NOVO MESTO 27. avg. 1985 št. 5 ----J---- časopis kolektiva industrije motornih vozil Adria v Evropi Da so osebni dohodki osrednja tema mnogih pogovorov, je povsem razumljivo. Nesporno je tudi to, da so v povprečju nizki in da je prava umetnost preživeti z njimi. Vsi si želimo, da bi bili čim višji, vendar kaj je realno in kaj ne, mnoge ne zanima. Razumeti gre tiste, ki kljub rednemu in vestnemu delu postajajo socialno ogroženi in tega ne morejo sprejeti kot normalno. Vendar iz praznega Žaklja ni mogoče jemati. Veliko je »vesti«, ki zrastejo na plodnih tleh brezdelnih glav. Kot blisk šinejo skozi kolektiv in po nepotrebnem povzročajo vročo kri in nezadovoljstvo ter napovedujejo povišanja osebnih dohodkov. Povemo naj, da je v skladu z gospodarskim načrtom osebne dohodke možno še nekoliko povišati, saj je bilo ob povišanju spomladi načrtovano, da osebne dohodke popravimo še jeseni. Člani ZKPO in strokovne službe bodo pazljivo preučili možnosti in v okviru razpoložljivih možnosti pripravili ustrezno korekturo. Vendar pa ne pozabimo, da poslujemo z izgubo in da že od marca pred vsakim izplačilom osebnim dohodkov iščemo izjemne zakonske možnosti in razna soglasja, da sploh ostajamo na obstoječih osebnih dohodkih. Več ali manj je že vse nared za predstavitev prikolic na bližajočih se jesenskih evropskih sejmih, o katerih, predvsem pa o prodoru naših prikolic tu, ste lahko že večkrat prebrali v Kurirju. Tudi letos bomo prikolice ADRIA razstavili na vseh pomembnih evropskih sejmih. Predstavili bomo prikolice serije A in B, in sicer v nespremenjeni izvedbi, ter prikolice serije C in D s spremenjenim interierjem ter eksterierjem. Nove so barve pohištva, nove prevleke blazin, obloge toaletnega prostora, talne obloge, drugačna svetila in način pričvrščevanja. Že prvi hip je opazna sprememba barvnih linij na zunanjosti prikolice, kjer je običajni »imevejski« barvi dodana poživljajoča turkizna barva. V seriji prikolic C izvedbe je nov tudi okov jeklenke. Največ novosti pa je tudi tokrat deležna prikolica, namenjena specifičnemu skandinavskemu tržišču. Na sejmu v Jenkepingu (4.9. — 8. 9.) bodo ob ostalih modelih predstavljene prikolice serije B z ogrevanjem truma in prikolice serije C s centralnim in toplovodnim ogrevanjem primus. Če bo ta novost med skandinavskimi kupci pozitivno sprejeta, bi v prihodnji sezoni odpadla proizvodnja dosedanjih posebnih skandinavskih modelov. V času sejmov prikolic v Italiji in Nemčiji bo predstavljen tudi prototip avtodoma, narejenega na Fiatovem vozilu. S pomočjo testov in anket bodo zbrali pripombe in predloge, na osnovi katerih bo pripravljen koncem leta vzorec za spomladanske regionalne sejme, na katerih sodelujejo naši trgovci. O sejmih in naših uspehih na njih bomo v Kurirju še pisali, tokrat pa naštejmo, kje vse bodo razstavljene prikolice Adria: Solun, Jonko-ping, Torino, Pariz, Essen, Moskva, Bern, London, Bruxelies, Tuln, Barcelona, Amsterdam, Fredericia. i , J Vzdrževalna dela v tozd Tovarna avtomobilov Bolj ali manj vsi željno pričakujemo še kako zaslužen letni oddih, da si naberemo novih moči. Nekateri uživajo v lenarjenju, drugi imajo veliko opravil doma, v vinogradu, na njivi. Skratka dopust si vsak organizira, kot najbolje ve in zna. Veliko je bilo pogovorov in argumentov za in proti kolektivnemu dopustu, vendar je prevladal agrument »za«. Ne le daje dokazano, da je kolektivni dopust upravičen, bil je tudi nujen, kar utemeljujemo na naslednjih straneh Kurirja. Objavljamo zapis o vzdrževalnih delih v tozdu Tovarna avtomobilov, ki sojih opravljali delavci vzdrževanj posameznih proizvodenj in Tehnoservisa. Hkrati pa jim izrekamo vse priznanje in pohvalo za njihovo učinkovito delo. Kljub težavam z rezervnimi deli, so ponovno dokazali, da so iznajdljivi in sposobni. Storitvena in transportna dejavnost v prvem polletju V TEJ ŠTEVILKI NADALJUJEMO ŠE Z NEKATERIMI POVZETKI O POSLOVANJU V PRVEM POLLETJU Storitvena dejavnost V času reorganizacije celotnega IM V se je TOZD Tehno-servis srečeval poleg tekoče problematike v svoji primarni dejavnosti (investicijsko vzdrževanje, energetika) tudi z nedorečenostjo statusa družbene prehrane in nabavne funkcije za potrebe TOZD Tehnoservis. Zaradi slabe plačljivosti so imeli veliko težav z nabavo električnega materiala, izdelkov črne in barvne metalurgije, instalacijskega materiala, strojnih rezervnih delov, gradbenega materiala in orodja. Ob tem je bilo največ težav s prostorsko razdrobljenostjo, slabo in iztrošeno opremo, delitvijo dela med Tehnoser- visom in uporabniki njegovih storitev (zlasti TA), z ovirami pri poslovanju z materiali v skladu s predpisi (materiali se skladiščijo v oddelku same skladiščne službe). Oskrba z energijo je potekala tekoče, le v določenih letnih obdobjih je prihajalo do motenj zaradi slabe kvalitete energetskih medijev (komprimiran zrak ter topla in hladnil-na voda), kar je posledica neurejenih razmer v samem sistemu energetskih naprav. S težkimi delovnimi razmerami se srečujejo še posebno pri kompresorski postaji. V omenjenem obdobju je bila posredovana oziroma predelana sledeča količina energije: — električna energija 12.109 MWh — srednje težko kuril, olje 2.705 t — lahko kuril, olje 1.664 t — komprimiran zrak 2.722 ur — voda 232.436 m3 — hladilna voda 858.240 ur Družbena prehrana seje pri svojem delu srečevala z neurejenimi odnosi z dobavitelji surovin, med drugim tudi zaradi slabe plačilne sposobnosti IMV. Opravila je vsa naročila, čeprav je bila včasih problematična kvaliteta prehrane. V I. polletju je bilo pripravljenih 474.813 obrokov malic (hladna in topla) in 3.450 kosil. Služba investicijskega vzdrževanja je v I. polletju opravila 79.137 ur ali 54% planiranih ur. Imela je veliko težav zaradi pomanjkanja rezervnih delov, kar se je zlasti odražalo v kvaliteti njihovih uslug. Transportna dejavnost TOZD Transport je opravljal naslednje dejavnosti: Prevoz blaga v cestnem prometu, prevoz, potnikov v cestnem prometu, popravila in vzdrževanje cestnih vozil, organiziranje železniškega prevoza blaga in delavcev za potrebe IMV in ostalih del, TOZD DSSD TA TP COMMERCE THS RAZVOJ DSSD Transport Zunanji vezanih za prevoz, proizvodov in drugega blaga ter delavcev za potrebe IMV po železnici in z drugim transportom, prekla-dalne storitve za prevoz, in dela za carinsko in drugo hrambo blaga. Vozniki avtobusnega prometa so v prvi polovici letošnjega leta v povprečju s 30 avtobusi vsak delovni dan pripeljali na delo in iz dela okoli 2600 delavcev. Avtobusni vozni park je prevozil skupno 646.297 km, kar je 45,4% letnega načrta, za kar je bilo porabljenih 224.071 litrov plinskega olja D-2 in 3.212 litrov motornega benzina. Kljub temu da je del avtobusnega voznega parka že močno zastarel in dotrajan, je oddelek avtobusnega prometa opravil vse planirane in naročene storitve in je v prvem polletju leta 1985 prepeljal naslednje število zaposlenih delavcev, prikazano po tozdih in DSSD: Skupaj 9365 1846 396 678 198 2278 457 15.218 Oddelek tovornega prometa razpolaga trenutno s 26 tovornimi vozili (nosilnosti preko 5 ton), 12 kurirji, 4 furgoni in 11 kombiji. — tovornjaki — kurirji — furgoni — kombiji Skupaj: Vozila tovornega prometa so v prvi polovici letošnjega leta prevozila 805.477 km, kar predstavlja 61,3% letnega plana. Za navedene prevožene kilometre je bilo porabljeno 130.081 litrov dieselskega goriva D02, 31.794 litrov benzina 98 in 1.210 litrov motornega benzina. Kljub zastarelosti in iztroše-nosti dela tovornega voznega parka je oddelek tovornega S tem voznim parkom je oddelek v prvem polletju opravil naslednje število prevoženih kilometrov: 385.385 202.415 114.579 103.098 805.477 cestnega transporta, čeprav večkrat s težavami, dokaj redno in v skladu s potrebami opravljal veči del storitev prevoza blaga v cestnem prometu za celotne potrebe IMV-ja. V oddelku osebnega prometa je s 60 vozili v poprečju prevoženih 750.762 km in porabljeno 4.791 litrov plinskega olja D-a ter 59.643 litrov benzina super 98 in 117 litrov benzina motorol 86. Vozila z. vozniki: 170.218 Vozila brez voznika: 580,544 Skupaj 750.762 Pri vozilih brez voznika so zajeta vozila s poslovanjem po principu rent-a-car in vozila na zadolžitvah pri TOZD ali posameznikih. V letu 1985 so planirali prevoziti 1.249,060 km. V polletnem obdobju je bilo prevoženih 750.762 km, kar pomeni, da so dosegli že 60% letnega gospodarskega načrta. Oddelek železniškega pro- meta skrbi za pravilen potek železniškega transporta pri odpremi gotovih izdelkov v izvoz in na domači trg ter pri prevozu delov in sklopov kot tudi prevozu repromateriala. V prvem polletju 1985 je oddelek železniškega prometa opravljal storitve pri odpremi in prevzemu naslednjega števila vagonov in cestnih transporterjev: TOZD PA: 2010 TOZD PP: 1351 TOZD BREŽICE: 294 SKUPAJ: 3655 V letu 1985 so planirali ljenih 3655, kar pomeni, da odpremiti 6300 vagonov. V smo dosegli 58% letnega go-prvem poletju je bilo odprem- spodarskega načrta. Iz sektorja kontrole kakovosti DEJAVNOST MERILNICE (za dolžinske meritve) V DO IMV IN POBUDA ZA USTANOVITEV CENTRALNE MERILNICE ZA POTREBE DOLENJSKE REGIJE V okviru sektorja kontrole kakovosti DO IMV, deluje služba metrologije in kontrole kakovosti delovnih sredstev. Naloga omenjene službe je, da v merilnici izvaja dolžinske meritve ter kontrolira kakovost delovnih sredstev, da razvija metode' in projektira modele spremljanja in zagotavljanja kakovosti merilne opreme in sredstev za delo, da razvija spremljanje sistemov metrologije in kontrole sredstev, za delo in da opravlja kakovostni prevzem sredstev za delo (pri- prav, orodja, strojev in merilne opreme). Obstoječa merilnica v DO IMV opravlja svoje delovne naloge v zelo težkih razmerah, predvsem zaradi neustreznega prostora in nekaj nujno potrebne merilne opreme (npr. digitalni črtalniki, 1-dimen-zionalni merilni stroj — 1000 x 1200 x 1000, Abejev merilni aparat itd.). Imamo pa zelo drage in natančne merilne stroje, ki so žal premalo izkoriščeni (SIP — Tip M-314, formtester MMR4 »Perthen«, 2 optična delilnika »Carl Zeiss«, univerzalni mikroskop »Carl Zeiss«, dolžinski mikroskop »Carl Zeiss«, perthometer, stroj za merjenje hrapavosti, SAGEM — 500 — pravilni projektor, MOP 02120 — stroj za kontrolo merilnih kladic). S pridobitvijo ustreznega prostora za merilnico, dodatne merilne opreme in kadrovsko ojačitvijo bi taka me-rilnica lahko opravljala vse dolžinske meritve za potrebe dolenjske regije in DO IMV (DO TA, DO TP, TOZD RI). Z ustanovitvijo osrednje merilnice za zelo zahtevne dolžinske meritve bi izkoristili prej omenjene stroje, ki že, dlje časa ležijo neizkoriščeni. Če se ustvarijo pogoji JKK, bi lahko zahtevali od Zveznega zavoda za mere in plemenite kovine dobavljene za kontrolo dolžinskih meril v DO IMV (DOTA, DO TP, TOZD RI) in vseh ostalih delovnih organizacij na področju dolenjske regije. Takšna merilnica bi zagotavljala natančnejše, zanesljivejše in hitre meritve. Meritve so iz dneva v dan bolj pomembne, saj zahteva moderna proizvodnja povsod najmanjši izmet in največji izkoristek človeka in strojnih naprav. Delavci v kontroli natančnosti in proizvodni merilni tehniki razumejo pod pojmom povečanja storilnosti natančneje, zanesljivejše in hitrejše merjenje. Sektor kontrole kakovosti oziroma služba metrologije in kontrole kakovosti delovnih sredstev je pripravila osnutek pravilnika o uporabi in pregledu meril v DO IMV. Pravno-kadrovski sektor pa je že pravno uskladil pravilnik. V teku pa so aktivnosti za njegov sprejem na delavskem svetu. Menimo, daje potrebno tudi ta pravilnik uvrstiti med prioritetne naloge ter v čim krajšem času urediti njegovo pravno uveljavitev, saj je od tega pravilnika odvisno naše Sliki prikazujeta nov in starejši tip okova jeklenke. V švedski izvedbi prikolice serije »C« je ob jeklenki našla prostor tudi peč za centralno kurjavo. Nove peči za centralno ogrevanje v prikolicah sezone 86 Prav v poletnih mesecih in prvih jesenskih dneh je v prostorih prototipne delavnice Razvojnega inštituta najbolj živahno. Pripravljajo nove prenovljene modele prikolic, ki bodo razstavljena na vseh pomembnejših tovrstnih sejmih v Evropi. Med novitetami prikolic sezone 86 »C« programa (Švedska) je tudi nova peč za centralno ogrevanje švedske tovarne Primus. Do sedaj so v prikolice, namenjene švedskemu tržišču, vgrajevali peči švedske tovarne Alde, ki pa so bile vgrajene v garderobni omari v bivalnem delu prikolice in tako je bil funkcionalni prostor omare znatno manjši. Peč primus pa bo vgrajena v polintgriranem okovu, doslej namenjenem predvsem shranjevanju plinske jeklenke. Ta novost ponuja predvsem boljše izkoriščanje bivalnega prostora prikolice, sistem radiatorjev pa je pri obeh tipih peči enak. Pri meritvah ogrevanja prikolic, ki sojih dobivali v prototipni delavnici, in sicer z obema tipoma peči, so ugotovili, da so hitrost ogrevanja in maksimalne dosežene temperature v notranjosti prikolice približno enake, približno enaka pa je tudi poraba plina. Oba tipa pa imata enako pomenjkljivost — premajhno zmogljivost za hitro in učinkovito ogrevanje bivalnega prostora počitniških prikolic daljših od pet metrov. Med prednosti peči primus je šteti tudi 20% težo. nadaljnje delo v razvoju me-trološke dejavnosti. V soglasju z Zveznim zavodom za mere in plemenite kovine smo pričeli s periodičnimi pregledi (kontrolo točnosti) meril in urejanjem kartoteke (evidenčne in matične kartice), ker je poslovanje in izvajanje redne kontrole kakovosti (točnosti) meril eden od najvažnejših faktorjev za kakovost izdelkov oziroma storilnost vsake delovne organizacije. Upamo, da bo naša pobuda o ustanavljanju osrednje merilnice (za dolžinske meritve) sprejeta na vseh potrebnih nivojih upravljanja v DO IMV in v kratkem realizirana v prid večji kakovosti naših izdelkov, od česar je odvisen tudi naš razvoj. RISTO MAJSTROVIĆ Z opravljenim delom zadovoljni Že ko smo se odločali o kolektivnem dopustu, je bilo jasno, da za službo investicijskega vzdrževanja v tozdu Tehnoservis kolektivnega dopusta ne bo. Ne samo kolektivnega dopusta, tudi prostih sobot in nedelj ne. Vedeli smo, da mora biti po dopustu v ponedeljek vse pripravljeno, da proizvodnja nemoteno steče. Da ne bi bilo nesporazumov, naj spomnim, da ima vsaka proizvodnja ali tozd v delovni organizaciji svoje tekoče redno vzdrževanje, mi pa opravljamo funkcijo centralnega oziroma investicijskega vzdrževanja. Opravljamo večja popravila, remonte in specializirana dela za potrebe tozdov, tekoče in investicijsko vzdrževanje za službe energetike in orodjarne v Tehnoservisu ter vzdrževanje okolice in objektov. Poleg tega planiramo in vodimo evidenco rezervnih delov ter reprodukcijskega materiala za svoje in potrebe vseh tekočih vzdrževanj. Težave, ki pestijo delovno organizacijo, se odražajo tudi pri našem delu. Značaj našega dela je predvsem planski, vendar pomanjkanje ljudi, rezervnih delov in neredna dobava reprodukcijskega materiala resno ogrožajo naše delo. Vla-(Nadaljevanje na 4. str.) Neonskih svetil v prostorih TOZD Tovarna avtomobilov je veliko, a vendar se opazi vsaka manjkajoča neonka. Vendar negorečih svetil sedaj ni, saj so bila vsa zamenjana. Mnoge rezervne dele izdelajo v delavnicah Tehnoservisa delavci sami. (Nadaljevanje s 3. str.) gamo ogromno truda in dosegamo kljub temu zadovoljive rezultate, v naše zadovoljstvo in naših naročnikov. Dostikrat naredimo iz nemogočega mogoče. Vse te težave razumemo, saj jih moramo skupno premagati. Želimo pa si, da bi dokončno našli mesto, veljavo in prostor v okviru delovne organizacije. Ves čas obstoja DO se potikamo po raznih luknjah, raztreseni smo po vsem IMV, kar hromi našo učinkovitost in nam otežuje delo. Določeni oddelki nimajo niti telefona. Od oddelka do oddelka pa merimo razdalje v kilometrih. Tudi opremljenost je naša slaba točka. Vse preveč moramo iskati zunanje pomoči za dela, ki bi jih lahko sami hitreje, predvsem pa ceneje naredili. Skratka, naša opremljenost ni sledila rasti tovarne. Tokrat predvsem želimo predstaviti naše oddelke in njihovo delo v času kolektivnega dopusta, ki pa se v bistvu ne razlikuje od dela v času normalne proizvodnje. Bilo je sicer manj intervencij, zato pa več dela na remontih in na delih, ki jih ne moremo opraviti med letom. Zaradi nepredvidenih del pa nam je celo zmanjkalo časa, zato smo zadnjo prosto soboto v času dopusta morali delati na delih, ki jih žal še nismo uspeli dokončati. Vsa dela, ki jih navajamo oziroma so bila opravljena, je bilo potrebno načrtovati, pripraviti risbe, nabaviti rezervne dele, naročiti material, nadzorovati dela in jih tudi prevzemati. V končni fazi je priprava zadolžena za kvaliteto in pravočasno izvršitev del. Delavci oddelka za vzdrževanje električnih strojev in na- prav so v času kolektivnega dopusta popravljali okvarjeno razsvetljavo in menjavali žarnice v proizvodnji avtomobilov, napeljavah so kable in priključevali računalniške terminale, montirali so zunanjo razsvetljavo za povečanje varnosti, montirali so ozemljitev na kuhinjskih pultih. Vsa planirana dela so bila opravljena, z izjemo menjave žarnic, ker je to stalna naloga. V oddelku vzdrževanja strojev in naprav so popravljali transportne vozičke za lakir- nico karoserij, izvedli remont na stroju za kalibracijo kolesnih obročev, žage za razrez okroglega materiala in stružnice pirex. Sami so tudi izdelali rezervne dele za tekoče vzdrževanje in popravili tesne-nje zraka na kompresorju. Nekatera dela so že končana, nekaj pa jih je še v teku. Izjema je stroj za kalibranje kolesnih obročev, na katerem je bil opravljen samo delni remont zaradi pomanjkanja rezervnih delov. Tudi v oddelku za vzdrževanje energetskih naprav in objektov jim ni primanjkovalo dela. Naj naštejemo dela, ki so jih izvajali v času kolektivnega dopusta: popravili so peč na lakirnici karoserij, pregledali in popravili so vso instalacijo zraka, montirali so centralno kurjavo v TOZD Semič, menjavali so dotrajane cevi za hladilno vodo v karosernici osebnih avtomobilov, v lakirnici drobnih delov so popravljali odvode dimnih plinov in sodelovali pri popravilu strehe. Izdelovali so transportne vozičke za TOZD Šmarjeta ter kabine za računalniške terminale v skladiščih, intervencijsko so popravili počeno cev v proizvodnji prikolic. Vsa dela so uspešno končana. Zaradi obilice dela pa so morali menjati cevi tudi ob prostih sobotah. V oddelku za vzdrževanje notranjih transportnih sredstev so opravili servisni pregled vseh viličarjev ter popravili in podmazali vsa transportna sredstva. Kolektivni dopust so tudi v tem oddelku dobro izkoristili za navedena dela, saj je plan v celoti izveden. Delavci oddelka za gradbeno vzdrževanje so zamenjali streho nad pečjo v lakirnici drobnih delov in sodelovali pri popravilu vodovodne cevi v proizvodnji prikolic. Postavljali so odre za potrebe ostalih oddelkov, barvali kabine v lakirnici karoserij, pleskali in popravljali so proizvodne prostore v obratu Suhor ter renovirali skladišče trgovine rezervnih delov, kjer pa so dela še v teku. Ponovno ugotavljamo, da nam v tem oddelku manjka ljudi, kar je opazno predvsem pri urejevanju okolice in čiščenju prostorov. Prednost ima namreč proizvodnja. Če potegnemo črto pod naštetimi aktivnostmi, lahko zaključimo, da smo vsa dela zadovoljivo končali. V bodoče pa bi se bilo treba več dogovarjati z našimi uporabniki in nameniti več sredstev za rezervne dele in opremo vzdrževanja. ANTON ROM Streha nad lakirnico drobnih delov je bila precej poškodovana, vsekakor pa je sedaj obnovljena. Kolektivni dopust v tozd Tovarna avtomobilov je bil nujen Končno smo dobili odgovore na vsa vprašanja v zvezi z upravičenostjo planiranega kolektivnega dopusta v tozdu TA. Vroče poletne dneve je večina delavcev prebila na oddihu, vzdrževalci pa, kot je to običajno, te prilike izkoristijo za remonte in večja popravila strojev in naprav, da bodo nemoteno služile svojemu namenu in omogočale proizvodnjo brez nepredvidenih zastojev. Naj takoj na začetku povem, da si takih posegov ni možno zamisliti ob redni proizvodnji, kajti nekatera dela na posameznih linijah so potekala več kot teden dni. Torej je bil planirani kolektivni dopust ne samo upravičen, bil je nujen. Obseg planiranih vzdrževalnih del je bil tolikšen, daje bila celotna služba vzdrževanja polno zasedena. Nekatera neplanirana popravila, kjer so okvare bile ugotovljene šele ob posegu v stroj ali napravo, so zaradi zahtevnosti izpodrinila planirana dela in jih dala v drugi plan. Okrog 150 delavcev je opravilo približno 12.000 delovnih ur. Odgovorni delavfci za vzdrževanje v posameznih proizvodnjah so bili: za Proizvodnjo I. Boris Črnič za Proizvodnjo II. Ivan Spelko za Proizvodnjo III. Leopold Kolenc za Proizvodnjo IV. Jože Butala za Proizvodnjo V. Jože Lužar Vsi odgovorni so zanesljivo in strokovno opravili svoje naloge kot so jim bile zastavljene. Svoj prispevek k uspešnemu izvajanju zastavljenih nalog so dali tudi delavci in vodstvo tozda Tehnoservis, saj je za izdelavo delov v strojni delavnici tozd TA imel prioriteto prednost. Zamenjani so bili tudi deli dotrajane instalacije za tehnološko vodo v karosernici. Izkušnje, ki so si jih pridobili v pripravah in med delom so dragocene. Vsako dobro pripravljeno delo se mora tudi uspešno končati. Sedaj, ko pote- kajo analize opravljenega dela, ugotavljamo, da je bil glavni problem nabava nadomestnih delov in različnih materialov. Vzdrževanje je po svoji naravi »nujno zlo« vsake tovarne, vendar brez* njega ni zanesljivosti in kontinuitete v proizvodnji. Za to je potrebno odvajati in planirati del sredstev Zvari med nosilno pločevino in odvodno cevjo so popustili. Posledica tega je, kot kaže posnetek, razpoka na cevi, skozi katero je uhajal vroč zrak. Okvara je bila skrita in zelo nevarna z vidika protipožarne varnosti. To je le en detajl iz del, ki jih pri vzdrževanju v času kolektivnega dopusta ni bilo moč načrtovati. Stroji so bili v ponedeljek, ko so delavci tozda Tovarna avtomobilov zaključili dopust, nared. Očiščeni, pregledani in popravljeni. za nadomestne dele, če ne za vse pa vsaj za najnujnejše. Cenejše je vsekakor imeti na zalogi tiste dele, ki so drugače nadomestljivi (specialni deli) kot pa že po okvari potovanje nabavnega referenta (največkrat k inozemskem dobavitelju) po tiste dele, za katere so naročila bila pravočasno dostavljena. Da so se dela uspešno končala gre zasluga v prvi vrsti našim vzdrževalcem, ki so se še enkrat z znanjem in iznajdljivostjo izkazali, da pa bi jim bilo to delo v bodoče še lažje, bo potrebno napraviti nekaj premikov v organizaciji službe vzdrževanja. Preiti bo treba na kvalitetnejšo obliko planskega vzdrževanja, kar pomeni, da mora biti dobro organizirana tehnična priprava dela, ki bo zasledovala in planirala vsa dela, naročila in spremljala naročila do realizacije oziroma skladiščenja in vgradnje nadomestnih delov. Zavedati se moramo, da nam zahtevne in drage naprave že nekaj časa obratujejo in se ne smemo zanašati na srečo ali stvari prepuščati naključju. Jasno je, da nam sedanje gospodarske razmere ne bodo dovolile niti razmišljati o različnih možnostih nakupov neke nove ali sodobnejše opreme, zato bo treba več pozornosti posvetiti vzdrževanju obstoječe. To bo seveda možno samo z dobro organiziranostjo službe vzdrževanja in vseh ostalih subjektov, ki tako ali drugače lahko dajo svoj prispevek. Vodja vzdrževanja TOZD TA MARKO RAJKOVAČA V brizgalnih kabinah so bile očiščene rešetke in kanali. /■ POSLEDICE TOČE Ko je v minulem mesecu toča uničevala pridelke, ni prizanesla tudi našim avtomobilom in prikolicam. Poškodovanih je bilo 1380 vozil in 160 prikolic. Z zavarovalnico so se predstavniki naše delovne organizacije že dogovorili za pokrivanje povzročene škode. Vsa vozila bodo po- V_______________________ pravili (nekaj so jih že v času kolektivnega dopusta) in bodo nato lahko prodana po normalnih cenah. Ocenjeno je, da je 20% vozil biltapa poškodovanih močneje in jih v proizvodnji ne bodo popravljali, pač pa bodo komisijsko ocenili škodo in znižali prodajno ceno za 5 do 8%. Proizvodnja na zaslužen letni dopust — vzdrževalci na remontna dela Kaj pomeni dobro vzdrževana lakirnica vedo najbolje oceniti delavci, ki se vsakodnevno srečujejo z delom v proizvodnji, ter vzdrževalci in tehnološko osebje, ki skrbi za nemoteno delo lakirniških naprav. Pred leti ponos in prva v Evropi, danes že zastarela, pa vendar sposobna opravljati svojo funkcijo skozi vse tehnološke procese, tako lahko v nekaj besedah označimo lakirnico. Težko bo poiskati delavca, ki ne bi vedel ali slišal za lakirnico, kaj pa je potrebno vsakodnevno opraviti, da naprava pravilno in zanesljivo funkcionira, vedo delavci, ki so zadolženi za določeno napravo. Iz izkušenj vemo, da še tako dobra naprava brez rednega vzdrževanja in preventivnih pregledov ne zdrži kaj dosti časa in težave se slej ali prej pojavijo. V lakirnici ali proizvodnji IV. se delavci vzdrževanja vsakodnevno srečujemo z najrazličnejšimi težavami. Letos je bilo prvič dogovorjeno, da naj bi se večja vzdrževalna dela in remonti opravili v času desetdnevnega kolektivnega dopusta in sicer od 5. 8. 1985 do 17. 8. 1985. Tako je vzdrževanje proizvodnje IV. za remontna dela lakirnice karose- ■*1 V brizgalnih kabinah so bili zamenjani tudi filtri in stropi. V proizvodnih prostorih je vladala ^nenavadna jišjna, lej težki Flotacijski bazen, zbiralnik odpadlega laka očistimo vsakih šest mesecev. Pogoj za čiščenje le-tega je zaustavitev proizvodnje. Delo je predvsem umazano in naporno. Slika prikazuje že očiščen bazen, ki se ponovno polni z vodo. Precejšnje število sodov je bilo napolnjenih z ostanki laka, zbranih v flotacijskem bazenu. O težavah, vezanih na shranjevanje odpadlih snovi, pa več v naslednji številki Kurirja. rij in lakirnice drobnih delov pripravilo plan del ter storitev, zavedajoč se težav, ki so pri takem delu pojavljajo, je bilo potrebno dela prej dobro pripraviti s podrobnim opisom del in nalog, imenovanjem odgovornih oseb ter pravočasno zagotovitvijo ustreznih rezervnih delov. Rezervni deli pa so eden najbolj perečih problemov lakirnice, vendar je tudi v primeru, ko ustreznega rezervnega dela ni, nujno najti ustrezno alternativno rešitev, ki se običajno najde, pa čeprav mora ne kot »prijavljena inovacija«. Čiščenje lakirniških naprav je vsakoddevna naloga. V lakirnici naj bi bila čistoča in varnost na prvem mestu. To zagotoviti pa ni ravno enostavno, zato je eno od del tudi čiščenje lakirniških naprav. V okviru plana remontnih in očiščevalnih del, ki je bil izdelan 17. 5. 1985 in dopolnjen 3. 7. 1985, so bila zajeta najnujnejša opravila na nekaterih lakirniških napravah. Tako je bilo v omenjenih dneh med 5. 8. 1985 in 17. 8. 1985 opravljeno več del: Viseči transport — remont nosilnih vozičkov karoserij s pogonskimi verigami, ter zamenjava uvoženih iztrošenih delov z doma skonstruiranimi in v tehnoservisu izdelanimi nosilnimi ležaji. Izvršena je bila adaptacija prevzemne mize karoserij itčh Talni transport — izvršena sta bila zamenjava vodil talnega transporta v dolžini 8 metrov in letni pregled vseh dvigal na omenjenem transportu. Na liniji predobdelave — izvršeno čiščenje posameznih con, kontrola vseh elektromotorjev črpalk in zapornih ventilatorjev. Izvršen je tudi pregled toplotnega izmenjevalca pasivirne in opravljeno čiščenje. Na liniji tesnenja — je bila očiščena PVC kabina ter izvršena kontrola in čiščenje črpalk PVC mase. Eno od zahtevnejših del je bilo popravilo DC gorilnika na levi peči linije pokrivnega laka. Odpravljeno je bilo tudi več težjih okvar. Tako so zavarili izmenjevalec toplote v zgorevalni komori, popravljeni in zatesnjeni so kanali do registra II., zavarjena je močno poškodovana cev krožnega zraka 1. in popravljene so regulirane lopute. Dela so opravili delavci vzdrževanja proizvodnje IV s pomočjo tehnoservisa. Omenjena okvara DC gorilnika se je pokazala že leta 1980 ob zagonu, vendar takrat okvara na peči ni bila zadovoljivo odstranjena, reklamacija DiiRR-u pa tudi ni bila izvedena. V lakirnici drobnih delov je bil opravljen pregled portalnih dvigal, kontrola linije EC lakiranja, očiščena je kabina lakiranja, kontrolirani elektromotorji, ter popravilo ventilatorjev. Zaradi pomanjkanja rezervnih delov na omenjeni liniji delo ni v celoti izpeljano po načrtih, adaptirana pa je tudi streha nad lakirnico drobnih delov. Delo so opravili delavci tehnoservisa. V času remontnih del so potekala tudi večja očiščevalna dela. Izvršeno je bilo čiščenje 270 m3 flutacijskega bazena za odstranjevanje odpadnega laka. Čiščenje bazenov je bilo izvršeno v izredno te- žkih pogojih. Delo je bilo kljub temu končano v planiranem roku. Tudi električarji so opravljali svoje delo na napravah. Vsaka naprava zahteva strokovni pristop ter stalno povezavo s strojniki in predvideno tehnologijo obratovanja. Naj na koncu povem še to, da dela ne predstavljajo za delavce vzdrževanja proizvodnje IV. nobenih večjih težav, če so zagotovljeni rezervni deli inje priprava del primerna. Pri tem pa ne smemo pozabiti na delavca in njegove osnovne življenjske pogoje, videti kaj dela, kako dela in kakšni so ti pogoji dela. Ob vsem tem pa ga moramo primerno nagraditi, pa bo zagotovo več volje do dela. Ob koncu še to: v kolikor hočemo kolesa lakirnice še vrteti, bomo morali tudi v bodoče razmišljati o takšni organizaciji dela. JOŽE BUTALA TUDI DOBRA VOLJA, NE LE DENAR! Kdaj bomo začeli odločneje reševati probleme obratne ambulante v IM V? V kurirju smo že večkrat z najboljšim namenom na glas razmišljali o konkretnih problemih, da bi spodbudili vsaj razmišljanja, če že ne konkretne akcije tistih, ki so dolžni urejati zadeve, katerim je bila namenjena konica peresa. Včasih nam je švignil mimo glave vsaj bumerang, zadnje čase pa je edini odgovor tudi na manj zadržano kritiko le gluha tišina — najboljši znak, da je šlo vse odgovornim pri enem ušesu notri, pri drugem ven. Tudi tokrat ne pričakujemo bistveno drugačnega domeva, a vseeno velja pois-kusiti. Resnično bi bil naiven vsakdo, ki bi skušal problem zdravstvene zaščite delavcev IMV (berite obratne ambulante) postavljati ob bok strateškim problemom kolektiva, ki se s skrajnimi močmi oklepa nekoliko trših tal v pet let trajajoči gospodarski agoniji, a vendar! Smo ljudje, ki smo prepričani, da bi se dalo v času, ko so se najodgovornejše »strukture« v kolektivu in izven, vse tja do Ljubljane, trudile, da bi opredelile dolgoročne smeri sanacijsko razvojnih poti, dalo rešiti celo vrsto »malih«, a za delovnega človeka in ne nazadnje tudi za celoten kolektiv, še kako pomembnih težav. Pustimo ob strani podrobne številke, toda podčrtajmo dejstvo, da je dnevna odsotnost z dela v IMV zaradi bolezni in »bolezni« tudi trido štirikrat večja kot povprečno v Sloveniji. To pomeni, da vsak dan iz teh ali onih, domnevno zdravstvenih razlogov, ne pride na delo kakih 400 delavcev. Planerji bodo znali izračunati, da gre za milijarde vredne izgubljene delovne ure z neposrednim vplivom na rezultat poslovanja. Naj sociologi in njim podobni strokovnjaki oprostijo, ker bomo za hip ignorirali, sicer vsega upoštevanja vredno dejstvo, da smo pač Dolenjci takšna socialna struktura (njivica/kravica), ki se ne bo čez. noč spremenila v pravega industrijskega delavca. Vendar je tudi res, da isti Dolenjci služijo ljubi kruhek tudi v drugih dolenjskih delovnih organizacijah, a so začuda ponekod odločno boljšega zdravja in so njihove zdravstvene knjižice dosti manj popisane in požigo-sane. Na dlani je torej spoznanje, da le ni vsega kriva Dolenjcu zlonamerna prišita klobasaf-ska mentaliteta, pač pa da škripa predvsem v organiziranosti in materialni urejenosti izvajanja zdravstvene zaščite prav v naši hiši. Pa se dotaknimo le nekaterih v nebo vpijočih problemov, med temi predvsem pogojev dela in opremljenosti naše ambulante, kar je najbolj akutno. Kje je in kakšna je, vedo vsi, ki so se kdaj vanjo zatekli. Čakalnica je, če ne dežuje. Nima ne strehe, ne zidov, ker je sicer sploh ni, če seveda ne upoštevamo halucinantne dobronamernosti nekoga, ki je vetrolov in predsobo privatne hiše okvalificiral za čakalnico-Res pa je, da zato lahko bolni- ki v lepem vremenu počepajo okoli hiše in ob robu ceste in uživajo vse ugodnosti, ki jih takšen komfort ponuja. Čakalnici primerne so tudi sanitarije za bolnike takoj za vogalom. V vsakem vremenu je zelo blizu resnici trditev, da si po nekaj obiskih ambulante zaradi vseh teh ugodnosti moraš priboriti napotnico za specialista, ki se ukvarja z živci. Zdravstveno osebje pač nima težav z živci, ker si jih ne more in ne sme privoščiti (težav namreč). Bržda imajo živce kot »štrik«, ker še vedno korajžno prihajajo na delo in tvegajo, da se klofute razjarjenih bolnikov (največkrat »bolnikov«) prelevijo v prijeme bodisi folklornih, bodisi daljnovzhodnih veščin. Zagotovila v tej zvezi dobivajo skoraj vsak dan. In kaj lahko naredi zdravnik? Z instrumentarijem in opremo ter v ordinaciji, kjer dela — nič! Instrumentov nimajo prida več kot povprečna družina jedilnega pribora. Ima Če ni prostora v »čakalnici«, ti ne ostane drugega kot počakati pred vrati. In pred vrati smo raje ostali tudi mi, ker ostalih prostorov pač ne gre ovekovečiti, kakršni pač so, tako previjalnica, sprejemna pisarna, ordinacija, da o sanitarijah sploh ne govorimo. Če ste ljubitelji Hitchcockovih grozljivk, prihranite denar za vstopnico in pojdite v ambulanto IMV. sicer stetoskop, aparat za merjenje krvnega tlaka in žličko za »reci aaaa...!« Še največ mu zaleže svinčnik, s katerim lahko piše napotnice za opravljanje najbolj banalnih posegov v novomeškem zdravstvenem domu, oddaljenem en kilometer. Človek, bolnik ali simulant, je v trenutku, ko je dobil napotnico za odvzem krvi v zdravstvenem domu, vsaj za ta dan za kolektiv izgubljen. Vse to pa stane resničnega bolnika nepotrebnih naporov, kolektiv in skupnost pa precej denarja. Se bi lahko naštevali in malce šegavo karikirali sicer skrajno problematično stanje na tem področju, a je nemara odveč, saj mnogi vse poznamo. In kaj smo storili? Nič! Skušali smo že, a rezultatov ni, ker smo začeli tipično »po naše«. Za začetek, denimo, nismo v nobenem konceptu sanacijskih programov namenili eve vrstice (še manj pa veliko pomembnejše številke) sanaciji stanja na področju družbenega standarda ter zdravstvenega in socialnega varstva. Zakaj ni, na primer, opredelitve za reševanje stanovanjske problematike v času izvajanja sanacije? Brez stanovanj, če ne drugega, ne bo priliva prepotrebnih kadrov, o tem raje drugič. Zakaj ureditev obratne ambulante ni sanacijski, četudi sekundami ukrep za vračanje na telo vsaj polovice dnevno odsotnih delavcev. V urejeni in organizirani ambulanti se to da uresničiti. O tem smo se nekateri lahko prepričali na primeru jeseniških železarjev. Pri njih je zdravstvena služba organizirana tako, da so vsi prijavljeni bolniki obdelani v dopoldanskih urah, ob 10.00 uri pa so lahko le ponovno na delu, v bolnici ali doma v postelji. Potem je lani nekaj ljudi sprožilo na pol privatno pobudo, da bi tudi mimo sanacijskih, v tem smislu nič obetajočih programov, realizirali rešitev za vsaj srednjeročno obdobje, improvizirano, a vsekakor korak naprej. Prišli so tovariši iz republike, sisa, zdravstvenega doma in vse smo se lepo dogovorili. Ali so bili ti dogovori za nekoga preveč obvezujoči ali ne, ne vemo. Vsekakor tovariši iz republike niso od jeseni lani poslani niti zapisnika z zaključki. Urgirali smo enkrat, dvakrat, trikrat, čeprav se niti v mlinu ne pove trikrat. Spet nam sicer grozijo, da bodo zaprli še to, kar mi še vedno imenujemo ambulanta, toda to ni rešitev. Niti za zdravstveni dom, še manj pa za V vetrolovu stare hiše, kjer domujeta obratna in zobna ambulanta, je bilo celo prostora za klop, kjer le redki srečneži lahko počakajo. IMV, ker bodo stroški boleznin presegli meje znosnosti. Preostane nam samo zaupanje v lastne sile. Rešitev je verjetno več, za začetno razmišljanje pa morda smo ena od možnih poti. Začasni kolegijski organ naj bi v skladu s pristojnimi in na podlagi temeljitejšega vpogleda v dejanske razmere imenoval strokovno skupino, ki bi predložila konkretno rešitev: prostorsko razporeditev oz. lokacijo obratne ambulante (sedanja je povsem nesprejemljiva), opremo, finančno konstrukcijo, vire... Takoj bodo nekateri skočili: »Ni denarja!« Dejansko ga ni, toda še se nekateri »emotivci« spominjamo časov, ko smo del dohodka (da bomo razumljivi: osebni zaslužek), ustvarjenega z delom celotnega kolektiva, ob sicer dela prostih dnevih namensko izločali. Zakaj se ne bi mogli tudi tokrat samoupravno in politično dogovori za enotno akcijo? Ali se morda bojimo soočenja z nezrelostjo v lastnih vrstah? Če je temu tako, bi se morali vprašati, ali smo sploh vredni vseh prizadevanj, da bi se izvlekli iz težav? Tega dvoma si ne moremo dovoliti, pa ne le zaradi ambulante, o kateri smo predvsem govorili, pač pa zaradi bodočnosti te in naslednjih generacij tega kolektiva. Odhajanje naših delavcev v pokoj V PREDPISIH POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA SO OPREDELJENE TRI VRSTE UPOKOJITEV IN SICER: STAROSTNA, INVALIDSKA IN DRUŽINSKA. Za vsako vrsto upokojitve je potrebno izpolnjevati določene pogoje. Za starostno upokojitev je potrebno izpolnjevati pogoj starosti in pogoj pokojninske dobe. Če je pokojninska doba že dopolnjena (pri moškem 40 let in pri ženski 35 let) pa starost ni pomembna. Pri invalidski upokojitvi morajo delavke in delavci izpolnjevati pogoj delovne dobe in invalidnosti. Pogoj delovne dobe preverimo iz delovne knjižice, o invalidnosti pa poda izvedeniško mnenje invalidska komisija. O delu invalidskih komisij obstoja poseben pravilnik. Osnutek novega pravilnika je sedaj v javni razpravi, sprejet naj bi bil letos, veljati pa bi začel s 1. 1. 1986. Invalidska komisija poda izvedeniško mnenje na podlagi zbra- ne medicinske dokumentacije v invalidskem spisu, upošteva pa tudi obremenitve na delu in ekološke pogoje dela. Invalidska komisija ima pri odločitvi več možnosti. V primeru, ko delavec ni zmožen opravljati več nobenega dela, niti se s poklicno rehabilitacijo ne more usposobiti zanj, poda izvedeniško mnenje, da gre za popolno izgubo delazmožnos-ti. Podana jel. kategorija invalidnosti. Tako ocenjen delavec je invalidsko upokojen in mu preneha delovno razmerje po Zakonu. Invalidska komisija poda tudi mnenje o delavčevi preostali delovni zmožnosti: kadar gre za II. ali III. kategorijo invalidnosti, da mnenje, ali je podana spremenjena de-lazmožnost ali invalidnost sploh ni podana, odloča še o stopnji in odstotku telesne okvare ter o dodatku za pomoč in postrežbo. Družinsko pokojnino lahko uveljavljajo družinski člani: zakonec, otroci (zakonski ali nezakonski ali posvojenci, pastorki, ki jih je zavarovanec preživljal, vnuki in drugi otroci brez staršev, ki jih je zavarovanec preživljal) in starši (oče in mati, očim in mačeha in posvojitelj, ki ga je zavarovanec preživljal). Iz razvezanega zakona lahko uveljavlja družinsko pokojnino le tisti zakonec, ki ima po sodni odločbi priznano pravico do preživnine. Pogoj preživljanja je pomemben le za starše, pastorke, vnuke in druge otroke brez staršev (43. člen zveznega zakona). Posamezno vrsto upokojitve bomo v nadaljevanjih podrobneje predstavili. V praksi niso tako redki primeri, ko so delavci napačno informirani glede pogojev za upokojitev. Prisotno je mnenje, da delavcu, ki izpolni določeno starost (60 let) in ne more več delati, pripada »neke vrste pokojnina«. Vendar temu ni tako. Predpisi točno določajo kriterije za upokojitev. PREGLED UPOKOJITEV PO TOZD TOZD Starostna upokojitev Invalidska upokojitev moški ženske skupaj moški ženske skupaj TA 2 2 4 11 4 15 TP 1 I 2 5 — 5 THS 1 — 1 4 1 5 TRANSPORT — 1 — 1 MIRNA 2 1 3 4 — 4 ŠMARJETA I — 1 2 1 3 SEMIČ — ŠENTJERNEJ — — 2 2 ČRNOMELJ I 1 2 2 — 2 SUHOR — 2 1 3 RI — 1 — 1 DSSS 1 — 1 — — — TP BREŽICE — — Kov. Brež. — — — — — — Skupaj 9 5 14 32 9 41 Pri starostni upokojitvi sta pokojninske dobe (iz TA). Dve le dva delavca izpolnila polno delavki sta izpolnili starost 55 pokojninsko dobo (40 let): let in stai meli 20 let pokoj- eden iz DSSS in iz tozda ninske dobe. Obe sta iz tozda Šmarjeta. Dva delavca sta TA. Za zunanje tozde nimamo izpolnila pogoj za predčasno podrobnejših podatkov glede upokojitev: starost 55 let in starosti in pokojninske dobe. delovne dobe 35 let. Eden je iz tozda TA in eden iz tozda Na invalidski komisiji smo THS. En delavec je izpolnil imeli od 1. 1. do 30. 6. 1985 starost 60 let in je imel 20 let ocenjenih 70 delavcev. OCENJENI PA SO BILI TAKOLE: TOZD I. kat. 11. kat III. kat. sprem, invalid, telesna M Ž skupaj dela- ni okvara okvara zmož- podana nost m ž m ž m ž m ž m ž m ž TA 114 6 1 2 1 3 — 3 1 — 1 24 8 3 TP 5 — 1 — - 1 7 7 THS 5 1 1 — 1 — 3 — 9 1 10 MIRNA 4 — 11 1 — — 1 6 2 8 ŠMARJETA 2 1 2 1 3 SEMIČ 1 — 1 — 1 ŠENTJERNEJ 2 2 2 ČRNOMELJ 2 — - — 1 1 — 3 1 4 SUHOR 2 1 2 1 3 TP BREŽ. ni po- datkov KOV. BREŽ. — V letu 1984 smo imeli 36 invalidsko upokojenih delavcev, v letu 1985 pa jih imamo samo v prvem polletju že 39. Če prištejemo še dva delavca, ki sta bila ocenjena na Invalidski komisiji 8. 7. s I. kategorijo, imamo skupaj kar 41 invalidsko upokojenih. To je številka, ki opozarja na marsikaj, predvsem pa na neustrezno politiko zaposlovanja pred leti in tudi na to, da nismo dosledni glede zdravniških pregledov. Namreč, če delavec nima prekinitve dela več kot 6 mesecev, ne zahtevamo, da bi opravil zdravniški pregled. Seveda je razlogov še več. Najstarejši invalidski upokojenec je star 72 let (TOZD Šmarjeta), najmlajša invalidska upokojenka pa je stara 22 (Nadaljevanje na 10. str.) (Nadaljevanje z 9. str.) do 61 let 20 delavcev, od 40 do 50 let 10 delavcev, 39 let je star let (epileptik iz tozda TA), eden, 31 let eden in 30 let eden. Starostna razlika med njima je Osem delavcev je imelo pred kar 50 let. Ostali invalidski up- ponovno ocenitvijo na invalid-okojenci pa so stari takole: od ski komisiji že kategorijo 61 do 66 let pet delavcev, od 51 invalidnosti: TA — 2 moška III. kat _ Mirna 2 moška III. kat. 1 moški II. kat. * Šmarjeta 1 moški III kat. THS — 1 moški III. kat. Črnomelj 1 moški III. kat. Prehod iz III. in II. kategorije v I. kategorijo invalidnosti pomeni, da se je zdravstveno stanje poslabšalo in da delavec ni zmožen opravljati več nobenega dela. Trije delavci: dva moška iz TA in ena ženska iz tozda Mirna so bili ocenjeni z II. kategorijo, pred tem pa so imeli že III. Prehod iz III. v II. kategorijo pomeni, da se jim je zdravstveno stanje poslabšalo in so zmožni opravljati delo le v skrajšanem delovnem času (4 ure na dan). Štirje delavci: ena ženska iz TA, dva moška iz TA in ena ženska iz THS so bili ponovno ocenjeni s III. kategorijo invalidnosti. Pri šestih delavcih (5 moških in ena ženska) je invalidska komisija podala izvedeniško mnenje, da je pri njih podana »spremenjena delovna zmožnost«. Pri teh delavcih gre za zmanjšano delovno zmožnost, niso pravilno razporejeni in jih je delovna organizacija po predpisih dolžna razporediti na ustrezno delo. V desetih primerih pa je invalidska komisija podala mnenje, da invalidnost ni podana. V postopek so šli z namenom, da bodo upokojeni. So razočarani. Njihov interes bo v bodoče usmerjen v iskanju dodatnih izvidov, s pomočjo katerih bi le prišli do željenega cilja. Devetnajst moških in tri ženske so bili kar po 2 x ali celo 3 x predstavljeni invalidski komisiji. To pa iz razloga, ker zdravljenje ni bilo končano in jih je bilo treba napotiti še na dodatne preglede ali celo hospitalizacijo. Skupaj smo imeli v prvem polletju letos na invalidski komisiji ocenjenih kar 70 primerov. Zanje smo na skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja posredovali 120 opisov del in nalog. Opisi del in nalog je sestavni del dokumentacije v invalidskem spisu zavarovanca. Pripravljen mora biti izčrpno glede poteka dela in objektivno glede podatkov. Starostna upokojitev STAROSTNA UPOKOJITEV JE ENA IZMED VRST UPOKOJITEV. ZANJO MORAJO DELAVKE IN DELAVCI IZPOLNJEVATI DVA POGOJA: POGOJ STAROSTI IN POGOJ POKOJNINSKE DOBE. Pogoj starosti ni pomemben v primeru, ko delavec dopolni pokojninsko dobo 40 let in delavka 35 let. Ti se upokojijo mlajši od starosti, ki jo predpisuje zakon, t.j. ženske 55 let in moški 60 let. Ločimo več vrst upokojitev. Kot prva možnost glede na starost je takozvana predčasna upokojitev. Delavka mora izpolnjevati starost 50 let in 30 let pokojninske dobe, moški pa 55 let in 35 let pokojninske dobe. Odmerjena pokojnina je za določene procente znižana in sicer: — za vsako manjkajoče leto starosti za 1,5% in — za vsako leto manjkajoče pokojninske dobe 0,5%. Primer: moški je star 58 let in ima 38 let pokojninske dobe. Do dopolnjenih 60 let mu manjka še 2 leti, odbitki zanje so 3%. Do dopolnjene pokojninske dobe 40 let mu manjka še 2 leti, odbitki znašajo 1%. Skupaj znašajo odbitki 4%. Pod dopolnjeni starosti 60 let odpadejo dobitki za starost in bo delavec prejel takšen procent pokojnine, ki mu gre za dopolnjeno pokojninsko dobo. V konkretnem primeru bo za 38 let pokojninske dobe imel odmerjeno pokojnino v višini 81%. Primer: ženska je stara 52 let in je dopolnila 33 let pokojninske dobe. Do 55 let starosti ji manjka še 3 leta. Odbitki bojo znašali za 3 leta x 1,5% 4,5%. Do polne pokojninske dobe ji manjka še 2 leti, torej bodo odbitki za 2 leti 2 x po 0,5% 1%. Z ozirom na manjkajočo starost in manjkajočo pokojninsko dobo znašajo v konkretnem primeru odbitki 5,5%. Po dopolnjeni starosti 55 let bo delavka prejemala pokojnino v višini 81%, kolikor ji po zakonu pripada za dopolnjeno pokojninsko dobo 33 let. Sicer pa je za 35 let pokojninske dobe pri moškem in 30 let pri ženski pokojnina odmerjena v višini 75% od pokojninske osnove. Ta se izračuna na podlagi valoriziranih povprečnih osebnih dohodkov, ki jih je zavarovanec dosegel v katerem koli zaporednih desetih letih zavarovanja po 1. 1. 1966. Upošteva se 10-letno povprečje, ki je za zavarovanca najugodnejše. Predčasno upokojitev smo imeli v Sloveniji do leta 1973, takrat pa je bila ukinjena velikega odhoda delavcev v pokoj, temu pa je sledilo pomanjkanje delovne sile. Pri drugi možnosti starostne upokojitve mora delavec izpolnjevati starost 60 let in 20 let pokojninske dobe, delavka pa starost 55 let in 20 let pokojninske dobe. Upokojitev nastopita lahko že naslednji dan, ko izpolnjujeta oba pogoja. Kot tretja možnost starostne upokojitve je, da delavec izpolni starost 65 let in ima zavarovalne dobe 15 let, delavka pa starost 60 let in ima zavarovalne dobe 15 let. V zavarovalno dobo 15 let se štejejo le zaposlitve, ne pa morda čas prebit v izseljeništvu, internaciji itd.. Procent odmerjene pokojnine je pri moškem za 15 let 35%, pri ženski pa za 15 let 40%. Starostna pokojnina se odmeri od pokojninske osnove v odstotkih, ti pa so odvisni od pokojninske dobe. Daljša je pokojninska doba, višji je odstotek pokojnine. Če pokojninska doba ne znaša polno leto, vendar vsaj 6 mesecev, se pri odmeri pokojnine upošteva povišanje pokojnine za 1%, za celo leto ali 12 mesecev pa znaša 2%. Skupščina skupnosti za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v SRS vsako leto marca določi najnižjo in najvišjo pokojninsko osnovo. Ta v letu 1985 znaša 28,781,50 din. Najvišja pokojninska osnova pa znašan v letošnjem le- tu 97.167,00 din, t.j. 3,5 x zneska povprečnega osebnega dohodka, doseženega v republiki v preteklem letu. Delavcu je odmerjena pokojnina od najnižje pokojninske osnove v primeru, ko izračunana pokojnina od njegovih dohodkov ne dosega zneska najnižje pokojninske osnove. Delavci iz IMV imajo pogosto odmerjeno pokojnino od najnižje pokojninske osnove, ker je ta zanje ugodnejša. Pri odmeri pokojnine pa moram spomniti še na varstveni dodatek. Varstveni dodatek je razlika med izračunano delavčevo pokojnino in najnižjo pokojnino za polno pokojninsko dobo. Ta znaša v letošnjem letu 24.448,00 din. Tudi ta znesek določi vsako leto skupščina SPIZ v SRS. Varstveni dodatek ima delavec oz. upokojenec možnost uveljavljati, če skupaj z družinskimi člani ne presega določenega premoženjskega cenzusa in nima drugih dohodkov, ki bi zadoščali za preživljanje. Višina varstvenega dodatka pa je odvisna od dolžine pokojninske dobe. Primer: upokojenčeva pokojnina znaša 16.000,00 din za 25 let pokojninske dobe. Varstveni dodatek se odmeri v višini (glede na 25 let dobe) 80% razlike med pokojnino 16.000,00 in mejnim zneskom, od katerega se v letošnjem letu odmerja varstveni dodatek, to je 24.448,00 din in znaša 6.758,40 din na mesec. Pokojnina z varstvenim dodatkom znaša tako 22.758,40 din na mesec. Za upokojenko je odstotek odmere varstvenega dodatka za 25 let pokojninske dobe višji in znaša 90%. Varstveni dodatek ni socialna kategorija, je pravica, ki izhaja iz minulega dela in je pogojen z dolžino pokojninske dobe. Varstveni dodatek ne prištevamo med družbeno denarne pomoči, čeprav so do njega upravičeni upokojenci, ki imajo nizke dohodke. Na koncu prispevka bi navedla še odstotke za odmero pokojnine, ki se nanašajo na opisane vrste pokojnin: pokojninska doba delavec delavka varstveni dodatek delavec delavka 15 let 35% 40% 60% 70% 15 let in 6 mesecev 36% 41,5 60% 70% 20 let 45% 55% 70% 80% 20 let in 6 mesecev 46% 56% 70% 70% 30 let 65% 75% 90% 100% 30 let in 6 mesecev 66% 76% 90% 100% 35 let 75% 85% 100% 100% 35 let in 6 mesecev 76% — 100% 40 let 85% 100% Za 15 let pokojninske dobe je odmerjena pokojnina delavcu v višini 35%, delavki pa v višini 40%. Pri polni pokojninski dobi pa je v obeh primerih odmerjena pokojnina v višini 85% od izračunanega valoriziranega 10-letnega povprečja osebnih dohodkov, ki je za delavca najugodnejše. Kakšen je postopek za uveljavljanje starostne pokojnine! Enostaven! Delavec se zglasi v socialni službi v delovni organizaciji ali pa osebno na skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, v strokovni službi v Novem mestu, Prešernov trg 9, za TOZD v Brežicah, pa je pristojna za reševanje strokovna služba SPIZ v Celju, Gregorčičeva ulica št. 5A. V obeh primerih izpolni in podpiše obrazec za uveljavljanje starostne pokojnine. Če se zglasi pri nas, priložimo obrazcu še delovno knjižico in zahtevek posredujemo na skupnost. Uredimo tudi vse potrebno v zvezi s pripravo podatkov o njegovih osebnih dohodkih in izdajo sklepa o prenehanju delovnega razmerja. Tega moramo en izvod posredovati na skupnost, da je ta seznanjena, s katerim dnem začno nakazovati pokojnino. Pri starostni upokojitvi delavec sam predlaga datum, kdaj želi nehati z delom, zahtevek pa vloži lahko en mesec prej, preden izpolni pogoje za upokojitev. Zahtevkov za starostno upokojitev smo zelo veseli, žal pa jih imamo v IMV-ju malo, ker prevladujejo invalidske upokojitve. V letošnjem prvem polletju smo imeli le 14 starostno upokojenih, kar 41 pa invalidskih. V prispevku sem imela namen posredovati le nekaj informacij o starostni pokojnini in o postopku za uveljavljanje te. Področje je preobsežno, da bi ga opisovala podrobneje. Sicer pa, če boste članek razumeli, ga dojeli, ugotovili, za katero vrsto Upokojitve izpolnjujete pogoje, si boste znali izračunati odstotek odmerjene pokojnine ter kako, kdaj in kje vložite zahtevek za upokojitev, sem prepričana, da je članek dosegel svoj namen. V nadaljevanju prihodnjič: invalidska upokojitev MARIJA BOŽIČ, socialna delavka JANEZ BABIČ Trenutek pozornosti, iskreno izrečena zahvala za delo, ki si ga je vrsto let vlagal za boljšo bodočnost kolektiva od nas vseh, je človeku, delavcu, ki odhaja v pokoj, še kako pomemben. Ne gre za ceremonije, visoko zveneče prazne besede, pač pa za tovariški topel stisk roke in najboljše želje za jesenske dni življenja. Veliko je takšnih, ki odhajajo tiho, neopazno, a vendar so tudi taki, ki jim nihče ne izreče ob odhodu prijazne besede, bili vitalen člen mogočnega kolesja. V prototipni delavnici Razvojnega inštituta se kaj takšnega ne more zgoditi, saj med zaposlenimi vladajo zdravi, tovariški odnosi, kijih ne skali niti vedno napeta delovna atmosfera. Vedno najdejo čas, da sodelavca, ki odhaja v pokoj, pozdravijo kot se spodobi. Tudi tokrat so bili sodelavci tisti, ki so želeli, da Janezu Babiču, ki odhaja po 16 letih dela v IMV-ju v pokoj, namenimo nekaj pozornosti. Še poln delovnega elana, a bolan, je Janez pri 56 letih invalidsko upokojen. Sam si tega ni želel, a zdravniki so bili pri svoji odločitvi vztrajni. Prav, da bo pogrešal živahno in pestro delo v prototipni delavnici, kjer je modeliral, mizaril, zarisoval, oblikoval. Zadnje njegovo delo je oblikovanje novega okova jeklenke. V teh letih se je naučil čitati želje projektantov, znal je vzpostaviti tesen kontakt med teorijo in prakso. Tudi sebičnosti Janezu ne bi mogli očitati: veliko svojega znanja, spretnosti in iznajdljivosti je prenesel na mlajše, ki priznavajo, da bo z Janezovim odhodom v njihovi sredini zazijala vrzel, ki jo ne bo moč tako hitro nadomestiti. Pa saj bo Janez še prihajal, vsaj na obiske. Tako, kot to počno tudi drugi upokojenci iz prototipne, kajti tako kot on sodelavcem, bodo tudi ti manjkali njemu. NI PRODAJE Z IZGUBO Iz dneva v dan inflacija skrbi za to, da naši žepi, knjižice in »štumfi« ne bi bili prenatrpani, pač pa postajajo vse plitvejši. Kupna moč poprečnega prebivalca je zdrknila zelo nizko. To se občuti povsod, še toliko bolj pa je to občutno v prodaji vozil, saj kupiti avto pomeni skoraj nemogoča investicija. Vendar se pri nas ne damo. Ravno v tem obdobju smo dosegli tudi bistvene premike v odnosih z dobavitelji na domačem trgu, predvsem v zvezi z deviznimi participacijami in odpisi meničnih obresti iz leta 1984. Uspeli smo podaljšati neto plačilne roke na 30 dni, kar omogoča bistveno manjši angažma sredstev za nabavo materialov. Vzpostavljen je sistem operativnega planiranja vseh poslovnih funkcij in s tem v zvezi smo znižali kapaciteto zalog za 50%, pospešeno pa se vodijo tudi aktivnosti v zvezi z odprodajo nekurantnih zalog. V zadnjih mesecih je angažma delavcev v tozdu Commerce veliko večji, saj smo se odločili izdelati in na domačem tržišču prodati še dodatnih 1000 vozil R-4. To velja tudi za prikolice, katerih bomo plasirali v letu 1986 22000, od tega je posel za 18000 prikolic v letu 1986 že dogovorjen. Razveseljivo je dejstvo, daje prišlo tudi do odločitve: ni prodaje z izgubo! Zmanjšane so tudi bonitete kupcem (avto-hiša) tako, da nimajo več garantiranih cen vozil v primeru, da izvršijo avans, pač pa le v primeru, če ne zaračunavajo obresti za avans. S »KATRAMI« SE BODO VOZILI TUDI MADŽARI Na Madžarsko sta bili pred kratkim poslani na testiranje dve naši vozili, R-4 in R-18. Rezultati prvih testov so ugodni in vse kaže, da se bodo poslej vozili z IMV — Renaultovimi vozili tudi Madžari. Madžari naj bi izvozili nekaj tisoč vozil, kompenzacija v vrednosti 10 milijonov dolarjev pa so vagoni žele-žniškemu gospodarstvu. Trenutno so v teku pogovori med našim železniškim gospodarstvom in madžarskim proizvajalcem vagonov. Posel naj bi bil sklenjen do konca novembra 1985. ODLOČITEV V SEPTEMBRU Tudi tokrat v zvezi s pogovori med člani ZKPO DO IMV in predstavniki RNUR, ki naj bi bili odločilnega pomena za nadaljnje sodelovanje, ne moremo zapisati kaj odločilnega. Povsem razumljiva je nestrpnost, ki vlada s tem v zvezi v kolektivu, vendar dogodkov ne gre prehitevati. Zadnje dni avgusta je bil na obisku v naši delovni organizaciji Bernard Crusat, direktor v oddelku za mednarodne zadeve »Regie na-tionale des usines Renault«. Obisk je bil predpriprava na končni sestanek v zvezi z nadaljnjim sodelovanjem obeh partnerjev, ki bo 15. septembra, ko bodo tudi jasne možnosti sodelovanja s francoskim partnerjem na novih pogojih. ZAHVALA Ob nepričakovani izgubi mojega ata se najtopleje zahvaljujem OOS tozda Tovarne prikolic za podarjeno cvetje, sodelavcem pa za izrečena sožalja, tolažbo in denarno pomoč. MALČ1 GREGORIČ Tovarna prikolic ZAHVALA Ob izgubi moje mame Marije Lavrič se iskreno zahvaljujem za poklonjene vence in izrečena sožalja družbenopolitičnim in samoupravnim organom IMV * ter sodelavcem. DUŠAN LAVRIČ ( ^ Foto žebljički v_________________________________J Ob vsakem večjem nalivu naletimo na takšen miniaturni »Balaton«, ki pa mimoidočim povzroča nevšečnosti ob poizkusih premagati to oviro in najti »ožino«, ki bo omogočila prehod iz enega »brega na drugega«. Tudi manjše zanemarjene »nasade« grmičevja je moč najti pod IMV-jsko streho... O prodajalni rezervnih delov in novo ustanavljajočo se prodajo neporečnega blaga smo že pisali. Napisali smo tudi, da naj bi bila v začetku avgusta prodajalna že odprta, a od tega ni nič. Se vedno je vse razkopano in gotovo bodo še nekaj časa na novo postavljene table zaman privabljale kupce. Sprašujemo pa se zakaj in čemu je »IMV« obrnjen na glavo — je temu vzrok zlobnost ali površnost. Vendar nobeni ni opravičila. KARAMBOL:Takole smo ovekovečili neljubo in presenetljivo srečanje dveh vozil na tovarniškem dvorišču, ki pa seje ob veliko razbite pločevine končalo le s poškodovanimi nosovi in nogami. Kdo je kriv je sporna dilema, ki je povzročila kar nekaj vroče krvi. O tem mi ne želimo razpravljati, naš namen je le opozoriti na premajhno skrb, namenjeno notranjim transportom. Prodor Adrie v Rusijo Nedavno so se člani ZKPO mudili v Sovjetski zvezi. Sovjeti so ob obisku članov izvršneta sveta SR Slovenije marca letos v Belorusiji izrazili željo po proizvodnji prikolic. Člani ZKPO in predstavniki Slovenijalesa so v Minsku in Moskvi preučevali možnosti za vspostavitve dogloročne kooperacije v okviru tovarne MAS, na osnovi katere bi IMV doba- vljal zgornje dele prikolic, MAS pa bi izdeloval podvozja. Ta odločitev temelji na srednjeročnem planu Sovjetske zveze, ki predvideva trikratno povečanje zmogljivosti njihovih kampov. Ocenjeno je, da bi količina prikolic, narejenih po naši tehnologiji, znašala približno 6000 izdelkov. V IMV-ju smo v dveh letih na sovjetsko tržišče prodali na osnovi kupoprodajne pogodbe 450 prikolic. Te aktivnosti se bodo nadaljevale tudi v prihodnje. ADRIA: amvANCuiB IMV KURIR izdaja delovna organizacija Industrija motornih vozil Novo mesto. Izhaja vsakih 14 dni v 5500 izvodih. Glavni urednik: Jasna Šinkovec. Odgovorni urednik: Čedo Negovanovič. Tehnični urednik: Mira Žonta. Člani uredniškega odbora: Zvone Pavlin (predsednik), Brigita Redek—Jeriček, Spasenka Lazarov, Danica Mezič, Rudi Dolenšek, Anton Longar, Anton Luzar in Ljubo Skupek. Izdajateljski svet: Marko Rajkovača, Vida Rifelj, Vojko Grobovšek, Jasna Šinkovec, Miloš Jakopec in Spasenka Lazarov (predsednik). Uredništvo in uprava: Novo mesto. Zagrebška c. 18/20. Grafična priprava: DITC Novo mesto, TOZD Grafika. Tisk: Tiskarna Novo mesto.