636. štev.
V Ljubljani, torek dne 30. septembra 1913.
Let«? £. h
Posamezna številka
,t)AN“ izhaja vsak dan
vinarjev.
tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondeljkih pa ob 8. uri zjutraj. — Naročnina znašat v Ljubljani v upravništvu mesečno K 120, z dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto celoletno K 20’—, polletno (i 10*—, četrtletno K 5'—, mesečno K 1*70. —■ Za inozemstvo celoletno K 80*—. — Naročnina so <jt	pošilja upravništvu.	»s
Telefon številka 118.	:::
it:
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Posamezna številka 6 vinarjev.
tu	Uredništvo	in upravništvo:	m	j
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 6. i
J
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma »e ne sprejemajo, rokopisi se no vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanju post pust. — Za odgovor je priložiti znamko. :U
Telefon številka 118.
«!
it:
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo vljudno vabimo na novo naročbo, stare p. n. naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem čas« obnove, da požiljanje ne preneha in da dobe vse številke
DAN“
velja v Ljubljani na dom dostavljen:
Vse leto	.	K	18‘—	Četrt leta	.	K	4-50
Pol leta	.	K	9-—	En mesec	.	K	1*50
V upravništvu prejeman na mesec K P20.
S pošiljanjem po pošti v Avstriji velja:
Vse leto	.	*<	20’—	četrt leta	.	K	5-—
Pol leta	.	K	10*—	En mesec	.	K	1*70
Zb Nemčijo vse leto K 24. Za Ameriko In druge dežele vse leto 30 K.
Naroča se lahko z vsakim dnem, a hkratu se mora poslati tudi naročnino, drugače se ne oziramo na naročilo.
Pri reklamacijah naj se navede vedno dan zadnjega plačila naročnine.
tisi se ustavlja 10. dan po potekli naročnini brez ozira in vsakemu, kdor je ne vpošlje o pravem času.
Upravništvo ,(DNEVA4‘.
Dežela trne.
Žalostno je, ako mora človek s takim imenom nazvati — svojo domovino. In vendar si ne smemo prikrivati resnice. Časopisje ie zato tu. da razkriva teme kote, kjer se gode zločini proti narodu in družbi. »Dan« v tem izpolnjuje svojo dolžnost in se bo boril proti trni — dokler ne nastane dan.
To kar se K odi do naši ožji domovini pod vlado nainasllnejšega mračnjaštva, so stvari, ki postavljajo nas pred kulturnim svetom v žalostno luč. Sal bo postala naša lepa dežela Kranjska kmalu znana povsod kot domovina najbolj kričečih kulturnih spak. Naši kulturni sosedje bodo kmalu Imeli v deželi Kranjski zalogo za najbolj obskurne pojave, ki se morejo' nafti komaf v krajih, kamor še ni posvetil žarek kulture.
Govorimo rad) o našem nadarjenem narodu, ki v marsičem preka ša svoje sosede. Toda nekaj let klerikalne vzgoje se pozna že tako. da bomo kmalu enaki Tirolcem, ki uživajo sedaj žalostno slavo, da šele s 40. letom pridejo k pameti.
O tem nas ie poučil posebno slu čaj v Vodicah. Pri belem dnevu so se vršile sleparije, ki so dobile v farov-žu svoje zavetišče in v duhovščini svojega zagovornika. Kravja dekla si ie izmislila, da bi postala svetnica — in skoraj bi se ji bilo to posrečilo, Ležala je v postelji, delala se ie za za-zamaknieno in le potila kri. Nastanila: se je v farovžu, kjer se ji je dobro godilo. In naenkrat so začeli prihajati od vseh strani pobožni romarji. Polni vozovi so se pripeljali: z Gorenjskega. Dolenjskega celo s Štajerskega. Oblegali so farovž in so drago pla-
čevali. da so smeli videti zamaknjeno Johanco.
Naenkrat so ženske začele raznašati po deželi vodo. v kateri se je pralo nje perilo. Ze se ie govorilo o čudežih in o svetništvu. Oblast je vse to mirno trpela, klerikalni Usti so stvar zagovarjali in sam škof se je zavzel za ta nebeški pojav ...
Danes je jasno, da ie bilo vse le sleparija, da je dekla Johanca imela telečjo kri in da ie sleparila. Sleparili pa so tudi vsi. ki so ii pomagali.
Kaj pa ljudstvo?
Ljudstvo je verjelo. Ako si je upal kdo dvomiti, ie bil »liberalec«., »brezverec« itd. Ni bilo varno med ljudstvom govoriti o tem: zgodilo bi se bilo lahko, da bi ljudje padli po brezvercu. Tako ie klerikalizem sfa-natiziral naše ljudstvo.
Ako bi se ne bilo prišlo stvari na sled. bi se še danes godili vodiški čudeži. Ako bi bila recimo Johanca umrla, bi bila svetnica in v Vodicah bi bila božja pot. Sveta Johanca bi prišla na oltar — svetnica s telečjo krvjo. Pomislimo, kam vodijo take zmote! Cez par let bi o tem izprego-voril Rim in nebesa bi bila za eno svetnico bogatejša. »Čudeži« bi se godili dan na dan — vodiški farovz bi obogatel.
Tako je danes pri nas.
To ie le en slučaj.
Enako je bilo z Novim Lurdom na Dolenjskem. Začelo se je — 'n^e nadaljuje — Čez nekaj let bo božja pot imenitno nesla.
Take stvari se gode v deželi trne. Klerikalna politika na takih tleh Imenitno uspeva — In klerikalni politiki prav tako lahko sleparilo, kakor n. pr. duhovščina, ki v svojih župniščih dopušča take vodlške sleparije. To gre roko v roki.
Klerikalna vlada v deželi Kranjski je bila dobro pripravljena. Najprej ie škof proklel napredne liste in jih je ljudstvu pod grehom prepovedal čitati. Ljudstvo se ie zbalo in tako ni bilo dostopno resnici.-Qd tedaj so imeli klerikalci proste roke. Začelo se je delo za »dobro verno ljudstvo«. Vse njili t. zv. izobraževalno delo. predstave, predavanja, knjižnice itd. so služile le enemu namenu: vzgajati neumnost. Trna je boli in bolj padala po slovenski zemlji.
Primerjajmo z vodlškimi čudeži n. pr. razkritja Kamile Thelmer. T u leže odkrite stvari, ki postavljajo vodje klerikalnega sistema na sramotni oder. Toda trna ie tako velika, da io le tudi ta žareča baklja le malo razsvetlila.
Tudi tu ie treba obračuna. Naša dolžnost je, da pojasnimo v tino. v kateri narod propada.
Spominjajte se dijaškega društva „ Domovina “!
Slovenska dekleta v Srbijo.
PISMO IZ BELGRADA.
Belgrad, 9. (22.) sept. 1913.
»Soča« je objavila na uvodnem mestu lep članek, ki je izšel izpod peresa gospice hčerke gospoda polkovnika Vukasoviča o perečem na-rodno-socialnetn vprašanju ženskega gibanja na Goriškem.
To isto bi veljalo — mutatis mu- f tandis — tudi za druge naše slovenske kraje.
V tem smislu sem že pred nedolgim časom podrezal sloven. javnost na tem mestu, a kakor je videti bova ostala z gospico Vukasovičevo osamljena in najin glas bo glas vpijočega v puščavi.
Gre namreč za slovenske služkinje in te seveda nimajo volilne pravice in zato se nikdo ne zavzema za nje.
Vendar pa imamo — hvala Bogu in dobrim ljudem — dovolj v to poklicanih korporacij, kakor n. pr. »Zavod sv. Nikolaja v Trstu«, »Narodno delavsko organizacijo«. »Splošno j žensko slovensko društvo« v Ljubljani in »Narodno socialno Zvezo«.
Vse te korporacije naj bi v svojem delokrogu delovale na to, da se dekleta, mesto v Gradec, Trst, Aleksandrijo, v Ameriko in v druge tuje kraje, rajše obračajo za službe v Srbiji.
Samo v Belgradu bi bilo lahko namestiti črez 500 slovenskih deklet In pri tem še izbirati le dobre In poštene družine.
V Belgradu je po inicijativi gospoda polkovnika Vukasoviča osnovan temelj za to akcijo ter je o stvari tudi policijska oblast obveščena.
Gospa soproga generala Lukovi-ča. ki je predsednica »Kola srpskih sestara« v Belgradu. katero društvo je oficijelen zastopnik ženskega javnega delovanja v Srbiji, je bila tako prijazna, da je radevolje vsprejela pokroviteljstvo nad slovenskimi dekleti v Srbiji.
Posamezna dekleta ne bodo našla zaslombe v Srbiji, ker se reflek-tira le na poštena slovenska srca. pač pa naj prihajajo v skupinah najmanj po štiri in s priporočilnim pismom kakega gori navedenega društva ali pa — ad hoc — ustanovljenega tozadevnega odbora, ki naj se osnuje v vsakem večjem kraju, obstoječ iz vplivnih slovenskih žena, ki poznajo dušo slovenskih deklet.
Te skupine bo vsprejemal tukajšnji odbor »Kola srpskih sestara«. jim preskrbel začasno brezplačno prenočišče in hrano, nakar bo vsakemu dekletu takoj preskrbljena služba samo v uglednih in poštenih hišah. kjer se ne bo bati, da bi se dekleta moralno izgubile.
Oče in sin.
rvrtjuMae
fi*r*7w9Š
Ing. M. pl. Šuklje ml. razpravlja o električnih centralah.
Belgrajski Slovenci, v kar bodi izrečena posebna zahvala, gospodu polkovniku Vukgsoviču in g. dr. Zupaniču, so storili svojo narodno in socialno dolžnost, javnim činiteljem na Slovenskem pa prepuščamo ali hoče to inicijativo podpirati ali jo pa zavreči in če jo zavržejo, naj pade na niihove glave vse prokletstvo, ki izhaja iz dekliškega izseljevanja v tuja velemestna torišča strašnih nemoralnih kali in njihovih neizogibnih posledic.
Sedaj je dana smer. kam naj se slovenski živelj zateka in danes kličem slovenskim dekletom: »Ne v Aleksandrijo ali v druga nemška mesta, ampak v Srbijo naj vas vede pot. med bratski nam narod srbski!«
Vsa slovenska dekleta pa, ki žele službe v Belgradu, poživljam, naj se priglase pismeno ali ustmeno v uradih gori omenjenih društev in nj vrag. da jih živa potreba ne prisili prihiteti v pomoč slovenskim dekletom pri odhodu v Srbijo.
Na Belgrad naj se nobena ne obrne sama, ker se ji ne bo odgovorilo, pač pa naj o uspehu poročajo tozadevni odbori in društva.
Slovensko časopisje pa prosim — brez razlike strank — naj vplivajo v gornjem smislu na slovenska dekleta.
Daj Bože, da bo ta akcija imek tudi zaželjeni vspeh!
Mars.
Štajersko.
Da ne bo napačnega tolmačenja!
V nedeljo, dne 28. t. m. smo priobčili komunike slovenskega klerikalnega deželnozborskega kluba. Priobčili smo ga v polni meri tako, kot ga je priobčila stranka sama. Storili smu to tako v popolnem prepričanju, d? nas naši btaloi razumejo, zlasti pa naše učiteljstvo. Umljivo bo vsakomur, da ne mislimo niti v najmanjem uplivati nanje. t. pr. da ima popolno^ ma nevezane, proste roke, da sarm ukrene kar se mu po njegovem pre^ pričanju zdi pravo. Vemo, kaj zalite-; vajo danes naši klerikalci, vendaa' smo vezani z obljubo, da tega predčasno ne objavimo. Lahko pa povei mo toliko; če ostanejo klerikalci zvesti tokrat temu. kar so nam povedali. smo za enkrat lahko — po, polnoma zadovoljni. V tem slučaji bi torej morda tudi kazalo, odzvati s» njihovemu vabilu in pritisniti ni nemško učiteljstvo, da i ono prista ne v upravičene slovenske zahteve Vendar, kot rečeno, nočemo uplivati Eno da bi se nam zdelo dobro i» umestno, da i klerikalci pridejo n
LISTEK
PAVEL BERTNE:
Otrok ljubezni.
(Dalje.)
Hotel ie nadaljevati v tem tun, toda deklica ga ie prekinila, zardev-ša. kakor da ga prosi odpuščanja:
»Gospod grof... gospodična de Kroamor mi ie pravkar namignila, da nai začnem ...«
»Ah. moj Bog. saj res: idi plesat, Zak. jaz pa ostanem tu.«
Primaknil je stol in sedal vanj, ne več pred klavirjem, marveč tik poleg nje.
»Ali vas motim pri igranju?«
»Nikakor ne. gospod grof. Sicer pa znam tole tako na pamet, da bi lahko čitala časopis, ko io igram.«
Začela sta torei kramljati, izprva vsakdanjosti. Nato ie postal on bolj prijateljski in ona boli zaupljiva. In dočim so begali dekličini prstki §e vedno po klavirju, je dejal on:
»Ubogo dete! Reči ie treba, da služite hrabro svoj kruh.«
»Nič hudega mi ne bi bilo. gospod grof. ako bi imela mnogo takšnih večerov, kakor je nocojšnji.«
»Ali ni... preslabo plačano?«
»Cisto dobro je plačano. Samo najde se kai takšnega samo po zim}.«
»A v lepem letnem času?«
»Repeticije imam. kakor Jih tmam tudi oo zimi Moi stari oče ml
jih priskrbi dovolj. Nazadnje bom Imela celo majhno srenjo, ki ji p orna gam študirati.«
»Kaj pa ure? Ali jih ne dajete?«
»Klavirske ure? Premlada sem. gospod grof. Pa tudi ako bi prišla kam z obrazom ne vem kakšne stare gospodične, priporočiti se ne bi imela s čim, razen navadne pohvale. Ta pa ne zadošča, da bi našla kaj drugega kakor prav. prav pičlo plačo ... tako pičlo...«
»Ubogo dete!« je zamrmral on.
»Toda., je nadaljevala ona hrabro. »ako združiva z očko najini denarnici. izhajajo... in niti ne preslabo.«
»Vaš stari oče dela torej še vedno?«
»Ah. saj mora. Ne vem, kako bi živela brez tega.«
Zdajci pa je izpremenila ton:
»No. mazurka je zdai končana.«
Udarila je poslednji akord.
In že je stal Zak pred njo. kakor da ga je pritegnila magnetska sila.
»Oh. kako lepo si se ugnezdil, papa!«
»Eh, da. Z gospodično Lemetro-vo se razgovariava kakor dva stara Prijatelja.«
Dodal je:
»Da veš. Zak: ako se ti ponudi kje prilika, priporočiti učiteljico za klavir, izborno učiteljico — saj vem, gospodična, da imate mnogo talenta — potem stori to. sinko moj.«
»Oh. ako ne bo prilike, vam obljubim rad1, da jo privlečen za lase. In
če se mi posreči, kje vas lahko obvestimo. gospodična?«
»Pri mojem starem očetu, gospodu Roaianetu. ulica Ešikje.«
»AH stanujete tam?«
»Pri njem. da. že več let.«
»Ampak,« je menil Zak. »to je daleč od tod.«
»Precej daleč,« ie vkliknil grof. »Ali imate voz za vrnitev?«
»Vzamem si ga. da.«
»Torej vas ne čaka nobeden?«
»Upam. da najdem vendar kake-kega izvoščka.«
»Eh. v tem kraju in ob tej uri... Kaj lahko, da boste morali iti peš. In v takšnem mrazu ...«
Premolknil je ... kakor da premišlja nekai sam pri sebi.
»Poslušajte ... Jaz se dam zapeljati domov. Nato na vam pošljem voz nazaj, da vas počaka tu in vas zapelje.«
»Oh. gospod grof, tega vendar ne morem sprejeti.«
»O pač! Sprejeli boste, in še prav gotovo.«
»Oh. res... kar v zadregi sem, nisem se nadejala ...«
»Sicer pa ste me spravili na dobro misel. Stvar ne sme biti skrivnostna.«
Nagovoril je generala de Kroamor. ki je šel ravno mimo:
»Eh. gospod general, vi ne veste. da igra vašim gostom k plesu najprelestnejše dete. ki ga poznam. Poznam gospodično, poznam tudi njeno rodbino. Priporočam vam jo.
ako se vam katerikrat ponudi prilika, priporočiti svojim prijateljem izvrstno učiteljico za klavir. In tudi sam. osebno, vam bom zelo hvaležen, če se boste spominjali gospodične Le-metrove. ulica de 1° Ešikje.«
»Dobro.. ne pozabim je.«
»Sicer pa — kar se tiče ulice Ešikje. ne pozabite, gospodična, da vas bo čakal moj voz. ki vas popelje po plesu domov. A jaz. gospod general. odhajam in pojdem prav Po meščansko spat.«
»A svojega korenjaka pustite pri meni, kaj ne da? On je baš v tistih letih, ko človek ne dezertira rad.«
»Računajte name. gospod general,« je odgovoril Zak s točnostjo, hitrejšo od premisleka. »Sicer pa moram itak spremiti gospodično Le-metrovo,« se je obrnil h grofu d’ Or-moa.
»Bog me. res je. Zabavaj se dobro. dragi moj. Do svidenja, dete moje; drago mi je bilo. Se enkrat hvala, gospod general, za prijetni večer, ki sem ga užil pri vas.«
Stisnila sta si roko. Polkovnik diskretno zapustil dvorano, Zak de Rošegi pa se je vrnil k plesu, ves začuden sam nad seboj in ves vesel smelosti, ki jo je bil našel ob pravem hipu.
Ves ostali večer se Zak ali ni upal, ali pa ni hotel približati se pianistki. ki ie opravljala .riiaino in ne-
navadno veselo svoj posel — trgo vino s plesnimi takti.
Giiberta ie bila res vsa veseli in zadovoljna. — Zakaj? Ona sani ni vedela tega. če pa je slutila, ie va rovala svojo sumnjo in jo skrival sama pred seboj.
Toda gotovo bi bila mnogo mat nervozna in mnogo mani smejoča, d ni videla vsak trenotek — vrtečeg se s kakim lepim dekletom — krai nega fanta črnih las in črnih oči. I je vztrajal do konca... prvič, ker 1 opravljal ta ples kakor resno delo. -drugič, ker je čakal pianistke, da i spremi domov.
Tako so tekle ure; saloni gene ralove hiše so se po malem izprazni svojih gostov, in celo najbolj neutri dljivi so se poslovili nazadnje.
Ura ie bila pet.
»Zdaj vam vračam vašo sv( bodo. gospodična Lemetrova.« j rekla gospodična de Kroamor GŠ berti. izročaie ii zavitek z njeno n$ grado. In dodala ie:
»Moj oče 5n jaz se vam zahvi ljujeva pra; iskreno. Ako vas boi mogla katerikrat priporočiti, ne p< zabim na vas.«
»Iskrena hvala vam, gosp'' dična.«
Začela le urejati v svoji maj skladbe, ki jih le bil* ra zm e n la n klavirju ... hkrati pa se ie oeriraf po strani . ali je gospod de Rošef še vedno tu.
(Dalje.)
(lan s tem, kar so si stavili kot načelno v zadnjem času. kot odkupno ceno za prenehanje z obstrukcijo...
Maribor. (O »Orlih«L Kot smo Že poročali, je pričel v Mariboru »Orel« delati zelo intezivno v to, da pridobi tal, uspehi pa mu niso nič kaj posebno ugodni. Minolo nedeljo je imel tozadevno Maribor svojo senzacijo:	12 »Orlov« je šlo v franči-
škansko cerkev k deseti službi božji svetit in — k obhajilu; ko so šli iz cerkve, jih je nemška javnost ne rav-vo prijazno aklamirala. Ne bodemo se s stvarjo dalje bavili, pribijemo pa eno’ da so dali ta dan žalostne znake sh^anske zavednosti. S takim rav-se pač ne doseže mnoso več krt posmeh. In tako je tudi bilo.
Maribor. (»Sokol«.) Pri našem Sokolu še danes ne vemo. se Ii ustvari dijaški odsek, ali ne. Čemu ta cinca vost? Ali ji je vzrok morda res v tem. da se nače dijkov pripustiti k sokolski telovadbi.— eni sami osebi na ljubo? Komur to ni prav, oni naj slobodno izostane. Radi ene osebe se vendar ne bo hotelo pogrešati 30 'do 50 telovadcev. Pričakujemo skorajšnje, ugodne rešitve tega vprašanja.
Pragersko. (Sadovi.) Naše pisanje je imelo torej zaželjeni uspeh. Kot smo zvedeli, je uprava Juž. žel našim pritožbam ugodila in nemško-nacionalno pragersko gnezdo prav korenito zmešala. Saj pa je bil tudi že skrajni čas, kajti insulti naprara Slovencem so prekašali že vse meje. Upamo, da je g. Orad uvidel, da mu ne kaže, delati tako. kot mu ukazuje »Volk sr at«. Ker pa smo načela, da gre vsakemu svoje, naj omenimo, da Sta tudi dr. Verstovšek m dr. Korošec storila tokrat svojo narodno dolžnost. — Kot smo že zadnjič javili, so zaprli ključavničarja Partla in trgovca Gomiouniga (reete: Go-milnik) rade sleparije (ponarejala sta menice.) Oba ta moža je zadela žalostna usoda renegatov. Siidmarka ju je postavila v Pragersko, a nista imela niti dela niti zaslužka. Partl je imel v prvem polletju en sam zaslužek; popravil je nek obstrešni žleb, a dru-zega prav nič. Gomiounigu pa tudi ni šlo dosti boljše. Zatajila sta se in prodala jezik svoje matere. Pregovor pa pravi: Božji mlini meljejo počasi, a sigurno...
Pragersko. (V tolažbo.) Našim renegatom naznanjamo za prihodnje malo zabavo: dobili bodemo gradiva o gotovih stvareh, ki bodo pokazale naše renegate v prav posebni luči. Ali se komu že morda kaj sanja?
Maribor (Shod.) V sobotp. dne 27. t. m. sta priobčila »Trgovsko in obrtno društvo« in podružnica »Z. J. Ž.« javen shod, ki je bil povoljno obiskan. Nadrevident g. Kejžar je poročal o kongresu narod, strokovnih organizacij v Ljubljani. Na shodu se je sklenila tudi ustanovitev N. S. Z. Sestavil sc je v ta namen pripravljalni odbor, ki mu načeljuje iur. dr. E. Weixl. Govorili so g. Kejžar, narodni socialec Čeh, T. Fiala, dr. Weixl in g. Karba S shodom se bodemo še v kratkem bavili podrobneje.
V Mariboru priredi »Prosveta« dne 11. oktobra veliko akademijo s petjem, plesom, godbo. Koncentrirala bo vojaška godba, kar pomeni seveda za naše razmere nekaj čisto posebnega...
Dramatično društvo v Mariboru uprizori svojo prvo predstavo v letošnji sezoni dne 5. oktobra. Igra se drama »Žetev*. Igra le globoko zasnovana in nudi lep užitek. Začetek točno ob pol 8. zvečer. Ob tem času se velika steklena vrata zapro.
Celje. (In zopet — g. Pušenjak.) V Četrtek zvečer je sedela v restavraciji hotela pri »Belem volu« družba dijakov in se zabavala. Prisostvoval je tudi nadrevizor klerikalne Zadružne zveze g. Vlado Pušenjak. Kar se pripelje z avtomobilom 'rz Ljubljane — dr. Krek z neko damo, Ko se je le ta zopet odstranil, je to dalo dijakom povod k raznim opazkam o Kreku, Theimerjevi itd. G. Pušenjaka je to seveda silno ujezilo in začel je postajati duhovit, a jo je sakrainensko polomil in konečno bil prisiljen utihniti...
Zidan most. (Nesreča na Savi.) Dne 23. t. m. je plovilo več splavov iz Gornje Sivanjske doline proti Zagrebu. Blizu Zidanmosta moli iz Save debel hlod, ki nevarno ovira plovbo. Prvi splovi so prišli srečno mimo tega zadržka. Ko pa je dospel tjekai oni posestnika Vratnarja in Pečnika, ta dva nista bila več v stanu umakniti splava v stran. Splav se je razsul in oba sta padla v vodo. Vratnar se je rešil, Pečnika pa je požrla Sava. Trupla še niso našli.
store. Da nam je dala država teh par razredov, je bila njena dolžnost. So ljudje, kateri mislijo, da se je naša država spametovala in jo zato slar-vijo; v svoji plitvosti pač ne vedo. da je to le trohica, s katero hočejo premotiti nas. Koliko beraštva in truda predno smo prišli do mrvice one potice pri kateri se mastijo Nemci in Italijani. Vlada naj nikar ne misli. da nas bo premotila z vrženo drobtinico; mi zahtevamo od nje istih pravic kakor jih imajo Nemci. Mislimo torej, da še nimamo vzroka zavijati se v črno rumene zastave za tisto skorjo, ki so nam jo vrgli kot lačnemu psu. ne morda zato. da ga nasitijo, ampak samo zato. da ga prevarijo. da ne laja več.
Te dni je razstavil naš goriški umetnik slikar Tratnik v Gaberšče-kovi izložbi sliko starca pri kozarčku vina. Tratnik je sploh znan kot dober psiholog, kot takega se le izkazal tudi s tem delom. Starček sedi pri mizi. z levo roko si podpira glavo, z desno pa vrti kozarec, kot je navada pri ljudeh, kj kai premišljujejo. Grenak spomin le vzrok njegovemu trpkemu smehljaju. — Sliko so hitro kupili.
Na velodromu se hoče marsikdo izkazati. Tako tudi v soboto popoldne. Fantje so se vozili in vsakdo se ie hotel izkazati. Med drugimi je bil tudi nOki G. Ta je hotel obračati kolo po strmini, pri tem pa je priletel v drugega kolesarja ter ga podrl na tla. Pobitega kolesarja in razbito kolo so morali pobrati. G. pa bo moral kolo plačati. — E. fantje kai napravijo »bravure!«
Goriški deželni zbor se otvori dne 1. oktobra v sredo. To bo prvo zasedanje, h kateremu so sklicani vsi novi poslanci Goriškega. Ker je bila prejšnja leta delazmožnosžt zelo ovirana deloma radi nesporazumljenj med partijami, deloma radi strahovlade goriškega kamorističnega liberalizma, upamo, da ne bo več tako, temveč da se bodo omejili novoizvoljeni poslanci na delo. ki je potrebno kar najnujnejše rešitve. Konečno smo dospeli Slovenci vsaj deloma do postavnih pravic, tako. da bode sporazumno mogoče rešiti marsikatero vprašanje, ki je zastalo zadnje čase radi strankarskih bojev. Predsednik Je. kakor smo že poročali, prošt Fai-dutti, njegov namestnik pa dr. Franko. Občine pričakujejo z zanimanjem poročil: koliko so zmožni delati v korist dežele bodo torej poslanci pokazali v kratkem. — Na dnevnem redu te posebno rešitev šolskega in cestnega zaloga, zaloga o ureditvi zdravniške službe in glede vodovo-da; posebno važnost zavzema vprašanje Izpremenbe deželnega volilnega reda. ravnotako tudi Gorice ib skupnih občin. Da se ne bo delalo z našimi ljudmi kakor z berači, bo reba poskrbeti za pravilno razde-jevanje podpor in za znižanje doklad na davkih in užitni ni. Poročila o uspehih sprejetih predlogov bomo podali svojim čitateliem prihodnje dni.
Goriško.
Slovenska gimnazija. Te dni je
zablestel na slovenski gimnaziji velik napis:	»C.	kr.	slovenska	državna
gimnazija.« — Šolske prostore še vedno pripravljajo. Nam se zdi to po slopje že precej staro in za šolo ni prav primerno. Želeli bi lepše pro
Klerikalni možje.
Prejeli smo z dežele.
Prišla je dunajska Kamila, ki Krekova ie »žena« bila!
Ta nam ie zastor odgrnila ter z -lučjo v brlog posvetila. Nevarnost pa je zdaj nastala da na katoliški .podlagi, velika zmeda bo postala in skoro y lastni bo nesnagi zdaj nekaj mož se zadušilo in nam za vedno umolknilo!
Ce to zgodi se. pač največja naš rod zadela bo nesreča: Kdo potlej naj ga vodi v boj nad naših liberalcev roj?
Kdo zani podaja sc na Dunaj in zanj deluje nai na zunaj?! Kdo potlej tako nesebično, kot to je delal mojster Krek. naj dunajsko bi gospodično v ljubezni vadil, dober tek, budil na kranjske ii klobase, pri tem pa nikdar mislil nase temveč ves trud in vse vrline posvetil v blagor domovine! A kaj koristnejše kot to za domovino bi bilo. če vsi vodilni nje možje pobožne imajo žene. ki jih duhovni zbero!
Prijatelj Krekov je graščak, mož imovit in ne bedak; pa, oh, izgubil je ženo. gotovo drugo iskal bo!
Kdor blag je in prijatelj pravi, kri za prijatelja bi dal: zakaj v prijateljski ljubavi bi Krek se ne odlikoval!
V dejanjih hoče pokazati, kako se ima reševati katoliški socijalizem, ki zanj ne ve še katekizem! Zato se z Dunaja odpravi z gojenko svojo in predstavi prijatelju jo tu v Ljubljani: »Prijatelj, tu imaš devico krščansko za tovarišico; verjemi mi in se ne brani: jaz sem jo vežbal in učil.
kako naj rod naš bo 11 mil! Odslej pa bomo zanj vsi trije skup razvijali eneržije!	> "
O, kaka sreča, preporod	’ -
objame zdaj slovenski rodi	‘ ~
Tedaj kar hitro se odloči m se s Kamilo zaroči, jaz pa bom vama žegen dal!
Ce kdaj boš kam odpotoval, ne bo se treba tebi bati, da ženki kolcati, zdehati po Dunaju se bo začelo: jaz bom k nji takrat prišel v vas in delal ii bom kratek čas, da srce ji ne bo zbolelo!«
Zdaj, naprednjaški vi ljudje, pa vprašam vas, kaj mislite: Mar ni vrl človek ta naš Krek, ki tako mojstrsko vsevprek za svoj slovenski rod deluje in zanj prijatelju žrtvuje še svojo ljubico učeno, ki jo ponudi mu za ženo!
To res poseben je junak ta klerikalcev vseh prvak!
Vi z glavami zmajujete in se mi posmehujete, pri tem pa namigujete, da tako vrlo kakor on vsak naš katoliški patron za blagor naroda deluje; zato pri nas vse nazaduje!
Jaz čudim vašim se besedam, ker se s prepričanjem zavedam, da samo vaše so glave tako pristranske in trde, da še ne morete umeti. kako da sveti so in vneti za rod slovenski vsi možje, ki naši kmetie posade na stolčke jih poslaniške. kjer potlej klepljejo suh kruh! Nai Šušteršičev sveti duh razveseli vas, da bi spoznali, vsi na kolena boste pali in zmoto to objokovali!
Preganjen.
Bolgarske taktike se poslužujejo slovenski klerikalci, kadar sklepajo z naprednjaki kako premirje. Tako so n. pr. klerikalci dali besedo, da se denarni zavodi med seboj ne bodo napadali. »Slovenec« pa je šel v svojem boju naprej — kakor Bolgari, ki so obljubljali mir, njih čete pa so napadle srbsko armado. Ako se potem vpraša, zakai se ni držala beseda, se klerikalci sklicujejo, da so storili uredniki »Slovenca« na svoio roko in da ne morejo zato (prav tako kakor bolgarski diplomati). Posebno častna ni taka bolgarska taktika, zato pa ie tem slabše, ako se s takimi »možmi« postopa tako. kakor ne zaslužijo.
Na Španskem in Tirolskem so deželo spravili na kant klerikalci in še le potem, ko so te rimske hijene in pijavke požrle kmetu m meščanu vso kri in ga oropale vsega denarja in premoženja, so se ljudje zbrihtali in se uprli. Na Kranjskem bo prišlo ravno tako. Pri deželnem odboru zajemajo zdaj iz deželne blagajne dr. Susteršičeve in dr. Lampetove sorte-ljudje: ko bo dežela izmolzena, bodo pa rekli: Saj nam m "ič za deželo, saj je itak na psu. Ko bo kmet čutil to gospodarstvo — v žepu in na hrbtu, bo pa klel. da bo v peklu zmanjkalo vragov in hudičev.
Povsod enaki. Te dni so Čehi po vseh mestih imeli velike shode za drugo češko univerzo. Univerza je pač zahteva celega naroda — toda klerikalci tudi pri tem mislijo le nase. Oglasili so se klerikalni listi češ: ali bo to katoliška univerza, ali bo pri nji tudi teološka fakulteta itd. Klerikalec torej prej skrbi za lemenat. kaj mu je univerza mar. Istotako je pri nas.
Dr. šusteršičeve zaupnice. Dr.
Šušteršič sedaj že komaj gleda iz samih zaupnic, ki so mu prišle z dežele. Njegovo srce se smeje ob pogledu nanje. On seveda misli, da so te zaupnice znak spoštovama in zaupanja do njega. Ej, g. dr. Šušteršič, varate se. Kmetje niso tako neumni, kakor vi mislite. Vse te vam došle zaupnice niso ničesar drugega kot opomini na obljube, ki ste jih dajali našemu kmetu. Vsaka taka zaupnica pravi: »Ti, slišiš, kaj pa je s tistim, kar si nam obljubil?! Lahko pa so te zaup. tudi prav utemljena zafrkacija. T o naj si zapomni dr. Šušteršič in kmalu bosta smeh in zadovoljnost izginila z njegovega obraza. Zafrkacija, da, zafrkacija. Gospod dr. Šušteršič, seštejte vendar vse zaupnice.	Vaš	volilec.
Portugalski Manuel v zakonu ni nič boljši kot je bil na prestolu. Na kraljevskem prestolu je tako dolgo uganjal svoje perverznosti, da se je ljudem začelo zdeti, da je vsega tega že preveč in zato so ga spodili, Kaj je potem po svetu delal ni znano. Naposled se je oženil in sicer z nemško princeziujo Avgusto Viktorijo. Sedaj se je pa Manuelček zopet čutil na prestolu in takoj so se ga lotile perverznosti, s katerimi nikakor n prizanašal kraljestvu sv.ole ekskra-lievske polovice. In posledica tega je bila, da so Avgusto Viktorijo pripe-
ljali resno obolelo'v bolnico. Trpi v trebušnih končinah vsled spolnih ekstranagone Manuela. Mlada žena sedaj o svojem možu niti slišati noče in pravi, da se ne bo nič več vrnila k svojemu Manuelu. S paševanjem torej Manuel nima sreče.
Telovadno društvo »Sokol« v Kamniku priredi dne 5. vinotoka t. 1. v gorenjih prostorih Društvenega doma svojo običajno vinsko trgatev. Opozarjamo nanjo že sedaj, ker ie znano, da ravno vinska trgatev, kar se tiče neprisiljenosti in domače zabave. daleč presega vse slične prireditve. Opozarjamo nanjo nele Kamničane, ki vedo ceniti narodni pomen Sokolstva in se bodo s sokolsko svežostjo in zavednostjo gotovo drage volje v častnem številu odzvali našemu vabilu, marveč tudi tujce. — prijatelje Sokola — ki bi se jim za-' hotelo par ur oddiha v prijazni domači družbi. Grozdje je letos prav posebno sladko in sočno in naš vinograd je deležen bogatih sadov. V domači oštariji bodo postregle naše ljubeznive dame vsem lačnim in žejnim s čašo vina in slastnim prigrizkom. — Vse podrobnosti vzporeda si pridržimo za prihodnjič, le toliko povemo, že danes, da se bo bridko kesal vsak. kdor namerava zamuditi to priliko veselega rajanja. Da se vidimo čili in zdravi! Na zdar!
Vljudno vprašanje. V Kamniku smo pod klerikalnim županstvom dobili električno luč. Hvalevredna naprava. Meščani pa. ki luč plačujemo, bi sd dovolili na slavno županstvo tole vljudno vprašanje: Kam se naj obrnemo v slučaju, če se tok prekine in neha funkcionirati? Navadno je treba begati od policija do policaja, ki sta seveda vzvišena Had take malenkosti in vrhuvsega še osorna s človekom, predno pride rešenik y osebi Mestnega Francelja. ki se — po svojem poklicu pač — dobro razume na pometanje cest. a najbrže ne toliko na elektriko. Vsekakor ie neumestna taka prevelika varčnost. Občinski odbor, ki ima za razne dekanove kaprice dovolj denarja na razpolago, nai si oskrbi tudi primernega monterja !
Na blejski pošti baje nečejo razumeti slovensko. Ali jih bo treba naučiti? Gospodje na poštah nai se vendar izogibljejo takih nastopov, da se ne bodo vedno ponavljale pritožbe. Vsai na Kranjskem nai nam take škandale prihranijo.
Konja ie zabodel v Podgori pri St. Vidu nad Ljubljano, posestniku Mošniku neki neznan lopov. Priplazil se ie ponoči v hlev in ga je udaril najprej s sekiro po glavi — potem pa mu je prerezal trebuh. Zjutraj je našel gospodar konja mrtvega v hlevu. Konj je bil vreden 800 kron. Isto noč je nekdo v St. Vidu v nekem hlevu odrezal eni kravi rep. Sodi se, da je to storila ena in ista hudobna roka. Bajc je blizu Šmarne Gore ob istem času nekdo neki telici porezal ušesa. Storilcu še niso na sledu. Gospodarji pazite na svojo živino!
Aretacija. Dne 22. t. m. popoldne sta prišla cestna, delavca Jože Urh in France Slugovic v gostilnico Marije Gaber v Suhi pri Škofji Loki in sta si naročila pijačo. Okrog osmih zvečer sta se sprla z gostilničarko. Ta jima namreč tli hotela dati ničesar, ker nista imela denarja. Oba fanta sta nato godrnjaje zapustila gostilno. Približno čez eno uro sta pa zopet prišla pred gostilno in sta začela metati kakor pest debele kamne skozi okno v gostilniško sobo. Pri tem sta pobila več šip. Ko sta razbojnika videla, da je zbežala gostilničarka s svojo hčerjo v kuhinjo, sta zagnala za njo debel, tri metre dolg hlod tn sta razbila z njim stropno svetiljko. Nato sta falota izginila iz tamošnjega kraja. Ker pa ju je začela peči vest, sta jo mahnila dne 24. t. m. na orožniško postajo v Kranj, kjer sta skesano priznala, kaj sta vse »uštiftala«. Orožništvo je oba skesana spokornika z največjim veseljem sprejelo in ju izročilo okrajnemu sodišču v Škofji Loki.	,
Ker ie bil na sumu tatvine, tovarniški delavec. Franc Pintar namreč, ki je doma iz Doba pri Kamniku in ki stanuje v Zg. Kašlju, ga je orožništvo preteklo soboto aretiralo in ga izročilo deželnemu sodišču v Ljubljani. Pintar se je najbrže udeležil januarja meseca t. 1. velikega vloma v neko blagajno na Sušaku pri Reki.
Prašička Je prodala te dni kaj-žarica Marija Armič iz Lukovice pri Logu. Dobila je zanj 41 K 30 V. Denar je žena spravila lepo v Skrinjo in to zaklenila. Neznan tat pa Je zvedel za ta denar, vlomi! le v odsotnosti domačih ljudi v hišo, vlomu tudi v Skrinjo in ukradel ves. za pra-šička skupljeni denar. Orožtuštvo pravi, da bo kmalu imelo falota V pe-
st 6 h	■	-*
Požar v tovarni. V četrtek okolo
poldvanajstih je izbruhnil požar v tovarni za usnje, Soltschegg y Vol-šperku. Ogenj le nastal v traktu v katerem so stanovanja za delavce. Pred izbruhom ognja nj bilo y teh
stanovanjih nobenega delavca. Nad, traktom so velika skladišča za usnje in za kože. Skladišča so se vnela1 preden je prišla požarna bramba. Nastal je silen ogenj, ki je razvijal tako vročino, da sploh ni bilo mogoče gasiti. Gasilci so se morali omejiti na to, da so ogenj lokalizirali in ubranili zadnji manjši del tovarne. K sreči je bilo zelo mirno vreme in je bilo na razpolago zadosti vode. Velik del tovarne ie popolnoma pogorel, škoda je ogromna in le delno krita z zavarovalnino. Pri gašenju se je ponesrečil en gasilec. Debil pa je le lahke poškodbe. O postanku ognja ni še nič znanega sumijo, da je ogenj podtaknjen.
Poboj na kegljišču. Na nekem kegljišču v beliaškem predmestju sta se sprla zidar Wucherer in kolar Mesotič. Med prepirom je pristopil k njima tovariš Jamnik in hotel prepirljivca pomiriti. Wuchererja ie to tako razjezilo, da je potegnil nož in zabodel Jamnika v ramo. Rana je težka in nevarna. Jamnika so odpeljali v bolnišnico. Wuchererja pa so zaprli.
Nezgoda na železnici. V noči od 24. na 25. septembra je pritisni! strol v Št. Vidu ob Glini na Koroškem premikača Karla Spitzerja ob steno kurilnice. Spitzer ie dobil težke notranje poškodbe. Z brzovlakom so ga takoj prepeljali v beljaško bolnišnico a upanja je malo, da bi ozdravel. Spitzer ima tri nepreskrbljene otroke.
Vžigalice v otroških rokah. Šti-rinpolletna dI. Dister iz Celovca it dobila, ko je bila brez nadzorstva, vžigalice. Med prižiganjem • se je vnela otroku obleka. Kljub takojšnji pomoči ie dobil otrok take poškodbe, da je drugi dan v bolnišnici umrl.^
141etna tatica. V trgovini za železnino Slabenig v Celovcu je ukradlo neko 14tetno dekle lično popolnoma novo napravo za rezanje repe. Drugi dan je naznanil nek trgovec, da je neko dekle pri njem prodajalo podoben strojček. O mladi tatici nimajo še nobenega sledu.
Talentiran ponarejevalec izpričeval. Te dni so prišli na sled zanimivemu talentu. Neki bančni uradnik Beran iz Budjejovic je prosil meslc Plzen za potovalno štipendijo, da izpopolni svoje študije. Pri tern pa so prišle na dan lepe reči. Beran je bil rojen 6. okobra 1889 v Plznu in se je izučil v trgovini Hotel pa je postat' kai več in si je napravil — maturitetno izpričevalo. S tem izpričevalom ie šel na univerzo v Prago, kjer ponaredbe niso spoznali in ie študira’ de teti s prav dobrim uspehom. Tudi kolokvije je delal. Po dveh letih ie odšel v Chrudim in se je vrnil z izpričevalom, da je izvršil trgovsko akademijo. S tem izpričevalom je dobil službo v neki banki v Budje-jovicah. Tam se je izkazal prav spretnega. Bil pa je tako drzen, da je s svojimi ponarejenimi izpričevali prosil mestno občino za potovalno štipendijo. Tu pa so prišli slepariji na sled. Beran pa je med tem pobegnil. Pravijo, da je bil sicer prav zmožen in dober uradnik. Mož ie spadal pač bolj v Ameriko nego v Avstrijo, ker tam ni treba izpričeval, ampak vsak
RAZNE ZANIMIVOSTI.
* Grozna rodbinska tragediia.
Grozna rodbinska tragedija se ie odigrala predčerajšnjem zjutraj) ob sedmih v Pragi. Proti sedmim zjutraj je zaslišal hišnik Rinda v hiši ravnatelja trgovske šole Frana Hlavačka iz gospodarjevega stanoyanja več strelov. Rinda je hitel v gospodarjevo stanovanje. V tem hipu mu le prihitel nasproti 171etni sin Hlavačka, Jaroslav, ter mu zaklical: »Oče je obstrelil mater in nas!« Sin je krvavel iz rane, ki jo je dobil blizu srca. Rinda je takoj poklical zdravnika dr. Poresa, ki je našel, ko je vstopil v spalnico, Hlavačkovo ženo, Marijo mrtvo. Ustcljena ie bila v glavo. Poleg nje je ležala tbletna ha Manja v zadnjih zdihljajih, z rano na glavi. Možgani so se videli. V sosednji sobi Je ležalo truplo Hlavačkovo, pod njim po truplo njegovega 181etnega sina Karla. Tudi ta dva sta imela rane na glavi. Hčer Marija in sina Jaroslava so takoj prepeljali v bolnišnico, deklica pa je umrla že med transportom. Stanje sina Jaroslava ie brezupno. V spalnici so našli revolver, iz katerega sta bila izstreljena dva strela, v drugi sobi pa revolver, iz katerega so brli izstreljeni st, e streli Vzrok groznemu činu so bile 'deloma financielne težkoče Hlavačka. deloma pa okolščina, da so bili otroci nekoliko slaboumni. Hlavaček je imel privatno trgovsko šolo, ki je bila prej zelo dobro obiskana, v zadnjem času pa [e obisk šole zelo nazadoval.
* Kak govornik Je bil Pablo de Sarasate. Angleški list pripoveduje, da se Je M slavni španski violinist Pitblo de Sarasate nekoč pri priložnosti gostije, napravljene njemu na čast v hiši nekega angleškega lorda, pregovoriti, da spregovori nekal besedi zahvale. Slavni umetnik pa »e bB yse prej drugo kakor govornik in ker
fe to vedel sani najuoiie. le Dil že v \ začetku svojega nagovora tako v zapregi, da ie izgubit popolnoma nit svojih misli in ie zopet sedel zmešan lin osramočen. Ker pa ga ie vzpodbujalo h govoru viharno ploskanje od jvseh strani, posebno pa od dam. ki so Ihrepenele slišati njegov »govor« ie
Einaško vstal drugič in je začel tako: Dame in gospodje! (Viharno ploska-je.) Liszt je umrl... (velik odmor)
 Paganini je umrl.. .(še večji od-
jmor)... Vagnerja ni več!« Tretjič je napravil govornik odmor in zdelo se je da globoko premišljuje, kako bi našel pot od mrtvih do živih; nenadoma se je stresel in je zakričal sko-ro obupno: »In tudi meni ni ta večer dobro!« Tako je rekel in ie sedel... Saras. je bil navadno tako boječ. Nekemu mladem« violinistu je prišla nekoč v glavo nesrečna misel, okrasiti Sarasatejevo koncertno skladbo, ki jo je predvajal v prisotnosti skladatelja z varijacijami svoje lastne skladbe. Ko ie končal, je stopil h mojstru in mu je pogledal v oči, pričakujoč hvale. Toda Sarasate ni odgovoril niti besedice. Tu se le mladenič ohrabril in je rekel: »Upam. mojster, rda ste to mojstersko delo spoznali.« »Seveda.« ie odvrnil Sarasate. »to je mojstersko delo nesramnosti.«
• Kakšen mora biti Idealen so* prog na Japonskem? V Tokiju izhaja revija, ki ima naslov »Šakonjo Go-naho,« kar pomeni »Krepostna dama«. Ta list. ki ie namenjen ženskemu svetu, ie prosil svoje čitateliice. naj mu sporočijo, kakšne lastnosti mora imeti idealen soprog. In tako torei zvemo za onih sedemnajst lastnosti. ki jih »japonska dama« navadno zahteva od svojega soproga. Soprog ne sme biti lakomen. Drugič se ne sme preveč ukvarjati s svojo toaleto. Tretjič mora imeti moško zunanjost in četrtič ne sme biti mož. ki ne misli nič na drugega kot na ženske. Petič mora krasno, mirno govoriti in ne sme pri govorjen iu preveč hiteti in govoriti besede ali stavke z dvojnim pomenom. Šestič mora biti zmožen nagle odločitve in se mora Izmotati iz kočljivih situacij; sedmič mora imeti kak ideal. Osmič mora prepustiti svoii soprogi urejevanje domačega krba m se ne sme brigati za stvari, ki se ga nič ne tikaio in to so ravno zadeve domačega krba. Nikdar se ne sme — deveta zahteva — pojaviti v kuhinji, nikdar — desetič — ne sme kritizirati frizure ali obleke svoje soproge. Enajstič ne sme nikomur zaupati drugemu kot svoji ženi. Dvanajsta zahteva ie precej splošna: ne sme postati svojim sorodnikom predmet sovraštva. Trinajstič se ne sme nikdar vtikati v ženske zadeve, štirinaistič mora biti pobožen in se mora udeležiti vseh verskih vaj. Petnajstič ne sme biti pijanec. šestnaistič ne sme biti zapravljivec in sedemnajstič ne sme biti preveč ljubosumen.
* Najstarejše poročilo o stvarjenju sveta in o vesoljnem potopu. Asirski raziskovalec in profesor n* pensilvanski univerzi PObel je dokončal pred kratkim orevod desk iz opeke, ki so bile izkopane leta 1893 v Nippuru in ki obsegajo med drugim tudi poročilo o stvarjenju sveta in vesoljnem potopu In ki so približno 1500 let starejše od najstarejših doslej znanih poročil o omenjenih biblijskih dogodkih. Stvarjenje sveta, o katerem »e tam le mimogrede omenja. se zelo razlikuje od biblije, zakaj Stvarnik sveta ni tam bog. ampak boginja Nintu, ki se v razrešenem tekstu jezi. ker imain ostali bogovi pomisleke o poginu »Črnoglavcev«, ki jih je ona vstvarila! »Oni čas« — tako pravi omenjeno poročilo. — »se je Nlntu grozno jezila. Sveta Ištar ie plakala in prosila za ljudstvo. Enkt Se ie posvetoval s Anotn (Anu) (dva bogova) in Nintu ie bila proti poginu ljudstva. V onem času ie bil Zingida kralj in veliki duhovnik v Šuropoku. Ta ie častil bogove. moKl jih je. padal je ipred njimi na kolena, ves pokoren In ie bil vsako noč v sanjah z nitmi v stiku. Rotil je vsaki dan v imenu zemlje in neba. Enki. ki je mislil na rešitev ljudstva, je ukaza! Zingidi. nai gre k nekemu vrelcu in nai tam posluša. Zingida ie tam slišal, da ie božja volja, da pride potop, da bo tako uničeno seme človeka.« — Na tem mestu manjka kos deske, ki obsega najbrže ukaze Zingidi. da se reši. Nato sledi P°nis nevihte in dežja, k ie Zingidino ladiio odnesel. . Po sedmih dneh se pojavi bog Solnce in razsvetli nebo in zemljo. Zingida odpre streho ladiie. da bi se lahko razlila vanjo svetloba. Nevihta ie ponehala /in vode upadejo. Zingida moli bogove in daruje vola. ovco in še neko žival z velikimi rogom, katere ime pa ne navaja. Bogovi uslišijo molitev in .nagradijo Zingido z darovi in častmi. Človeštvo postane nesmrtno, kar pred tem ni bilo in Zingida pride na 'neki otok' v perzijskem zalivu, kier Živi v nekem taju. ~ 'f
Širite in naročajte ,Dan‘
Ljubljana. '	>
> — Slovneski Sokol — ne sme v slovensko gledališče. Tako daleč smo prišli na Slovenskem. Slovenski Sokol ie hotel lepo in dostojno proslaviti 501etnico z akademijo v slov. (reete deželnem ozir. klerikalnem) gledališču — toda slov. Sokol ni smel v dež. gledališče — kakor da je narod sezidal gledališče za klerikalne veljake. Nad vse smešen pa je vzrok s katerim se utemeljuje sklep dež. odbora, češ.' da se ie Sokol na dan katoliškega sihoda »nedostojno vedel«. Klerikalni pedagogi se postavljajo na stališče nekakih vsega-mogočnih gospodarjev: »Priden bodi. če ne boš tepen«. Je pač že skrajni čas. da se razpočijo te ošabne napihnjene figure, ki smešijo slov. narod pred celim svetom. Slovenski narod zapomni si: L 1913. ni smelo slovensko sokolstvo praznovati svojega SOletnega jubileia v slov. gledališču v Ljubljeni, središču Slovenije.
— Ustanova za mlade ubožne politične kaznjence, ki so prišli iz ječe. je razpisana v Pragi. Ustanova se izplača iz fonda Leva Uherke ter znaša letos 70 K 96 h. Prosilec mora biti slovenske narodnosti, ne čez 24 let star. Pravico do te ustanove ima-io predvsem slabotni mladi in bolehni moški ali ženske brez razlike ve-roizpovedania. Prošnje je vlagati najkasneje do 31. oktobra letos, opo-ludne v vlož. zapisniku (referat za humanitarne zadeve) v Pragi, ali pa pri vlož. zap. magistratu v Dobren-sky. Betlemska ul. č. 11 I. nadstr. in pri magistratih v Krakovu, Ljubljani, Lvovu ali Zagrebu.
— Ustanovitev c. kr. domobranskega brigadnega sodišča ▼ Ljubljani. Z upeljavo novega vojaškega kazen-sko-pravnega reda. se v Ljubljani ustanovi c. kr. domobransko brigad-no sodišče. Dotični zakon stopi v veljavo najpozneje z dnem 8. julija 1914. zato se morajo dati tei novi oblasti najkasneje do 1. mala 1914 na razpolago potrebna stanovanja In pohištva. Po ukazu c. kr. ministrstva za deželno brambo. ima vodstvo tukajšnjega c. kr. domobranskega sodišča skrbeti, da se dobe prostori v privatnih novih stavbah, katere vzame za daljšo dobo v najem c. kr. domo-bramski erar. Domobranske erarične stavbe ne pridejo v poštev. To se javno naznanja, da je eventualne ponudbe nasloviti na vodstvo domo-brambskega sodišča v Ljubljani. Kar se tiče števila, velikosti, lege. letne nafemščine itd. bodočih sodnih prostorov, je gospodom ponudnikom od dne 28. septembra 1913 <40 vštevši 15. oktobra 1913 na prosto voljo dano. se natančneje informirati med uradnimi urami pri vodstvu gori imenovanega sodišča (Poljanska cesta št. 13. II. nadstropje). .
— Za šport se zanimalo! Mladina tekmuje. V nedelio so priredili Glinčani kolesarsko dirko, ki je prav lepo uspela. Dirka se ie pričela na Viču pri km 3. Dirkalo se je do Vrhnike do km 20, in nazaj do starta. K dirki se ie priglasilo 8 dirkačev in sicer: 1. Albin Šinkovec. 2. Viktor Friedrich, 4. Maks Bernik, 5. Rudolf Langenfus, 6. Fric Dornik, 7. Franc Marenčič. 8. Alojzij Ke(iec. Prvi Je dospel na Vrhniko Albin bin-kovec in sicer že v 30 min. Nazaj grede je bila huda sapa. kar ie oviralo hitro vožnjo. I)o Vrhnike so dospeli vsi razun Franc Mareučiča. kateremu se je pokvarilo na poti kolo. zato se fe moral vrniti. — Start. Tekma se je končala ugodno. Uspeh je bil sledeči: 1. Albin Šinkovec (1 uro 19 min. dobil je lep venec.) 2. Alojzij Kepec (1 uro 34 min.). 3. Viktor FrieČl. rich (1 uro 38 min.). 4. Maks Bernik 1 uro 40 min.). 5. Fric Dornik (1 uro 44 min.). 6. Aleksander Friedrich 1 uro 55 min.) 7. Rudolf Langenfus (l uro 57.) Maksimalni čas (20 min. po prvem) niso dosegli samo 3 dirkači, kar pomeni velik uspeh za dirko. Dirkači so še zelo mladi in so pokazali lep uspeh. Le pridno naprej Pridobivajte mladino za šport.
— Kolesarjenje pod Tivolijem. Po tivolskih potih se je udomačila neka čudna navada kolesarjev. Bolje povedano, nastalo je tam dirkališče. Dan na dan se vam zaporedoma podi po 4 do 6 'kolesarjev skupno. To pa po vseh potih doli od gradu proti železnici. Pota so lepa in gladka. zato je pa tudi vožnja priletna. Vsake vrste dirkača se tam vidi. oc šolskega učenca Pa do odraslega moškega. Ta divja vožnja le taka. da se ljudje, kj jih je polno Po potih, komaj ogibljejo. Koliko je starih in bolnih. otrok in drugih, ki bi se radi v miru razvedrili ali ni jim to mogoče. Koliko je vpokojenih častnikov in starih dam. ko se komaj gibljejo, pa se morajo vedno umikati kolesarjem. Kje je državna policija, da tega ne vidi? Ljudstvo je splošno ogorčeno ter zahteva da c. kr. policija temu takoj odpomore. Kakor je bilo to za časa mestne policije, ko ni bilo tega divjanja po sprehajališčih.
*	Meščani
vi. vsesokolski zlet v srnicah. Prvo predavanje bo v torek 30. t. m. v Mestnem domu točno ob četrt na 9. Okrog 50 slik bo pojasnjevalo javno telovadbo 2000 dečkov, 1800 deklic društva »za igre«. 2097 dečkov in 1980 deklic sokolskega naraščaja. Teh nastopov slovenski izletniki niso videli, ker so se vršili v prvih nedeljah v juniju, torej pred pravim zletom. Koliko pozornost obračajo Cehi telovadbi sokolskega naraščaja. nam kaže obisk: nad SO tisoč gledalcev so imeli mladi Sokoli. Drugi del predavanja obsegajo o javni :elovadbi srednočeške sokolske žu-pe z dne 16. junija. 624 telovadcev izvaja vaje s kladami. Klado, (kladina, gred) vidimo tu prvič vporabljeno v prenešenem smislu: Sokoli gradijo v skupinski obliki mostove, šotore itd. — 436 telovadk izvaja svoje župne proste vaje. — Poleg tega se bo 15 slik nanašalo na Hradčane in okolico na najstarejši. glede panorame naj-trasnejši glede historičnosti, zgodo-viske pomembnosti najsveteiši del Prage: živa slika nekdanje češke slave. moči in politične samostojnosti češkega naroda. — V splošnem bo prvi dan za mladino in sokolski naraščaj, na kar opozarjamo starše sokolskih rodbin. Vsi slike so lepo ko-lorirane in nudilo resnični užitek. Vstopnina za predavanje samo 20 v.
— Plankarjevo posestvo prodano. Posestvo g. Josipa Plankarja na Dolenjski cesti je včeraj na dražbi kupil g. Adolf Hauptmann za
44.000	K.
— Sleparka. K čevljarskemu mojstru Antonu Breclju, ki stanuje na Šentjakobskem trgu je prišla pred nekai dnevi neznana služkinja in je zahtevala za svojo gospodinjo, soprogo nekega doktorja, kakor je rekla. dva para ženskih čevljev. Brecelj je zaupal deklini in ji je dal dva para damskih čevljev. Služkinja se je lepo poslovila, pokimala in je odšla. Ker pa punce ni bilo več nazaj, je še! Brecelj vprašat, če so bili čevlji res naročeni. Tu pa le zvedel na svoje veliko začudenje, da čevljev ni nihče naročil in da ie sedel na limanice predrzni sleparki. Ta ie okrog štiriindvajset let stara, srednje velikosti, temnega obličja in ima črne lase. Bila je oblečena v črno. obleko, predpasnik je imela pa bel.
— Grozil Je. Preteklo soboto je bil pri regulaciji Ljubljanice aretiran delavec Peter Laznik iz Šent Jurija pri Celju, radi nevarne grožnje. Izročili so ga deželnemu sodišču.
— Vlomiti so hoteli te dni v ta-kozvano Cinnanovo barako na Celovški cesti neznani storilci. Ključavnico so že odtrgali, ko so jih prepodili. Vlomilci so ključavnico vzeli s seboj.
— Vsega priporočila vreden hlapec je 281etui Janez Metelko iz Rake pri Krškem. Bil je uslužben pri mesarju Ivanu Cuzaku na Poljanski cesti, česa ti ne napravi ta nepridiprav. Svojega gospodarja prosi za predujem, gospodar mu ga da. Metelko pa lo pobriše ponoči in se ne vrne več. Z njim je izginilo tudi par čevljev in par golenic. Kdor bo Metelka videl, nai mu vzame čevlje in golenice, če jih bo še imel seveda, in nai ga takoj naznani oblasti .
— Dolg Je napravil, potem jo Je pa pobrisal. Mijo Gašpert. štiridesetleten, iz Skala pri Desiniču na Hr-vatskem. Omenjeni mož ie več mesecev prehranjeval nekatere delavce pri regulaciji Ljubljanice. Ko je napravil 64 K dolga na kruha, ga pa ni več videla živa duša.
— Tatvina v Narodnem domu. V soboto zvečer je bilo ukradeno gostilničarju v Narodnem domu 300 kron.
— Padec Bizanca ie zgodovinski film silnega učinka, pretresujoče-ga predvajanja, ginljive tragike, bleščeči barvani umotvor. Bizanc. Carigrad leži pred nami v vsej svoji krasoti in lepoti. Bizanc v boju in v smrtni stiski se nam dviga pred očmi. Krščanska cerkev, 'danes mošeja, se razprostira v vsej veličastnosti pred nami. velikanski prostor, pa je komaj toliko obsežen. da morajo vanj vs! oni, ki dvigajo proseče roke. rda bi izprosili od Boga zmage. Kos svetovne zgodovine s preteklih dni, ki se pred našimi očmi vzbudi v novo življenje. To. in ostali spored se predvaja od danes do četrtka v kino »Idealu«. Cene navadne, prosto za šolsko mladino.
!>*-v- ■	"	”	h*	■■
> Trst. ;
O NAŠI MLADINI.
Trst. 27. septembra 1913.
Vsakemu šibkemu in revnemu preti pogin, in ta nevarnost leži tudi nad slovenskim narodom. Majhna in revna je naša domovina, majhen je naš narod, tem večje in bogatejše pa so dežele naših sosedov, tem močnejši so naši nasprotniki. Njihova razvita kultura in njihova gospodarska moč nam neprestano žanjeta našo
mladino, naš naraščaj, ki bi se moral vzgojiti v zaveden, podvzeten in odločen narod, ki bi bil zmožen varovati svoje življenske interese. — Posebno pa opažamo, da izginja naš na. raščaj ob narodnih mejah, na jugu in na severu. Naži sosedie so bogat in kulturen narod, ki zna ceniti naraščal ter dobro ve. ka| je treba mladini. Negujejo io in ji ustrezajo % vsem, ki jp za mladino potrebno v njenem raz-voiu.
Od revnega lastnega naroda pa ima naša mladina bore malo. Ni čudo tedaj, ako se naša ml dina poizgublja med tujo mladino, 1 *■> se navzame tuje kulture, tujega duha in pozabi na svoj rarod. o katerem komai ve. da eksistira v revščini in preziranju. Če pa se že ne porenegati, tedaj ostane navadno apatična in brezbrižna za vse. kar vidi okrog sebe, naj je že to v njeno škodo ali korist.
In kako naj bi bila naša mladina drugačna? Kje naj se navdušuje za svojo domovino in jo spoznava, kje naj si navzame kulture in vsega, česar potrebuje njena mladost? Pri tujcu vidi naša mladina kulturo, pri njem vidi gospodarsko moč. zato gleda mnogo mladih oči pr^rijivo na svoj lasten narod; a mladina nc pomisli. da bi bil lahko na marslkakem mestu, kjer kraljuje tuj kapitalist, lahko slovenski podjetnik, slovenska zadruga, ko bi imelo naše ljudstvo potrebno Izobrazbo za samostojno delovanje.
Tiste naše stranke, če sploh zbirajo mladino, jo vzgojujejo v strankarskem duhu, namesto da bi lo izo-braževalke ter jo utrjevale za krepak gospodarski boj. A naša mladina se navadno prav malo briga za narodne inštitucije, ki so neobhodno potrebne vsakemu narodu, ki noče biti izpodrinjen. Slovenski proletarijat pa mora imeti iste pogoje za svojo izobrazbo in povzdigo, kakor proletarijat kakega drugega naroda.
Pri nas na Slovenskem se zelo malo skrbi za mladino. Navadno je prepuščena sama sebi in njeni usodi. Pri nas se kaže posebno živa potreba mladinskih organizacij, in to ne morda samo ob narodnih mejah, kler se mladina najbolj poizgublja, ampak tudi v notranjosti naših dežel.
Mladinske organizacije na) bi se ustanavljale po vsem Slovenskem ter naj bi skrbele za vsestransko izobrazbo mladine, človek, ki dovrši ljudsko šolo. še ne zna vsega, kar bo potreboval v bodočem boiu za svo| obstanek. Še niti najenostavnejšega znanja si večkra ni mogel pridobit! v ljudski šoli. In temu se prav nič ne čudimo. Če pomislimo, da so pri nas ponekod tisoči prebivalstva brez vsake šole; poleg tega pa Imamo na Slovenskem toliko utrakvistlčnih šol, kot Jih nimajo vsi drugi narodi skupaj v celi Avstriji.
Mnogo naših mladih ljudi mora k tujcu služit, kjer se navadno po-renegatijo, tisti pa. ki ostanejo doma ob zemlji, živijo in umrjejo, ne da bi se dvigniti in napravili vsaj korak naprej v splošnem razvoju, in to le zato ne, ker niso imeli nobene vodilne sile, ki bi mu bila pomagala navzgor.
Naša masa se razvija zelo počasi, posebno pa socialno, in to po-menja le nazadovanje naroda, ako pomislimo na naše sosede, ki se ra-pidno razvijajo, ker imajo pač vsa sredstva za nadaljni razvoj, česar pri nas ni. Mladinske organizacije naj bi tvorile po Slovenskem močne jezove proti tujemu navalu ter podale poleg tega svojim Članom v duševnem oziru vse. kar mora znat vsak Izobražen proletarec. Mladinske organizacije bi obenem pripravljale izboren naraščaj za važne strokovne organizacije, katere so pri nas ravno tako šibke, ker nimajo izobraženega naraščaja. Šele tedaj, kadar bomo imeli izobraženo mladino. bomo lahko upali na močne In zavedne strokovne organizacije, potom katerih bi se edino dalo pridobiti za proletarijat potrebne šole. Iz katere nai bi izšle dobro kvalificirane moči, ki so sedaj pri na« bele vrane.
In vsled tega je tudi naše delavstvo na naJslabših mestih, z najslabšimi plačami. Ta žalostni položaj našega delavstva, skoro lahko rečemo našega naroda (zakaj naš narod je proletarski narod) ima precej na vesti naša vlada. k| nam ni dala tudi nikakih. za kvalificirano delavstvo potrebnih šol. Ne na Primorskem, ne n» Koroškem In ne na Štajerskem, nimamo takih Šol. Poleg vlade pa Ima na vesti ta žalosten položal našega ljudstva tudi v«a tista Inteligenca. ki se ni nikdar pobrigala za Ustinovi tve prepotrebnih mladinskih organizacij. kjer nai bi Se poleg prej omenjenega, vzgajal tudi čut za organizacijo v širšem pomenu, ter tako ustvarjale s tem naraščaj, sposoben za bol na gospodarskem In naš-rodnem poltu.
Na veliko važnost mladinskih organizacij se ni povdarialo že večkrat v naprednih listih, temveč se je povdarialo tudi na zadnjem kongresu strokovnih organizacij v Ljubljani, kier so še izraziti všl delegati za vc-
veliko potrebo mladinskih organizacij na Slovenskem ter se zavzeli zanje. Na tem kongresu izvoljen izvr-ševalni odbor je prevzel nalogo urediti vse potrebno, da se razširjenje mladinskih organizacij člmprel izvede po vseh naših deželah.
To dejstvo ie zelo razveseljive spričo tega. da se pri nas ni doslej še ničesar storilo v tem oziru za našo mladino, ki ima odslej močne moralno podporo pri strokovnih organizacijah. Še veliko boli pa bi bile razveseljivo, ko bi prišlo tudi vse delavstvo čimprej do prepričanja, da mora naš naraščaj v mladinsko organizacijo. kjer naj pridobiva vse to. česar mu manjka za boi v bodočem samostojnem življenju. Saj vendar lahko čuti naše delavstvo samo na lastni koži. kje je valpet in kje je bič. In vsak roditelj, ki ima količkaj ljubezni do svojih otrok, mora čutiti dolžnost, skrbeti za boliš! položaj svojih potomcev. S konservatizmom in hlapčevsko udanostjo in ponižnostjo brez vsake druge brige pa ne pridemo daleč. Neobhodno potrebno je. da gremo sami na delo. zakaj Slovenci lahko pričakujemo edinole v samopomoči Izboljšanje našega narodnega In socialnega položaja.
Roman pariške d< minvndke.
Vila gospe Dardelle.
Vila gospe Dardelle pri Parizu ie bila shajališče vseh onih. ki so sl domnevali, da znaio živeti. Tu le bilo torišče zvezd pariških demimondk med katerimi ie prvo mesto zavzemala mala balerina Pierreta Henry.
črez dan ni nudila vila razen svoje krasote, katero je povečevala še mistična tragedija preteklih let. tragedija, ki se je dogodila v teh prostorih. Ko je pa nastopila noč, so prihajali na vrt prekrasne vile avtomobili in zopet odhajali. Kai se godi v raskošno op remljenih sobanah, tega ni videl nihče — dokler se ni zgodila ponovna tragedija, ki ie dala malo romantičnim ljudem — policajem — pravico do vstopa v tajinstvene so bane.	’
Lepa Pierreta In njeno devištvo.
Lepi Pierreti. zvezdi pariških demimondk je tekla zibelka v kraju Cher, odkoder je pred nedavnim Časom prišla v Pariz. V Cheru je, komaj 13 let stara, izgubila svoje devištvo, V Parizu le na našla srečo. Niti ena ženska ni znala krasnejše plesati tango, kot ona. Kadar ie v Frininem kostumu izvajala ta moderni ples. takrat se ii ni mogel nihče več ustavljati. Bila je. kakor rečeno zvezda v vili gosDe Dardelle. Včasih ie zahajala v naielegantnelše kabarete Montmatra. Tja jo je klicala oseba, kj je zelo znana v pariškem svetu in Čile Ime je lepa Pierreta Imela tetovirano na svoii roki.
Renta 20.000 frankov.
Lepa ie bila Pierreta, in ni čuda. da je postala ljubica velikega bankirja. Sicer: bankirji niso bogve-kako romantični ljudje, ampak Pierreta. kakor Je bila romantična, ji morala vendar tudi živeti in zato li je bankir kai prav prišel. Ta ie pa kmalu pokazal svoje filistrstvo.
Pierreta je popušila na dan po osemdeset cigaret; pa to li še ni bilo' dovolj. Dajala je v cigarete Še opia-na in se posluževala tudi cocaina in etera. Tega se Se bankir prestrašil in zato le pretrgal svoje zveze s Pier-neto, nakar ji je dal letno rento
25.000	frankov,
Pierretine strasti.
Kakor smo že povedali, je bit« lepa Pierreta silno vdana strupom. Počenjala ie različne neumnosti. Samo da dobi en gram strupa.
Nekega večera je v nekj re stavraciji Monmatra dala čudovito zlato torbico, okinčano z draguljarni. za malo količino opija. Pri natakarjih le iskala cocain in jim za en gram cocaina dajala po 100 frankov.
Govor! se. da te svoje strast’ podedovala od matere; drugi Pa zopet trdijo, da se je uživanju strupov udajala vsled nesrečne ljubezni.
Tragična smrt.
Danes teden so našli lepo Pier-reto zjutraj v postelji mrvo. Glavo je imela zamotano v rjuhe, v roki ie paf držala stekleničko etera...
Pariz žaluje...
Pripoveduje se. ffa le Pierreta v pondeljek zvečer použila vseh teh' strupov v veliki meri in je padla na tfa. kako# mrtva. Njena hišna — tako se govori — jo je vzdignila, odvzela ii stnme in fo položila na postelj. kjer jo ie pustila v globokem spanju.
Zjutiaf je bila mrtva.
Vest o smrti lepe Pierrete se le raznesla bliskoma po celem Parizu.
Pričelo se te žalovanje
Prihajali so znanci in prijatelji, da se poslov e od preminule demi-mondke. Prišli so Turki. Francozi. Braziljanci. vsi bogati, lepi mladeniči in nihče ni vedel dati pojasnila o njeni smrti. Drug za drugim so prihajali aristokrati, najuglednejše osebe pariške javnosti, financirji. industrialci. sinovi prebogatih rodbin, prebivalci najkrasnejših delov mesta. eden aviatik, en direktor nočnega retsavranta od Monmarta itd.
Kako visoki so bili oboževatelji lepe balerine, ki sedai mirno spi na beli postelji, zasuti v cvetju, ki ga prinašajo častilci.
Hiša. radosti se je spremenila v hišo žalosti, kjer ie začela vladati kljub obilnim posetom grobna tišina. Prijatelji prihajajo in prinašajo zadnje pozdrave. Obsipajo svojo mrtvo tovarišico z jesenskimi cvetkami in čudovito krasnimi venci. En sam venec iz orhidej je stal nad 1000 frankov.
Preiskava.
Vse ie bilo pripravljeno za prenos preminule Pierrete v njen roi-stveni kraj — kar je udrla v sobane smrti policija, ki je začela sumiti, da bi bila ona smrt prirodna.
Začela se je preiskava, ki ie dognala. da so v vilo zahajale najkras-nejše ženske in najbogatejši bonvi-vanti. Plesal se je tango. Toalete so bile prozorne in pil se je šampanjec. Po raznih znakih se je dognalo, da se je pušil tudi opij. Divani so bili polni vonja po opiju in ostanki etera in cocaina so bili najdeni tudi v peči. kamor se ga je skrilo Po nesreči.
Našle so se orientalske obleke in kostumi, ki so v navadi, kadar se puši opij.
Preiskava trupla je dognala, da je bila lepa Pierreta zastrupljena. Njena gospodinja, gospa Dardelli. je bila vzeta od policije v varstvo in obtožena umora lepe Pierrete — zaledno z neko hišino.
Pariz pričakuje odkritij.
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
Srbsko- albanska vojna.
ARNAUTI ŽE BEŽIJO!
Belgrad. 29. septembra. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) Srbske čete so že pregnale arnaut-rite razbojnike Iz celega klčevskega okoliša In so v preganjanju Arnautov dospele že do Gallčnlka.
Arnautl so nedaleč od Prizrena, ko so najprej prišli v Ljumo. napadli najprej na levo. potem pa na desno srbsko krilo, ali so bili povsod odbiti s krvavimi glavami.
Srbi so koncentrirali svoje sile pri Ljum - Kull. kier so pričakovali arnautski napad. Rlza - bej le prišel k poveljniku srbskih čet in ga je prosil za desetdnevno premirje, ali zdi se. da ie to navadna prevara, ker zadnja poročila javljajo, da so Ar-nauti napadli na Srbe in da se vrši pri Ljum - Kull ogorčena borba.
BOLGARSKI ČETAŠI IN AR-NAUTSKI' RAZBOJNIKI V BRATSKEM OBJEMU.
Belgrad. 29. septembra. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) Predsinočnjim je četa 300 bolgarskih četašev in 100 arnautskih razbojnikov pod vodstvom Petra Čansena prišla po noči skrivaj v Ohrid, ki so ga srbske oblasti zapustile in javila prebivalstvu, da bo izročila mesto arnautski maščevalnosti. Pozneje so pa srbske čete zasledile to četo, spretno io obkolile In sedaj je gotovo že popolnoma uničena.
Dokazano je. da v tem kraju operirata med bolgarskimi četaši tudi Sandanski in Matov.
Arnautska četa. ki so io Srbi ob-kolili pri Zgornjem Jelovnlku, se ni hotela vdati, nadaljevala ie s streljanjem in ie bila uničena do zadnjega moža.
PRIZREN IZVEN NEVARNOSTI.
Belgrad. 29. septembra. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) V ostalih krajih vlada že mir. Prizren Je dovolj zavarovan in se nahaja izven nevarnosti.
V Ohrid so odšli vnovič močnejši srbski oddelki, kot ojačenie ta-mošnjlm četam in za vzpostavljanje reda.
SRBSKE IN ARNAUTSKE IZGUBE.
Belgrad. 29. septembra. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) Prve dni so imeli Srbi velike žrtve; po privatnih poročilih imaijo okolu 1000 mrtvih in ranjenih. Arnautske izgube so zelo velike. Srbske izgube so v zadnjem času vedno manjše. (Zato bodo pa zdai arnautske izgube tem večje. Op. ur.)
ARNAUTI SO NEPOBOLJŠLJIVI DIVJAKI.
Belgrad. 29. septembra. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) Arnauti so vse srbske ranjence, ki so prišli v njihove roke. mučili, rezali so jim ušesa, nosove in kožo z glave. (Kakor se vidi. zaslužijo Arnauti v polni meri nemške simpatije, ker »similis simili gaudet.« Op. ur.)
TUDI BOLGARSKA SE GIBLJE.
Belgrad. 29. septembra. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) Na bolgarskih mejah je za sedaj mirno, ali zapaža se neko gibanje, na več krajih pa poskušajo . vdreti v Macedonijo bolgarski četaši.
Na samem Bolgarskem se vršijo vojne priprave, rezervisti se ne odpuščajo in kličejo se celo rezervisti iz inozemstva. Macedon. organizacija vzdržuje številne shode, na katerih izvešča o temu. kaj je storila za skupno akcijo z Arnauti. Na glavnem shodu v Sofiji je bilo odločeno, da se dobi zveza z bolgarskimi pristaši v Macedoniji in da se pošljejo v Macedonijo četaši. Srbske oblasti so konstatirale. da ie prišlo na srbsko ozemlje nekoliko Bolgarov preko Soluna.
POVRATEK PAŠIČA IN PUTNIKA.
Belgrad. 29. septembra. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) Sef generalnega štaba vojvoda Put-nik se je vrnil iz kopališča, ministrski predsednik Pašlč je Pa prispel včeraj iz Biarnitza v Pariz, odkoder pride v par dnevih semkaj.
POVELJNIK SRBSKIH ČET.
Belgrad. 29. septembra. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) Za generalnega poveljnika srbsk. čet proti Arnautom je imenovan general Damjan Popovič.
V SRBIJI NE BO SPLOŠNE MOBILIZACIJE.
Belgrad. 29. septembra. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) Demontira se glas. da se namerava proglasiti v Srblil splošna mobilizacija.
V GUS1NJU NI BOJEV.
Cetinje. 29. septembra. Uradno poročilo pravi, da se v okolici Gusi-nja niso Izvršili in se tudi ne vrše nlkalci boji. Črnogorske posadke se drže v svojih pozicijah rezervirano.
GIBANJE SRBSKIH ČET.
Belgrad. 29. septembra. Uradno se poroča, da so poslana ojačenia. da se prepreči prodiranje Albancev proti Prizrenu. Ravno so bila poslana ojačenia proti Ohrldl.
BOLGARIJA SE VMEŠAVA.
Belgrad. 29. septembra. Srbi so vleli bolgarskega kurirja z depešami kompromitujoče vsebine sofijske vlade na albansko vlado
SRBIJA NAJAME POSOJILO.
Belgrad. 29. septembra. Dva člana Uprave fondova sta odšla v Pariz, da se razgovorita z ondotnimi bankirji n posojilu 50 milijonov frankov.
PRESTOLONASLEDNIK ALEKSANDER SE JE VRNIL.
Budimpešta. 29. septembra. Prestolonaslednik Aleksander ie dospel danes tu sem ob tri četrt na 2. Zdržal se je v mestu do pol štirih. Nato se je odpeljal v Zemun in od tam v Belgrad.
TURČIJA JE IZNAJDLJIVA.
Carigrad. 29. septembra. Potrjuje se. da ie turška vlada sKlcnlla, vprašanje Egejskih otokov, četudi le provizorično rešiti. Turčija zahteva za vse otoke avtonomijo P°d sulta-
novo suvereniteto. po vzoru otoKa Samos.
Odgovorni urednik Radivoj Korene. Last in tisk »Učiteljske tiskarne«.
IVlali oglasi.
Beseda 5 vinarjev. Najmanjši znesek 50 vl-uarjev. Pismenim vprašanjem Je priložiti znamko 20 vinarjev. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo vnaprej; zunanji Inserenti v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. uri zvečer.
Dobro ohranjeno pohištvo in šivalni stroj se ceno proda. Hrenova ulica 17. JL nad. levo.	939—3
Mlad gospod išče stanovanje s hrano pri samostojni mladi dami. Ponudbe na »Dan« pod šifro «Dom«.
Tržne cene v Ljubljani.
Tedensko poročilo od 19. sept. do 26. sept.
	2enc v kronah	
	od	do
1 kg govej. mesa I. vrste	1-72	1-92
1 . . • M- .	1-52	1-72
1 . , • Ut.	1-40	1-48
1 , telečjega mesa . . .	1-80	2-—
1 , prašičj. mesa (sveež.)	2-—	2-20
1 . » tprek)	2-20	2-40
1 . koštrunovega mesa .	1-40	1-50
1 , masla		2-60	3'—
1 , masla surovega. . .	2-60	2-80
1 , masti prašičje . . .	1 80	2--
1 , slanine Špeha (sveže)	1 72	1-92
1 , slanine prekajene . .	1 90	2--
1 . sala 		1-80	1-92
1 . čajnega masla . . .	3-20	3.60
1 , margariskega masla .	2 —	—•—
1 jajce 		—•09	—•—
1 liter mleka		—•20	*
1 . . posnetega .	-08		*	
1 , smetane sladke . .	—•—	
1 . - kisle . .	•90		‘	
1 kg medu ......	1-40		•	
1 piščanec		120		*	
1 golob		—•40		•	
1 raca....... .	2-20		•	
1 gos		3-60		•	
1 puran			•		
100 kg pšenične moke št. 0	35-40		*	
100 . . . , 1	35'—		*	
100 . . , , 2	34-40		*	
100 . . . . 3	33-60		*	
100 . . . , 4	3310		•	
100 . n , .5	3250		’	
100 , . . . 6	31-80		*	
100 . . . . 7	28-20		’	
100 . . „ . 8	1660		'	
100 . koruzne moke . .	24-—		*	
100 . ajd. moke 1. vrste	50-—		•	
100 . . . 11. . .	44 —		'	
100 . ržene moke . . .	—-—		*	
1 1 fižola			- -30
1 „ graha	 1 „ leče 		—•		—•:—
	—•—	-•28
1 „ kaše ......	—•—	—•32
1 „ ričeta .....	_•—	—*26
100 kg pšenice ....	23 —	—•—
100 ., rli . . . . . .	18*50	—
100 „ ječmena ....	17*—	—•—
i 100 „ ovsa 		19*50	—•—
100 „ ajde . ....	24-	—*—
100 „ prosa belega . .	—•—	.—’—
100 „ „ navadnega .	—•—	—*—
100 „ koruze ....	18-50	
100 „ krompirja . . .	5-	—*—
100 „ činkvantina . . .	22 —	—‘—
100 „ sena 		7-—	7*50
100 „ slame		5 —	650
100 „ stelje .....	—•—	—'—
100 „ detelje . • ■ •	—•—■	—*—
Cena trdemu lesu za m3 .	8 —	11*--
Cena mehkemu lesu za m3	7-—	8*—
Prašiči na klavnici . • •	1-12	1*30
V hotelu »Tivoli* se odda nekaj
po zmerni ceni.
Laška kuhinja
T7- I-jjuToljsii-ii.
Od danes naprej se dobe vsak dan
sveže morske ribe
in najboljše vino 'JEeran iz deželne kleti IPa renco,
m
EHBBBHBEBGHBbgBS BHliBBK. CHS ■■■■■■■■■■■ ■■■■■ ■■■■uuaaaiai|Ba
■ ===== Modistinja =	■
I MINKA HORVAT \
| Ljubljana, Stari trg št. 21.	■
■ Priporoča svojo veliko zalogo damskih in otroških klobu- \
kov, športnih čepic in vseh potrebščin za modistke. (
3 Popravila se točno in najcenejše izvrše. 3
• • • •
Oglejte si
pred nakupom izgotovljene obleke, sukna in pelerine za odraslo in
:: šolsko mladino
v trgovini
S£ „Pri Škofu“ 3S
Ljubljana, Pred Škofijo štev. 3 — zraven škofije nasproti gostilne »Pri Sokolu*.
Slovenci! sSft
povsod edino-le
Ciril-Metodove najboljše!
Dobijo se povsod! vžigalice!!
Glavna zaloga pri IVAN PERDAN-u v Ljubljani
Preklic.
Podpisani Matevž Jerančič, tesar iz Most št. 30, preklicujem in obžalujem vse žaljive besede, ki sem jih govoril proti Katarini Milkovič, trgovki iz Most ter se zahvalim, da je odstopila od tožbe.
Matevž Jerančič.
Popolni šivalni stroj je le
„Singerjev“
Dobi se samo s tem izveskom in po upravičenih naših zastopnikih Ljubljana, Sv. Petra cesta 4, trg 119, Novo-Bergman
%
i
■
J
S
Kranj,
mesto
Glavni
lekarna
Ko-
miin pod suita-	čevje,	Glavni	trg	79.____     —----
LfifeliaMkakreditna banka v Ljubljani.
Stritarjeva ulica titev. S, (lastna hiša)
Povečanje portala v najmodernejšem stilu!
v parterju in v I. nadstr. sedanjega lokala, ter za celo fronto hiše (G. Simonetti) Mestni trg 6, da bo mogoče, z elegantnim aranžiran]em izložb, vsaki čas prepričati cenj. odjemalce o moji najpolnejši izbiri v konfekciji za dame, gospode, dečke in
CDDDODDIIDDDDDDDODD tlckHCC. nODOnDOOnDDBnDUDDO
Radi ogromne zaloge oddajam blago pod lastno ceno, še pred sezono!
Angleško skladišče oblek
Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg št.
Rez. fond nad K 1,000.000.
Stritarjeva ulica štev. S, (lamina hiša)
Podružnice v Splietu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju.
*	'	* • j tl
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistin
pite Tf |4 jo Spi?
Poslovalnica „Prve ces. kr. avstrijske državne razredne loterije.
vt> •	    ■■	1	~———————— ■■
Del. glavnica: 8,000.000 K.
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraz-novrstnejšfc kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.
Zlasti jc ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjšajočimi se vplačili.
Rezervni fondi K 58,461.432*56. — Izplačane £< ■	Po velikosti
odškodnine in kapitalije K 123,257.695-77.	55®JLlAL W	države	z	vseskozi slovansko-narodno opravo.
vzajemno z jit a r o v a i n a banka v Prag ___________________________________________________
Vso pojasnilo daje
Generalno zastopstvo v Ljubljani
čigar pisarne so v lastni bančni hiši
Gosposki utici št. 12.
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in naj-kulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Pozor I Sprejema tudi zavarovanja proti vlomski tatvini
pod zelo ugodnimi pogoji. — Zahtevajte prospekte