuspešna. Zaupniki domačih pridelovalcev pese iz omenjenega okraja so razglasilil po časnikih, naj pridelovalci omenjenega okraja omejijo za letos pridelke sladkorno pese in naj istočasno upeljejo akcijo za ustanovitev svoje poljedelske sladkorne tovarne.
Iz krogov pridelovalcev sladkorne pese. Kakom „Venkov“ javlja, so imeli pridelovalci sladkorne pese na Češkem v praznikih po mnogih! (krajih zborovanja, na katerih je bilo sklenjeno, vse nadaljno predelovanje sladkorne pese za prihodnje! <Leto ustaviti.. Iz različnih krajev so že organizacije poslale tozadevne sklepe. Iz Caslave se pa poroča, Ida se en del' ondotnih pridelovalcev sladkorne pese ni pridružil-splošnemu gibanju, ampak je na svojo rokq (pričel , pogajati se s tamošnjimi tovarnami.
Tovorni promet z Rusijo. Vse ruskei fteleznice ob Visli so ustavile za nekaj časa 1 tovorni promet; ker je tovorno skladišče skupne (postaje v Granici i prenapolnjeno. Zaradi tega je tudi ravnateljstvo severne železnice ustavilo (ves tovorni promet preko-Granice. Ravna Itako je bilo zaradi povodnji na progi Garbatka—Ivangorod sistirano vse blago za prevoz za vse postaje po Garbatki na progi Granica—' Garbatka—Ivangorod.
Zadružna sladkorna tovarna se snuje na Češkem im sicer v mestu Plznju. Tovarna bo imela tndi svojo rafinerijo in bo osnovana na zadružnem temelju. Dobavo sladkorne pese ima tovarna že zasigurano.
Tržne cene v Mariboru. Pšenica K 24-—- rž K19*—; ječmen K 18*—; oves K 19'—; koruza K 19'—; proso K 19-—; ajda K 18'—; sladko seno K 12'—; slama K 9 po 100 kilogramov.
Nabirajte za volilni sklad Slovenske kmečke zveze.
Listnica uredništva.
Kabel] na Pohorjn. Poročajte nam, kedo je tisti, proti katerma; nastopate v dopisu..
Sr Pohištvo 5S
Velika zaloga pohištva od naj priprostej šega do najfinejšega v vseh slojih se dobi po znižanih cenah pri	34 .-
,Obrtni zadrugi mizarskih mojstrov1
V Mariboru, Grajski trg št. 3 pri črnem orlu.
Edina narodna steklarska trgovina
Fran Strupi, Celje
priporoča svojo bogato zalogo stekla, porcelana in kamenine, vsakovrstnih šip, svetilk, ogledal in okvirov za podobe. Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in privatnih stavbah.	2"
Najnižje cene! Najsolidnejša in točna postrežba!
Ha debelo.	Ha drobno.
Sveta birma Za §oio m dom e
pouk in priprava za ta sveti zakrament
Sestavil Jernej Voh; tretji predelani natis, velja 12 vin. s poštnino 20 vin. Sveta birma obsega 50 strani in ima prav pregleden in zanimiv podnk za šolarje. Zato knjigo toplo priporočamo. —Naročnina se lahko pošlje v znamkah.
Trgovina tiskarne sv. Cirila y Mariboru. .
MALA NAZNANILA
ki se sprejemajo po 2 vin. od besede, najmanjši znesek je 50 vinarjev.
Kdor želi pojasnila o rečeh, ki so naznanjene v inseratnem delu, naj pri dene za odgovor znamko 10 vi n ar j e v. Drngače se ne odgovori.
Hlad trgovski pomočnik izvrstno izvežban v delikatesni, špecerijski •ter v divjačinski trgovini, vešč knjigovodstva, nemške stenografije in «trojne pisave, zdrav in krepek, trezen in zanesljiv, na svojem učnem mestu v graški veletrgovini po svoji izučbi že 2 leti (l leto kot vodja) v službi, želi dobiti v podobni stroki službe na domačih slovenskih tleh kot magaziner, knjigovodja, koreBpodent ali kot trgovski pomočnik. Ponudbe na naslov: Gregor Arnejc pri firmi Guldenprein Nibelungengasse Gradec.	99
IBrander-ja okoli 800 litrov starine iz leta 1905, fino vino za buteljke iz zapuščine pokojnega kanonika veleč. g. Hajšek v Slovenski Bistrici je od 56 litrov višje po zmerni ceni na prodaj. Pojasnila se dobe pri posojilnici v Slovenski Bistrici.	97
Dvoje stanovanj s porabo vrta se odda mirnim najemnikom. Kje pove upravništvo.	86
Proda se kobila z žrebetom pri g. Mulec, pekarija, Studenci Ufer-strasse št. 3.	87
Stavbeni prostori
800 □ sežnjev za vile in letoviča zelo primerni z lepimi sadonosniki najbojlših vrst. Kje, pove upravništvo!	101
Lepo posestvo blizu Velenja v Spodnjem Štajerju, v ravnini in sicer zidana hiša, zidani hlev, 8,’ora-lov njiv, 2 orala hmelja, 8 oralov travnikov med tem 2 orala sado-nosnika in 8 oralov dorastlega gozda z mešanim drevjem, skupaj 26 oralov, nerazdeljeno ali pa tudi samo polovica proda se za nizko ceno. Plačilo ugodno. Ponudbe naj se pošljejo pod „Posestvo“ na uredništvo tega lista.	91
Velikov posestvo prav lepo, na Spod. Staj. se proda zaradi bolehnosti 'posestnika celo ali pa na drobno. Posestvo meri čez 70 oralov in sicer 3 orale vinograda, 12 oralov njiv, 18 oralov travnikov, 12 oralov sadonosnikov, 25 oralov gozda z 12 zidanimi poslopji, gostilno, prodajalno blizu farne cerkve, v dolini ob okrajni cesti pol ure od kolodvora. Cena se določi po velikosti . prevzetega posestva in številu poslopja. Ponudbe pod „Veleposestvo“ na upravn. tega Usta.
5000 ducatov prtov
na in najboljša kakovost brez pogreška, proda Pik Wilhelm, lanena tkalnica Mr®IlOV na Metavl (Češko).
'Prti 2 m dolgi in 155 cm široki po 2 K 30 v., 225 cm dolgi in 150 cm široki po 2 K 60 v. iPrti iste kakovosti iz najboljšega platna so za 40 v. dražji.
Kakovost izkljnčnje vsako konkurenco. Najmanjša odpošiljatev 6 komadov s poštnim povzetjem.
lomniški piškoti : mandeljni: vanilije
so najbolj okusne k vinu, čajn, kavi in so najboljša darila za pojedine, za godovanja itd. Zelo primerne pošiljatve s poštnim povzetjem odpošilja
J. JINA, sladčičarnica, Lomnica na Popelki
Češko.
Nadalje se priporočajo mandeljnove preste, oblati, medeni svalčki, čajno pecivo itd. itd.	95
Prosi se za posknšnjo! Ceniki zastonj !
'Trgovci na Štajerskem dobe pošiljatve za posknšnjo zastonj.
Ako se skličete na „Straža“ dobite po znižani ceni pristno barvan cefir, kanavaz, kriset, platno, oksford, sukna za gospe kakor tudi robce, servijete itd.
Jaroslav Marek pri Novem mestu na Metavi
Češko.
Vzorci se pošiljajo zastonj in franko. Nengajajoče se sprejme nazaj.	96
od motorja oddaje 100 kg. po 25 K.
Tiskarna sy. Cirila y Maribora.
gpoooc Restavracija >000»
Narodni dom
v Mariboru.
Izborna kuhinja, izvrstna vina kakor: haloško, ljutomersko, dr. Thur-nejev muškatelec, mozlec, vinarec, bizeljčan, konjičan itd.
Pivo iz hudjeviške češke pivovarne.
Po leta adobno kegljišče. Vrtni paviljoni.
Sobe za tajce.
Za obilni obisk se priporoča	37
Lojzika Leon.
Ignac Božič
narodni krojač y Maribora,
Tegethofova nlica 16, y hiši dr. Rosine
se priporoča slavnemu občinstva, kakor tudi preč. duhovščini za izdelovanje vsakovrstnih oblek in talarjev po najnižji ceni. Zaloga vsakovrstnega blaga in gotovih pelerin.
78
V nujnih potrebah se vsakovrstna obleka v 24 nrab zgotovi. :
p5
Cerkveni in sobni slikar in pleskar
Franjo Horvat
01 ARI BOR, Kasinogasse štev. 2.
Se priporoča veleč, duhovščini in slavnemu občinstvu za slikanje cerkev, dvoran, sob, društvenih odrov, napisov na steno, deske, plošče in steklo ter za vsa v pleskarsko in slikarsko stroko spadajoča : : dela. : :
P
KAt*
Postrežba točna!
53
Cene nizke!
SO
Svoji k svojim
Urar, očalar in zlatar
M»Bureš
Maribor
Tegethofova cesta 33.
pred kolodvorom, priporoča svojo bogato zalogo zlatnine, srebrnine, ur itd. po najnižji ceni.
f-rVO m nfrm o, 8 slovenskimi ploščami, čistim in VA J. cLllluiUIIt) jasnim glasom iz najboljših tovarn.
10	Priznano najboljše igle za gramofone.
Popravila se točno in hitro izvršujejo.
Slovenski brivec!
Prečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu najtopleje priporočam svojo
moderno urejeno brivnico.
:: Postrežba čista, točna in solidna. :: Izdelujem tudi lasulje in knpnjem lase.
IVAN BERGLEZ p brivec
Maribor, Šolska ulica 2.
55
crewljarski mojster
V Celju Schaiiedgasse 3
pri c. kr. davkariji
priporoča svojo največjo zalogo črevljev fiä Šp. Štajerskem prečast. duhovščini in cenj. občinstva po najnižji eeui radi pomanjkanja prostora. Naročila se izvrše v 24. urah, delo je dobro in trpežno. Sprejemajo se tudi popravila, katera se izvršijo točno in dobro. Oddajo so tudi črevlji proti mesečnemu plačila na obroke.	lOO1-
Pozor! Slovenci! Pozor!
Josip Macih,Maribor |
Stolna ulica štev. 5.
se priporoča slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini za izdelovanje vsakovrstnih oblek. Postrežba točna, cene nizke!
Na razpolago je tudi velika zaloga izgotovljenih oblek po jako nizkih cenah.	84
mzmtmmmzmm
Hotel
belem volu v Celju
sredi mesta, blizu vseh uradov; za tujce 30 sob z vso ugodnostjo pri nizkih cenah, tadi mesečna stanovanja s hrano za letoviščarje; izborna kuhinja, vedno sveže pivo, različna vina; po leta senčnat vrt; vozovi v hiši vsak čas na razpolago: : :
51
e se priporoča za obilni obis
Vaša narodna dolžnost je, da kupujete vse manufakturno
blago v trgovini, kjer je dobro
m najceneje in taka je trgovska hiša
na drohno in debelo
BC* Vzorci proti vrnitvi zastonj, blago proti^ povzetju in čez K 20'— franko po avstro-ogrskih deželah.	i
9T Za nakup priporočamo tvrdko
91. E. Šepec, Maribor
' Grajski trg slew. 2
katera prodaja po najnižji ceni vsakovrstno modno blago za ženske obleke, svilnate in drnge robce, vse vrste najboljše perilno blago, vsakovrstno sukno (štofe) za moške obleke, površnike, fino sukno za talarje in salonske obleke, srajce, ovratnike, kravate, naramnice, nogavice, dežnike, obrisače, mizne prte, odeje, preproge,
zastore, razni cvilili, perje za blazine itd.	7
Brzojavi: „Kamnoseška industrijska zadrnga Celje“.
Prva južnoštajerska kamnoseška industrijska družba
Brzojavi: „Kamnoseška industrijska zadruga Celje“.
Edino narodno kamno-
seško podjetje v CELJU.
Mnogoštevilna zaloga nagrobnih spomenikov iz različnih marmornih vrst granitov in sijenitov po raznovrstnih narisih in nizkih cenah.
Naprava zidanih 'ali betoniranih :: rodbinskih’grobišč (rakev).:::
Tlakovanje cerkva, dvoran in hodnikov s šamotnim ah cementnim :::	tlakom.	:::
Izdelovanje pohištvenih plošč iz različnih najbolj idočih marmornih :::	vrst v vseh oblikah. :::
Popravljanje spomenikov, udela-:::	vanje napisov v iste. :::
Stavbena in nmetna kamnoseška ::: obrt s strojnim obratom. :::
Izvrševanje vseh stavbenih del:
kakor stopnic, fasad, podbojev, pomolov, nastavkov itd. iz različ-::: nih kamenov in cementa. :::
Specialna delavnica in podobarski atelje za umetna cerkvena dela kakor: altarjev, obhajilnih miz, prižnic, kropilnih in krstnih :::	kamnov itd.	:::
Brušenje, puliranje in struganje
:::	kamena s stroji. :::
Spodnještajerska- ljudska posojilnici y Marien
ragistrovana zadruga z neomejeno zavez®
Grajski frj ŠS. 3 v hiši gostilne pri črnem orlu (Schwarzen-Ädler).
Denarni promet je tekom osemmesečnega poslovanja «5ess en milijon kron»
P®*oJUsile» StKsa «udi n« **»Ep®Ia.g© đcsasicsA© kp©».!!»« naMmlnftULfe.
Hr&nilne tloge
se sprejemajo od vsakega in se obrestujejo: navadne po 4%) proti 3 mesečni odpovedi po 41/,. Obresti se pripisujejo h kapitalu 1. januarja in 1. julija vsakega leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obre-stovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno hranilne položnice na razpolago (šek konto 97.078). Rentni davek plača posojilnica sama.
posojila m 4«J«Jo
le članom in sicer: na vknjižbo proti pupilami varnosti po 48/*°/o) na vknjižbo sploh po 5%> na vknjižbo in poroštvo po 5V*°/o “ na osebni kredit po 6°/0- Nadalje izposojnje na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. — Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke.
üradm «re
so vsako sredo in četrtek od 9. do 18. dopoldn« in vsako soboto od 8 do 12 dopoldne, isvssmli praznike. — V uradnih arah s® sprejema in is-pltčnje denar.
pojasnila m dajejo
in prošnje sprejemajo vsak delavnik od 8.—l'l dopoldne in od 2.—-Ih popoldne. 6
Tovarna za žice in mreže
Kunte F. Strašice, Češko
priporoča mreže in žice v lesenem in železnem okvirju, strojne žice, mreže za pesek, kuhinjska cedila, žimnice za postelje, elastične žimnice, otirače za črevlje, specijalitete žičnih žimnic itd.	102
Kdor želi trpežno vrh n o suknjo,
naj se obrne z zaupanjem na izdelovalca
FRANC STRNSKY v Lišni,
pošta Nemacka (Moravsko).
7 vrtnih sukenj s poštnim povzetjem po 1 K 20 vin. komad. Kdor kupi enkrat, kupi zopet. V zalogi je principijelno trpežno snkno. Vzorci se ne pošiljajo. 103
Blahut Ivan
O v Bukovici pri Frideku (Šlezija) o
pošilja izvrstno čisto platno vseh vrst. Vzorci se pošiljajo na zahtevo zastonj. Trgovci imajo velik popnst. 104
Prva prodajalna domačega sukna, kakor snkna za gospode in gospe, je pri tkalniški zadrugi
„Vzajemnost“ Hronov ob Metavi (češko).
30 m različnega snkna, platno, oksfort, cefir, kanavas itd. (v vsaki hiši vporabno) se vpošlje za 15 K. Vzorci in ceniki zastonj. Od 25 K se pošilja franko. 105
O Melovatelj cerkvenega orodja in posode Q
Karol Tratnik, Maribor
Župnijska ulica št. 3.
se priporoča prečastiti duhovščini za naročila različnih moštranc, kelihov, ciborijev, lestencev, svečnikov, križov, itd. Staro cerkveno orodje popravljam pozlatim in posrebrim v ognju. Mnogo priznalnih pisem na razpolago.
Svoji k svojim! 38 Svoji k svojim!
Založnik in izdajatelj: Konzorzij „Straža“.
Slovenski krojač
Jakob Vezjak
v Mariboru, Šolska ulica 4
se priporoča slavnemu občinstvu za izdelovanje vsakovrstnih oblek za gospođe in dečke po najnovejšem kroju. Velika zaloga vsakovrstnega ::: ::: snkna iz domačih in tujih tovarn. ::: ::.
Izdelujejo se tudi vsakovrstne pletenine ua stroje.	36
35 Slikar in pleskar
Franc Divjak
v MARIBORU, župnijska ulica št. 7
prevzame vsa dela dekoracijske in slikarske stroke ter se priporoča slavni duhovščini in cenjtnemu > občinstvu in izvršuje svojo obrt po najnižjih cenah.
'MRMMBMBnMHBMMHMBMBBBBHHF’'
E$ST Cerkveni slikar
Peter Markovič
r akadem. slikar v Rožeku na Kcroškem
Poslano!
Umetniški zavod Adolf Vogel, Hall pri Inomostn, Tirolsko, se najtopleje priporoča za napravo altarjev, spovednic, prižnic v gotskem romanskem in renesančnem slogn, tabernakljev, križevih potov, oljnatih slik, božjih grobov, slik za bandere itd. llnstrirani cenik lastonj. Ako se skličete na „Stražo“, dobite 5% popusta.	106
se priporoča čast. gg. duhovnikom in sl. slov. občinstva za slikanje raznih cerkvenih slikarij, posebno altamih in bandemih slik, križevih potov itd. vse na posebno trpežno platno in v jako stanovitnih barvah; slikam zdaj v zimskem času doma v svojem atelijeju in izdelujem manjša dela, popravljam tndi umetniško stare nmetne slike: za poletni čas se pa priporočam že zdaj za večja dela: za slikanje cerkva v različnih slogih. Cene po dogovoru in brez konkurence. ^
X
X
X
* Ljudska hranilnica in posojilnica v Celju, *
registrovana zadrnga z neomejeno zavezo,
v lastni hiši (Hotel pri belem volu) v CELJU, Graška cesta.
Poštno hranilnični račun št. 92.465. — Telefon št. 8.
Hranilne vloge se obrestujejo po 4,/s % brez odbitka rentnega davka.
Domači hranilniki se dajejo na dom brezplačno.
Hranilne knjižice drugih zavodov se sprejemajo kot vloge, ne da bi se obrestovanje prekinilo.
— Oskrbuje svojim članom izterjevanje njihovih terjatev
Brezplačno reševanje vseh zadev.
Posojila na zemljišča po 5% do 5V,% brez in z amortizacijo.
Posojila na zastavo vrednostnih listin.
Osebni kredit na menice in v tekočem račnnu pod najugodnejšimi pogoji.
Konverfacija vknjižonih dolgov z najmanjšimi stroški.
Odgovorni urednik: Viktor Cencič.
Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.