290. števiJka. Ljubljana, vtorek 21. decembra. Vili. leto, 1875. na M lahaja nak u»o, nvcema\ ponedeljke in dnjve po praznikih, ter velja po pusti prejeman, za avotro-ogerekc dežele za celo leto 16 golu., za pol :eta 8 *o za Četrt o ..a 4 *<>m. — Za Ljobljano bre« pošiljanja na dom ta oelo leto 13 jrold.. za oetrt leta 3 gold. 30 kr., za en mesno I frold. 10 kr. Za pošiljanj* dom ae računa 1(1 krajo, aa mesec, 30 kr. aa četrt leta. — Za taja dežele toliko veš, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolali in dijake velja taliaaa cena lu eioer: Za Ljubljana za oetrt leta 2 gold. 50 kr., po polil prejoman »a četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od čotiristopaf petk-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če ee dvakrat in 4 kr. če so tri- ali večkrat tiska. Dopiai aal se isvole frankirati. — Rokopisi ne no vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 25—26 poleg gledišča v „ivezdi". * »« avnlitvu r.n k mu- ■ val a» MagovoHjo nužjlja*.! :.aro.inin«, n.vlauaeije, rw"»Tiila, . j. .'.diumiatrativne reci. re v .Narodni usaarni" v Kolmanovej hiš P. n. gg. naročnikom. Po koncu tega meseca stopi jedini slovenski dnevnik „Slovenski Narod" v deveto leto svojega izhajanja in začne se nov* naročevanje. Uljudno vabimo vse p. n. gg. naročnike, da svojo naročnino ponove in vse prijatelje, da nam skušajo novih naročnikov pridobiti, list razširiti kjer je mogoče, in s tem podpirati slovensko stvar. Naj gg. naročniki izvolijo ob pravem času, prej ko mogoče, naročnino po poštnej nakaznici poslati, da ne bode nereda v razpošiljanji, ker odslej po sklepu upravnega odbora moramo list brez razločka vsacemu vstaviti, kdor nij naročnine naprej plačal. Administracija tedaj zdaj nema pravice pošiljanje podaljšati na upanje. „Nlt»v. \»roiI- velja: Za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za celo leto.....13 gld. — kr «3 1 . TO Za pol leta .... Za četrt leta . ■ . • Za en mesec ... Za p oh i lj u njo na dom bo računa 10 kraje, na mesec, 30 kr. za Četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za celo leto.....10 gld. — kr. Za pol leta.....H „ — „ Za četrt leta .... 4 „ — „ Za en mesec .... 1 „ 40 „ Za gospode u£itelj*3 na ljudskih šolah in za clIJisKe velja znl-Zaklat* cena in sicer: • Za Ljubljano za četrt leta & gld. &0 kr. Po p o 81 i sprejeman „ „ 3 „ — , Jld9MiMi+traciJ4* ,,Slov. IVcmrodcm". Petje in politika. Življenje narodov se vrši po zakonih. Vse reforme, ki jih je clovefianstvo doživelo, hodile so pot zakonitosti; lijso ne deteta kratkega časa, n« posameznih Ijndij, s potrebo naravnega zakona prišla in priti je morala velika francoska in druge prekacije, bodi mirno, ali burno vršeče se. Narodno zdranoljenje, boj za narodno življenje, rast, plezanje do vrhenca razvoja knlture nij odvisno od volje posameznih Ijndij. Posamezni možje, kojih imena krasijo obzor človeškega dnlia, temeni človečanstva, podvreči se morajo zakonom, vladajočim gibanje, življenje narodov. Mej temi možmi so nekateri, kateri daleč pred maso vojske hodijo, boj nove ideje z zastarelim, preživelim stanjem vpeljava jo; mej temi taki, ki so mogočni nositelji časovnih idej, in zopet dragi, ki vh p lu u.te uje prekncije, sli mirne, ali razjarjene, kolikor toliko pohitrijo, pripravljajoči gviljotino za starejši čas, in mej temi taki, ki s prav srečno roko sredstva nahajajo, ki v pravem času uporabljena, čudovito pripravljajo teren ideji nove j. Izmej teh sredstev je dozdaj jedno važno bilo : — p e t j e. Vsaj je muzika/petje ovi jezik, kojega vsi ljudje raznmejo. Bodi omikan ali ne-omikan, tej moči si podvržen; vse, mlado in Btaro, ta podvrže pod ljubko svoje žeslo. Če vse nič ne premore, pesen peta po dobrem grlu hodi od prs do prs, in kar preračun jena, navdušena zgovornost ne prouzroči, stori mala melodija, stori beseda na perutih melodije. Vzamemo le eno onih političnih ali drugih pesnij, katere so se za časa francoske revolucije pele, katere še deues vsacega Francoza elektrizirajo; vzamemo iz mlajše nemške preteklosti pesen: „straža na Reni" in poglejmo učinke te narodne pesni in bodemo videli, da pesni d< s*a pripomorejo, da si kova misel hitrejše tal pridobi. Vsak izmej nas je ože bil mej Nemci ; videl je, da je vsak Nemec, kakor navdušen od višje moči, žarečim očesom ob priliki popevanja omenjene pesni, zavriskal: „du Rbein bist deutscb, wie meine Brnst." Ta pesen je več nemškega narodnega čuta vzbudila, kakor veliko besedovanja io pisa-reuja. Z močno roko prime tako priprostoga vojaka, kakor višjega častnika, milijonarja kakor ubošea, In Če je kedaj resnično, da so Nemci „zedinjen rod bratov," potem je to tedaj, če se poje na pr. „das deutsche Lied," ali še več tedaj, kedaj sabrnmi : „die VVacht am Rbein," nUnter der Tono Kunst schvvillt das Meer nnserer Herzen auf, wie untor dem Mond die Fluth," je resnična Jean Panl-ova beseda. Mi S1 o v a n i smo poznati kot česti telji petja, mi nadvisujemo, smemo brez smelosti trdit, v nekaterih krajih najveselejšega Italijana. Pojdi kamor hočeš mej Slovani, slišal bodeš peti, slišal bodeš jokati in vriskati in moliti in kleti in misliti Slovana v njegovem krasnem moln. V tej lastnosti Slovaostva leže skrite mogočne sile za politiko, jaz ne bodem zgrešil, če trdim, da se ojegovej ponižnosti in potrpežljivosti najložje na tej poti v okom pride. Govori kakor hočeš prepričevalno, trosi rožic z jezikom, bodi drastičen, sarkastičen, hvali, zabavlja) kakor hočeš, tvojo občiustvo ima dva ušesa, — pri enem notri, pri drugem ven. To je težavno delo. Ali veš kaj ? Popevaj Srbu: što čutiš Srbine tužni, Hrvatu: lepa naša domovina, Čehu: Bywali Čehovo, Slovencu, Rusu bog zna kaj, ali popevaj pol ali celo narodno pesen, poj Bploh kaj vzetega iz narodnih prs, in najboljši govorniki naj govore, narod se vali v tvoje prostore in pri petji omenjenih pesnij lehko vidiš, v očeh občinstva, da tiho s toboj poje če je sploh mirno, navadno je glasno, s pevci na odru popeva. Pri nas Slovencih nij teško zvedeti, da na pr. najbolj pobožen kmet v cerkvi svojemu sosedu reče: je prav lepo, kar nam gospod iz prižnice pripovedavajo, ali ljubše bi mi bilo, ko bi nehali in zadaj na koru naša dekleta z učiteljem in njegovim mehom začela. Ali pojdimo h kakej čitalničnej ve-aelici. Skakaj popularno in dnhovito v govoru, govoriš dosta gluhim ušesom, čvetero-spev gori na odri, ali kaj uže pevca zgrabi poslušalce vse dragače in kar naš kmet po takej besedi domov nese, je k večjem vendar le to: „peli so kakor angelji v višavah". Da je to tako pri Slovencih in sploh Jugoslovanih, je dobro, politika naj s tem računi. — Pri nas se veliko popeva; v našej jngoslovanskej domovini je povsod pevskih društev najti, to je hvalo.o, posamezni mali kori delajo t malem krogu dobro in koristno in če včasih izletavajo mej kmetsko ljudstvo, ne hode tako izletavanje nikdar brez koristi naroden čut se s tem oživlja, krepi mej maso ljudstva in posebno tedaj, kadar pevci pravo pesni zadenejo, pesni, ki is srca, if narodnega goltanca pridejo. Ob taeih pri' loinostib zbere se nekaj naroda, poje se io ta najde kaka krepka na pitni ca dobra tla, tu hodi beseda s petjem v dušo poslušalca in tako nij brez učinka, ns glede tega, da jo marsikateri odpadnik našol po petju pot domov. Velike vrednosti je tedaj, da naši domoljubi kolikor mogoče pevska društva podpirajo, petje, kolikor možno kultiviraju. Ali Še nekaj bi bilo dobro. Mala reka Sava ia ie manjša Sotla teče mej dvema bratskima narodoma; mase teh narodov sti si tujij več, kakor je prijatelju obeh narodov ljubo ; ta dva naroda prideta enkrat vkup, morata enkrat v eno politično celoto se zliti, jugoslovanska ideja ima svoj čas uresničenja navalio temu ali onemu, ali je pojedinim všeče to ali ne, separatizem bode zdrobilo kolo, vozeče jugoslovanske ideje ; in ta dva naroda sta vesela, popov vajoča naroda in pobojovanje naših pevcev krajev onkraj Savo je pokazalo, da tako izletavanje slov. peveev v Hrvatsko nič ne škodi iz bujanju in v življenj o čuta skupnosti teh narečjij in če nas enkrat Zagreba ški pevci pohodijo, (se ve da, če naše očetovsko vladno varstvo ne pove „poljskoga vetuu, —) potem stavim sto (proti enemu goldinarju, da to pohojevanje več bratov stori, kakor ie toliko časopisnih člankov. To je prav čedno, ali še lepše bi bilo, če bi n. pr. v Zagrebu in Ljubljani bila dva centralna pevska odbora, ki bi vsak mesec v časopisih pravila: pevci Cis-in Transsa-vanije, v tem mescu bode glavni pevski zbor v Zagrebu in Lj obijani teh in teh pesnij ee vadil, vi mala pevska društva na deželi nčite so kolikor raogoSe tudi teb pomij. Io če pride potem poletje čas izletov tedaj vsakdo rad enkrat ali dvakrat hodi kam v nalej lepej domovini, potem pravita centralna odbora v binkoštih: pevska zveza cis- in trans Save napravi binkoštai ponedeljek mali koncert v Postojni ali pridemo vknp n. pr. pri Jelačićevej slovesnoti v Zagreba, kdor more priti, naj pride, par veselih ar doživi, večno ja ne Živi itd. In 300—4000 pevcev bi se snidilo in famozen korus bi nekaj sveta rekel: mi smo zdra-žea rod bratov vsaj v petja. Ia tedaj bi navdušeu toast na jagoslansko domovino io nje blagor našel dobro mesto, ta bi ljadstva na stotiae vknp navrelo in marsikatero dobro besedo soboj vzelo v svoje bajte in v mirnih naših hribih in dolih in ravninah za-sejalo seme, iz katerega poraste lepo žito is kojega potomci naši enok dober kruh pečejo, ne glede tega, da imponiramo po muo-zem števila in njegovih močeh tujstva in odpadništva, katero slednjo se doBta zato tako razprostira, ker domačini premalo združeno nastopamo. — Da? Ali ne? Ali fej Jugoslovan! Ali si res brez eneržije, ali pri tebi nij mogoče bratoveziloega dejanja, sli si res tako zalopntnjen v tvoje tesnosrčno dijalektno stalo nemaš večjega širšega pogledal Beži, beži, slov. renegat sč svojo brizgalnico in svojim zborovanjem brizgal-ničarjev, katero verjemi, za Nemštvo dosta propagande dela, — brizga te na sramoto, da je kaj! S—c Jugoslovansko bojišče. Iz Ko staj nice se dunajskej „Deutsche Zeitung" poroča, da bo vodjo in odličnjaki bosenskih vstašev in njih podpornikov imeli V Jamnici zbor, pri katerem je dosežena popolna jedinost in naš rojak Habmajer izbran za glavnega poveljnika vstašev v Be-vernej Bosni. Sinu Karažorčevićevemu so pak svetovali naj odide, ker z njegovo ro-doviuo nočejo nič posla imeti. Vladna nPol. Corr.u se is Turčije norca dela in potrjuje, da porta nij zmožna vstanka potlačiti. „Če se drugim velevlastim ne posreči vstaše pridobiti, da orožje polože, lehko iz Carigrada še par ducetov tacih kapacitet za poveljnike pošljejo, kakor so zdaj v Hercegovini in vstanek bode še dalje tako krepak prezimoval kakor zdaj. — Isti list poroča, da so imeli vstaši 10., 11. in 12. nov. 1200 mož izgnbe, kar je neverjetno pri zna nej metodi, s katero vojajejo vstaši, kakor so nam mnogi udeleženci sami pravili, da namreč najprej za skalo počakajo sovražnika. Politični razgled. lotranje drirle. V LJubljani 18. decembia. V tir£nvwtewn #boru so hoteli na dopis okrajnega sodoika iz Knittelfelda, da bi se smelo kazensko postopati proti klerikalnemu ponlancu Biirnfeindu, ker je njegov vol na železnico zašel, ko je pastir pijanče-val. Ali komisija reichsratska je bila vendar tako poštena, da v take malosti kacega ad-jankta, ki je hotel s tem, da začne proti ^klerikalnemu" poslancu Bodsko postopati, deželne sodnije svetovalec postati, nij privolila in kazensko postopanje odbila, čemur je i zbornica pritrdila. — Badget je bil v tretjem branji sprejet. Poslanci so šli domov na božič, prihodnja seja se ne ve, kateri dao po božiči bo. V ogerskem zbora je minister Tissa odgovoril 18. dec. na interpelacijo Simonvijevo o vmarširanji avstrijske vojske v Hercegovino in Bosno, da on dosedaj še nij imel prilike dovoljenja k tema dati ali odreči, ali dokler je on, Tisza, minister ne bode »mela avstrijska vojska prekoračiti meje. To so ošabne magjarske besede. Dosedaj se je mislilo, da o vojni ima določevati lo cesar, kot glavni poveljnik vojske. v usu *i>«=> 4tE-£awe. V Mtelgmfln so imeli zopet neko malo ministersko krizo. Minister financ Jan-kovic, je odstopil in minister za javne stavbe je njegov posel začasno prevzel. — Namesto, da bi se za svoj poklic pripravljali, ministre prestavljajo! /Angleški minister vnanjega Derby je govoril v Edinburga in rekel, kar nže davno vsi neounistri vemo, da pred novim letom ne bo še orijentalno vprašanje rešeno, ker je za vse države teško. Iz Kremena se poroča, da je pri razpoku z dinamitom ubitih 80, a poškodovanih 200 osob. teniške novine gori v rajhu močno tarnajo, da Nemčija gazi v reakcijo nazaj, kar je pokazalo sprejetje kazenske novele. Bis-mark dela na to, da bi razbil nacijonal-liberalno stranko in prav čiste mameluke okolo sebe imel. Dopisu Iz Knimiikfs 16. dec. [Izv. dop.] V nedeljo 12. t. m. imeli smo zopet Besedo v našej čitalnici, h katerej smo se nadejali več občinstva, kakor žalibog ga je bilo, kajti prejšnja igra v prid Hercegovinskim pribeglim dne 21. novembra je bila zarad semnja, ki je bil drug dan v Ljubljani, ozrok Blaboga obiska, takoj potem je odbor sklenil narediti še eno veselico s tombolo za pribegle, kar se je tudi zgodilo pretočeno nedeljo. Splošna je bila radovednost, odprvši se zagrinjalo, videti gospico Karolnikovo ubirati tako lepo in taktno na citre z g. Oz-bičem, ki sta mogla končavši, še enkrat ponavljati zarad burnega ploska. Tudi čve-terospev nPri meni bodi", je jako dopadal. Potem je bila gledališčna resna igra : „Ubogi pevec", v enem dejanji. Odkritosrčno reči, da take resne igre nijso za naš oder, a vendar ta igra dopadala je p. n. ob činstvu, in mogla se je dopasti uže zarad obleke po viteškem običaju petega sto letj a. Igralci bo dobro razumeli svojo naloge rešiti, ravno tako gospodičini Velepičeva Ema in Prohiuarjeva Marička, katere sta vsacemu dopadali, želeli bi le, jih še večkrat videti na našemu odra, ter da bi še za naprej našo čitalnico s predstavami podpirali. Po igri je sledila tombola, in dobitke dobili smo iz blagih rok čitalniških udov, jako lepe in v mnogim števila, za kar naj bo očitao izrečena vsem darovateljem pri-Brčna hvala. Pri tomboli je čistega dohodka došlo 55 gld. za pribegle Hercegovince in Bošnjake čeravno je nže prej odšlo iz Kamnika 111 gld. in mnogo obleke. Navzlic temn bode tedaj naša čitalnica lepo svoto poslala, akoprem so socijalne razmere jako žalostne. Vsaj je vse tako pusto, zaspano, dolgočasno! Vse kar je narodnega si nasprotuje, vse je nekako gnjilo brez zdravega gibanja, nič navdušenja za narodno stvar. Osobno sovraštvo, strast, egoizem in materijalstvo vse to je dandenes v najlepšem cvetji. Malo jih imamo, ki bi imeli kake uzorne namere, kak ideal v svojem srcu. Večjidel je vse tako prosajično, vse leta le ia zlatim bogom, in celo taki, ki so bili nekdaj vrlo vneti za čitalnico za narodno stvar, zdaj jim je to smešno, — pa mislim, da vendar nij vseh dnij večer. Iz Žltferevfssl na Koroškem 15. decembra. [Izv. dop.] Čital sem v vašem cenjenem listu nekaterokrat čudno postopanje krajni h šolskih svetovalcev na Kranjskem. Pa tudi pri nas na Koroškem no gre vse gladko. Imeli smo v Žitarivasi za šolske svetovalce značajne može, kateri so pri u vedenji novih žolskih postav imeli sicer težaven stan, vendar so vse lepo in poBtavno vršili, ter tadi ob enem na željo ljudstva po mogočnosti ozir jemali. Zlasti predsednik Jože llus in duhoviti gosp. Karlo Poganč, za napredek zelo vneta moža, sta marsikaj za šolo iz lastnega žepa žrtvala. Bili so ljudje ž njima zadovoljni, toda ne vsi. Našli so se v fari kmetje, ki bo predsednika Hiirovo napadali, ter mu v obraz povedali, da so hoteli s koli in vilami nad njega priti. — To je Jože Hus-a tako razjarilo, da si je na vse kri pije prizadeval, v bližnjih volitvah ravno ooe neotesance v krajni Šolski svet spraviti. To se mu je tadi Žalibog posrečilo, in tako imamo zdaj najhujše sovražnike šole in največje skopuhe, kateri rajši vidijo, da bi Šole ne bilo, samo da bi krede in gobe kupiti ne bilo treba, za kraiue šolske svetovalce. Le-ti so napravili uže prvi protokol tako ljub, da morajo 50 gld. globo plačati. Takim možem se torej nihče čudil ne bo, da so pri nekej priložnosti okrajnemu šolskemn svetu, kateri je željo c. kr. daželnega šolskega sveta — naj se šola s podobo presvitlega cesarja okinča — odgovorili, da za šolo božja martra zadosti. Pri nekej seji so ti možje (smem jih tako imenovati, ker so doletni in hlače nosijo), navzočnemu učitelju očitali, da so učenci zunaj šole poredni, ter mu ostro naročili, da naj on učence bolj kaznuje. Ia ko učitelj odgovori, da pri zanikernih učencih navadne kazni ne izdajo, šibe pa on rabiti ne sme, so vsi svetovalci kakor ii enih ust učitelja s tem zavrnili, da naj se on nikar ne boji šibe rabiti, češ, da bodo oni odgovorni. Ko pa se črez nekaj teduov res neka ženska pritoži, da je učitelj njenega otroka našeškal, se ti šolski svetovalci nijso le nič za učitelja potegovali, ampak celo na ves hip tožbo proti njemu napravili, katoro so, od veselja vsi besni, mesto na okrajni, kar na c. kr. deželni šolski svet odposlali. Tako postopanje krajnih šolskih svetovalcev je tudi svoje nasledke imelo. Oni so dobili, kakor sem nže omenil, 50 gld. globe. Učitelj je moral zapustiti Žitarovas, kjer je štiri leta deloval, ter preseliti se v kraj, kjer so šoli bolj prijazni ljudje. Žitarovas pa so spravili v tak slab glas, da se vsak učitelj tja iti boji in da je sedaj črez 100 otrok brez učitelja in poduka, ter utegne delj časa ostati brez njega. Na vse to se neotesanec smeje, pametni in za napredek vneti kmet pa z glavo maje, ter premišljuje, kako bi se v tej zadevi predrugačiti dalo. Iz Tratit, 16. dec. [Izv. dop.] Večkrat sem nže opozoroval občinstvo na domaČe zavarovalne banke, ter priporočal domače zavode, in naj se tujcem denar v Žrelo ne meče. Izvedel sem iz zanesljivega vira, da ona znana laika banka, katera je prej dvema letoma zlasti na Primorskem toliko oplahtala in zavarovala, zopet slepari po svojih agentih okrog, ter terja doplače-vanje police, katere je prej na več let naredila. V Sežanskem okraju v Brastovici je pred poldragim letom pogorelo poslopje K a riža; zavarovan bil je pri laškej banki „Unione," pa kaj mislite, koliko je dobil povrnene škode od banke? — Niti solda ! Jaz bi skoro privoščil takemu, ako bi ne jemal ozir na kmetsko oevednost, in zvijačo laških sleparjev, vendar pa naj hi enkrat Ijadstvo sprevidelo, da je vedno bolje, domačim poštenim agentom bank verovati, kot se dati opehariti tujca, kateri še našega jezika ne govori. V Trstu začne s 1. januarjem izhajati političen iu gospodarsk list „Edinost" dvakrat na mesec. Program mu je: Časnik bode popolnem neodvisen in naroden, m to Ijnben v domačej hiši, trdna bran sovražnikom, prijatelj resnici, sovražnik krivici. Pečal se bode vzlasti s zadevami tržaških Slovencev, mirno in krepko se bode boril za vse njihove pravice, pa tadi dragih Slovencev in sploh Slovanov ne bode preziral, ker vsi slovanski narodi imajo bratovsk velik in svet poklic vzajemno delati za boljšo svojo pnhodnjde po pošti za celo leto 2 gl. 40 kr., za pol leta 1 gl. 20 kr. in četrt leta 70 kr., prodajal se bode v Trstu iu okolici po tobakarnicah po 7 kr. — Slovenci! Vaši rodoljubni bratje na A dri i i so poklicali ta časnik na dan, čute': veliko njegovo potrebo ; pridobili so si dobrih moč i j v Trstu, sezite run v podporo z naročevanjem in dopisi tudi nd dragih krajev mile naše domovine. — Naročnino prosimo kmaln, da moramo iz-tiskom določiti število, denar naj se pošilja opravništva pri sv. Ivanu, vse pisma pa uredništva Skorkola št. 84 v Trstu. Iz TCtarllfOraa 18. dec. [Izv. dop.] (Proč s trgovinskimi agenti. — Trgovska šola.) 24. novembra so imeli tukajšnji trgovci s Bpecarijskim blagom zborovanje v tnkaj-šnjej kazini. Glavoa točka posvetovanjskega programa je bila: kako naj bi se postopalo proti agentom, kateri se daudenes grozovito množe in trgovca celi dan jeden za drugim nadlegujejo. Po kratkej debati Be je ta točka tako resila, da so se gospodii trgovci zavezali mej soboj na svojo čast in poštenje od zdaj za naprej od agentov nič več kupovati, in ako jim hiše, katere zastopajo, zastopništvo ne vzemo, se bode pri prihodnjej seji sklenilo tudi od tistih hiš, ali velicih trgovin, direktno ne več kupovati. Na tak način bodo naši trgovci gotovo svoj namen dosegli, kar je tudi gola pravica. Veliko incnj konkurzov bode potem in trgovina se bode sploh oživela. Zakaj taki van-drovci gredo dandenes od vasi do vasi, od krč m ar j a do krčma j a in prodajejo vsak kvantum blaga., kar je trgovcem po vseb mestih v veliko škodo. Želeti je, da bi se tudi po druzik naših mestih to zgodilo. Ce se le '/i večjih komitentov zjediai ia reč je povBod dognana. Droga točka programa je bila, naj bi Be naredila v Maribora trgovska šola. Ta jako važna točka ae je rešila s tem, da He je volil odbor iz 5 trgovcev različuili brans, da vzemo to reč v roke in v kratkem na primernim kraji o temu postopa poročajo. Iz I> u litiju 14. dec. [Izv. dop.] Vabilo za oaročitev nZvonau ste v svojem listu nže objavili. Da je ono z največjo radostjo od strani slovenskega izobraženega sveta ■prejeta bilo, pač nij dvomiti. Gosp. Job. Stritar je s tem korakom zopet nastopil pot javnega delovanja na polji slovenskega slovstva, ki je, kar se tiče beletristike precej zanemarjeno bilo. Bivši rZvon" je imel majheno številice neprijateljev, ki bo s svojim malenkostnim, brez vsega temeljitega naobraženja podpiranim kritikovanjem dobrej stvari škodovali, a tudi dokazali, da jim nij bilo moč spraviti na dan delo boletrističnega obsega, ki bi se le od daleko bilo meriti smelo s poprejšnjim „Zvonom". Očividno je dokazano, da se neka stranka podpiranja proizvodov lepoznanskega obsega nikakor urče udeleževati, temveč kolikor moč še zavirati. Da bi ta žalostna prikazen iz slovenskega naroda vendar enkrat izginila ! Da bi slnvssska občinstvo, bodi katerega koli političnega mišljenja v prihodnje v lej>ej luči dalo osvetiti svoje rodoljubje 1 IV.lika se vam ponuja; ne dajte jej mimo iti v vašo lastno škodo, v škodo napredka slovenskega slovstva! Ne od lagajts še na dolje biti razširjate!ji najvišjih načel, ki jih naj goji človeštvo! Dunajsko akadcmiČno društvo „Slovenija" hoče v kratkem napraviti komers na čast gosp. J. Stritarju, da bi s tem objavila, s kolikim ve-iol.em je pozdravila vest, da bode zopet izhajal „Zvon". V zadnjem zbora „Slovenije" se žalibog nij moglo o komersa sklepati, ker je od 67 udov bilo le kacih — 20 navzočoih. Mnoge neprilike bile so krive da se je zbora tako malo število udov udeležilo. Neprijetno je opomiujati ade „Slovenije", naj bi se kolikor moč v brojnejŠem številu udeleževali zborov; od odbora „Slovenije" pa tudi pričakujemo, da bode v prihodnje nepriliko, ki se mu očita, odstranil, ter na odstranjena bivališča ado v ozir jemal. Domače stvari. — („Slovenska kn j i žnic a") bode izhajala od 10. januarja počenši gotovo. Prvi zvezek Jurčičev nov izvirni roman „Doktor Zober" se uže stavi. — (Sloveuska Matica v Ljubljani) ima 12. januarja 1870 občni zbor. Volitev so mi najbrž ne bodemo udeležili tudi to leto še ne. Uzroke ob svojem času povemo. — (Dimitz-eve „G e s c h i c h t e lv r a i n k") ki jo izdaje Kleiumaver & I lam -berg v Ljubljani, je prišel tretji zvezek tretjega oddelka te dni na svitlo in obravnava zgodovino kranjske dežele od ponehanja reformacije pod Ferdinandom II. čas preganjalca protestantov škofa Krena. Jako zanimive reči prinaša tudi ta zvezek, ki je delan kakor vse res z občudovauja vredno pridnostjo. S cer pa bode o celoti uašim zgodovinarjem še več govoriti. — (Beseda v ljubljanske j čitalnici) v nedeljo večer je bila dobro obiskana prostori so bili vsi polni, petje dobro. — (Jurist u v ski ples.) Ljubljanski zastopniki pravo-lovstva napravijo tudi letos svoj ples. — (Na Frtici) pripetila bi se bila v nedeljo po polu dne kmalu velika nesreča. Starši trojih otrok pustili so otroke doma ter jih zaprli v sobo, sami pa odšli. Koje pa postajalo zaprtim otrokom mraz, zakurili so na ognjišči in se greli. Ko so nekaj časa kurili, napolnila seje soba z ogeljnokislino, ter potem k.nali otroci popadali na pol mrtvi na tla. Tik bivajoč krojač slišal je grgljauje, katero je otroke davilo. Hitro pride na p.»moč, ali nže skoro prepozno. Vsled velicega truda se mu je vendar posrečilo s pomočjo mestnega tamborja oživeli 4 in G let starega v pol are ia 8 let starega otroka pak v 3;t are. — (Iz Gorice) ro nam piše: Petek zvečer je zgorel h!ev necega kmeta pri So-činem mosta; škode jo 600 gl. Revež nij bil zavarovan. Razne vesti. * (Iz o g er sk e 8 ta ti s ti k e.) Statistica i letnik za leto 1874 kaže magjarskema šovinizma strašno sliko. O^ersko prebivalstvo, posebno magjarsko, strašno propada, ia ako pojde tako naprej, mora v nekaterih desetletjih izmreti. Ogersko prebivalstvo se je v letih 1870—1873 zmanjšalo za 269.000 duš. * (Vojaško.) Proračun za vojno znaša v celej Evropi v miru na leto 7000 milijonov frankov. V orožji stoji vedno 2 milijona 890.000 mož; v vojskinem času se takoj lehko na noge postavi, to je, mora pripravljenih biti 7 milijonov 800.000 mož; ta številka se s pomočjo druge reserve in doželne hrambe lehko zveča za 4 milijone, to jo, na 11.800.000 mož. V tem slučaji bi torej zgo-renjih sedmero milijard nikakor ne zadostovalo. * (Nov nasvet o odpravi pasje stekline.) V nekem medicinskem časopisu nasvetuje vojaški nadbočnik Valentič, da bi kastriranje psov zamoglo preprečiti pasjo steklost. Opazovalo se je, da psi najrajši stečejo v spomladi, ko začne gonja in sicer stečejo le psi in psice nikdar. Iz tega bi bilo sklepati, da prouzroči steklost burni spolovni nagoo, ki pa ostane brez utolaženja. Morale bi se napraviti p as j arije na državne stroške, kakor so žrebčarije, ki bi izrejale mlade pse. Te bi prodajale posameznikom kastriraae in tadi skrbele za zboljšanje. Vpeljati bi se moral splošno pasji davek in ua mejah postaviti kordon, da bi se iz družili dežel ne vpeljevali nerezani psi. Utemeljuje pa imenovani pasji tlačite!j svoj predlog z opominom nekega Milenskega glavarja, srednjega veka, ki je imel nalašč palačo za 5000 psov, za lov divjih merjascev, katere je gleštal in pital, kakor mati svoje otroke. Na Čelo državnih pasjarij bi bil postavljen direktor, ki bi imel peljati zaznamek svojega okraja. — Koristi in stroškov nij imenovani doktor primerjal, ko je delal iz fizijologično še le na pol dokazanega nazor svoje neizmerne kousekvencije. Naš avtor še pač nij izrul se abecede naukov o duševnih boleznih živali, ker ne ve, da je steklost le ena oblika in v mnogobrojnimi dušnimi bolezni, katere zadevajo živali ravno tako kakor človeka. Vsem bolnim moč in zdravje brez leka in brez stroškov po izvrstni EmlBSciuiG tu Banj «) JTiONflOKSf. 30 let nže je nij bolezni, ki bt Jo ne bila ozdra- vilu ta prijutna zdravilna hrana, pri odraščenih i Otrocih brez medicin in stroškov; zdravi V86 bolezni v telodcu, na živcih, dalje prsne, i na jotrah; zleze i naduho, bolečino v ledvicah, jetiko, kašelj, nopre-b-ivljenje, zaprtje, prehlajeoje, nespanje. slabosti, zlato £ lo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, silonje krvi v glavo, i tmenje v ušesih, slabosti in blovanie pri nosečih, O'iOtu'ost, diubet, trganje, ahaj Sanje, bledičico in pre- ilajenjei posebno se priporoča za dojenee in je bolje, n MTO dojnićiuo mleko. — Izkaz iz mej 80.000 apriče- 'h1 zdravilnih, brez vsake medicino, mej njimi apri-fijvala profesorja Dr. VVurzerja, g. F. V. Benoka, pravega profesorja medicine na vseučilišči v Mariboru, »dravf'nega svetnika Dr. Angelsteina, Dr. Shorelanda, Mr. Cainpbella, prut. Dr. Dčde, Dr. Ure, grofinje Castle-stnart, Markize de Hrehan a mnogo d ruži h imenitnih osob, se razpošiljava na posebno zahtevanje zastonj Kratki i-kaz ia 80.000 spričevalov. *-';iričevalo St, 73.i;70. Na Dunaj i. 13. aprila 187J. Pretilo je cio aedem uu:». eo-, od arseni bil v brr?Tipneiu stanji. Trpel som vsled prsnih a i ču nicniii bolei iiiah, in sicer tako, 'a s nm od dno do dne vk'no^gnil, in to zapre 6iIo jo dolgo o taa moje stadije. Oni sem od Vsae čudapolne Kevalesciore prićel sem jo rabiti in vagotovim Vas, da se tatin {►o mesečnem užitku V se ttčue in okusne Keva eacičre popomm zdrav, tako, da brez najmanjega trestnja morem zopet pisati. Za-adi tega priporečum vsem bolnim to p-iuierno prav cet o m okusno hrano, kot tajbo'jši pripom.čvk, ter ostanem Vas ndani Gabriel Tosohnpr, slušatelj javnih višjih trgovskih šol. Pismo visoko plemenito markize do Hrehan. Ne apel, 17. aprila 1862. Gospodi Vsled neke bolezni ua jetrah bilo je mojo stanje hujšanja in bolečin * Bako vrsto sedem let sem strašno. Nijsom mogla niti čitati niti pisati, treslo so bo vae čutnico na ćelom životu, slabo pre-bavljenjo, vedno neapanje, ter som trpela vedno na razdraženji čutnic, katero mo je sem tor tja preganjalo in mo ne jedni trenutek na miru pustilo, in pri tem bila sem melanholična najvišje stopinje. Mnogi zdravniki poskusili so vso, brez da bi mojo bolečine zlajsali. V polnoj obupnoati poskusila sem Vašo Kevalesciero in sedaj, ko jo uživam tri mesece, zahvaljujem se bogu. Revalosciere zaBluži največje hvalo, pridobila mi je zopet zdravjo in mo stavila v stanje, da morem mojo društveno pozicijo zopet uživati. Dovolite gospod, zagotovjenja mojo prisrčne hvaležnosti in popolnega spoštovanja. Markize do Brčhan. St. 75.877. Flor. K.»lit rja, c. kr. vojašk. oskrbnika, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlji in bolohanji dušnika, omotici in tiščanji v prsih. št. G5.715. Gospodični do Montlouis na nepre-bavljenji, nespanji in hujšanji. Kevalesciero ju 4 krat tečnoj Sa, nego meso, ter ■e pri odraščenih in otrocih prihrani 50 krat več ua ceni, ko pri zdravilih. V plobaatih puiioah po pol fonta 1 gold. 50 kr., 1 fant 2 gold. 50 kr., 2 funta 4 gold. 50 kr., 5 fantov 10 gold., 12 fantov 90 gold., 34 fantov 36 gold. —■ Bevale*oioro-I>isoaiten v pnšioah in tabletah za 12 taa 1 gold. 50 kr., 24 taa 2 gold. bi) kr., 48 tal 4 gold. 50kr., v praha za 120 ta* 10 gold. Prodaje: Da Barry & Gomp. na Daaajl, Wali1a«h-Sjfaase itov. 8, kakor v vaeh moatih pri dobrih lesarjih in špecerijskih trgovcih; tadi razpošilja dunajska hi is na vse kraje po poštnih cakainioah ali povzetjih. V IJablltml Ed Sfihr, J. Svoboda, lekar pri .zlatem orlu", v Kelti pri lekarja J. P rodama, v < »-lovcu pri lekurju Birn oaoherjn, v Satljeta pri lekurju A lj i no viču, v Trata pri lekarju Jakobu Serravallo pri drogoriatu P. Koeoa in J. H i rs ehu, v Zatira pri And rovi ću. (286) Josip Nass kr. v Malijevej hiši, na starem trgu v Ljubljani. Novo došla velika pošiljatev najboljšega in najlepšega blaga iz kineškega srebra iz jedne najstarejše fabrike na Dunaji. Cen«: 6 nožev ali vile . . . 6 Žlic ...... 6 desertnih nožev ali vilo 6 žlic za otroke . . . 1 kleščice za sladkor . 1 velika žlica za prik uho 1 velika žlica za smetano 1 škatlja za maslo . . 6 linih podložnikov za nožo 1 posoda za sol in poper n 6.50 ti 2.85 n 6.60 m 3.— n 5.90 n 2.70 ■ 6.— n 2.80 2 — n -.90 II 3.— n t, 1.40 n 2.90 » 1.40 3.50 _ n 1.80 n 7.80 iv H 4.50 n 1.— n iT -.40 ■■ Posebno »c opozori bbjsjbjsj ter je tudi za božične i novoletne darila jako prilično i prelepi usnjeni etui, v katerem je: 6 nožev, 6 vilr, gld. samu IO prid. Nož, vilee in žliea, popolna uprava za jeduo osobo z etaj namesto gld. 3.50 Bamo «1*1. 2. fT^št^P*" Nadalje maj ulico bm cnj, presen IJlU^^KMm tirne tuše, slirambe /ti sobo trehce, pink« t ■ o> m «10: u< o Dunajska največa 27, iS: Zaloga solidne in znane zanesljive firmo Bernh.ard Pollak-a na l>iiuri Alojz Domicel-ju. (450—1) Za božič in novo leto! Čestito dame opozorimo za njene p. n. soproge in sine, hm to, prijatelje in čestilco kupovati najmodernejšo reči, kar orožje in lovske priprave zadeva, le pri (448—2) v Ljubljani, poštnej ulici štev. 55. Jako solidno blago pO najnižjih cenah. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Lekarna Piccoli. O s toj* s H Meno ti-Pas tili 6 (ki 80 na (Ituiajskej svelov-nej izložbi 1873 dobile darilo). Te pastiljo čudovito delajo proti prehlajenji in krču, kakor firnti kašlju, jetiki, ki se šo Tu začenja, proti iripi, boleznim na pljučih in v grlu, in proti vsakovrstnem kaš\ju, tudi kroničnem, bkatljica voljš 75 kr. Neizmotljivo sredstvo zoper mrzlico. Učinek tega loka je dokazana istina in vsaki bolnik, ki je lek uže poskusil sam na aebi, se bode radoatno prepričal, da je najmočneje in zanesljivejše sredstvu do sedaj znanih zoper ponavljajočo se mrzlico. 1 steklenica 80 kr. Pravi 8ajdlicev pulver. Nareja se z čisto kemičnih tvarin. 1 skatlja 80 kr., 1 tucat skatelj ti gold. 60 kr. Pravo vinsko žganje z soljo, v pomoč bolehnemu človeštvu, pri vsili notranjih iu vnanjih prisadih, zoper večino bolezuij, posebno za vsakovrstne rane itd. 1 stekloniea 40 kr. Rajževi pulver, beli in rudečkaat. Iz- ključljivo iz vegetabiličnih tvari n, posebno zdrav za kožo, katerej podeli izvirno brhkoat in čvrstost, kar ae nahaja le pri mladiui. 1 paket 10 kr., 1 škatlja 40 kr. Ribje olje , pošiljuno na ravnost iz mesta Bergen ua Norveškem, brezkusno in ne alaho-dišeče, 1 origiuulna steklenica 80 kr. Sok iz Tamarinde. r0 mrzlih sredstvih iztlačen. Učinkuje znamonito krepilno in olajšaj oče. 1 steklenica 40 kr. (132—lb'J) SBUJT NaroČila se izvršujejo vračajo- čoj sc pošto proti poštnemu povzetju. Tiijrl. 19. decombra: Kvroim: Broden iz Dunaja. — Sluga iz Kneiaka. Pri siouu ; Bohiucc iz Mokronoga. — Wolf iz Radovljice. — Maršal iz Trebnja. — Dovgan iz Notranjskega. — Dulor iz Trsta. — Tomšič iz Trebnja. — Dekleva iz Notranjskega. — Wolf Iz (• usoja se s tem p. n. gospode naročnike, hotelirje, re-stavraterje, gostilničarje in kavamarjo vabiti za dostučusue prenumeruoijo na vse časnike v avstro-ogerskoj državi za 1876 preskrbeti pustiti imenovanoj agenturu S odličnim spoštovanjem (449) F. Mtiller. Prav pripravno božično i novoletno darilo za dame in gospode, kateri žolč imeti zdrave, lopo zubo in čisto nodišoče usta je c. kr. pri v., jako istinitu in priljubljena Antiseptikon ustna voda po 1 gld. steklenica, /nhiii 1 gld. Škatljica, v.ol»iltl ]>U.Mtll škatljica 80 kr., punta v stanioli komad po 110 kr. mod. dr. Vantevjar docenta na c. kr. vseučilišči v Grade". — Zaloge v LJubljani pri gospodih: lekarju Biršicu, Kd. Malini in brivcu Ludviku Busiuaru; v Loki pri Mari useku in v lekarni v Kranji, Kamniku, It av še rji v Oelji in predmestni lekarni v Mariboru. (44G—2) Izdatelj in rredmk Josip Jnrčič. Lastnina m tisk „Narodne tiskarne''.