252. številka. Ljubljana, v ponedeljek 3. novembra. XXIII. leto, 1890. Ithaja vsak dan mvecer, izimfii nedelje in praznike, ter velja po pofiti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za ieden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pofiiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa ae po 10 kr. za mesec po 30 kr. za Četrt leta. — Za tnje dežele toliko veC, kolikor poštnina znafia. Za oznanila plačuje se od CetiriBtopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., Ce se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vraCajo. — Uredništvo in upravnifttvo je v Gospodskih ulicah fit. 12. Opravnifitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem Času ponove", da pošiljanje ne preneha in da dobe vse številke. „SLOVENSKI NAROD" velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom Za vse leto........13 gld. — kr. u pol leta........6 ,, 50 „ , četrt leta........3 „ 30 „ „ jeden mesec.......I ,, 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vae leto.......15 gld. — kr. , pol leta........8 „ — „ „ četrt leta........4 „ — „ m jeden mesec.......I „ 40 „ Naročuje se lahko z vsakim dnevom, a h kratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. UpravništVO „8lov. Naroda**. Obrat na bolje. V zadnji seji deželnega zbora kranjskega nesli so k pogrebu politično bitje, za katerim se bode jokal k večjemu kak nemškutar ali pa kak prav zagrizen vladni pristaš. Povejmo brez ovinkov in naravnost: Dobila se je mej slovenskimi poslanci večina, katera je tistih 600 goldinarjev kar odklonila ter odrekla. Mi pravimo: „ tistih 600 goldinarjev*, — kajti vsakedor, ki ni tujec v Jeruzalemu, pozna ta madež na ščitu narodne politike, vsakedor ve, da to je tista sramotna VBota, katera je dolga leta strašila v proračunih slovenske dežele kranjske kot nagrada za posebni pouk nemščine na uaših ljudskih šolah. Skovali so te „Ju-deževe groše" Nemci in nemškutarji, ko jim je še, kot večini v deželnem zastopu, pšenica pri nas cvetela Ni jim bilo dovolj, da se je nemščina šopirila kot učni jezik po ljudskih šolah, ne dovolj, da je povsodi bil nemški jezik učni predmet: ampak še posebno zalogo so napravili, nekak »reptilienfond", od denarja slovenskega kmeta, za tiste učitelje, kateri so, zapeljani od „lakote blaga", hoteli „riba-FiBch", „miza-tisch" ucepljati v mlade glave po naših hribih in gorskih zakotjih! Zaloga ta je znašala naino 600 goldinarjev. S temi groši se res ne da ponemčiti nijedna slovenska duša. Ali naši Nemci niso gledali, da bi ta nagrada kak uspeh imela. Tega jim tudi treba ni bilo, saj so jim itak vse šole tekle po nemškem tiru, kakor so si le želeti mogli. Obesili so pa mošnjo s tem denarjem na javni kol iz drugega razloga, da bi namreč slovenski rod ponižali in osramotili v javnem mnenji! Glejte, dejali so svetu, ta rod tu mi tako germa-nizujemo, kakor le hočemo, in da vidite prav jasno, kakšni gospodje smo mi, zato nam bode dežela leto na leto plačevala šeststo goldinarjev slovenskega davka! Stvar torej ni imela niti najmanjšega učnega smotra, imela pa obilno mero politične oholosti v sebi in bila pečat, iz katerega se je lahko vsak hip razvidela nemška nadvlada v naši krouovini! Ko je deželni zbor I. 1883. dobil slovensko večino, pričakovati je bilo po vsej pravici, da bode pri prvi priliki zatrl se ta fond, ta poniževalni ostanek nemškutarukega vladanja A varali smo se. Neki višji oziri pritisnili so na prepričanje narodnih poslancev in nekateri izmej njih so potegnili z nemško manjšino, tako da se je res zopet razpisala nagrada za neobvezni pouk nemščine v tej slovenski deželi. Da je bilo to proti vsakemu narodnemu principu, da je narodna veČina s tem kapitulovala pred nemško manjšino in se udala njenim principom, to je bila tedaj žalostna resnica. Tem bolj Žalostna resnica je bila to, ker teh 600 gld. sploh ni moglo imeti drugega namena, kakor izraziti, da najbolj neumno nemško povelje še lahko mej nami naprej velja, ali k večjemu to, da mi moramo za nemščino dati, kar se koli od nas zahteva! Nemškutarska politika si ni mogla misliti in želeti večjega uspeha, nego je bil ta, da so slovenski poslanci sami na novo pobarvali njene, za nas sramotilne trofeje in da Be je ob jednem zaradi tega razdvojila dotlej jedina slovenska stranka. Kazdvoj, boj pa je moral biti, ker bi jako žalostno bilo za razvoj narodnega mišljenja in za narodno politiko, da se niso našli možje in časniki, ki so branili narodna načela, čut časti in stališče odločnosti v tem flagrantnom slučaji. Pobijali smo tudi mi z našim listom opor-tunstvo, katero je večina narodnih poslancev na škodo načelnemu stališču izražala, ko je leto za letom glasovala za nagrado izrednemu nemškemu pouku. Nedoiimni so nam bili višji oziri, kateri naj bi opravičevali to nenarodno glasovanje, in tudi dolga doba sedmih let ni nam donesla nič takega, kar bi nas uverilo, da je bilo tu umestno žrtvovati načelo višjim ozirom. O stvarnih razlogih za potrebnost takega fonda pa ni bilo govora niti v nemškutarski dobi, uiti poslej, in na vsak način se hoče osmešiti tisti, kedor bi zagovarjal to slabo stvar s kulturnega stališča. Gotovo je torej bilo, da pride čas, ko bodo tudi tu zmagalo pravo prepričanje, da se izbriše ta madež v narodni politiki naši. V petek je torej bilo, da je padel navadni predlog finančnega odseka glede teh 600 goldinarjev. Tiho, skoro brez debate se je vršil ta parlamentarni pokop. Uplivati ni bilo treba več na prepričanje, samo je nastalo v tem zmislu, da mora biti konec temu nezmialu. Dovolj je bilo žrtve višjim ozirom, dovolj jo bilo žrtvovanega najboljšega, narodnega stališča I VeBelje mora zaradi tega prepričanja naudati vsakega (resuega domoljuba. In posebno dobro znamenje je to, da so se odločnemu krilu narodne stranke pridružili v petek vsi poslanci kmetskega stanu, ker govori se rado in prerado, da kmet hoče imeti nemščino, da mu idejalnega narodnega teženja ni mari. Ako so pa ti poslanci pokazali toliko odločnosti, potem je tudi upati, da ne bodo drugače ravnali poslanci, kateri so imeli idealnišo izobrazbo in Časih tudi že nazore o narodnih idealih! Napominano glasovanje nam je torej po vsej pravici signal obrata na bolje, signal složnega delovanja v naroduih vprašanjih. In gotovo je, da bode to marsikomur vzbudilo boljše upe za naša prihodnjost, upe, ki so večkrat v nevarnosti zaradi malega poguma narodovih zastop- LISTEK. 0 domačem obrtu slovanskem. Iz Hellvvaldove knjige „E>io Welt der Slaven" preložil A. F un tek. (Dalje.) Tehniški znamenite so različne prevlake zaradi gladke površine svoje; nikakor ne razpokajo. Žgo* jih v preprostih pečeh, zakurjenih z drvi. Ruščuk je bil nekdaj središče sloveči stroki obrtni; izdelovali so namreč pipe in čašice za kavo iz hrhkega grafitnega ila. Sevćda to blago ni kaj trajno, ali pipe bIovć, ker so dobro luknjičaste. V Bosni izdelujejo od izborne gline čibuke, najznanejše in naj-razširnejše blago; premnoge rodbine jih izgotavljajo v velikih množinah. Sicer pa Bošnjak nič kaj ne mara strljivega blaga, zato ne lončari dosti. Vender proizvajajo dvojevrstno blago lončarsko, ki Be ne loči dosti od klasiških oblik; posoJe so jako močne, toda cenene. Jedna vrsta je navadno posteklena zeleno ali rdeče; druga je nekakova terakota. Te-rakotno blago je kaj lično in okrašeno z rdečimi ali rjavimi nariski. Ker Bošnjaki in Bolgari s Turki vred ljubijo vse, kar je trajno, razvija se jim lepo kovinski obrt. BoBniško gospodinjstvo namreč kaj rado rabi bakrene posode. Do malega vsa namizna posoda: kozarci, vrči, krožniki, sklede, čaše, puščice, bakrena je in potem zvečine prevlečena s cinkom, pri bogatinih s srebrom; zato je videti jako lepa. Mimo tega obdelujejo dokaj železa in precej dovršeno izgotavljajo nekatero orodje in priprave, n. pr. izvrstne kose, srpe, poprej tudi bodala, meče in handžarje, celo strelno orožje. Vender so orožarji bosuiški, kakor tudi orožarji srbski in bolgarski, ustavili delo že pred leti, ki se ne morejo s pridom upirati konkurenciji evropski. Ali jugoslovanskega kovinskega obrta zato ni smeti prezirati, dasi peša. Prelepi so noži Srbov vojaškograniških, od predrob-nega nožiča do velikega handžarja; tudi slove" v Bolgarih nožarji gabrovski. V Bolgarih sploh izdelujejo razni pasarji sosebno od medf, cinka i. t. d obilo stvarij za domaČo potrebo in ženski nakit, katerega časih preprosto emajlirajo in udelavajo z nepristnimi kameni. Za kovinska dela so jako nadarjeni Rusi. Kmet ruBki je presrečen, ako najde ali ukrade kos železa, star velik žebelj; od njega si zgotovi pilo, sveder, klešče, kladivo, ali česar potrebuje sploh. Mnogo gubernij slovi zaradi prav imenitnega obrta kovinskega. V Jaroslavu izdelujejo umivalnike od pločevine in kose, istotako v Vladimiru, čegar srpi in kose slovć po vsi Ruski. To obrtovanje podeduje rod za rodom; končno izvršujejo tudi nože in ključanice. Nižjenovgorodskemu blagu uožarskemu, nožem, nožicam, bodalom i. t. d. čudijo se celo veščaki angleški. Kar na višku pa je Tula. Kovinski izdelki tega meBta so toli izborni, da jih ni moči dosti ločiti od umetalnoobrtnih proizvodov; ondu napravljajo zlasti svečnike, ograje, vsakovrstna ključarska in nožarska dela, mimo tega takozvane tulske tvore, kateri so pa prav za prav doma v Georgiji. Posebno v Rusih so čudovite pozlačene stvari od srebra s celičnim in jamičnim loščem. Odlikujejo se po drobnem delu in dobrodejno soglasujočih barvah; zvečine jih izdelujejo žene. Kakor sodijo soglasno, nobenemu drugemu narodu evropskemu ni moči izvrševati takšnih del. To ti je pristno ume-talno rokodelstvo, obsezajoče srebrni in zlati lišp, sdsebno tudi filigranska dela. V južnih Slovanih jedino Bošnjaki v tej stroki izdelujejo dokaj dobrih stvarij. V njih jako obljubljeni ženski nakit je večinoma filigransko delo; nedavno so ga jeli celo izvažati. Sila spretno pretkavajo les s srebrnimi ni-timi. V tej vrsti lepšajo n. pr. ustnike z okraski, celo z imeni, izreki in letnicami. V Hercegovini nikov. Gotovo pa je tudi, da bode vlada morala računati z novim dubom narodne stranke in pripoznati njeno samostojnost in voljo. Življenje in smrt šest sto goldinarjev bode njej in vam dokaz, da umetnost v politiki le kratko trpi, in da je pravica pa narodova volja tisto, kar živeti sme in mora! Deželni zbor kranjski. (VI. seja, dne 31. oktobra leta 1 89 0.) (Dalje.) Poslanec Svetec poprime v generalni debati o proračunu normalno-šolskega zaklada prvi beBedo. Pedagogiško uačelo je, da se v ljudski šoli mora poučevati le na podlagi materinega jezika. Izjeme nahajajo se le tod, kjer hote kak naroa zatirati. VAv.striji pa se narodi pač ne smejo zatirati. Vsak pošten Avstrijec in pravičen človek mora gledati na to, da se krivice odpravijo. Omenja razmere mej nemškimi in slovenskimi otroki v kočevskem okraji. Skoraj tretjina otrok je slovenskih, ki morajo pohajati nemške šole. V Dragi začel se je „schul-verein" mešati v šolske razmere, odtod pritožbe. Ako se poudarja želja starišev po nemških šolah, treba natanko pretresati take želje. Stariši verujejo takim, ki jim pravijo, naj se otroci raje uče nemški, ker slovenski že itak znajo od doma, a v zmoti so, zapeljani po nuvideznih dokazih. Otrokom treba je znati pismeni slovenski jezik, kakor se tiskajo knjige, če hote korist imeti od šole v daljnem življenji. Saj tudi nemški otroci ne znajo svojeg« jezika, še v gimuaziji dostikrat ne. Na jednoraz-redni Šoli se otrok ne more učiti dveh jezikov. Le v slovenski šoli jd mogoče, da otrok razume učitelja in se nauči kaj koristnega za življenje. Ako se dela nasprotuo, osleparjeni so nazadnje stariši in svet, najbolj pa otroci, ki se neso naučili ničesar. Proti taki zlorabi želja nepoučenih starišev se moramo upreti, stariše je treba poučiti. Naša dolžnost je skrbeti, da se otroci pouče zlasti o tem, kako bodo mogli izobraževati se za svoje življenje, da razumejo slovenske knjige. Kar ima naš kmet omike, v kolikor je napredoval,^to zahvali slovenski knjigi. Tisti, ki nemaio te dobrote, da bi razumeli slovenske knjige iu se mogli poučevati iz nje, zaostajajo. Ljudsko naše šolstvo naj se uravna na jedino pravi in pravični podlagi. Glede na navedene razloge stavlja naslednjo resolucijo: Slavni deželni zbor naj sklene: Deželuemu odboru se nalaga: a) Naj poizve natančno, koliko slovenskih otrok pohaja kočevske ljudske šole z nemškim učnim jezikom; b) naj dogovorno s c. kr. deželnošolskim svetom skrbi, kolikor mu je mogoče, da bodo ti otroci poučevani v svojem maternem jeziku; c) kolikor on tega ne more doseči, naj pripravi za prihodnje zasedanje deželnega zbora primerne predloge. PoBlanec Hribar: Kakor vidimo iz prora' čuua norm. šol. zaklada naraščajo stroški rapidno od leta do leta. Priznavam potrebo, da se za ljudsko šolo stori vse, kar je mogoče, da se šolstvo delajo zlatarji po okornih vzorcih evropskih, ali pa izgotavljajo filigranska dela, katera vender niso kaj prida. V Bolgarih slove vrački izdelovalci srebrnega filigrana (kolundziji); vender bode bržkone nakit inozemski do cela izpodrinil domači solidnejši lišp od medi ali »rebra. Sploh kaže širo zlatarstvo in srebrarstvo bolgarsko le malo umetalnih del. Umetalno rokodelstvo posebne vrste je v Bolgarih slikanje podob. Zvečine rabi cerkvenim namenom, vender so posamični mojstri, katerih dela slove daleč po deželi; s temi izdelki tudi bogatini radi krase hiše svoje. V Rusih je slikanje svetniških podob posebua stroka domačemu obrtu. Podobe slikajo kmetje na lesene deščice, zvečina od lipovine. Opravilo si dele tako, da slikajo ne-katerniki samo roke in noge, drugi obličje, tretji oblačilo i. t. d. Ta posel je v Rusih prastar; zlasti ga opravljajo v guberniji vladimirski. Prav tako umetalne so pletenine, katere izdelujejo v Rusih ponajveč dekleta; zanje uporabljajo celo barvane vrvi, slamo ali bičje. Tako pleto preproge, pasove i. t d., okrašene s prelepimi simetriškimi liki, poleg tega stvari za vsakdanjo rabo. V Belih Rusih so „lapti" ali čevlji od ličja izdelek domačega obrta; izgotovljajo jih osobito kmetski dečki. Na Gališkem v Moravici izdelujejo izvrstne slamnike. (Daljo prih.) razvija A skrbeti nam je, da imamo tudi ingerenco na naše ljudsko šolstvo Navaja potem nkaz o obli-KHtoričnem pouku nemščine na vseh 3 in 4 razred-nicali proti kateremu, ker je protipoataven, se je oglasil dež. zbor. Predlagala se je resolucija, dovolj krotka, da Be nemškega pouka udeleže samo oni otroci, katerih stariši to izrecno žele* početkom leta, ker se po zakonu nihče ne more siliti k učenju druzega dež. jezika. Dež. odboru se ni odgovorilo nič, vsaj v tiskanem poročilu ne nahaja se nič o tem. Tako ravnanje vlade je obrneno proti dostojnosti te zbornice in se mora silno obžalovati. Ko je dež. odbor 1. 1879 prosil dež. šolski svet, naj se upelje obligatni pouk nemškega jezika na ljudskih šolah, takrat bile so razmere vso drugačno nego danes. Večino je imel« tedaj manjšina prebivalstva dežele. Zdaj je to ravno nasjirotno. Dež. šolski svet ni sklical seje, za hrbtom avtonomnih Članov izdal je te ukaze. Vlada izdala je kar svoj ferman. Naš dež. šol. svet zdi se mi podoben Jan usu, na jedno stran kaže prijeten obraz, na drugo pa črke C. k. Kader zahtevatevamo svoje pravice, pravi se nam, to je c. k. urad, kateremu so ne more pred-pisavati itd. To je čudno ravnanje, katero se mora javno ožigosati. Oglašam se proti potrebi nemškega jezika in stojim na stališči, katero so zavzemali mnogi izkušeni voditelji naroda. (Potem čita nekaj o nalogi ljudske šole in nek ukaz.) Ugovarjam, da bi v naši deželi bil nemški jezik potreben, slovenski narod naj bi imel povsod vse svoje pravice, potem naš kmet no bode kazal tiste želje po nemščini, katera se tako rada navaja. Navaja nek izgled iz davkarije, kako je uradnik na ponižno približajo-čega se slovenskega kmeta, ki je prinesel denar, zarenčal, a kako je bil isti urandnik prijazen z gospodom, ki je prišel in ga nagovoril nemški. Dalje omenja nek izgovor g. dež. prednika, ki je rekel: Avstrijci smo, zato nam je potreben nemški jezik. Žalostno bi pač bilo, če bi baš nemški jezik bil znak avstrijstva, nikdar se ne bodo dali narodi prisiliti, da bi to priznavali. Kje pa je nemški jezik na Ogerskem, na Hrvatskem? »Ali ni v Galiciji poljski jezik notranji jezik? Ali ne pripadajo vse te pokrajine k Avstriji? Samo nas se hoče tedaj zatirati, Čehe, Slovence in Hrvate v Istri. Potem govornik navaja nekatere prav zanimive date iz poročila meBtnega šolsk. sveta, ter sklepa iz njih, da nemške šole ni bilo potreba. Konečno izreka, da bi slove ii. k i narod, ki ga je 96% na Kranjskem zaslužil več ozira od dež. šol. sveta, da bi se bolj oziralo na sklepe tega zbora. (Dobro v zbornici in mej poslušalci.) Posl. dr. Schaffer, govori da so se Šole že dosti poslovenile, da se zdaj hoče osnovati naskok (Sturni) proti starišem. Omenja, da vsak izobražen Avstrijec pač mora znati nemški (Oho mej poslanci in poslušalci) itd. V mestne nemške šole pošiljajo revni nemški stariši iz okolice svoje otroke. Deželni odbornik dr. Vošnjak naznanja, da je v zadevi omenjeni odposlanca Hribarja došel odgovor, da pa se deželni odbor še ni mogel v njem posvetovati. Posl. Svetec odgovarja dr. Schafferju, da stariši pač ne morejo razsojati o čisto pedago-gičnih vprašanjih. Zakaj pa se v drugih zadevah ne vpraša starišev, n. pr. ali s p 1 o h h ote otroke dati v šolo, ali pa če so zadovoljni z 61etno šolsko dolžnostjo otrok. Le za nemške šole se vlada poteguje toliko, za slovenske pa prav malo. Izobražen človek potrebuje še več jezikov, ne samo nemškega, a kmet in kmetski otroci ga pa ne potrebujejo. Naj se tedaj ne silijo. Navaja izgled občine St. MartinBke, ki je prosila, da se ne silijo otro i z nemščino — a brezuspešno. (Konec prih.) Interpelaciji narodnih poslancev v deželnem zboru kranjskem dne 31. oktobra 1890. leta. Visoko predsedstvo c. kr. deželne vlade! Časniki so razglasili, da je bil meseca julija tega leta c. kr. okrajni šolski nadzornik goBp. Ivan Komljanec v Kočevji neposredno po njega prevzvi-šenosti gosp. naučnem ministru od nadzorništva odstavljen in da se je to tako zgodilo, da c. kr. deželni šolski svet ni bil preje vprašan; da se proti gosp. nadzorniku ni vršila preje nikaka disciplinarna preiskava in da on preje niti na kak odgovor ni klican bil. Po deželni pestavi z dne 25. februvarja 1870 o šolskem nadzorstvu imenuje c. kr. okrajne šolske nadzornike naučni minister, ampak le na podlogi trojega (terno) predloga c. kr. deželnega šolskega sveta, iu to na šest let. Zatorej je ta ministrov korak popolnoma nenavaden in z ozirom na deželno postavo čisto nepričakovan, ter se sodi, da so ga prouzročili kočevski agitatorji nemškega „Sehulvereina", katerim nepristransko delovanje nadzornikovo ni bilo po godu, z denuncijami naravnost ministru poslanimi. Zakaj znano je, da imajo agitatorji nemškega „Sehulvereina" navado kovati vsakovrstne pritožbe, na katere nalove potem od nevednih ljudij, tudi slovenskih, podpise, katerih istinitost je vrhu tega mnogokrat silno dvomljiva, ter potem nadlegovati ž njimi šolske oblasl i in še samega ministra. Razumljivo je, da je pri teh okolnostih napravil ta slučaj na slovensko prebivalstvo najslabejši utis. Čudno se zdi ljudem, da postopa minister za peščico Kočevarjev s toliko eneržijo, s prezirom c. kr. deželne šolske oblasti brez kake natančneje preiskave in brez ozira na deželno šolsko postavo, v tem, ko tam, kjer gre za ustavne pravice Slovencev, n. pr. na Koroškem, Štajerskem, Primorskem in v Istri, vlada ne kaže niti eneržije, niti prave volje. Tudi podpisani mislimo, da ministerstvo c. kr. okrajnega šolskega nadzornika, predno preteče njegova šestletna doba, brez nasveta c. kr. deželnega šolskega sveta ne more odstaviti, ker bi bile drugače dotične določbe deželne postave brez pomena. Vrhu tega nam potrjujejo avtonomni zastopniki c. kr. deželnega in c. kr. okrajnega šolskega sveta, da proti g. Komljancu ni bilo nikoli nikake opravičene pritožbe v obravnavi. Zatorej je vsa podoba, da je bil minister v kočevskih šolskih razmerah najbrže od neke nepoklicane strani silno slabo poučen, ter se spoštljivo podpisani usojamo vprašati vis. c. kr. deželno vlado: Iz katerih uzrokov in po katerih uplivih je bil imenovani g. c. kr. okrajni nadzornik brez disciplinarne preiskave, brez vednosti deželnega šolskega sveta odstranjen? Svetec, Kavčič, Lavrenčič, Pakiž, Ogorelec, Klun, dr. Tavčar, dr. Vošnjak, Povše, Hribar, dr. Papež, dr. Bleivveis, Detela, Murnik, Dragoš, Stegnar, Klein. Visoko predsedstvo c. kr. deželne vlade! V Dragarski fari po nemško Suchen, kočevskega okraja prikazale so se zadnji čas od nekih ljudij, kakor bo pripoveduje, shujskanih in podkupljenih od nemškega „Sehulverein aK, agitacije za nemške pridige. Po zadnjem ljudskem popisu šteje ta fara 1495 prebivalcev iu sicer 1243 Slovencev in 252 Nemcev oziroma Kočevarjev. Ti poslednji govore mej seboj neko narečje, katero sami imenujejo „kočeboriš", ter se baje precej loči od govorice drugih Kočevarjev; od pismene nemščiue pa tako, da oni ne razumejo človeka, ki bi ž njimi govoril pismeao nemščino in on njih ne. Le nekateri raožki, ki hodijo po svetu kupčevat, znajo tudi pismeno nemščino. Nasproti pa znajo iu prav dobro govore vsi ti KoČevarji slovenski jezik. Zatorej so bile v cerkvi od kar ljudje pomnijo vedno slovenske pridige in do najnovejšega časa, ko je začel rovati nemški „SchuIvereina ni bilo zastrau tega nobene pritožbe. Vsled omenjenih agitacij zdelo se je c. kr. deželni vladi in knezeškofijskemu konziBtoriju potrebno, poslati mešano komisijo v Drago, ter na samem mestu, poizvedeti dejanske jezikovne razmere in potrebe. Ali kaj se zgodi? Gosp. okrajni glavar Kočevski pl. Thoman, ki je bil od vladne strani odmenjen za to komisijo, ni čakal prihoda knezo-škofijskega odposlanca, ampak je prišel 9. sept. t. I. sam v Drago in ondi, kakor se pripoveduje, začel nabirati podpise za nemške pridige; hodil je v ta namen od vasi do vaBi; on se ni ustavil pri gosp. župniku, kot cerkvenem predstojniku, tudi ne pri županu in podžupanu, kot občinskem zastopniku, ampak pri kočah znanih agitatorjev nemškega „Schul-verein"-a, po katerih je dal seganjati ljudi skupaj, ter jih na vse načine pregovarjal, da naj prošnjo za nemške pridige podpišejo. Ker ni bilo gospodarjev dom«, silile so se ženske ali sinovi na podpia in na posled je neki g. okr. glavar naročal vsem, da kedar pride kuezoškofijske komisar, naj ostanejo pri tem, kar so pred njim govorili. Ako je torej vse to res, kar se pripoveduje, potem bi bil c. kr. okr. glavar z apUBtil stališče ne- priEtranakega c. kr. uradnika in postal sam najhujši agitator nemškega „Schulverein'-a. Tako ravnanje bi bilo ne samo nedostojno, temveč tudi nevarno, ker po jedni strani vznemirjuje ljudstvo in budi v njem nezaupanje do gosposke, ter je, kakor se pripoveduje, res prišlo mej razdraženim ljud-Btvom zavolj podpisov do veiicih prepirov in celo do resnih izgredov; po drugi strani pa se lahko zavodijo višje gosposke, da jednostranski poučene store napačne da celo krivične korake. Podpisani smo trdno prepričani, da g. c. kr. okr. glavar od c. kr. deželne vlade ni imel naloga loviti podpisov za nemške pridige, temveč, da se je on Bamovoljuo podal v službo nemškega „Schul-vereinu-a. Podpisani se torej usojamo vprašati vis. c. kr. deželno vlado : a) Ali je gosp. deželnemu predsedniku znano, da je bil c. kr. okrajni glavar kočevski dne 9. septembra 1890 brez knezoškofijskega komisarja v v Dragi in da je tam nabiral podpise za nemške pridige ? b) Ali je to omenjeni c. kr. glavar storil po naročilu deželne vlade ? c) Kaj namerava deželno predsedstvo ukreniti, da se c. kr. okrajni glavar pl. Thoman ne bode več utikal v DragaiBke cerkvene zadeve in motil miru, ki je dosedaj vladal v tej fari v tem oziru? Svetec, dr. Tavčar, Knučič, dr. Vošnjak, Povše, Hribar, dr. Bleiweis, Muruik, Stegnar, Klein, Lav- renčič, Pakiž, Ogorelec, Dragoš, Krsnik. Politični razgled. V Ljubljani, 3. novembra. Jezikovno vprašanje. Koroška deželna vlada je naročila občinam, da imajo vsprejemati hrvatske dopise dalmatinskih občin. Če jih ne razumije, naj si pa preskrbe prevodov, pri čemer jim imajo pomagati okrajna glavarstva. Dosedaj so se koroške nemške občiue branile hrvatskih dopisov in se je zaradi tega bil pritožil dalmatinski deželni odbor pri minister-stvu. Posledica te pritožbe je pa omenjeni ukaz. Goriški deželni zbor se odlikuje že več let s tem, da hitro reši svoje posle. Tudi letos se je že zaključil, doČim so drugi deželni zbori jedva pravo delovanje začeli. Kaj posebnega v tem zasedanji goriški deželni zbor ni sklenil Razburjenih debat ni bilo, kakor so v drugih deželnih zborih. \ bb a saj e d r#«a v e. A.vstrijskonemška trgovska pogodba Avstrija in Nemčija sta se že nekda pogodili, da Nemčija zniža carino za žito in odpravi ovire izvažanju avstrijske živine. Pruski poljedelski minister s tem ni zadovoljen, in hoče odstopiti. Nemčija pa carine za žito ne bode ponižala za uvoz iz vseh držav, temveč le za žito nekaterih držav. Za rusko žito ostane dosedanja carina. Zakon, o ministerski odgovornosti v Srbiji. Načrt zakona o ministerski odgovornosti v Srbiji, ki se predloži skupščini, je jako strog. Minister, ki je podpisal kak ukaz, ki ruši ustavo, ali volilni zakon, ali pa srbsko vojsko postavlja v službo kake druge države, ali dovoli tujim četam prehod skozi Srbijo, se bode kaznoval z ječo in zgubi vse državljanske pravice. Kazen znižati ali pa pomilostiti obsojenega ministra smela bode samo zbornica. Sodno postopanje proti ministrom se bode pa vršilo v tacih zadevah po sklepu skupščine. Sestavilo se bode za to posebno sodišče iz članov državnega soveta in najvišjega sodišča. Goljufije ministra in druge zlorabe oblasti bodo pa sodila navadna sodišča. Francija in Italija. Ker Francozi hočejo v Dijonu postaviti Ga-ribaldiju spomenik, jeli so italijanski radikalci močno agitovati za zvezo mej Francijo in Italijo. Vladni italijanski listi se pa jeze\ da so baš pred italijanskimi volitvami Francozi sprožili misel, da se postavi spomenik italijanskemu rodoljubu. S tem hočejo le nplivati na italijansko politiko. JRazpor mej Španijo in Francijo. Mej Španjci in Francozi je nastal razpor zaradi nekega ozemlja na meji kongiške države. Francozi so si že nekaj časa prisvajali dotično ozemlje, zadnji Čas pa so Spaujci ondu razgrnili svoje zastave in mej domačince razdelili orožja. Francozi so se pa jeli potegovati za svoje pravice. Kakor bi ne bilo v Evropi že dovolj nasprotstev, jele so se evropske države sedaj še prepirati zaradi krajev v družili delih sveta. J£?iez lilsnuirck. Poslednje dni se je zopet mnogo govorilo o tem, da knez Bismarck pride po zimi v Berolin in se udeleži zborovanja pruske gospodske zbornice. Časopisi, ki so z Bismarckora v zvezi, pa to oporekajo. Bivši kancelar še vsaj sedaj ne misli delovati v parlamentu. Iju ksetn bu rs ko. Vojvoda Adolf Nassauski prevzame dne 7. no-vembta zopet regonstvo v Luksenburgu. Poslednji čas so se mej ministerstvom luksemburškim in vojvodo vršila dogovarjanja, ali naj vojvoda letos zvr-šila dogovarjanja, ali nai vojvoda letos znova priseže, ko je že lani prisegel. Kako se je sklenilo, o tem se ničesar ne poroča. Razstava v Chicagu. Nekateri nemški in francoski listi jeli so priporočati, da se Evropci ne udeleže razstave ob štiristoletnici odkritja Amerike. Američani zaprli so z visoko carino trgovišča evropskim izdelkom in Evropci nemajo nobenega povoda s svojimi izdelki poveličevati ameriške razstave. Trgovišč za svoje izdelke bi ne mogli sedaj pridobiti, Američani bi pa še kopirali njih uzorce. Domače stvari. — (Vseh Svetih dan) bil je jako čmeren, kakor tudi včerajšnji dan. Pokopališče pri sv. Krištofu bilo je polno snega in blata, občinstva pa oba dneva na tisoče. Grobi so bili lepo razsvetljeni in okrašeni. Dr. BIeiweis-a, Jurčič-a, Levstik-a, dr. Za mik-a, Reslja in drugih grobovi bili so okinčeni z venci in razsvetljeni. Resljev grob okrasilo je Kranjsko-istrsko gozdarsko društvo z lepim vencem in trakom. Na grobove in spomenike, Valentina Vodnik-a, čopa, Linharta pa so letos pozabili, čitalniški zbor je pel pri Sokolski piramidi, Slavci pri križi na novem pokopališču. — (Prešernov grob na pokop ališči v Kranj i) obiskali so dne 1. t. m. osmošolci in sedmošolci Ljubljanski, ter položili nanj krasen venec s trakovi. Z veseljem beležimo ta rodoljubni čin in kličemo „Slava"! nadebudnim mladeničem, ki so tako sijajno slavili spomin našega mojstra pevcev. — (Umrl) je dne 1. t. m. v blaznict na Studenci gosp. Ivan Ju van c, bivši notarski kandidat, v 37. letu dobe svoje. Pokojnik je bil vrl rodoljub, dlje časa korektor pri našem listu, in kot tak jako spreten in vesten sotrudnift. Kot izvrsten pevec bil je posebno priljubljen v pevskih krogih. Lahka mu zemljica! — (Koncert Ondfičok. ) Opozarjamo še jedenkrat slovensko naše občinstvo na jutrajšnji koncert slavnega violinista. Nepotrebno se nam zdi dostavljati še kaj novega. Izredni užitek bode gotovo za vsacega zopet čuti slavnega našega slovanskega rojaka, čegar ime slovi po vsej Evropi kot prvega izmej živečimi violinisti. Ker je to jedini koncert naj nikdo ne zamudi take redke prilike. Sedeži dobivajo se pri g. V. P e t r i č i č i in v čitalniški trafiki. — (Naš rojak g. Trtnik) nastopil je kot prvi tenor po končanih svojih pevskih študijah — v soboto na narodnem gledališči v Pragi prvikrat in sicer v nalogi M a n r i c a v operi Trovatore. Uspeh bil je kakor povzamemo privatnemu telegramu izvanreden, posebno v veliki ariji in stretti. Srčno čestitamo! — (Prva slovenska gledališka predstava) s katero se je pričela letošnja sezona bila je stara Raupachova ljudska igra „Mlinar in njegova hči". Ker se je predstavljala, kakor že tudi lani, pri znižanih cenah, privabila je toliko občinstva, da so čitalniški tesni prostori bili nedostatni. Ako za danes omenjamo, da se je v celoti igralo prav povoljno in da je navzoče občinstvo bilo prav zadovoljno, zadovoljili smo za ta pot svoji nalogi. Igralci so večinoma vsi znani že iz prejšnjih let in so glavne uloge bile v dobrih rokah dam Borštnik-Zvonarjeve, Nigrinove, Danilove in Slavce ve, ter gg. Danila, Borštnika, Sršena, Perdana, Verovška in Lovšina, ki so vsi dobro izvršili svojo naloge. Nekatere kritične opazke o pojedinostih pridržimo si za pozneje, ko bodemo imeli priliko bolje spoznavati naše igralne moči. Za danes primankuje nam prostora. — (Podoknica.) Pevski zbor čitalnice napravi danes zvečer ob 9. uri podoknico predsedniku čitalnice vitezu dr. Karolu Bleivveisu povodom jutranjega njegovega imendne. — (Vabilo na LXXXVII odborovo skupščino „Matice Slovenske") v sredo dne 12. novembra 1890. I. ob 5. uri popoludne v društveni hiši na Kongresnem trgu št. 7. Dnevni red: 1. Potrjen je zapisnika o LXXXVI. odborovi seji. 2. Nazuanila predaeduištva. 3. Poročilo gosjK>-darskega odseka. 4. Poročilo književnega odseka. (Razprava o Slov. Besedi.) 5. Poročilo tujnikovo. 6. Posameznosti. V Ljubljani dne 30. oktobra 1890. Predsednik: JoBip Mam. — (Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda) je imenovalo gospico Viktorijo Ktivčič za vrtnarico na društvenem zabavišči v Pevmi pri Gorici, ker je dozdanja učiteljica gospica Karolina Lašič dobila mesto na otroškem vrtu društva „Sloge" v Gorici. — (Železnica Divača-Loka.) Te dni je imel svet državnih železnic na Dunaji sejo. Iz poročila posnamemo tole zanimivo vest: Na interpelacijo, kedaj se ima pričeti z grajenjem železnice preko Tur, odgovori referent dr. Rus, da se o tem ne da Še nič gotovega povedati. Vender ima izmej sedmih projektiranih črt, glede na to, da se za Trst nekaj mora storiti, proga Divača-Loka najbližjo prihodnjost, zato ker je naj« krajšja in ker se je večina me rod a j ni h faktorjev izrekla za njo. Torej vender! Zanimivo je nadalje tudi, da se je na prošnjo Burg-stallerjevo sklenilo delati na to, da se napravi poažna zveza za osebni promet mej Ljubljano in Divačo, to je, da bode moči priti po zui-žaueui tarifu državnih železnic v Divačo oziroma v Trst iz kake postaje državnih železnic. Želeti bi bilo! — (Mestna hranilnica Ljubljanska.) Meseca oktobra uložilo je 336 strank v mestno hranilnico Ljubljansko 119.976 gold. 74 kr., uzdignilo pa 1G9 strank 90.477 gold. 72 kr. — (Ogenj) Zadnji petek ob 1/a 6 nri zvečer naznanila sta dva strela z Grada ogenj na Dunajski cesti. Da si je gorelo s plamenom, vendar ni bilo nevarnosti, kajti Toniesovi italijanski delavci zažgali so pred odhodom v blaženo domovino staro slamo, na kateri so vso poletje ležali, ne da bi bili to naznanili. Gasilno društvo je bilo takoj na mestu požara in ne bode ta „spas" Lahov brez stroškov za dotičnika. — (Iz Novega mesta) se nam piše: Gosp. Danijel Š u fl a j, c. k r. soduik v Velikih Laščah, podaril je svojo delnico „1. Narodnega doma" Čitalnici v Novem mestu. Odbor društva izrekal je vrlemu rodoljubu najtoplejšo zahvalo za to velikodušno darilo. Še nekaj takih daril in obstanek „Na-rodnega doma" v Novem mestu je osiguran. — (Iz Žužemberka) piše nam dne 29. oktobra: Sinoči umrl je po mučni bolezni tukajšnji tržan in trgovec Fran Peh a ni st. Bil je pošten narodnjak, ustanovitelj in že več let predsednik tukajšujemu bralnemu društvu. Večnaja mu pamjat! — Iz Brežic) se nam piše: Rodoljubna obitelj g. dr. Franca Firbasa, c. kr. notarja v Brežicah, zadela je trpka nezgoda, umrla jim je danes najstarejša, de ve; letna hčerka Fanika za škar-latico po tridnevni bolezni. — (Popravek.) V družbe sv. Cirila in Metoda izkaz se je uriuila neljuba pomota pri podružnici: „Poljauska dolina". Izpustiti je: „pokrovitelj 1" in denarna vsota ni, kakor stoji natisneno gld. 1150, uego in — čitaj sto in jed enajst goldinarjev. — (Iz N o v e v a s i pri Rakeku:) Dve nesreči pripetili sta se tukaj vsled snega. Dne 29. m. m. razkidavali so domačini i a cesti proti Rakeku sneg, mej njimi bil je tudi posestnik od Fare. Ko so se po končanem delu vsi zdravi domov vračali, pade rečeni posestnik vznak in bil v pol uri mrtev. Umrl je za srčno hibo. — V torek šel je drug posestnik iz Topola k davkariji v Lož, katerega so do danes pogrešali. — Po dolgem iskanji našli so ga v gozdu v Pogači zmerzlega. Gotovo je bil vinski, sicer bi mož gotovo ne hodil v takem vremenu skozi gozd, ampak po cesti. Snega imamo do 3 čevlje na debelo na nekaterih krajih, pošte neredno dohajajo. Poštni hlapec iz Ložkega potoka moral je radi žametov pustiti voz v snegu in oditi po ljudi uro daleč. — (V Trst) priplula je v četrtek ruska top-njača „Zaporožec" z U kanoni in 174 možmi, v petek pa oklopni fregati „Vladimir Monomah„ (20 kanonov, 542 mož) in „Parajat Azova" (25 kano-nov, 574 mož) in se zasidrale v zalivu pri M i lah. Te ladije pričakujejo ruskega prestolonaslednika, ki se bode dne 10. t. m. v Trstu okrcal in potem odpotoval proti vzhodu. Carevič ostane jeden dan na Dunaji, kjer bode stnnoval v cesarskem uvorci. — (Oanovalni izredni občni zbor »Tržaškega podp. in b ral n eg a dr u š t v a" ) bode v nedeljo dne 16. novembra t. L ob Va 4. popo-ludne v prostorih društva (via Caserma št. 12). Pri tem osnovalnem zboru ima se izvoliti na podlagi novih pravil novo vodstvo društva in drugi društveni organi. Vsak drustvenik se torej opozarja, da od dneva osnovalnega zbora naprej ni več navezan uplačati tudi v okrajno blagajnico, ker tudi to društvo je postalo vsled novih pravil ena-koveljavno tem blagajnicam. Novi članovi se sprejemajo do osnovalnega zbora še na podlagi starih pravil in kedor torej prej pristopi, ima veliko prednost. Telegrami „Slovenskomu Narodu41: Sansibar, 1. novembra. Ekspedicija v Vitu je končana. Vitu popolnoma razdejan. Wiesbaden, 2. novembra. Vojvoda na-savski pride danes v Luksenburg in bode jutri zbornico osebno otvoril. Novi York, 2. novembra. Po najnovejšem številjenji je v Zjedinjenih državah 62,480.540 prebivalcev. Dunaj 8. novembra. Cesar udeležil se danes v Meverlingu maše zadušnice za pokojnim cesarjevičem Rudolfom. Mašo daroval prelat samostana v Heiligenkreuz. Dunaj 3. novembra. Prihod cesarjeviča napovedan v četrtek na 6. t. m. London 3. novembra. Skupni izid občinskih volitev, kolikor doslej razvidno, za liberalno stranko ugoden. Novi York 3. novembra. Irska poslanca Dillon iu O Brien semkaj došla. Vspre-jeli so ja mnogi člani irskih društev z živahnimi klici. Razne vesti. * (Zanimivi poskusi.) Profesor M a s c a r t v Parizu namerava na Eiftlovem stolpu prirediti poskuse z nibalom, kakor jih je nekoč v Rimskem Pantheonu započel slavni Foueault. Z druge etaže stolpa visi že nekaj dni 115 metrov visoko nihalo, na katerem visi U6 kilogr. težka plošča. S tem ni-halom, ki sega do 2 metra nad zemljo, namerava profesor Mascart vidno pokazati kretanje zemlje. * (Nuna sestra Caprini) prišla je v Pariz iz Sudana, kjer je v osmih letih, odkar bo oudu nastali neredi, veliko prestala Najbolj se pritožuje, da se je morala črno barvati, da je mogla prepotovati velik del Sudana. V dveh mesecih misli se zopet vrniti v Afriko. * (Steklo v roki) imela je 14 let neka ženska v Borschemichu pri Dtisseldorfu. Leta 1876 se jej je bil kos stekla, ko se je okno ubilo, tako globoko zasadil v roko blizu komolca, da ga zdravnik ni mogel vzeti iz roke. Od takrat jo je večkrat roka bolela. Letos se jej je za peBtjo jfla roka gnojiti in ko se jej je predrlo, izpal je dotični kos. V 14 letih premaknil se je bil od komolca do zapestja. * (Nevolja mej ženskami) v Ameriki je velika, ker so se zaradi povišanja carine podražili tudi toaletni predmeti. Jele bo nabirati podpise po vseh Zjedinjenih državah za peticijo za znižanje carine od toaletnih predmetov. Peticijo bodo poslale predsedniku Harrisonu. Zalivala. Preblagorodna gospa Muri ja pl. <*utiuauMtbnl- enutl iu i je povodom smrti svojega soproga, gospoda Ludnvika viteza Gutinansthal-Benvenuti-ja, poslala tri sto Koldinarjev« s pozivom, da ta znesek razdelim mej reveže Ljubljanske, ki so v največji potrebi. Usojam Be, ta blagotvorni čin na obče znanje dati z izrazom najtoplejše zalivale. V Ljubljani, dne 30. oktobra 1890. (813) Župan: «*rai*t*elli s. r. P o b I an o. Neustein-ove posladkorjene Elizabetne kri čisteče pile, skušeno in od znauaenitib zdravnikov priporočano lahko Čistilno, raztapljajoče sredstvo. — 1 škatljica a lfi pil velja 15 kr., 1 zavoj = v20 pil 1 gld. a. v. — Pred ponarejanjem »e jako Hvuri. — Zahtevaj Izrecno Neu-Htein-ove Kliznbetne pile. — Pristne so samo, če ima vsaka škatljica rudeče tiskano našo protokolovano varstveno znamko „Sveti Leopold" in našo firmo: lekarna i 0y. Leopoldu", Dunaj, mesto, Ecke der Splejcel- »»«» IMttnkeiiKattae. - V Ljublani se dobivajo pri gosp. lekarji u. IMeeoll-ji. (791—3) ms-----taiM Hi t*» toj i za VMe leto gl 4.UO; za pol leta gld. 2.30; za eetrt leta 1.1*5. Spominjajte se dijaške in ljudske kuhinje pri igrah in stavah, pri svečanostih in oporokah, kakor tndi pri nepričakovanih dobitkih. (161-6) 2. novembra. Pri Malici: Ecksteia, Kolin, Skodler z Dunaja. — Manoti iz Trsta. — JUss iz Novega Jorka. — Bilina ii Linca. Pri Slonu t Klofutar, Schaffer, Wohl, Gebhard z Dunaja. — Husar iz Budimpešte. — Bruc:: iz Postojine. — Reiter iz Lipsije. Pri bavarakeni dvoru: Wachter iz Tržiča. — Hecke iz Ljubljane. Pri Jninem kolodvoru : Androina iz Št. Jerneja. — Ceroe, Andrian iz Ljubljane. — Ivana in Frauja Petrič iz Radovljice. Umrli sv > IJiifl»lj«aiii : 31. oktobra: Ivan Lindtner, črkostavec, 70 let, Dolgo ulice št 8, za plučnim edemom. — Ivan Neckermau, piBar, G4 let, Krakovski nasip st. 16 . za plučnim edemom. — Uršula Selan, gostija, 80 let, Kravja dolina št. 11, za oslabljen jena. 1. novembra: Viljem Maršner, paznikov sin, 6 let, Dunajska cesta, delavske hiše — za davico. — Alojzij Papež, paznikov sin, l'/3 leta, Poljanski nasip št. 48, za davico. — Emerih Pogorele, učenec, 9 let, Gradišče št. 13, za prisadom. 2. novembra: Jožefa Garvas, kajžarjeva žena, 45 let, Karolinška zemlja Št. 34, za rakom. V deželni bolnici: 30. oktobra: Lovrenc Berlan, hlapec 22 let, za pSe-noin. — Ivan Detela, črevljar, 30 let, za jetiko. 31. oktobra : Anton Supan, delavec, 55 let, za jetiko. 2. novembra: Fran Brecel, kovač, 28 let, za zastrnp- ljenjem krvi. Tržne cene r LJubljani dne 31. oktobra t. 1. ri- kr Špeh povojen, kgr. J si. kr. Pšenica, hktl. . . J li 51' __ «8 Rež, . . .1 4 Surovo maslo, „ i— 72 Ječmen, » • • 4 99 Jajce, jedno : . , . Mleko, liter .... — B 0 res, 9 * * * "2 99 — H Ajda, 1» • * • 4 87 Goveje meso, kgr. — «0 Pro»o, 9 • • • 4 89 Telečje „ , 68 Koruza, Krompir, I ... 6 01 Svinjsko „ „ — 58 ■ • • • •j 41 Koštrunovo , „ — 36 Leča, It ... 10 — Pišanec...... — 45 Grah, 9 ... 111 Golob...... — 16 Fižol, i ... 8 — Seno, 100 kilo . . . 1 69 Maslo, kgr. . BO Slama, „ „ . . . 1 7H Mast, n l — 68 Drva trda, 4 □metr. 6 60 Speh frišen „ — 58 „ mehka, 4 „ 4 40 Meteorologično poročilo. Dan Cas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Moki ina v mm. m o ec 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 736 '8 mm. 7362 mm. 735'H mm. 11° C 4-4°C 1-6*0 brezv. si. szb. brezv. obl. obl. obl. 2-50 mm. dežja. 1. nov. 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 733-3 mm. 732-4 mm. 733*3 mm. 0-8° C 2-8° 0 —0-6° C brezv. brezv. brezv. megla obl. megla 0-00 mm. Srednja temperatura 2-3° in 280, za 52u in 4-5° pod normalom. ID-cLn-aoslsa, borza dne 3. novembra t. 1. (Izvirno tclegrafično porcčilo.) včeraj — Papirna renta.....gld. 88 80 — gld. Srebrna renta.....„ 88 85 — „ Zlata renta......» 107-— — „ 5°/0 marčna renta .... „ 1"() 80 — „ Akcije narodne banke . . „ ^82 — — „ Kreditne akcije.....„ 3^5 50 — „ London........„ H4"95 — „ Srebro........„ — — — „ Napol......... „ 912 — , G. kr. cekini .... . , 546 — „ Nemške marke.....„ I 6 50 — „ 4°/0 državne srečke iz I. 1854 250 gld. 131 g Državne srečke iz I. 1864 100 „ 180 8gorska zlata renta 4°/0.......101 gerska papirna renta 5°/0......^9 Dunava reg. srečke 5°/u . . . 100 gld. 120 Zemlj. obč. avstr. 4V«"/u z,Ht' zast. listi . . 115 Kreditne srečke......100 gld. 183 Rudolfove srečke..... 10 „ 19 Akcije anglo-avstr. banko . 120 . 164 Tramway-društ. vel j. 170 gld. a. v. . . . 226 danes 88-75 88 80 107 05 10095 982 -305 25 115 05 9 13 fv46 5656 ld. 75 kr. 80 ; 40 , 60 . 50 Zahvala. Za mnogobrojne dokaze srčnega sočutja ob smrti našega nepozabljivega soproga iu očeta, gospođa Franca Pehani-ja za obilo udeležitev pri pogrebu, za darovano krasno vence, za milo petje, sploh za vse, našo bolest tolikanj olajšajoče s^žalje, izrekamo vsem sorodnikom in dragim prijateljem, posebno pa prečastitej duhovščini, slavnima društvoma „Požarna hramba" in „Bralno društvo" ter gg. pevcem najtoplejšo zahvalo. Žužemberk, dno 1. novembra 1890. Žalujoča rodbina ,816) Pebani. Izdajatelj in odgovorni urednik: Dragotin Hribar. t Jorslpina Juvnnee, rojena Svetek, javlja v svojem in v imenu sorodnikov vsem znancem in prijateljem tužno vest, da je nje iskreno ljubljeni soprog, gospod IVAN JUVANEC bivši notarski kandidat dno I, novembra ob 7. uri zvečer, po dolgi in mučni bolezni, v 37. letu svoje dfibe, izdihnil svojo dušo. Pogreb bode dne 3. t. m. ob 4. uri popolu-dne iz mrtvašnice pri bv. Krištofu. Svete maše zadušnice brale se bodo v farni cerkvi pri Sv. Petru. Nepozabljivega ranjcega priporočam v blag Bpomin in molitev. (817) Ljubljana, dne 3. novembra 1890. Zahvala. Vsem onim, ki so priliki nenadne smrti našega predrazega soproga, očeta, sina, brata, zeta in svaku, gospoda Frančiška Govekar-ja nadnčitelja 1.1, d. v Šiški nepozabnemu pokojniku s premnogimi venci, z ohilo udeležbo pri pogrebu izkazali poslednjo čast, posebno vis. blag. goBp. Ivanu Mahkotu, c. kr. okrajnemu glavarju, p. n. učiteljstvu, kraj. šol. svetu, slav. čitalničnem pevcem, gosp. predsedniku Fr. Dioniku za nagrobni govor, požarni brambi šišenski in Ižanski, izrekamo najtoplejšo zahvalo. V Šiški, dne 3. novembra 1890. (818 Rodbine: Govekar — Minati — Lunder. Zahvala. Za mojemu tako nepričakovano umrlemu očetu gospodu Ivanu Lindtner-ju inzeratnemu metteurju „Laibacher Zeitung" mej boleznijo njegovo skazano presrčno sočutje, za lepe darovane vence in za mnogobrojno časteče spremstvo dra:-.-'ga pokojnika k poslednjemu počitku izrekam tem potom svojo in svojih sorodnikov najprisrčnejšo zahvalo. Posebno se čutimo dolžni biti hvaležni velečastimu šefu mojega očeta, gospodu posestniku tiskarne O. Bambergu, gospodom poselskim vrstnikom in slavnemu društvu tiskarjev. (819) Henrik Lindtner. V Ljubljani dnč 3. novembra 1890. Da ni v lovski sezoni in v mokrem jesenskem času mokrih nog, trdili _čevljev,_ doseže se z J. BENDIK-a v St. Valentinu o. In kr. patentovano, vodo neprepuščajočo redilno masčo za usnje kar kažejo že nad 15]etno skušnje in potrjujejo že btotine pri/.nalnih piseui ter se rabi za lovske Čevlje pri Najvišjem dvoru, /i likanje eevljev in konjake oprave se pa nadalje priporoča po ravno tem izumljena o. in kr. prlvileKovana (714—5) tinktura za Kanje nsnja ki naredi usnje lepo »vetlo in je varuje, da ue poka, »e ne lomi iu rufti in torej UHuJe dalj t'UHa ohraul. Eedilna m as ca za usnje. >/, Skatlja.....80 kr. V2 škatlje.....40 „ lU » .....20 „ «/„ - .....10 „ Tinktura za likanje usnja. 1 liter......gld. t.20. Vt steklenica. . „ —80. V. steklenice. . „ —.40. V« ■ • • n —*>. Prodajalcem na drobno dovoljuje so rabat. Zalogo v LJubljani imata SchusHuitf &, Weber, ne več Krisper. ! Pred ponarejali jem Ne »vari ! Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne0.