Katollčk cerkven list« Danic« Uhaja vsak petek na celi poli, in veljA po poŠti ca celo leto 4 gld. 60 kr., ca po letu 2 gld. 40kr., zafet.rt N *« 1 gld...... V tiskarnici aprejemana na leto 4 gold. za pol leta 2 gold., za četert leta l gold., ako zadene na ta dan prazuik , izide Danica dan poprej. Teta) XXV. V Ljubljani 9. svečana 1872. lAni 0. Mz pastirskega Usta il/. tniiosii Merskega kneza-škofa. V začetku omenjajo mil. višji pastir, da ie nc mara zdaj prišel čas, ki ie prerokovano, da „ljucije zdravega nauka ne bodo t e r p e 1 i, temveč si uče-nike zbirali, ki ušesa žgačejo." (2. Tiin.) To razsoditi prepuščajo vernikom, zaterjujejo pa nadaljni opomin aposteljnov: „Z a rotim te pred Bogom:... Oznanuj besedo, prepričuj, prosi, svari Prestopijo potem k beseckim, s kterimi moliti začenjamo, namreč: „0če naš, kteri si v nebesih, posvečeno bodi tvoje ime." Te besede, s kterimi spoznavamo svojo vero v Boga, primčrjajo z glavnimi mislimi in nauki današnjega časa in skazujeio, da jih toliko tem besedam nasproti misli, govori in aela. Z besedami „Oče naš, kteri si v nebesih izrekujemo svoje prepričanje, da ie Bog nas vsih Oče... Tej Božji besedi navskriž delajo Krivi preroki po mestih in vasčh, udarjajo po pastirjih (duhovnih), da bi ■ e ovce razkropile; par slabih zgledov na ves duhovski stan prenesejo in mu išejo veljavo vzeti. Lotijo ae potlej nauka, ki ga duhovni oznanujejo, pa Božje službe, ki jo opravljajo. Povdarjajo pa tudi prav živo zapeljivo zmoto, češ, vse vere so enake, da je le Človek pošten; opušajo keršanski poduk, ber6 pa veri nasprotne bukvice in časnike itd. Naaalje se vzdignejo zoper papeža, da ga ni treba, češ, naj ima vsaka dežela svojega cerkvenega poglavarja (menda kakor Rusi svojega cara, Angleži svojo kraljico papeževko?!) Zaženejo se v škofe, da naj se jim posestva vzamejo, da naj deržava škofe in duhovne plačuje. Pa spet na samostane. Konec bi radi imeli vsega tega, da bi jih nihče ne silil k spovedi, da bi za cerkvene reči nič ne dajali itd. Verovali bi morebiti ti zapeljivci še v kacega boga, pa le tacega, ki bi nobene božje lastnosti ne imel, ne bil bi naj bolj prpolnoma bitje, ne vsegamogočen, ne neskončno svčt, ne pravičen itd. To bi bil čudni bog, ki je natori odstopil svojo moč, ki vse prizanaša v svoji slabosti... Kakor ti ljudje nimajo vere v Boga, tako upanja ne, ker ne molijo. V molitvi se kaže upanje. Tudi v bolezni se ne poterjujejo z upanjem in v zadregah celo do samomora pridejo, kakor da bi bili sami gospodarji svojega življenja! Vsi smo otroci enega Očeta. Kako pač tej resnici nasprotuje ono ravsanje o narodnosti, sovraštvo med narodi! Ljudje in narodi so skoraj pozabili, da imajo enega in ravno tistega Stvarnika in Očeta! — Kako prehudo pa se tudi greši zoper prošnjo: „Po- svečeno bodi tvoje ime!" Oče doma preklinja in ubogi otročiči poslušajo, ki jih je ravno kar mati učila moliti: „Posvečeno bodi Tvoje ime!" — Svari nadaijc viSi pastir zavolj oskrunovanja nedelj in praznikov, s čimur se silovito hudo skruni Božje ime, kokor tudi sploh s pregrešnim življenjem. Ako je celi teden mir po vasi in vse tiho, v saboto-večer razsaja naj tliv-jačniši polom — pa do pozne nedeljne noči! To jasno priča, da niso le sami oo pobožnost, temuč da nalaš hočejo še druge v pobožnosti motiti! — K temu prid nemarnost vBožji službi, hlapčevske dela, lovi od ranega jutra do poznega večera ob svetih dnevih. Kako hude skrunjenja. Ravno s takim življenjem pa se greši zoper perve tri Božje zapovedi, ktere ravno to obsegajo, kar besede: „0če naš, kteri si v nebesih, posvečeno bodi tvoje tme." Če je tedaj življenje sedanjega sveta s to molitvijo in z zapovedmi Božjimi navskriž, je očitno, d* gre za podlago sv. vere in ni se čuditi, ako sovražnikom vere in Cerkve ni všeč, da se opominjajo na to nasprotje. Naj ljubši bi jim bilo, da bi pridigarji umolknili, ali pa to pridigali, kar spijoče vesti ne zdrami in ne prestraši. Jezus je pa rekel: „Povem vam: če ti molče, bodo kamni vpili!" Mogoče, da usta masnikove utihnejo (jih kaki Luci, Bizmarki mašijo...); potlej pa Bog sam govori po uo-godkih, kakor lani. Kervave ceste, zakajene razvaline, pokončane mesta pričajo dovelj, kam pridejo ljudje , ki r>oga in njegovih zapoved ne spoštujejo. Po tem, kar je tukaj tesno posneto, mil. škof skopajo z naslednjimi besedami: Po vsem, kar smo danes premišljevali, bi Vam, preljubeznjivi! rad dal seboj še nekaj naukov, da jih hranite in se po njih ravnate skoz celo leto. Prav pri-prosti so in izpeljani iz molitve, ki smo jo danes premišljevali. Nauki so ti-le: 1. Preiskujte, ali tisti, ki bi Vas radi pripravili ob vero in Vam nov nauk vsilili, še k Bogu, nebeškemu očetu, žebrajo in po svojem življenji njegovemu imenu čast delajo. Ako o Bogu ničesar ne vedo govoriti ali pa o njem le terdijo, da je dober oče, ki v>e nr i zanaša m spregleda; ako molčijo o Jezusu Kristusu, ki nas jo učil nebeškega očeta spozuavljati in moliti, ki bo prišel sodit žive in mertve: nikar no verujte takim učenikom in bukvicam , ki jih Vaiu silijo. Sv. apost«lj Janez, ki je do zadnjega zdihljeja neprenehoma priporočal ljubezen do bližnjeja, ta sv. apostelj svari: ,.Ako kd«; k Vam pride, in n«' prinese tega nauka, ne sprejmite ga nika* v hišo in nikar ne pozdravljajte ga.*' vil. Jan. 10.) 2. Ne zabite, kaj se pravi: keršausko-katoliško ve- rovati, namreč „vse za res imeti, kar je Bog razodel, kar je Jezus Kristus učil, kar so aposteljni pridigovali in kar sv. katol. cerkev verovati zapove, bodi zapisano ali ne." Ako tedaj Vas obiskujejo ljudje, kterim popred nikoli za cerkev ni bilo mar, in bi Vam radi dopovedali, da le oni pravo vero branijo in da so primorani staro vero pred papežem in škofom rešiti, le prašajte jih, kdo jih je poslal? Ali mar Jezus Kristus, ki je svojo cerkev zidal na podlago aposteljnov in na skalo sv. Petra? Pazite zraven tudi na to, kako oni božje ime posvečujejo in kako spolnujejo cerkvene zapovedi, ali kako posvečujejo zapovedane praznike; ali vestno obiskujejo božjo službo; ali se postijo ob zapovedanih časih; ali hodijo k spovedi in kaj mislijo o zakonu — in po vsem t«*m sodite, ali taki res pravo katoliško vero oznanujejo in zastopajo. Sv. Ciprijan uči: „Kdor nima cerkve za avojo mater, ta ne more Boga imeti za svojega očeta." Kdor tedaj cerkve ne posluša in njenih naukov in zapoved prenašati ne more, ta ne moli resnično : „Oče naš, kteri si v nebesih." Kakor sv. Pavi Korinčanom, tako Vam pišem tudi jaz: ,,Prosim Vas, bratje v imenu Gospoda našega Jezu>a Kristusa, da vsi v eno govorite in da naj ne bodo r;»zp«»ri med Vami; bodite popolni v enem duhu in v eni misli." (I. Kor. 1, 10.) Dasiravno Vas ločita jezik in narodnost, vendar ste vsi otroci nebeškega očeta, bodite tedaj enih misel; ne stavite nar drajšega blaga — svoje vere — - in edine njene podlage — katol. cerkve — zavolj političnih ali n logo in needinost po vseh farah, da bi se ali nikoli več ne cul ali pa h? na posmeh pomenljivi klic : „Oče naš, kteri si v nebesih." Po izgledu usmiljenega Saina-rijana kazimo po delih bratovske ljubezni, da se pri-poznanio in obnašamo kot sinovi enega in tistega očeta v nebesih in kot udje enega in tiste telesa — sv. katol. cerkve. 4. Bolj ko besede, ki jih govorijo naša usta, naj priča in oznanil je naše življenje, da v resnici žebramo: „Po>večeno bodi Tvoje ime." Sv. Peter opominja: „To je volja božja, da z dobrimi deli usta zamašite nespametnim in neumnim ljudem, kakor prosti (greha); pa ne da bi svoje prostosti rabili v zlo, ampak bodite pokorni, kakor se spodobi služabnikom božjim." (I. Petr. 1"» -1«» ) Svet naj vidi, da mi zastopirao, kar ponie-njajo besede : ,,Posvečeno bodi Tvoje ime"; kažimo svetu, da ne samo tako govorimo, temveč tudi tako živimo, da svoje djanje in nehanje opravičimo pred Bogom, ki vse vidi in vse ve, da dopadcmo Njemu, ki je nar svetejši. Tiste, ki nas tako ratli obrckujeio, naj osramoti naše življenje, izgled naj vleče in spodbada kar z besedo priporočamo. 5. Mi pa ne moremo v resnici žebrati: „Oče naš, kteri si v nebesih", ako ne darujemo Bogu otroške ljubezni Pripravljeni moramo biti, nebeškemu očetu za ljubo sami sebe krotiti in zatajevati. Kajti le po zatajevanju samega sebe kažemo, da nam je res mar, posvečevati božje ime. Naj si ravno velikanskih, imenitnih del ne moremo opravljati, kakor tisti, ki ne glede na posvetno plačilo le Bogu za ljubo čas in moči darujejo v poduk nježne mladine ali pa tisti, ki ne gledč na svoje zdravje noč in dan revnim bolnikom strežejo, ali pa tisti, ki za razširjanje sv. evangelija svoje življenje v nevarnost stav-ljajo: to pa vendar vsak dan zamoremo storiti, da pre- magamo sami sebe in to, kar nam težko dene, darujemo njemu, kije bil svojemu nebeškemu Očetu pokoren do smerti na križu in ki je v nar veči dušni britkosti molil: „Oče! če ni mogoče, da bi šel kelh terpljenja memo, temuč da ga pijem , naj se zgodi Tvoja volja". Krotimo sami sebe in se vadimo v zatajevanji tudi s tim , da vestno spolnujemo postno zapoved. V družini skerbi ljuba mati, da se otrokom prehudo in preterdo ne godi; ona prosi, da oče od otrok preveč ne tirja. Taka je tudi v cerkovnem življenji. Skerbi j i va mati sveta katoliška cerkev spregleda slabost svojih otrok in ne prezira časnih razmer in težav, v kterih dau-danes njeni otroci živijo. Zato je polajšala postno zapoved toliko, da jo vsak, kdor le dobro voljo ima, prav lahko spolnuje in to polajšanje zagovarja pri Njem, ki ji je oblast dal, odvezovati in zavezovati. Po ravno tej oblasti, ki mi je izročena od vidnega poglavarja sv. cerkve, sv. Očeta papeža, tudi jaz Vam, preljubeznjivi! postno postavo zfajšam .. (postni red sledi): Preljubeznjivi! s postnim redom končam svoj letošnji pastirski list. Opomnil sem Vas na perve besede tiste molitve, ki jo vsak zna in izgovarja, kdor še žebra. Razložil sem Vam, kako zelo nasprotuje sedanji čas veri v Boga in posvečevanju božjega imena — kar je vendar jedro naše vere, začetek Gospodove molitve in božjih zapoved. Vaša pobožnost, Vaša skerb pred zapeljevanjem, Vaša zvestoba v veri in Vaše lepo zaderžanje naj spri-čuje, da Vam nisem zastonj govoril. Opominjam Vas s svetim aposteljnom: „Mi nimamo tukaj stanovitnega mesta, temuč prihodnjega iščemo. Tedaj darujmo po Jezusu vselej Bogu hvalni dar, to je, sad ust, ktere česte njegovo ime. (Hebr. 13, 14—15.) Dano v Celovcu dne 7. jan. 1872. Valentin, kuezoškof. Iskrice, S o možne k lepi odgoji in poboljšanju mla-enčev in mož na priobčeno prošnjo „Zgodnje Danice" v listu 3(J. preteki, leta. Potreba v tem oziru je znana, splošna, očitna, in sedanji čas toliko veči, ker je zlasti moštvo po mnogoterih potih in shodih, po nekeršanskih pogovorih, po napčnih, brezverskih spisih in slabih, spačenih zgledih narvečim nevarnostim izpostavljeno; po moških pa se narveč sprida tudi med ženstvo zaseje. Tukaj samo na III. točko omenjene prošnje hočem naznaniti svoje misli in nektere čertice napisati, namreč: S kakimi pomočki bi se dali dečki omehčati, mladenči na pošteni poti ohraniti, sprideni mladenči, možje poboljšati? 1. Ranjki gosp. Ignaci Holzapfel, dekan Ribniški, izversten Šolski prijatel, skušen mladinoljub in ne-utrudljiv učenik, nam je pri enem šolskih posvetovanj (konferencij), ko smo bili duhovni in drugi učitelji iz dekanije pri njem zbrani, med drugim tudi to rekel in priporočil: „Ženstvo je že po svoji naravi bolj mehko, poduči j i vo in vdano; z mladenči pa, ki so boli terdi, je veči težava — in ravno zanje si premalo prizadevamo. Da bi mladenče pridobili in s tem poboljšali, zato se moramo posebno truditi na vsak način. V ta namen jaz svetujem in priporočam, kjer in kar je mogoče, na to gnati in ravnati, da bi na koru pri Božji službi sami — se vč da pošteni — mladenči peli. S tem si bomo marsiktere mladenče pridobili in j in ložej vodili in spridenja obvarovali; vi učitelji kot organisti se bote s tem marsikakih neprilik iu spotik z ženstvom ognili in vefii veljavo imeli; mladenči pa si bodo po takem v Čast Šteli hvalo Božjo prepevati, in to po pravici." — 2. Odrašene mladenče na poti poštenja in pobož-nosti ohraniti, zgubljene pa na pravo pot spet pripeljati, k temu nedeljska šola, tako osnovana, kakor jo je ranjki gosp. Janez Brence na Bristrici v Bohinji imel, po skušnji prav veliko pripomore. Da so mladenči _ sami zase — o posebni uri svojo šolo imeli, se že samo ume. V to šolo so hodili odrašeni mladenči do 30. leta in nekteri še stareji — nobeden pa ne spod lt>. leta; ker ranjki je dobro prevdaril in vedil, da bi odrašeni mladenči med otrčci ne marali biti; zato je mlajšim raji med tednom kak dan za ponavljavni nauk posebej odločil. S samo pohlevnostjo in ljubeznijo je odrašene mladenče privabil in pridobil, da jih je bila polna šola; kolikor bolj so njegov blag namen spoznavali, toliko raji so hodili. Tisto uro je vselej dobro razdelil, tako da je bilo bolj mikavno, djansko in na mnoge strani koristno. Keršanskega nauka jim tisti čas ni veliko naravnost razkladal, temuč jim je bolj iz „Zgodnje Danice," iz „Novic" in iz kakih drugih bukev kako podučno prigodbo, potem od poljedelstva in sadjereje, S a napeljevanje k pobožnemu življenju in lepemu za-eržanju bral, razjasnoval, priporočal. V sklep so pa po navadi kako pobožno ali drugo pošteno pesem skupaj zapeli. Ko jih je bil že prav pridobil, jim je pa posebne postave ali vodila osnoval, po kterih so se morali ravnati, tako da je bila ta šola prava družba poštenih mladenčev. Pijančevanje, ponočevanje, klafanje in klafarsko petje in drugo razujzdano, pregrešno razveseljevanie je Dilo naravnost terdo prepovedano vsakemu, kdor je hotel v tej šoli ali družbi biti. Ako se kdo po tem ni ravnal, je bil posvarjen; če pa to ni pomagalo, je bil iz šole in družbe izključen; pa to je bilo prav redko. Mladenči so čedalje bol sami spoznali, koliko lepšo in boljše ie pošteno, keršansko življenje; zato se je lepi sad te šole po vsi fari očitno kazal. Kamor si šel, si slišal mladenče prepevati le poštene pesmi, kakoršnih so so v šoli naučili. Ranjki jih jo pa o prilikah tudi v svojo drevesnico ali kam drugam rad seboj vzel, da so ae prijazno z njim pogovarjali, peli in pošteno veselili. Kako lepo je bilo viditi mladenče kot dobre ovce združene s svojim duhovnim pastirjem! Odločeno jim je tudi bilo, da bo vsaj Štirikrat na leto šli k spovedi; pa Šli so nekteri radi Še večkrat. Da so je pa to ložeje in gotovše doseglo, jim je vselej nektere tedne v to odmenil in priporočil, naj v tem času vsak pride, kteri dan se ložeje pripravi. Koliko zaupanje in ljubezen so ondotni mladenči in možje do ranjkega imeli še potem, ko je iz Bohinja šel, se razvidi tudi iz pridianih pisem, ki jih je enemu svojih nekdanjih nedeljskih učencev pisal. Iz pisem ranjkega gosp. Janesa Brence-1« do njegovega nekdanjega pridnega nedeljskega učenca Čučekovega Gašperja na Bistrici v Bohinju. Kot kaplan mu je 1. 1850 iz Planine med drugim pisal: „Tvoje pismo sem prejel. Veseli me, da se name še spomniš; veseli me, da je Šola v tako lepem redu, in da se otročiči tako lepo in dobro vedejo. Gašper! Bog živi tebe in vso mladino! Spomni se posebno zdaj v svoji novi, lepi in imenitni službi na besede, ktere ti je pri lanski poskušnji mala deklica pušeljček podelivši rekla: „Vi ste nam že poprej veliko dobrega storili; za-naprej pa še toliko bolj vse dobro od Vas pričakujemo." Veseli me, da si za srenjskega predstojnika izvoljen, in upam, da boš kakor vselej tudi zdaj svoje dolžnosti natanko in zvesto spolnoval — sam sebi in celi srenji v prid. Če pridejo britkosti in težave, brez kterih gotovo ne bo; takrat, prijatel! k Bogu zdihuj : Bog, kteri si mi ta stan naložil, mi naložil, da bi tvojo čast in srečo tvo- jih otrok povišal; glej, jaz ne vem kaj začeti, ne morem storiti, kar je prav. Gospod ! ti me vodi , ti mi pomagaj. Ti, o Bog! stori in spelji, kar jaz speljati ne morem." Če boš svoje delo in opravilo tako zaupljivo Bogu zro-čeval, bodi prepričan, ua ti bo Bog gotovo, gotovo vpeiej pomagal. — Bog živi tudi tvojo ženo Mino. .Spoštuita m vbogajta mater; posebno pa si prizadevajta, da beta ranjcega očeta posnemala, kterega se Še vedno spominjam. Pojdita večkrat na njih grob, pove j ta jim, kako se vama godi, in prosita j in, da bi vama zadobili Božjo pomoč. Spomnita se, da bota — čez dolgo ali kratko — tudi vidva mogla svčt zapustiti. — Prosim, predragi Bohinjci! molite še zame, da bi me Bog tudi tukaj podpiral , kakor me je pri vas. — Pozdravi mi vse fante, posebno moje pridne nekdanje šolarje. Pozdravi mi tudi svojo mater, Janeza — — Mihovega Jožeta — — in vse druge, kteri še po meni poprašujejo. Pozdravi mi tudi učitelja. Vsakemu zmed vas tukaj pošljem podobico naše Matere Božje. Ne jenjajte niofiti za — svojega prijatla — Janeza Brence ta. Leta 18G1 mu je kot Unški fajinošter nekoliko o svoji fari pisal: „Na Unci jc 87 hiš, 10 minut od tod so Slivce, kjer je 12 hiš, in četert ure od Unca je I vanje selo s cerkvico' sv. Hieronima, kjer je 37 hiš. To je vsa moja fara. Prav lahko vse opravljam. Železnico imam prav blizo, gre skozi Unške in Ivanske pašnike ; 20 minut imam na Rakek, kjer je velika postaja. Ljudje so sploh obožali. Nekdaj so po cestah vozarili, dosti zaslužili, zemlje ne pridno obdelovali, šparati ne znali: zdaj je pa joj, ker železnica vse vzame. Tako je le, ni vsak dan za vse kramarje somenj. Leta 186G mu je iz Unca med drugim pisal: Tvoje pismo sem prejel in večkrat z veseljem prebral. Da se je dobra, poštena Marjana še v zadnjih urah svojega življenja na-me spomnila, me zlo veseli; — upam, da me tudi pri Bogu ne bo pozabila, me podpirala s svojo priprošnjo, da osrečim sebe in meni zročeno čedo! Bog li daj večni mir in pokoj! — Ker sem veduo nekaj bo-lehen, sem bil šel pretekli teden v Terst k svojemu bratu, da sem se malo zvedril. — Vis čast gosp. dekan Kovačič so bili tudi že pri meni; na Bohinjce se z veseljem spominjajo. — Pozdravljam tebe, tvojo družiuo, in vse poštene Bistriške farmane, in se vsim v molitev zročujem — Tvoj — zvesti stari prijatel Jan. Brence. (Konec nasl.) Mz kaioHiko-poUMke druibe. Društvo je imelo 28. vedrilni večer. Zbrala se je bila polna soba udov in njih družin. Potem ko je gosp. predsednik dr. Sterbenec povedal nektere prav mične in podučljive čertice iz življenja sv. Frančiška Salezija, se je pričela tombola, pri kteri so imeli mali z odraše-nimi vred dosti smeha in veselja, družba pa je z obilnimi razdanimi srečkami v svojih potrebah precej zaželene pomoči dobila. Pri mesečnem shodu preteklo nedeljo, 4. sveč., pa so se prav tehtne tvarine obravnavale. Naznanil je gosp. predsednik, da pretekli mesec se je društvo pomnožilo za 7 udov ter jih je zdaj 134. — Povedal je, da vojno ministerstvo je prijazno odgovorilo na prošnjo katoliško-političnega društva zastran vojaštva mladega duhovstva, da pa odgov«»r je prav za prav le „komentar" (obširniši pojasnjen je) vojaške postave. Nato dr. Čebašek omeni g. Dimieovega napada na škofijske semeniša v konšt. društvu. Gg. bogoslovci, pravi, so ga v Danici tako čversto zavernili, da je komaj treba o tem kaj več govoriti; kajti naglo je gosp. Dimic svoj Sedan našel. — Govoril je nadalje prav čversto o napravi škofijskih semeniš, dokazal, kako potrebno je da se poklic k tako imenitnemu stanu v njih poskusa, vterdi, ter da se nravno in vednostno v miru pripravijo za svoj prihodnji stan. Obravnavši osnovo bogoslovskih naukov po napisu na semenisu: „Virtuti et Musis" in zgodovino seraenis je pojasnil se nepristojnost Diraicovih terditev. Namesto posebne resolucije je družbini odsek prevzel, kaj se ima nadalje storiti. Dr. Vončina hoče društvu naznaniti naj novejše prijatle duhovstva, ter je spregovoril besedo o poviševanji duhovske plače po nasvetu vstavovernega liberalizma. Ne more se prečuditi, da časniki, ki še pred malo časom niso mogli dosti okajfati duhovstva z naj feršimi, naj ostudnisimi psovkami, so jeli kar neprevi-oma božati fajmoštrc, zlasti pa uboge kaplane! Tisti liberalizem, ki je pred nekoliko dnevi kaj željno klical v svojih vstavovernih moledbah: O sveti Luc, pomagaj nam! o blagi Lucov paragraf, pridi k nam! pa že danes kaj milo in ginljivo poje: O vlada, pomanjkanja in glada, reši kaplane! < >d kod tako spreobernjenje? Zdi se govorniku to sumljivo, nekaki „Mittel zum Zwecke"... „Hilf, was helfcn kann!" Ne verjame, da bi jih bila beseda z vis. prestola 20. dec. k temu omečila, kajti cesarski reskript od 12. sept. 1M71 bo vedil pripovedovati, koliko se ukla-nja vstavoverski liberalizem besedi s prestola. Ker jo kapital isto z liberalizmom, bi se mu to liberalno usrai-ljenje do duhovnov tudi še potlej sumljivo zdelo, ako bi gospodje svetovalci sami djansko s kakim vstanov-ljeniin zakladom svojo ljubezen pokazali; in to po latinskem pregovoru: „Timco Dana et dona ferentes.." — Liberalizem pa je sam jasno pokazal, za kterim germom zajic leži. Cerkvena zaloga — „religionsfond" naj pomaga fajmoštrom in kaplanom, pravijo. Ilvala za nasvet, ki je pa prav dober kup , in kterega ni bilo treba še le dajati! Ce pa nam že kažete na verski zaklad, bi ko skoz in skoz vstavoverni možje vender ne smeli prezreti 15. člena vstavne postave od 21. dec. 18 7, kteri dosti določno pravi: Vsaka postavno priznana cerkev vravnava in opravlja svoje /notranje reči samostalno in ostaja v posesti in vživanji svojih zavodov, vstanov in zalog? Kako da niste nasvetovali: ,,Deržava naj d& iz rok cerkvene zaloge, zlasti versko zaklado, ki je še zmiraj v rokah deržavne oblasti?" Potlej bo že Cerkev poskerbela za svoje duhovstvo. Sej menda vender veste, od kod je verska zaloga? Ko bi „religionsfond" sam mogel govoriti, bi vam pač naravnost povedal: „V krivici me je spo-čela moja mačeha, ki ji je ime „jožefenizem." Pred ravno leti je namreč cesar Jožef mnogo samostanov zaterl ter ukazal premoženje poprodati in iz spečanega denara napraviti „versko zaklado." Že po javnem pravu ni imel cesar Jožef pravice zatirati samovoljno cerkvenih naprav; in pa po kteri pravici sc je dalje samostanski! premoženje, ki je bilo vender le cerkveno, Cerkvi odtergalo in deržavi izročilo, če tudi v verske ali cerkvene namene?.. To krivico je spoznal naš svitli cesar in je v 31. čl. pogodbe s papežem pred vsim svetom izrekel: ,.Premoženje verske zaloge pripada po svojem začetku Cerkvi v posest." Toda liberalizem, ne da bi po svoji sicer nedotik-Ijivi vstavi svoj vpliv na to obračal, da se po 15. čl. vstave cerkvi izroči njena zaklada, temuč jožetinski liberalizem mu je še le prav mikaven izgled, da naj se še to na boben dene, kar Cerkev ima ter se tako „re-ligionsfond" pomnoži! Tega liberalizma ni sram, da je realno pose>tvo s slabim gospodarstvom že dosti poškodoval, ga veči del spremenil v papir: rad bi pripravil Cerkev še ..}> zadnjo njivo, odkoder dohaja živež tistim, ki se liberalizem hinav>ko vsiluje jih nasititi. Res, da so mnoge zemljiša po liberalnem gospodarstvu že vse preveč obložene z bremeni; vendar pa so bolj gotov imetek, kakor papir. Sicer duhovstvo zamore liberalcem, ki se v to reč vtikajo, naravnost reči: Kdo te kaj praša?... Duhovstvo dobro ve, da to, kar se mu plačuje, ne prihaja iz der-žavnega , ampak iz cerkvenega premoženja. Duhovni toraj ne bojo pozabili, da so in ostanejo služabniki sv. Cerkve, če se jim tudi plača zvikša, bodi si od koder koli, kar bi bilo popolnoma pravično. In ako bi tudi iz kake deržavne zaklade kaj dobili, bilo bi po pravici, ker opravljajo marsiktere opravila, za ktere bi morala vlada vradnike imeti in jih plačevati, ako bi ne bilo duhovnov. Kaj pa čem o daljnem liberalnem nasvetu reči: da naj se višemu duhovstvu (ki imajo čez 1600 gl. letnih dohodkov) nov davek naloži, ter se z njim pomaga ni-žemu duhovstvu? Ne vem, ali se s tim odlikuje bolj zvijačnost ali hudobija novošegnega liberalstva ? Prašal bi, ali hodite v šolo k rudečkarskim internacijonalcem, ali ti k vara? Ali se bodete zdramili še le takrat, ko pride komunizem terkat na vaše vrata, in vas po vaših načelih pozdravljat, rekoč: „Prijatel, ti imaš, jaz nimam: daj z lepo, ali pa silo, — denarje, ali pa življenje?...,u Se ve, vara bi kaj všeč bilo, ako bi po taki poti mogli zdražiti duhovstvo zoper škofe. Toda vedite, da duhovni niso ljudje liberalne baže; oni vedo in terdijo sedmo zapoved, so vselej pripravljeni krivico raji terpeti kakor pa storiti, in vaše nasvete cenijo kakor napad na svoje poštenje, na svoj značaj. Naj bolj pa bi jo zadel farizejski liberalizem, ko bi se po njegovem nasvetu dalo doseči, da bi se tudi kmetu naložili novi davki za povišanje plače fajmoštrom. in kaplanom. Ni mogoče duhovnov pri ljudstvu očerniti in ogerditi: kaj ko bi se duhovnom po deželi kaj ve6 prosa in koruze verglo; ne mara, da se vjamejo na li-manice? Kaj ko bi se ljudstvo z nekoliko povišanimi davki prisililo skerbeti za to proso in koruzo? Ali se ne bo po taki poti dala raztergati vez ljubezni, spoštovanja in vdanosti do duhovstva? Dobro ste jo zadeli, liberalci! Toda preteklo bo še nekaj Save, preden dozori sad iz tega zerna. Ali hočete kmeta izuma spraviti in ga k zdivjanju gnati? Ali mislite , da bote dosti duhovnov našli, kteri bi se za 2, 3 ali več stotin vara pod noge vergli? Res je pravična tirjatev, da se duhovstvu v pomoč pride; toda ne od liberalizma, ampak pred vsim od kompetentne cerkvene oblasti itd. Gosp. kanonik Ur h je na to povedal reč, ki še ni bila znana. Pojasnil je namreč, da tudi vlada je v tej reči že korak storila, in da ravno malo poprej so gg. kanoniki imeli sejo in se posvetovali o zadevi duhovske plače, ker od ministerstva je do Goriškega nad-škotijstva prišlo prašanje in pričakuje se nagel odgovor. Prašanje pa je: 1) Ali je res želeti, da se dušnim pastirjem plača poviša ? 2) Ako je želeti, kako bi se to doseglo, po navadni ali po kaki nenavadni poti? Prečastiti kapitel še ni odgovora dognal, pravi g. kanonik, in želeti je, da se vender nekterira plača poviša, ali a) tako, da sprejemajo po 400—600 gl., ali pa b) da se k staremu kaj pridene.. Pervega on nikakor ne poterdi; drugo je želeti. Deržava naj d& nazaj, kar je cerkvenega nase potegnila; deržava je Cerkev v veliko škodo spravila; zemljiša so bile sem ter tje tako pod nič prodane, da je odškodnina več iznesla kot je posestnik zanje dal. Dr. Sterbenec je k temu opomnil, da v Lincu je. škof imel dve grajšini; oskerbništvo pa je toliko jemalo, da je le kacih oOO gold. ostajalo na leto. — Liberalci hočejo košček za kosčekom prodajati in potem plače zvikševati. Mi nočemo njihovega načela! Ker je bil dr. Vončina naznanil govoru primerno resolucijo, so drugi bili te misli, naj društvo čaka s svojo resolucijo ter gleda, da bi s škofijstvom v eno-glasji svoje želje razodelo. Dr. Vončina je odstopil za zdaj od svojega predloga, ker je po nekoliko odpadel sam od sebe, ko je vlada s svojim prašanjem ao škofov pokazala, da ne misli v tej reči enostransko delati. Poslednjič je bil izvoljen odsek 5 udov, ki bode o tej reči prevdaril in vravnal, kar bode nadalje kazalo. Profesor Marn je poslednjič precej obširno pojasno-val življenje Vodnikov.,, začenši o P. Marku Pohlinu, njegovem učeniku. Mar-iktere smešnico za pust in smeh je vmes vpletal iz P. Markovih in Vodnikovih spisov in življenja, n. pr. o „žnidarjih in šribarjih," ki so se tepli. Opravičeval je tudi Vodnika zastran raarsikterih popevk, ki so bile med njegovimi rokopisi, pa njegove niso. Pričujočih je bilo lepo število; terpelo je zborovanje od '/26 Čez osmo uro. — Dr. Cebašekov čversti govor prihodnjič. Siaro in novo paganstvo. Naši nasprotniki nam »ultramontancem" ugovarjajo, da mi vidimo le njih slabo stran, ne pa tudi njih dobro po pregovoru: Vsaka reč ima dve strani, dobro in slabo. Pustimo tedaj vsaki reči tudi dobro stran, ako ravno moramo precej pristaviti, da po evangeliji le ena sama dobra stran ne pomaga, ker vse mora dobro biti. Tudi paganstvo, pravijo, ima svoje dobro in slabo. Nočemo toraj slabosti paganstva pretresovati, poglejmo rajši stan naj boljših, naj odličnišin prejšnih paganov, da jih priličirao sedanjim n i č-k r i s t j a n o m = paganom. Kakšna je bila vera paganov v Arabiji, Aziji, Egiptu, na Ger-škern in v Rimu? Molili so: lesene in kamnite podobe, drevesa, reke in hribe; koristne in škodljive živali; solnce, mesec in zvezde; odlične može: junake, kralje, cesarje; izmišljene bogove, kakor boga bliska, groma, treska, vetrov, morja itd. Gerdilo jih je, tergovstvo s sužnji, z ljudmi; žensko osebstvo je bilo ko živina v blato znižano. Spoznanja pravega, ljubeznjivega Boga ni bilo. Tudi naj modrejši, ki so slabost paganstva spoznali, so enako drugim delali. Kakšno je bilo njih življenje? Kakor povsod: „ka-koršna vera, tako življenje." Tudi Čednosti se pri njih sem ter tje nahajajo, toda tem čednostim ni bila vzrok prava ljubezen Božja. Modrost jih je za dobro navdihovala. Serčnost in pogum sta bila naj odlič-niši čednosti. V terpljeuju, težavah se je marsikdo prav moško obnašal, pa nc iz ljubezni do višjega Bitja, ampak le zarad druzih, da so potem njegov pogum hvalili. Tak nekako je bil stan starih paganov. Med kristjani pa je nastalo novo paganstvo. Sv. vero nekteri popuste in ljubijo kaj druzega za svoje bogove. Kjer pa je moja ljubezen in serce, tam je moj bog. Kje imajo sedanji nič-kristjanje = pagani svoje bogove ? Dostikrat v omarah. Prav in potrebno je se po stanu primerno oblačiti. Kdor pa ima svoje misli veano le v omari pri obleki, kdor zmiraj svojo in obleko druzih ogleduje je nov pagan in tako paganstvo dela hiši premnogo stroškov. Ta bog, v kterega so nekteri zelo zatelebani, je vže marsiktero družino popolno na beraško palico pripravil, kakor vsaki, hoče tudi ta bog svojo daritev. — Se ne-varniše je, ko ima kdo malika v koži in mesu druzih. Ali ni tudi že celo v pregovoru n. pr.: „der, die Ange-betete"?... »Gospoda svojega Boga samega moli," — to je zapoved. — Drugi imajo boga v svojih možganih. Marsikdo je v napuhu, v ošabnosti tako dozorel, da sa- mega sebe moli in po božje časti; enako hoče, da bi drugi njegovo modrost molili. Tudi ta je pagan. En sam stavek iz svetega evangelija obsega več modrosti in sadu za človeško življenje, kakor modrost vesoljnega sveta. Keršanska modrost pa je ponižna. — Mnogi imajo svojega boga v penezniku. Po pošteni poti si potrebno priaobiti je človeku dolžnost. Kdor pa kupe na kupe grabi, ali po nepošteni poti svoje imetje in premoženje množi (n. pr. nova Italija z ropom cerkvenega posestva), kdor druge ob lastnino pripravlja in vedno le o denarji sanja, kdor zavolj samega denarja po visokih službah hlapa, je pagan. Tacih paganov je sedanji čas brez števila; priča temu so povsod polne ječe, pa skoraj povsod prazne blagainiee. —Premnogi imajo svojega boga celo v trebuhu. Jesti in piti moramo, da si življenje ohranimo; kdor pa le živi za pijačo in jed, je služabnik trebuha, njegov bog je trebuh, ta človek je pagan. Paganov te baže je po mestih, tergih in vaseh več ko dovolj. Dokaz temu je tudi silno vpitje, rogoviljenje o po-nočnem času, sosebno na večere o nedeljah in praznikih. Imajo pa mnogi svojega boga tudi v mesenosti in po-željivosti. Ta malik je eden naj nevarniših izmed vsih, in veliko — tudi učenih — jih zarad njega celo od vero odpade. Mislite, da bi novi nejeverniki, liberaluhi in drugi, Kristusovo Cerkev tako divje sovražili, ko bi ona čistosti ne velevala? O ne; to jimje pezdir v očesu. Marsikdo streže v mladosti poželjivosti, v srednjih letih drugim strastira, in v starosti slcoposti in termi; taki svojega malika spreminja, njegov bog je ravno greh. Na taki način je sedanji čas mnogo paganov in sicer prav zanikarnin. V sredi keršanstva živimo med pagani. Novi paganski tempeljni so tiskarnice, bralnice, gostilniee in kavane s slabimi časniki; njih bog je laž in obrekovanje sv. Cerkve. Naši prededje so postali iz paganov kristjanie, sedanji čas postajajo iz kristjanov pagani. — K naj nevrednišim novim paganom, sc po pravici štejejo tisti tako imenovani »narodnjaki", kterim sv. vera ni nič, narodnost pa vse, in ki bi radi vero v nič djali, da bi narodnost povzdignili. Le opazujte, kako sv. Cerkev, duhovstvo, auhovske naprave potuhnjeno pritisnejo, kjer lc morejo, da bi jih ob veljavo pripravili, da bi n. pr. mladenče od bogoslovja in duhovskega stanu odvračevali itd. Njih naj slajši boginje so mesene pesmice in povedke, s kakoršnimi mladino kvarijo in menijo s tim malikovavstvom narodu in narodnosti streči! — Odveč bi bilo govoriti o liberalnih in vstavoverskih malikovavcih, ki Cerkev čisto poteptajo in neki zistemi pod noge dati hočejo, ktera zistema je pa ravno tako minljiva, kakor vse človeške osnove na svetu, in oni, ki danes to ali uno vstavo za boga častč, jo jutri sami že spremene. — Med šestimi resnicami jo perva: »Da je en sam Bog", — in precej druga: Da je Bog pravičen Sodnik, kteri aobrc plačuje, in vekomaj kaznuje, kteri molijo druge bogove razun Njega s a m e g a. Sitar. Vgieii po Slovenskem in dopisi* Iz Ljubljane. Mlada družba za vedno češenje sv. Reš. Telesa v Terstu je dala na svitlo prav koristen poduk o tem prekoristnera češenji, ki nam je doslo iz prijazne roke. Obsega zgodovinske čertice o tej pobož-nosti, pravila družbinc, vabilo k pristopu, in poznam-njanje obilnih odpustkov in duhovnih dobrot, kterih so udje vdeležujejo. V zgodovinskem oddelku pohvalno omenja Ljubljano, ki je l. 1*71 štela 19.et j>rišel nazaj na domače tla, v cerkev. Posoda ta je ukradena, to je, bi rekel, gotovo. Pošljem Vam jo zato v Ljubljano, kajti ložejše bo cerkev se zvedila v Ljubljani, ktere je kelih, kakor pa tukaj j>ri nas v Velesovem. Vest je neskončna moč, ako se v človeku v resnici zbudi! Bog daj, da bi grešnik zbujeno vselej pazno poslušal in po nji v spokornem duhu tudi ravnal! J. Vari. Pri stave k. Oddali smo ti sveti posodi v knežje-škofijsko pisarnico, da vedo te reči iskati, kjer mislijo, da bi utegnile biti iz njih svctiša kdaj vzete. Spokor-niku pa srečo vošimo, da si tako prizadeva škodo po svoji zmofcnosti popraviti ter sprave z Bogom iskati, ktero bode zanesljivo tudi našel in veselili se bodo angeli nad njegovim spreobernjenjem. Vr. Iz tiorire. O ranjcem bogoslovcu g. Jan. Sova-tu še nektere besede. — Še v hudi bolezni mu ni pripustila mirovati serčna želja in ljubezen do duhovskega stanu; vedno ie še |>rebiral knjige. Kaj vestno pa se je pripravljal za srečno smert. II koncu je bolj pogostoma prejemal sv. zakramente. Marsikaka solza se je zabliskala v očeh sošolcev in drugih tovarsev, ki so stali okrog postelje s smertjo se borečega mladenča, ki je tako mirno in zaupljivo pričakoval srečnega trenutka večne krone. Semeniško ravnateljstvo ga je ves čas bolehanja s potrebnimi pripomočki preskerbovalo, in poslednjič tudi napravilo lepi pokop. H. pros. je mimo v Gospodu zaspal. 10. prosenca jm> čemi maši, ktero je daroval vis. č. g. vodja, smo ga spremili na pokopališče. Semeniški pevci, združeni s čč. oo. frančiškani, so mu zapeli nagrobnico, ki je vse sprem-ljevavce v serce ginila. Priporočam ga vsim gg. bogo-slovcem v molitev in blagi spomin. K. I. P.! Tudi letos smo imeli pretečeni teden duhovne vaje od 14. pros. popoldne do 18. zjutraj. Jako željno smo jih pričakovali, ko smo zvedili, da jih bo vodil znani č. g. P. Bankič S. J. Kes, smem reči, malokdaj so kazale toliko cvetja in sadu, kakor letos. V prelepih premišljevanjih je govornik jako temeljito in živo z veliko izurnostjo razkladal naj reznejše resnice: o koristi duhovnih vaj; o človeku sploh (unde es, quo pergis, ubi es'?; o duhovskein stanu; o poklicu v duhovski stan; o grelni; o potrebi noboljšanja, peklu, smerti, zakramentu sv. Kešnj. Telesa, terdnem sklepu poboljšati se. Globoko v serce smo si vtisnili te zveličavne vaje in upamo, da ImmIo s pomočjo B»»žjo obilne* sadu obrodile, ki sc že kaže. Pričela se j«- namreč prelepa navada vsaki dan obiskavati Sveto Kešnje Telo v domači kapelici. Tudi darovi sc nabirajo za sv. Očeta. Preserčna hvala voditeljstvu semcuiškemu za take prilike dušni blagor ! —n— V Vnlfsbcrgu na Koroškem se je 25. pros. pričela nova katoliško-politiška družba. Pričujočih je bilo 400 katoliških mož. Prišle so vošila od mil. kneza škofa in celo tudi iz Berlina. Iz Ameriko. Belle Prairie, 10. pros. 1872. Prelepa hvala za menjico (prelepi dar iz K. ia. za novo indijansko kolegijo, — in pa za škofa Mraka 74 gl. 85 kr.), Id sem jo ravno prejel. O novi kolegiji drugi pot kaj več in o tukajšnih misijonih. Danes imam še dolgo pot; toraj v hitrosti hvala za prejeto dobroto. Lepo, veselo, prijetno, dobro novo leto v ljubezni in edinosti z Bogom! Jož. Buh, misijonar, 1. r. Posvetnjakom ia liberalcem namesto „larme" za past. Kaj pomaga svet človeku» Ako dušo pa pozabi t v nas Naj besede Učenika Večnega svarilno mile Tebi, ki te svet, greh tnika, Bi v spominu vednem bile. Kaj pomaga ti, prevzetni! Ak se celi svet ti uklanja ? Veš da vsi pokloni svetni So minljiva, kratka sanja ? — Ako ljubiš svetno slavo In jo bolj ko dušo ceniš, Prot nebesoni pot li pravo Hodiš Človek, kaj ti meniS? - Smertni veter naj le dahne , In če dušo si pozabil, Kadar te v gomilo pahne , Kaj boš tamkaj slavo rabil? - Kaj skopuh pomaga tebi Tvojih zlatov kup krivični ? Z njim le raj zapiraš sebi, Ker za dušo mar ti nič ni! Tvoja roka zlato zbira, Pretehtuje, var'je , šteje, Vrata revežem zapira ; Misli, kaj pa bo pozneje? — Misliš ne na dušo bolno, Ne na konec svoj življenja, Ne na uro — groze polno, Ne na brezno pogubljenja I — Ti ne čislaš dušne cene, Ker tvoj bog so kupi blaga; Smertna ost ko te zadene , Kaj potem ti vse pomaga? — Tekne kaj , spohotni grešnik! Nasladnosti ti nesnaga ? Oj pijanec , in preščštnik! Kje bo tvoja duša draga ? — O kako jo Jezus ljubi , Jo s kervjo ti je odrešil! Kerstni ti nezvest obljubi, Kam si lepo dušo trešil ? Ti z živinsko si gnjusobo Vtopil jo v ostudnem blati, Skazil Božjo si podobo, Da jo komaj več je znati! Kaj bo, kadar ti odneha Božja milost, oj nesrečni? Ko bo dušo — polno greha Tirjal pred-se Sodnik večni? Kaj ti bode pomagalo — Kaj — o grešnik kterikoli ! Če pri sodbi se bo djalo : „Kljuboval je Božji volji!" ,,Si preganjal cerkcv Mojo, Bil nezvest si sveti vdri: V peklu imaš družbo svojo, Dolj zaveržen se poberi!" — Da ta strašni glas ne tresi V brezdno večne te nesreče , Grešnik, zdaj še dušo reši , Dokler čas ti ne poteče! Noč in dan v življenja teku Rek svarilno-mili rabi : „K a j pomaga svet človeku, Ako dušo pa pozabi? — Radoslav. tla zgled pa »retu. ljubljanski IMmic je v nekem g. Mengerji na derž. zboru tovarša našel. Ni čudo, ker cerkveni nasprotniki so drugač organizirani in edini med seboj, kakor pa.... Pri obravnavi o plači bogoslovskih učenikov je namreč taisti g. Menger tarnal, da duh teh naprav ne pospešuje nalog novošegne deržave, temuč je njenim namenom nji-ravnost nasproti, češ: v semenarjih se gojenec odreja „v sovraštvu do modernega družbinstva!"... Kdo neki je to „driižbinstvo" Mengerjevo? Saj ne večina derž. zbora, ktera je pa v resnici manjšina, ali pa v vsakem mestu nekteri liberalci? Menger tedaj tudi kakor g. Dimic hoče, „naj vlada duhovne izrejišareformira!".. Ali je pač pomislil Menger besedo „duhovne?" Se bodo mar vlade s svojimi zbori spremenile v „koneilijabule" in v škofijstva?" To je modrovanje „Menger-Dimicovo." Prav pomenljivo! Menger pomeni „mešavec". Nomen ometi. — Šolsko. Da šole med katoličani, v kterih ne veje katoliški duh, niso Čisto zanič, to se je kazalo in sc kaže povsod in zmiraj. V Rimu študentje in ljudstvo tožijo, da se na vseučilišu nič ne da naučiti, oukar so gaitalijanuhi obsedli. Njih šole so prazne; pregnani papeževi profesorji pa imajo veliko in pridnih učencev v svojih privatnih kolegijih. Kolika sramota za nove lučnjake! — Vlade potrebujejo papeža, piše „Unita." Čisto nov dokaz je Sagasta, načelnik španjske vlade, kteri se že pri vtopljevanji priporočuje Piju IX. „Correspondencia" piše namreč: ,,Ministerstvo Sagasta je določno določno odmenilo spraviti se z vesoljnim Očetom vernikov ter postaviti na stalne podlage vero Španjskcga, ki je vzvišeno katoliško." — Ali slišite ? pristavlja „Unita": bolni hudič hoče mnih postati! V dnevih nevarnosti in nesreče kralji in ministri mislijo na Starčka v Vatikanu. Jezus Kristus pa je rekel: „Me bote iskali, pa me ne bote našli, in umerli bote v svojih grehih...." Dobro še pomnimo, kako so pred malo mesci vdelovali mavtarji na Spanj skem. Mase in molitve za sv. Očeta. Na Laškem bratovšine, društva, semeniša, cerkvene predstojništva itd. naznanu-jejo, da hočeio en ali več ani v mescu opravljati ss. maše za sv. Očeta in katoliško Cerkev, da bi jo Bog že rešil teh peklenškov. Pot liha italijanske vlade se posebno kaže v obnašanji do novo-izvoljenih škofov na Laškem. Minister Venosta je vladam pravil, kako svoboden je papež, ter ni treba druzega, razun da škofje svojo izvolitev vladi naznanijo. Andraši in pa ljubljanski Tagblatt Venostatu čisto ver-jameta. Ali je pa res Ukor Škofje so povsod svoje izvoljenje vladi naznauili. Vlada pa hoče imeti papeževo pečatnico, da bi na to svoje verhno poterjenje dala. Toda pečatnice po papeževi prepovedi škotje ne smejo predložiti, ker s tim bi se reklo, da vlada ima v zadnji stopinji pravico razsojati o volit vi. Te najviše pravice pa pri volitvi škofov papež nikomur ne morejo prepustiti. Vlada tedaj, ki se s svobodo baba, se v tem za naj veči trinožnico razodeva , hoče si sebi pravico prilastiti, ki jo je Kristus le samo svojemu namestniku izročil. Koliko je tako trinoženje vesti bolj i od nekdanjih trinogov, ki so zatajenjc vere izsilovali, to sleherni vidi. Novošegna učenost se kaže tudi v „Mever's Hand Lexikon u'4, ki zdaj na svitlo izhaja. Pri besedi ,.Jezus" n. pr. še z besedico ne omeno, da ie Sin Božji: pravi pa, da 3e je on priličil, priravnal (si< h anbe«|ueinend) ua pričakovanje Mesija , kakor jc bilo pri njegovih verst-nikih. Poslednjič zavrača na nove nejevernike , rekoč : „Vergl. die neueren Selil*, iiber sein Lchen von Strauss..., Renan" itd. — l)a potem tudi 11. pr. pri členku „Jc-suiten" ni brez navadnih laži in obrekovanj, se ni čuditi. To bodi opomnjeno marsikterim v previdnost, da mačke v žaklju ne kupujejo, še posebno pa tudi slovenski Matici, ki namerja enak majhen leksikon za Slovence izdati, da bodo delavci previdni pri porabi virov. Ako bi se vrinile take laži in zmote v delo, bi bil denar zaveržen in Slovenci osleparjeni. Prusko. Biziuark s svojimi liberalci in mavtarji je v pruskem deželnem zboru katoličanom vojsko napovedal. Katoliški poslanec Mallinkrodt je liberalnim brezvercem neprestrašeno očital, kako pri vsih deržavnih zadevah, zlasti pri oddajanji služb katoličane odrivajo, in da vlada ne namerja biti brezstranska, obema ver stvoma pravična. Dr. \Vindthorst jim jc celo rekel, da zrak in vodo katoličanom pač še dopuste, ako bi pa po njih volji bilo, bi jim še to ubranili. — Bizmark je nato kaj bizjaško povedal, da katol. tovarša rad ima, da pa zdaj mora ministerstvo iz večine vzeti, da mora biti enotero, da večina v zboru bi bila potem zoper katoličane v ministerstvu, in druge prazne in neslano izgovore je drobil. Bil je namreč poprej katolišk oddelek v v pruskem ministerstvu, zdaj so liberalni luteranarii katoličanom še to vzeli. Bizmark katoličane v min.., stvu sovražne življe (feindliehe Elemente) in nasprotnike imenuje. — Naše kranjske „tagblattarje" naj bi „pravicoljubnemu" Bizmarku v Berlin poslali, kise protestantom tako medeno prilizujejo, svoje brate katoličane pa za „ultramontance(' psujejo in černo-žolčno sov^ ažijo, — naj bi se Bizmarku ponižno in pohlevno zahvalili in mu berke poljubili — če jih ima — zato, ker je tako dobro njih misel zadel. Bizmark pa se je ravno v pravega zagnal, ker se je katoliliške Cerkve lotil. Itimsko. Novošegne ideje, kakor sc piše v „Unita", rode v Rimu nezmerne spačenosti, v resnici objokovanja vredne djanja. 30. pros. sta se zgodila dva uboja. Dve osebi pa ste se vergle v Tibero; ena je bila rešena. Norost in glad jih tira v take hudodelstva. O neki materi se govori, ki je prodala tri svoje hčere in pohujšanje je dospelo do tegu, da je bila oblastnija primorana s tem se pečati iu nevredno mater zapreti. Katoliške gospe so napravile zbirko in dve nesrečnih stvari rešile, ki ste zdaj v varstvu katoliških gospa. — Hudo se godi laški zbornici v Rimu. Katoličani imajo pravilo: „Ne voliti in ne volj eni t i bitij" toraj celo Macini tarna, da to je rana, za ktero je bolno celo truplo po vsih udih. To je menda dosti očitno, koliko premorejo katoličani., ako jih -vlada v pregrešne djanja hoče derviti. Volivci sploh ne volijo, — nekoliKo malo naj bolj nemarnih ljudi voli veči del zanikarne poslance, pa še tistih je malokrat toliko skupaj, da bi mogli sklepati. — Na Spailjskem, kakor na Laškem, je taka kolobo-cija, da vlada bolj punt in zmešnjava, kakor pa tam Aniadej in tukaj njegov oče Viktor-Emanvel. Oba sta v krivičnem posestvu, ki ga jima je rovarstvo pridobilo, toraj oba v oblasti rovarstva in le dotlej kralja, dokler to dopušča rovarska milost. Amadej je sicer izvolil novo zmernejše liberalno ministerstvo „Sagastovo," razpustivši poprejšno rogovilsko, pa je zdaj skoro brez stranke in prijatlov. Kako se godi na Laškem, smo že večkrat omenili. Ako se katoliški monarhi sploh hitro ne vernejo k konservativnemu in katoliškemu principu, vse tako kaže, da čas „romanskih republik" ni deleč. Kakošno moč bodo imele le-te do Nemčije in še dalje, pa tudi kak vspeh, tega ni prav težko previditi. Spanjsko. Kralju Amadeju tisti herbet obračajo, ki so ga na prestol spravili. Te dni, 26. pros., je bil kralj povabil na kosilo radikalce Ruiz-Zorilla in še pet druzih z njih ženami vred. K Zorillu je bil nalaš poslal gene rala Gandara. Glavar prekueuhov pa se je izgovoril, da še ni čisto ozdravljen in je doma jedel; — tako tudi vsi drugi povabljeni. In to je tisti Zorilla, ki je bil mesca grudna 1870 prišel na Laško ponudit Amadeju Španjsko krono, — ter v prosencu 1872 še jesti noče z njim v njegovem dvoru! — Iz tega lahko vidijo vsi vladarji , koliko je vredna prijaznost in koliko zvestoba rudečkarjev in liberaluhov, pa kako je podpert prestol, kterega oni oddajajo. Anierikanske novice in novnšegni lutnjaki. V novem Jorku je 2000 tako imenovanih internacijonalcev ali rudečkarjev mesca grudna imelo žalostno procesije po ulicah, biezo zato, ker se vesoljni republiki na pete stopa. Na vlečenem mertvaškem vozu je bil napis: „Mučencem splošne republike." — Časnik Freeman's Journal" pravi o teh rudečkarjih, da bi jim policija ne smela dovoliti obhodov po cestah, ker ti potepuhi hočejo s svojim obhodom le potuhnjeno morijo in požiganje poveličevati. Naj veči del od njih zapeljanih delavcev ne ve, za kaj da gre, ker le nekaj malo jih je, kterim so znani pravi peklenski nameni teh požigavcev. Zato pa bojo množice delavcev te vodnike zapustile, da le na tanko zvedo, da ti lenuhi hočejo živeti od tolo-vajstva in ubijanja. Rudečkarji so v oziru na premoženje ravno to, kar so zagovorniki prostega ljubovanja za poštene družinske zadeve ... Dalje šiba „lučnjake", rejence ,,brezverskih" deržavnih šol, kteri pri svoji nezmerni mesenosti pa niso nemarni, kadar denaru nevarnost žuga in takrat celo požigavcem ne prizanesejo. — Take rudečkarske družbe pa se širijo tudi po Evropi in naj več ubogih družnikov ne ve , kakošni požigavci in morivei so njih pravi in skriti glavarji. Dolžnost je tedaj ogibati se tacih združevanj. Nesramnosti o njih veselicah in zabavljanja čez papeža, duhovne, kaže zadosti, kakošni so to ljudje. V Bostonu je prišlo na svitlo delo: „Satan v druž-binstvu." Pisatelj, zdravnik, brez prizanašanja biča skrivne pregrehe in hudodelstva amerikanskih krivovercev ..puritanov." Kakor zdravnik svet poznA, on pravi , da ni popisati, kar se godi v tako imenovanih imenitnih krogih, in naj hujše je ? da tacih hudobij in morij za greh ni m a j o. Pravi, da ti novi n e j e v e r-n i k i so veliko globokcje pogreznjeni v svoji nenravnosti, kak<>r so bili nekdanji Rimljani. Zdravnik nahaja vzrok o>tudnost v šolah, v kterih se ne sme govoriti od Boga in vere, kjer šolski nadzorniki še posebej na to gledajo, da brezverniki učeniki in učenice v službo pridejo, ter mladina celo nič ne sliši o keršanstvu. — Zato se godč pa tudi druge ostudnosti, ki jih je strah slišati. V Bo-ston-u je neki William Brown z bodalom umoril svojo ženo, in ranil policaja, drugi policaj pa je njega vstrelil. V Camden-u je bil une dni očetomorivec Jahn \Vare ob glavo djan. Iz Ljubljane. Pastirski list za postni čas govori o edinosti pervih kristjanov in potrebni edinosti sedaniega časa ter vterjuje ta imenitni nauk z mnogimi besedami iz sv. pisma. Graja razpore, kervave vojske in morije, pa da že malim otrokom v šolah take može naj bolj hvalijo, kteri so zemljo s kervjo napajali. Potem prestopi k potrebi sv. vere in razodenja Božjega, in graja napuh, kteri zamori vero, z vero pa tudi mir pokoplje — deržavam, posameznim občinam in deržinam. Dllliovski imenik ljublj. škofije je ravnokar prišel na svitlo, ki kaže, da od 13. sveč. 1871 do 16. pros. 1872 je umerlo 26 duhovnov naše škofije, kteri so v pobožni spomin sobratom priporočeni. Deržavni zbor se je Kranjcem prav hvaležnega ska-zal, da so šli njih poslan2i na Dunaj : namesto dosedanjih 79.719 ali celo 100.701 gl. subvencije ali pomoči za zeinljišno odškodovalno zalogo je privolil na Herbstovo poročevanje le samo 40.000 gl. Svitli cesar je zdaj na Tirolskem. Liberalce huda vest terpinči, da bi ne prišel vladar kaj v dotiko z narodom. To je očitna priča, koliko „popularne" so njih osnove! Toda Tirolci so pred malo mesci v 70 poslanstvih v Inomostu besedno in pismeno cesarju povedali, kaj dežela želi, vedo, da cesar ni pozabil, in zdaj ne bodo govorili, kakor „Vtld." piše. Duhorshe spremembe. V ljubljanski Škofiji. Umerla sta čč. gospoda: Jan. Fink, dekan v Kamniku 31. jan. (fara je razpisana 5. svečana), in pa A n d r. R o j i c, duh. v pokoju, 3. sveč. v Šent-Vidu pri Zatični. R. I. P. V lavantinski škofiji. Č. g. Fr. Walter je postal župnik pri sv. Vidu poleg Slov. Gradca; čast. g. Fr-Smerečnik provizor pri sv. Martinu poleg SI. Gradca;, č. g. Jože Divjak sen., bivši župnik pri sv. Benediktu v Slov. goricah, je 26. jan. in preč. g. Fr. Ser-Novak, kn. v. konzis. svetovalec, nadžupnik in doslu-ženi dekan pri sv. Martinu blizo Slov. Gradca, 1. febr. t. 1. umeri. R. I. P. — Nadžupnija sv. Martina pri SI. Gradcu je do 19. marca t. 1. razpisana. Dobrotni darovi. Za sv. Očeta. Po ff. Lesarji kupon za 2 gl. 10 kr* — Več deklet iz Ljubljane 6 gl. 5 kr. sv. Očetu v njih kritkostih v tolažbo in pomoč. Prosimo Marijo, da bi s svojo mogočno prošnjo sv. Očeta rešila in sv. Cerkvi mir zadobila. Za se prosimo sv. blagoslova za duha spokor-nosti, goreče ljubezni do Boga in do bližnjega. — G. Št. Gnezda 'J gl. — Iz Selc 10 gld. st. d. v sr. — G. L. K. R. 1 gl. st. den.; prosi blagsl. za zadnjo uro. — Iz Zalega Loga: „Utinam dirigantur viae meae ad cu-stodiendas justiticationes tuas!" 1 tol. star. den. M. Z. Da bi Bog sovražnike sv. Cerkve ponižal in grešnike spreobernil! 3 st. dvajsetice. — Za afrikanski misijon. Iz Zalega Loga 3 gl. 10 kr., M. Ž. posebej 40 kr. Z Breznice 3 gl. 1 o kr. Za družbo sv. Detinstva. Iz Zalega Loga družbinih darov o gl. 20 kr. Za brate v Bulgariji iz Št. M. dar prejeli. Odgovorni vrednik: Luka Jeran. — Natiskar in založnik: Jožef Hlazuife v Ljubljani.