Leto LXVII.' št. 150
Ljubljana, petek 6* julija 1934
Cena Dfu
lobaja rmut dan popoldne, HrsemAl nedelje m praznika — hmmti do 90 petit vrst a Din 2.-, do 100 Trst a Din 2J5Q. od 100 do 300 rrst a Dto 1.-, već Ji maerati petit vrata Dto 4.-. Popust po dogovoru, tnaeratni iavek posebej. — >Slorenakl Narod< vaija mesečno v Jugoslaviji Dto 1*.-, xa inosemstvo Dto 25.-. Rokopisi ss ne racajo.
UREDNIŠTVO IN UPRAVN1STVO LJUBLJANA. KnsUjers ufies it. 5
Telefon *t- Sin, 3123, 3134, 3X25 ta 312«
VILJEM ČAKA NA PADEC HITLERJA
Najkasneje do zime bo po mnenju v Doornu proglašena vojaška diktatura in Hitler izgnan — Po povratku Nemčije v Društvo narodov bi se Viljem vrnil na nemški prestol
London, 6. julija, r. »Dailv Herald« objavlja zanimive informacije o ozadju krvavih dogodkov v Nemčiji in zatrjuje, da ima pri vsej stvari svoje prste tudi bivši nemški cesar Viljem. V Doornu so prepričani, da se bo Viljem že v začetku prihodnjega leta laliko vrnil v Berlin. Pri tem ni važno ali se bo vrnil kot zasebnik ali pa kot monarh, glavno je, da se vrne v Nemčijo.
Razkol, ki je nastal v vrstah Hitlerjevega režima in ki ga je odkril že Pa-pen v svojem znanem govoru v Mar-burgu, je izzval v okolici Viljema v Doornu veliko veselje. Izgnani nemški cesar je že od začetka letošnjega leta v stalnih zvezah z Reichswehrom in bilo mu je tudi dobro znano, da se je pripravljala zarota in da se namerava najdalje do septembra proglasiti v Nemčiji vojaška diktatura.
Ko je dopisnik lista prosil v Doornu za sprejem, mu ie bilo rečeno, da bivši cesar ne mara nikogar sprejeti in dajati nikakih izjav, ker bi to moglo škodovati sedaj ugodnim šansam Hohen-zolerncev. Toda v najožji okolici bivšega nemškega cesarja je novinar po obljubi, da ne bo izdal imen svofih informatorjev, vendarle dobH zanimive informacije.
Na vprašanje kai misli Viljem, ko govori o ugodnih šansa h Hohenzolern-cev in ali smatrajo v Doornu, da bo nemški narod zopet pozval Hohenzo-lernce na nemški prestol, je dobil odgovor :
Odgovor na to vprašanje bo prišel morda hitreje, kakor pa mislite. Znano je, da nikdar nj bilo nikakih oficijelnih zvez med hitlerjevsko vlado in Doornom. Odnošaii med Viljemom in Hitlerjem so bili vedno zelo napeti. Viljem nikdar ni sprejel Hitlerja, prav tako pa sta oba odklanjala, da bi vodila razgovore po delegatih. Ta antipatija je prišla posebno do izraza ob priliki Vi-Uemovega rojstnega dne, ko je Hitler dal zapreti in kaznovati oficirje, ki so čestitali bivšemu cesarju in pili na njegovo zdravje. V Doormi tega ne bodo nikdar pozabili in odpustili. Žal pa ie ta incident dovedel do popolnega preloma med bivšim cesarjem ki bivšim prestoloma sle dn kom, ki je potem, ko je prišel Hitler na oblast, postal proti volji svojega očeta aktiven Član narodno-soctjaiistične stranke. Viljem je takrat pozval svojega sina v Doorn na odgovor. Ta sestanek je bil zelo dramatičen in predstavlja pravo ragedijo v zgodovini cesarske rodbine. Oče in sin sta se znašla v absolutni medsebojni opoziciji. Položaj se je izpremenil le v toliko, da prestolonaslednik pozneje ni več javno nastopal na zborovanjih Hitler-jevcev.
Viljem ima popolno zaupanje v svoje nekdanje oficirje, ki si prizadevajo, da skupno s plemstvom in veleposestniki ter težko industrijo pridobe maršala Hindenburga za to, da reši Nemčijo Hitlerja in njegovega režima. Po informacijah, ki jih imajo v Doornu. se bo to zgodilo. V Doormi so prepričani, da se Hitler ne bo mogel držati na oblasti dalje kot do zime. General Blom-berg in oficirji nemške vojske samo čakajo na revolucijo nemškega delavstva, ki se bo brez dvoma vrglo v objem komunistov. Da bi se to preprečilo, je vojni minister general Blomberg odločen, v danem trenutku proglasiti vojaško diktaturo m obsedno stanje. Takoj se bo tudi ustavila kampanja proti Židom. Znano je, da ima bivši cesar Viljem med svojimi predvojnimi prijatelji tudi mnogo Židov in smatra proti židovsko gonjo hhrlerjevcev za največjo norost
Ko bo Blomberg odstranil Hitlerja, bo prosil Ameriko za finančno pomoč. Načrti generalštaba za izvršitev te akcije so že davno gotovi. Hitlerju bo<k> omogočili beg v Italijo. Podkancelar Papen bo vsekakor ostal na svojem mestu in njegova naloga bo obnova prijateljskih odnošajev z Vatikanom. Zunanji minister Neurath bo pod novhn režimom dobil nalogo, da krene po novih potih zunanje politike in čimprej uredi povratek Nemčije v Društvo narodov. Vse to bo predstavljalo veliko koncesijo Franciji in Angliji m odstranilo sedanjo napetost ter omogočilo tesnejše sodelovanje. Viljem upa, da se Francija in Anglija po vsem tem ne bo-
sta več protivili obnovi monarhije v Nemčiji in da temu ne bo r^sprotovala tudi nobena druga država
Nove žrtve
Pariz, 6. julija. AA. Iz Berlina poročajo: Po vesteh, ki so jih po trditvah današnjih pariškrh jutranjikov dobili iz uradnega vira, znaša število oseb, ki so jih usmrtili ali so sicer našli smrt v Berlinu pri nedavnih tragičnih dogodkih 46. O drugih nemških mestih, kjer je bila vladna akcija prav tako odločna kakor v prestolnici sami, za zdaj še niso objavljeni uradni podatki, tako da točno število žrtev v teh mestih še ni znano.
Včeraj so po vesteh, ki so jih dobili v Parizu, v Berlinu ponovno krožili glasovi, da je med mrtvimi tudi bivši upravnik monakovske policije Seifert in bivši poveljnik Reichswehra na Bavarskem general v. Lossow, o katerem so že svoje čase trdili, da je med mrtvimi. Kakor znano je general v. Lossow zadušil Hitlerjevo vstajo v Monakovem 9. novembra 1933.
V zvezi z drugimi fantastičnimi glasovi, ki se širijo o nedavnih dogodkih v Nemčiji, velja omeniti, da po vesteh današnjih pariških jutranjikov v Berlinu trdovratno trde, da bodo generala Schleicherja pokopali na državne stroške in da mu bo vlada priredila svečan pogreb, čeprav so po uradnem poročilu Schleicherja ubili kot veleizdajal-ca. Dejansko so pa generala Schleicherja in njegovo ženo že včeraj pokopali na pokopališču v Grosslichterfeldu. Pogreb se je vršil brez poprejšnjega naznanila in v najožjem krogu. Kakor so že poročali, so prvotno določili pogreb za predvčerajšnjim popoldne, toda policija je v poslednjem trenutku odložila izročitev smrtnih ostankov članom pokojnikove rodbine.
Imena žrtev ne bodo objavljena
Berlin, 6. julija. wk. Kakor se sedaj doznava, se ne more v©č računati, da bodo uradno objavili listo oseb, ki so bile na
povelje kancelarja Hitlerja v soboto in nedeljo ustreljene, ugotovili pa so. da je njihovo število zelo veliko. Dopisniki inozemskih listov, ki dobivajo svoje informacije rz absolutno zanesljivih virov, poročajo sedaj, da priznavajo na merodajnih mestih, da je bik) justificiranih 46 oseb. K tem pa je treba prišteti se veliko število onih, ki so izgubili življenje, ko so se uprli aretaciji, in onih, ki so izvršili samomor. Ne bo torej napačno, ako se smatra, da znaša število smrtnih žrtev okoli 80.
Curih, 5. julija, d. Berlinski dopisnik lista »Neue Zurcher Zeitung«, ki poroča o ustreli tvi bivšega bavarskega državnega komisarja Kahra, pravi, da je bil umorjen samo zaradi maščevalnosti, ker je 1. 1923 umaknil svoj pristanek na tedanji Hitlerjev prevrat in postil razgnati s policijo Hitlerjev in Lodendorffov pohod. O Kahru je znano, da je že dolgo časa živel kot zasebnik povsem izven političnega življenja. Polkovnik Bredow, bivši državni tajnik v vojnem ministrstvu, je hil ustreljen, ker je bil eden izmed prvih zaupnikov generala Schleicheria in ie poznal marsikatere njegove skrivnosti. Med 46 ustreljenimi, poroča list nadalje, je ves štab voditelja napadalnih oddelkov Ernsta, ki je do zadnjega trenutka zatrjeval svojo nedolžnost, kakor tudi vodja napadalnih oddelkov Krausser, ki ga je Rohm ob nastopu svojega dopusta pustil v Berlinu kot namestnika.
Tudi Luther odžagan?
Berlin, 6. k&ja. AA. V tukajšnjih političnih krogih se trdovratno širijo glasovi, da se nemški poslanik v Washingtonu dr. Hans Luther, ki se sedaj mudi v Berlinu, ne bo več vrnil v Washington in da bo na njegovo mesto imenovan načelnik od-delka v  zunanjem   ministrstvu  g. Dickof.
Nemčija ne more več plačati
London, 6. julija. AA. Iz flelsingtor-sa poročajo, da nedavno tega ustanovljeni klirinški zavod med Nemčijo m Finsko, ki naj ftnansira medsebojno trgovino, ne more več delovati, ker je narodna banka v Berlinu izjavila, da ne more več zbrati potrebnih deviz za uvoz iz Finske. Zato je verjetno, da bo vsa trgovina zdaj zastala. Finska trgovina ie zaenkrat napram Nemčiji aktivna.
Odločna zavrnitev
nemških podtikanj
Francoski tisk ogorčeno zavrača nemške izmišljotine o zvezah Francije z nemškimi zarotniki
Pariz, 6. milja. AA. (H&vas poroča: Razen »Matina* in »Joumala« se vee ostali francoski tisk za »daj omejuje n& reprodukcijo vesti nemških snočnib listov o ten-denenvh poročil Oki so medtem že formalno demantirane), po katerih naj bi bila Francija vedela za Schleicherjevo zaroto in jo s sianrpatjj&mi spremljala. *Le Journal« pravi, da je neki visoki uradnik na Wilhelmstra#se dejai, da se francoski tisk ni strašil priobči t ve odkritij Wickha-ma Steeda zastram nemških priprav za bakterijsko vojno in da zato nemški zunanji minister ni imel nikakega povoda biti nasproti Franciji obzirnejši, kakor je, zaslužila. »Journal« zaključuje: Torej je §k> za represalije. Toda če si Nemčija lahko po mili volji dovoii, da po svoje razlaga svojim ljudem Rohmovo in Schleri-cherjevo usmrtitev, nima tiikake pravice spuščati v svet sumničenj. o katerih ve, da so iz trte izvita, nasproti državi, s ka-
Preprečen komunistični prevrat v Čilo
Santiago de Chile, €. julija. V južnem delu države so poizkušali komunisti izvesti državni udar. P0 dvodnevni bitki jih je vojaštvo premagalo. Trije komunistični voditelji so bili po naglem sodišču obsojeni na smrt in takoj ustreljeni, 350 pa pa jih bo postavljenih pred redno sodišče. Nad vso državo je proglašeno obsedno stanje.
Stavka pristaniških delavcev v San Frandscii
San Francisco. 6. julija, r. Pristaniški delavci so se pridružili stavki v ladjedelnicah. Včeraj je prišlo do krvavih spopadov s policijo. V spopadih so bili trije delavci ubiti, 22 pa hudo ranjenih. Stav-Kujoči so zažgali več skladišč in zgradili v pristanišču velike barikade, tako da je ves promet v biki oemo^oceo-
tedo živi vsaj uradno v prijateljskem raz merja.
*-Matra< pravi: Dogodki, ki se odigravajo v Berlinu, nas silijo k vprašanju, aH so si gospodarji Nemčije popolnoma v svesti posledic tega, kar počno ali kar lansirajo. Tako je brez dvoma edinstven primer v kulturnem svetu, da bi tisk cele države riolžfl neko drugo državo brez slehernega dokaza, da je pomagala pri zaroti zoper njegovo vlado.
Nemci podtikajo francoski vladi, da hoče meriti nemško politiko s puhlicami navadne dnevne vesti in da postavlja vso francosko politiko nasproti Nemčiji na trditev, da je nacionalno socialistična država na milost in nemilost izročena krdelu maskiranih zarotnikov. To M bflo vendarle nekoliko prenaivno. Razumemo, da skuša nemška propaganda najti razlag* sedanji izolaciji Nemčije. Toda tako daleč nase razumevanje vendarle ne gr**
Veliki nemiri v Amsterdamu
Amsterdam, 6. jnlija. r. V v«č delih Amsterdama je prišlo sinoči do resnih spopadov, ki so se ponoči pretvorili v pravcate pocestne bitke med roJicijskimi od-de*k: m razjarjeno množico, ki so jo na-hnjskali komunistični elementi. Nemiri so se pričeli v prvih večernih urah v delavskem dehi v središču mesta, kjer se je zbrala velika množica, da protestira proti znižanju 'brezposelnih podpor. Demonstranti so v nekaterih utteah razbili cestne svetilke ter so metali iz hiš na policijo kamenje in druge predmete. Šele ko je policaja uporabila orožje, je bfl v zgodnrh iutra-njih urah vzpostavljen red in mir.
Zaupnica francoski vladi
Parrz, 6. julija, r Zbornica je ob priliki razprave o načrtu za javna dela s 440 proti 246 glasovom izrazila zaupnico vladi.
Podružnico: MARIBOR, Smetanova 44/L — NOVO MESTO, Ljubljanska telefon it. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Stroaemaverjeva ulica 1, telefon ftt 60, podružnica uprava: Kocenova ulica 2, telefon st. 190. — JESENICE, Ob kolodvora ML
Račun pri postnem čekovnem savodu ▼ Ljubljani it. 10.3&1.
Mussolini bi se rad sestal
Po
z Barthoujem
rimskem poslaniku je Mussolini prosit Bartliouja za sestanek, ki pa se ho vršil Sele pozneje
Pariz, 6. jnlrja. AA. Semkaj je prispel iz Rima francoski poslanik pri Kvirinalu de Ch a m brun. Poročal bo zunanjemu ministru Barthouju o svojih razgovorih z Mussolmijem in z državnim podtajnikom Sovichem. »Journal des Debat*« pi&e v tej zvezi, da ni izključeno da je Mussoimi tekom svojih daljših razgovorov s francoskim poslanikom izrazil željo, naj Barthou obišče Rim. »Pariš Midi« pa pra»v; s svoje strani, da se bo poslanik de Ch a rob run tekom svojega sedanjega bivanja v Parizu poročaL
Pariz. 6. julija. AA. Glede včerajšnjega sestanka med gg. Ba-rthoujem in francoskim poslanikom prri Kvorinaru de Chambrunom v zunanjem ministrstvu pravi davišnj: »Ma-tin<, da je ta sestanek zbudil posebno zanimanje zato, ker se je vršil po Barthouje-vem potovanju na Balkan in tok pred od-
hodom zunanjega ministra v London, kjer bo imel razgovore z brrtansk^ii državnik . Toda »Marin« pravi, da pomena včerajšnjega sestanka ne kaže pretiravati, ker ,e de Chambrun prišel v Pariz samo na svo: redni dopust, v prvi vrsti pa zaradi svoje skorajšnje poroke s princeso Lucieno Mu-ratovo. Francosk poslanik na ita-rljanskem dvoru, pravi >Matin<, je brez dvoma govoril Barthouju na včerajšnjem seslanv: tudi o Musolimjevi žeiji, da se sestane z s Barthoujem. Toda čeprav je U sestanek v načelu že sklenjen, velja opozoriti na to. da je g- Barthou že večkrat naglasi!, da tu bik) zastran njegovega obis>ka v :ta! ;an*ki prestolnici bolje počakati ugodnejših Časov, ker je treba kar najbolj pripraviti teren za razgovore med njim in Mu < so]'nijem, čc naj ti razgovori obrode kai uspeha.
Rumunija in Rusija
Ekspoze Titulesca v zunanje političnem odboru obeh zbornic — Soglasno odobravanje Titulescove politike
Bukarešta, 6. julija. AA. Rador poroča: Zunanji minister Tirul-escu je rmel včeraj na skupni seji senatnega in poslanskega odbora za zunanje zadeve obširen ekspoze o diplomatskih odnosa jih med Rumunijo in Sovjetsko Rusijo. Med drugim je nagla-šal, da je bil mednarodni položaj Romunije vse do 6. junija nenormalen, ker je bila brez diplomatskih odnošajev 6 svojfm največjim sosedom, z državo, katere sodelovanje v mednarodnem življenju je silno akti vno. Vse dosedanie ntmunske vlade so se zato trudile, da bi normalizirale svoje odnosa je s Sovjetsko unijo — pod pogojem seveda, da se pri tem popolnoma upoštevajo upravičeni interesi Romunije, kar se je sedaj tudi zgodflo.
V debati, ki se je nato razvila o Titu-lescovem ekspoze ju, so sodelovali vsi voditelji strank. Voditelj krščanske lige Guza se je izrekel zoper obnovo diplomatskih odnošajev z Rusijo in za ohranitev statusa quo glede stališča Rumunije do te države. Voditelj liberalnih disidentov George Bratianu je navedel več pridržkov zlasti v zvezi s propagando in gospodar-
skimi odnosaji. Voditelj narodne agrarne stranke Goga je zelo pohvalno omenil prizadevanje g. Titulesca za ureditev tega vprašanja .vendar je vzlic te:nu navedel več pridržkov. Govornik je na koncu izrazil nado, da bo moči premagati težave, ki bi se pokazale. Voditelj narodne kmetske stranke Mihalake je izjavil, da se njegova stranka na vsej črt: strinin ■/ zunanjo politiko g. Titulesca in mu lato čestita k uspehu. Deja-l je, da bo ta k^r.ik veH-ke koristi tako z rumunskrq.i stafSča kakor s stališča splošne mednarodna politike. V imenu narodnh zastopnikov iz BesaTabije je g. (^izaco, v imenu kmetske radikalne strarike pa .Tun'?nu 7rokri Trni lescu rzrecno zahvalo t* njec,v trud.
Naposled ie povzel Sosedo p*-ed*edmk vlade Tatarescu in dejal, d.i mu je mnogo do tega. da bi se ta ekspoze smar-.il 71 skupno izjavo vse vlade n rjfl «-e v ničnem imenu zahvali g. Titulescu S poseibmm za dovoljstvom je ugotovil, da vselej, kadar se pokaže kakšno veliko državno vprašanje, izginejo vsi strankarsk- o7'r\ taka da se tak:šno vprašanje pre^o^ <;nmo v duhu sp+osne m vzajemne nacionalne 7avesti.
Minister Ulitiansky v trboveljskih revirjih
Beograd, 6. julija, r. Minister za šume hi rudnike g. dr. Ulmansky je sinoči odpotoval v Ljubljano m od tu v rudniške revirje TPD, da se na Hcu mesta prepriča o položaju tn izda nadaljne ukrepe.
Narodna skupščina
Beograd, 6. julija, r. Narodna skupščina je včeraj pričela in danes nadaljevala razpravo o predlogu zakona o mestnih občinah. Razpravo je otvoril z daljšim ekspo-zeje-m notranji minister g. Žika Lazić. ki je orisal splošni pomen tega zakona in podrobno razčlenili njegove posamezne določbe. Glavni namen zakona je izenačenje zakonodaje o mestnih samoupravah, na drugi strani pa naj ta zakon z modernizacijo obstoječih predpisov omogoči in pospeši raz-voj in napredek naših mest V debati je govorilo veliko število poslancev, ki so v načera odobravali predloženi zakon. Stavil pa razne spremin je valne predloge. Po vsej priliki bo debata se danes končana in se bo že nocoj vršilo glasovanje. Predsedstvo Narodne skupščine je zaradi tega pozvalo narodne poslance naj ostanejo v Beogridn.
Likvidacija avstrijske klerikalne stranke
Dunaj, 6. julija, r. Avstrijska klerikalna stranka je včeraj definitivno likvidirala. Arhiv stranke je bil izročen vladi v nadaljnje čuvanje. Premoženje stranke pa so si klerikalni poslanci med seboj razdelili. Le 16.000 šilingov so izročili vladi za dobrodelne namene, ostanek 61.000 šilingov pa so vporabili za to, da so vse po-slance stranke zavarovali za primer smrti. V javnosti je ta samogoltnost klerikalnih veljakov izzvala veliko ogorčenje.
Pristopaite h  „Vodnikovi družbi"
smrtna nesreča
Ljubljana, 6. julija Davi okrog 9. je v (Jradišču pred hišo št. 1 last g. Pavlina voz elektriJne cestne železnice podrl neko žensko, ki je med prevozom z reševalnim avtom v bolnišnico podlegla poškodbam. Okn>c °. je pri vozil tramvaj št. 7, ki ga je vozil voznil \nton Vovk, iz Selenburgove ulice proti Rimski cesti. Ravno ta čas je prišla s Kongresnega trga neka ženska. Po izjavi očividcev je stopila pred tramvaj, ki je nesrečnico podrl in jo vlekel približno 2 m s seboj. Očividci so dobili vtis, da je neznanka namenoma skočila pred tramvaj Vovk je z v«vo silo zavrl voz, ki se je že "poneka j metrih ustavil, avozil je nazaj, da so lahko žensko potegnili izpod voza. Bila je nezavestna m je krvavela iz nosa. sicer pa ni b;1o videti na nji nobenih zunanjih nnškodb. Takoj so poklicali reševalni nvto, ki je žensko naložil in jo odpeljal proti bolnici, vendar je neznanka že med prevt.zom ;z-dihhnila. Avto je zato krenil v Mestni dom, kamor je kmalu prispela policijski komisija, v kateri sta bila zdravnik dr. Av-ramovič in dežurni nradn;k Gregoric. Po odredbi dr. Avramoviča bodo truplo prepeljali v svrho sodne obdukcije v mrtvašnico pri Sv. Krištofu.
Identiteto ženske nrso mogli n-gotoviti. Po videzu pripada nižjim slojem in domnevajo, da je služkinja. Je okoli 40 let st« ra, majhne postave, polnega obraza in ob lečena v črno obleko. NTa sebi ima črne nogavice in pol visoke čevlie. 7-enska ie rmeVa pri sebi platneno torbeo. ki se io rabi za trg, v nji pa prazno posodo. Poleg tega je nosila ročno torbico z raznimi drobnarijami. V torbici so našli malo usnjato denarnico z 2.50 Din. dalje usnjato cigaretno dozo, zavojček Drava cigaret, vžigalnik, ključ, rožni venec, svinčnik, etui z očali, nekaj bonbonov, zaveso v,*rVe rn rjuho. Preiskava se nadaljuje.
Borzna poročila*
LJUBLJANSKA BORZA.
Devize: Amsterdam 2310.40 — 2321 7 Berlin 1301.25 — 1312.06, Bruselj 796.52-790.46, Curih 1108-35 — 1113.S5. London 171.64 — 173.24, Newyork 3377.72—3405.98. Pariz 224.57—225.69, Praga 141.23—142.09, Trst 291.68 — 294.06 (premija 28.5 oda L). Avstrijski štling v nrlvatnem kUrinku 9.12—9.22.
Stran 2.
»SLOVENSKI NAROD«, dne 6. jnBja IS34
Stev 150
TPD in drugi premogovniki
Produkcija premogovnikov TPD je nazadoval« od leta 1929 do lani za okroglih 53 odstotkov
Ljubljana, 6, julija
Prerjeli amo:
Zaradi aktualnost: objavljamo nekaj podatkov o tem vprašanju, da bo naša javnost labko mirno presojala položaj.
Celokupna produkcija vseh premogovnih rudnikov v državi je znašala leta 1929. 5,634.900 ton premoga ki je zaradi obče krize lani padla na 4,151.460 ton, t. j. za 27%. Upravičeno bi torej pričakovali, da bi v takem razmerju nazadovala tudi produkcija rudnikov TPD, vendar pa temu ni tako iz razlogov, ki so bistveno izpreme-nili udeležbo TPD na premogovnem trgu nase države. Produkcija rudnikov TPD, ki je leta 1929. znašala še 1,957.640 ton, je pa v letu 1933. padla na samih 921.376 ton, kar pomeni   nazadovanje za okrog
53"
Glavni vzrok zato nerazmemo in
večje nazadovanje produkcije TPD je zapostavljanje od strani železniške uprave, kd je glavni konsument premoga v naši državi. Med tem, ko je porastel kontingent državnih rudnikov glede dobav državnim železnicam od 28c/c na 45% in tudi drugih privatnih rudnikov od 28% na 33%, je padla udeležba TPD pri dobavah v istem času od 46%? na 25%. Dejansko je TPD dobavila za državne železnice v letu 1929. še 946.000 ton, v letu 1933. pa samo še 388.000 ton, medtem ko drugi rudniki na državnih dobavah niso izgubili, temveč še pridobili. Vsa prizadevanja TPD, da bi se izpremenilo to zapostavljanje, žal niso rodila nobenega uspeha. Na privatnem trgu je družba v konkurenčnem boju z drugimi domačimi rudniki obdržala vse svoje pozicije, razen najbolj oddaljenih relacij, kjer ni mogla več konkurirati zaradi večkratnega zvišanja tovormin.
Vsakdo, ki ima vpogled v poslovanje Industrijskih podjetij, lahko oceni, do kakšnih gospodarskih posledic vodi zmanjšanje obsega obratovanja zlasti v rudniškem podjetju, kjer je udeležba manuelnega dela mnogo večja, kakor pri vsaki drugi industriji. TPD se je predvsem morala prilagoditi zmanjšanemu obsegu dela, a posledice so bile znatne redukcije osobja in je vsem znano, s kakšnimi težkimi posledicami je bilo to zjvezano.
Plaz en množine premoga je bistven faktor za kalkulacijo tista cena, ki se doseže za produkt. Od leta 1929. so zaradi politike državnih železnic in neurejenega premogovnega trga cene bistveno nazado vale. Pri državnih železnicah je bila TPD primorana pri vsakoletnih pogajanjih po. puščati pri cenah tako, da so se cene znižale za 40%. Tudi na privatnem trgu so cene občutno nazadovale, in sicer za premog TPD v večjem razmerju, kakor pri drugih rudnikih, ker ima družba zaradi svojega obsega večji akcijski radij in mora deloma plasirati svoj premog tudi v Nižini drugih rudnikov, ki jih pa zaradi manjše oddaljenosti zvišanje tovornin ni toliko zadelo.
Posebne važnosti za kalkulacijo je tudi, da so rudniki dravske banovine z doprinosi za javne in socialne dajatve mnogo bolj obremenjeni, kakor rudniki vseh drugih banovin. Razen prispevka 5 Din na tono za Pokrajinski pokojninski sklad znaša višja obremenitev za socialno zava-
rovanje, posebno pa za penzijsko blagajno u radništva, poduradnišLva m datovst* nadaljnjih 5 Dm za tono, a k tnm pridejo de večje banovinske in občinske do-klade tako, da je vsaka tona premoga iz rudnikov dravske banovine za akroghn 12 Din več obremenjena, kakor pri premogovnikih v drugih banovinah.
Posledice nazadovanja oddaje, oen in izredne obremenitve naših rudnikov se zadnja leta zrcalijo v bilancah vseh naših, rudnikov. Medtem, po je bilo TPD mogoče še v letu 1931. skromno obrestovati v podjetje vloženi kapital, je denar ostal v letu 1932. in 1933. brez obresti. Iz bilance TPD za poslovno leto 1933. je razvidno, da je znašal čisti dobiček v tem letu ca 1,800.000 Din. in za presojo trenutnega položaja je prav važno, kakšne iapremem.be so nastopile od časa zaključka zadnje bilance.
Kljub odporu TPD in jasni izjavi, da družba ne more prenesti nobenega nadalj-nega nazadovanja cen premoga, je železniška uprava tudi letos premogu znižala cene, ki je nanje TPD morala pristati, če je hotela sploh vsaj deloma zaposliti svoje delavstvo. Za debele vrste premoga, ki predočajo edini rentabilni posel, TPD ne doseže niti proizvajalnih stroškov, medtem po mora dajati drobne vrste daleko izpod cen produkcije. Cene na privatnem trgu neprestano nazadujejo.
Vsakdo bi vprašal, kako je mogoče, da družba tako težko vzdrži konkurenco manjših neurejenih rudnikov, a razlogi so kaj enostavni. Razen prej omenjenih večjih j avn o -socialnih dajatev, ki jih ima TPD. pa živi večina manjših rudnikov od tega, kar delavcem n e plača. Medtem, ko so znašali povprečni zaslužki na šiht pri rudnikih TPD približno 45 Din, plačujejo podjetniki v drugih pokrajinah svoje delavce povprečno komaj s polovico tako visoko mezdo. Tudi vzdrževanje socialnih in stanovanjskih objektov ter sanitarnih naprav pri drugih rudnikih ni na tej višini, kakor pri TPD, in zato ne povzroča takih izdatkov, kakršne ima TPD iz tega naslova. Ker polaga TPD svoje račune javno in je, kakor znano, davčna praksa v Sloveniji zelo stroga, je s tem tudi kon-kurečna sposobnost družbe znatno tangirana. Navzlic popolnosti naprav TPD in s tem v zvezi večji storitvi delavstva je iz omenjenih razlogov jasno, da tudi najbolj fundirane družba trajno ne bi mogla prenašati različnega tretiranja od strani zakonodaje in ne bi mogla plačevati dvojnih mezd, če bi hotela vzdržati raznoves-je v svojem gospodarstvu.
TPD je vedno pozdravljala boj delavstva za enotno ureditev delovnih pogojev v vsej državi, seveda pod pogojem, da se urede zahtevane minimalne mezde v vseh krajih naše države enotno in enakomerno.
Poleg bistvenega vpliva navedenih dejstev za kalkulacijo premoga cen je bila TPD obdarovana še s posebno trošarino na cement, ki obremenjuje podjetje z okroglim zneskom 3 milijonov Din na leto tako, da je postala produkcija cementa, ki je bila v prešnjih letih rentabilna in je pomagala zmagovati težkoče pri produkciji premoga, pasivna.
Med sitimi Je mnogo lačnih
Žalostni prizori na živilskem trgu, kjer pobirajo lačni otroci že ob-
grizeno sadje
Ljubljana, 6. julija Marsikdo ne more razumeti niti dandanes, da so na svetu tudi lačni ljudje, čeprav ze nekaj let govorimo o bedi. Mnogi inteli-Centi se celo posmehu je jo, če kdo govori o gospodarski krizi, češ, da je vse to larifari in da zdaj ljudje ne žive nič slabše kot so njcsa dni ter da so le mnogo bolj razvajeni. Pravijo, da je zdaj višji življenjski standard in da zaradi tega nekateri tožijo nad slabimi časi. Seveda, inteligentom takšnih stvari res ne smemo zameriti... Tako zvana inteligenca pač navadno ne pride drugje v stik 7. življenjem kot v gostilnah. Slepa je tako, da ne vidi naprej od svojega nosu, da ne ve nič o milijonih nezaposlenih po vsem svetu, ne vc nič o zastoju v produkciji, konzumu, trgovini, ne ve si razla-qat: poima agrarne krize, ne sanja se ji niti, kolikšna je povprečna delavčeva mezda, ne vidi preočitnih znakov splošnega obubožan ja, nc verjame, da mnogi ljudje hirajo od lakote — skratka ne ve nič drugega kot da je še vino vedno poceni ter v primeri z nekdanjo valuto še cenejše. Takšnim »inteligentom* ne moreš ničesar dopovedati, kajti vzv;šeni so nad vsem, da jim ni treba niti gledati, ne poslušati in ne rrr^lit*.
Tudi ob tej priliki ne nameravamo ničesar dokazati in ne navajati statističn;h podatkov. Xc nameravamo vznemirjati inte-l;gentov, naj žive v veri da se zdaj godi Hudem mnogo bolje kot se jim je prejšnje čase. Vendar jim pa priporočamo, da naj zatiskajo oči še bolj, kajti sicer se bo njihova trdna vera v sijemo urejenost sveta vseeno začela krhati. Zdaj so -»srečni«, žive v povsem drugem, metafizičnem svetu, a «=reee bi bilo na mah konec, ko bi pogledali nekoliko čez kozarček. Tako sede ob svoiem omizju in v bla/eni samozadovoljnosti iih zmoti samo od časa kakšen berač, ki se prikrade neopa/eno v lokal. Godrnjajo, češ, koliko je dandanes delomrž-nežev. sodrge. postopačev. ki žive na tako lahek način. Seveda zaradi >postopačev<r ne segajo v žep. »Postopači« so nezanimivi. Zanimivejša so dekleta, ki prisedajo same od sebe k mizam in posegajo po neponude-nih kozarcih. Zlasti je zanimivo, če potegne zadovoljnega »inteligentan z,a rokav deklina, ki opreza v senci nred lokalom. Sploh ie izredno zanimivo, da oorezajo dekline skoraj v vsakem lokalu na kupce, ki bi se jim prodale za skorjo kruha. »Tnteligent«, podžgan tako od na>različneiš;n uspehov, zadovoljen nad izbiro, pač lahko trdi z vsem prepričanjem (če sploh pride do po-menka o kriziV da knze ni ter da o nji poročajo le nekateri listi.
Takšne »malenkosti« ne silijo misliti me-šranov Berači so pa tako vsakdanja prikazen, da jih mnogi niti več ne opazijo. Beda se očituje marsikje na nešteto načinov, a ljudje hodijo mirno mimo vsega. Prejšnja leta je še vzbujalo pozornost. Če je romala po mestu bedna družina, starš? in otroci brez doma in kruha, zdaj se pa
nihče več ne zgleduje nad podobnimi stvar-
mi.
Na živilski trg prihajajo revne ženske in otroci, ki prosijo pri kmeticah za krompir in zelenjavo. Skrivaj, oprezno in boječe prosijo, ker se boje, da bi jih nekdo, ki bi jih izgnal s trga, opazil. Tako se gibljejo med sitimi, med onimi, ki izbirajo živila in barantajo iz navade. Nekateri kupci se krčijo na sleherno paro, a navadno le oni. ki pri drugih prilikah razmetavajo slepo denar. Večina kmetic prodaja na trgu živila iz krvave potrebe, česar pa mnogi siti ne razumejo. Mnoge »varčne« gospodinje so se navadile, da si najprej napolnijo ce-karje. nakar diktirajo cene ter nočejo plačati, kolikor zahteve kmetica, najsi ph rot! ali joka. Toda te kupoval k e ne spadajo v kategorijo lačnih in bi se zelo zmotil, kdor bi mislil, da se tudi v tem očituje beda. Ne. v tem se samo kaže. da siti radi izrabljajo bedne da meščani, brez sledu socijalnoga čuta. nimajo nobenega razumevanja za bedne kmete.
To so malenkosti, vendar zelo značilne. Opazujte damo, ki izbirčno pokuša in premetava sadie na sadnem trgu! Po sto in še več kupovalk pride h kmetici, ki prodaja hruške, in skorai sleherna hoče poskusiti sadje, preden ga kupi. Toda poskuša ga nešteto kupovalk, ne kupi pa nobena. Košara se izprazni napol, preden pride prva resna kupovalka. In dama pokuša hruške. Ugrizne sadež ter ga vrže po tleh. Ko se pa ozrete za zavrženo hruško, opazite, da se vlačijo pod tržnimi mizami otroci, ki pobirajo ob-grizeno sadie. gnile črešnje in raztresene borovnice. Jedo. kot sestradane živali. In na bregu ob Ljubiianici hlastajo po zavrženem gnilem sadju. Lakota jim gleda iz oči. Tn dolga je vrsta otrok, ki ponujajo cvetie. Oglejte si te otroke nekoliko no-bliže! Udrtih obrazov, bledih lic in globokih oči čakajo na kupce. Vsilj:vo proseče ponujajo cvetje, ki so ga nabrali na planinah ali v gozdovih. Nekateri prihajajo v mesto od zelo daleč. Rrp7 brašna, kupiti si pa ne morejo ničesar. Tzkun?ček morajo pnnesti domov. Lačni so in končno ponti-iaio cvetie že obupano ter poznajo snlze Toda liudie, ki hodijo mimo, tega ne vedo in ne vidijo.
Oni dan je vozil po mestu fant z Dolenjskega trske. Pet ur vožnie ie do Ljubljane in net ur je zaman ponuial -"o mestu kurivo. Bil ie titruien in lačen. Ko se ie zgrudH, so liudie. ki so mu priskočili na pomoč, mislili  da ie božiasten.
Tn kai vedo meščani o bedi na deželi? Tisti redki, ki gredo včasih med ljudi, ne govore navadno z njimi o tem. kai iih boli in ustavljalo se le naiveČ v gostilnah. Nedavno se je ogla«'! trgovski notnik v navidez bogat' kmečk? hiš' v liuhlianck'' okolici. Ponuial ie potreben predmet, ki <»a kmet ni mogel kun;ti pr; namoliš' vflff?. čeprav je stal le d;^*r Kme* »e novafvl notn't-a. naj prisede h kosilu P^tn'V i#» za jel sok. pa mu ni teknilo. Gospodinja se
je opravičevala, da je jed neslana, češ. da jedo že 14 dni neslano, ker ne morejo kupiti sol L Kmet ima t hlevu tri konje in pet krav...
Toda ničesar nismo hoteli dokazovati; komur m viee trditev, da je med sitimi mnogo lačnih, pa naj veruje, da je med lačnimi mnogo sitih. Naj veruje, če je sit
Brezposelnost ▼ Ljubljani
Ljubljana, 6. julija Nezaposlen i h imamo sicer se vedno mnogo, vendar je treba poudariti, da se je njih števik) zmanjšalo za tri četrtine. Pozimi kajpak zaznamujemo porast ker odpade sezonsko delo. vendar pa lahko trdimo, da ima izmed jugoslovenskih mest Ljubljana skoro najmanj brezposelnih. V naslednjem prinašamo statistične podatke za mesec junij, kakor jih navaja Borza dela v Ljubimi
Po stanju 2. julija smo imeli v našem mestu 965 brezposelnih, od tega 742 moških. Od maja je ostalo pri Borzi zabeleženih 1286 (51 uradnikov, 788 kvalificiranih delavcev, 299 nekvalificiranih in 158 poljskih in gozdnih delavcev). V juniju so prevladovali med nezaposlenimi zlasti mizarji, ki jih je bik) 158 brez zaslužka. Takoj za njimi so krojači in Čevljarji s 105, dalje kovinarji z 99, strojna industrija je zastopana z 80, izdelovalci živil s 66 črkostavci s 46, trgovski nameščenci s 40 nezaposlenimi.
V juniju se je na novo prijavilo 365 neuposlenih in spet prevladujejo kvalificirani delavci, zlasti mizarji m čevljarji, ki se jih je prijavno 65. Borza dela je posredovala v 52 primerih za nameščenje. Od novo prijavljenih in od maja ostalih je odpadlo 662, med temi 30 uradnikov. 407 kvalificiranih delavcev (379 moških), 157 nekvalificiranih in 68 poljskih in gozdnih delavcev, tako, da je ob koncu junija ostalo brez službe še 38 uradnikov, 572 (52°> moških) kvalificiranih, 188 (117 moških) nekvalificiranih in 139 poljskih in gozdnih delavcev. Med temi. ki ne morejo dobiti nameščenja je S*> mizarjev, 77 čevljarjev in krojače v, 70 izdelovalcev živil, 61 kovinarjev.
V maju je ostalo nezasedenih mest 23. prejšnji mesec pa 72 in se jih je v tem času spopolnilo 52. V juniju je borza dela 156 prosilcem izplačala 25.101 Din podpore in sicer so prejeli uradniki 1524 Din. kvalificirani delavci 15.914 Din, nekvalificirani 5671 Din. ostalo pa poljski fn gozdni delavci. Od izplačanih podpor ie znašala redna 1°.706 Din, izredna 4074 Din. na potnih stroških je borza izplačala 1141. za hrano brezposelnim pa izdala 184 Din. Največjo podporo so prejeli tovarniški delavci 3527 Din, slede čevljarji in krojači s 3136 Din. mizarji z 2900 Din. in opekarji ter kamnoseki z 2178 Din. V zadnjem času se je med nezaposlenimi pojavilo zlasti mnogo delavcev, zaposlenih prej na račun bednost fonda (160) in se je doz daj borzi prijavilo 80 delavcev. Ti so prejemalo podporo iz bed-nostnega fonda, odslej jih bo pa podpirala borza dela.
Kje je nedeljski v brivnicah ?
Ljubljana, 6. julija. O tem vprašanju se bas te dni mnogo razpravlja in zato se mi je zdelo primerno, da tu, na tem mestu, sporočim, javnosti naše mnenje v pojasnilo.
Ko je bilo — brivsko-frizerskim obrtnikom dano na glasovanje, kdo je za nedeljski počitek, kdo ve, je ogromna večina ljubljanskih obrtnikov glasovala za nedeljski počitek in v listih smo imeli priliko čitati, da so brivnice ob nedeljah zaprte. Vendar pa se je izkazalo, da nekateri gg. mojstri nimajo niti toliko časti, da bi svoj glas izkazali kot pravnoveljaven. Taki gospodje, razen par častnih izjem, so glasovali pač samo zaradi lepšega. Saj papir je dovolj odporen in vzdrži mnogo podpisov. Da bi pa dano besedo držali, to jim še na misel ne pride, in o obljubi se jim niti ne sanja več. Čudno je, da v 64 urah — tedenskem delu — ne morejo niti toliko zaslužiti, da bi se lahko preživljali, temveč morajo še nedelje s pridom izkoristiti. Sploh bi bilo takim gospodom svetovati, naj odpro brivnice v ponedeljek zjutraj in zapro drugo nedeljo zvečer, kajti s tem, da jih vsak dan zapro, navadijo osobje pohajkovati in zapravljati čas z nepotrebnim razvedrilom. Saj 10 do 12 ur napornega dela v zatohlem in temnem lokalu ni mnogo in zato moramo navadno delati še v nedeljo od 8. do 2. ure, popoldne pa si lahko privoščimo v veliki meri nedeljsko razvedrilo v obliki izpre-hoda.
Toda gospodje delodajalci nikoli ne vprašajo, ali je njih pravica ukazovati delo ob nedeljah ali ne in mučiti osobje v 6 urnem delu. Seveda se izgovarjajo na gospodarsko krizo, kar je pač samo po sebi umljivo, dokažemo pa lahko, da večina mojstrov, ki agitirajo za nedeljsko delo, rešuje med tednom svojo krizo z balinanjem, k v ar tanje m in pijačo, dočim socialno čuteči in zavedni mojstri delajo med tednom z osobjem vred in ne skrbe samo za svoj žep, ne da bi se zanimali prav nič, kako živi njihov delavec, kako hira od dne do dne. Ne morem razumeti, zakaj se socialni uradi ne zganejo in ne napravijo reda, ko pri drugih stvareh vedno toliko govore in razpravljajo. Saj smo mi ravno tako ravnopravni državljani kot onih par samopašnih gospodov in ravno tako plačujemo uslužbenski davek. Zato pa imamo tudi pravico, da stavimo svoje zahteve.
Zato ponovno prosimo bansko upravo v Ljubljani, naj dovoli, da tudi mi ljubljanski pomočniki dobimo takšno zadoščenje, kot so ga dobili naši tovariši v savski banovini in naj s tem dokaže, da jim gre za dobrobit vseh in ne samo tistih, ki so dobro situirani.
Obračamo se tudi na vso cenjeno javnost naj ob nedeljah in praznikih ne poseča brivskih salonov in naj s tem dokaze, da ima več socialnega čuta kot nekateri gospodje delodajalci.
Prosimo tudi nase cenjene obrtnike, naj se tudi oni spomnijo svoje vajeniške in pomočniške dobe, ko so se tudi oni direktno ali indirektno borili za svoje pravice in nam torej ne zamerijo, če kličemo javnost na pomoč, ker se oni ne odzovejo našim prošnjam.
Prosimo pa predvsem vse naše tovariše (-ce) v Ljubljani, da se organizirajo in podpre stremljenje naše stroke v borbi za naše pravice. Mi smo samo v strokovni organizaciji, ki stremi za tem, da doseže pravice, ki ji pripadajo in ki dela v dobrobit slabše situiranih članov. Brivski pomočnik.
Profesorski kongres
Banjaluka, 5. julija Danes dopoldne je bil svečano otvorjen kongres srednješolskih profesorjev. Svečani otvoritvi so prisostvovali poleg 400 profesorjev iz vseh krajev države in velikega števila meščanov zastopnik Nj. Vel. kralja general Belimarkovič. pomočnik komandanta vrbaske divizije, odposlanec prosvetnega ministrstva načelnik za srednješolski pouk Mirko Baludžič, ban vrbaske banovine Gjorgjevdč, predsednike občine Hasan beg Djinič, zastopnik trgovinskega ministra Popovič itd. Kongres je otvoril predsednik Jugoslovenakega profesorskega društva Nedeljko Divac s pozdravom odličnih gostov in udeležencev. Nj. Vel. kralju je bila poslana pozdravna brzojavka, potem pa se je oglasil k besedi ban vrbaske banovine Gjorgjević. ki je izjavil, da smatra vrbaska banovina za posebno čast, da si je izbrala intelektualna elita našega naroda Banjaluko za svoj letošnji kongres.
Sted.h so še drugi pozdravni nagovori, potem pa je znova povzel besedo predsednik Divac. ki je govoril najprej o zakonu
o srednjih šolah zlasti o napredovanju profesorjev. Sedanji prosvetni minister, kakor tudi njegov prednik sta izjavila, da bosta storila vse, kar je v njunih močeh, da bo v tem pogledu željam profesorjev ustreženo. Med raznimi perečimi vprašanji je najvažnejše ono, da lahko profesorji srednjih šol napredujeo v III. skupino pod lažjimi pogoji nego je to določal sedanji uradniški zakon, kakor je to tudi pri sodnikih. Pripravljene izpremembe in dopolnitve bodo mnogo pripomogle k zboljšanju zakona o srednjih šolah.
Posebno pozornost je posvečala glavna uprava društva v preteklem poslovnem letu zgraditvi profesorskega doma. Beograjska mestna občina je že dala društvu na razpolago zemljišče na enem izmed najlepših krajev blizu nove skupščine. Fond za zgraditev doma znaša nad l,°O0.000 Din. Ta akcija se pa ne sme omejiti samo na Beograd, temveč jo je treba razširiti tudi na druga večja mesta, kjer naj dobe profesorji svoje domove.
Tudi letos so se sirile vesti o znižanju doklad omoženim ženam v državni službi. Do odpuščanja žen v državni službi sicer ni prišlo, pač so bile znižane draginjske do-klade omoženim ženam in drugim uslužbenkam, ki žive v družinski zajednici. To znižanje je prehudo in zadelo je zlasti uradnice z nižjimi prejemki. Nihče nima pravice na polju prosvete kratiti ženam pravice do sodelovanja v vzgoji naraščaja, ki ga rode, je dejal g- Divac.
Profesorsko društvo šteje zdaj 3198 članov in sicer jih je v beograjski sekciji 1800, v zagrebški 703, v sarajevski 550, v ljubljanski 205 in v splitski 140. Glasnik^ profesorskega udruženja je izhajal na šestih tiskanih polah. število naročnikov je poskočilo na 3350. Končno je g. Divac izjavil, da je slišal o neki novi orijentaciji, kar pa more biti po njegovem mnenju samo izven pravil Profesorskega društva. Nosilci nove orijentacije naj jasno in glasno povedo, kaj hočejo, ali jim gre za temeljne izpremembe ali za osebna vprašanja.
Burna debata se je razvila o vprašanju verskega pouka na srednjih šolah. To vprašanje je na dnevnem redu tudi danes.
Nov avtocar v Mariboru
Maribor, 5. juifja Poročali smo že, da se je mariborska mestna občina odločila za nov, popolnoma moderen in razkošen avtocar. Ni pa ostalo le pri sklepu, kajti v sredo dopoldne je no" vo vozilo že vzbujalo v vsem mestu veliko pozornost Impozantno rumeno rdeče vozilo je velika pridobitev Maribora ter je mestni občini iskreno čestitati. Dočim so šasija in motorji izdelek znane rvrdke »Saurer \Vcrke« z Dunaja, je karoserija popolnoma domače delo, saj jo je izdelala ljubljanska tvrdka »Avtobus Rojina«. Tapeciranje in ličanje avtocara pa je izvršila tvrdka Belantič iz Ljubljane. Naravnost vzhičen je bil nad posrečeno harmonijo barv in zunanjostjo vozila, vsakdo, ki ga je videl. Človek se kar ne more načuditi razkošju v notranjosti avtocara. Potniki se bodo prav dobro počutili na mehkih sedežih, ki ublažijo sunke tako, da niti na najslabših cestah vožnja ne bo mučna. Vozilo je najprimernejše za izlete, saj je v njem 32 sedežev. Motor, ki ima 70 ks, skoro neslišno brni. Vse je v vozu luksurijozno a obenem praktično. Pa tudi uporaba ni predraga, saj porabi na 100 km le 32 1 bencina in nekaj olja.
Avtocar je namenjen predvsem za izlete in je kot tak tudi v narodno-obrambnem pogledu velika pridobitev, saj se ga bodo lahko posluževala vsa društva in pohitela v njem na našo mejo in še preko nje. Da je mogočni avtocar res namenjen izletom m našim prelepim krajem ,je pokazala tudi krstna vožnja v solnčne Slov. gorice. Voz so napolnili mestni uradniki in njihove gospe m povabljeni gostje.
Proslava sv. Cirila in Metoda
Maribor, 6. julija
Na večer pred praznikom slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda je poleg kresov na stolniškem hribu. Piramidi in Kalvariji mogočno plapolal na hribu sv. Urbana kres, ki so ga zažgali na pobudo podružnice GMD v Mariboru domačini v Kamnici. Okoli kresa se je zbrala izredno velika množica domačinov kakor tudi meščanov in Ciril-Metodarjev iz Maribora, starih in preizkušenih narodnih borcev. Prepevali so narodne in domoljubne pesmi, ko pa je začel ogenj pojemati, je izpregovoril predsednik mariborske podružnice CMiD dr. Lasič. Slavil je spomin bratov sv. Cirila in Metoda, poudarjal njihov pomen za slovan-stvo in jugosJovenstvo, obenem pa tudi žalostno dejstvo, da danes tisti krogi, ki so nekoč blagoslavljali delo slovanskih bratov in dovoljevali slovanskim vernikom moliti v lastnem jeziku Boga. pomagajo zatirati naš jezik celo na najsvetejših mestih. Z željo, da bi slovanska blagovestnika čuvala naš rod, je zaključil svoj lepi nagovor. Množica je odšla nato v bližnjo gostilno, kjer se je slavnost nadaljevala. Tu se je najprej g. dr. Lasič v toolih besedah spomnil lani umrlega predsednika Ciril Metodove podružnice v Kamnici, šolskega upravitelja Čepeja, čigar spomin so navzoči počastili s Slava-klici. Oglasili so se k besedi tudi drugi govorniki.
KOLEDAR.
Danes:  Petek H. julija katoličani: Iza-ija, DomogoJ, pravoslavni 23. junija. DANAŠNJE PRIREDITVE.
Kino   Matica:   Nič   brez ljubezni.
»Merkur«, občni zbor ob 19. Trgovskem domu.
Kino Dvor: Slo! v sneiru
Šahovski brzoturnir za prvenstvo Ljubljano  ob  20.   v   kavarni Evropi.
DEŽURNE LEKARNE.
Danes: Mr. BakarOiC, 8v. Jakoba trg 9 in  dr.  Piocoli,  Tvr.šova c-^sta 6.
{Jaznod mita
Reklama je potrebna, posebno če gre kupčija slabo ali če blago ni nič kaj prida. Je pa razlika med reklamo in reklamo. Ena je krščanska (ne katoliška!), druga pa judo\'ska. ena dostojna, druga kričeča, bombastična. Saše ljudstvo pravi, da se dobro blago samo hvali. Tudi to je res, le prav je treba razumeti ta pregovor. Ce bi
imelo blago dar govora, bi ta pregovor šepal.
Ce bi tolovaj pred usmrtitvijo prosil, naj mu prineso liter cvička ali rizlinga in bi lastnik tiste žlahtne kapljice izrabil to za reklamo, da bi priporočil \'inskim bratcem svoje vince, češ, glejte, celo obesenec je mislil na mojo kapljico v zadnji žet ji, bi bila to grdobi ja, vredna vse obsodbe. Ce pa sklene poštenjak pod pezo razmer prostovoljno umreti in mu uredništ\'o kateregakoli lista podtakne željo, da bi si rad z branjem dotičnega lista lajšal usodo, je to tudi reklamna grdobija, obenem pa zanesljiv dokaz, da bi bil dobil tisti poštenjak v roke res orožje obupa, če bi bil bral list, ki ga zna uredništvo tako imenitno priporočati.
SPORT
Atrakcija SK Svobode v Tržiču
Da se občinstvo znova zainteresira za nogomet je sprožil agilni predsedniik SK Svobode v Tržiču g. Pader misel, da bi se odigralo nekaj nočnih tekem. Nočna tekma je nedrv-omno zanimiva in privlačna, ni je pa mogoče prirediti brez prtmerne razsvetljave. To novost sta poskusila »daj oba tržaška kluba SK Svoboda ki SKT, pa nista dosegla zaželjenega uspete- Jasno je bilo, da je treba izpopolniti razsvetljavo tako, da bi sence ne motile gledalcev. Za to je pa potreben seveda denar, a SK Svoboda nima toliko denarnih sredstev, da bi mogla to storiti. Zato se je obrnila na znano podpornico sporta predftaioo G&anz-man-Gassner, ki je radevorje dala na razpolago delavce na postavitev drogov, mestna občina je pa dala iz svorjlh gozdov brezplaVmo les. žice so napeljane v visim 20 m za razsvetljavo bo skrbelo 6 močnih žarnic, nad sredino igrišča.
S tem je Igrišče pri sokolnicu urejeno po vseh pravilih za nočne tekme. Prva nočna tekma bo jutri ob 20-30, ko bo gostovala v Tržiču SK Svoboda iz Ljubljane. Tržisko občinstvo naj dokaže z obilritm poseLotm, da zna ceniti prizadevanje svojih marljivih in požrtvx>valnih športnikov.
— SK  »Svoboda«.   Danes ob 10u*0 > članski   sestanek. Igramo nočno teftrmo v Tržiča. Prvo mofttvo sigurno!  Po sestanka seja odbora.   Vse igralce opozarjamo, da morajo imeti opremo v reda.
Dolenjska je res zapostavljena
I^jubrjana( 6. juttja Dolenjci imamo dovolj povoda za upravičene pritožbe, da se dolenjski kraji preveč zapostavljajo. To je ugotovilo tudi nedavno tujskoprometno zborovanje v Novem mestu. Poglejmo samo železniške sveze proti Gorenjski in Kamnika in potleg proti Dolenjski! Saj ne zahlevamo Dolenjci, da bd vozil vlak proti Novemu mestu vsaki dve uri, kakor vozi v Kamnik, gotovo pa ne moremo biti zadovoijnd s tem, da nimamo popoldne nobene zveze na Dolenjsko. To zapostavljanje pri železniških zvezah pa gre vzporedno z zapostavljanjem pri avtobusnem prometu. Vsa Slovenija, se ponaša z ugodnimi a^tohusnirni zvezami in vsi kraji povdarjajo v svoji tujsko prometna reklami ugodnost dobrih avtobusnih zvez. Kamnik ima vsak delavnik n, pr. poleg 6 vlakovnih še 5 avtobusnih zvez, dalje Kranj, Tržič itd., samo Dolenjska mora biti brez avtobusne zveze, m vendar so ob železniški progi proti Kamniku in Gorenjski postajališča vlakov borj na gosto, kakor na dolenjski progi. Na gorejnski strani gre skoro povsod cesta vzporedno z železnico, na Dolenjskem pa že ponekod daleč od železnice.
Ko je bila pred leti vpostavljena avtobusna zveza Ljubljane z Novim mestom, so se takoj pokazale ugodne posledice za nekatere kraje, ki so daleč od železniške proge. Z avtobusom, čeprav je vozil samo enkrat dnevno, so bili direktno zvezani s svetom in so lahko na to prednost naslonili tudi tujskoprometno reklamo svojega kraja m Dolenjske sploh. Avtobus, ki je mogel peljati komaj 25 potnikov, sploh ni prišel v postev kot konkurent železniake uprave. Praksa *e pokazala, da je imel največ potnikov iz vasi, ki so znatno oddaljene od železnice. Potniki so izrabo i ugodnost avtobusne zveze, da si prihranijo mučno pot ot> slabem vremenu, čas je zlato, pravijo naši ljudje in marsikdo je rajši n.'pr. v Mirni peči sedel na avtobus in se peljal v Ponikve, odtod pa naprej z vlakom. Potnikov, ki bd se peljali direktno iz Ljubljane v Novo mesto, je bilo malo, saj se vsakdo rajši izogne dolgi poti z avtobusom.
ČJudili smo se, da je avtobus letos prenehal voziti, vendar pa je prišlo zagotovilo, da bo dovoljenje za dolenjsko atobus-no progo kmalu izdano. Ta obljuba menda še zdaj drži in potniki še vedno čakamo, čeprarv smo že sredi sezone. Čudimo se, da najdejo težnje onih dolenjskih krajev, Id so daleč od prometa, tako malo razumevanja. Kaj nam pomaga potem vsa propaganda za razvoj tujskega prometa v teh krajih, če pa morajo biti pri svojih potrebah glede prometnih zvez tako zapostavljeni? Dolenjska je skromna in ne zahteva mnogo, za njeno tujsko prometno propagando v poletni sezoni pa je vendarle važno, da si Š* vnaprej ohrani avtobusno zvezo v sezoni od maja do oktobra. Torej Ji
tev 150
SLOVENSKI NAROD«, d&e 6. jalja 1034
Stran 3.
DANES OB 4., 7.15 IN 9.15 PREMIERA. Slavni komik GREORG ALEKSANDER In lepa ELSE ELSTER v muzikalni komediji
Nič BREZ LJUBEZNI
Nov »Paramountov zvočni tednik«. — ELITNI KINO MATICA. Telefon št. 21-24.
DNEVNE VESTI
— Konferenca ministra dr. Angjelinovi-čy s predstavnik splitskih športnih klubov.
Minister za telesno vzgojo naroda dr. An-gjelinović je imel v sredo v Splitu konferenco z delegati športnih klubov, ki so mu pojasnili težak gmotni položaj vseh panog sporta. Minister je izjavil, da ni zadosti sredstev, da bi bilo mogoče sport denarno podpreti. Športniki so ga opozorili, naj bi se zavzel za znižanje taks na vstopnice športnih prireditev, ki znašajo 38 odst. kosmatih dohodkov.
— Promocija. V torek je bil na zagrebški un:verzi promoviran za magistra farmacije g. Viktor Cvar iz Ljubljane. Čestitamo!
— Zagrebška univerza je dala ie 4090 doktorjev. Zagrebška univerza je stopila v 60. leto obstoja in letos je dosegla rekordno število slušateljev. V letošnjem poletnem semestru je bilo na vseh 7 fakultetah vpisanih 5.078 slušateljev, lani pa 4,562. Krediti za vzdrževanje zagTebftke univerze so znašali v šolskem letu 1925— 1926 še 41.000.000. zdaj pa znašajo 26 milijonov Din. Zagrebška univerza ima 109 rednih in 24 izrednih profesorjev, 23 docentov, 12 privatnih docentov, 24 honorarnih nastavnikov, 2 višja učitelja, 87 asistentov, 5 asistentov volonterjev, 18 asistentov dnevničarjev in 5 lektorjev. Doktorskih promocij je bilo doslej na zagrebški univerzi 4090, in sioer na filozofski 121, na juridični 957, na bogoslovski 19, na medicinski 857, na kmetijsko-goz-dar&kl 17, na veterinarski 70, na tehnični pa 14.
— Kongres nastavnikov meščanskih šol.
Poročali smo že, da se je pričel včeraj v Splitu kongres udruženja nastavnikov meščanskih šol. Božidar Stojanovlč je predaval o jugoslovenski abecedi. Dve abecedi ovirata duhovno ujedinjenje našega naroda, ustvarjata plemensko razdvojenost in antagoriizem ter onemogočata, da bi se istovetnost hrvatsko-srbskega jezika izkoristila v pozitivnem smislu. Raba dveh abeced vpliva v vsakem pogledu negativno. Dobiti bi morali enotno abecedo. — Uprava udruženja je pokreuila akcijo za ustanovitev muzeja meščanskih šol.
— Zagrebški planinci na Celjski koči. Hrvatsko planinsko društvo priredi v nedeljo za svoje člane skupni izlet na Celjsko kočo. Udeleženci se odpeljejo iz Zagreba v nedeljo ob 5.25, iz Celja se pa vrnejo zvečer.
— Kongres evropskih železničarjev v Dubrovniku. V Dubrovniku bo od 5. do 13. oktobra mednarodni kongres železničarjev iz vseh evropskih držav. Prisostovalo mu bo nad 300 delegatov. V Dubrovniku sta se mudila te dni zastopnika prometnega ministrstva inspektor Jovanovič Ln namestnik generalnega direktorja Putnika Vladimir Perše, da pripravita vse potrebno za sprejem gostov.
— O razširjenju državnega podjetja v Zenici v škodo KI D razpravlja v današnji beograjski »Politiki« g. Milan Santič v obširnem članku, v katerem se seveda zavzema za povečanje železarne v Zenici. Med drugim pravi, da lahko izdelamo v Jugoslaviji zdaj 45.000 ton železa, uvozimo ga pa nad 115.000 ton letno. Na Jesenicah in v Zenici izdelujemo samo majhne in srednje profile, a glavni železni materijal moramo uvažati. Pisec pravi, da so Jesenice pokrenile akcijo, ki zahteva zapostavljanje Zenice in ondotnega delavstva, kar seveda ne drži. Pravi tudi, da je bila Zenica doslej še preveč zapostavljena. Končno navaja še stokrat premleto trditev, da so Jesenice na meji, dočim je Zenica v srcu največjega in najbogatejšega rudarskega bazena in sredi države. Njegovih trditev ne bo lahko ovreči, pa tndi vsi njegovi argumenti so dovolj prozorni, da ve celo vsak lajik, kam merijo.
— Prodaja ribjega olja v drogerijah. Na pritožbo proti prepovedi prodaje ribjega olja v drogerijah je izdala banska uprava dravske banovine pod VI. No. 5486-3 z dne 4. maja sledečo odločbo glede prodaje ribjega olja v drogerijah: Ministrstvo socialne politike in narodnega zdravja je z odlokom S. br. 6*613 z dne 21. maja 1932. dejansko dovolilo prodajo očiščenega ribjega olja razen v javnih lekarnah in sanitetnih ustanovah, ki po zakonu nimajo pravice prodajati to olje, tudi drogerijam, pod pogojem, da jih vodijo strokovnjaki. Ministrstvo je izdalo 28. marca 1934 pod št 2649 tozadevno tolmačenje, da se pod strokovnaki v rešitvi 6613 z leta 1932. morajo smatrati tudi oni drogisti, ki vodijo drogerije v zmisln S 60-6 obrtnega zakona in kateri izpopolnjujejo pogoje § 66-1 obrtnega zakona. Prepoved prodaje ribjega olja je torej v nasprotju z ministrskim odlokom št. 6613 z dne 21. maja 1932 in št 2644 z dne 28. marca 1934. Ribje olje morejo prodajati torej tudi drogerije.
— Vasja Pire v Splitu. V sredo 11. t. m. nastopi v Splitu proti splitskim šahistom naš velemojster Vasja Pire. Za njegov nastop vlada v Splitu veliko zanimanje.
— Pojasnilo. V članku »Frazirati«, ki ga je za naš list napisal urednik »Zborove g. Zor ko Prelovec polemično proti so-uredniku »Grlice v Zagrebu g. "Ivanu Grb-cu, se čuti prizadetega g. Joseph Grbec, Ljubljana VII. Dolinska steza 4. Ugotavljamo, da ta gospod, dasi se peča z glasbo, s to zadevo nima absolutno nobene zveze.
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo lepo in zmerno vreme. Včeraj je znašala najvišja temperatura v Splitu 27. v Zagrebu in Skoplju 24, v Ljubljani, Beogradu in Sarajevu 23, v Mariboru 22.6. Davi je kazal barometer v Ljubljani 764, temperatura je znašala 12.5.
— S koeo po roki. V ljubljansko bornJco so pripeljali 621etno Frančiško Janeš iz Stareea kota, občina Draga, ki j0 je nekdo med prepirom sunil s koso v   levo roko.
_ Tri mlade obupanke. V Zagrebu so
imeli včeraj dopoldne tri primere poskuše-nega samomora mladih deklet Skozi okno je°skočila 191etna učenka strokovne šole Anita Rožič. Zaljubljena je bila v nekega
studenta, toda njena mati in bratje s tem niso bili zadovoljni. Zlomila si je desno nogo. poleg tega ima pa še lažje telesne poškodbe. Druga obupanka jc 201etna natakarica Anka Pintarič, ki se je napila oeto* ve kisline. Zaljubljena je bila v nekega mesarja, pa so ji doma branili omožiti se. Tretja obupanka 191etna Anica Tušak se je tudi napila oetove kisline. Kaj je napotilo njo; da je sklenila umreti, ni znano. Vse tri so prepeljali v bolnico.
— Strela jo je ubila med molitvijo. V vasi Mutnik blizu Bihaća je v ponedeljek zvečer strela udarila v hišo premožnega kmeta Murata Harbaša. Njegova žena je bila ta čas sama v izbi, kjer je molila. Strela jo je ubila med molitvijo. I'bila pa je tudi v staji dva vola, tri krave in tri teličke,
— Dva mrtva zaradi prehoda čez njivo.
V vasi Lusin? blizu Bihača ie pršlo v torek do krvavega obračunavanja med sprtima sorodnikoma Suljo in Hesom Suličem. -Hase je dolgo branil Suliču prehod čez svojo njivo. Zato sta bila sprta in čakala sta samo na ugodno priliko, da obračunata. V torek sta se srečala v bližnjem gozdu in oba sta imela sekire. Kmalu sta se spopadla, prihiteli so sosedje in razvila se je krvava bitka. Kar je potegnil Hase revolver in ustrelil Rasima Sulica, da je obležal mrtev. Hase sam je pa dobil tako težke poškodbe, da bo po mnenju zdravnikov tudi umrl
— Deček utonil. V vasi Karlovac blizu Ludbrega se je šel kopat 9!etni učenec Vinko Koščak. Zašel je pa v tolmun, kjer ga je zgrabil vrtinec in ga potegnil na dno Drave. Njegovega trupla Še niso našli.
Krvno, kožno in živčno bolni dosežejo z uporabo naravne »Franz Josefove« vode urejeno prebavo. Specialni zdravniki silnega slovesa izpričujejo, da so z učinkom staro preizkušene »Franz Josefove« vode zadovoljni v vsakem oziru. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Iz LJubljane
—lj Nov občinski odbor. Na mesto umrlega občinskega odbornika g. Antona Li koza rja je Imenovan za občinskega odbornika učitelj v Ljubljani g. Josip A m-b r o ž i č.
—lj Na ribjem trgu je bilo danes precej rečnih rib, morskih pa tudi na izbiro. Med morskimi prevladujejo še vedno male ribe, sardele in skuše. Cene so že nekaj časa stalne. Dragih morskih rib ljudje zdaj ne kupujejo mnogo, zato se tudi kupci ne zalagajo z njimi tako, kot zimske mesece. Dragih je bilo danes samo po nekaj kilogramov. Cene so v splošnem iste, kot so bile pozimi. Lubenj prodajajo po 40 Din kg, orade in palamido po 36 Din itd. Najcenejše morske ribe so paline in sardelice, ki so jih danes prodajali po 12 Din. Sardele so najdražje po 20 Din, cena skušam se ravna po velikosti rib, najdražje so bile danes po 24 Din. Plavice in skuše se razlikujejo, česar pa nekatere gospodinje ne vedo. Skuše (akomber) veljajo za boljše od plavic (lo-carda). Zato so plavice nekoliko cenejše, čeprav so večje. Med rečnimi ribami je bilo danes največ ščuk, ki so zdaj nekoliko cenejše. Prejšnje čase so jih prodajali po 28 dinarjev kg, zdaj pa po 24 Din. Cene drugih rečnih rib so nespremenjene. 2ab je na izbiro po stalnih cenah.
—lj Tyrševa cesta onstran železniškega prelaza še vedno ni tlakovana. Polovica ceste je se neuporabna, Tlakovalci delajo na Vilharjevi cesti, kot da se tam bolj mudi, čeprav ni nobenega prometa. Delo vodi mestno cestno nadzorstvo; oddalo ga je v akord tlakovalcem, ki so vsi iz okolice Som bora in Novega Sada. Tlakovali so že prejšnja leta nase ceste. Mnogo cest so tudi tlakovali že v Beogradu in Zagrebu. Kmalu jih pojde ena skupina v Maribor, ostali bodo pa še popravili naše ceste.
V   KAVARNI, RESTAVRACIJI
in pri vašem trgovcu zahtevajte naša štajerske A. L. jajca. — Podružnica: Lowy, Kolodvorska ulica št. 35. — Telefon 27-25.
—lj Na Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev včeraj niso uradovali. Del< pa ni počivalo v tovarnah, na stavbiščih, delavnicah, cestah itd., povsod so delali. Mnogi delavci so prihajali na bolniško blagajno kot pač ob navadnih delavnikih, toda ničesar niso opravili. Mnogi so bili zelo potrebni zdravniške pomoči, nihče pa ni vedel, da na OUZD ne uradujejo, ker ni bilo prej objavljeno. Sicer smo mnenja vsi zavarovanci, da je bolniška blagajna zaradi delavcev in ne delavci zaradi nje. Ob dneh, ko delajo delavci v vseh panogah, bi se moral ravnati tudi OUZD po delavcih. Kaj bi bilo, če bi se pripetilo včeraj v obratih več nesreč? Ponesrečenci bi bili brez zdravniške pomoči. Zavarovanci morajo plačati zavarovalnino za vsak dan, ko delajo, zato smejo tudi zahtevati, da je urad odprt vsak dan, ko ne praznujejo delavci. Zato se OUZD ne sme prištevati med druge državne urade (ki lahko praznujejo brez vsake škode), kar se tiče praznovanja. — Zavarovanec.
—lj Sreska organizacija JNS za mesto Ljnrbljana javlja, da se Sreska skupščina, določena na 7. t. m. ob 17. uri v Kazini, preloži, ker je poslanec minister g. dr. Kramer nujno zadržan v Beogradu zaradi razprave o zakonu o avtonomnih mestih. Kdaj se bo skupščina vršila, bomo javili v najkrajšem času.
—lj Propagandni Izlet »Krke« v nedeljo 8. t m. ObiS&emo Litijo, Šmartno, grad Bogenšperk, Javorje. Pristavo in stiski samostan. Odhod ob 7-25 z vlakom do Litije, povratek z dolenjcem ob 22.08. — Prijave sprejema do petka pisarna »Krke«, hotel »Miklič«. dnevno med 17. in 19. uro
—lj XXXIV. redni občni zbor Trgovskega društva »Merkur« za Slovenijo v Ljubljani se vrši danes v petek   dne 6.
julija t L ob 7. uri »večer v posvetovalnici Združenja trgovcev ▼ Trgovskem doma, Gregorčičeva ulica 27, pritiLicje, levo. Dnevni red; 1. Nagovor predsednika. Z. Poročilo tajnika 3. Boročilo blagajnika. 4. Poročilo preglednikov računov. V volitve odbora, društvenega razsodišča ter d ven preglednikov računov. 6. Določitev ustanovnine, članarine in pristopnine za leto  1954.   7.   Samostojni predlogi.
Iz Kamnika
— Nafte g«*ilno društvo nam je v nedeljo pripravilo prav prijetno zabavo na svoji veselici. Med posrečenimi točkami programa je bilo posebno privlačno streljanje s sobno puško za šest lepih nagrad. Ker nimamo pri nas strelske družine, so strelci skoro do polnoči oblegali strelišče. Prvo nagrado je odnesel brivski mojster Martin Gjurin, ki je od 40 dosegljivih točit izgubil samo 2. drugo nagrado pa meatni stražnik Regali s 35 točflcami.
— Stari in mladi noeometasi se bodo v nedeljo spoprijeli v nogometni tetani, ki vedno privabi v Kamniku rekordno število gledalcev. Stari že prav pridno trenirajo in težko čakajo trenutka, ko jih bo njihov kapetan g. Valter Stuzzi popeljal v boj proti mladi gardi.
— SK Svoboda. Danes od 14. naprej trening za vse proste igralce. Treningu naj sigurno prisostvuje Lekše! Ob 19.30 sestanek članstva. Prvo moštvo sigurno. V soboto igramo v Tržiču nočno tekmo. Po sestanku ob 20, seja v Delavski zbornici. Vse gg. odbornike prosim točnosti. I. tajnik.
Samo še danes Harrv Piel v svojem senzacijonalnem detektivskem filmu
SLED V SNEGU
Senzacionalna odkritja, divne pokrajinske slike, drzne vožnje in skoki.
ZVOČNI KINO DVOR
Predstave danes ob 4., 7. in 9. uri. Vstopnina 4.50 in 6.50 Din
Iz Ptuja
— Tatvina. Posestnik Kureš Albert iz Moškanjcev je zapazil, da mu je neznan tat odnesel i-z viničarije v Brezovcu več metrov tračnic. Tatvine je takoj osumil delavca A. G., ki mu je že leta 1930 in 1931 odnesel več metrov tračnic in železne obroče ter 250 kg apna. Orožniki so G. A. izsledili, ki pa je priznal tatvino samo za tračnice. Izročen je sodišču, da se do-žeme, če je kriv tndi ostalih tatvin.
— V znamenju krize. Tukajšnja podružnica tvrdke Julius Meinl je prenehala z obratovanjem.
— Iz orožniške službe. Kot poveljnik tukajšnje orožniške čete je nastopil službo kapt. n. ki. g. Bervaldl Josip, ki je prišel iz Vranje. Novemu komandantu želimo, da bi se počutil med nami tako kakor njegov prednik g. major Cvetković.
— Nočni požar. Nedavno je začelo goreti okoli 12. ure v preši posestnika Alojza Kranjca v Skorišnjakn. Požar je izbruhnil v notranjosti preše in se ne ve, kaj je bilo vzrok. Ker je bilo poslopje leseno in s slamo krito, je ogenj kaj hitro opravil svoje, tako da je poslopje pogorelo do tal in   ima  posestnik  občutno škodo.
— Obisk mariborskih trgovcev Ptuju. V nedeljo je napravilo mariborsko slovensko trgovsko društvo pod predsednikom g. Pintarja izlet v Ptuj. Ptujski trgovci so svoje tovariše lepo sprejeli in jih je pozdravil tukajšnji veletrgovec g. Milko Sen-čar. Mariborčani so si ogledali znamenitosti Ptuja kakor tudi znamenitosti graj-ščine v Trakuščanu. Zvečer pa je bil prijateljski sestanek v gostilr-' »Pri Ro-ziki«.
Z Jesenic
— Športne vesti. SK »Bratstvo« je uvedlo poleg ostalih panog sporta tudi plavalno sekcijo. Pouk v plavanju bo vodil g. inž. Wagner Jurij, ki je absolviral plavalne tečaje v Nemčiji in v Angliji. Pc učeval bo plavanje vsak torek in četrtek popoldne od 16. ure naprej v Čufarjevem kopališču. Vsi člani kluba, ki imajo ves« lje do tega zdravega sporta, naj se prijavijo pri klubovem tajniku g. Jožetu čin-kovicu, da jim bo izstavil legitimacije za prost vstop v kopališče. Sprejemajo se tudi novi člani in bodo deležni istih ugodnosti, če se pravočasno prijavijo v klub. — SK »Bratstvo« javlja, da bo imelo svoje običajne letne športne dneve 28. in 25. t. m. in ne 4. tn 5. avgusta kot je bilo prvotno določeno, ker sta ta dneva že zasedena. VodBtvo kluba »e pogaja za sodelovanje z raznimi renomiranim! klubi dravske banovine in tndi zagrebško »Concordio«, ki je bila svoj čas že državni prvak v nogometu. Vse kaže, da bo letošnji športni dan »Bratstva« v vsem nadkrilil dosedanje športne dneve, ker bodo na sporedu poleg nogometa tudi tekme v nekaterih zanimivih panogah lahke atletike.
— Napredek v naši trgovini in obrti. V jeseniških trgovinah v zadnjem času labko dobiš v veliki izbiri vsakovrstno blago, po katerega si moral pred leti hoditi v Kranj in Ljubljano. Poleg uvoženega blaga se dobi vsake vrste blago domačega izdelka in to po zadnji modi izdelane obleke za gospode in dame in obuvalo vseh vest od plesnih čevljev in gojzeric in to Po najbolj nizkih cenah. V naših gostilnah Ln restavracijah se dobi prvovrstna prehrana in to za isto ceno ali še ceneje, kot v Kranju in Ljubljani. K vsemu temu je v veliki meri pripomogla huda konkurenca med trgovci, obrtniki in gostilničarji, ki se s solidnim in poštenim delom bore za svoj obstoj. Kljub temu, da so Jesenice industrijski kraj, je v gostilnah in restavracijah čistoča, za kar skrbi šolano osobje. škoda je le, da marsikje manjka gostilniških vrtov, da bi človek v vročih poletnih dneh obedoval v hladni senci, kot je to na Bledu, v Radovljici in drugih krajih.
Pravilen odgovor.
Pri rigorozu voraša profesor: ^Materi in hčeri se istočasno rodita hčerki, ki sta si čudovito podobni. Babica otroka zamenja. Ker je starejša mati zelo bogata, je važno ugotoviti pravo mater prve in druge deklice. Kako bi to storili?.
*Še enkrat bi ju zamenjali.«
Sokol*! v o
Viškim občanom
Sokolsko društvo Vič proslavi v nedeljo srebrni jubilej z razvitjem naraščaj-skega. prapora in z javno telovadbo.
Praporu Icumuje Nj. Vis. prestol ona-aiednik Peter. S tem visokim odlikovanjem ni počaščeno samo naše društvo, marveč tudi vse prebivalstvo viške občine. Zato se obračamo z vljudno prošnjo do vseh hišnih posestnikov, da razobesijo zastave, v soboto zvečer med bakljado pa razsvetle okna.
Obenem vabimo vse naše občane, da se sokolskih svečanosti udeleže v čim večjem številu in s tem izkažejo priznanje našemu Sokolu za njegovo 25-1 etno delovanje na polju duševne in telesne vzgoje.
Sokolsko  društvo Vič.
Slavnostna akademija viškega Sokola
Kot druga večja prireditev v okviru proslav viške g-a Sokola se je vršila snoči na letnem telovadišču akademija viškega Sokola, ki je pokazala razmeroma prav lepe uspehe, kljub nekaterim hibam, ki bi se bile dale pri večji pazljivosti sodelujočih odpravitL Na telovadišču se je zbralo nad 1000 gledalcev, ki so z velikim zanimanjem sledili akademiji. Na častni tribuni so zasedli svoja mesta konzul CSR inž. Sevcik, ereski načelnik žnidaršič, žorpni starosta br. dr. Pipenbacher. podstarosta brat Krapež, tajnik brat Flegar, podsta-rosta Ljubljanskega Sokola brat dr. Fran Kandare, starosta Sokola TJ. brat dr. šu-bic, za Sokola IV. br. Lojze Roš. starosta štepanjskega Sokola br. Slana, predsednik viške občine g. Petrovčič ter številno članstvo ljubljanskih in okoliških sokolskih društev. V častnem številu so bila zastopana tudi domača lokalna društva in organizacije.
Akademijo je otvorila moška deca, ki je strumno prikorakala na telovadišče in nastopila z vajami s sabljami. Občinstvo je nagradilo mlade vojake z živahnim odobravanjem. Zelo lepo je nastopila ženska deca s >Kuharčki«. Čedne vaje in okusne oblekce so napravile najboljši vtis, zato občinstvo ni štedilo s priznanjem. Izvrstno so se postavili ^Pastirčki«, ki so med petjem in s spremi je van j em bobna prav lepo in skladno opravili svoje vaje. V okusnih dečndnih oblekcah je ženski naraščaj skladno in grazijozno pokazal simbolične vaje po koroški narodni pesmici >Gor čez iza-
ro< med navdušenimi ovacijami občinstva. Po ženskem naraščaju je prikorakal na telovadišče moški naraščaj, ki je nastopil z vajami po zmagoslavnem pohodu iz opere 3>Aida«. Pri večji pazljivosti posameznih telovadcev bi vaje dosegle zado-voljivejsi uspeh. Ženska deca je ljubko izvedla vaje >Pozdrav Gorenjski« in gledalci so toplo pozdravih najmlajše Sokoliće. Strumen je bil nastop moške dece z vajami s kopji, ki so zelo vžgale, kar je dokazovalo burno odobravanje občinstva.
Za dečki je nastopilo 9 članic z vajami po gavotti. Telovadke so svoje vaje izvedle prav grazijozno in skladno ter se je videlo, da so se močno potrudile, zato uspeh tudi ni izostal. Splošno so bile vaje članic ena najboljših točk sporeda. Za zaključek so nastopili člani z gorečimi kiji. Pri večji pazljivosti posameznih telovadcev in boljši godbi — v hitrejšem valčkovem tempu — bi vaje gotovo dosegle večji uspeh; telovadci bi bili morali vsaj enkrat prej poskusiti te vaje. Vsi telovadci so potem odhiteli k veliki grmadi in zažgali kre< v počastitev slovanskih blagovestnikov sv. Cirila in Metoda.
Omeniti moramo, da so vse telovadno točke navežbali in sestavili člani in članice vaditeljskega zSora sami. za kar jim grt vse priznanje. Akademija je pokazala, da ima viški Sokol dober telovadni materijal, ki bo pri sistematičnem vežbanju dosegel še večje uspehe. Po akademiji se je razvil na telovadišču prijeten prijateljski večer.
Akademija je za nami, čaka nas pa Se v nedeljo drugi slavnostni dan, razvitje narasčajakega prapora in javna telovadba, na kateri bo polagal viški Sokol obračun svojega dela v telovadnici. Bratsko vabimo vse sokolstvo in občinstvo, da tudi v nedeljo pohiti v čim večjem Številu na Vič, da z nami dostojno proslavi 25-letni jubilej našega društva.
— Sokolska /upa Ljubi ju na vabi vsa ljubljanska in okoliška sokolska društva, da se udeleže v slavnostnih krojih s prapori jubilejnih svečanosti bratskega viškoga Sokola. Zbor v nedeljo 8. t- m. ob pol 14. pred Mestnim domom, odkoder krone povorka na Vič.
— Sokol Ljubljana n. poziva vvoje članstvo in naraščaj, da se korporativno udeležimo v krojih ter z oboma praporoma jubilejnih «rvečan<-is4i Sokola Vio. ZEbOf za povorko v nedeljo S. t. m. pred Mostnim domom.
Nujna potreba
povečanja bolnice
Nova bolnica bi stala 160 milijonov — Odločiti sc bo treba za adaptacijo, ki bi stala le okrog 3 milijone
j*ta!a ItO milijonov Din, * Mdaajih .r^ui.-rah ni mogoče misliti. Adaptacija. In to najnujnejša, bi stala le okoli | milijone Din in za zdaj pač ne kaže drugega kot d i se reši vprašanje na ta način
Borici je nujno pof. ebea :u neodloA-ij' r-.fečan oziroma razdor jen .rurivčnt odcVek. prat tako Infek.-ijsA oddelak skrajna r otreba pa je tuli za tteigoino vo-stajo in poseben opazova n: oddel« k. Tudi kuhinja m pralnica ne zai)*.\k'a -ian;im 1 potrebam Z vsem drugim bi se jalo Be k. -Ukor toliko potrpeti, omenjeni oddelki pa so neodložljivi in v  Interesu vseh
Ljubljana, 6. julija.
Splošno je znano, da vladajo v naši ■t oklic i naravnost obupne razmere. Poslopje, zgrajeno po potresu pred 40 leti, je bilo pač preračunano za tedanje prilike, ki so se pa popolnoma spremenile. Po aakonskih predpisih, ki se ravnajo po ku-baturi poslopja, bi smela bolnica sprejeti največ SSS bolnikov, vsi vemo, da temu ni tako. Ako bi se uprava bolnice hotela ravnati Po predpisih, bi morala odkloniti vsakega drugega bolnika, med njimi tudi takšne, kjer bi bila zdravniška pomoč nujno potrebna in bi se dalo življenje dotične-ga rešiti le s takojšnjo operacijo. Kam bi to privedlo, si lahko mislimo. V bolnici je sedaj stalno po 1000 bolnikov in to samo takšnih, ki se ne morejo zdraviti doma in tudi nimajo sredstev, da bi se zdravili po privatnih zavodih. Vsi oddelki so prenapolnjeni. Ne samo, da ležita na eni postelji po dva bolnika, dogaja se često, da jih morajo po sili razmer namestiti po tleh na hodniku na žimnicah.
Najtežje je prizadet najvažnejši, to je kirurgični oddelek. Po zdravstvenih predpisih bi smel sprejeti le 158 bolnikov, oddelek pa ima sedaj 217 postelj, na katerih leži 230 do 250 bolnikov, od teh 30 na tleh. Približno ista slika je v drugih oddelkih. Oddelek za notranje bolezni ima 205 postelj z 215 do 220 bolniki nameslu predpisanih 174 postelj, otaringološki na-mestu 24 postelj 38 z do 50 bolniki, dermatološki 90 postelj namestu 50, okuH-stični 150 bolnikov na 136 posteljah namestu 102 postelji, infekcijski 58 postelj namestu 26, nevrološki 74 namestu 65. Bdi-no otroški oddelek kolikor toliko odgovarja predpisom. V bolnici je torej namestu 6S8 kar 90« postelj s preko 1000 bolniki. Da je to prava parodija na najprimitivnej-še modeme zdravstvene zahteve, je menda jasno. Razmere Kriče po temeljiti re-meduri.
Bolnica sprejme dnevno povprečno po SO novih bolnikov. Letos se jih je priglasilo v enem dnevu največ 134, najmanj pa 65. Skupno je lani zavod sprejel 21.680 bolnikov, letos bo pa to število znatno prekoračeno. Že do 30. junija je bilo sprejetih 11.730 bolnikov, izkušnje pa uče, da je naval v drugi polovici leta še mnogo večji in računajo, da bo letošnja frekvenca znašala okoli 25.000 bolnikov, torej za skoro 4000 več kot lani. Te številke pričajo, da je pomoč nujna.
Kako najti rešitev? To je vprašanje. Ki dela velike skrbi banovini, državi in tudi mestni občini, ki je po § 31. zakona o bolnicah vezana, da prispeva s 6 odstotki k vzdrževalnim stroškom. Mestna občina v sedanjih težkih ekonomskih in finančnih prilikah nima razpoložljiveea denarja in že eno leto svojega prispevka ni plačala. Uprava bolnice, kakor tud1 ban-ska uprava imata v mislih drugo rešitev. Občina naj bi po možnosti odstjp"a namestu znesKa zemljišče ali poslopje, odgovarjajoče na njo odgovarjajočemu znesku. Seveda bi moralo biti poslopje blizu sedanje to'nice. da bi se np"av li stroški preveč ne povečali.. Mislilo se ;e pri tem na bivše šentpetersko vojašnico, k: naj bi se nekoliko preuredi:?., *a *.* »saj za goto-vd dobo sprejela vsaj 350 do 400 postelj Tozačevn! dogovori še niso zaključeni kajt v poslopju so nam.1 »ai -zn\ uradi k. bi težko dobili prostor drugje Vse-kafeor je jasno. 4a je zade '* pereča in da j je t*eba urediti pred vsam! 'rug'mt vprašarji   Na gradnjo nože bolnice, kt
Življenje v Medvodah
Medvode, 5. julija Da pride naše delavno sokolsko društvo čim preje do svojega doma, ki mu je neobhodno potreben za nadaljni razvoj in razmah, je priredilo 20. junija tombolo. Lepi giavni dobitki, vredni do 12.000 Din, in še čez 200 manjših dobitkov so privabili veliko množico ljudstva. Nestrpno so čakali ljudje na igro. Točno ob 16. uri je zadonela t romba, številka za številko ?e bila izklicana, napetost se je vedno bolj stopnjevala in doseg"La višek, ko so prišli na vrsto glavni dobitki. Spalno opravo je dobila ga. Turk Marija. Gorice; dvokolo gdč. Pletok Marija, št. Vid; radioparat g. Filo Ivan, Kranj; šivalni stroj g. Peter-nel Fran, Vaše; telico pa gdč. Bengant Rotija Seničica. Veselje njihovih družin je bilo prav veliko. Seveda bi bil vsakdo rad deležen katerega izmed teh glavnih dobitkov, zato je bilo pač neizbežno, da je marsikdo tudi nekoliko razočaran odhajal domov. Tolaži naj ga zavest, da je pripomogel vsaj drugim do sreče, sokokskemu društvu pa do lepega uspeha.
Naša nacionalna društva so priredila vzajemno na predvečer Vidovega dne bak-lado. Dolg sprevod našega zavednega društva se je vil s prešito godbo na čelu skozi Medvode na grič nad vasjo, kjer je gorel mogočen kres. Tu smo poslušali slavnostni govor, topiči so pokali, rakete so švigale proti nebu in oznanjali daleč naokrog, da se nacionalna zavest vedno bolj širi m utrjuje med nami. Na šolski proslavi Vidovega dne, ki je bila zelo prisrčna, je geodetski general g. Stevo Boškovič, ki biva sedaj tu med nami, obdaroval najboljše učence in učenke z večjimi zemljevidi Jugoslavije lastnega izdelka. Otroci bodo ohranili ta dan gotovo v najlepšem spominu.
V tukajšnjem Zdravstvenem domu je sedaj 44 mladih kolonistov, Jugoslovan, otrok iz Trsta za 1 mesec na počitnicah. Prihodnji teden si bodo ogledali tudi Bled in Bohinj. 2elimo jim mnogo veselja, zlasti pa, da se jim utrdi ljubezen do naše zemlje, pa tudi do našega jezika, kateremu so se žal nekateri Že malo odtujili in se je bati. da potonejo v italijanskem morju.
Žrtev znanosti.
Berač: »Usmilite se me. pred vani
stoji žrtev znanosti.«
Dama: »Rontgen. X žarki ali kaj?c Berač: »Ne. gospa,   temveč odtisi
prstov.c
Dva pijane k a.
— Po mojem mnenju preveč pUeš.
— Jaz pijem po svojem, ne pa po tvojem mnenju.
»SLOVENSKI NAROD«, dne 6. jaBja 1934
150
Ponson đu Terrail:
<~3
Lepa Židovka
Roman.
— Gospodična, — ji je brž pojasnil Coarasse, — midva sva dobra prijatelja m pristaša grofa Filapa de Blos-sac
— Ah, tako! Zdaj pa že razumem.
— ki s tem, da sva zaprla to žensko, sva obenem osvobodila grofa.
— Povejta mi, kje sta se seznanila z njo ki kako sta ji mogia -priti do živega? — je vprašala gospodična de Saim41erinitt€.
Grof de Coarasse ji je kratko povedal vse, kar se je bik) zgodilo v ulici Saku Catherine, in dekle ga je z obcndovarijern, pa tudi z grozo poslušajo.
— Ah sta pa pomislita, gospoda, — ju je vprašala, ko je končal svove pri povedo vanje, — kakšne bodo posledice tega vajinega junaškega nastopa?
Coarasse se je nasmehnil in odgovorih
— Seveda sva pomislila.
— Saj markiza de Beausejour ne nore kar tako izginiti iz Bordeauxa. Gotovo jo bodo iskali... Najdejo jo..
— Morda, toda prepozno bo že.
— Kako to?
— Do takrat bomo že vsi na varnem, grof de Blossac, naši prijatelji in mi.
Pri teh besedah je pokazal Coarasse gospodični de Saint-Hermine pismo, ki ga je bila markiza napisala pod pritiskom Ctodaonovega meča.
— Jasno je, — je dejal, — da lahko ostanemo v Bordeauxti še sedem <k> osem dni brez najmanjše nevarnosti.
— Ali pa bomo v osmih dneh že na varnem?
— Ce bo vaš oče dotlej izpuščen,
da.
— Kakšne so pa še ovire zdaj, ko imamo denar?
Potem so se začeli posvetovati Sklenili so pisati ječarju in povabiti ga na sestanek s Coarassom. Gospodična de SaintJiermine. ki je hodila vsako jutro k maši, je prevzela nalogo poslati markizino pismo v Chateau-Trom-pette po redovnici, ki se je z njo sestajala vsak dan v cerkvi sv. Mihaela. Slednjič je povzel besedo tudi Clodion, ki je dotlej večinoma molčal.
— Niti najmang ne dvomim, da pride to pismo guvernerju v roke in da bo izpolnjena markizina žeija.
—In grof Filip de Blossac bo izpuščen iz trdnjave Ha, — je pripomnil Coarasse.
— To je res, — je nadaljeval Clo-dkw. — toda lepa Židovka, Raoul in najma prijatelja so že daleč.
— Da.
— In zato hi kazalo obvestiti jih o osvoboditvi Filipa de Blossac in poklicati ju nazaj v Bordeaux.
— No torej. — ie odgovoril Coarasse, — če ne gre za nič drugega, nas ne čaka težko delo.
— Kako to? •
— Zaiašite zjutraj konia in krenite naravnost v grad Blossac Raoul de Blossac je bistre glave. Poveste mu, kako stvar stoji. Kar se tiče drugih, ni treba da vedo več, nego si bodo mislili o tukajšnjih dogodkih zjutrai prebivalci vsega Bordeauxa.
— Velja!
— Jaz ostanem tu, — je nadaljeval Coarasse, — ker je treba pripraviti naš odhod in osvoboditi še očeta naše lepe gospodične.
— Ali bo pa hotel grof odpotovati z nami v Ameriko, ko pride iz ječe? — je vprašal Oodaon.
— Hm to ni več najina stvar, — je odgovoril Coarasse. — Midva sva poskrbela samo, da pride iz ječe. In to zadostuje. Potem pa naj stori, kar se mu bo zdelo prav.
— Jaz pa mislim, — se je oglasila mlada lepotica, — da bo grof Filip raje odpotoval s svojo ženo v Ameriko, nego da bi ostal tu, kjer bi bil izpostavljen osveti razjarjene markize, ki bo prej a4i slej osvobojena.
— Ah! — je vzdihnil Coarasse. — Ce bi ne bik) plemiču tako nerodno usmrtiti žensko, bi storila s tem vsemu Bordeausu veliko uslugo.
— 2al, — je pripomnil Clodion, — tudi jaz sem vašega mnenja. Toda to je samo želja, pa še na to sfkoraj ni mogoče misliti.
Coarasse se je obrnil h gospodični de Saant-flermine, rekoč:
— Na nekaj smo pa včeraj pozabili.
— Na kaj pa?
— Domeniii smo se, da priphije čoin do chateau-trompettske stene ki da bo vržen skozi okno v prazno jet ruško celico papir...
— No, to pa ne bo težko, — je odgovorila gospodična de Saint-liermine,
— Čolnar že ve, kaj se mora zgoditi.
— Da, ne ve pa, aii imamo denar.
— Mu pa poveste,
— Saj baš v tem je najtežja ovira.
— Kako to?
— Ce se hočem sestati s čolnarjem, moram oditi v pristanišče, in če hočem priti tja, moram prha iz mesta.
— Kar pomirite se. Te ovire tu hvala bogu ni.
— Kaj pravite?
— Čolnarja ni v pristanišču.
— Kje pa je?
— Tu v mestu v naši neposredni Mižini. Stanuje v ulici Pichadev št, 7 in čaka samo na dogovorjeno znamenje.
— Kako pa pride do svojega čolna?
— Saj ima medaljo svojega poveljnika in ta mu dovoljuje oditi iz mesta, kadarkoli hoče.
Coarasse je vstal in se pripravil k odhodu, rekoč:
— To je vse, kar sem hotel vedeti.
— Ječarju namenjeno pisemce so brž pripravili, potem sta se pa Gaskon-ca poslovila od mlade lepotice.
— Gospodična, — je dejal Coarasse in ji poljubil roko, — vrnem se jutri, ko bo vse dogovorjeno z angleškim kapitanom in z ječarjem.
— Jaz bom pa bedela nad vajino jetnico, — je odgovorila. — Lahko sta brez skrbi, ne uide vama.
In plemiča sta odšla.
Bilo je baš ob treh zjutraj.
— Kaj bova pa počela do jutra?
— je vprašal Clodion.
— Najprej pojdeva k čolnarju.
— Potem pa?
— Potem se vrneva v Chapeau-Rouge v krčmo, kjer sva snoči tako dobro spala na klopi.
— Jaz pa preskrbim dobra konja, p redno se zdani, — je pripomnil Clodion.
Ulica Pichadey je sekala počez ulico Maubee. Že prejšnjega dne se je udeleževal Coarasse z lepo gospodično priprav in tudi s čolnarjem se je bil že šesta'!.
Čolnar je bil mož, ki se je človek lahko zanesel nanj. Cim je stopil Coarasse pod okno hiše št. 7, zavite v temo, je rezko zažvižgal. Takoj se je odprlo okno, nekdo se je nagnil skozenj, potem je pa izginil in okno se je zopet zaprlo. Kmalu so se odprla vezna vrata in iz hiše je stopil čolnar.
— Tu imate zavojček. — je dejal Coarasse.
— No, — je odgovoril čomar, — zdaj vidim, da se je vam načrt posrečil.
— Pa še kako!
V očeh mladega čolnarja se je zasvetil žarek nepričakovane radosti.
— Torej bo obenem maščevan tudi moj oče, — je zamrmral.
Glodion se je presenečeno ozrl na Coarassa in vprašal:
— Kaj pomeni to?
— Ta mladi mož je sin onega nesrečnega krmarja, ki je nekoč poskusil osvoboditi grofa de Saint-Mermine in ki je kot žrtev svoje požrtvovalnosti padel, ustreljen z vojaško kroglo.
— Aha, že razumem!
Co lirar je vzel zavojček in že je hotel vstopiti v hišo, ko mu je Clodion namignil, naj počaka.
Čolnar se je ustavil.
Clodion se je obrnil h Coarassu, rekoč:
— Ali veste, kako daleč je odtod do gradu Blossac?
— Zelo daleč!
— Ce bi torej mogli pridobiti nekaj ur, bi nam prišlo to zelo prav.
— To pomeni, da bi radi prišli kar takoj iz Bordeauxa, je-li?
— Seveda.
— Ce hočete iti z menoj, se vam caillouska vrata odpro, — je pripomnil čolnar.
— Da. — je dejal Coarasse. — toda čim pridete iz mesta, ne boste mogli dobiti konja.
— Jo že imam! Do krčme »Pri treh zajcih« poj dem peš. Za to pot bom rabil nekaj ur.
— In potem?
— Tam upam najti ne samo konja, temveč bom tudi zvedel, kje so naši prijatelji.
— To je res, — je pritrdil Coarasse.
Plemiča sta si stisnila roke.
O pasjih rodovnikih
Rodovnik nI vedno zanesljiv dokaz, da je pes dober — Z rodovniki ljudje radi sleparijo
Niso vsi psi čistokrvni, nasprotno, vsi so več ali manj posrečeni križanci in rodovnik ni vedno zanesljivo jamstvo za kakovost psov, temveč prepogosto samo lep okvir za slabe pse. V epohaJnem angleškem delu »The Twen-tieth Centurv Dog« (Pes 20. stoletja) ;e skoraj na vsaki vrsti s slikami in besedilom označeno, kakšne so bile po-edine vrste pred 100 leti, kako so se polagoma z racijonalnim križanjem med seboj izpreminjale in nastajale nove pasme. Reja psov je prav za prav nepretrgan evolucijonarni proces, pri katerem se gotove vrste obdrže, izpre-mene in nastanejo nove. Mojstri križanja psov so Angleži, odkoder prihajajo navadno najredkejši in tudi najdražji psi.
Bernardnec v dosedanji moderni obliki je čisto drugačen, kakor je bil prvotni bernardinec v samostanu Sv. Bernarda. S križanjem z mastiffom in novofundlandcem je dobil povsem drugačno obliko glave in močnejšo konstrukcijo telesa. Slavni Barry, ki je rešil 42 ljudi, je bil pa zelo podoben našemu mesarskemu psu. Zdaj tako priljubljeni moderni angleški ostrodlaki foxterrier je dobil čisto drugačne telesne oblike, znano tipično »štiriogiato« glavo in barvo s križanjem z drugimi terrieri, zlasti z irskim. Doberman je tudi razmeroma še mlad, vzredili so ga v Apoldi s križanjem raznih podga-narjev. Tako bi lahko omenili še celo vrsto podobnih primerov.
V splošnem lahko rečemo, da so vsi psi boli ali manj posrečeni križanci, nastali bodisi po naključju ali po treznem preudarku in koncepciji ljudi, ki se pečajo s pasjerejo. Seveda pa poseže večkrat vmes narava in pripravi človeku
polarni letalci
Zgodovina ruskih polarnih poletov se začenja tik pred svetovno vojno. Prvi ruski polarni letalec je bil Nagurski, ki je letel nad polarnim morjem že leta 1914. kot član rešilne ekspedicije Rusa-nova in Brusilova, ki sta se bila napotila ob zapadni obali Nove zemlje proti severu. Potem se je odlikoval letalec Ćuhnovsiki, ki je leta 1924. štirikrat preletel Novo zemljo. Leta 1926. je poslala sovjetska vlada ekspedicijo na Vranglo-vo zemljo z ladjo ^StavropoU in letalom, ki je letalo nad Vranglovim otokom. Istega leta sta preiskovala letalca Babuškin in Gališev Belo morje in ustje reke Jenisej. Leta 1928. so se odlikovali ruski letalci, zlasti Cuhnovski, pri reševanju posadke ponesrečenega italijanskega zrakoplova »Italija«. Babuakin je odi e tel 15-krat na Zemljo kralja Karla.
Zdaj uporabljajo letala v rx>larnih krajih tudi praktično. Od leta 1916. iščejo na obali Belega morja skupine tjulmov in obveščajo o njih ribiške ladje. Leta 1929. sta pomagala letalca Čuh-nov in Straube raziskovati Karsko morje in Dickensove otoke. Letos je bila otvorjena zračna poštna proga med Krasnojarskom in I gorsko, dolga 1760 km. V dveh mesecih je prepeljala mnogo ljudi, 7,000.000 pošiljk, mnogo kožu-hovine itd. Končno so letos zasloveli ruski rx>larni letalci po vsem svetu, ko so rešili z ledene gore posadko ponesrečenega ledolomilca »Celjuskina«.
Nov način izsiljevanja
V New Yorku so odkrili nov način izsiljevanja premožnih ljudi in policija je aretirala devet članov tolpe, ki se je s tem pečala. Podjetni zločinci so si vedno izbrali bogatega meščana in mu sledili, dokler ni zavil kam v kavarno ali bar, kjer se je hotel malo pozabavati. In ta čas, ko je nič hudega sluteča žrtev mirno popivala ali se zabavala, se je »slučajno« razvil med dvema gostoma srdit spopad. Eden je potegnil iz žepa revolver, nabasan samo s smodnikom, in ustrelil drugega v prsa, da se je zgrudil. Dozdevno mrtvi je stisnil pod obleko skrito stekleničico in kmalu so bila vsa njegova prsa krvava. In ta Čas/ko so v lokalu navzoči člani tolpe odnašali ubitega, so pa planili v lokal dozdevni detektivi in aretirali umora osumljeno nedolžno pričo.
Niso ga pa odvedli na policijo, temveč v privatno stanovanje, kjer je moral zelo drago plačati svobodo in molčečnost. Nesrečnež, ki se je hotel kljub svoji nedolžnosti izogniti stiku s policijo in sodiščem, je vedno rad plača1
Iz proste roke
in v sporazumu z drugo solastnico se namerava prodati
hiša
št 8 na Mestnem trgu v Ljubljani,
v kateri je znana modna trgovina C. J. Hamann. — Podrobna pojasnila daje in pismene ponudbe sprejema podpisani kon-kurzni upravitelj do dne 20. julija, 19S4. V Ljubljani dne 5. julija 1934.
LEON OZEVnC
konkurrni upravitelj o imovini zapuščine po pokojnem Leonu Hamannu v Ljubljani, Gregorčičeva ulica 27XV.
Oglasi v »Slovenskem Narodu4' imajo velik uspeh!
MALINOVEC
pristen, naraven, s čistim sladkorjem vkuhan — se dobi na malo in veliko v
LEKARNI DR. G. PICCOL1, LJUBLJANA, Dunajska c. 6
NUDIMO VAM
za majhen denar dobra oblačila.
A PEESKER, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta štev. 14. 6/T
FOTOAPARAT
VoigtlSnder, jubilarko, odlično ohranjeno, z vsem priborom — poceni prodam. — Ogleda se: Pod Rožnikom, Cesta I, št. 9.
KKANTLVE KNJIŽICE
bank in posojilnic, državne papirje itd. kupujemo in prodajamo proti takojšnji gotovini. (Za odgovor 3 Din v znamkah). — Bančno kom. zavod, Maribor, Gosposka 10. 2232
LETO^SCARJI!
Na Bledu se oddajo sobe z vso oskrbo. Cene nizke. — Pojasnila daje: Jerica Ažman, Bledi, Krekova cesta št. 88. 2231
LOKALE
primerne za gostilno, z inventarjem, ali za kake druge poslovne prostore, s pripadajočim stanovanjem v hiši na Zaloški cesti 7 v Ljubljani (nasproti splošne državne bolnice), takoj oddam v najem. — Pojasnila pri hišni lastnici.
tudi prijetno presenečenje, kakor se je zgodilo nekomu, ki je dobil iz leskeče črnih volčjakov mlade psičke barve modre lisice. Malo je znano, da se uganjajo z rodovniki tudi sleparije, ki so tem lažje, ker so si poedinci vsake pasme podobni in ker za poginulega psa z rodovnikom k istemu potrdilu lahko dobi drug pes brez rodovnika ali z manj zvenečim. Nesolidni ljudje si preskrbe druga ščeneta, če jim vrže psica slabo, in potem jih s svojim potrdilom drago prodajajo. Kupec plača v takem primeru drago papir, ne pa dobrega psa. Kontrolirati se tu skoraj ne da. kajti poedinci so si kot rečeno v vsaki pasmi podobni, na rodovnike se pa človek tudi ne more zanesti. Mnogo psov z rodovniki ima standardne hibe. Najlepše se vidi to pri lovskih in policijskih psih, saj se lahko na vsakem koraku prepričamo, da je pes zapriseženega lovskega čuvaja za k>v mnogo boijši od psov aristokratov, ki jim kaj rada manjka življenjska energija, vztrajnost, inteligenca, dober vonj in druge dobre lastnosti. Pri takih psih je vsaka dresura zaman in mnogi nedeljski lovci nad njimi obupujejo.
Seveda pa s tem ni rečeno, da je vsak križanec boljši od vzreiene pasme; gotovo je pa kvalitetni pes boljši od marsikaterega psa z rodovnikom. Zato bi psov ne smeli rediti samo na podlagi rodovnikov, temveč bi morali poznati ne samo standard dotične pasme, temveč bi morali v prvi vrsti poznati vse lastnosti psov, kajti rodovruk sam ne jamči, da bodo dobri tudi mladi psički. Pravi ljubitelj psov bo gledal, da dobi zdravega, inteligentnega in zvestega psa, ki mu bo dober družabnik, služabnik in prijatelj.
bogato odškodnino. Policija trdi, da je izsilila aretirana tolpa v treh mesecih 100.000 dolarjev. Tolpo so razkrinkali po zaslugi neke žrtve, ki je slučajno srečala na ulici moža, nedavno »umorjenega« vpričo nje. Žrtev izsiljevalcev se je seveda zelo začudila, ko ie naenkrat zagledala pred seboj živega moža, ki ga je nekaj dni prej v javnem lokalu videla, kako je padel in kako mu je »kri« oblila prsa.
Mož holandske
kraljice umrl
V torek popoldne je umrl v Haagu holandski princ soprog Hendrik. Pred petimi dnevi mu j« postalo med običaj-nkn uradovanjem v Rdečem križu slabo, imel je srčno napako, ki ji je v torek podlegel, star komaj 58 let. Na Hcr landsko je prišel iz Nemčije leta 1901. kot zaročenec sedanje kraljice Viljemi-ne, ki se je z njo po ustavnm formalnostih oženil 7. februarja 1901. Edina hči iz tega zakona je bodoča holandska kraljica Julijana, stara zdaj 25 let. Mudila se je že tretji teden v Angliji, odkoder je hotela prispeti baš v torek zvečer na obisk k svojemu očetu, ki ga je imela zelo rada. Prišla je pa prepozno, kajti nihče ni slutil tako hitrega konca krepkega in na pogled zdravega moža, ki se je bil nepričakovano vrnil iz avstrijskega zdravilišča Bad Gastefn.
Pokojni je bil zadnji izmed enajstih otrok Friedricha vojvode Meklenburg-Schwerin In četrti iz njegovega tretjega zakona. Holandcem se je bil prikupil po svoji dobrosrčnosti, demokratičnih nazorih in načinu, kako je znal nastopati kot princ-soprog. V politiko ni nikoli posegal, pač se je pa prkino udej-stvoval pri Rdečem križu in v skavt-skih organizacijah. Za dogodke v Nemčiji se je živo zanimal, kakor se je zanimal za Nemčijo pred 33 leti, ko je postal iz nemškega poročnika Heinricht Vladimirja Alberta holandski general in princ-soprog Hendrik. Njegova smrt je zadela holandsko kraljico, njeno hčer-
ko m nizozemski narod tem težje, Ker še ni minilo četrt leta od smrti matere in babice kraljice-matere Emme, vzorne žene. ki je bila na Holandskem zelo priljubljena.
Iz Celja
—c Celjsko orglarako šolo       leto* ab-solvira'o sedem  absolventov  tretjega letnika   in   sicer  V.   BarN^r  yl Markovo^v 51. Dom in ko    H Turnišča,   i.  Florjan ? S'ranskega. J. Hane iz črftn soveev, Fr. K a sesnik od Sv. Aniraža, St. Moikoa h i henburga   in   B. Tomašić  s Korčule.
—c Združenje trgovcev za mesto Celje opozarja na olacie. da zahtevajo razjia dni ■štva za posredovanja med upniki in dolžniki plačilo raznih tass, stroškov nagrad, kar je v nasprotju z rnlrerJh&rni zakona o prisilni poravnavi izven tečaja. Natančnejša pojasnila se dobijo pri tajnika združenja ob uradnih urah. Tam je na vpogled tudi zadevna razsodba Stola sedmorice v Zasrebn.
—o  Preložena  nogometna  tekma. Prijateljska nogometna tekma med ooljakimi akademiki in srednje»solci. ki bi bila mor« la biti odigrana v sredo o roti večeru na GlaTiji, je preložena približno za deset dni
Iz Maribora
— Mafi harmonikarji PRK na zadružni proslavi. Na praznik sv. Cirila in Metoda se je vršila na letnem telovadišču Sokola I. v Koseškega, ulici zelo animirana proslava zadružnega dne. Popoldne se je zbralo na Rotovškem trgu mnogo zadružnikov, ki so kreniti ob zvokih godb v povorki na telovadišče. Posebno ljubek in pomemben pečat pa so dali proslavi naši mali harmonikarji Podmladka Rdečega križa, ki so bili povabljeni, da sodelujejo pri utrjevanju zadružne ideje. V lepih narodnih nošah iz vseh krajev naše države so med potjo kakor tudi na telovadišču igrali pod vodstvom neumornega g. Vilka šušteršiča. Narodne p^mi ki so jih mali, komaj 5—10 let stan godbeniki zaigrali na harmoniki, so naravnost vžgala srca vseh navzočih. Ti ljubki harmonikarji Podmladka Rdečega križa so odpotovali davi v solnčno Dalmacijo, da tudi tam pokažejo, kaj zmore vztrajnost in pa ideja, pomagati bližnjemu, saj bo ves dohodek koncertov uporabljen v dobrodelne namene
— Zagonetna tatvina in najdba po moževi smrti. V sredo dopcldne je prijavila zasebnica Marija Pisančeva iz Dajnkove ulice, ki ji je nedavno v bolnici umrl mož, zagonetno tatvino srebrne žepne Tire in verižice, last njenega pokojnega moža. Ko je mož odhajal v bolnico, je zaklenil srebrno žepno uro in verižico v malo omarico in pustil ključ v ključavnici. Za omarico v spalni sobe se njegova žena ni zmenila in tudi ne za uro v nji. Sele po moževi smrti se je spomnila na uro. Stopila je k omarici, ho-teč jo odpreti. Toda ključa ni bilo nikjer. Ker pa je žena mislila, da se je ključ najbrž izgubil, je na vso zadevo kmalu pozabila, čez dva meseca pa je opazila, da je ključ zopet v omarici. Žena je odprla omarico, toda ure z verižico ni bilo nikjer. Na svoje veliko začudenje in grozo pa je našla tam 14 ostrih nabojev za puško in kroglo. Odkod so ti naboji prišli, žena ne ve, ve pa, da jih mož ni imel, ker ni bil vojak. Zagonetna tatvina in najdbe si uboga žena ne more razlagati, zato je skušala skrivnost pojasniti mestna policija.
— Karambol. V sredo popoldne je vozil neki industrijalec iz Krčevine s svojim avtomobilom po Vetrinjski ulici v smen proti Glavnemu trgu. Na vogalu Vetrinjsko ulice in Glavnega trga je zavil avtomobili si na desno proti Staremu trgu. Za njim je kolesarila Antonija Alemova, ki se je hotela peljati naravnost. Pri tem pa je zadela s kolesom v zadnji levi blatnik avtomobila in padal. Pri padcu si je kolesarska močno poškodovala levo roko, kolo pa je ostalo nepoškodovano.
— Strašna bitka v mariborski kaznilnici. V sredo popoldne okrog 16. jo nadziral celice samotnega oddelka, kjer so bili zaprti sami zloglasni roparji in morilci, desetnik Ivan Peterin. Nenadoma pa so se pojavili pred njtm morilci in roparji Ivan Lakner, Stanko Pančnr in Jože Lom bar. Nič hudega slutečega paznika je udaril Ivan Lakner s karnnom, ki je bil zavit v brisačo, po glavi, da se je nezavesten zgrudil v mlaki krvi. Nato so mu tolovaji odvzeli sabljo in ključe, hoteč rešiti ostale jetnike. Tedaj pa sta po ropotu opozorjena prihitela paznika France Butoln in Jurca. Razvila se je prava bitka. Ker ni bilo izhoda, se je morilec Lakner pognal iz drugega nadstropja skozi okno na tla in obležal z razbito glavo. Ostala tolovaja pa so uklenili v težke verige. Kljub temu, da so smrtno ranjenega Petrina takoj operirali, je naslednjega jutra podlegel poškodbi in postal tako žrtev nevarnega poklica. Zapušča užaloščeno ženo in štiri otroke. Pogreb pokojnega bo v soboto ob 16. uri na magdalensko pokopališče.
Skrivnost privlačnosti elegantne lene
Ali jo hočete tudi Vi poznati?
To nedeljo popoldne je vzela Milica svoj nov klobuk
in rokavice. Bila je pri tem, da ta dan spozna moškega, o katerem je vedno  sanjala.   Nikdar še ni nobena žena
bolj želela, da bi bila videti kar najlepša.
Sestala sta se. To, kar je on najprej opazil, pa ni bil
niti klobuk, niti rokavice. To je bila njena polt — čista,
baržunasta, sveža s prekrasnim »mat« odrazom. Sele po
poroki je on odkril skrivnost na njeni toaletni mizici. Videl je namreč, kako je zjutraj uporabljala kremo Tokalon bele barve (brez maščobe), predno je šla ven, pa je vzela puder Tokalon ter z njim polahko naprašila lice in vrat.
Ta dva proizvoda, tako poceni in vendar tako nenavadna v svojem  učinku, sta v vsakdanji uporabi pri najelegantnejših damah — pri onih, ki vedo, kako se osvajajo moška srca. Presenečeni in veseli boste, kadar jih poizkusite na svojem licu.
EZrejuje: Josip gnpanMft, _ O* »Narodno tiskarno«: Fran Jeserfiek, — Za upravo m Inseratnl dal lista: Oton Chrirtnt. — Val v f O^J^Hi