'ZaJCuJffaL
- p.
Izdala okrajni odboi Socialistične meze delovnih Ijndl v Trbovljah — Or« (uje In odgovarja urednUkt odbor — Odgovorni urednik: Stane SuStat — Tiska Mariborska tiskarna v Mariboru — Naslov uredništva m uprave: .Zasavski tednik'	Trbovlje I.. Trg revolucije Jt. 28 (telelen 91) — Račun
pri podružnici Narodne banke v Trbovljah 6H-T 148 — Usi izhaja vsako soboto — Letna naročnina 490 din. polletna 200 din. četrtletna 100 din, mesečna 40 din — Posamezne številke 10 din — Rokopisi motajo biti e uredništvu najkasneje vsak torek dopoldne In lib ne vračamo
Štev. 8
Trbovlje, 18. februarja 1956
Leto IX.
Zakai spremembe
pri obdavčitvi kmetov
Zvezni izvršni svet Je v zvezi z ukrepi, ki naj bi doprinesi k ureditvi našega gospodarstva in stabilizaciji trga, proučil tudi davčno politiko, predvsem obdavčenje kmetijskih proizvajalcev. Več dejstev je, ki silijo k spremembi politike obdavčevanja. Ze od leta 1952 stalno naraščajo dohodki kmetijskih proizvajalcev, a delež davka na dohodek pada, zaradi česar so se bistvfeno spremenili odnosi v korist kmetijskih proizvajalcev. Hkrati z naraščanjem dohodkov iz kmetijstva so še hitreje naraščali dohodki vasi izven kmetijstva. Leta 1952 so znašali ti dohodki 58 milijard, v letu 1952 pa že okoli 90 milijard dinarjev. To povečanje je rezultat povečanja zaposlitve, saj se je od leta 1952 povečalo število zaposlenih za okrog 450.000 de lavcev in uslužbencev v gospodarstvu in tudi intenzivne investicijske gradnje so pritegnile veliko kmečkih ljudi. Obdačve-vanje po katastrskem donosu je kljub dobrim stranem pomanjkljivo že zaradi sistema, delno pa tudi zaradi stanja katastra, ki ne odraža vseh sprememb, ki so bistvene za oceno dejanskih dohodkov. Glavna pomanjkljivost katastra je, da se
(Nadaljevanje na 7. strani)
NAŠ GOSPODARSKIKOMENTAR
iriiniziciii din - umnost!
Ni naključje, da so lani, predvsem pa letos, skoraj na vseh občnih zborih sindikatov različnih strok, na sestankih in sejah, zborovanjih v podjetjih in še masikje drugod začeli razpravljati o prizadevanjih za rast storilnosti dela, večje proizvodnosti v podjetjih sploh, da so razpravljali o tem, s kakšnim) ukrepi poceniti proizvode. Teh razprav je vse več. Stvar je docela razumljiva. Produktivnost dela je osnovni problem vsega našega gospodarstva, vsakega posameznika, vsake posamezne gospodarske eno-
zahteve proizvajalcem, da se bo na tržiščih začelo postopoma kopičiti blago in ga bo prodal lahko le tisti, ki ga bo proizvajal poceni, v dobri kakovosti, ki bo proizvajal takšno blago, kakršnega žele potrošniki. Stabilizacija trga bo torej poslej močno vplivala na poslovanje podjetij, zahtevala bo ureditev proizvodnih programov in izdelavo takih predmetov, ki imajo daljšo življenjsko dobo. Seveda j« ob tem treba upoštevati tudi Izvoz naših predmetov. Se več bomo lahko izvažali in prodajali, če bomo ceno in kakovost
razmetavanje materiala, zmanjšajo izmečke na najnižjo možno stopnjo itd.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Leto dni je poteklo, odkar je umrl narodni heroj Tone Okrogar-Nestl. V ponedeljek se je zbralo nad 1500 Zagorjanov pred občinskim poslopjem,, kjer so se uvrstili v sprevod in krenili proti pokopališču. Spominske komemoracije so se udeležili predstavniki oblasti, političnih in množičnih organizacij ter društev, zastopnik rezervnih oficirjev iz Trbovelj in mnogi zagorski delovni ljudje. Ob grobu nepozabnega Nestla je spregovoril tov. Rudi Bantan, nato pa je zagorska rudarska godba zaigrala žalostinko, pevski zbor . Topliške »Svobode* pa je zapel žalno pesem. Predstavniki organizacij in društev so položili vence na grob. Zastopniki lovskega društva, v katerem je Nesti aktivno sodeloval pa to v spomin izstrelili častne salve. Smučarsko društvo v Zagorju pa je v počastitev njegovega spomina priredilo celotedenski smučarski program.
OKRAJNI LJUDSKI ODBOR V TRBOVLJAH JE ZASEDAL
Dekaj pomembnih sklepi
ZASAVSKIM REVIRJEM SE OBETA BOLJŠA IN CENEJŠA PRESKRBA Z MLEKOM — ZAČASNO FINANSIRANJE OKRAJNEGA GOZDNEGA SKLADA — O PREDPISOVANJU TAKS IN PROMETNEGA DAVKA V OBČINAH — ODBORNIKI SO SE SEZNANILI S POLOŽAJEM V TOVARNI CELULOZE
te. Življenjska raven nas vseh proizvodov prilagodili proizva-
je namreč odvisna od tega, koliko bomo imeli materialnih dobrin, kajti iz sklede lahko zajemamo le toliko časa in pojemo le toliko, kolikor in kar imamo v skledi. V podjetjih so se začeli zavedati, da pomeni prehod dobršnega dela proizvodnje na proizvodnjo predmetov za širiko potrošnjo boljšo založenost trga in ustalitev tržišča, to pa zopet pomeni, da bo tržišče postavljalo določene
jalcem v tujini. Slej ko prej pa bomo morali tudi notranje cene prilagoditi zunanjem cenam.
Z vsemi temi stvarmi je neposredno povezana organizacija poslovanja slehernega podjetja. Ta mora biti takšna, da podjetje ekonomično posluje, da je donosno, to pa je mogoče doseči le, če v podjetju pravilno razporede delo, ekonomično izrabljajo delovni čas. stroje in material, odpravijo vsakršno
S prve skupščine Sveta „Svobod“ in prosvetnega društva Zasavskega okraja
Bogati sadovi
V dvorani »Svobode-Zasavje* * Trbovljah je bila v nedeljo, fS. februarja 1. skupščina Sveta »Svobod* in prosvetnih društev Shaavtkega okraja. Kljub slabemu vremenu je bilo udeležba zadovoljiva. Skupščine so se poleg delegatov društev udeležili najvidnejši predstavniki okraja in občine Trbovlje. Prav tako tudi predstavnik okrajnega odbora Sveta »Svobod* in prosvetnih društev iz Celja.
VELIK RAZMAH NA VSEH PODROČJIH KULTURNE USTVARJALNOSTI
Po lepem pozdravu godbe na pihala »Svobode-Center* iz Trbovelj, ki je pred začetkom skupščine odigrala »Internacionalo*, nato pa še mešani pevski zbor »Slavček* in Trbovelj, ki
je delegatom in gostom zapel v pozdrav tri pesmi.
Predsednik okrajnega Sveta »Svobod in prosvetnih društev okraja Trbovlje, tov. Pavle Kovač je nato govoril o uspehih naših kulturnoprosvetnih društev, o njihovih slabostih in bodočih nalogah teh društev. Med ostalim je tov. Kovač v svojem poročilu podčrtal vprašanje o potrebi spremembe dosedanjega načina dela glede na razširjeni teritorialni obseg okraja in velikega števila društev. Da se bo delo lahko nemoteno in v redu razvijalo, je treba na področju novih občin izvoliti občinske svete »Svobod* in prosvetnih društev. Prav ti sveti bodo imeli nalogo povezovati med seboj vse »Svobode* in prosvetna društva, 'e pogledamo število društev, bo-
mo videli, da je ustanovitev občinskih svetov res nujna-, veliko laže bo n. pr. občinski svet v Brežicah pomagal kulturnemu društvu na Bizeljskem, kakor pa okrajni svet iz Trbovelj. Tako je v občini Trbovlje 6 društev s 25 sekcijami in 1161 člani; v občini Zagorje de’uje 9 društev s 23 sekcijami in 1163 člani; v občini Hrastnik so 4 društva s 26 sekcijami in 1014 člani; na področju občine Radeče dela 8 društev z 22 sekcijami in 1037 člani; v občini Kr-(Nadaljevanje na 2 strani)
Preteku teden je bUa na sedežu OLO Trbovlje 5. seja ljudskega odbora okraja Trbovlje. Dopoldne sta bili ločeni seji obeh zborov, popoldne pa skupno zasedanje.
Zasedanju, ki so ga na ločenih in skupnem zborovanju vodili tovariši Ivan Zupančič, Janez Puntar in Viktor Burkeljc, so poleg odbornikov prisostvovali tudi zvezni ljudski poslanec in član Izvršnega sveta LRS tov. Janez Hribar in zvezna ljudska poslanca Karel Sterban in Vili Škrinjar. Na ločenih sejah okrajnega zbora in zbora proizvajalcev so navzoči razpravljali o odloku o začasnem finansiranju okrajnega gozdnega sklada za prvo tromesečje letošnjega leta. Ta predlog je gospodarski svet okraja že prej temeljito pregledal in sodi, da bi bilo v tom letu potrebno ustanoviti občinske gozdne sklade za prvo tromesečje letošnjega leta. Ta predlog je gospodarski svet okraja že prej temeljito prcg’cdal In sodi. da bi bilo v tem letu potrebno ustanoviti občinske gozdne sklade v smislu veljavnih predpisov in navodil. Oba zbora sta predlog začasnem finansiranju po kratki razpravi sprejela.
Zbora sta nato obravnavala še nekatere druge predloge, ki
FOUtiN! TEČAJI V VIDMU KlikEM SO USPEŠNI
Trboveljska „Zarja“ se pripravlja na
25-letnico svo ega obstala
Menda ni Trboveljčana, pa tudi ne ljudi v ostalih predelih Slovenije, ki ne bi poznali trboveljske »Zarje*. Kje vse je že imelo to pevsko društvo svoje nastope, s katerimi se je afirmiralo širom po naši ožji domovini in še posebej v NOV, kamor je odšlo med okupacijo •karaj v celoti.
Letos praznuje »Zarja* pomembno obletnico. Petindvajset let intenzivnega in požrtvovalnega dela ni malo. Res, da ne b° ta koncert še slavnostni kon-eert, ki bo nekaj mesecev po zneje, je pa prav tako skrbno Pripravljen in bo opravičil dol-Poletno trdo delo pevskega zbora.
Naj povemo nekoliko v na Prej, kaj pripravlja »Zarja* in kaj bomo slišali na tem koncertu. Prvi del bodo izpolnjevale izključno Adamičeve skladbe, Prirejene na narodna besedila. y!ed temi bomo slišali manj znane pesmi, kakor n. pr. »Fra-nica*, »Regiment po cesti gre♦
različnih variacijah, in še druge.
Posebnost tega koncerta bo Nedvomno nastop solistov, kvin teta in okteta v srednjem delu koncerta, česar se »Zarja* do-*lej $e n( i0tiia. Pevci bodo iz-Va)ali izključno narodne pesmi.
O tretjem delu koncerta pa lal\ka rečemo, da bo vsebooa! s«ma dela, ki se v Trbovljah ®c niso izvajala. Imena sklada-l*‘Jep Simoniti, Gobec, Kramolc "mtetič in druga so zadosten Porok, da bo ta del koncerte ,e* nekaj posebnega in da bo s *toncerta marsikdo odnesel no-
ve vtise o slovenski oziroma jugoslovanski vokalni plasbi.
Prizadevnost zbora, ki deluje že 25 let nesebično in sodeluje na vseh proslavah in važnejših prireditev za ceno osebnih late-rialnih žrtev, moramo podpreti in podprli jo bomo z obiskom na tem koncertu, ki bo v soboto, 18. februarja v Delavskem domu v Trbovljah, še posebej pa na jubilejnem koncertu, ki bo nekoliko kasneje.
Tečaj Rdečega križa, ki se je pričel v Vidmu-Krškem meseca novembra, je obiskovalo 14 deklet. Tečaj so dekleta zelo redno obiskovala in zanj pokazala veliko zanimanje. Zaključnih izpitov, ki so bili 8. februarja, se je udeležil tudi predsednik občinskega odbora RK tov. Gvido Grabar. Tečajnice so se na Izpit dobro pripravile, zato uspeh tudi ni izostal.
Istočasno so se dekleta udeležila tudi 3-tedenskega gospodinjskega tečaja. Tečajnice so bile vsako ppooldne zaposlene: štirikrat tedensko so se učile kuhanja, ostala dva dneva so pa Izkoristile za šivanje in teoretičen nouk Kar so dekleta
pridobila na obeh tečajih, jim bo v življenju zelo koristilo.
Gospodinjski tečaj Je bil zaključen v. soboto, 11. t. m. Na zaključek so bili povabljeni tudi starši deklet, kjer so se seznanili z delom in uspehom tečaja in pokusili tudi razne dobrote, ki so jih pripravile njihove hčerke
Po tem tečaju se je pričel spet nov gospodinjski tečaj, ki ga obiskuje 32 tečajnic iz mesta in bližnje okolice. Nedvomno bo tudi ta tečaj uspel, saj so finančna sredstva zanj zagotovljena tako od samih tečajnic, kakor tudi od OZZ, občinskega ljudskega odbora in KZ Krško
-MBmm mm
so bili na dnevnem redu tega zasedanja. Tabo so odborniki sprejeli in potrdili sklep o prečiščenem besedilu statuta okraja Trbovlje, ki ga je pregledala Zvezna komisija za formiranje komun, ki ji predseduje podpredsednik Zveznega izvršnega sveta FLRJ tov. Edvard Kardelj, in pregledala nekatere spremembe in Izboljšave. Odborniki so posvetili še posebno pozornost vprašanju preskrbe delavskih središč, zlasti Trbovelj z važnim prehrambnim predmetom — mlekom, ki je v kraju zelo kritična. Mleko se namreč dovaža v Trbovlje 1* ptnjskega okraja, kar znatno povečuje prevozne stroške. Zato se mleko prodaja po 40 din, kar je obsolntno previsoko.
Da bi to pereče vprašanje kolikor mogoče zadovoljivo rešili, je okrajni ljudski odbor sklenil odobriti vsa sredstva, ki so s* nabrala v skladu za pospeševanje kmetijstva, za nakup dveh avtomobilov, ki jih bo uporabljala Zadružna mlekarna v Brežicah. Za nakup teh vozil bo precej gotovine prispevala tudi OZZ. Ko bo mlekarna v Brežicah imela ustrezen vozni park, bo lahko povečala odkup mleka od dosedanjih 2800 na 7000 litrov. S tem bodo revirjem v glavnem zagotovljene zadostne količine mleka po zmerni ceni. Vrzel, ki bi kljub temu morda tu In tam nastala, bo lahko zamašila tudi mlekarna na Izlakah. ki oskrbuje z mlekom Zagorje, vendar pa ji ga včasih tudi ostane po nekaj sto litrov, ki ga je do sedaj predelovala v razne mlečne izdelke. Na zasedanju so izlaški mlekarni odobrili kredit, ki ga bo uporabila za ureditev pasterizerja.
ki bo poleti pripomogel k temu, da se mleko ne bo kvajrilo.
• Kakor znano, je bilo lani z zakonom določeno, da se pravica o predpisovanju taks in prometnega davka prenese v pristojnost posameznih komun. Odloke, ki jih o tem izdajo občine, pa mera predhodno potrditi okrajni ljudski odbor. Na zasedanju so odborniki prebrali že nekaj pripravljenih odlokov o taksah in prometnem davku, kj pa so sprožili zelo živahno razpravo. V tej so namreč odborniki postavljali vprašanje, koliko bo pri vsem tem prizadet življenjski standard prebivalcev v posameznih krajih. Celotnega vprašanja v zvezi s predpisom občinskih taks in prometnega davka ni bilo mogoč« rešiti in bodo odborniki o njem razpravljali šc na prihodnji seji.
Na zasedanju so odborniki sprejeli še vrsto drugih sklepov, tako n. pr. sklep o ustanovitvi sodišča v Vidmu-Krškem, ki bo četrto v' našem okraju. Ustanovila so bosta nadalje ka-
(Nadaljevanje na 2. strani)
Prešernova proslava v Zagorju
Tudi v Zagorju so zelo lepo proslavili spomin Franceta Prešerna. Zagorske »Svobode*, gimnazijski pevski zbor, glasbena šola in drugi so pripravili pisan program, s katerim so bili poslušalci zelo zadovoljni.
Omeniti je treba tudi to, da se je proslave udeležilo mnogo ljudi, saj je bila dvorana nabito polna	‘
Prešernove prosto ve v občini V dem-Krško
V počastitev 107. obletnice smrti največjega slovenskega pesnika dr. Franceta Prešerna je bilo v občini Videm-Krškem več proslav. Te slovesnosti so imeli po vseh šolah, na katerih so sodelovali učenci osnovnih šol in dijaki gimnazije. Programi so bili skrbno pripravljeni, tako da so res dostojno praznovali Prešernov dan.
Poleg šolskih slovesnosti je bila proslava rojstnega dne dr. Franceta Prešerna tudi v Prosvetni dvorani na Vidmu O življenju in delu našega največjega pesnika je govorila tov. prof. Jazbinškova. Tovarišica Jazbinškova je poslušalce
popeljala v 19. stoletje in podčrtala borbo Franceta Prešerna za napredne ideje. Na koncu pa je poudarila, da borbo Franceta Prešerna za slovenski jezik in svobodo našega naroda najlaže ocenijo* ljudje, ki so preživeli našo narodnoosvobodilno vojno
Na tem slavju je sodelovat tudi pevski zboi in oktet »Svobode« ter dijaki nižje gimnazi je in učenci* osnovne šole Krško. Slavnostni program je bil dobro pripravljen in tudi izveden; žal pa je bila ta lepa spominska prireditev slabo obiska na.
UstaniEuiteii političnega vktčun na ingorski ob rni

^vi vr' •?*!

'h. *' - ;
Šišk«..
Ilova železniška postaja v Sevnici
Minuli petek so se v sejni dvorani zagorske občine zbrali odborniki ljudskega odbora, kjer so ustanovili osnovno organizacijo ZK zagorske občine V diskusiji so odborniki na-lizall nekaj bistvenih vprašanj, i jih bo moral reševati usta-ovljenj politični aktiv. Pred-sem bo nujno, da bo aktiv v eloti seznani en z vsemi problemi in vprašanji, ne le delo-•anja ljudskega odbora, marveč vsega razvoja političnega, gospodarskega in ostalega življenja v Zagorju.
Težišče dela pa bo po besedah sekretarja mestnega komiteja ZKS tov. Ludoviko prvenstveno v nenehnem reševanju gospodarskih in coiitifnih problemih, ki se poiavljam na območju cele občine. To pa sc pravi, da bo moril temeljito poznati problematiko eo^-odar-stva in delovanja političnih organizacij.
Prihodnje dni bodo ustanovili osnovno organizacijo v delavskem svetu rudnika Zaeorja in delavsko-prosvetrdh društev.
Pocenitev Vleka VTrbovljah 0r?anizaci!idela:Predn6S!-
"	SI^Ka ta U 4a Ha marsikto vaff Irilr« Ki lahkn rirrmrpi ustvarili fimvp? mnfprinlni!i dn-
(Nadaljevanje s 1. strani) Temeljiteje bo treba prouce- va delovna dolžnost, da bomo Slabo je le to, da marsikje vati, kako bi lahko čimprej ustvarili čimveč materialnih ilo-Svet za gospodarstvo pri LO Trboveljski gospodarstveniki pa in uslužbencev v trboveljskih sicer razpravljajo o organizaci- uspobili še včeraj neuke de- brin, s tem pa krepili gospo-
umestne jj dela, toda dalje od besed po- lavce v dobre strokovne moči, darska moč in tudi upravljanje gostokrat ne pridejo, če dobi študirati gibe posameznih de- proizvajalcev.
Podjetje na primer hov. stroj, lov rok, uporabo leve roke pri Proizvajalci so dobili z osno-dela vnaprej kar po starem na- proizvodnem porcesu, študirati vanjem Zavoda za proučevanje činu. In zato se dogodi, da je karakteristiko delovnega mesta, dela in varnosti pri delu LRS Pil nas proizvodnost ob števil- uporabnost orodja, skratka te- v teh prizadevanjih veliko po-nib novih postrojenjih trajno meljiteje proučevati kot doslej moč- Ta zavod je n. pr. v zad-na .	manjša kot v tujini, ker se ne organizacijo dela. Seveda je ob njem času začel organizirati v
se bodo
Lahko bi torej imeli v vseh to- nost z drugimi podjetji. Marši- vodilni uslužbenci in drugi vo-
občine Trbovlje je pred dnevi poskušajo seda’ navezati stike menzah, ki so tarča posvetil posebno pozornost ne- s sosednimi kmetijskimi zadru- kritike tako od abonentov ka-katerim važnim vprašanjem v gami) tako 1e KZ Izlake že za- kor tudi od ostalih gostov, družbeni prehrani. Problem gotovila t skrbo 300 1 mleka Svet za gospodarstvo je ob-mleka je v Trbovljah še vedno dnevno po znatno nižji ceni. sodil tendenco podražitve hra-v ospredju obravnav na pri- Vzrok, da cene mleka v Ptuju ne, ki jo je predlagalo Gostin-stojnih mestih, zlasti ie, ker je in Celju za Trbovlje niso ugo- sko podjetje »Majolka« v Tr-v kraju od podražitve mleka dne, je iskati v tem, da so mle- bovljah od
5310
^d,la«oonJ,egn00Va.^rla ZL ,1700	P^^emo novih metod dela. tem treba pomisliti na poveza- podjetjih tečaje, kjer
do 1800 1 na 1300 do 1400 1 — urejene za predelavo mleka v prošnji tega podjetja za kritje	K,	imeli v v«eii to- nmi - ,ir,.vi i; \rnr«i. vodilni uslužbenci in ,
zdravniki pa opozarjajo, da bi mlečne izdelke ki imajo višjo primanjkljaja okrog 450.000 di morala biti potrošnja mleka prodajno ceno zaradi česar te mnogo večja, da bi na ta način mlekarne niso interesirane na zagotovili zdravo prehrano pre- ceneni prodaji mleka v revir-
w io n, trriftn- nr^Hntin TOrnah nove stroje, toda če be kje izdelujejo posamezne proiz- ditelji v podjetju seznanili s nastal zaradi tega, ker da men- delali po starem načinu dela, bi vode, ki so zaradi neveščnosti potrebnimi psihološkimi in pe-
ze dajejo abonentom in gostom v produktivnosti vedno zaosta- delavcev ali zastarelih naprav dag (iškimi metodami vzgajanja bivastvu zlasti pa delavstvu in ske kraje, spričo te okoliščine hrano ceneje, kakor pa so	Iz te neurejenosti v podjet- neprimerno dražji, kot pa bi ljudi v proizvodnji. V našem
otrokom.
pa bi trboveljsko prebivalstvo stvarni izdatki zanjo
jih tudi pogostokrat izvirajo lahko bili, če bi jih izdelovali okraju bo na primer tak tečaj
Da bi ceno mleka ▼ Trbov- lahko ostalo brez mleka, j ah vskla
nami tega hranila v ____________ .
krajih Slovenije, je svet za go- kupovanjem mleka na rade-	_
spodarstvo sklenil predlagati škem področju, kar bi tudi znl- sivnega poslovanja. Nadalje je LO mestne občine, da se po- žalo ceno tega neogibno po- treba vskladiti plačevanje hra-novno uvede regres, s katerim trebnega hranila.
Svet je mnenja, da je treba v	tožnje za novimi investicijami,	v podjetjiu, kjer so se za dolo-	organiziran med drugim tudi v
liah vskladili s prodajnimi ce-	2elja sveta za gospodarstvo	podjetju pregledati zasedbo de-	** marsikje obetajo past	čen proizvod specializirali.	naših trboveljskih Strojnih to-
oetalih	i® nadalje, da bi pričeli z od-	lovnih mest in po kolektivu	Proizvodnje le z modernejšim Seveda vsega tega m mogoče	varnah. Povsod, kjer so tečaji
podjetja izvesti sanacijo pa-	strojem, ne pomislijo pa, da Je	urcditj čez noč, niti ni mogoče	organizirani, je ooaziti zanje vc-
sivnega poslovanja. Nadalje je	treba modernim proizvodnim	doseči sodelovanja vseh podje-	Ilko zanimanje m težnjo nepo-
_____________ _	napravam tudi prilagoditi so- ti j v mesecu, dveh ali v letu freonih proizvajalcev, da bi
_______________ ne	uslužbencev podjetja z do- doben	način	dela.	Ta stvar po- dni. Pozitivno pa je	že to, da	čimprej opravili	z	navlako in
se bo cena mleka v Trbovljah	Svet za gospodarstvo mestne	ločili uredbe oziroma s stvar-	ve, da marsikje ne obvladajo	^ M proizvajalc| začeli zave-	pomanjkljivostmi, ki danes ovi-
znižala za 5 din to je od dose-	občine Trbovlje je prav tako	nimi materialnimi izdatki za	načel In tehnike delovnih me-	dati, kako pomembno vlogo	raJ° hitrejši napredek, da bi
dan je cene 40 din na 35 din in razpravljal o prehrani delavcev hrano.	tod.	Kaj	torej	storiti?	igrajo te stvari v proizvodnji,	firn smotrneje organizirali delo
sicer od 15. februarja t. L da-	Dobro je nadalje to, da so za- tako pospešili rast storilno-
čeli v posameznih	podjetjih	stl- Poglabljanje	v	to snov bo
proučevati, koliko	delovnih	marsikj- pometlo	z	mišUenjem,
mest je res potrebnih, s kakšno ie organizacija^ proizvodnje strokovno izobrazbo delajo ljud- J® dosegla svoj višek in obra-je na posameznih delovnih me- cuna!°. bo tudi s primitivnim stih, kje zaposliti posameznika, gledanjem, da gre pri dviganju Delo podjetja »Elektro-Trbov-	prednje elektrifikacija našega	težaven problem. Delavcev je	da bo produktivnost rastla in	'torilnosti dela za	povečana iz-
Predlog za regres je bil spro-	ije« pozna le malo število ljudi,	podeželja. Odgovor na to vpra-	razmeroma dovolj, toda ti so le	podobno. V posameznih podjet-	crpavanje fizičnih	moči delaven predvsem zaradi tega, ker	Podjetje, ki zaposluje 120 de-	šanje Je bil zelo razveseljiv: še	polkvaliflcirani ali pa nekvalifi-	jih* so začeli misliti tudi že na	ca ,n uslužbenca,
ni izgledov, da b' se cene mle-	lovnih moči, je v zadnjih letih	kratek čas in na področju, ki	cirani. Zato je delavski svet pod-	specializacijo. Tudi to je korak Seveda pa sam	takšen tečaj
ka, ki ga Trbovlje dobivajo iz	doseglo že več pomembnih uspe-	ga zajema podjetje »Elektro-	Jetja sklenil, da se organizira	naprej. Koordinacija med pod-	ne more prinesti ničesar nove-
Vtlekame v Ptuja znižala, niti hov, seveda pa se bori in ubada Trbovlje«, skoro ne bo več na- tečaj za kvalifikacijo delavcev,	specializacija v posamez- 8a’ če bi tudi poslei delali v
ni ponudba iz Celja za revir- tudi s raznimi težavami. Njego- selja, kjer ne bi imeli električne zlasti za tiste, ki so v podjetju nih strokah za določen proiz- podjetju po starem. Povsod, v
lje. Za ta regres potrebna sred
stva bi se črpala iz 10-odstot-nega občinskega prometnega davka na alkoholne pijače, kar sporedno s tem pomeni važen ukrep za pobijanje alkoholizma.
0 DELU PODJETJA „ELEKTR0-TRB0VLJE“
V Zasavcu vedno manj petrolejk
ski kraj ugodna saj bi mleko va glavna naloga je distribucija lučL
že dalj časa in so medtem že vod nam lahko prinese velike vsakem podjetju si bomo mo-
franko postaja Trbovlje stalo električne energije, poleg tega Lansko leto je bila opravljena pridobili potrebno praktično kor-lstj ^ ne hodo ctali stroji ral> prizadevati, da organiraci-37,50 din, tako da bi bila cena pa se ukvarja tudi z drugimi elektrifikacija vasi: Okroglica, znanje, a še nimajo kvalifika- neizkoriščeni in tudi ljudje bo- jo dela čimbolj iznono^imo,
mleka vključno z vsemi ostali- deli, kot so: gradnja daijnovo- Radeš, Žirovnica, Konjšica in mi režijskimi stroški 43,57 din. dov, transformatorskih postaj, Preska. Poleg tega pa so se
Nekaj pomembnih sklepov
...	, , , ,	_ do polno zaposleni. Pr; nas. ko storiti bo treba, karkoli je mo-
Tečaj, ki ga obiskuje 25 cla- delavci upravljajo podjetje, bi K«**. »n potrebno bo, da bomo ovajanje fluorescentne razsvet- skončala še nedovršena omrežja nov delovnega kolektiva, se je morala jmeti racionalna organi- čimbolj smotrno gospodarili, Ijave in elektrifikacija našega za pogonske svrhe pri Elektri- začel pred nedavnim v prostorih	. . Bredno«t V kanita- vplivali na rast stori’n«ri« dela
podeželja. Poglejmo na kratko fikacijskih odborih na Trojanah, osnovne šole na Vodah in bo	* ‘„,15 izholi- in na pocenitev proizvodnje. Na
,1.1..	---U»*i„ n.al.bl.	no /\on,S,.niU„ Mlinih Ani O H trojo!	.oZotko noooono inniJo llsucnin OPZeian Je Cilj IZOOlJ	.	.	______ ..	..
delo tega podjetja preteklo leto in njegove načrte za bodoče.
na Cemšeniku, Mlinšab, Dolah trajal do začetka meseca junija, ...	_ , _	m iv
pri Litiji in Podkum«. Tako so po potrebi pa bo še podaljšan.	Szv^jalnTh zabiti.
(Nadaljevanje s l. strani)
tastrska urada v Sevnici in Brežicah.
Prav tako Je okrajni ljudski odbor ob tej priliki vskladil pravne predpise obeh bivšib
vnvi mrerJn TRtvcrnn ostali neelektriricirani le še bolj V program tega tečaja so _	. .■
NOVA OMREŽJA, TRANSFOR- oddaljeni predeU, kakor n. pr. vključili poleg obveznih predme-	Prisvajajo cim™c do-
te stvari ne smemo nikoli po-
-k.
MATORSKE POSTAJE
Pleše nad Zidanim mostom. Če- tov tudi nekaj neobveznih; vseh bička. Pri nas pa mora iti glob-
- »srMMaasuK a? tisa šara teSijstsirMi s
ie ih nanrav in električnega — ce ne bo nepredvidenih ovir učenja in če bodo tako marljivi darskem sistemu in načelih
— letos. S temi kraji bi bila v tudi v bodoče, bodo gotovo upravljanja proizvodnje le-ta
omrežja v Trbovljah m Hrast-
V Vidmu-Krškem je potrebna čevljarska delavnica
okrajev, potrdil pravilnike o njku. y zvezi s tem je skončana Slavnem skončana elektrifikacl- uspeli.
plačah v bolnišnicah v Trbov- prva' faza izgradnje električnega J* Podeželja na področju tega Ijah in Brežicah ter v Domovih krožnega daljnovoda Trbovlje- P^etja.
onemoglih v Irapoljci in v to- Hrastnik. Zgradile so se številne	.	. . .	.	....	. ,
ki pri Zidanem mostu, iraeno-	transformatorske postaje v Podjetju že nekaj časa precej tudi nekaj predavateljev,
val nov upravni odbor v po- trboveljski in hrastniški dolini, drušnici NB v Trbovljah ln v v Trbovljah že obratujeta Okrajnem zavodu za pospeie- transformatorski postali na Vo-vanja gospodinjstva.	denski cesti in pri Kopalnici,
Nadalje je Ul imenovan nov električna montaža pa je prav-ccstni odbor, posebna komisija kar v tekn v Koloniji 1. maja, (Nadaljevanje s 1. strani)
tudi nenehno rasla. V podjetjih	JV a levem bregu Save mesta
Tečaj je podjetje organiziralo moramo ustvariti takšno vzduš- Videm-Krško nimajo niti ene sporazumno z okrajno izpitno je, da se bo vsakdo zavedal čevljarske delavnice, dasiravno Vprašanje kadrov je v tem komisijo, ki je dala na razpolago svojih do’žnosti, si prizadeval je v kraja vedno več ljudi. V
storiti še kaj več, kot je njego- Tovarni celuloze in rolo papirja je sicer čevljarska delavnica,
Jd pa dela le za tovarniški kolektiv. Vsi ostali prebivalci so zaradi tega vezani na čevljarje, "ti-»•	■	ki so na drugem bregu Save,
Suje progresija obdavčevanja po Tč dohodke so porabili v glaV- Ker pa teh primanjkuje, se zgo-
Zakaj spremembe pri obdare tvi kmetov
za podeljevanje štipendij, prav na Keršičevi cesti in na Trgu katastrski dohodek obračunava katastru glede na obdavčeva- nem za osebno potrošnjo, zelo di, da Čakaš po več tednov na
tako se ustanovi ie tajšnitvo revolucije.
aa delo in delovna razmerja.
po površinski enoti z domneve, nje imovine, premožnejša go- malo pa za razvoj gospodarstev, popravilo nujno potrebne obut-
Tudi transformatorski postaji da povsod goje žito, ne upošte- spodarstva ne bodo manj ob- Niso pa kmetijski proizvajalci Ve. Poleg tega so čevljarske ............................. ............................... - ■ ' '	'	v večjem obsegu vlagali sred- usluge precej drage.
Ob zaključku je podal dirok- v Hrastniku bosta kmalu pri- va pa dovolj dohodkov od živi- davčena kot doslej.	__„ o_.
Kgflill gsE™ |gs§|§fi
planiranimi gradnjami preko-
račili investicijski kredit za 221 milijonov dinarjev. Centralna
vode. Ta objekt gradi Gradbeno pomanjkljivosti katastra bodo odnosih med industrijo in kme- nja proizvodnje, temveč zaradi podjetje »Pionir« iz Novega odstranjene. Kei davek na imo- tijstvom ter povečati zanima- skoka cen in pomanjkanja
v popravilo obutev prebivalcev Povečanje osebne potrošnje ‘n 3° v kratkem času solidno in na vasi, toda ne zaradi poveča- Poconl popravila.
vino zadeva lastnike imovine nje proizvajalcev za dohodke iz kmetijskih pridelkov, presega vasi in v skladu s povečanjem
m	„	,	, Omenimo naj še, da je tudi to je premožnejša gospodarstva, kmetijske dejavnosti. Doseči v zadnjih dveh letih 20%, kme- proizvodnje in storilnosti dela.
Narodna banka v Beogradu je je končana prva faza električne je bilo neogibno ublažiti pro- moramo, da bomo zajeli čitn- tijska proizvodnja pa je bila v Zaradi pomanjkljivosti kata
" zvezi s tem prekoračenjern * — -	■ ■	■	* *	. .	—j	•
v zvezi s tem prekoraeonjem |nHaiacije v transformatorski grešijo obdavčenja dohodkov po ustavila naaatnjnjo kreditira- jM^taji novega Delavskega do- katastru, sicer bi destimulizi-
nje do tedaj, dokler ne bo ta
primanjkljaj ▼ eeloti nokrit. Po- de|0 je terjalo svojevrstno neti sebna okrajna komisija je to- pizlrano izgradnjo, kar Je siro-
ma, ki Je v samem poslopju. To rali proizvodnjo pri proizvajal*
več dohodka od imovine. Na letu 1955 le za 9% višja v pri- stra bi bilo potrebno, da fedc-tej podlagi bomo ustvarjali merjavi s triletnim povprečjem racija predpiše minimalne in Sredstva za pospeševanje kme- (1953—1955).	maksimalne davčne stopnje po
Čeprav davčna politika ni kategorijah gospodarstev. Te-
meljito pregledala položaj vto- gke nekoliko podražilo. Montaž- katastru močno zadeva, med- gradnje v kmetijstvu.
cih z več kot 5 ha zemlje, ker tijstva, gradnjo cest, sklade za jih obdavčevanje dohodka po zaščito imovine in investicijske dovolj bistven člnltelj, vendar- publike pa bodo za posamezne
le lahko pomaga, da se del po- katastrske okraje ali skupine
varni In stavila oredloge, a ka- na dela so v polnem teku In se tem ko gospodarstva, ki pose- V letu 1955 so se v primerjavi večanega dohodka v kmetijstvu okrajev v okviru danih razpo-■ terimi bo mogoče rešiti stanje, računa, da bodo končana do dujejo do 3 ha zemlje, plačuje- z letom 1953 povečali dohodki na organiziran način usmeri za nov predpisale stopnje, ki bodo
ki je nastalo v tom podjetju. konca junija 1956.	‘	*................... ’	*	'*
Odborniki so predlagane Poleg vsega je našega dopis- nesorazmerju z njihovimi do-ukrepe sprejeli.	nika najbolj zanimalo, kako na- hodki. Toda čeprav se zmanj-
jo zelo nizek davek, ki je v kmetijskih proizvajalcev za 84 razvoj kmetijstva, toda ob bolj enakomerno obdavčevale
milijard, čeprav je fizični obseg skromnejšem in postopnem na- kmetijske proizvajalec, proizvodnje ostal na isti ravni, raščanju osebne potrošnje na	(Po Dnevniku)
FRANC ŠETINC:	(Nadaljevanje in konec)
Sveti potrošnikov kot organ družbene kontrole
MIŠU, KI NAJ BI BjLE NAPOTILO ZA DELO POTROSNI SKIH SVETOV ZA IZBOLJŠANJE NASE TRGOVSKE MREŽE
Vse to mora zanimati potrošnike, kajti od takih negativnih pojavov so odvisni stroški trgovine in potemtakem tudi cene blaga. Vzemimo primanjkljaje, ki so zadnje čase pogost pojav. Nekateri menijo, da Je to stvar podjetja, ki v določenem primeru pač zahteva od poslovodje, da odplačuje nastali rnanko Vprašanje pa vendarle ni tako enostavno. Primanjkljaj, ki znaša več sto tisoč dinarjev, je tudi stvar potrošnikov saj tako ali drugače vpliva na višje stroške trgovske poslovalnice. Primanjkljaj veže obratna sredstva podjetja, od katerih je treba plačevati obrest in ki bi jih trgovina sicer lahko obračala. Izkušnje povedo, da večji primanjkljaj lahko nastane v daljšem razdobju Kako Je potem mogoče, da ga kontrolni organi ali uprave podjetja odkrijejo šele po več mesecih? Vzrok Je pač v tem. da sc v večini trgovskih poslovalnic inventurni popisi ne vršijo tako kakor to zahtevajo predpisi. Poslovodja, ki se boji odgovornosti zaradi nasUlega primanjkljaja in ki upa da bo manko v naslednjem tromesečju »do-
bil noter«, ga enostavno prikrije, kar napravi tako, da v inventuro vpiše več blaga, kakor ga je na zalogi. To stori celo vpričo inventurne komisije, ki mu »zaupa« in ki pač misli, da je njena prisotnost popolnoma odveč. Zgodili so se celo primeri da so bili pri inventurah navzoči člani svetov' potrošnikov, ki se kot stranke niso hoteli »zameriti« odgovornim uslužbencem trgovine. Menim, da bo treba v bodoče posvetiti več pozornosti inventurnim popisom. Poleg trgovskih uslužbencev morajo biti pri inventuri navzoči tudi člani svetov potrošnikov, ki morajo svojo nalogo vzeti resno in z razumevanjem. Tudi za uprave trgovskih podjetij ne sme biti vprašanja dnevnic in ne vem, kaj še vse. Podjetju, ki bi se postavilo na stališče, da mora nekdo drugi povrniti Btroške članom svetov potrošnikov, bi se to lahko bridko maščevalo. Trgovskemu podjetju, ki je v svojih poslovalnicah odkrilo za več sto tisoč dinarjev primanjkljaja. bi se še kako izplačalo. da je že pred leti posvečalo inventuram več pozornosti in da je — če Je bilo tre-
ba — plačalo tudi ljudem, ki bi prisostvovali inventuram...
Drug škodljiv pojav so dolžniki, ki jih imajo več ali manj vse trgovine. Medtem ko se trgovska podjetja bore. da se obratna sredstva čim hitreje obračajo, kajti od njih je treba plačevati visoke obresti, trgovine čestokrat na veliko kreditirajo potrošnikom, ne da bi zahtevale poroštvo ln zaračunavale obresti. Nekatere poslovalnice imajo dolžnikov tudj za več sto tisoč dinarjev. Menim, da tako kreditiranje ni samo v nasprotju s predpisi o potrošniških posojilih, ampak Je tudi tvegano. Tako krediti’ ranje povzroči tudi premoženjsko škodo podjetju in to iz Več razlogov: prvič, podjetje mora od obratnih sredstev ki so »zamrznjena«, plačevati obresti i drugič, ker so se obratna sredstva zaradi dolžnikov občutno zmanjšala podjetje često ni v stanju redno plačevati svojih računov, kar spet povzroči da plačuje zamudne obresti in — če pride do tožbe pred gospodarskim sodiščem — tudt sodne stroške; tretjič, podjetje ne more redne plačevati svojih družbenih ob vernosti,
kar ima spet za posledico plačevanje zamudnih obresti itd.
Potrošnikom je težko dopovedati, da je dajanje blaga na up brez poroštva nedopustno in škodljivo. Menim, da bi sveti potrošnikov lahko odigrali pomembno vlogo v pojasnjevanju potrošnikom, da je dajanje blaga na up škodljiv pojav v trgovini, ki v ničemer ne prispeva k izboljšanju njihove življenjske ravni.
SVET POTROŠNIKOV
KOT ORGAN DRUŽBENE
KONTROLE
Navedel sem nekaj stvari, ki sodijo v področje dela svetov potrošnikov. S tom pa seveda še nisem Izčrpal vseh nalog, ki stoje pred njimi. Sveti potrošnikov bodo lahko zahtevali od predstavnikov podjetij, da jim omogočijo vpogled v celotno finančno poslovanje. Zahtevali bodo na primer, da Jim poročajo, koliko sredstev je v rezervnem skladu in kako jih podjetje namerava uporabiti. Sveti bodo lahko preprečili marsikatero nedovoljeno manipulacijo z osnovnimi sredstvi. Prav tako bodo lahko vplivali, da se bodo sredstva investicijskega sklada uporabila za namene,‘ki bodi pozitivno vplivali na hitrejši in uspešnejši razvoj trgovine Ce bo svet potrošnikov opazil da v podjetju nekaj ni v redu, bo o tem obvestil občinski ljudski odbor ali pa bo zahteval od tržne ln finančne inšpekcije pregled poslovanja V kakšnih prime-
rih bo to storil? Tako bo na primer opazil, da se blago nepravilno shranjuje in da so se večje količine blaga pokvarile; obveščen bo, da podjetje skuša zadrževati prodajo blaga z namenom, da bi umetno dvignilo cene: ugotovil bo da se podjetja dogovarjajo o prodajnih cenah- da sc za blago, ki mu je določena cena z zveznimi predpisi, zahteva višja cena od predpisane; da se podjetje ukvarja z verižno trgovinoi da blago ni označeno s cenami,-, da trgovski uslužbenci kupujejo blago po nižjih cenah kot ostali potrošniki; da trgovska poslovalnica protežira določene stranke; da se prodaja pokvarjeno in zdravju škodljivo bla-gd da se slabo tehta; da se blago napačno deklarira in se mu pripisuje kakovost, ki jc dejansko nima, da se trgovski uslužbenci okoriščajo z družbenimi sredstvi itd. Svet potrošnikov bo torej lahko nvdi' veliko pomoč inšpekcijskim organom, kar bo le-te še bolj usposobilo za njihovo odgovorno in naporno delo. Tržna in finančna inšpekcija imata že sedaj veliko uspehov v svojem delu, toda tl uspehi še niso zadovoljivi, če jih primerjamo z nepravilnostmi, ki Jih opazimo V naši trgovini. S sveti potrošnikov bodo dobili hrbtenico. Treba je namreč vedeti, da so inšpekcijski organi maloštevilni. Za uspehe, ki so jih dose gli, gre zahvala njihovi prizadevnosti, nikakor pa ne pomoči potrošnikov Te pomoči je bilo zelo malo ali skoraj nič.
Resnica pa jo, da potrošniki vedo zelo veliko, saj so skoraj vsak dan v neposrednem stiku s trgovino, kar jim omogoči, da vidijo marsikaj. To ne bi smeli obdržati zase. Ce bodo o opaženih nepravilnostih obvestili pristojne državne organe, bodo koristili vsem ostalim potrošnikom in skupnosti. Ce torej damo na tehtnico »škodo«, ki jo bodo imeli s tem, da se bodo zamerili trgovskim uslužbencem, in korist, bo to drugo vsekakor odtehtalo prvo...
S tem, kar sem pravkar navedel, sem hotel povedati, da morajo biti sveti potrošnikov v stalnih stikih s potrošniki. Sami ne bodo veliko opazili, kajti kot člani sveta bodo dobro znani, toda potrošniki jim bodo lahko marsikaj povedali. Seveda bodo morali člani svetov trezno presojati stvari, ki jih bodo slišali od potrošnikov. Znano je namreč, da jc kritika določenega kroga potrošnikov često tudi neobjektivna in nekonstruktivna. V takih primerih bodo morali pojasnjevati potrošnikom kako in kaj.
Sveti potrošnikov bodo morali odgovarjati za svoje delo zboru potrošnikov. Sveti ki bodo odrezani od potrošnikov, ki ne bodo nikomur odgovorni, sc bodo kaj lahko spremenili Y potrošnike »boljše vrste*. k> jim bo funkcija služila za pr:-dobivanje raznih ugodnosti ih podobno. V takih primerih bodo morali potrošniki hitro i° energično ukreputi in take člane izmenjati
NEKAJ BESED O NAŠIH ŠTUDENTIH
Spoznajte jih!
KAJ BO Z NOVO ŠOLO NA SENUŠAH?
Nekega dne boste v domači vasi morda naleteli na lepak s približno takole vsebino: »Posavski akademski klub (PAK) prireja v nedeljo popoldne ob 15. uri v Zadružnem domu zdravstveno predavanje, spremljano s filmom in skioptičnimi slikami.« Verjetno bodo tudi na krajevnih ljudskih odborih izseljenskega pasu razglasili: »Člani PAK bodo med počitnicami zbirali gradivo o izseljevanju. Prebivalce pozivamo, da študentom dajo čimbolj podrobne in zanesljive podatke, ker bomo le na ta način ohranili pred pozabo eno izmed najtežjih obdobij naše narodne zgodovine.« Lahko, da boste brali tak razglas, morda pa tudi kaj drugega. Za natančno napoved programa ne dam roke v ogenj, prepričan pa sem, da boste svoje študente letošnje leto spoznali prav po takem delu. Vsaj začetni polet tovarišev, ki vodijo Posavski akademski klub, da slutiti, da bodo nekaj svojih načrtov uresničili. Predsednik novega odbora je Karel Filipčič iz Pisec, podpredsednik pa Ivan Šantej iz Sevnice.
VZROKI NEDELAVNOSTI
Kaj bi slepomišili! Vsakdo od vas ve, da hodijo naši študenti na univerzo že od osvoboditve dalje. To bi bilo že kar 11 let. »Le kje so bili doslej ti naši fantje? Kolikokrat bi jih bili že potrebovali!« Popolnoma upravičeno ste tako vprašali Da je bilo doslej tako, so po mojem mnenju trije vzroki: način štipendiranja, socialne razmere študentov — tretji vzrok pa je v študentih samih
Do formiranja novih občin je skrb za štipendiranje študentov slonela predvsem na republiških organih. Redki so bili okraji, še redkejše pa občine, ki bi v svojih proračunih predvidevale sredstva v ta namen. Menda bi lahko na prste prešteli tudi podjetja iz bivšega krškega okraja, ki bi si na ta način zagotovila strokoven kader. Tako so domači študenti razumljivo odhajali drugam, odvisno od tega. kdo jih je štipendiral. Mnogi študenti tudi niso prišli do štipendije, ali pa jim zaradi slabih gmotnih razmer nizka štipendija ne bi zadostovala za osebno vzdrževanje In so bili zaradi tega prisiljeni iti v službo. Le redki pa so taki, ki dobivajo vso oskrbo od doma.
Razumljivo, da taki in podobni objektivni vzroki niso
kdove kako krepili zavest študentov prav v tej smeri, da namreč od njih kot nove socialistične inteligence naša družba pričakuje največ pomoči pri oblikovanju novih ljudi in novih odnosov med njimi.
SKRB ZA KADRE MORA
SLONETI NA OBČINAH
Z ustanovitvijo novih cbčin — komun pa se je stvar bistveno spremenila. V okviru svojih možnosti postajajo namreč občine precej samostojne gospodarsko-politične enote. Kot take morajo skrbeti za razvoj gospodarstva v občini in seveda skrbeti tudi za dotok potrebnih kadrov. Še več: kot politično-družbene enote bodo morale v bodoče posvetiti več skrbi tudi politični kvaliteti teh kadrov. Ker smo te stvari doslej zanemarjali, ni nič čudnega, da dobijo občine strokovnjake, ki so v mnogih primerih ali apolitični ali pa naši družbeni stvarnosti nasprotno usmerjeni. Občine bodo morale torej spremljati vsestransko delo in usmerjenost že dijakov v šoli ter najboljšim izmed njih zagotoviti materialno možnost študija, in to ne samo z gledišča trenutnih potreb občine oziroma okraja, ampak upoštevajoč naše splošne potrebe (če v občini na primer ne potrebujejo profesorja fizike, to ne more biti vzrok, da domačemu vsestransko dobremu dijaku ne bi dodelili štipendije za študij fizike). V okrajnem merilu je za trboveljski okraj štipendiranje rešeno dokaj ugodno; okrajni ljudski odbor je namreč z razumevanjem dal študentskemu klubu na razpolago določeno število štipendij, ki jih bo *re-ba razdeliti čimbolj smotrno. Ni pa znano, koliko štipendij so predvidele občine za svoje študente.
SAMI POKLIČITE
ŠTUDENTE!
Glede študentov samih pa je treba reči, da je bilo njihovo delo doslej odvisno vse preveč od organizacijskih oblik. PAK obstaja pravzaprav že dve leti, a prejšnje vodstvo kluba ni uspelo razgibati članov, saj se je vse skupaj podrlo že lansko leto ob poizkusu, da bi priredili v Brežicah podoben akademski ples, kakor ga prireja nov odbor za vse akademike bviše-ga krškega okraja v Brežicah 18. februarja letos.*
SMER DELA
Nov odbor Posavskega akademskega kluba (le-ta zbira študente iz bivšega krškega okraja) namerava razviti delo predvsem v smeri prosveti j e-vanja vasi. S sodelovanjem Centralne ljudske univerze v Ljubljani bode člani kluba organizirali predavanja s področja gospodarstva. zdravstva;* prosvete, politike itd. Predavanja bodo po možnosti ilustrirali s filmi in podobno. Študenti bodo lahko sodelovali kot predavatelji na raznih tečajih, nastopali bodo lahko kot organizatorji prosvetnega dela na vasi, zlasti med počitnicami itd., itd. Dane so torej različne možnosti, vse je odvisno le od dobre organizacije, od razumevanja občinf oziroma okraja, največ pa seveda od zavesti vsakega posameznega člana kluba. Akademsk' ples v Brežicah 18. t. m naj bi bil uvod v to delo. Ima pa namen povezati vse akademske izobražence bivšega krškega okraja To področje bi PAK obdeloval tudi še nadalje in zaradi obsežnosti področja novega okra ja ne bi bila smotrna združite i tega kluba 8 študentskim klubom v Trbovljah. Take združi^ tve so se pokazale kot nesmotrne tudi že v drugih okrajih-Ivan Kristan
Po osvoboditvi so na Senušah imeli svojo šolo. Bila je sicer v barakah, a so bili z njo zadovoljni, saj so s tem skrajšali otrokom izredno dolgo pot v šolo Baraka, ki je stala na Senušah, pa je z leti začela propadati. Bila je v tako slabem stanju, da v njej ni bil več rr.ogoč pouk in tako so otroci, ki so prej hodili v to zasilno šolo. morali svojo šolsko obveznost nadaljevati v Leskovcu, na Raki ali pa Velikem Trnu.
Vaščani so se že tedaj začeli potegovati za trajno šolo v svojem kraju. V ta namen so si izposlovali gradbeno dovoljenje in si priskrbeli načrt, ki pa je bil, žal, zavrnjen. Volja za zgraditev šole v kraju je bila velika. Prebivalci so pripravili velike kupe gradbenega materiala in apna za to gradnjo Na žalost pa ta material še danes ne služi svojemu namenu, ker še vedno leži na kupu in čaka na investitorja. Ves material so navozili kmetje iz lastne pobude in v svoji režiji. Pripravljeni načrti so potrjeni, potrebno je le, da se uresničijo Ker pa so za izvedbo tega projekta potrebni milijoni, je ostalo vprašanje izgradnje nove šole na Senušah doslej nerešeno.
Pred kratkim so na Senušah ustanovili organizacijo SZDL. Na sestanku so seveda — kakor že pred leti — načeli vprašanje nove šole. O vprašanju so razpravljali tudi krajevni odborniki.
Šolski okoliš Senuš bi povezal okrog 120 šoloobveznih otrok,
Žene v Krškem so iznadljive
Društvo »Zena in dom« v Vidmu-Krškem .desni breg, stalno skrbi za izobrazbo žena. V ta namen prirejajo pogosta predavanja. Pred nedavnim so se žene spet sešle. Na predavanju so se pobliže seznanile s perutninarstvom. Po predavanju so žene razpravljale, kako bi si olajšale gospodinjsko delo, zlasti zaposlene tovarišice, in kako bi si pocenile stroške za obleko, perilo itd.
ki hodijo tudi nad dve uri daleč v šolo v Leskovcu v dopoldanskih kakor tudi v popoldanskih urah. Otroci, ki obiskujejo iz okolice Senuš leskovško šolo. morajo zjutraj že v trdi temi zdoma, če hočejo prit' pravočasno k pouku. Še huje pa je z malčki, ki se vračajo od popoldanskega pouka v temi domov; ker jih je razumljivo strah, jim hodijo starši naproti, kolikor jim to pač dopušča čas.
Vse to seveda nareku'e. da bo treba na Senušah odpreti novo šolo. Ker trenutno ni dovolj sredstev za njeno izgradnjo je treba najti začasno reditev tega perečega vprašanja LO obči-ne Videm-Krško hoče urediti to zadevo s preskrbo montažne hiše, ki bo služila v šolske namene. Hkrati bi na ta način tudi množične organizacije prišle do primernih prostorov kjer se bodo člani lahko shajali.
Vaščani so na to že pripravljeni; obljubili so, da bodo preskrbeli brezplačno potrebne delovne moči hkrati pa preskrbeli tudi les za šolsko opravo. Tako upamo, da bodo s skupnimi močmi in z dobro volio končno na Senušah le uspeli ter dobili svojo želo in ? njo olajšali otrokom pouk S tem pa seveda ni rečeno, d." se bodo na Skušah trajno zadovoljili z leseno montažno hišo in čakali, da se jim bo zopet podrla To je le zasilen izhod iz zagate. Tudi v nadal'e bodo morali mislit na izgradnjo nove šole ki je v tej vasi neobhodno potrebna
Tudi tele živalce čakajo pomla dl.
Vse so bile mnenja, da bi bi lo treba v kraju ustanoviti kr patnico za obleko. Mnogo žer. je po službah in ko pridejo dc^ mov, ne utegnejo, da bi. sit ukvarjale še s krpanjem, ki pa je vendar nujno.
Ker so stroški za registracijo krpalnioe precej veliki, bo potrebno, da krške žene pred registracijo podjetja obravnavajo tudi to vprašanje. Morda ne bi bilo napačno, če bi šle žene v tem poledu nekoliko bolj v širino. V Krškem je dosti žena, ti eo doma in gospodinjijo, nimajo pa možnosti za priložnostni zaslužek, akoravno bi jim za lo preostajalo nekaj prostega časa. Tako so v kraju žene, ki znajo šivati, niso pa zaposlene. Te bi prav gotovo rade zaslužile kak dinar. Ce bi se kopalnica, ali kako bi jo pač imenovali, razširila hkrati tudi v iz-delovalnico tekstilne konfekcije, izdelovala otroiko perilo in oblek ce in podobno morda tudi moške samoveznice — lahko pa bi se ukvarjale tudi s pletenjem, bi prišle žene, ki so doma in so za taka dela sposobne, do lepega priložnostnega zaslužka. Plačale bi le priložnostni 'avek. Delavnica bi nadalje kupila še strojček za popravljanje nogavic in bi kakšna žena (ki bi se za to delo kaj kmalu usposobila (mogla zadostiti tu-
Razstave so v Zasavju vedno obiskane
Zbor volivcev v Leskovcu
Krajevni odbor Leskovec je sklical zbor volivcev za vas Leskovec in bližnjo okolico. Zbora se je udeležilo nad 80 ljudi. Dober obisk dokazuje, da je med volivci vedno večje zanimanje za družbeno upravljanje in skrb za dvig in pospeševanje vasi. Na zboru so razpravljali tudi o šolstvu. Star šolski odbor so zaradi nedelavnosti razrešili in predlagali nov 13-članski odbor, kalere-
di tem potrebam v Vidmu-Krškem, kajti sezona nogavic je v glavnem le pozimi oziroma spomladi in jeseni.
Da so žene v Krškem iznajdljive in da si znajo pomagati same, vidimo že iz tega. da eo same delale otroške copate. Teh so napravile precej parov.
V kratkem nameravalo krške žene prirediti tudi krojni tečaj, da si bodo po potrebi lahko same ukrojile obleke in ostalo.
ga bo potrdil občinski ljudski odbor. Tudi kulturnoprosvetna dejavnost je v vasi zadnje čase zaživela.
Gasilci so priredili veselico in njen čisti dobiček drločili za ureditev in dograditev Gasilskega doma Krajevni odbor tudi ni pozabil na javno razsvetljavo, ki so jo pred nedavnim v celoti obnovili. Popravljen je nadalje glavni vodnjak v vasi tako da v zimskih mesecih v kraju ne manjka vode Treba pa bo v kratkem urediti še ostale vodnjake. V Leskovcu ceste niso v najboljšem stanju. Zato so volivci pozdravili odločbo, da mora vsak vaščan prispevati v cestni sklad, da se urede v kraju tudi komunikacije. Na zboru so goverili še o ostalih komunalnih vprašanjih vasi.
V Leskovcu so v zimskem času redna predavanja Volivci žele, da bi se predavanja o zdravstvu in kmetijstvu nadaljevala.
Francka Peščeva -70-letnica
Te dni obhaja svoj 70. rojstni dan daleč naokoli poznana Francka Komljančeva iz Mrtov-ca pri Boštanju.
Njena življenjska pot je bila trda. Od devetih otrok v hiši jih je osem moralo služiti kruh drugje, ka'ti maihno Dosestvo ga ni dalo dovolj za številno družino. Tudi Francka je morala iti z doma in je že kot otrok oVtriala okrutnost tujih gospodarjev.
Med prvo svetovno vojno se je vrnila na svoj dom in od takrat pridno gospodm" svojemu deset let mlajšemu bratu Tonetu.
Leta 1941 je bila z bratom izseljena v Nemčijo. Vsi. ki so živeli z njo v nemškem taborišču, se je spominjajo, da je bila vedno vedra in polna humorja, a bila je silna nasprotnica okupatorja. za kar se je morala večkrat zago^riati pi;ed vodjem taborišča. Ta ji je grozil, da jo bo poslal v kazensko taborišče zaradi uoora in hujskanja proti »velikemu rajhu«.
Kruh, ki ga je bilo v taborišču tako zelo malo. je '"'dno delila z drugimi. »Naj jedo mlajši, ker več potrebujejo.« je večkrat dejala . Zaradi tega je zelo oslabela. Okrevala je šele v domovini, kamor se ji je posrečilo priti že med vojno. Živela je v ilegali in mar^^-teri partizan je našel v njenem bornem domovanju topel kotiček in materinsko skrb.
Svoboda, ki je po njej tako hrepenela, ji je vlila novih moči. Prijela je spet za delo in pomagala dvigniti domačijo iz opustošenja. A posledice vojne so ji ostale in ji vtisnile svoj -ečat.
Ob njeni 70-letnici ji želimo /si, ki smo z njo delili hude in lobre čase in bili deležni njene pomoči, vse najboljše. Želimo ji, da bi preživela svoj težko zaslužen počitek srečna v krogu svoje družine.
Izlaška mladina je ubrala pravo pot
Takoj po osvoboditvi se je mladina na Izlakah pri delih na obnovi porušene domovine mnogokrat požrtvovalno izkazala. Tudi svojih mladinskih ostankov se je redno udeleževala. Bila je delavna To je trajalo nekaj let Pozneje pa je začela mladinska organizacija na Izlakah pešati Vzrok za to je iskati v tem. da so starejši mladinci pričeli vstopati in delati v drugih družbenih organizacijah. med mlajšimi pa ni bilo človeka, ki b' znal mladino pritegniti in ji poleg dela pripraviti tudi razvedrila, ki je mladini tudi potiebno.
Danes pa mladina na Izlakah spet stopa po začrtani poti. Pridno obiskuje mladinske sestanke. Trudi se. da bi čim bolje delala na kulturnoprosvet-nem področju V Prosvetnem društvu je skoraj vsak mladinec član prav tako pri telesni vzgoji Za gasilsko delo je bilo med mladinci bolj malo zanimanja Danes pa izgleda, da se bo tudi število mladincev — gasilcev povečala Med mladinci je bila nadalje velika želja, da bi se v kraju ustanovil mladinski pevski /por, kakor je bil tamkaj pred leti. Ta želja se je izpolnila. Mladina je že nekajkrat imela pevske vaje. Število pevcev je zadovoljivo. Na sestanku so pevci sklenili, da bodo prvič nasU.pili pri odkritju spomenika padlim žrtvam v Orehovici Ta slovesnost bo pa meseca aprila t 1.
Ing. .loža Sedlar:
(Nadaljevanje)
Vtisi i ekskurzije
jugoslovanskih rudsu^ev po Rngli[l
Dvorana ima glavno ladjo in dvo stranski ladji. V desni iranski ladji so razpostavljene koščene figure v naravni velikosti, ki ponazor ujejo širšo družino sedanj« angleške kratice. Sodeč po voščeni figuri •‘•ara biti angleška kraljica iz-redno lepa ženska in Angleži npravlčeno zelo radi s pono-omenjajo njeno lepoto, i^v čedna je tudi njena sc-*tr& princesa Margarete, o ka-**ri se je zadnje čase po časopisju mnogo pisalo.
Med desno stransko ladjo in R*avno ladjo so razvrščene fl-Rure slavnih angleških pomor-s*ih vojskovodij. Na častnem 'destu stoji admiral Nelson. Sle-1,0 oko mu prekriva črna ob-prav tako pa mu tudi le-'’jc» tiči v prevezi. Na izkle-*an'em moškem obrazu počiva melanholije, ki Jo je pomočila nesrečna ljubezen do 'ady Hamilton.
Malo dalje sede za dolgo ml-*? angleški ministri pri seji 'de jv-t	pre-
^r« Churchilla. Ker Je v
muzeju vse originalno, je držal tudi Chucbill do nedavnega med prsti pristno cigaro. Ker so mu Jo pa obiskovalci le prevečkrat zmaknJll Izmed prstov, so sedaj vtaknili med prste glinen surogat za pristno cigaro.
Nekateri izmed ministrov Pr' seji sede ln pazljivo poslušajo, drugi stoje in živahno gestlku-lirajo, nekaj jih živčno beleži opazke v notese; Eden zatopljeno bere govor, dva pa nekam jezno grbančita Iloe in se z nogami krčevito upirata v mizo. Ves prizor je tako razgiban in naraven in lutke taks, izredno dobro imitirajo žive ljudi, da kar po vrsti hodiš od enega ministra do drugega, da bi se prepričal, če možje morda res niso živi.
V srednji ladji dvorane so ▼ trikotu razpostavljeni sedanji rimski papež, bivši kardinal Paccelll In nekaj kardinalov ter najvišji anglikanski kler.
Med glavno ladjo in levo stransko ladio oziroma steno so poplavljene nalprpj voščene figure ustanoviteljev svetovnih
športnih organizacij, med katerimi Je na častnem mestu oče skavtov Baden PoweI, nadalje se vrste figure najpomembnejših angleških in ameriških kopenskih vojskovodij iz zadnje svetovne vojne, slednjič pa se ti prikažejo v falangi vsi ameriški predstavniki vlad do Ei-senhowerja. Na udobnem fotelju sedi simpatični Roosesvclt — »loke« pa stoji poleg njega v vojaški uniformi in Je po velikosti med vsemi največjL
Ob levi steni so nadalje ▼ trikotu razvrščeni najbolj znani sovjetski državniki. Ob strani stoji tudi Georgtj Dimitrov, tu vidiš Lenina, ždanova, Ma-lenkova. Molotova in Bulganl-na. Na vrhu trikota stoji Stalin na častnem mestu, s sklonjeno glavo, v preprostem robatem dežnem plašču, * zemljevidom Evrope ln Azije v roki. Vzvišeno mesto, zamaknjena poza in markantna Stalinova figura povzročajo, da se obiskovalci pri vstopa skoraj najprej podzavestno zazrejo v Stalina, kljub temu, da stojita na osrednjem mestu v dvorani rimski papež in eantert»uryjski nadškof.
Dalje od sovjetskih državnikov sloji skupina evropskih državnikov in vladarjev ter poglavarjev držav Is ostalih kontinentov.
Na častnem mestu v tej sku-
pini, odmaknjen v dvorano, stoji v maršalski uniformi naš maršal Uto s izvodom »Borbo« v desnici. Kljub resnemu izrazu lica je njegova figura neverjetno prisrčno možata in vzbuja vidne simpatije pri obiskovalcih. Sploh pa Angleži ne glede na to, ali so konservativci ali pa člani delavske stranke, odkrito priznavajo svoje simpatije do našega maršala Tita, in povsod slišiš, da je' Tite pri svojem obisku v Angliji s svojo energično, markantno moško, pa vendar simpatično in ljudsko prisrčno pojavo pridobil srca Angležev. Odkrito priznavajo tudi. da V Londonu že dolga leta ni bil noben vladar, ne državnik tako triumfalno In prisrčno sprejet kakor ravno maršal Tito.
Obiskovalci muzeja izjavljajo, da so v dvorani zgodovinskih osebnosti tri figure, ki podzavestno vzbujajo pozornost — ln to sedanja angleška kraljico s svojo izredno lepoto In gracioznostjo, Tito s svojo energično. moško markantnostio in ljudsko prisrčnostjo ter Stalin s svojo čudno sugestivnostjo. Posebne simpatije obiskovalcev vzbujajo nadalje še admiral Nelson, »papa« Churchill z obli-gatno cigaro in resni Elsenho-wer.
Za našim maršalom Titom stojita nemška državnika Aden-
auer in OUenhauer, višje pa etiopski cesar Haile Selasi. Dalje so razpostavljeni nekateri evropski vladarji, francoski predsednik, U Nu. Nehru, razni drugj suvereni in državniki.
V	naslednji dvorani na levo v prvem nadstropju so razvrščene voščene figure znanih angleških športnikov ter filmskih igralcev in igralk. Neka angleška prvakinja v tenisu sedi na stolu v nekako izleknjeni drži. Oblečena je v čisto kratke hlačke in majico ter teniške copate. Barvni odtenki na obrazu, mreža črt na dlaneh, bele lunice na nihtih, dlačice na prstnih členkih, mozaik belih in rožnatih lisic po golih bedrih, goste dlake pod pazduho in redke po golenih ti pričarajo tako popolno sliko žive žene, da moraš prav oči izbuljiti, da se prepričaš, da je to le voščena lutka — pa še tedaj pravzaprav sam sebi tega prav ne verjameš.
V	sosednji sobi so sedanji napovedovalci BBC in televizije pri oddajanju programa. Te figure pa so najslabši del muzeja, ker precej nepopolno imitirajo žive ljudi.
V	sprednji levi dvorani v prvem nadstropju so v Somraku razpostavljene figure angleških vladarjev. Tu se srečaš * mrkim pogledom Riharda I-Levjesrčnega, ki je vso dobo svojega vladanja vihtel svoj
bridki meč po Jutrovih deželah in po Franciji. Ob njem stoji njegov brat Ivan Brez Zemlje, ki so ga angleška mesta prisilila. da je Izdal znamenito »Veliko karto svoboščin«, ki je služila za osnovo angleškemu parlamentarnemu življenju in jo še danes slavnostno prineso na vsako sejo angleškega parlamenta. Za Ivanom Brez Zemlje sedi njegov naslednik Henrik III., ki je I. 1265 ustanovi) angleški parlament, v katerem so bili tudi zastopniki vitezov in meščanov. Od 14. stoletja dalje se je parlament začel deliti v dve zbornici, namreč v zgornjo zbornico al| zbornico lordov in v spodnjo ali poslansko zbornico. V slednji so zasedali predstavniki vitezov in mest.
Dalje se vrstijo Tudorji, med katerimi stoji razkoračeno in bahavo na sredini Henrik VUI., premeten tiran In ustanovitelj anglikanske cerkve, ki se je ločila od Rima. Obdaja ga vseh njegovih 06em žena. od katerih je tudi nekaj dal skrajšati za glave. Zadnja žena Katarina, ki ga je preživela, sc mu nekam sarkastično smehlja.
Z energično Elizabeto se konča rodovina Tudorjev. Prvi Stuartovee I. ni prav nič impozanten. Prav nasnrotie mu j« naslednik Karel I.. ki precej divje bolšči v dvorano.
(Nadaljevanje sledi)
STRAN 4
	18. FEBRUARJA 1956 — ST. 8
I	UuCsUe2>V»	U u\» IHasr	MU It V^l	k^vy/vi-iJUU ujl'® 1	
Delo Zveze zadružnic
Prejšnji ponedeljek dopoldne se je v Brežicah sešel okrajni odbor Zveze zadružnic. Zadruž-nice so razpravljale na tem sestanku o zimskem izobraževalnem delu na vasi, največ pa o gospodinjskih in šiviljskih tečajih, ki so sedaj v polnem teku. Tečajem posvečajo zadolžnice mnogo pažnje Tako skrbijo. da se delovni načrti tečajev dosledno izvajajo, da so v teča-)ih vsa predvidena predavanja iz kmetijstva, zdravstva, hra-noslovja itd.
Zadružnice so v tej zimi pripravile v okraju dva krajša seminarja za pravilno predelavo mesa ob klanju prašičev, nato pa so s tovarišicami, ki so seminar obiskovale, priredile tečaj po posameznih vaseh. Seveda še niso zajete vse vasi, vendar bodo zadružnice poskrbele, da se tudi o tem važnem vprašanju poduče vse kmečke žene. V kratkem bodo zadružnice poskrbele še za izvedbo seminarja za pridelovanje zelenjave. Žene se za tovrstne tečaje zanimajo, saj jim pridoblje-
no znanje koristi v gospodinjstvu.
Zadružnice so ob tej priliki sklenile, da bodo še bolj aktivne. Razdelile bodo delo v tri področja, in sicer: prvič v gospodarstvo, v katero bo vključen pouk o mlekarstvu, kokoš -jereji, svinjereji. pridelavi zelenjave in pridobivanju jajc; tu bodo pomagali zadružnicam pospeševalni odseki kmetijskih zadrug; nadaljnje delo bo obsegalo skrb za izobrazbo kmečkih žena in deklet z raznimi prede vanji, tečaji, ekskurzijami, časopisi itd.; tretja naloga zadružnic pa bo skrb za razbremenitev krnečih žena; pospeševale bodo ureditev perišč, igrišč, sušilnic za sadje, skrb za zdravo pitno vodo in njeno lažjo dostavo in donašanje, prav tako bo skrb zadružnic, da bodo trgovske poslovalnice čimbolje urejene in preskrbljene z vsem potrebnim.
Zadružnice so se nadalje pripravile na bližnje občne zbore kmetijskih zadrug. Potrebno je namreč, da se v odbore teh za-
IZPRED SODISCA
ZARADI OBREKOVANJA...
Dne 21. septembra 1954 je Fani Marinko, stanujoča na Logu št. 324, pisala pismo B. B., v katerem mu očita, da je zatajil denar, ki mu naj bi ga bil posodil njen brat F Poleg tega pa je razširjala o B. M. govorice, da ji dolguje kot dedinji po pokojnem bratu F znesek 18.000 din. — Ker so se vse te trditve obdolženke izkazale za neresnične, je bila pred Okrajnim sodiščem v Trbovljah obsojena zaradi kaznivega dejanja obrekovanja na denarno kazen 1000 din, zasebnemu tožilcu B. M pa mora povrniti vse stroške, ki jih je imel v 6odnem postopku.
Obsojen prijatelj tuje lastnine
Ivan Plahuta, krojaški pomočnik. stanujoč v Ratanjski vasi 9, je proti koncu meseca julija predlanskega leta v Velikem Sirju v stanovanju P. R. vzel zlato zapestno uro, zlato verižico, fotografski aparat en par boksastih škornjev in en par črnih nizkih čevljev zaradi česar se je moral zagovarjati pred Okrajnim sodiščem v Trbovljah. Obsojen je bil na tri mesece zapora, poravnati pa mora tudi sodnijske stroške v znesku 2969 dinarjev.
KURJI TAT JE IMEL SMOLO
Pred nedavnim je nekdo v noči v vasi Ardro pri Raki in sicer pri posestniku Vinku Žabkarju kradel kokoši. Gospodar je po naključju zasačil tatu, ko je le-ta neko kokoš že zadavil. Planil je nanj, tat pa se mu je izmuznil, vendar je v rokah prizadetega gospodarja ostal še skoro nov desni čevelj. Ali ni res smola priti ob okusno pečenko, povrh vsega pa še Izgubiti čevelj, ki je vreden okrog 2000 din?
Zadevo imajo sedaj v rokah raški miličniki. Upamo, da bodo v kratkem izsledili prijatelja kokošje pečenke in ga izročili sodišču, kjer bo dobil nazaj
svoj čevelj, povrh tega pa še nagrado v obliki — ričeta. Vaščani pa se bodo oddahnili, ko ne bo več treba kokošjih kur-nikov vsak večer zaklepati.
OBSOJEN NAPADALEC
Pred Okrajnim sodiščem v Trbovljah Je bil obsojen Franc Stole električar, Jz Idrije, ker je dne 29. junija 1953 v večernih urah poškodoval P. F na njenem stanovanju na ta način, da jo je najprej brcnil v trebuh, nato pa ji na spodnjem delu telesa z brcami prizadejal dve podplutbi v velikosti otroške dlani. Za to kaznivo dejanje je bil obdolženec Franc Štole kljub temu da je zanikal vsako krivdo obsojen na 10 dni zapora, na plačilo stroškov kazenskega postopka in na plačilo dela odškodnine poškodovani P. F.
ROKI PRAVICE M C SEL
Proti Jožetu Grobelniku, po-mož. delavcu, stanujočem v Zagorju-Polje št 4, je javni tožilec okraja Trbovlje že leta 1953 vložil obtožbo. Ta mu je očitala, da je 6. junija 1953 odnesel iz skladišča okrajnega gradbenega podjetja v Trbovljah 50 kg težko vrečo cementa, ki si jo je prilastil — nadalje, da ie 6kupno s 6vojim bratom v neugotovljenih dneh meseca marca in aprila leta 1953 iz nezaklenjenega skladišča navedenega podjetja na gradbišču Doma »Svobode-Za-savje« v Trbovljah odnesel In 6i prisvojil najmanj 20 vreč cementa. — Kazenske obravnave proti temu obdolžencu pa v letu 1953 ni bilo mogoče opraviti. ker je obdolženec odšel na odsluženje rednega kadrovskega roka, zaradi česar ee je postopek proti njemu odložil do povratka obdolženca od vojakov. Pred nedavnim pa je bila proti njemu' pred Okrajnim sodiščem v Trbovljah glavna obravnava. na kateri je bil Jože Grobelnik za navedena kazniva dejanja obsojen na 5 mesecev zapora.
drug vključi čimveč žena. Preko raznih drobnih, toda za kmečke žene zelo važnih dejavnosti, Id jih razvijajo kmetijske zadruge na podredju kmetijstva in gospodinjstva, se tudi kmečke žene gospodarsko navezujejo na kmetijske zadruge.
N. M.
OBČNI ZBOR D IT GOZDARSTVA IN LESNE INDUSTRIJE
Čuvajmo naše gozdove!
Dne 3. t. m. je bil v Brežicah občni zbor trboveljske in brežiške sekcije gozdarskega društva.
Z združitvijo okrajev Trbovlje in Krško se je pokazala potreba, da se sekcija Brežice in
Gospodinjski nasveti
Barvni madeži se odpravijo z mešanico 4 delov Špirita, 3 delov salmiaka in 3 delov terpentina. V6ak madež s tem navlažimo, čez kakih 10 minut zdrgnemo in speremo. Madeže anilinsklh barv čistimo z mešanico enakih delov špirita ih salmiaka ali vročega glicerina, nato pa previdno zmočimo Še z vodikovim superoksidom ter speremo z razredčenim salmia-kom. Na svilenih oblekah moramo barvne madeže posebno pazljivo odpravljati. Pripravimo mešanico enakih delov etra in terpentina, namažemo madež. nato potresemo z belo glino ter prelikamo med pivnikom. Za pralno blago vzamemo vročo milnico ali raztopino sode. Barvne madeže na poliranem pohištvu pa zmehčamo s terpentinom, zbrišemo In zgladimo. To velja tudi za steklo.
Baržun ali pliš zlikaš takole: vroč likalnik obrni tako. da bo široka stran, s katero navadno likaš, gledala navzgor Najbolje je, da si daš prt kovaču napraviti držaj, ki v njem stoji narobe obrnjeni likalnik. Fotem položi na likalnik vlažno plat-
neno krpo, ki naj jo na obeh koncih drži kdo drug. da se ne bo premikala. Nato vleci baržun ali pliš narobe preko likalnika in krpe da se bo para kadila iz njega. Vsak kos nato posebej in takoj skrtači z mehko ščetko. Vtisnjena in zmečkana me6ta na baržunu odpraviš, če ga držiš nekaj časa nad vodno soparo. — Da obnoviš star baržun. ga napni v Okvir za vezenje. navlaži ga narobe s tekočino iz pol špirita in pol vode Okvir z baržunom drži s pravo stranjo navzdol nad vrelo sladkorno vodo, nakar baržun zlikaj. Dve osebi držita okvir, ti pa drgneš z vročim likalnikom nalahno narobe po baržunu.
Baterije za žepne svetilke ne zavržemo, ko več ne sveti, marveč Jo pogrejmo in še bo nekaj svečave.
Beljake ohranimo dolgo čssa, če jih v plitvi posodi posušimo, posušene luske pa spravimo v či6t, suh kozarec, ki ga d.-bro zapremo. Pred uporabo zmešamo z vodo: 25 g beljaka in 17 g vode. Ce beljak namočimo čez noč, ga morda lahko stepemo tudi v sneg.
Gasilci na Lokah so zborovali
Nedavno je bil na Lokah pri Zagorju občni zbor PGD Loke-Kisovec. Občnega zbora se je poleg članov uaeležil tudi zastopnik občinske gasilske zveze ter več predstavnikov drugih organizacij in društev Poročilo o delu društva v preteklem letu je bilo zelo izčrpno in je ugotovilo, da so bili skoro vsi sklepi prejšnjega občnega zbora izvršeni V minulem letu je poraslo število članstva.
Po poročilih društvenih funk-cionatjev je sledila živahna hoditi razprava. V njej so poudarili zlasti naloge društva v tem letu. Letos bo treba člane društva izpopolniti v tehničnem pogledu, da se bodo predvsem seznanili z vsemi novostmi v gasilski službi.
Želeti tii bilo nadalje, da bi
z društvom čim bolj sodelovale tudi ostale organizacije.
Med sklepi za bodoče delo je tudi ta da bo društvo uredilo posebno sobo za pionir j e-gasil-ce. Ti naj bi imeli v svoji društveni sobi na razpolago šahovnice itd.
Ob koncu so člani društva in gostje precej govorili o šoli oz. razredih, ki so nastanjeni v gasilskem domu, ki seveda ne ustrezajo šc Iškim namenom. Društvo jih je odstopilo šoli za-$o, da ne bi bilo treb$ otrokom ““■**" uro $h fe več dfcleč v šdlo. Ker pa se prebivalstvo kraja stalno veča. bo naloga občine in ostalih da rešijo tudi vprašanje šole na Lokah-Kisov-cu. Prav bi bilo, da bi končno že začeli z gradnjo tega prepotrebnega objekta v kraju.
F. I.
RAZVALINE MEDIJSKEGA GRADU PODIRAJO!
Srce zaboli človeka, 6« pogleda razvaline Medijskega gradu. Ce se človek zamisli v našo preteklost, koliko truda in trpljenja so naši predniki vložili, koliko znoja in solza je preteklo, ko so se gradile take mogočne stavbe, kakor so utrjeni gradovi po naši domovini, danes pa vidi, kako ti naši zgodovinski spomeniki izginjajo, mu je v duši hudo. Z razvalin Medijskega gradu ljudje dan za dnem vozijo voz za vozom kamenje, kar bi po mojem mnenju ne smeli delati, saj je ta grad naš veliki zgodovinski spomenik, ki bi ga morali še ohraniti. Tako se namreč danes dela z Medijskim gradom, Ce bo to trajalo še nekaj Časa, čez
Trbovlje združita v eno sekcijo, za katero je občni zbor sklenil, da se bo imenovala »Zasavska sekcija«.
Občni zbor je potekel hitro in po dnevnem redu. Iz poročil odbornikov obeh sekcij je razvidno, da bo zasavska sekcija štela 27 rednih in 85 izrednih članov.
V zvezi s poročili odbornikov je prišlo do živahnih razgovorov v katerih so predvsem obravnavali vlogo gozdarjev in logarjev med ljudstvom. Logarji in gozdarji naj bi na vseh sestankih in zborih volivcev pojasnjevali gozdarske prednise in cilje naše gozdarske politike in tudi posamezne primere v zvezi e sečnim dovoljenjem. Gozdovi so v slabem stanju in tudi miselnost marsikaterega gozdnega posestnika se ie spremenila v škodo gozda. Zastarela in primitivna kmetijska proizvodnja ima za posledico prekomerno obremenitev gozdov; kmet hoče plačati davek z izkupičkom za les, hoče izplačati z n1im dote. razne dolgove, graditi stavbe, naneljat.j si elektriko itd.
Vse to bi moral kmetovalec plačati z dohodki iz tekoče proizvodnje, L j. z uspehom dela 'delstvu, v živinoreji, se/1 jarstvu in vinogradništvu, nikakor pa ne na račun še prenizkih zalog lesa v gozdovih. Naši gozdovi ne prenesejo več zmanjševanja lesnih zalog. Nasprotno — če hočemo z gozdovi dobro gospodariti, moramo te zaloge polagoma višati,
Jasno je, da so tudi naši gozdarji in logarji, ki neposredno
ki imajo gospodarske možnosti, bodo morali svoje zaloge v gozdu višati, ne pa z obsežnimi prodajami lesa črpati velika denarna sredstva v gotovini, s čimer se samo slabi in ruši kupna moč valute na veliko škodo vseh delovnih ljudi, ki nimajo možnosti priti do dohodkov brez dela, kar je stvarno dohodek od prodanega lesa.
Posebno večji gozdni posestniki, pa tudi ostali, ki nimajo lesa za prodajo, bi sj morali biti na jasnem, da taki ukrepi naše oblasti, katerih smoter je strokovno izboljšanje gospodarjenja z našimi gozdovi, niso kakšna samovolja gozdarjev ali logarjev, pač pa da so ti koraki naše oblasti bolj kot kdaj koli v korist naših gozdnih posestnikov in naših bodočih rodov.
Na občnem zboru je bilo tudi poudarjeno, da nekateri gozdni posestniki, ki jih je logar naznanil oblasti zaradi gozdnih prekrškov, iščejo vse mogoče napake logarjev, da bi se tako maščevali nad njimi za naznanitev.
Poleg ostalih sklepov je občni zbor tudi sprejel sklep, da novi odbor vodi evidenco o moralnem ponašanju članov gozdarskega združenja.
Občni zbor je izvolil nov odbor, ki naj bi bil bolj delaven kakor stari, zlasti še v tem, da bo znal pravilno prikazati smer naše gozdarske politike našim voljenim organom, da bo z njimi sodeloval pri reševanju vseh gospodarsko-političnih vprašanj, ki se pojavljajo v zvezi z iz-
delujejo pri uvajanju trezne, koriščevanjem gozdov.
premišljene gozdarske politike, proti nekaterim gozdnim posestnikom v težavnem položaju, ki se le s težavo privajajo na to, da mora biti tudi z gozdovi enkrat konec svobodnega gospodarjenja brez strokovnjakov. Zlasti večji gozdni posestniki,
Le tesno sodelovanje gozdarjev z našimi odbori bo olajšalo delo pri izvajanju novih načel našega gozdnega in lesnega gospodarstva in tako omogočilo tudi njihov oseben uspeh pri delu.
Ing. Anton Šetinc
Iz Tržišča
leto dni ne bo več sledu, kje je stal Medijski grad...
Prav tako žalostne je, da razni izletniki nasilno vdirajo v grajsko kapelo, ki Se stoji. Sredi kapele je grobnica, ki zanima vsakega izletnika. To zanimanje je razumljivo, ni pa prav, da izletniki ob ogledu grobnice preizkušajo svoje moči pri odpiranju vrat v kapelo, namesto da bi šli po gospodarja, ki bi jim rndcvoljc odprl vrata in pokazal kapelo. Tako pa raje izletniki sami odpirajo kamelo in polomijo vrata in puste odprto kapelo, s čimer se dela dvojna škoda. V kapeli sc namreč zbirajo otroci In uničujejo stvari, ki so velike zgodovin-
Redkokdaj se oglasimo iz našega kraja. Zato marsikdo misli, da nič ne delamo* a ni tako. Za izobrazbo ženske in moške mladine smo to zimo dobro poskrbeli) že v prvi polovici meseca decembra smo začeli z zimskim izobraževalnim delom in kulturnimi prireditvami.
Domače KUD je uprizorilo »Divjega lovca« in je z igro tudi uspešno gostovalo v Šentjanžu.
Tečaja za pravilno ravnanje z mesom ob kolinah se Je udeležilo precejšnje število deklet Pogrešali pa smo ob tej priložnosti kmečke gospodinje.
V nedeljo, 5. t. m, Brno zaključili gospodinjski tečaj, ki ga je organiziiala KZ Tržišče. Obiskovalo ga je 40 deklet, ki so bile razdeljene na tri skupine: gospodinjsko, kuharsko in šiviljsko. Dekleta so se delno vključila tudi v zdravstveno-
ske vrednosti. Toda ljudje tega ne znajo ceniti...
Prepotrebno bi bilo, da bi se našel človek, ki bi preprečil to razdejanje našega velikega zgodovinskega spomenika (pripomba uredništva: umestno bi bilo, da bi se LO mestne občine Zagorje pozanimal za to vprašanje).	G. M.
prosvetni tečaj. Pouk je trajal strnjeno od 19. decembra p. 1. dalje vsak dan. Za zaključek tečaja so dekleta pripravila razstavo kuharskih, šiviljskih in ročnih izdelkov. Na akademiji so tečajnice poleg pevskih točk nastopile še s šaloigro in narodnimi plesi, po končani prireditvi pa so se dekleta poveselila z gosti ob lepo okrašenih in obloženih mizah ter se ob zvokih godbe še zavrtele. — Na tečaju so dekleta pridooila mnogo praktičnega znanja, ki jim bo koristilo v življenju.
Prav tako se je z uspehom končal enotedenski tečaj za moško kmečko mladino. Nanj je OZZ poslala strokovnjake za živinorejo, sadjarstvo, vinogradništvo in čebelarstvo. Tako je dvajset mladincev s pridom izkoristilo zimski čas.
Tečaj RK se bliža koncu. Večina deklet ga redno obiskuje. Hkrati pripravljajo dekleta kulturni program, s katerim bodo nastopile po izpitih.
DOZ iz Krškega je priredil pred kratkim v šoli predavanje o naj pogostejših boleznih živine s predvajanjem filma. Tudi gimnazijska mladina je z zanimanjem sledila predavanju. Naši kmečki ljudje so se po poučnem predavanju zadovoljni vračali na svoje domove.
O. F.
Ing Slavko Majcen:	(Nadaljevanje*
Krmilni kvas
— nouo m sohouredno krmilo za našo žiuinorea
B ret krmil živalskega Izvora ie torej rentabilna reja naglo-raslih mesnatih prašičev nemogoča. Isto velja tudi za kokoši.
Da so prašičem in kokošim rivalske beljakovine neogibno potrebne, dokazuje že to, da Jim je priroda ustvarila rilce ln kliune. s katerim Iščejo razne žuželke, ogrce, polže, gliste in druge živali — torej beljakovine
/a donosno krmljenje rasto-t ih prašičev, brejih tn dojnih svinj in za večjo nesnost kokoši bi potrebovali posnetega mleka, pen.ienca, mesnate ln krvne moke zlasti ribje moke, to Je hrane. \ kateri so beljakovine živalskega izvora.
Naše živinorejsko gospodar-
stvo še jasna ni na taki stopnji, da h) sl lahko dovolili spredaj predlagano krmo v svinj ere J-stvu in kokošjereji. Krmilni kvas, ki vsebuje 50’/o v«eh visoko vrednih 10 osnovnih vrst beljakovin, lahko v tem primeru vnese v naše živinorejstvo pravo revolucijo,
V vseh naprednih državah Je krmilni kvas preizkušen na milijonih prašičev, perutnine ib drugih živalih.
Da bo razumevanje beljakovinske problematike vsakemu živinorejcu jasno, prinašamo tabelo, v kateri prikazujemo svoijstvo 7 glavnih beljakovinskih vrst, to Je amlno kislin v koruzi, jajcih, mesu, mleku Ib krmilnem kvasu.
•h AMINO KISLIN
koruza	■ S 'ti 4,2	.5 b 3,3
jajca	5,7	7,1
meso	4,9	7.1
mleko	6,4	4,0
krmilni kvas	4,1	4,8
n			O	e
3 •Sl	•3	rt ] v	1 ■ir	c S s
M	1,6	1,2	0,6	3,9
1,7	5,5	2,0	1,5	4,8
1,3	7,2	1,2	1.1	3,5
2,4	6,1	1,1	1.8	4,4
3,7	6,4	0,7	1,0	4,6
Iz razpredelnice vidimo, da je koruzo kot predstavnik rastlinske hrane revna ln neenakomerno sestavljena glede važnih beljakovin v primeri s kvasom in da krmilnemu kvasu delno primanjkuje le ena vrata beljakovin, t. j. čistina.
Krmilni kva« je torej odlično beljakovinsko krmilo in lahko služi za beljakovinsko okrepitev rastlinske hrane.
KAKO JE TREBA DOZIRATI KRMILNI KVAS V ŽIVALSKI KRMI?
Krmilni kvaa naj se daje ved-
začetAa
IH*
brez kvasa	98,8 kg
s krmilnim kvasom	37,1 kg
Iz navedenega preizkusa jasno sledi, da je živina, ki je poleg običajne krme dobivala še kvas, znatno hitreje pridobivala na teži in da jo znatno bolj izkoriščala razpoložljivo krmo, kar jc pripisati zgoraj navedenim snovem V krmilnem kvasu, ki pospešujejo prebavo Ta poizkus je dokazal, da so živali, krmljene s kvasom, boljše izgledale in da so bile na splošno bolj zdrave, kar je pripisati svojstvu krmilnega kvasa, ki vsebuje vitamine.
Pri omenjenetr. polikusti so ugotovili tudi stroške krmljenja Po tem poizkusu stane prirastek za 100 kg žive teže pri krmljenju brez kvasa 201 nem-
no v pisano sestavljeni beljakovinski krmi. Pri vsejedelh sc dozira vedno skupaj z ostalimi živalskimi beljakovinisldmi krmili.
Dnevni obrok naj znaša: za rastoče prašiče okrog 50 g; za dojne svinje okrog 150 do 200 g; za konje okrog 100 do 150 g; za kokoši okrog 3 g; za race in gosi okrog 10 g; za teleta okrog 50 gramov.
Krmilni preizkusi na svinjah s krmo, ki je vsebovala krmll-hi kvas In ki Je bila brca njega. sb dali sledeče rezultate:
koofM	celoten	dnevni
teta	prirast	prirast
104,1 kg	65,3 kg	518 g
115,7 k«	78,6 kg	624 g
ških mark, 100 kg žive teže pri krmljenju s kvasom pa 187 nemških mark.
Iz tega jo rentabilnost uporabe krmilnega kvasa v pra-šlčjerejl očitno dokazana
Pospešeno in pravilno krmljeni prašiči lahko v 20 tednih dosežejo težo 110 kg Za dosego polne teže prašičev brez beljakovinske krme Je potrebno 217 dni, ob uporabi krmilnega kvasa in ribje moki pa le 134 dni. Pri krmi brez beljakovin )e dnevni prirastek na teži 460 g, pri uporabi krmilnega kvasa ln ribje moke pa 745 g na dan.
Pri nebHJakoVihdri krmi so za 100 kg prir. sika na teži svinje porabili 617 kg krmo. 'Prt
uporabi krmilnega kvasa so za prirastek na teži svinje za 100 kg porabili Ie 350 kg krme.
S 1200 kg krme nebeljako-vinske krme sc Je stvorilo 200 kg žive teže 6vinje, s 1200 kg krme s krmilnim kvasom in z ribjo moko pa sc je stvorilo 350 kg žive teže svinje.
Iz navedenega sledi, da je le pospešen prirastek na teži prašičev visoko rentabilen in da tako pospešeno krmljenje dosežemo z uporabo krmilnega kvasa in ribje moke.
Podobne ugotovitve so bile dosežene pri krmljenju kokoši.
Za našo prašlčjerejo je zanimiv še sledeči poizkus:
Za poizkusno krmljenje so izbrali 2 izenačeni skupini po 20 mladih prašičkov. Eni skupini so poleg rastlinske krme dajali 10% ribje moke. Pri drugi skupini so pa dodatek ribje moke zmanjšali na polovico, to je na 5% obroka, namesto tega so povišali obrok ovsa Od 30 na 35 odstotkov. Razen tega so tej skupini dodajali okrog 2,5% suhega krmll-nčga kvasa. Po 154 dneh krmljenja so tehtali prašiči prve skupine povprečno 96,8 kg, medtem ko so prašiči, ki so dobivali kvas in lo polovico ribje moke, dosegli 1C3.1 kg povprečne teže. Prašiči, ki so bili krmljeni s kvasom, so bili torej pri isti starosti ln v istem času krmi jetija ne le za 7% težji, marveč so pri krmljenju pri-
hranili 12 kg ribje moke, ki so jo lahko nadomestili z žitnim zrnjem.
Omenjeni poizkus je za našo prašičjerejo spričo pomanjkanja krmil živalskega izvora izredno važen, saj bi lahko z razpoložljivo količino ribje moke in dodatkom kvasa zredili še enkrat več prašičev, kakor bi jih sicer.
Jugoslavija bi danes potrebovala za napredno živinorejo okrog 11.000 t krmilnega kvasa letno. Tovarna celuloze in roto papirja v Vidmu-Krškem bi pa lahko izdelala 1500 t krmilnega kvasa letno, Tovarna celuloze v Prljedoru pa okrog 3000 t letno.
Iz navedenega je razvidna silna važnost in nuinost izgradnje Industrije krmilnega kvasa, ki bi izkoriščala odpadne vodo pri proizvodnji celuloze, ki jih sedaj spuščamo v Savo, s Čimer jih Izgubljamo v škodo narodnega gospodarstva.
S krmilnim kvasom bomo Y našem živino-ejstvu povečal1 rentabilnost, donosnost, izkoriščanje krme, prirastek na tei* rejenih živali in odpornost pf°' ti raznim boleznim.
Ne pozabite: vsak narcC nik ..Zasavskega tednika’ le zavarovan!
♦■vv*winw	»v vv w
Zaradi nenačrtne gradnje belilnice so v Tovarni celuloze
S seje občinskega ljudskega odbora Videm-Krško
in rolo papirja v Vidimi-hrškem Sc dva Sveta so astanovili prekoračili investicijski kredit
Z MALIMI INVESTICIJAMI BI LAHKO POVEČALI KAPACITETO ZA NOVIH 800 TON
BUKOVE CELULOZE
Zadnje čase se v Vidmu-Kr- pirja. Investitor je zato v za- še enega kuhalnika povečali za škem in okolici širijo neosnova- meno raje izkoristil novo stav- novih 8000 ton beljene čukove ne govorice, da je v Tovarni ce- 1)0 belilnice, seveda po moder- celuloze za domači trg in izvozi lulcze in roto papirja nastal pri- nih načelih tehnike. Namesto S svojo pravilno, ekonomsko čina prebivalstva kmečka, se je vduževali poleg • rednega pri-
Preteklo soboto so se zbrali odborniki in predsedniki svetov k redni seji občinskega ljudskega odbora Videm-Krško. Seje se je udeležil tudi ljudski poslanec tov, Lojze Colarič.
Kljub mrazu in snežnim zametom je bila seja polnoštevilno obiskana.
Ker je v občini pretežna ve-
krajevnega prispevka za vzdrževanje teh komunikacij. Nekateri odborniki so bili mnenja, da bi bilo bolje, če se vsakemu koristniku cest oziroma poti dodeli določen del ceste, ki ga bo moral redno vzdrževati, kajti le tedaj bodo ceste v redu. Spet drugi so se pa na-
manjkljaj v skupni vrednosti drage stavbe za roto celulozo je usmerjeno uporabo investicij bo pokazala nujna potreba po spevka tudi za obvezno delo na
nad 200 milijonov dinarjev. Ta zgradil prepotrebno stavbo primanjkljaj povezujejo s kriminalom, ki se je pojavil v	- .
gradbenem podjetju »Pionir«, dostila vsem kričečim potrebam narjev brez novih investicij in šanju, v soboto pa so ta Nuino je, da se javnost seznani naših papirnic in kemični indu- s tem dokazala svojo z resnico’ in izve, da v roto to- striJi- Osvojen je nov, mnogo rentabilnost, varni ni nastal primanjkljaj, h olj ekonomičen način bel j en j a temveč da so v tovarni preko- oziroma pridobivanja visoko-račili investicijski kredit v vredne celuloze. Tovarni ne bo skupnem znesku 242,233.000 din. trel?a več izvažati cenene, ne-
tovama v prihodnjih treh letih	ustanovitvi sveta za kmetijstvo	cestah oziroma primerno plači
novo belilnico v korist racional-	dala skupnosti skoraj 30.000 ton	in gozdarstvo. 2e na prejšnji	lo. Ugotovili so da bodo na ta
več papirja ali tri milijarde di-	seji so razpravljali o tem vpra-	način ceste boljše oskrbovane
iicij in	šanju, v soboto pa so ta svet	ker bi se sicer lahko zgodilo, da
visoko ustanovili.	bi nekateri nevestni ljudje svo
V samem mestu občine je te-	jega dela ne opravljali v redu.
Morebitne prekoračitve inve-	lesna vzgoja precej razširjena.	Kmetje, ki imajo vprežno živi-
sticij so ob gornjih pridobitvah	Največ se udejstvujejo mladin-	no, bodo pomagali z Vožnjami,
pravzaprav malenkostne in ob	ci v TVD »Partizanu« in v pla-	vsi ostali pa z delom,
pravilni gospodarski presoji po- valnem klubu, deloma pa tudi Sprejeli so tudi odlok o vpe-To prekoračenje je ugotovila	beljene celuloze, temveč visoko-	vsem upravičene. Tudi naši od-	v boksarskem klubu. Dasiravno	Ijavi občinskih taks in promet-
tudi revizijska komisija okraj-	vredno beljeno celulozo, s či-	govorni činitelji popolnoma ra-	je področje občine precej veli-	nega davka. Odlok vsebuje v
nega ljudskega odbora Trbov-	mer bo naša skupnost pridobila	zumejo to važno pridobitev zla-	ko, ni na vaseh nobenega te-	glavnem določbe bivšega odlo-
lje, ki je imela nalog, da do-	n°ve desetine milijonov deviz,	sli ker majhna razlika investi-	lesnovzgojnega društva, niti te-	ka Okrajnega ljudskega odbora
končno določi vire za kritje pre-	z majhnimi investicijami pa bi	cij ne obremenjuje ne skupnosti	Jovadne sekcije. Vse to je na-	Krško s spremembo, da je tari-
kora ceni a investicijskega kre-
o načinu vpeljave^ posebnega skrbel za novoustanovljene šo-,	—	,	-- - J- lo. Na seji občinskega odbora
so ta predlog sprejeli in potrdili. 2 ustanovitvijo dvorazre-dne šole v Dolenji vasi — trenutno bodo imeli le prvi razred — bodo malčki hodili iz bližnje okolice v šolo v Dolenjo vas. s čimer jim bo prikrajšana pot na Videm, ki je oddaljen okrog šest kilometrov.
Na seji so izbrali -»e nov odbor za vrtec v Krškem, odbor za štioendije. za varstvo otrok itd. Nadalje so razpravljali na seji o izdaji poroštvenih izjav za nekatera podjetja, da bi si lahko preskrbela kredite Sprejeli so le prošnjo kolektiva Valvazorjeve tiskarne v Krškem ki bo najel 300.000 din kredita.
Seja je bila plodna in živahna. Bila je najdaljša, saj je trajala celih sedem ur.
dita v Tovarni celuloze in roto papirja in da izvede vse potrebne ukrepe, da se to prekoračenje takoj pokrije, kar je tudi storila.
S pridnostjo so ustvarili novo, večjo kapaciteto, kar pomeni prihranek na bodočih investicijah in nvozn za približno 670
milijonov deviznih dinarjev
V kratkem času poizkusnega obratovanja je delovnemu ko-
lahko to kapaciteto ob nakupu naše republike ne naše države, rekovalo potrebo, da se tudi v fa taks in prometnega davka
XI	n— ------------;—----------:—:—1------:--------:	. tej občini imenuje svet za te- nekoliko razširjena in spreme-
Clane PrGSGrnC-VG družbe Vpisujejo VSI poverjeniki, lesno vzgojo, ki bo skrbel za njena. Sprejeli so tudi nekatere
njen razvoj ne le v mestu, nove oprostitve pri plačevanju marveč tudi po vaseh. V koli- taks in prometnega davka. V kor ne. bo takoj uspela organi* gostiščih, kier bedo v večini zacija teh društev, bodo po va- prodajali alkoholne pijače, bo seh ustanavljali sekcije, ali pa občinski davek 10-odstoten. Pet prirejali razna propagandna te- odstotkov teh dajatev bodo iz-lesnovzgojna tekmovanja, ki koristili za akcijo proti alkoho-bodo bodrila mladino na vaseh lizmu in borbo proti tuberku-in jo sčasoma navajala na si- 'loži.
knjigarne in uprava v Ljubljani, Tomšičeva 9
GASILCI V KRŠKEM SO POLAGALI OBRAČUN
Pred kratkim so imeli gasilci v Krškem svoj redni letni občni zbor, ki pa je bil slabo
in ugled društva kot celote. Trezni, razgledani člani bodo
___________ __ ^	_	morali nuditi večjo pomoč
lektivu Tovarne celuloze in roto pripravljen. Poročila so bila ostalim. Od ostalih družbenih papirja v Vidmu-Krškem uspe- zel° skromna. Iz njih je bilo organizacij ne morejo in ne lo osvojiti proizvodni proces v razvidno nesoglasje v društvu smejo biti ločeni še vnaprej, toliki meri, da tovarna že da- in grupaštvo. O sodelovanju s Društvo bo moralo delati z nes krije vse potrebe naše dr- SZDL ni bilo govora. Upravni mestnimi političnimi in druž-žave po časniškem papirju. Vsi odbor društva se je lokaliziral, naši časniki se tiskajo na doma- Samostojna skupina v dru-čem papirju in v kratkem se bo štvu je gasilska godba. Kljub tudi marsikateri inozemski. To temu pa, da imajo godbeniki je, lahko trdimo, velik uspeh, 35 instrumentov in vsi unifor-saj smo uvažali dnevno za 5 do me, se večkrat opazi, da člani
stematično telesno vzgojo.
Ustanovili so tudi krajevni odbor za mesto Videm-Krško. Ta odbor je važen predvsem za razbremenitev občinskega ljudskega odbora, ki se bo bolj ukvarjal s celotno problemati-
RAZREŠILI SO NEAKTIVNI ŠOLSKI ODBOR V Leskovcu pri Krškem je bil postavljen 7-članski šolski odbor, ki pa ni bil delaven Zaradi tega so že na zboru volivcev
benimi organizacijami. V društvo naj se nadalje pritegne inteligenca, ki bo voljna delati. Okrepiti bo treba tudi mladinsko in žensko sekcijo Upamo, da bo novoizvoljeni
ko občine. Ker bodo v kratkem sprožili predlog, da se doseda-
gradili vodovod, bo treba nadalje ustanoviti vodno skupnost in zainteresirati vse prebivalce mesta da bodo čim več prispevali h gradnji tega komunalnega objekta. Novoizvo-
nji odbor razreši in imenuje nov 13-članski šolski odbor. Predlog, ki so ga sprejeli na zboru volivcev, so na seji soglasno potrdili
V Dolenji vasi je krajevni
7 milijonov deviznih dinarjev godbe niso dovolj disciplinira- upravni odbor vse naštete na- ljeni krajevni odbor bo imel odbor že pred meseci predla-
časniškega papirja. In ne samo fk kajti ob raznih proslavah se to: investitorju je uspelo z var- ie zgodilo, da so nekateri god-čevanjem in ekonomsko usme- beniki nastopili v civilni oble-ritvijo investicij ustvariti v to- ki, kar seveda kvari lep vtis. vami kapaciteto, ki je bila pred- Pred vojno je bila krška ga-videna šele v drugi fazi izgrad- silska godba ena izmed naj-nje tovarne. Geslo je bilo: čim- boljših v Sloveniji, saj je do-več domačih strojev, delo v last- segla v tekmovanju 3. mesto, ni režiji itd. Komplicirana mon- Danes pa je stanje s to godbo taža je potekala v lastni režiji povsem drugačno. Skoraj bi in z domačimi delovnimi moč- lahko rekli, da je godba pred mi, ki dela sedaj pri strojih v razpustom. Da se to stanje iz-proizvodnji in je strojem tudi boljša, je treba pritegniti v kos. Z marljivostjo je kolektiv godbo mladince Tudi pomoč tovarne ustvaril novo, večjo ka- matičnega društva godbi bi paciteto, ki pomeni prihranek morala biti izdatnejša. Treba na bodočih investicijah in uvo- bo misliti tudi na strokovnega zu skoraj za 670 milijonov de- učitelja, ki bo vodil to godbo viznih dinarjev. Samo v letu in jo spravil spet na višino, ka-1856 bo to pomenilo presežek kor jo je zavzemala pred leti. proizvodnje za približno 80001 Društvo bo obhajalo 85-lčt-papirja ali v devizah skoraj 800 nico svojega obstoja. V ta namili jonov dinarjev.
pake odpravil, kajti le tedaj bo delo gasilskega društva V Krškem uspešno Upravni odbor bo tedaj na prihodnjem Občnem zboru z veseljem in ponosom podal poročilo o uspehih in napredku društva.
težke in odgovorne naloge, zato bodo volivci iz svojih vrst izbrali vanj le najboljše državljane.
Na seji so mnogo razpravljali o sprejetju odloka o varstvu občinskih cest in vaških poti in
gal ustanovitev dvorazredne osnovne šole. O tem je razpravljal tudi zbor volivcev, na katerem so sprejeli predlog krajevnega odbora Istočasno so na zboru volivcev predlagali šolski odbor ki bo upravljal in
Občni zbor gasilcev v hrastniški kemični tovarni
U’iCl
Osnovali bodo mladinsko In pionirsko desetino
Pred dnevi je imelo občni fikacijo. Zlasti manjka mladine, kov, ki so predvsem poudarili, zbor Gasilsko društvo v Kemlč- Tehničnih vaj Je bilo mnogo, ni tovarni v Hrastniku. Občne- obisk pa je bil le 60-odstoten.
Še enkrat:
Ta osenegrspo-dari z družbenimi redstvi!
Socialistični tisk ima nalogo, da objektivno poroča o dobrem in slabem, ki se dogaja v našem družbenem življenju Potemtakem je naloga tudi našega pokrajinskega lista, da piše o senčnih in sončnih straneh življenja v zasavskem okraju. Zatorej tisti redki ljudje, ki menijo, da naš časnik ne bi smel toliko pisati o kriminalu, nimajo prav Tisto negativno, ker je bilo zadnje čase odkrito v nekaterih naših podjetjih, nimamo pred nikomur skrivati. Se več: naše delovne ljudi, ki dan za dnem vlagajo velike napore v izgradnjo socializma, smo dolžni obveščati o pojavih, ki so pravo nasprotje teh naDorov Če bi dopuščali, da bi nekateri neodgovorni ljudje po svoje in z določenimi nameni tolmačili take negativne pojave, bi sami sebi napravili medvedjo uslugo
Mislim, da je prav neumno postavljati vprašanje, da naši časniki preveč pišejo o kriminalu in o drugih negativnih pojavih Če bi pregledali nekaj številk tega al onega časnika, bi nasprotno ugotovili, da je le malo prostora posvečenega tem stvarem. Če pa so ljudje, ki naravnost hlastajo po pisanju o vsem. kar je negativnega v na-
kov, ki so predvsem poudarili, šem družbenem življenju, se da je društvo kljub majhnemu nanje seveda ne smemo ozirati.
aujuuvv umanev,	meh so predlagali izvolitev ga zbora se„ JC udelfžil	fr Dru4ž,tvo Je mn<*o storilo v pre-
Naša država bo letos namesto pripravljalnega odbora, ki bi £kt?r tovarne, zastopniki de- ventivnem pogledu da prepreči uvozila izvozila 5000 ton časni- skupno z občinsko gasilsko
številu članstva preteklo leto mnogo storilo in doseglo lepe uspehe, ia po izvolitvi novega
Kritičnih člankov ne pišemo zaradi njih, temveč za ljudi, ki jim bodo ti članki spodbuda še
žkega papirja. Tovarna roto pa- zvezo izvedel vse priprave za Pirja v Vidmu-Krškem je ena ta praznik. Poraja se pa Vpra-
družnice, osnovne partijske or- društva niti enega požara, kar ganizacije, sosednih gasilskih je za društvo tudi uspeh. Upra-
odbora, v katerem je kot pred- za odločnejšo borbo proti vsem, sednik društva tov. Avgusti za- kar zavira naš socialistični raz-
izmed redkih naših tovarn, ki Sanje, kakšno bo to praznova- fr*** ®kra*neT £ ®bJ"8k? fr ^i,t°Tarne	t
je začela kljub izredno težav- nje, če se društvo he bo v *ilske zveze m 1X5 Hrastnik ter P?dPrla gasilsko četo pri dopol-
menjal zaslužnega predsednika voj. tov. Kragla, so navzoči sprejeli Za
uvod sem napisal te be-
drugi.	njevanju tehnične oprave, pre-
Iz poročil društvenega odbo- malo pa sta storila za vključi-ra povzemamo, da šteje ta ga- te v novih članov, kar bi bilo silska četa okrog 30 aktivnih za varnost tovarne, ki je že sta-članov, kar je glede na število ra, le v korist. Društvo je lani delavcev v tej tovarni odločno razvilo svojo zastavo. Med čla-z enourno premalo. Člani so predvsem de- n* čete so tudi trije gasilski pod-bo v lavci iz proizvodnje,. le malo je častniki.
članov z višjo strokovno kvali- Po pozdravih vseh zastopni-
nim pogojem obratovati v dolo- kratkem disciplinsko učvrstilo, čenem roku brez bistvenega Ce je človek pogledal sam Prekoračenja investicij — in še občni zbor društva, je lahko tega ne bi bilo, če se ne bi po- ugotovil, da disciplina članov javili nepredvideni činitelji, ka- ni najboljša, kajti že Občni kor so to davek na promet za zbor, ki je bil napovedan za uvozne opreme, podražitev te 6. uro, se je pričel opreme in stroški nemškega po-	zamudo.	Tudi enotnost bo v
sojila — torej elementi, neod-	društvu	potrebna. Že iz same
visni od investitorja. V teku	razprave	je bilo razvidno, da
gradnje so varčevali, niso šli na med člani ni soglasja. Slišale visoko, težko gradnjo, marveč so se razne neumestne zbad-lo na kapaciteto proizvodnje, ljivke. Najbolj zgovoren dokaz Tako bi morali n. pr. zgraditi v nesoglasja pa je bil videti v tovarni velike rezervoarje za ce- tem, da so bile občnemu zboru lulozo za nemoteno proizvodnjo predlagane kar tri kandidatne časniškega papirja. Iz razum- liste!
Ijivih gospodarskih nagibov je	Ce bo	društvo hotelo uspe-
investitor raje uporabil za re-	vati, bo	moralo — kakor smo	r,.	  »n,________-— - .-. ..
zervoarje že obstoječo ostarelo že omenili — uvesti čvrsto	^^ h „organlzac5J
beuinieo za proizvodnjo celulo- disciplino^ Brez nje ni uspešne- JS?	Ju	*	nastopali,
ze. Obstoječa belilmca se zdaleč ga dela. Posamezni člani se ne mogla več zadostiti po koli- smejo skušati uveljavljati in čini, še manj pa po kakovosti dvigati svoje osebnosti, pač pa Potrebam slovenskih tovarn pa- morajo vsi skrbeti za veljavo
več sklepov, ki bodo članom ka- sede zato, ker so ob pisanju o
žipot za delo v letošnjem letu.
Društvo bo sklicalo več članskih sestankov, na katere bo povabilo tudi nečlane, delavce v podjetju, da jih seznani z vsebino dela gasilskih društev in enot. Osnovali bodo mladinsko in pionirsko desetino katerih napredek bo zlasti skrb častni-
primanjkljajih v gostinskem podietju v Krškem nekateri ljudje menili, da tega ne bi smeli obešati »na veliki zvon«. Z uvodnimi besedami sem verjetno uspel pojasniti, da je treba te stvari nujno obrazložiti ljudem, ki jim ni vseeno, kako
Vse več a razgibanost v delu SZDL Senovo
Zadnje čase sc je delo v ob- bodo laže izobraževali in v okvi-
.	---- ------ se gospodari z družbenimi
Ka, ki so ga poslali v gasilsko sredstvi. Ljudem sedaj ne bo
5°1°. Več sodelovanja bo treba doseči s hišnimi sveti glede preventivnih, protipožarnih ukrepov. Čimveč članov naj se udeleži tečaja za izprašanega ga- ..................................
silca. Povečali bodo udeležbe na deh, da javno obsodijo te poja vajah in zavest odgovornosti za ve, ki škodijo naši skupnosti in
___4 t _____ t. .J.	_ i:  M«
treba ugibati, kaj in kako — pa tudi za oč:tke. da nočemo natočiti čistega vina. ni sedaj nobenih razlogov več Sedaj je vrsta na poštenih delovnih lju-
prevzete naloge. Društvo potrebuje gasilski avto cevi in tudi gasilski dom. Še boljša mora biti povezava med upravo tovarne in delavskim svetom.
potemtakem tudi njim. Na krivce je treba pokazati s prstom, da bodo vedeli, da jih pošteni delovni ljudje prezirajo. Tu ne pomagajo nobene krokodilje solze: resnica je, da
pom, da jih nobena težava ne bo je delovni kolektiv zapravil Vsa ustavila pri njihovem plemeni- družbena sredstva. Prav zaradi
krepko prijel za delo, zlasti pa Ce na hitro pregledamo uspe-	__________________ ____
se je lotil pridobivanja novih he v pridobivanju novih članov, Občni zbor so zaključili š skle-članov v SZDL in reševanja or- opazimo, da 9o naše oddaljene
ganizacljskih vprašanj kot te- vasi, kakor na prirtier Zalog,	_________ _	_	____
melja za nadaljnje čvrstejše de- Stranje, Dol. Leskovec po šte- tem delu:’ čuvati skupnost pred tega smemo pričakovati! da bo-lo Socialistične zveze. Posebno vilu volivcev v primerj z dru- ’ je pohvalno ponekod delo čla- gimi kraji precej napredovale, nov in poverjenikov in zavze- Lahko so celo zgled nekaterim rmmje osnovnih organizacij ZK, po številu članstva SZDL še ki je prineslo prav lepe sado- vedno šibkim vasem. Lep porast ve. Ako pogledamo samo raz- števila članstva zaznamujeta dobje od meseca oktobra do tudi Senovo in Brestanica, sta-Zanimanje za	kino predstave	nematografi v Trbovljah, Scvni-	konca lanskega leta, vidimo, da	nje število članov Socialistične
ci, Brestanici in še drugi, med-	je SZDL porastla za okrog 400	zveze pa je še vedno slabo v
tem ko kino obiskovalci našega novih članov.	Kostanjku, Raztezu, Anžah in
a,aaaaa.aaa. kraja nikdar ne vedo, kakšne aZnimanje za včlanjetije v Gorjanah.	T
ustreči, bi	morali imeti v	filme bo predvajal krški kino.	Socialistično zvezo je porastlo	Občinski odbor SZDL ee za-	Sicer	odstotek	članstva	SZDL	vzpodbude	od	terenskih	odbo-
vidmu-Krškem dve kino dvora-	Želja kino obiskovalcev v kroju,	tudi med samimi volivci, kar je	veda svojih nalog, zato je pr- n Aiko	pičel,	vendar	za rudar-	rov	je	treba.	Terenske	organi-
Obiskovalci kina v Vidmu-Krškem se pritožujejo
požarnimi in elementarnimi nezgodami in hiteti vsakomur, ki je v stiski — na pomoč!
J. K.
do na sestankih SZDL In ostalih organizacij v Vidmu-Krškem razpravljali o tem pojavu in ga tudi obsodili.	-nC
-‘UliluljV OU 1
y Vidmu-Krškem je veliko. Ce hoteli vsem kino obiskoval-£em, zlasti še preko zimske se-
Delo občinskega komiteja SZDL v Zagorju
za dvig člensiva
Ker pa teh za sedaj ni, se dv°0rnmo zadovoljiti samo s kino
zlasti tistih, ki so od mesta od- zahvaliti pravilnemu politične- venstverto štel za potrebno, da Kk°..^agorJ° premajhen Zlasti zaclje bodo morale pri svojem daljen! več kilometrov, kakor mu tolmačenju na terenu. Vo- poživi delo osnovnih organiza- maj ,en Je odstotek v okoliških delu navezati boljše stike s po-
in ostalimi .	delujejo na
Občinski komite SZDL je ne- njihovih terenih. Le s koordini-davno osnoval več komisij, ki ranim delom bo moč premostiti imajo nalogo analizirati celotno razne težave in ovire.
>.D°ra.no> katere lastnik je TVD n. pr. iz Leskovca in Krškega llvci se sedaj sami prlglašajo v cij na vasi. Po izgledlh je v tem	Pa tucli v nekaterih pre- sameznimi društvi
Arlizan« v Vidmu-Krškem. polja, je, da bi kino v Krškem SZDL, ker vedo, da kot člani že precej uspel. Tako je delo	, ne,_5lL,ze	_ organizacijami, ki
Ker uprava kina v Krškem	redno objavljal v našem pokra-	Socialistične zveze late iščejo	organizacij SZDL na vaseh	pre-	’	““	r”"'T	“	-««-—*«-	-
Jdbia konkurence, je razumljivo,	J inskem časniku, ki je v našem	to ali ono pomoč v organizaciji	cej bolj razgibano, kar so	opa-
se malo zavzema za izboljša-	kraju najbolj razširjen, kakšen	ali pri organih ljudske oblasti,	zl tudi pri organiziranju	raz-
& -t !l	'	(min 44 A A»A44A4l44 T TmA444 A Ja	*
na katerih Kamnu, ki ju Je priredila So- r^> ki se ukvarjajo s
ono dejavnostjo.
filmskega Sp0reda, zlasti pa film lma na sporedu. Upamo, da Volilcc, ki je član SZDL, preko nih predavanj, da omenimo lepo dejavnost j Zagorju. V vsaki pred občinsko konferenco ‘a Udobje kino obiskovalcev.	uPrava kina sedaj, ko je po- svoje osnovne organizacije lBh- uspelo zdravstveno predavanje Vr" komisij so predstavniki ob- SZDL bodo posveti
pred krnil,im io kriki	kino	dražl,a vstopnino, lahko	žrtvo-	ko uspešno sodeluje pri	reševa-	v Koprivnici in	na	Velikem	«nskega komiteja in tisti tova-	ostalih	krajih občine
vstopnino za 10 din	Ob-	vala mtoimaln1 znesek za vsa-	nJu rawlih vprašanj, na	katerih	Kamnu, ki ju j.
^	”°JW	a	, v*,* k	^
fn ’ saj je kino uprava tudi	Istočasno bo kino prav goto-	vse bolj zavedajo in tako je	članov SZDL pa bo seveda še	komite več	posvetov s člani,	tične	organizacije	in	pa	seveda
'haski spored izboljšala. Ze	v0 P°vefal obisk, kajti marsika-	tudi pravilno. Socialistična zve-	nadaljnja stalna naloga odborov	kjer bodo prerešetali dobre in	tudi	o	nalogah	ln	dolžnostih,	ki
vrad letom dni smo lahko	brali	tcr* obiskovalec, ki bi	v na-	za naj bo nositeljlca vsega po-	organizacije, kjer Je	potrebna	slabe strani delovanja posamez-	Jih Imajo	člani do	te organi-
, bivšem »Posavskem tedniku«	sProtnem primeru ostal	doma,	mičnega, gospodarskega	ln kul-	aktivna pomoč vseh	članov,	nlh terenskih organizacij. Na	zarije.
Kine filme bo krški kino pred-	se bo zaradi dobrih predstav po-	turnega življenja na naši vasi.	predvsem pa komunistov. Tako	Posvetih pa	bodo obenem pre-
n“iaL ,Co Pa danes pogledamo	Jrudi!, da bo rad šel tudi več	v njo pa se morajo vključiti	pričakujemo, da se bo odstotek	gleda,U_	za povečanje
tudi v Zagorje.
to ali Tudi na teh sestankih bodo politični aktivisti spregovorili o Trenutno pripravlja občinski pomenu te naše največje poli-
_____ ________________ ______________________________________ _____ članstva. Pokazalo se je nam-
je to skoro edino razvedrilo. tako bo' tedaj mnogo laže"reše- riaTisttVno^.vezo”v kratkem za- reč, da ee liudie zanimajo za Kino obiskovalci vati mnoga vprašanja, ljudje se dovoljivo povečal,
»J Pokrajinski list, vidimo, da kilometrov daleč v kino, saj mu prav vsi volivci brez lzieme. te volivcev, ki so se včlanili v So-objsv'jnjo v »Zasavskem ^ skoro edino razvedrilo. tnizA Ka troioi	i n min. Hoiicii^nA	im 4w>m va.
Jku« filmske programe ki-
svojo organizacijo, le
Važno je tudi to, da so vse postavljene komisije Že začele z delom In bodo v sorazmerno kratkem času Imele potrebne večje potdatke za nadaljnje delo.
Gostinstvo v Trbovljah v luči turizma in tujskega prometa
IZ CERKELJ OB KRKI POLITIČNI
MOZAIK
»Tokijsko rožo“ so izpustili
Nedavno je prišla iz zapora Iva Toguri, znana z imenom »Tokijska roža«.
Iva Toguri je — Čeprav Ja-
Delo šolskega odbora. — Ta »Jurček«, ki jo bo uprizorila mesec je imel šolski odbor svo- meseca marca, jo drugo sejo. Člani odbora so Delo RK v Cerkljah. — V na njej razpravljali o družbe- kraju so začeli s tečajem o nu-Kolikor so Trbovlje že sedaj stvo je, da so v njem pretežno vatnem pa le 6 odst. Prodaja nem upravljanju šole, njenem denju prve pomoči. Tečajnice poznane kot planinsko-turistična zaposlene ženske, kar je v sploš- monopolnih izdelkov izkazuje 7 materialnem staniu ter o učnih marljvo obiskujejo predavanja, privlačnost, so se zlasti po osvo- nem soditi za negativen pojav odst. prometa, najslabši promet in vzgotnih problemih na osem- saj vedo, da jim bo vse, kar sc boditvi razvile s svojo športno zaradi posebnih osebnih pogo- pa kaže prodaja brezalkoholnih letni šoli v Cerkljah ob Krki. bodo naučile, v življenju kori-dejavnostjo ter so iz leta v leto jev ženskih delovnih moči, več- pijač, ki dosega komaj 6 odst., Ugotovili so, da je stanje in- stilo. Tečaj vodi učiteljica Mil-bolj torišče medkrajevnih, med- je nestalnosti službenega raz- čemur je vzrok razmeroma vi- ventarja na šoli. nredvsem klo- ka Jazbec.
republiških in tudi mednarodnih merja in tndi dostikratne mo- soka cena teh pijač in tudi sla- Pi In učil. v slabem stanju. So- Ljudska knjižnica. — Ob ne- T*\" _	...	. .	..	.
tekem v raznih športnih disci- ralne eksponiranosti.	ba ponudba. Promet z izkupič- lo si je ogledal tudi predsednik deljah deluje v dopoldanskih	i* bll» v
plinah.	. Kvalifikacijska struktura go- kom za hotelske sobe in preno- brežiške občine in objubil vso urah na šoli Ljudska knjižnica.	.°™ge
Industrijski razmah Trbovelj stinskih kadrov kaze, da je nji- ,-,išEa ^	glabe ^ pomoč. Člani odbora bodo v ki jo ljudje kar radi obiskuje- S.	~™
je razvil v zadnjih letih tudi hov sestav se vedno precej ni- vost, k velja ziasti tudi za kratkem obiskali starše zane- j0. Knjižnico vodi učiteljica Iva d eg^ raS0 komern^fr mednarodno blagovno izmenja- zck vendar se je to stanje z TrbovIjCi malenkosten.	marjeno vzgojenih otrok.	Gorenc.	anglSki i^k Po voTni fo hi^
vo» ki zaradi trgovskih oprav- nvedbo strokovnih tečajev ze	^	•	__	.	... n n. ,	_ ,	,	angiesKi jeziin:. r*o vojni je oila
kov kliče k nam skoraj vsako- precej izboljšalo V okrajnem	*!?£T**** to fen *** Dne 4. t. m. je Ml v Cerki,ah	Delo mladinske organizacije. Iva od nekega ameriškega sodi-
dnevno poleg jugoslovanskih	merilu je od 378 uslužbencev 40	$££?? ***** ■" slfr	roditeljski sestanek, jkl je bi-	- Mladinska organizacija de-	žča obsojena na deset let za-
tudi številne zastopnike tujih	odstotkov kvalificiranih 47 pol-	v. ^vnesti, da P,jcmo *	lo navzočih le malo Staršev. Ali	lUje od meseca novembra 1. L	pora.
držav	kvalificiranih in 13 odst. nekva- ®kraju. in v Trbovljah samih se ti res ne zanimajo za svoje dalje. Odboru pomagata pri de- iva Toguri je rojena 1916. le-
Prav tako važno je nadalje, lificiranih. V tem pogledu so na "f8*50*m nekvalitetno vino. kar otroke?	...... lu učiteljici Marija Hrovat m ta v Kaliforniji. Ko je leta 1941
da so Trbovlje po preureditvi prvem mestu Zagorje, Hrastnik nase gostinstvo moralo vodi- Staršem je podala učiteljica Milka Jazbec. Sedaj so prepisa- diplomirala zoološke vede, je okrajnih področij postale okraj-	in Radeče, medtem ko je v Tr-	1 k^ preusmeritvi* t. j. k na-	Iva Gorenc referat »O vzgoji	li štiri skeče, ki jih že študira-	odpotovala na Japonsko, kjer je
no središče s širokim teritorial-	bovljah' stanje še vedno slabo,	ravnim vinom, saj slednja ne	mladoletnika in njegove odnose	jo. Meseca marca nameravajo	izbruhnila vojna. Njene proti-
nim področjem in se je zaradi	kjer je pri 55 uslužbencih 42 od-	škodijo v taki meri človeškemu	do dela v socialistični družbi«,	nastopiti z lastnim programom,	ameriške komentarje so zelo
tega občutno povečalo število	stotkov nekvalificiranih. 27 odst.	organizmu. V interesa ljudskega	p0 poročilu se je razvila Živah-	Spomladi bodo mladinci poma-	ra<ji poslušali ameriški vojaki
tujih gostov, ki imajo opravke	polkvalificiranih in 31 odst. kva-	zdravja, zlasti še v našem indu-	na razprava, v katero so pose-	gali pri ureditvi šolskega vrta.	na pacifiški fronti,
pri naših ljudskih oblasteh in lificiranih moči Tukajšnja go- strijskem ambientu bi bilo. da gali' starši in učitelji. Obravna-	V. C.
raznih drugih institucijah.	stinska zbornica je priredila že odpremo pot k naravnim vi- valj so med dnigim tudi vzgoj-
Vsi ti činitelji kažejo na na- več strokovnih tečajev, vendar nom. zato bi bila naloga naše- no vrednost filmov, ki se pred-raščajoči turistični in tujski pro- je bil odziv iz Trbovelj zelo slab. ga gostinstva, da skuša brez vajajo pri nas. Starši so mne-met našega kraja in potrebo, Glede prometa gostinstva so škode za naše snlošno gospo- nja, da večina filmov kvarno da tudi naše gostinstvo ustreže na prvem mestu državna pod- darstvo premostiti težave pri vpliva na mladino, zaradi če-
zahtevam s sodobno ureditvijo jetja s 73-odstotno udeležbo, nakupovanju naravnih pijač. sar bo vodstvo šole dovolilo di-	, . T	-
gostišč, postrežbe in prenočišč. Privatni sektor se vzdržuje še v /s nogledamo stanie gostin- jakom le ogled mladini primer- Čeprav o delu mladinske or- f”?1’	. /f JUa z obsodbo vele-
Nedavna analiza gospodarske kmetskih področjih medtem ko ^ v^boriteh »to- nih filmov	ganizacijc v hrastniški steklar- “daje izgubila ameriško drzav-
dejavnosti našega gostinstva je je v industrijskih predelih po- .... -	. ho_	ni zadnje čase v našem listu ljanstvo. Na osnovi tega je ame-
pokazala, da se je v tem pogle- vsem potisnjen v ozadje ter do- .	Dek> Pionirske organizacije, nismo pisali, moramo priznati, n,ska vlada odločila, da se iz-
du že marsikaj storilo, vendar sega n. pr. v Žagarju pet, vTr- "	'	i ^	~ Pionirji šole so si izvolili da mladinci niso spali. Dosegli z«ne iz Amerike. Toda Iva se
bo treba gostom v naših gostin-	bovljah tri In na	Senovem le	ne	mcr'_	svoj odbor in pričeli z delom	so vrsto	pomembnih uspehov,	je pritožila in ameršiki	pravniških obratih nuditi še marsikaj	dva odstotka.	osnovnimi srenstvi ter so n. pr-	v novem šolskem letu. Ustano-	ki pa bi	bili lahko še boljši, če	ki sedaj razpravljajo 0	tem. ali
več.	Po vrstah gostinskih uslng po- zsra.", In . inventar v znatn m nekaj krožkov, v katerih bi vodstvo organizacije, ki so lahko nekdo, ki je rojen v
Statistični podatki v okrajnem	doba gostinstva ni	razveseljiva,	m®n. teposojeni od bivših nn-	gg	zbirali in delali. Šahi-	si ga izbrali pred letom dni,	državi, zaradi kazni	izgubi
merilu nam povedo, da med na-	kajti prodaja alkoholnih pijač	v»tnih gostilničarjev. . za kar	gtj bodo tekmovali ob nedeljah,	krepkeje	in resneje delalo.	državljanstvo,
širni	komunami	štejejo največ	dosega	nad	65	odstotkov	vsega	m°ra plačevati dokaj visoko	klub mladih tehnikov in smu-	Mladinci steklarne v	Hrast-
gostincev	Trbovlje	s	93 zaposle-	prometa,	medtem	ko	prodaja	je-	najemnino. Zaradi tega nasta-	farsk]	krožek pa	v popoldan-	niku aktivno delajo v	raznih	Rpifnnclfp k ra Ilira	cp	iifi
nimi, da je v okraju, pa tudi v dil dosega povprečno le 19 odst., /ajo nepotrebni izdatki za vzdr- skih	Tudi r0kOmetni kro- društvih, zlasti v »Svobodi II« 11,0 _	U01
Trbovljah največ, In to 70 odst. pri čemer je najboljši državni ževanie teh tujih osnovnih £ek ne ^ eez	in v SD »Bratstvo«, precej pa --------------:i:--------------'
gostinskega kadra, zaposlenega sektor, kjer odpade na jedila sredstev, kar obremenjuje pro- pray na g0ij nj telovadnice. jih je tudi v Brodarskem dru-v državnem sektorju. Značilno 22 odst. vsega prometa, v druž- damo ceno gostinskih uslug.	Pirmiri)	nH	štvu, nadalje pri radioamater-
za okrajno in trboveljsko gostin- benem sektorju 17 odst, v pri- Trboveljsko gostinsko podlet- bi Novoletne	in Prešerno" iih’ Pri samostojni Mladinski E™5«® goX?n> da. .se kraljica
je »Turist« se zaradi pomanjka- “ p"	bilaTt m godbi in drugod .	.	S“beta U& g0VOnU preko
nja lastnih osnovnih sredstev njei so 'nastopil; 7 deklama-	P°Sledamo številčno sta- -	.
bon s finančnimi težavami,	cijami	in r^tiem	Ob te	nje organizaciJe- ne	moremo	Ko Je nedavno shsala repro-
Podietie ie nh svoii ustanovitvi	J31111	^ petjem,	UD koncu te	biti z njim zadovoljni.	Zato bo	dufccijo svojega govora	na	gra-
sioer prejelo obči-ko dotacijo	S ki ena |Sned glf^ih tnalog no.ve- mof(>nski plaš5i- * Elizabeta
____ .	....	..___.	■___ ^puiaier Knjižno aaruo, ki „„ nfibora mladinske oreaniza- ugotovila, da imam meni sve-
Sedaj, ko je Iva prišla iz zapora, je takoj dobila ponudbo neke ameriške radijske postaje, naj le-tu prevzame mesto spea-kerja. Medtem so se pojavile ovire. Sodišče za vseljevanje
govoriti preko radija
V Londonu se zadnje čase
Vodstvo ZK v Senovški občini je analiziralo dosedanje delo
komunistov in s
zedalo nove naloge
Pred nedavnim je bila na sih zelo težavna, tako na pri- cije danes, so mnogo premajh-
okrog 1 milijona dinarjev, kar muITte~dalTbrSiškTobčina g® °?b^a IP,?dinske orga?iza* ugotovil^ da /majo njeni svetih lo. ..	-»j,,,, mu ,30 Je afui Drez‘;’K? oocina C1je tudi skrb za povečanje tovalci, ki so ji dejah, da nima
pa je za normalno m renno 7ja leno na]op.n „ Prešernovem	____ „________ __ ____:_______il____	_
obratovanje z 8 gostišči kor premalo.
Sredstva, ki jih podjetja ustvarjajo za Investi-
Senovem razširjena seja občin- mer gradnja cest. popravila na, da bi mocla kriti najnujne.i- i2hod temeljita preureditev in /fvd„eVn0Sti skega komiteja ZK pod vod- mostov, regulacije,	napeljava §e potrebe. Ta ueotovitev velja obnova bivše rudniške restav-
vseka- epo	0 Pre^ornovem števila članov. Razprava na primernega glasu, prav. Zato jo
1	• zadnji konferenci je pokazala, privolila v to, da bo obiskovala
«>vc4in«ka Gledališka skupina se pri- da je mladina pripravljena de- specialni tečaj, da bi njen glas g. !«r Pravl j a na mladinsko igrico iati. Kakor torej vidimo, je pa v etru postal malce toplejši.
treba le malo več volje in pri-
mladinskega vod- Večine manj milijonarjev
CmK.vSkS£,a"sa",zadJ'	k Šentjanža na Dolenj-
a£.TSwfi!au-5	t&srzrStZ	SHL.
susasjarass *£ssrsJaa?.s gsszssgzg.
pomembne za nadaljnje delo	šol Itd Treba pa bo začeti z	®t,ns?Ya. "am ,e'to ne nudl ***	»kozi nezadovoljujoče stanje bi	krožek za strokovno vzgojo	^ manj.	Letos je številka padla
osnovnih organizacij in članov	načrtnim postopnim reševa-	^1 ju joče slike, sa, imamo v	giensko-samtarnih naprav^ a-	kmečke mladine To je prvi	na igo	P0^3
s	iS>WSš
reševale vprašanja nediscipline treba imeti pred očmi pomoč ustreznim številom turskih sob. samih, čemur so vzrok zastarc- .	•	nnlftnidfem bogatejših Angležev, velelndu-
v delu, razčistile so tudi vpra- našim podeželskim krajem, zla- kavarno In modernim hotelskim lost prevzetih lokalov In finanč- IZ dcSeniC na UOienJSKCm	w ima ^ g^jejn av_
sanje raznih izostankov in ugo- sy tam, kjer so še vedno vid- obratom. Hotelske sobe v Tr- ne težave.	Socialistična zveza v kraju tomobilu zlate ročaje, dal ini-
tovile, da je aktivnost članov	nj sledovi razdejanj in opusto-	bovljah lahko preštejemo na	Kakor je potreben pravilen	sj zadnje čase prizadeva, da bi	ciativo	za	ustanovitev komiteja,
ZK v družbenih organizacijah	ženj v vojni Vsa ta vprašanja	prste. Ta pomanjkljivost se ob-	odnos uslužbencev do gostov,	pridobila čim več novih članov.	ki bi	s	Pomadavimi idejami,
porastla. Okrob 80% članov So člani občinskega vodstva ZK čuti pri naraščaiočem tu iškem moramo grajati tudi ponašanje vaške organizacije so uredile	nofcret 7a zmanišanie dav-
ZK sedaj_ dela v tej ali oni or-	temeljito proučili, hkrati pa	nrometn. zlasti pa pri raznih	gostov samih, ki često z razgra-	tudi evidenco o članstvu. Na-	kov
ganizaciji, blizu 30% pa je	pregledali tudi gospodarski in	kongresih, konferencah, sestan-	jan jem, pretepanjem in pijanče-	dalje so rešili vprašanje člana-
takšnih, ki so aktivni v treh	finančni položaj podjetij, kjer	kih itd. Zaradi tega je neogib-	vanjem ne kvarijo le ugleda go-	rine, ki je bila doslej najbolj	_	.....
in več organizacijah. Utrjeva-	so ugotovili, da je predvsem	no, da pri«toini člnitel.ll čim-	stinstva, marveč otežkočajo tu-	boleča točka.	otrSSSGrOVG	UIlCiatlVG
nje discipline in aktivnost ko- potrebna pomoč in nadzorstvo prej razmišljajo o gradnji hote- dl nemoteno gostinsko obratova- Kmetijska zadruga je odprla Dr	strasser Hitlerje^
munistov pa bo še nadaljnja	v manjših podjetjih, kar bo	ja. id bi nudil vsaj 15 do 20 tuj-	nje samo. V tem pogledu bi bilo	na Bregani novo trgovino. To	nritateu in rival	iz nrveca časa
stalna naloga vodstev osnovnih	naioga za to določenih organov.	skib sob z nstremo sodobno,	pač priporočljivo, da Ljudska	ji bo omogočilo, da bo še uspeš-	„ieBoveea vladanja ki ie etra-
orfložnostV še posebno coudaril	Za organizacijskega sekretar-	udobno opravo. Da b, se Izog-	milica	z	rednejšo	kontrolo	go-	neje oskrbovala	svoje	člane	z	^eTnadst. je moral leta 1933
Odgovornost c£en članstva	ia občinskega kemiteja ZK je	nili visokim gradbenim stro-	stlšč	onemogoči	izgrede	In	po-	vsemi	industrijskimi	izdelki	In	^pustiti Hitlerjevo Nemčijo, a
^ m politično® g^darsko	bil izvoljen tov Lojze Jazbec‘	5kom- bl biI 7A sedaJ naJb°'35i	živili-	Spletom oe je ponovno Wnil
kulturno in ostalo dejavnost v'	niiii||ni||||||||||||||||||!|||||||||||||iini!ll!ll|||!!llllllllllll!l!lllllllll|||l!lllllllllllll!llll!lll|l|llllll||lllll!llllll!lllllllllllllllllllll!ll^	v Zahodno Nemčijo. Mož ima
*	nokaj idej. Pisal je Duiiesu. v
.osip Brinar:	PIONIRSKI KOTIČEK a	(Nadaljevani«) Yil™ °dg°V0LPa aga"k°l LC * njem zahteva plebiscit za zedi-
uganko: kol, druga pa da Je	temu p^^gu, ^ lah-
Le!itaV.«ag+a^eLP^	kTknese na prijateljstvo *

mere sta tudi ta dva odgovora pravilna, samo da kol in pilot (priostren hrastov hlod, ki se .zabije v zemljo) nimata glave, žebelj pa jo ima.
občini.
Ko so razpravljali o ideološki vzgoji članstva so ugotovili, da je nujno potreben študij.
Ta naj bi bil vsak mesec, in sicer na študijskih sestankih, n? katerih naj bi člani ZK obravnavali referate naših voditeljev, zlasti tistih, ki obravnavajo pereča vprašanja našega dopolnilnega gospodarskega sistema.
Mnogo več pozornosti bo treba nadalje posvetiti vprašanju pomnožitve članskih vrst. V organizacijo ZK naj se pritegnejo zlasti mladi delavci v na-, ših podjetjih, med katerimi
imajo mnogi vse pogoje, da po-	.	_	„	_.,.
stanejo dobri člani ZK V tem	Drugi dan je Zvitorepka spe* Cez nekaj dnj pa začne Zvi-	»Ali si me napojil?«
pogledu je bilo doslej premalo nasvetovala: »Kdor najdebeleje torepki v jami spet huda pre-	»Da napojil.«	nostl od Trbovelj po pošti,
storjeno.	izmed vseh	zapoje, tega pojuži-	sti. Ona premišlja in premišlja, »Sedaj me	pa	še iz jame	Vsem ostalim pionirjem in
Komunisti se bodo morali še	najino!«	Pa zagleda ob jami drevo. Na	gpravi!«	pionirkam za njihovo pošto in
mnogo bolj zanimati za delo In volk izmed vseh najdebe- tem drevesu pa je drozg ravno Drozg vzdihuje In premišlju- poz ” prisrčna hvala! organov delavskega upravlja- leje zatuli: o-o-o-o! Ročno sc jel znašati svoje gnezdo. Lisica je> kako bi lisico spravil Iz Janja. Tem je treba pomagati zakadita z medvedom vanj in sedi In sedi v jami In venomer me- j„ kiej, začel je metati v	'
Delavskim svetom bodo morali	ga pojesta.	strmeč v drozga, mu beseduje:	globino palčice	in	metal je	NOVd nagradna UQanKG
nuditi čvrsto oporo pri izvajanju številnih čestokrat prav težavnih nalog.
Postavili so si tudi naloge za nadaljnje delo in pomoč, ki naj jo nudijo člani ZK Socialistični zvezi, zlasti tam. kjer je delo osnovnih organizacij SZDL šibko, številčno slabotno in premalo aktivno Čeprav je v mesecih oktober—december zaznamovati lep uspeh v pridobivanju novih članov v vrste vprašanja delavskega samo-
2reb je odločil, da dobi prvo kani ustanoviti novo gibanj • nagrado za rešitev uganke Pomagal mu bo časnik »Deu ' Cvetka Pavlin, učenka IV. razr. sche Freiheit«. V programu J osnovne šole na Dolah pri Li- tudi odprava davkov. Davko tiji — drugo nagrado pa je žreb sploh ne bi smelo biti. Namesto prisodil Tatjani Vodovnik, uč. teh naj država vzame tretjin® IV. razreda osnovne šole v Bre- dobičkov industrije in dr,'?11' žicah. Obema bomo poslali podjetij in del plač. knjižno darilo zaradi oddalje-
Skrbi bonnskega parlamenta in vlada
Na iniciativo skupne žen?’^k
članov zahodnonemškega par'a' men ta je nedavno parlamen odločil, da se žene v sluzv lahko imenujejo gospe, čopra niso omožene. To 7.ategade»Jj ker je nerodno, da sc starejs
Uredništvo
za pionirje
Danes naj skušajo naši pio-
Zvitorepka se je mesa naje- »Drozg, mili drozg, kaj pa de- dolgo, da je po njih Zvitorepk« dla, čreva pa je skrila podse. Ko laš?«	prilezla na svetlo in se rešila...
sta že spet tri dni preždela v »Gnezdo pletem.«	Mladi Rjavčc je končal svojo
jami, začne Zvitorepka jesti	»Zakaj ga pleteš?«	povest. »Kakor vsekdar, tako sc	nirji najti	odgovor na	sledečo	ker	->e črie•
skrita čreva, a medved jo vpra-	»Dcco si vzgojim.« _	b« tudi sedaj na kraljevem dvo-	uganko:	zenske im J jo t -
ša: »Kaj pa pokušaš, botrica? »Drozg, daj mi jesti! Ce me ru „3^ modra mamica izvila z glavo puha.
Daj še meni majčkeno!«	ne nasitiš, ti pojem tvojo deco.« z v^,ake -zadrego.« Tako so mo- s srcem kuha.
»Oh veš, svoja čreva žulim;	Drozg vzdihuje In premišlju-	drovall mladi lisjačkl In sc teše tj si razparaj trebuh in okusi	je: kako bi nasitil Zvitorepko?	tegnili po dišečem senu. Utru-
čreva; boš videl, kako so	zletel je v vas in ji prinesel	jena trojica je sladko zaspa'*» ______ _____ _
okusna.«	pišče.	zaupajoč trdnemu ozidju svoje-	prinesite	ali	pa	pošljite	odgo-
Medved je storil, kakor m«	Zvitorepka je pišče obrala,	)?a gradu	|n modri glavi	Zvito-	vor nanjo do nedelje, 26. febru-
je nasvetovala Zvitorepka. Raz-	pa je spet besedovala: »Drozg,	repkini.	arja opoldne. Tudi to pot ima-
pa Pri- oj drozg, ali si me nasitil?«	(Nadaljevanje sledi) mo pripravljeni dve knjižni LjuasKa imamu« »«
»Da, nasitil.«	nagradi za pravilno rešitev. veljski gimnaziji se priprav^
",va ddrTu”.„Tsr»	r&zzjsvi-«-Rditev "•‘i™'1’*u9anke nTAss!«?	%
gospodarstvu	in	komisija	k jJnJ dflbr<> se jt je	ijuje. kje bi del.il nijače. In od-	S	6. StGV.	na in priimka tudi razred šole, ga Tedna bodo fizku turna
kmetijska	vprMag«.	zdelo, da sc je tako okoristila z	lete! je v vas in ji prinesel stu- Tudi tokrat smo	bili	veseli,	ki jo obiskujete, nadalje pošto
locKi so na lem	...	.....	^ gmQ dobn, od naSlh pionir. in kraj, kjer ste doma.	Mladina bo ob tej
z nogami melje, v Ljubljano nas pelje!
Ce boste uganili uganko, nam
a&&-
upravljanja, sindikalna vpraša- Paral »I «	nU^ndtai
"»• 'S£”“S^ SS2Z322JSS
gosno- dolgopetim zajcem in pa s te- denčnice.
v nn«?f»bni lofki so na tem zcieio, cia se je iano o»wiom» ^ ievei je v v»» »<• j«	jUui lumrn	^	o	nHložn^N
rSUSKSL »C	dKo"» I, «v„mpk. n.pti*.	^
r zsrjaurz	^ ,JL' sžeOL0 TrWle' “■ ^
naloge, katerih rešitev bo vča- nih zagrizenih sovražnikov.	»Da, nasitil.«	".ta. Vsi so uganili da je pra-
pomoč nemškega naroda.«
Toda to ni vse, s čimer se sedaj ukvarja mož. Nekoč j? osnoval »Črno fronto«, a sedal
\o-
Kakšen je bil šolski uspeh v prvem polletju v občini Videm-Krško
¥ dragem pollefu se bodo
šolski uspehi izboljšali
. Kljub temu, da Je pretekel potrebna vsakemu državljanu, ekem. Razlika v uspehu sicer 2e cd mesec odkar se je začelo Res je, da imajo ti sebični star- ni velika, vendar se je treba ob spet redno šolsko delo v dru- ši zaradi izkoriščanja otrok tem nekoliko zamisliti. Kvalite-gem polletju, se mi zdi po- opravka s sodnikom za prekr-trebno, da se nekoliko sezna- ške, ki jih zadnje čase občut-
Naši pesniki in pisatelji med rudarsko m adino v Trbovljah
. Ob proslavi Prešernovega dne v Trbovljah
V zadnjih dneh je bilo nekaj proslav, ki so zajele
že
le
ta znanja na nižji gimnaziji v Krškem ni slabša, rekli bi ce'
Lepa beseda lepo mesto naj- rojakih v Ameriki, in odlomek	-	_____ —
de, zlasti če pride iz pesniških iz »Tržaške ceste«, France Bevk Trboveljčanov, največ šolo-ust in vzklije v mladih srcih, je prebral partizansko zgodbo o obvezne mladine, izveden pa je To nam potrjuje tudi uspeh li- »Kurirju Andrejčku«, Čepe Vi- pod okriljem »Svobode 11« v terarnega večera, ki so pa na potnik pesm‘ z vojno in ljube- Trbovljah tudi širše zasnovan
nimo z uspehi, obiskom in ne- neje kaznuje. Trditi pa ne sme- lo lahko, da je boljša. Razlika povabilo mladinske organizaci- zensko motiviko, Mile Klopčič prosvetni večer. Ta večer bo
uspehi učencev oz. dijakov v mo, da je šolski obisk v Leskov- nastane le zaradi tega, ker je občini Videm-Krško.	cu slabši kakor lansko leto, saj tudi po naših šolah ostrejši ali
Y prvem šolskem polletju je se je letošnji šolski obisk izbolj- pa milejši kriterij ocenjevanja, obiskovalo pouk na sedmih osnovnih šolah 1429 učencev in
je na Rudarski industrijski šoli pa je zaključil literarni večer Z sovpadal v čas, ko smo obhajal» v Trbovljah priredili v soboto, rudarskimi motivi iz zbirke Pomembno obletnico našega ep-
šal za skoraj 10 odst. Ce bodo šola in oblastni organi še v
V Leskovcu je n. pr. v prvem
4. februarja, za naše rudarske učence slovenski pesniki in pi-
učenk, od katerih je izdelalo naprej tako tesno sodelovali ka-pouk 79,8 id'st. Tudi obisk je bil kor sedaj, bo prihodnje leto šol-aodovoljiv, saj je bil 95,7 odsto- eki obisk prav gotovo večji v dve novi kvalificiranj učni mo-
polletju manjkalo učnih moči v *f^yi wJ'1on®1 nižji gimnaziji. V drugem polletju sta bili na šola nameščeni
Bevk, Mile Klopčič in Cene Vipotnik.
le dolgo so se pripravljali
»Preproste pesmi«.	skega pesnika Antona Aškerce.,
Predavatelji so bili deležni a*‘ ne bi bilo morda prav, da navdušenega priznanja in so *>i 710 tem prosvetnem večeru bili prijetno iznenadeni nad posvetili nekaj pozornosti nje-hvaležnimi poslušalci. Mladinci Oovim delom, ki žive v ljudstvu so jih obdarovali s cvetjem in iti so trdno zasidrana v njem,
ten
Kakor drugod, uspeh posameznih Videm-Krško različen. V Veli-
celi občini. Želeti je, da ne bi je bil tudi bilo otroka, ki bj neupravičeno šol v občini izostal od pouka.
Važna vloga je zaupana tudi
kem Podlogu je bil šolski uspeh šolskim odborom. Žal pa ne najslabši, saj je bilo pozitivno opravljajo vsi šolski odbori svo-ooenjeno le 68 odst. otrok. Naj- jih nalog zadovoljivo. O nede-boljše je bilo na Zdolah, kjer je javnosti posameznih šolskih od-
izdelalo pouk 89,5 odst. učencev.
Tud; šolski obisk ni povsod enak. Najslabše je bilo v tem pogledu na Raki in v Leskovcu. kjer je izostalo od pouka povprečno 7 odst. šoloobveznih otrok.
V Velikem Podlogu je bil žol-
borov je bilo že govora na raznih sestankih. Najslabši odbori bodo v kratkem razrešeni svojih nalog, na njihovo mesto bodo postavljeni ljudje, ki se bodo zavedal; dolžnosti do šole.
Na obeh gimnazijah je 580 d:-
*= ti	nfvijmJvnr. nrino- naši rudarski mladinci in se malimi, lepo izdelanimi rudar- saj so izšla iz njegovih najožjih
’	n	v	posvetovali, kaki bi osebno	skimi svetilkami in jim izročili	stikov z njim in v katerih je
K	spoznali naše znane slovenske	pozdravno pismo za pisatelja	izpovedoval trpko usodo člove-
T, '	.	. .	. - : književnike, o katerih so v šoli Franca S. Finžgarja, kateremu ka< ki se upre tistim, ki ga ho-
...a	,C1	,.v	®D™ že toliko čuli in tudi brali nji-	so na prošnjo mladincev gostje-	»praviti na pot »poboljša-
videm-K.sko so	ime.i	peg	hova dela — tisto soboto zvečer	literati dodali svoje lastnoročne	ni®« za ceno njegovega svetov-
pa kar niso mogli verjeti, da se podpise.	Ijanskega nazora,
jim je njihova srčna želja le Mladina je potem obkrožila Č4aj odpade kritika tovrstne-
Ijubljanske goste in izrekla že- pogleda na izvedbo prosvet-šolska mladina v	Ijo, da jim za njihovo šolo na-	nega večera, pa se ozrimo na
Trbovljah se je polnoštevilno	pišejo rudarsko himno, kar jim	drugi prosvetni večer v Trbov-
zbrala v lepo okrašeni dvoran v	je tovariš Vipotnik drage volje	Ijah. Mislimo, da se ne bomo
Šolskega internata. Ob prisotno-	obljubil. Pa še rudarsko igro so	pričkali o tem, da je prosvetni
ski uspeh slab zaradi tega, ker	^e,	v P'TT£m
je tamkaj v višjih razredih Poltetju^62,8 odst. učencev^ Pov
kombiniran pouk, to je. da en učitelj istočasno poučuje dva razreda. Prav v teh razredih je bil šolski uspeh slab, kar je znižalo celoten odstotek pozitivnih ocen.
Šolski obisk in šolski uspeh sta v tesni zvezi. Zato naj bi nekoliko več spregovorili o obisku pouka, kar bi ustvarilo jasnejšo sliko o tem vprašanju. Tako je na primer v Velikem Trnu, kljub temu, da je to kmečka vas, obisk šole zelo dober, Zal Pa je v tem pogledu slabše na ostalih vaških šolah. Po teh vaseh starši šoloobvezne otroke, četudi so še tako majhnj in slabotni, izkoriščajo za kmečka in domača dela. Zaradi tega učenci pogosto izostajajo od šolskega pouka, kar se jim pozneje razumljivo pozna pri končnem Uspehu.
Se očtneje pa pride do izraza izkoriščanje staršev otrok pri dijakih nižje gimnazije. V občini sta dve nižji gimnaziji in sicer v Vidmu-Krškem in v Leskovcu. Zanimivo je, da je na leakovški gimnaziji od vseh osnovnih in ostalih šol obisk Pouka naj slabši. Povprečno izostane na tej šoli skoraj 10 odst. Učencev od pouka. Res je sicer, da se včasih pojavi gripa, ki obisk šole zniža. Glavni vzrok lega pojava pa je vendar iskati v nerazumevanju in slabem odnosu staršev do šole. Starši — vsaj nekateri — preračunajo, da se jim bolj izplača otroka doma in ga zaposliti s tem ali onim domačim delom, kakor pa najeti za to priložnostne delavce. Ob tem žalostnem pojavu pa starši ne pomislijo, da otroku 3 takim ravnaniem škodiio. sai mu onemogočilo pridobiti si
prečen šolski obisk je bil 93-od-stoten.
Kljub temu, da je bil na nižji gimnaziji v Leskovcu šolski
obisk slabši, je izdelalo pouk prosvetni delavci skušali odpra-
roditeljsfee sestanke na šolah.
Zal pa so na sestanke na!več-krat prihajali le starši dobro Izpolnila
Rudarska
medtem ko ostalih staršev ni bilo. To vrzel so preovetni delavci izpopolnili tako, da So obiskali starše slabših učencev na domovih. Ti obtoki so bi’i pomembni, saj uspeh ni izostri V drugem polletju bodo morali biti ti obiski še pogostejši, tako da se bo vsak učiteli spoznal s starši otrok in razmerami, ki vladajo doma.
Vse napake, ki so «e "Privile po šolah v prvem r-oUetkt. bodo
8 odst. več učencev kakor na nižji gimnaziji v Vidrnu-Kr-
vi*i. d’ bo v d-vgem rril^u šolski uspeh in obisk jo boljši.
sti predavateljev in nekaterih povabljenih gostov je mladina z napetostjo in prekipevajočim srcem poslušala klene besede naših slovenskih literatov.
Za naš rudarski naraščaj ie bil ta obisk res enkratno izredno doživetje, o čemer priča nadvse topel sprejem gostov.
Tone Seliškar je recitiral iz ciklusa svojih »Izseljenskih pesmi«, ki jih je spesnil iz časa svojega obiska pri slovenskih
si zaželeli in so jo izprosili pri tovarišu Bevku.
V prijetnem razgovoru med mladimi in starimi je čas prehitro minil. tTreba se je bilo posloviti od mladine, ki je cdha-
večer »prosvetni večer«, proslava 107. obletnice smrti pa »proslava«. Oglejmo si raje obliko izvedbe. Proslavljali smo to obletnico v Delavskem domu v Trbovljah v polni dvorani (re-
sadovi
fNadallevanie e 1 strani! ško je 5 društev s 23 sekcijami in 570 člani; občina Brežice šteje 10 društev s 35 sekcijami in 525 člani; v občini Senovo so 3 društva s 13 sekcijami in 327 člani; v občini Sevnica pa 7 društev z 21 sekcijami in 510 člani.
Že te številke nam povede da bodo občinski sveti »Svobod« in. prosvetnih društev močni činitelj na vseh področjih kul-turnoprosvetnega dela.
VZGOJNO DELO V DRUŠTVIH
Kakor je bilo v društvih veliko število kulturnoumetniških prireditev — vseh je bilo lansko leto 718 —■ so vsa društva premalo storila v vzgojnem pogledu članstva To dokazuje nizko število poučnih predavanj v preteklem letu; v 61 društvih je bilo lan i le 59 predavanj, tako da ne pride na vsako društvo niti eno predavanje skozi vse leto. Večino takih predavanj je bilo pri »Svobodi-Cen-ter« in »Svobodi II« v Trbovljah ter »Svobodi• na Senovem in v Krmelju.
Vse premalo so društva ste rila na izobraževalnem področju; izobraževalnih tečajev je bilo lansko leto 14, medtem ko
ša, saj je trenutno v okraju 38 tečajev. Nadalje je letos na vasi večje število predavanj V društvih bo treba še večje povezave z organizacijo SZDL, saj se bo potem položaj v tem pogledu prav gotovo izboljšal Vse premalo so sz društva borila tudi za povečanje števila članov, in to predvsem v tem smislu, da bi v svoje vrste pritegnila več kulturnoprosvetnih delavcev. V društvih je nadalje zelo malo pionirjev in pionirskih odsekov; v tem pogledu bodo morala društva storiti mnogo več; omenimo samo, da so n. pr. lutkovna gledališča velika privlačnost za naše pionirje Naše najmlajše pa je mogoče pritegniti tud i k delu v medinskih gledaliških odsekih itd.
Izobraževalno delo v okraju pa se odraža tudi v naših ljudskih knjižnicah, ki jih je na področju okraja 62 z 39.065 knjigami Knjižnice prednjačijo v naših centrih in bo treba v tem pnaledu nuditi več pomoči knj'rnleam na vasi Omenimo še, da je okrajni Svet »Svcbod« razdelil knjixni-am za novoletno je'l:o kniige v vrednosti 267
štvu in je ob zaključku poudaril, da bodo uspehi v II. desetletju naše svobode prav tako častni, kakor so bili v prvih desetih letih.
SE VEC SODELOVANJA Z DRUŽBENIMI ORGANIZACIJAMI
Sama . azprava ne. poročila je podčrtala med drugim, da bodo uspehi naših kulturnoprosvetnih društ^p še večji le tedaj, če se bodo društva še bolj povezala z družbenimi organizacijami Zanimivo je, da so bile pri okrajnem Svetu »Svobod« postavljene razne komisije, tako za glasbo, dramatiko in izobraževanje in da je dosegla največji uspth instrumentalna sekcija. Tovariš Černigoj je poudaril, da deluje v Zasavju 15 god s 355 aktivnimi godbeniki, med katerimi je 170 mladincev, t. j skoro 50 odstotkov, kar je razveseljivo pozitiven pojav. Vodstva glasbenih sekcij, kapelniki in ostali zaslužijo vso pohvalo, saj so znali pritegniti v svoje vrste mladino. Skupno so godbeniki v Zasavju opravili 94.000 prostovoljnih ur.
jajočim toplo klicala; »Pridite dek pojav ob proslavah!). Vemo
tudi, kako težko izvedljive so prav Prešernove proslave na podeželju. Prešeren je bil pač lirski pesnik; malo je izbire za glasbeno in dramsko, kvečjemu za recitacijsko izvedbo njegovih pesmi. Posrečeno pa se je lotilo letos tega dela Društvo učiteljev in profesorjev v Trbovljah, ko je za sodelovanje zaprosilo sekcije mešanega in moškega pevskega zbora ter pomožnega orkestra »Svobode-Center« in priredilo proslavo kakor jo naš največji pesnik zasluži. Pevske (očke in solospevi, delno ob spremljavi orkestra in izbrane izključno iz Prešernovih pesmi,
še in še med nas in nam povejte kaj lepega iz vaših del!«
PREŠERNOVA PROSLAVA NA RUDARSKO INDUSTRIJSKI Soli
Nekaj dni po uspelem literarnem večeru je mladinska organizacija Rudarsko industrijske šole v Trbovljah priredila v sredo, 8 februarja, v spomin 107. obletnice smrti našega največjega pesnika dr. Franceta Prešerna intimno šolsko proslavo v rudarskem internatu. Začel jo je mladi tov. Matek, kt je v kratkem nagovoru orisal
življenjsko pot našega velikega so dale vsej slovesnosti pečat
poeta, njegovo pesniško ustvar jalno silo in neustrašeno borbo za napredek in pravice slovenskega naroda
Učenci so s svojimi uspelim; recitacijami izbrali pesmi, ki izpovedujejo ljubezen do žene
kulturne višine, ki se pri vseh trboveljskih prireditvah čimdalje bolj uveljavlja.
Delo je bilo zaradi pomanjkanja časa res pospešeno. Prizadevnost našega domačina, tov. Oskarja Molla, ki je oskrbel
in njene lepote — »Turjaško glasbeno spremljavo Prešerno-Rozamundo« — razočaranje nad vih pesnitev »Mornar«, »Neža-hinavščino tedanje družbe in konska mati« (ki pa je morala krivičnostjo družbenega reda odpasti zaradi indisponiranosti
—	»Slovo od mladosti« — raz- solistke) in »Na Prešernovem mišljanje o pesniškem poklicu domu«, pevovodje oziroma diri-
—	»Pevca, Orglarja« — ljube- genta tov. Jožeta Skrinarja, ki zen do domovine, slovenstva in je v0(m celotno prireditev, in
demokratičnega človeštva — dr. Mejačevo »Zdrcvico«
Rudarski mladini je treba priznati, da se j" z obema kulturnima manifestacijama vidno vključila v vrsto trboveljskih Prešernovih proslav in vse bolj kaže zanimanje za kluturno-prosvetno delo kar moramo zelo pohvaliti, hkrati pa je tudi zasluga uspešnega šolskega vodstva in nenehnega truda prosvetnih predavateljev na šoli
°snovno izobrazbo, ki je nujno bo letošnje leto ta bilanca bolj
Jflladcsl pred sedti^esa
v Vidmu-frš' em
Kot prvo gledališko premiero v Vidmu-Krškem bo Mladinski mier naštudiral dramo »Mladost bced sodiščem«, ki jo bo upri-2or*l še ta mesec.
Mladinski oder, ki jc bil ustanovljen lansko leto v febru-jJU, jc s svojimi do sedaj asboliml nastopi v celoti izpol-hil pričakovanja in nam s svo-hm delom dokazal, da je mla-jha iz Vidma-Krškega prežive-a riaro, tradicionalno trditev: “Mladina je za nles, k resnemu aoJu je pa no dobiš!«
»Mladost pred sodi-cem« — ta toliko igrana trn-
tisoč dinarjev.
V diskusiji so obravnavali tudi vprašanje splošnega izobraževanja v raznih tečajih.
Nekateri so bili mnenja, da v tečajih ni treba predavani politične vsebine, vendar so tečajnice in tečajniki sami zahte vali tovrstna predavanja, da se
v njih spoznajo z našimi gospo- _ __________
darskimi vprašanji, nadalje, kar svetila električna "luč. je tudi izredno važno. z zgodovino NOV Delegati so v diskusiji pozdravili predlog tovariša Malovrha iz Hrastnika, in sicer da se napravi vloga na Radio Ljubljana, da bi le- ta vsaj dva-
samo enega 'izmed"tlrtuThSi-	iztvlj^in dJlanaših°»Svo-
bod in kulturnih društev S
KUl TURNOUMPTNJSKA DEJAVNOST DRUŠTEV
Kvlturnoumetniška dejavnost v društvih v preteklem letu ni bila majhna zlasti še, ker smo lani ob proslavi 10 letnice osvoboditve praznovali tudi 10-let-nico kulturnega dela. Kulturno-umetniška ustvarjalnost je bila minulo leto brcata,- v 61 društvih deluje 186 kulturnoumet-
Iz Kon s ce
Prijazna- zasavska vas Konj-šica, v katero se pride z železniške postaje v Renkah, je 28. januarja t. 1. slavila lep praznik. ki bo domačinom ostal še dolgo v lepem spominu. Takrat je namreč v Konjšici prvič za-
kaže ta tragedija — hoteli pokazati in dokazati, da boj mladih ljudi proti zatiranju in iz- niških sekcij in sicer 61 dram-koriščanju še vedno ni končan. skih družin, 30 glasbenih sekcij Duševna razdvojenost mladega m 55 Pevskih sekcij s skupnim dekleta, »ki je hotelo sproznati Hevilom članstva 6307 V letu
po v, ki so krivi vseh teh neznosnih povojnih razmer,« jo je privedla do tega. da jc umorila novinarja Mastersa samo zato, »ker je sovražila tega na-mazlljenega žrebca ker je sovražila njegovo bedasto govoričenje,« instinktivno čuteč, da je tudi Masters eden izmed tistih, ki je pomagal okupatorju. Ob
se^ v fIoveJklh značajev, ki so vsem tem, kar je čutila in kar zna;0 vedno t0m,i ie
SC 0blil«w-,n » nr-inH I.Hh	l_	UP- —VCa"» lOCttt, Kdj j t
- oblikovali v prvih letih po svetovni vojni, Je skoraj lnS_cmu bralcu znana vsaj po •henu. Vso mnogoštevilne upri-°ntve, ki jih je ta žaloigra žc oživela širom po naši domovi-v ’ Pričajo, da naši ljudje še ccno niso pozabili težkih časov r^olnih let, da še vedno radi gledajo v oči resnici, ki Jc
Jo je bolelo, je bilo zanjo odločilno tudi to, da ni mogla trpeti in prenašati »boguvdanega« obraza svojega očeta, ki jc bil slabič In Je dopustil, da ga je goljufala njegova lastna žena, ki ni bil toliko močan, da bi pogledal resnici v obraz. In
718 javnih nastopov, in sicer 118 koncertov in 296 gledaliških prireditev, nadalje 304 prireditve na raznih proslavah Ne moremo pa seveda trditi, da ie bila programska politika vedno napredna in dobra. Vzrok za te slabosti je iskati v pomanjkanju zadostnega števila dobrih gledaliških del in tudi često v ki ne __________________________ napredno »n kaj ne ustreza namenu naših kulturnoprosvetnih društev, včasih celo v namernem opuščanju naprednih del in v seganju po plaži in podobno. Težave so tudi da našim dramskim odsekom manjkajo potrebni rekviziti. Opaža se
kaj je blLo krivo, da je šestnajt- apadanja raznih prireditev in bo
letno dekle odšlo na cesto?
k a. 28 mladino mnogokrat tež- Vzgled matere... Čeprav mla-
. ^ 111 Manjino TA 11 o« m o i—o vrl	«1 u Ia iiamJ-h bBUa1-  a« —. I .. —— —
In mučna. Duševna razdvo-mladih ljudi, ki so si s i,°nmi mladostnimi nazori in Vj a'i ustvarili v sebi čudovito ( zUo boljšega in lepšega sve-f' a so bili mnogokrat bridko in^rani. nam nazorno poka-Pot mladega človeka k hu-
lnl- *r<
’cžk ^akor naža Jugoslavija, lo cije 0sv°bodila Jarma okupa-s-kn\ '0rn Primeru Nizozem-dlh i° 7-aPustila v dušah mla-*3udi težko posledice za
doa mladega človeka k nu-«Uh uS-V«. ,Brezbrižnost vodil-krogov držav, ki so se prav
da, je vendar videla vso zlaga nost življenja, pri tem pa ni imela nikogar, ki bi ji pomRgal
iz njenih duševnih težav. Vse te probleme {»vojnih časov nam je pisatelj Hans Ticmcyer nakazal v svoji drami, ki bo s svojo težko problematiko terjala izurjene ln dobre igralce.
Čeprav ima Madinski oder »Svobode« v Vidmu-Krškem v svoji sredi same začetnike na odru, smo prepričani, da bodo ti mladi lHidlo odigrali svoje vloge v režiji tov. Zemljaka ta-
- nadaljnji življenjski raz- ko. da bodo na odru pokazali to
SVn
Ph posredno prisilila da dejanji — kakor nam Jih
težko tragedijo tako, kakor
je odigrala v resnici. -v.
obisk mogoče povečati le s kvalitetnimi prireditvami. Tu se treba poudariti važnost gostovanj, zlasti na naših vaseh, kjer stopajo spet v ospredje »Svobode«. Treba bo organizirati še več gostovanj. Važno vlogo v lem prizadevanju bodo lahko odigrali občinski sveti naših »Svobod«.
Premalo pozornosti so društva lansko leto in sploh doslej posvečala folklori in baletu Precejšen uspeh pa je napravil preteklo leto Potujoči kino, ki je priredil v 31 vaseh našega okraja 178 filmskih predstav.
V svojem poročilu je predsednik tov Kovač govoril še o finančnem poslovanju v dru-
tem načinom bi se naši ljudje spoznali z delom in ustvarjanjem kulturnih društev širom po Sloveniji — Precej razprave je bilo tud‘ c sodelovanju kulturnih društev s SZDL. Sprejeli so sklep, da se »Svobode« in ostala kulturnoprosvetna društva na svojem sektorju kar najbolj tesno povežejo z organizacijo SZDL Kot primer je bila navedena »Svoboda* //« v Trbovljah, ki se je znala povezati s Socialistična zvezo in je zato tudi dosegla primerne uspehe.
IZROČITEV ODLIČIJ »SVOBOD« ODLIKOVANCEM
Ob zaključku uspele skupščine so bila nato izročena odličja *Svobod« zaslužnim kulturnim delavcem. Odličja je izročil od likovancem predsednik SZDL občine Trbovlje, tov Slavko Borštnar Odličja »Svobode« 1. stopnje so prejeli Jože Kastelic iz Hrastnika, Ivan Pešec in dr. Karel Matko iz Radeč, Tine Flisek iz Sevnice, Anton Leskovšek in	Anton Krautberger
iz Zagorja	in	Pavle	Kovač	iz
Trbovelj. Odličja 11. stopnje pa so prejeli: Jože Komlanc, Anton Spitaler in Alojz Podlogar iz Hrastnika, Vili Traven, Polda Dobnik	in	Karel	Gorjup	iz
Trbovelj ter	Štefka	Sušnik	iz
Zagorja.
tov. Milka Raka, organizatorja celotne prireditve, je pa docela omogočila izvedbo originalne zamisli in dosegla temu primeren uspeh.
Ob te j priložnosti bi se radi zaustavili še enkrat pri prosvetnih večerih. Vso pohvalo zasluži »Svoboda II« za pobudo, ki jo je dala, de bi društva uvedla stalne prosvetne večere. Temu ni kaj oporekati Temeljit razgovor pa bi morali razpresti okoli vsebine takih večerov. Skoraj ne mine mesec, da ne bi slavili spomin kakega izmed naših znamenitih mož, ali da ne bi praznovali kakšnega pomembnega dne iz naše junaške zgodovine, da ne prezremo dni, ki jih slave po vsem svetu.
Mar ne bi bilo mogoče prirejati ob teh priložnostih prosvetnih večerov, na katerih bi bil vsebinski poudarek prav na dnevu, ki ga mislimo proslaviti? Cernu naj bi znesli vsebino programa iz vseh vetrov, če jo lahko prilagodimo pomembnemu dnevu in po kateri bi občinstvo brez globljega razmišljanja zaživelo ob spominih, ki bi jih radi osvežili.
8. marec je pred nami — poizkusimo!	O. K.
Pred nedavnim je bil v Konjšici mladinski sestanek, ki se ga je poleg 26 mladincev in mladink udeležil tudi tov. Rus iz Zagorja,
Mladinci so ugotovili, da so se do sedaj premalo udeleževali sestankov in da morajo to stanje v bodoče izboljšati. Na svojem sestanku so mladinci med drugim razpravljali tudi o sklenili ustanoviti svoji knjižnici. Ta ima le 170 skupino v okviru knjig, ki jim )ih je podarila Ljudska prosveta iz Ljubljane in Trbovelj. Knjižnice pa ne morejo urediti po želji, ker še nimajo knjižnih omar
Konjski mladinci so nadalje
dramsko mladinske organizacije. V to skupino se je takoj priglasilo 20 mladincev in mladink Odločili so se, de bo prvo delo ki ga bodo uprizorili, veseloigra »Zadrega nad zadrego«	D R.
POVERJENIKI PREŠERNOVE DRUŽBE POHITITE Z DELOM
in Sirite Članstvo.
Tukaj odrežitel
DOPISNICA
Upravi
Znamka
10 dio
Zasavski tednik**
Tri>ovife
Ulil Uikvoi-UCIJE Sl. 2b
poli i ičjne. Predpustna nedelja - pr redtev vesti	za našo mladino
FIŽKULTURA IM ŠPORT
Pariz, 16 febr (Tanjug-a FP).
V zadnjih 24 urah ji v fianco-skih severnoafriških pokrajinah padlo 16 oseb. število ranjenih pa je precej večje Največje bitke se bijejo v Aliiru. v območju Constantine in v obmorskem pasu, kjer so zabeležili 34 mrtvih Francosko poveljstvo sporoča, da so gverilci postali vse bolj živahni To velja tudi za tuniške felage in maroške nacionaliste.
Po naj novejših vesteh so se francoske čete spoprijele z alžirskimi gverilci v vzhodnem Alžiru Borbe so trajale ves dan Uradno francosko poročilo govori o 42 mrtvih »upornikih* in o 8 mrtvih francoskih vojakih
Tuniški felagi napadajo fran coske vojaške utrdbe in kmečke posestva doseljencev V spopad na tuniško-aižlrski meji je padlr 20 felagov. Maroški nacionalist so v območju Riffa tako živahni da je francosko poveljstvo moralo poslati novih moči Poro čajo o »več tisoč vojakih«
Francoska vlada je sklenila da bo izvedla »vojno reformo-v Severni Afriki. Ogromna francoska armada (več kot 400.00( vojakov) v tem delu Afrike se bo v prihodnje morala prilagoditi gverilskemu bojevanju. Novih moči ne bodo več pošiljali
Washington, 16 febr. (AFP-AP) Druga seja predstavniko ZDA, Velike Britanije in Fran cije o vprašanjih srednjega Vzhoda je trajala dve uri. Ni znano, kdaj bo naslednja. Poročajo. da so v glavnem razpravljali o sovjetski spomenici v tem delu sveta
Predstavniki omenjenih treh držav se bodo pomenili c ukrepih, ki jih je treba storiti v OZN ali izven nje. če bo prišlo do resnih spopadov na srednjem Vzhodu.
Bangkok. 16. febr (AP) V Siamskem zalivu sc se včeraj pričeli prvi vojni manevri pakta za Jugovzhodno Azijo (SEATO), na katerih sodelujejo ameriške britanske, avstral ske, novozelandske in siamske letalske in mornariške sile
Po mnenju kitajskega lista »Žen Min Z Pao« gre za navadno provokacijo ki naj poveča mednarodne napetost ZDA žele deželam kakor Indiji in Burmi, ki nista članici te ga pakta, »vsilit’ vtis o ameriški politiki sile« ZDA so izbrale ta trenutek iz več razlogov, predvsem pa zaradi razširjene protiblokovske politike v Aziji ter odločne berbe azijskih držav proti
V zasavskih revirjih razumljivo tudi letos niso pozabili na pustne dneve. Po vseh krajih so priredili predpustne in pustne zabave za starejše, še posebno prisrčne pa so bile tudi tokrat pionirske in mladinske maškarade, ki sc jih priredila razna društva. Nekatere so bile že na pustno soboto in nedeljo, druge pa na pustni torek. Naše najmlajše revirčane ni prav nič moti visok sneg, ki je prav te dni zapadel, ko so napravljeni v razne pravljične osebe in živali, ali dimnikarje, kuharčke in še v to in ono v
v domove »Partizana« in »Svobod«.
V Zagorju je mladinska maškarada v Domu TVD »Partizan« postala že tradicionalna. Letos je bila že v nedeljo, 12. t m. ob treh popoldne v veliki dvorani, kjer se Je zbralo rekordno število dece, ki se je prisrčno zabavala. V Trbovljah sta priredili pionirski maškaradi TVD »Partizan« in DPD »Svoboda II«. Prva je bila v nedeljo, druga pa v torek. Obeh se je udeležilo veliko število trboveljskih najmlajših državljanov, ki so bili ob tej
Tl —1 ^	Ogtl fn*?’
ODčnl zbor I>D »Kum« v Trbovlfah
Pred dnevi Je bil v restavraciji »Turist« v Trbovljah redni letni občni zbor Planinskega društva »Kum«, ki je bil prav dobro obiskan. Poleg članov so se skupščine udeležili tudi predstavniki oblasti, sosednjega PD »Trbovlje«, taborniki in še drugi.
Planinsko društvo »Kum« je v preteklem letu marsikaj naredilo, mnogo dela pa ga še čaka. Iz poročil društvenih funkcionarjev smo povzeli, da je bilo lansko leto vse društveno delo osredotočeno v glavnem na dve stvari: na dograditev društve-
nega Planinskega doma na Kumu in na pritegnitev še večjega števila ljudi, zlasti mladine, v društvene vrste.
Planinci so se lotili na zadnjem občnem zboru postavljenih nalog z vso vnemo, a so jih zaradi raznih objektivnih težav izvršili le delno. Pri Domu na Kumu so dela preteklo leto sicer napredovala, vendar ne toliko, da bi ga bilo mogoče odpreti, kakor je bile to začrtano. Glavni vzrok za to je iskati v pomanjkanju finančnih sredstev.
Tudi s pritegnitvijo novih
Hakef v Brežicah
ZA 500 DIN BO PREJEL KONEC LETA VSAK ČLAN PREŠERNOVE DRUŽBE 7 KNJIG- POLEG TEGA BO UDELEŽEN SE PRI VELIKEM NAGRADNEM ŽREBANJU.
Krka (Brežice)
Prejšnji petek zvečer sta pomerila v prvenstveni tekmi II. republiške lige HK »Krka« iz Brežic in HK »Ljubelj« iz Tržiča. Zanimivo srečanje se je končalo z 12:1 (4:1, 3:0, 5:0) za Brežičane.
Tekma je bila tipično prvenstvena, živahna in borbena in so domači popolnoma prevladovali na ledeni plošči. Gostje so solidno moštvo in je njihov rezultat z »Jesenicami II« v okviru tega prvenstva z 1:4 za Jeseničane izpolnil pričakovanje te tekme. Strelci za Brežice so bili: Costa 5, Rueh I. 3, Sma-gelj 2 ter Vidrr.ar in Slatner po 1. Častni gol za goste je moj-
: Ljubelj (Tržič) 12:1 se strsko poslal v mrežo Rupar.— Pri oceni posameznikov moramo ugotoviti, da sta bili moštvi povezani, kar velja predvsem za Brežičane, ki so kljub naporom gostov pokazali lepo kombinacijsko igro, ki je rodila zaslužen uspeh. Posebno je razveseljiv napredek mladih igralcev, ki mnogo obetajo, potreben pa jim je skrben trening, tehnika drsanja in igranja — in kar je najvažnejše: kondicija za težka srečanja.
Tekmo sta odlično sodila zvezna sodnika Zadravc in Kerkoš. Gledalcev je bilo približno 500.	M. T.
članov v društvo ni bilo takšnega uspeha kakor so pričakovali.
Društvo je lansko leto priredilo dva izleta, pogosto pa so člani pohiteli v prostih dnevih na Kum. Omenimo naj še, da je društvo skupno s PD »Trbovlje«, s katerim je v zelo dobrih odnosih, priredilo lani tudi »Planinski teden«, ki je služil popularizaciji planinstva.
Planinci »Kuma« imajo za to leto precej načrtov. Predvsem žele skončati svojo planinsko postojanko na Kumu, pa tudi pridobivanju novih članov hočejo posvetiti vso skrb. V razpravi, ki je sledila poročilom, je bilo poudarjeno, da je treba članstvo politično-idejno izobraževati.
Ob zaključku so izvolili nov upravni in nadzorni odbor ter tričlansko disciplinsko razsodišče.	-jak
Sntu crsTi teki na Bonusu

1S88S
upi
Pionirske smučarske tekme, cilj Kordež v času 9,45 min., Končno je narava tudi našim drugi je pa bil Juvan. Šolska mladim športnikom naklonila oblast je za teden dni ustavila težko pričakovan sneg. Sanke delo v naših šolah, zato si bo in smuči so bile že nekaj me- mladina lahko še privoščila do-secev pripravljene. Čeprav je volj zimskega veselja, burja rezala v živo, so travniki ,	.	,
oživeli. Mladina hoče nadome- ..	predstavi,
stiti zamujeno, zato se ne da	m
motiti v svojem zimskem vese-
lju. Smučarski klub, ki so ga smučarji ustanovili pred kratkim, je v spomin za lani umrlim narodnim herojem tov Okrogarjem napravil celotedenski program smučarskih prireditev. V nedeljo. 12. februarja, je bil cross pionirjev na progi 2,5 km Udeležilo se ga je nad 20 pionirjev Prvi je prišel na
OBČNI ZBORI OSNOVNIH ORGANIZACIJ ZVVI OKRAJA TRBOVLJE V Trbovljah:
20. februarja 1956 ob 16. uri v Domu »Svobode II« za področja zgornji del mesta, Gabrsko, Čeče in Knezdol.
23. februarja 1956 ob 16 uri v Domu »Svobode-Zasavje« za področja spodnji del mesta, Dobovec In Bevško.
26. februarja 1956 ob 16. uri v Domu »Svobode-Dobma« za področ;a Dobrna, Posetje, Ribnik.
2. marca 1956 ob 16. uri v Domu SZDL mesta Trbovlje za področje Center.
V Zagorju:
19. februarja 1956 ob 8. uri v dvorani »Svobode« za področja Kisovec in Loke.
26. februarja 1956 ob 9. uri v gasilskem domu za področje Kotredež.
4. marca 1956 ob 8. uri v kino dvorani v Zagorju za področje Center.
V nede-so ljubljanski uči-teljiščniki pod vodstvom domačina prof. Bazlja priredili v veliki dvorani »Partizana« dve lutkovni predstavi, in sicer ob 9. uri za zagorsko, ob 11 uri pa za topliško mladino. Obakrat je bila dvorana polna naše mladine in tudi odraslih. Pri igrici »Janko in Metka« se je mladina prisrčno zabavala ter sodelovala z nastopajočimi. Tudi učiteljlšč-niki so bili z obiskom zelo zadovoljni ter so obljubili, da bodo še prišli.
Ali nimamo tudi v Zagorju lutkovnega odra? Mladina je željna tovrstnih predstav, zato bi bilo prav, da bi kmalu videli na odru domače lutkarje.
V Zagorju so ustanovili prvih pet svetov potrošnikov, in sicer pri treh trgovskih podjetjih, pri gostinskem podjetju in klavnici. Člani teh svetov so se sešli prejšnji petek, da se pogovore o nalogah, ki stoje pred njimi. Sklenili so, da bo takih sestankov še več. Na pri- UOpiSUjtC V hodn.iih sestankih se bodo seznanili s finančnim poslovanjem podjetij in z izkušnjami tržne inšpekcije.
Prešnjo nedeljo je Smučarsko društvo Kum-Dobovec priredilo na Dobovcu tekmovanje mladincev v tekih. Ker je bilo tedaj še malo snega, je bilo progo težko izpeljati in je bila zaradi tega tudi sorazmerno težka, zlasti ker je bilo treba premagati večje vzpone. Starejši mladinci so tekmovali na 5 km dolgi progi, medtem ko so se mlajši mladinci in pionirji pomerili na 2,5-kilometr-ski progi. Nastopilo je 25 tek-
Šah v Trbovljah
Dne 8 t. m so odigrali šahl-sti SD »Svoboda« v Trbovljah klubski brzoturnir za mesec februar.
Turnirja se je udeležilo 10 šahistov. Igrali so v dveh skupinah. V finalnem tekmovanju so se nato pomerili najboljši igralcL V njem Je zasedel 1. mesto Ferdo Spilar (6,5 točke), 2. mesto Jože Sever (5,5 točke), tretje in četrto mesto pa si delita s 5 točkami Anton Drobež in Lojze Sotlar Na tem turnirju je šahiste presenetil nov igralec »Svobode« Ljubiša Stankovič, ki Je v svoji situpini dobil tri partije, v finalnejn tekmovanju pa samo eno partijo. V brzoturnirju je ta šahist igral šele prvikrat
movalcev. Društvo je priredilo to tekmovanje v propagandne namene, hkrati pa so na njem izbrali najboljše tekače za nastop na »Štajerskem prvenstvu«.
Rezultati:	starejši mladinci
(5 km): 1. Berto Smodiš (24:27); 2. Milan Medvešek (25:00): 3. Franc Tofolini (26:09): 4. Ivan Strgaršek (27:14).
Mlajši mladinci (2,5 km): 1. Jurij Kovač (14:23); 2. Jože Strgaršek (14:24): 3 Miro Trotov-šek (14:27); 4. Stane Strgaršek (15:20).
V nedeljo, 12. t. m., so se smučarji pomerili v slalomu. Tokrat so imeli dovolj snega, saj ga je bilo na Dobovcu skoraj pol metra, na Kumu pa še več. Proga je bila speljana po precejšnji strmini, dolga pa je bila 250 metrov in je imela nad 30 vratič. Člani in mladinci so tekmovali na celi progi, pionirji pa na lažjem odseku. To tekmovanje ni bilo prirejeno za društveno prvenstvo, ampak je bilo propagandnega značaja, hkrati pa močan trening. Tekmovanju je prisostvovalo precej Dobovčanov.
Rezultati: člani in mladinci:
1.	Janez Knez 72:7: 2. Ivan Strgaršek 73:4: 3. Marijan Bajda 75:9.
Pionirji: 1. Polči Jamšek 44:0:
2.	Miro Trotovšek 57:5: 3. Ivan Glavač 61:0.
>4 Kinematografi * »
KINO »SVOBOD A-CENTER« v ITrbovljah predvaja od ponedeljka ameriški barvni film »JUŽNO OD SAHARE«. — Naslednji teden ameriški Ulm »BANDITI KORZIKE«.
KINO	»SVOBOD A-TRBOVUE
II' predvaja, od petka do nedelje madžarski film »SE ŽIVIJO«.
»PARTIZAN« SEVNICA predvaja od 18. do 19. februarja angleški film »HOBSON V ŠKRIPCIH«. Ot 25. do 26. februarja italijanski film »TRI PREPOVEDANE ZGODBE«. KINO BRESTANICA predvaja od 17. do 19. februarja amer. glasbeno komedijo v barvah »POLETNO	GOSTOVANJE«.
Od 22. do 23. februarja jug. film (drama iz NOV) »VOLČJA NOČ*. Od 24. do 26. febr. angl.-Ital. film »ROMEO IN JULIJA«.
POTUJOČI KINO Sveta Svobod in prosvetnih društev okraja Trbovlje predvaja od 18. do 20. februarja ameriški film »HONDO«. V soboto, 18. febr., ob 17. uri v Zidanem mostu, ob 19,30 v Loki pri Zidanem mostu. V nedeljo, 19 febr-, ob 10. uri dopoldne na Blanci, ob 16. uri na Vrhovemm ob 18. url v Jagnjenici. V ponedeljek, 20. februarja, ob 17. uri, v Izlakah in Ob 19,30 v Mlinšah.
SPREJMEM TAKOJ DIMNIKARSKEGA VAJENCA, — Ivan BeTk, Zagorje, Kidričeva 4.
PREKLIC
Preklicujem, kar sem govoril neresničnega proti Aleksandru Miklavcu, šoferju iz Elektrarne Trbovlje in se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. — Jože Arzenšek, Trbovlje, Zasavska cesta 10.
TRGOVSKO PODJETJE »PRESKRBA« SENOVO sprejme v službo trgovskega pomočnika — manufakturi-sta z najmanj 5-letno prakso v tekstilni stroki In trgovskega pomočnika iz mešane stroke z najmanj 3-letno prakso. — Pismene ponudbe poslati na upravo podjetja.

JIDDAvVRM?m
(Nada1
Velblod more vzdržati tudi po pet dni brez nje. V skrajni sili mu samo nekoli-koliko zmočijo nosnice Dragocen pa je beduinu tudi zaradi mleka, ki pa nima maščob, pač pa iz njega Izdelujejo dober sir Mnogokrat beduinom na pot;
levanis)
skozi puščavo zmanjka hrane in vode; takrat mu velblod reši življenje. Z roko nad.ažl živali žrelo ln ta izbruha iz želodca neko tekočino, ki jo siromak nato popije. Velblodje meso pa velja kot slaščica med Arabci, čeprav je trdo kot pod-
plat. Prav tako kakor v Indiji kravje, uporabljajo v Arabiji kamelje blato za gorivo. Prijeten vonj, ki tako nastaja pri kuhrnju, sem imel v nosu vse do Sredozemskega morja.
Iz kameljih dlak tkejo obleke in platno za šotore in Izdelujejo mehove za vodo. Celo vodo, ki jo žival spušča od sebe. ne odvržejo; uporabljajo Jc kot pomado za lase. Baje ubija bolhe in uši na glavi. Se celo
inženirju Ferdinandu Lcsepsu, so postavili velik spomenik v Port Saldu, ob izlivu kanala v Sredozemsko morje. Na osnovi mednarodne konvencije je bil kanal leta 1887 razglašen za nevtralnega. Od svetilnika v Po-t Snidu do zaliva v Suezu,
ko danes lahko plovejo po njem ladje, težke tudi preko 40.000 ton, ki se potapljajo več kot 10 metrov.
Ob kanalu stoji 13 kontrolnih postaj. Vožnja po kanalu traja nad 14 ur. Dvakrat dnevno gre po en konvoj iz vsake strani.
novorojenčke kopajo v njej, kei baje prijetno diši po puščavskih rožah. V hladnih jutranjih urah
_ — — — ___ — — Tukaj odreži tel — — — — — — —
NAROČILNICA
Naročam I izvod tednika »ZASAVSKI TEDNIK« na naslov:
Ime tn priimek:	—.....-
Poklic:	-__________________________—--------
KraV
Pošta-
Časopis oošljlte na gornll naslov od dne
taorel - Naročnine bom redn( plačeval po položnici — osebno četrtletno - polletno - celoletno vnaprej (nepo-trebn« prečrta )tet)
N.)ročiinlea velta do (noje pismene odpovedi Usta
Dne
(lastnorofn podpis)
sl beduini grejejo roke v njej.
Enajstega dne smo zjutraj zapustili Jiddo In zapluli po Rdečem morju na sever proti Sueškemu kanalu. Vse dalje Je ostajala za nami v goste oblake peska zavita Arabija, ta čudovita dežela ki je spala stroge Izolirano dvanajst stoletij, od Mohameda dalje. Zdaj se Je tudi v njej pričel pomikati čas, in zadnji dve desetletji sta prinesli v deželo več sprememb kot prej stoletja. Počasi, ali zanesljivo se odmika njena zaostalost siromaštvo ln umazanija; pet >) ji sveti v lepšo prihodnost. Iz fevdalizma prehaja v kapitalizem.
Čez dva dni sme že prispeli v Suez ln zapluli v Sueški kanal. Vožnja po njem je bila nadvse zanimiva, ne samo zaradi kanala samega, temveč v prvi vrsti zaradi velikanskega prometa ki se razvija po njem Tu človek lahko vidi lačjje vseh držav na svetu Kanal so odprli 17 novembra 1369. leta. Njegovemu graditelju, francoskemu
Romarji
je osebje in tudi plače. Kompč' nija. ki upravlja kanal, je izda' la pravila za vožnjo po kanato’ ki sc jih mora držati vsaka ladja, v nasprotnem primeru pa družba pridržuje pravico, da ta' kim ladjam prepove prehod-V*« ladje morajo biti sestavljene v konvoj, kar je manj nevarni, akor pa če bi plule same akšna ladja prevaža ma-ter.a-r -.1 je nevaren, ali pa če lrdja n* ■jnesljiva, potem Kompani j a 1 akinl izmed zadnjih končn-jj ostaj preloži blago na svo,. adje in ga prepelje ('kozi kat» a račun Ustnika ladje.
V upravi COMPAONTE UN1' 'ERSELLE DU CANAL .IITIME DE SUEZ som dob-1 ■ . 1 rvo polovico leta 1953 1 ' • J: v, zanesljive podatke o P“om nt'- ^ kanalu. V 6 mesecih jo P l‘ v po njem okrog 6.400 Ud-i^ kupni tonažt nad 45 mlV.joA., ton. Na prvem mestu po ' f, lu ladij ln tonaže Je bila 'a. za njo Norveška, na trct«c‘ mestu je bila Francije, ni« sledile Panami. D3-1,
SO 5ica.se rcuiniiH, ** j*
Amerika, Liberija in dru&c
na Južnem koncu, je dolg 87,5 milje; od tega Je 76 mll| pravega kanala, ostalo pa so izkopani kanali v Jezeru Tlmsan in v dveh drugih jezerih. Njegova širina je različna in je odvisna od pada bregov na obeh straneh. P-vih 33 milj od Port Saida proti Jugu je širok priblinžo 118 metrov, dalje pa niha njcffova širina med 89 in 100 metri. Širina dna ie bila prvotno . 22 metrov, kasneje pa so jo razširili na 45 metrov. Ta-
nekje v sredini se oba srečata. Vsak je sestavljen iz najmanj deset do petnajst ladij, a n.a vsaki ladji, težki nad 500 ton, je po en pilot kompanije in dva čolna s tehničnim osebjem. Osebje kompanije, zlasti pa njeni piloti, je bilo svoj čas pod Angleži med najboljše plačanimi uslužbenci na svetu. Tudi nekaj naših Drlmatincev je bilo pred vojno tu zaposlenih Zadnja leta sc je položaj nekoliko spremenil; spremenilo sc
to ve V
Port Saldu sem s! og-c .. mesto, a v prvi vrsti tem skal spomenik velike«? S‘*} teljn tega v Evropi najve kanala. Inženirja Ferd-ua-L^sersa, Froncoza po rodu. ^ Po več kot enomosočneit1Li tovanju smo nekega P. 0 večera zapluli v S morje. Imel sem občutek da stojim že na domačem F gu.