|« »»»inminnvn n m«. » ■ Panamera« Storilke t tta* • »adne Din —♦50, ob n«* deljata Din 1*— « %TAB0tt* i*iuga Tsaii dan, razven 2 nedelje in praznikov, ob 18. mi z J da umora naAledniei^a dno ter etaue \ mesečno no pošti D 10*—, *a ino-; i«nntvo 1) 18 —, dostavljen nn dom I D U'«, i» izkaznic« D 10*—» J Inaerati po dogororn, ! ^»roča s« j ti opravi «T>V*Of/LS, j iU&JBOB, Jurčičeva ul! 7 PosfrsTnš oT»£?ms v vtnt lti§ mm %w% mm ii km mm MKHH8B3 Pl.** ■ Hpvllfcp j N*. : radi:« I>in >r*0, ob ne* » Din 1* —, » URKUiUo'1, o mu ji.iiujii v Muri- “ l»oru, Jurčičeva ul. it, 4, J, nad- ■ H-ropj«. Toiaion int<*ruib. bt. 27ti» J UPRAVA a« aah.ja v Jurčičevi n ulici st. 4, pritličje. d«*no. TeJe* 2 on št. 24. SHrf poš.nočokovui ror • čun S*ev. U.7S7. * j •jj Na naročila urez 'Umaga ee n# « »žira. — Hoko’>iai s« ne vračajo. a *•!■•■■■«•■•■<« * v mm m m m m m mm Uto: lil. Maribor, sobota 12„ avgusta 1922. Številka: 181. ^gosSovenskemu Mariboru\ V soboto ob po! 6. nri zjutraj prispe ^ Slavni kolodvor v Mariboru echo-8 ovaški sokolski vlak. Vabimo vse za-'edae Slovane v Mariboru, da so udo-sprejema dragih čeških gostov! — a1 posvedoei Maribor, da jo slovan-® 0 inosto, naj dobi čeboslovaško So-k ,?vo u^s> da je došlo med svoje naj-.°jšo piijateljo Jugoslovene. Maribor, ki sto že tolikokrat dokazal, da zna do-Wo sprejemati slovanske goste, naj 01) prvi obieteici smrti kralja Petra Bo o g rad, lt avgusta. (Izvirno.) smrtnice. Na grobu v Topoli no Dno 14. avg. se vrše po vseh cerkvah "briral zadušnico patrijarh Dimitrije, brez razliko veroizpovedi ob priliki pr- kateri bodo prisostvovali princ Jurij ve obletnice smrti kralja Petra I. po- in člani vlade. Poljsko-češkoslovaški spor. (Izvirno.') no noto radi neizpolnitve dodatka k Javorin- poljsko-češkoslovaški pogodbi z dne G. julija. Ob enem je sporočil poslaniku, naj pride v Varšavo in poroča o svojem dosedanjem delovanju. Varšava, 10. avgusta. Iver je rok za mirno rešitev sitega vprašanja že potekel, je poljski zunanji minister Narutowicz naročil _ poljskemu poslaniku, v Pragi, Pilzu, ; naj preda češkoslovaški vladi protest- ■ ® i to pot ne zaostane. Hišne posest-o ob železniški progi prosimo, da v ^ gostom razobesijo zastave. Zdravo! •* Predsedstvo sokolske župe v Mariboru. • Kukovec* roč z novo stranko! V0 Vseslovanski narod je sprejel usta-«vL?v°je temeljne zakone, in je v ti odi) ^tavi spoštujoč načelo enakosti jj^ravil Plemstvo. Nik d o nima pri ali kravico nazivati so grof ali baron je *. • Demokratski narod smo. Bilo ^sicoi- pristašev aristokracije, češ, Jftjgi^e vendar plemenitost duha in W**5a izbrano družbe, odlične vsled ded0Va ™ veiikega rodbinskega debla, ^ s V’ Pradedov in prapradedov. Našli ^Ocj i.^° učenjiaki, ki so rekli, da naboje ^^s^va nima, ni sploh narod. ki so masa in so vladani, V]*. „ti četudi še tako tanka plast ^^ocih, aristokratov, plemičev. — W+fr> ljudska zavest potegnila čez ^uLllci-io Plemstva debelo črto, po ^ svetu. n?s v ^aTiboru je še par ^Peli +• norcev, ki hočejo zopet Plemstvo, četudi ne plemstvo S nu’ Pa P° verižništvu, po pol-™og&l verjeti svojim % ’ jio so™ čital pred malo dnevi, da VVn^avlja gospodarska stranka. 8601 se Pri uglednih vodi-. ,0,.)r,tailcoy, ki so se smejali ti ^l&rvV6'11 m izjavili, da ositanejo zvesti ?®tam ^T-;ral v katerih so do sedaj bili. ki u° rodobni. o kt torih smo inlormirani, da so sklicatelji shoda za ustanovitev nove stranke. S Manifest nemškega predsednika na narod. Berlin, 10. avgusta. (Izvirno) pravica. Pravica naj nas združuje. Ta-Predsednik nemške države jo ob oblet- ko nam naj ustava zajamči pravico in j tfdabi vTmenu teh poštmihTlanov naša svoboda je ogrožena- Toda tako-no sme ostati. Ne bomo obupali. Trdna vera v -rešitev Nemčijo in rešitev sveta nas no sme zapustiti. , Možnost sporazuma v Londonu. Renu in da bi se na ruhrškem ozemlju London, 10- avgusta. (Izvirno.) Politični sofcrudnik »Daily Croniele« piše: Predlog o zavezniški kontroli nad nemškimi državnimi rudniki in državnimi gozdovi je bil s tremi glasovi proti glasovom Francozom in Belgijcev odbit. Ostali predlogi so bili odklonjeni s štirimi glasovi. Včeraj zvečer jo pre-vladeval vtis, da bo mogoče najti kompromis. Pariz, 10. avgusta. (Izvirno-) Havas -poroča iz Loaidona.: Angleška vlada bo predložila delegacijam spo tem. ki bi sledil ljudem podobnega kova, bi ne bil več vreden resnega upo števanja s strani resnih političnih de lavoev. trgovina je še nek pojem, ki se ljudsiki Lil u^iLLiju, razum ž njim za silo sprijazni, četudi izpostavil carinski kordon. Malo ver-J treba malojpoGuliti. Dogodki zadmjiih' jetno jo, da bi Poineare sprejel an-: ’>0(|0 ljudi prisili misliti, ali bi ne gleške predloge. j slo tudi brez take! London, 10. avgusta. Danes po-j Končno je tudi vsak ljudski režim poldne jo bila podpisana pogodba o u- obremenjen z napakami, a najslabša stanovitvi mešano komisije ameriških demokracija je^ še jzmiraj boljša nego in nemških zastopnikov glede ameriš-' naj-boljši osebni režim posammikov, za kih odškodninskih zahtev. ! .rega danes ni mesta. Banke so pre- London, 10. avgusta. (Izvirno.) vidne in ne pridejo z geslom ustanovit-Reuterjev urad poroča: Člani angleške ve kankarskih stranic, zato so nam ga kabineta so na svoji popoldanski., Prezentirale na mesto narodnih^strank seji soglasno sklenili, da se določijo de-! r«cept za ustanavljanje nmterijalistič- menico, v kateri izjavlja, da Anglija ligiranim ministrom za konferenco po-; ^ib ffospodarslcih strank. Dnevi so ji!"' sprejme 26 odstotno oddajo nemškega izvoza in zaplembo carin. Anglija jo pod gotovimi pridržki tudi za kontrolo državnih premogovnikov na ruhr-skem ozemlju, vendar pa samo in edinole toda j, če bo Nemčija še nadalje ka- trehno smernice ter da jih bodo v vprašanju poročila strokovnjakov in Poin-carejevih predlogov v vsakem oziru podpirali. Pariz, 10. avgust., (Izvirno.) Po končanem posvetovanju ministrskega šteti! - • — - * fo, gosp^i u®tvarja.ti novo aristokraci- SvSr arsko stranko. Vendar ostane ti. t i*i j. j j u ruioiamvv?! u ff, i ^ v cvuj u o Vabil’ C so ^'° tiskana in dostavijo- j proti 121 glasovom izrekla vladi t. m a‘n?a ustanovitev take stranko j upniico. FinaBe k moskovskemu procesu. zala svoj odpor proti zaveznikom. Ah- sveta je izjavil notranji minister na- Včeraj smo objavili vest o izidu ve* gleška vlada pa je odločno proti temu, pram novinarjem, da ne verjuje, da bij liškega.procesa proti sociahiim revolu-da bi se obnovila carinska črta ob prišlo v Londonu do preloma. cijanarjem v Moskvi. Štirinajst bojev —o— jevnikov za socialno in duhovno svo- _.T1lTTC,m_T, ,T, T^T.rTCirn .... bodo Rusije je boljševiški tribunal ob- MINISTER VER GRE NA DOPUM. javil danes dopoldne. Zemlja se je na sodil na smrt. Mi smo se nedavno pe- Boograd, 11. avgusta. (Izvirno.) mnegih mestih silno zamajala in je bilo čali obširneje s tem velezanimivdm ini Minister ver dr. Krstelj nastopi v pri- slišati votlo podzemeljsko grmenje.; za današnjo fazo socializma nad vse hodnjih dneh svoj dopust ter odpotuje otokih Methaaia in Poros je potres: značilnim procesom, zato prinašamo y Dalmacijo inorusd mTiniffA vasi m vtI 5 fAtni n o w/i_ ^ — k ?i. i_ ZAUPNICA FACrrOVI VLADI. Rim, 10. avgusta. (Izvirno.) Zbornica je na predlog poslanca Cocco-Or-to pri poimenskem glasovanju s 247 za- ,Trpp'v\ua v pojmu strankar- PrLmAr'1^11'’3' ^ pa pest na °ko, izzi-st svetiščem, kjer je IZGON NEMCEV IZ ALZACIJE-LORENE. Strassburg, 10. avgusta. (Iz- on t^Vil Tecl 8 korbačem. Če či-i . . ■- .■« . - -. fei, jj- . ^goveu milijairdarju v Ameri- ‘ V;a'n<>-) J utri se pričnejo dostavljati rz-skromno umrl in zapustil pre- i jonska povelja krog 50 osebam v Al-^ ustanovo revežem, pri- i naciji—Loreni. Izgon se mora izvršiti !? ^ttio r, STn.° .vi^eti dober lconečni cilj m' odklonila predlog o internacijonali. pristopu k Če vidimo stotine vrlih trgovslcih rodbin,x ki irinU h 0 v okniJi^To m napredek, sodelu-eno °^^?rib in se čutijo z ti S’’ §'<>voriimo celo o stebrih Predstavniki trgov-tili dom^'^ ^ grešili, ko so S*?, snovatelii1’ da ima^° kaj sieupne-ki edtrm^ ^°Ye stranko. Oni h 80 si bilft jn°t .ce Andske stranke, N. v ljutom naaprot- m0^0- kako treba družbe , °01?1 izbrisati madež iz ^ sramu pojavlja f?°d seboi ki hoče napraviti ,^lJvala BonL j ^^tvom. " ' i bi š0 biio i ni^ve^ samo pretila konecn^ taika od- POLOŽAJ PRED CARIGRADOM. Carigrad, 10. avg. (Agence Havas) (Izv.) Ob Čataldži vlada mir. Zavezniki stalno pomnožujejo svojo posadko v turškem pasu. NADŠKOF BENJAMIN BO JUSTI-FICIRAN. London, 10. avg. (Izv.) Reuterjev urad poroča iz Rige, da je sovjetska vlada odklonila pomilostitev petrograj- ®Budimpsšta 25 skega nadškofa Benjamina, ki je radi _J ’ Italija 15.28—15.30. upora zoper zaplembo cerkvenega pre- _ Curih.ll. jivg. (Izv.) Predborza: moženja obsojen na smrt. porušil mnogo vasi in vil. Številno rod- j danes le nekoliko zaključnih opazk. — bino so zbežale vsled strahu v druge j Naši »revolucionarno« navdahnjeni pek .i ajine. j delavci kaj radi govoričijo o propalosti NEZAUPNICA MOSKOVSKI INTERNA- 1 ^^‘žoaskoga« sodstva in listi rdeče in r j ultrardece barvo ne pozabijo pn nooe< J ON ALI. j nem kriminalnem slučaju pristaviti1, Haas, 9. avgusta. (Izvirno.) Nizozem-! c*a 3° obsojenec le žrtev meščanske moška delavska zveza, ki sicer stoji na skrajni ira^e; Pričalcovali bi tedaj, da bomo ra?a 13.17^ž, Dunaj j dence komunizma. Ta proces nedvoum- a f n n \ r'y^br/'L^iS^nG ^rono Newyork J no in jasno pobija vee fraze in medle Atene, 9. avgusta. (Izv.) Havas 52».75, Italija 23.95, Budimpešta 0.37. Isanjarije romantičnih oboževalcev so Igrača o maSpem ooivmi. ki se ^.»o- Varaava. 0.07^. Sofija 3.ty ^iolsko Rusijo me/l nami in zavrača »n vt.f jimam* nrsaia/ra »w tudi z etičnega in jurridičnoga vidika to, kar je tako odločno zavrnilo življenje v materij alnem, gospodarskem oziru. r " ■';1 j* , Nimamo namena, da bi se na tem 'ttestu potegovali za socialno revolucionarje; to tudi ni naša naloga. Da pa močneje podčrtamo našo konstatacijo o popolnem bankrotu »diktature proletariata« na področju pravnega in moralnega reda, prinašamo mesto na-daljnega komentiranja nekoliko ošabnih podatkov o obtožencih. Ti podatki pričajo, da so obtoženci in obsojeni soc. revolucionarji trpeli za svoje prepričanje v carskih ječah in da so najpo-štenejši revolucionarji danes nasprotniki lažnjive »socialno revolucijo«, ki so jo vprizorili razni Bronstaini s pomočjo kitajskih kalijev, da bi preprečili svoboden razvoj zdravejših sil ruskega naroda. Abram Rafailovič Gol je vprlzoril t 1905 več atentatov na carsko mogočnike in jo bil 1. 1B07 obsojen na 8 let prisilnega dela. V začetku revolucije -bil v Petrogradu, kjer so ga izvolili za podpredsednika petrograjskega sovjeta. Iz »ljubosumnosti« — kaj li? — so era boljševiki zaprli in tiči že od maja 1. 1920 v ječi. Evgenij Mihajlovič Timotejev je bil (. 1905 obsojen na 5 let priselnega dela. V Irkutski kaznilnici je zrevolucijoni-.'fll jetnike in bil obsojen na daljnih 10 let. Za časa carsko vlade jo presedel 12 let v ječah; boljševiške ječe ga varujejo od maja leta 1920. . Dimitrij Dimitrijevič Domskoj je oil zelo delaven v pripravah na revolucijo in so ga pred vojno trikrat izgnali v Sibirijo. Od 1. 1919 ima čast u-iivati dobrote »komunistične« ječe. Eugenija Moizejevna Ratnerova jo (*'reživela 6 let v carskih ječah. Boljše-viiki jo drže v zaporu od januarja leta 1919. «črezvičajka» je popolnoma oropala. njeno stanovanje. Nik. Nik. Ivanov jo bil leta 1907 obsojen 1? 151 etn en ni prisilnemu delu. — Sergjej Vlad. Morozov je odsedel v ječi 7 let in El. Al. Iranova Ivanova je bila obsojena na smrt, pozneje pa po-miloščena v dosmrtno ječo. Naj zadostuje! Ti ljudje so danes 'ovražniki ruske revolucije in dogaja »e, da se mora celo zap&dna »buržoa-rija« zajemati za njihovo življenje, ker jih diktatura proletarijata sodi bolj okrutno kakor diktatura carja in po-mješčikov. In za priče prihajajo carski policaji, sedaj uttraboljševiki; iz Češke je prišel avstrijski rdeči špicelj dr. Šmeral e tutti quanti... Jasnejših dokazov o propalosti to nove družbe« sploh ni. Me pozabite naročnine! Vrof. S. Eeich; Vtisi iz izleta slovenskih abiturijeniov v Srbijo. (Dalja.) Večer se je vlegel na zemljo, mirno ]e plavala naša ladja po Donavi navzdol. Lep je bil večer; kmalu se je prikazala luna ter razsvetljevala temo. Dasi smo bili že precej utrujeni, ker smo bili že toliko dni skoro noč in dan na nogah ter je tudi izvanredno vroče solnce storilo svoje, se nam ni dalo nikakor spati, hoteli smo uživati romantično vožnjo, da ne zamudimo ničesar. Saj tudi ni nič ušlo na§im radovednim pogledom; za to sta skrbela v polni meri Ijubeznjiva gospoda profesorja geografa Lj. Jovanovič in njegov bivši učenec VI. Marinkovič, ki nam jih je ministrstvo prosvete dodelilo za spremljevalca in tolmača. Pripovedovala sta nam o nckili čudnih muhah, ki imajo svoje domovje v votlinah bližnjega gorovja v Srbiji. Na milijarde je teh mušic. Celi roji zapuščajo od časa do časa svoje votline ter napadajo živino, ki se ji zarijejo v nosove, tako da mora ona mnogokrat temu mrčesu kratkomalo podleči. Smederevo! Žalostna, tužna je tvoja zgodovina! V najtužnejši dobi srbske hi-storije te je osnoval Brankovič, Djuradj Smederevac, »despot kraljestva Raše«, da v tebi despotuje. Srbska samostalnost je bila v zadnjih zdihljajih, njeno smrt je še pospešila silna domača nesloga, vedni notranji prepiri in boji, tako da se je o-bračal Djuradj sedaj na Ogrsko; Sedaj zopet «a — turškega sultana, hoteč se dr- as - n itsss * Sprejenin! izpit za parlamentarce. „Prager Tagblattu“ piše neki dunajski publicist med drugim sledeče: Vse države z mlado, nezkušeno demokracijo trne več ali manj na škodljivih posledicah parlamentarnega radikalizma, id važnih gospodarskih vproianj ne presoja na podlagi strokovnega znanja in izkušenj, temveč z demagoškimi frazami in po željah ulice. Demokracija je lep ideal, a treba bi bilo, da bi se pasivna volilna pravica izpopolnila s sprejemno skušnjo, ki bi pokazala kandidatovo zrelost za parlamenat. Lahko je človek čisto pošten in rrzumen mo?, a v parlamentu bo poslnl največji škodljivec, če nima v narodnogospodarskih edne-šajih niti toliko znania, koliko ga ima zadnji pisar pri banki. Dobre besede, ki ne veljajo le za avstrijski par!am°nnt, c katerem pravi dopisnik, da ie v oblasti nevednosti in arogance, temveč tudi za našo klerikalno „opozicijo“, katere elani govore okrog po shodih o boju med Krisforn in Antikristom o hudičevičih itd. Neznanje in surovost, to sta dve največji vrlini teh nadutih tudi — parlamentarcev. * Lenin zopet na krmilu. Na kongresu vseruske komunistične stranke ie dejal predsednik Kamenev, da mu je Lenin dne 3. avgusta izjavil, da bo kmalu zopet nastopil svoie mesto. V nredsed-tvu kongresa se nahajaj« zn?na imena Trockij, Kamenev, Rakovsdj, Si-noviev. Sokolnikov ie dejal v svoiem referatu o zunanjepolitičnem oolo!a u, da Genova in Haag pomenita korak naprej na potu k nriznaniu sovjetske republike. Najvažnejša naloga na polju mednarodne politike je se el s j sanacija notranjega gospodarstva. kronika. — Neokusno zabavljanje — nad u-ladniki seveda — se sliši dandanes ne morda samo na zborovanjih, ampak kjersibedi: v gostilni, na vlaku, pri občinskih sejah itd. Najbolj si brusijo v tej nečedni maniri jezike navadno taki možakarji, ki imajo za to najmanj vzroka, to so ljudje, ki so znani kot izborni špekulantje, torej takorekoč krvosesi ljudske mase, ki se valjajo v denarju in imajo na zemlji nebesa. Potrkajte taki hujskači na svoja grešna pr s a in privoščite ubogim uradnikom njih proletarsko življenje. Sami celo javno priznavate, da je marsikateri uradnik dandanes nekako na beraškem stališču; čemu ga potem za videti za to »srečo«? žati v despotstvu, pa se je zopet boril sedaj proti enemu, sedaj proti drugemu. Ta nesloga, ti domači prepiri in boji se tolikokrat ponavljajo baš v zgodovini jugoslovanskih plemen in so bili že tolikokrat vzrok usodnih nesreč in porazov, da bi se jih izplačalo enkrat vse našteti kot glasen memento vsem onim, ki se jih nikakor ne morejo odreči, sledeč svojim osebnim ambicijam, zagotavljajoč koristi celine — V Gradištu smo čakali, da se do dobra zdani; kajti vožnja od tod skozi Djer-dapsko klisuro je silno nevarna in potrebuje parobrod tudi posebno veščega vodje, ki ima to progo takorekoč v malem prstu; zato smo dobili sedaj posebnega »lotsa«. Saj je pod vodno gladino in nad njo toliko grebenov in pečin, da po sicer široki reki ne more voziti več parnikov ob enem, pa še to edino pot je omogočila šele človeška roka z velikanskim trudom. Najnevarnejša mesta v vodi označujejo lesena plavajoča znamenja, pričvrščena na dnu. Zbrali smo se na prednjem delu ladje okoli g. prof. Jovanoviča ter vkljub silnemu pišu, ki nam je prodiral skozi pelerine in obleke do kosti, pazljivo sledili njegovemu razlaganju. Donava se je začela zoževati, na mestih ni bila širja kot naša Sava, toda zato toliko bolj globoka. V zadnjem delu Klisure smo se vozili kraj Miroč-planine, kjer je Marko Kraljevič pokazal, kakor nam pripoveduje narodna pesem, tako lepo, kaj je pobra1 timtsvo — ena izmed najlepših potez v življenju balkanskih narodov. Tik ob Donavi smo opazovali ostanke ces.(e rmskega imperatorja Trajana, .vse — Narodne noše na vsesokolslčem zletu v Ljubljani se zberejo 15. t. m, ob 8. uri zjutraj na veseličnem prostoru v Tivoli (poleg velesejma). Gorenjci in Kamničani, ki pridejo z jutranjem vi a kom, izstopijo na državnem kolodvoru (šiška). Vozovi izven Ljubljane naj se odpeljejo tačas na dvorišče topnžčar-ske vojašnice (Dunajska cesta). Priporoča so, da prinese zunanje narodno noše s seboj hrano, ki jo shranijo cb prihodu n.a veseličnem prostoru. Kdor pride pred 15. t. m., naj so glede stanovanja zglasi že preje pismeno pri stanovanjskem odseku, Zletna pisarna, Narodni dom, ali pa ob prihodu pri stanovanjskem odseku na kolodvoru. Dne 15. t. m. se razdelo. narodne noše v dve glavni skupini, od katerih se postavi ena ob Narodnem domu, druga pa na Sv. Jakoba trgu. Po sokolskem -.prevodu povratek na veselični prostor, kjer obedujejo. Popoldne ob /42. p& se zbero narodne noše na Kongresnem trgu (pred nunsko cerkvijo) pešci, jahači in vozovi, od tod pa se pomika, samostojna povorka narodnih noš skozi Wolfovo ulico, Marijin trg, Prešernovo ul.. Dunajsko cesto, Linhartovo ulico pred telovadišče. Tu je razhod, za tem pa poset javne telovadbe. Okjnčani vozovi se odpravijo na dvorišče topničar-sko vojašnico. Na telovadišču je za narodne nese rezerviran prostor na članski tribuni. Vstopnina ;ie 5 Din. Na tej tribuni se zberejo vse narodne noše v eno skupino, ki naj s svojo pestrostjo in lepoto povzdignejo sijaj zadnjega zletmega dno. Pridite v narodnih nošah v obilnem številu, pa pripeljite s seboj tudi godce s harmoniko. Železniške legitimacije se bodo odposlale pravočasno, prireditvene legitimacije, ki opravičujejo brezplačen vstop k vsem prireditvam, pa se razdele 15. t. m. ob 8. zjutraj na zbirališču, — Na zamudnike se ne bo oziralo. — Razposlane železniške legitimacije naj izpolni vsak za se. — Vsaka zloraba je strogo prepovedana. — Jugoslovansko akademsko zadrugo so ustanovili naši dijaki v Berlinu v svrho podpiranja revnih ter zastopanja interesov naših dijakov pri šolskih oblastih. Splitski nacionalisti so proslavljali 6. t. m. kot »praznik žrtev« v spomin na vso one, ki so pali kot žrtev nacijo-naline ideje. Na vcorni zabavi je bilo 200.000 kron čistega dobička. — Obmejni znak! in turist!. Pokrajinska uprava za Slovenijo razglaša: Glasom dopisa razmejitvene komisije z Italijo odstranjujejo turisti obmejne znake, kakor zastavice v raznih barvah in druga slična znamenja, ki jih postavlja razmejitvena komisija v svrho triangulacije v sektorju na obeh straneh Triglava. To ovira delo imenovane komisije. Prebivalstvo tega ozemlja in turisti, ki poseeajo te kraje, se opozarjajo, da v bodočo ne odstranjujejo veo teli obmejnih znakov, ker se bo preti vsakemu, ki tega opomina ne bi upe števni kazensko postopalo. , — Herman Wendei o črnogorskem vprašanju. V »Prager Pres.se« z ^n?i: avgusta objavlja znani nemški pa') cist in prijatelj našega naroda g. B®1* man Wcndel lepo in objektivno P^* članek o bistvu in značaju črnogorska« ga vprašanja. — »Murska Straža« pred s«dišcefl>* Pred mariborskim kazenskim senate* so jo te dni zagovarjal odgovorni ure ni,k v Gornji Radgoni izhajajočega h' sta »Murska Straža« g. P. Bende raoi častikraje potom tiska. Toži ga trga* vec g. Fr. Korošec. Razprava je preložena, da obtoženec nastopi doka resnico. Natančneje še poročamo.^ _ — Češkoslovaški konzulat v Un,‘ ljani sporoča, da jo pooblastilo J1”®1" stretvo zunanjih stvari v Pragi česk°' slovaifto zastopnike v inozemstvu, 1 izstavijo vsem onim ki dokažejočz niškim spričevalom, da potujejo svrho zdravljenja v kako zdravih-’1' v češkoslovaški republiki, potni vi®1^ za polovično normalno pristojbino. vizum pa velja samo za dotično vilišče, kor jo natančno označeno ž njim vsako drugo potovanje P° kane v živo skalo, ter se čudili ogromnemu delu, ki ga je mogla izvršiti človeška roka takrat s tehničnimi sredstvi, zaostajajočimi pač daleč za današnjimi. Pazno smo se ozirali na obrežne pečine, da nam ne uide Trajanova plošča; videli smo jo tolikokrat v knjigi, sedaj nam je pa bilo sojeno, da si gledamo iz oči v oči Železna vrata! Železne energije, železnega dela je bilo treba, da se je sezidal kanal v Donavi, po katerem drči .naša ladja sama, brez parnega pogona; tolik je padec- Sedaj, ko je kanal gotov, ne moreš na prvi pogled niti shvatiti, kakšna grandijoznost se skriva v kamenju, nagrmadenim v deroči reki. Hckatombe energije so žrtvovane že od nekdaj temu delu Donave! Kjer je na rumunski strani pristala ladja, nismo smeli na kopno, dasi bi hoteli, ker bi se vsak rad pohvalil, da je bil tudi že v Rumuniji, kakor sc je v Beogradu v kraljevih dvorih marsikateri skrivaj za hip dotaknil kakega fotelja, samo da se lahko pobaha, da je tudi že sedel na kraljevem stolu. Od Železnih vrat dalje se začenja Donava zopet širiti, soteska je premagana, vožnja izgubi na romantiki. Vozili smo se celo noč, drugi dan popoldan smo se izkrcali v Prahovcu in tam čakali na vlak za Negotin. Blizu kolodvora stoji žena, ima »kajsije«, marelec. Zaželimo si jih sicer, ali vemo z doma, da so najmanje kg po 10 din. Toda žena reče v neki čudna rumunsko-srbskl mešanici, da stane kila, reci in piši, dva dinarja. V trenutku smo jih seveda razgrabili, samo je žena začela tehtati v svojo korist, ko jei videla, kako smo planili. je češkoslovaški republiki izključeno. ^ ločba velja do konca lota 19-2. — Draginja na Koroškem. Kor0S^ dopisnik »Tagesposte« se pritožuje rj!j di visoke draginje, ki jo je pov»r^' na Koroškem naval tujcev. Vse ko?|. liško in letoviške kraje so zasedli tuJ1^ ,o&‘ večinoma Italijani in Jugosloveni. Celovcu je zelo težko dobiti P*®a' šče; hotelske sobe plačujejo po bor dnih cenah. V gostilnah so cene manj za 50 odst. višje kakor v Gra*- . ali na Zgornjem Štajerskem. Gos'ti' ške »užitke« si lahko privoščijo 1® ci; domačini morajo gledati ob Skodelica bele kave stane 000 do K, navadna jed 4000—6000 K. . — Na Dunaju zapirajo gOSjf-,.^ »Tagespost« poroča, da so v ?•],!, dneh zaprli na. Dunaju čez 50 go9 Vzroka ni težko uganiti. Škode ne bo ne za Dunaj in no za — Z danajskega trga. Včeraj &s > kg. govejega mesa 7000—13.000 !'-• Vsled visokega tečaja jugoslov- i° a muimske valute je silno poskočila cC-e svinjskega mesa in masti. Kupeof malo, ker si redkokdo zamore Prl ščiti vsakdanje meso. f — O avstrijskem denarju čitafl^g. nekem listu sledeče zanimive vrst'1 ■ Avstrijski finančni minister Seg11^ odločno obsodil občinstvo, ker važuje in podcenjuje avstrijske ^ kovce. naziva je jih »cunje« (Fe, *c Avstro-ogrska banka pa je ob 'r Kratka vožnja po železnici bi prav gotovo ne bili prenesli, tolik0 je ubila poleg drugega posebno nežno vrnrMna Iri if* 1-iilo nooo . P»sr2”d vročina, ki je bila naša verna valka od prvega do zadnjega dne potovanja. V Negotinu so nas sprejeli e0 da bolj sploh ni mogoče. Prišed-ši y . gimnazijo so nas razdelili raznim Prlt.f)C| nikom na stanovanje. Prijazni y in Negotinke so nam priredili gOS g[Ti0 najobilnejšem pomenu besede. Dol2° kramljali v veselem razpoloženju: 0 lepi, veliki, bogati domovini, o naro ^ edinstvu, mi poveličujoč brate Srbe, ^ nas. Slišali smo pa tudi marsikatere> lostno, ko so nam pripovedovali. ojri01 gorja je doživela Krajina za časa v ^ kakšne muke so trpeli oni, ki so oS ].a]<0 oP°' ma, od krutega nebrata Bolgara> si je zemlja komaj zopet nekolik0 mogla, tako .ie bila izropana. Sedeč tako na vrtu slišim neko klepetanje. Začuden vprasarrI’ naj to pomeni. »Rode«, štorklje se so vajo s kljuni, je bil odgovor. Te P j0bl' tu domača žival, kakor pri nas^ sn0Sij^ nihče jim ne stori nič žalega, srei".? oni hiši, ki na njeni streli! gnezdu ^ ^ Vkljub veselemu razpoloženje s ^ so naposled odpovedale trepalnice, jT v0 nam mehke postelje in mi snio s ^ tih napornih dnevih in nočeh Pr enkrat nemoteno naspali. ^e,vtp(fa Pfl’ goče nam je Negotin tudi radi rastel tolikobolj k srcu, da smo sebno radi spominjali- -n—- 13. avgffsTa"i92£. /TfBO Hi fefran 3. TnftV •ala nove kanknote P° 1000 in i , K, ki so znatno manjše kakor prej-nje in so najbolj podobne vinjetam za slatinsko vodo. Banka je izdala tudi antonote po ono in dve kroni, ki jih w odklanja zadnji pocestni berač. — ©raci sprejemajo najmanj 10 K; aJi.Tso zneske velikodušno vrnejo u-®ail]cnim. darovalcem. Tiskanje teh aol«iote Po ono in dVe kroni, ki jih "finalna veljava. Da pa je ironija so J^a, čitamo na vseh bankovcih bc-ae: »Na zahtevo zamenja banka to an¬o za metalni denar«, in malo aje: »Ponarejanje so kaznuje v smi-u zakona«. Kateri bedak bo pač pograjal te uboge bankovce, ko stane sana papir več kakor iznaša nomi-a na veljava. Vendar pa imajo tudi Kaj praktičnega pomena. Na eni Jr®0,1, so namreč beli, pa jih lahko P o rabi j n jo za račune in razno kratke eake. Felix te, Austria, nube ... > TJtonfl. Dne 6. avgusta je našel Pan Janez Muršak iz Spodnjo Voli-vr®' ®kraj Sv. Lenart, ko je v Pesni3i j 11 riibe, v vodi moško truplo. Dogna-,.s? je, da'je utopljenec 431ctni želar v ^ras iz Selce, okraj Sv. Lenart Pou T' ^or*cak. ki je že od 31. julija "resa,n. Fras je najbrže v vinjenem ,An-lu zabredel do Pesnico, padel v Vod<> in utoni. #. 77 Vlom. Dne 9. avgusta je bilo u-ttii, \Rno v stanovanje delavca Raj-\ ^nda Koširja v Št. Lovrencu na Po-Vlomilec jo odnesel 1400 Iv go-W-e,Tatvine je osumljen 261&tni de-Uiv.fc’ Stefan Šnmer iz Kamena. O rož-, i s Vo ga jo dne 10. avgusta aretiralo! ^ oddalo v ostala cela. Na vsaki jo povzročil razjarjeni vihar več ali manj škode. Vihar jo tudi odtrgal zasidrane parnike in jih pognal po morju. Po vodi plavajo neštevilni mrliči. Število žrtev se ceni na 25-000. opss!. zapore okrožnega sodišča. ^ Vlom pri belem dnevu. V Ledi-okraj Sv. Lenart v Slovenskih tleli dta •’ ^31e 31. julija pr odpel j.‘o Pri posestniku Mihaelu Vrešiču, So bili vsi domači na dolu, vlomlje-"?at» se je posrečilo ^^-i 9900 K gotovine ter s plenom . Pihati. Orožništvo pri Sv. Ani je kot /°ri!ca izsledilo 231etnega delavca Fr. Jenčiča iz Ledineka, ki jo bil 8. av- diSx!a kotiran in odela* okrajnemu so-l,eI^!^ri Lenartu v Sl. gor. Lov- tat ‘ , 20 Porabil. ^ ArctacJja hrvatsfcega don Juana tir i cn* To dni je graška policija arc-. • ala nekega Vinka Ncmčiča, ki so je v. za medicinca in je tudi imel po- Prizna tatvino. 68C0 K jo imel torna skritih, ostali znesek pa je ^^■teno izkaznico medicinske fakultC' Dnnaju. Pri zaslišanju so ugoto-''.da jo mož tokom dvomesečnega bi c v Gradcu obljubil kar 10. žen-zakon in si h kratil »izposojal« od __ VGfje ali manjše zneske. Nevestam fij^trjeval, da jo Hrvat bogatih sta-3>a°v in da bo lotos v juliju promo-vi-1^. Za doktorja medicine. Nastopal jo Sod a.s^s^en’t prof. Matzenreforja. Dcu-izv n? pril-ovefioval, da se je v Pragi za °Pernesa pevca in da na-Ro;ra kovati v graški operi. Nje-izv a Prav&ffa, imena policija še ni Gotovo pa je. da se pod imo-g0j. Vinko Nomčič skriva nevaren 3,111 in mednarodni »Hochstapler«. j0.T7 Avstrijski žandai-ji in kopališki o j '10, Avstrijski listi poročajo obširno knr>°w^ku, ki se jo pripetil te dni v Hall na Solnograškem. V C»° dvorano tamošnjoga otablisse-®kil ^®r 36 sedelo več jugosloven-l. SOstov, med njimi naš pravosodni ~s*or dr. Laza Markovič, jo stopil in izjavil, da zapleni na igralni (£j.ležefti znesek 70.i ^tje-igraid 000 avstr. kron. so odločno protestirali ne igrajo hazs in da dotioni znesek iznaša v ju 'Pn-Oj.. , SO i&er •- ^U’ ee^’ 110 iffrajo hazardnih »oslo 4v ?y.-.valuti komaj par dinarjev. 'ri3ski žandar pa jo smatral ji C;£f»te ' • s jugo- med njimi ministra Marža hazard iste in jih jo povabil ^ir nJ.Ua Postajo. Gostje so so legiti-z žal in. škratu izjavili, da ne gredo H>t0l^|;arj.oni._Tako je prišlo do ostrega cln„' ,KanJa. Posredovati je skušal sin je nVl vfa fakirja Ebnerja, ki pa so sjtdfl preveč razvnel in ga je 7 .^^iral ter spravil v zapor. — »t; 3® izzval med kopališkimi go- Uko vznemirjenje. ^orntriP *a^unu v Svatavu poročajo iz <3o 2v ?TI,®a sledečo podrobnosti. V sredo 4_ 1 ^er 3o izbruhnil tajfun in divjal V bliv;5Z3u'tra:i- 3° izredno močan, oili mo.rja lezoči, mestni deli so v 8 c*„ U '''Odo. Voda jo poplavila Zali v Sioboko. Prebivalci so zbs-1TL1^ del mesta. Nobena hiša IH Konjice. (Po klerikalnem shodu). Oj ti vražji pasji dnevi! Pravi čas so priredili katoliški shod. Klerikalni tržani in njih glavni oprode kar speti ne morejo ob misli na polomijo, o kateri smo nedavno čitali v našem listu. Boje so ša vodno Hudičevičev, Pribičevičev in belcebuba, s ko jim neki še danes stoje v stikih. Veliki so baje na omenjeni dan prireditve pri polnih mizah v blagoslovu uživali vso sladkosti življenja, obiskovalci shoda pa so srkali po klerikalnih gostilnah »brozgo«. Ti gostilničarji, kar ne morejo prehvaliti varanja ubogega ljudstva od zgoraj in 10 radi tega 110, ker so jim zgoraj pripomogli do »kšefta«. V trgu samem ni vladalo niilsakšno razpoloženje za katoliški shod in so se le nokaleri obrtniki zanimali, da ne stečejo vse pare v klerikalne ^žepe in farovško mavhe. Ob potočku Dravinja pa so ta dan^cvetelo cvetke moralnega uspeha prireditve. Mudilo se je in v naglici se ni moglo v Rudolfovo gošo. Sam antikrist bi se bil zgražal nad takšnimi sadovi, ki jih je rodil duhovščini posvečen dan. Žuborela jo umazana voda po potočku in hudomnš-neži pravijo, da je odnesla voda klerikalno nesnago seboj na Hrvatsko. Radio je neki več dni kihal in popraševal, kje so neki njegovi somišljeniki uganjali politiko in kuhali takšno smolo, kakor jo ima le on sam. Maribor 11. avgastn 192?. m Odbor Sokola v Mariboru poziva vse svojo članstvo in naraščaj, da so udeleži sprejema češkoslovaškega Sokolstva, ki prispe v soboto ob 'AQ. uri zjutraj s posebnim, vlakom na glavni kolodvor. Zbirališča za brate in sestre v kroju in sokolski naraščaj je v Narodnem domu ob 5. uri zjutraj. CJde-lžba za vse obvezna. Sestre in naraščaj prosimo, da priskrbe čim največ cvetja. Sploh naj vsak Sokol in Sokol ica stori vso po svojih močeh, da bo sprejem nam najbližjih bratov in sester najiskrenejši. Sprejmimo goc,to z oduševljenjem, da vidijo, da je Maribor sokolski ju jugoslovanski po srcu in duhu. Zdravo! Odbor. m Poslanec dr. Vek. Kukovec je odpotoval danes popoldne na jutrišnjo 0-tvoritev obrtne razstave v Celju. m Restavracija Tegetthoffovega spomenika. O tem vprašanju smo nedavno napisali stvarno notico, katero tendenca je šla za tern, da v sedanjem trenutku še ni čas, da bi se taki predlogi mogli resno v poštev jemati. »Straža« nas je za to našo objektivno notico ne-ukusno napadla. Iz cele notico jo razvidno, da so je zaletela v nas oseba, katero je »Straža« sama že večkrat prav pošteno prijemala za ušesa, zlasti takrat, ko jo ta oseba divjala po Mariboru z geslom ljubljanskega Zaneta: »use zbou!« Očita nam »nekvalificirani« napad na g. dr. Turnerja. Če naj bo vsak izraz javnega mnenja o kakem predlogu žo napad, zlasti pa še »nekvalificiran« napad, potem bomo seveda morali prepustiti monopol za novinarstvo ljudem, ki se love samo za senzacijami, ki v najrazličnejšo časopise pošiljajo o onih in istih dogodkih poročila, pobarvana s politično barvo dotič-nih listov in s katerimi jo žo tudi »Straža« imela dosti bridkih izkušenj. V vprašanja, kakor jo restavracija Te-getthofovoga Spomenika, ki jo zlasti za Maribor vprašanje lokalnega patrijo-tiz-ma, naj bi so ne vmešavala oseba, kakor jo dopisnik »Straže, ki je v Mariboru nihče, kdor jo je spoznal, ne smatra za resne. Gospoda dr. Turnerja pa, o katerem vemo, da vsako stvar vzamo z resno strani, samoobsebi sloj-Icopaioj visoko spoštujemo in smo prepričani, da naših stvarnih opomb tudi on ni smatral za napad. m Shoda trgovcev in obrtnikov za nradniStvo, ki so jo vršil sinoči v Gi3tz-ovi dvorani, so je udeležilo večinoma uradništvo in lo malo trgovcev in 0-brtnilknv. Otvoril in vodji ga jo pred- sednik trg. gromi ja g. Weixl, referiral pa je bivši dem. poslanec g- G juro Dža-monija, ki jo zavračal očitek, da bi imel shod kako zahrbtno politično o-zadje, zlasti ne namena, pripravljati teren za snujočo se gospodarsko stranko, češ, da je naša strankarska .razcepljenost žo itak dovolj velika. Kritiziral je gospodarstvo dvanajstin, dobave za vojaščino, trošenje municije in drugo pojave, ki so krivi, da ni denarja za povišanje uradniških plač. Njegov govor je bil Tosen in stvaren. Po govoru so je pričela debata, ki jo takoj udarila na dragimjsko plat. Med drugimi je govoril postajni načelnik Mohorko (NSS), ki je zahteval večje ob d a če n je kmetov, govoril o bedi železničarjev in njih za.slugi za osvobojenje Maribora itd. V imenu NS8 je nastopil Žnuderl in razpravljal o valutnem vprašanju. Predsednik g. Weixl je na to debato prekinil, češ. da se lx> vršilo v kratkem posebno zborovanje o draginji in je na to g. Džamonija predlagal resolucijo, s katero izreka zbor svoje simpatijo za rešitev uradniških zahtev in nezadovoljstvo z onimi poslanci, ki so s svojo odsotnostjo onemogočili za to poletje sprejetje uradniške pragmatike. Resolucija je bila soglasno sprejeta. m K povišanju cen kruhu, Z ozirom na govorice, ki se širijo po mestu, da se prikrivajo zaloge moko, je policijski komisarijat dal včeraj in danes izvr- šiti tozadevno preiskavo, koliko je na jo zviša, aje O rezultatu tom resnico in v koliko krušnih con upravičeno, bomo poročali. m Mestna šolsko okoliša. Prizadeti stariši nam pišejo: Te dni smo prejeli »Popisne pole« za šolsko deco. Mejo mod I. in IV. okolišem tvorita sedaj Ciril Met. in Kopa], ulioa. Otroci, stanujoči v zahodnih delih omenjenih ulic. Grajskega trga. Vetrinjske ulice. Slovenske, Jurčičeve in Gosposke ul. pa morajo hoditi v oddaljeno šolo v koroškem predmestju. Najboljša meja bi bila Gornja in Spodnja Gosposka ul. (izhodna dela) do mosta. m Prenavljanje hiš jo v Mariboru v polnem t&kn. Koroška cesta je dobila v zadnjih tednih popolnoma »novo« lice, pa tudi r>o drugih ulicah pridno popravljajo- Želeti bi bilo samo, da bi so tudi stavbeno mrtvilo kmalu prebudilo. Edina Gospodarska banka, ki je za svoj ekleip,'da ho zidala, žela toliko hvalo, jo vso razočarala. Prej so bili načrti krivi, da so ni pričelo z delom, sedaj pa tako »pridno« gradijo, da bo v petih letih, čo ne bo slabšega vremena, temelj že izkopan. Razen par skladišč in novih tovarn pa stavbena akcija počiva. Želeti bi bilo, da bi imela novo zapečeta gradbena akcija več uspeha. m Luč dobimo. Tako gre od ust do ust no vsem koroškem predmestju, ko vidijo, da se žo dolgo obljubljena napeljava električnega toka vendarle bliža uresničenju. Kabel je do Vodnikovega trga žo položen, po gornjem delu Koroške ceste pa že pridno kopijo jo. Nasproti žage »Mairiborske lesno industrijo« gradijo transformator, ki je tudi že pod streho. Če no bo n en rod-zime žo razsvetljeno, zkdenva RFS K videnih zaprek, je upati, da bo Koroško predmestje do letošnjo zimo že razsvetljeno. _ m Narodnim društvom v uvaževa-nje! Mariborska moška podružnica družbo sv. Cirila in Metoda jo sklenila na svoji zadnji seji, da poskusi zopet pridobiti in zainteresirati širše občinstvo za narodno obrambno delo, za katero je javnost, kakor se lahko sklepa iz podpor CMD, izgubila velik del smisla. Masa naroda so namreč ne zaveda, da jo CMD nam danes toliko kot Nemcem »Schulverein«, »Jugoslov.Ma-tica« pa to, kar jo onim »Siidmarka«. Še tesneje se oklepajo Nemci danes svojih društev tor neumorno in žalibog uspešno delujejo ob naži severni meji, medtem ko mi pozabljamo na svojo 0MD in mirno gledamo, da ae njena blagajna prazni, nemška propaganda ob moji pa širi. Nemci grado ob meji SoIot< ustanavljajo knjižnice ter izpolnjujejo knjige colo preko moje, naše obmejno šole so pa brez učiteljstva, knjižnično omaro pa brez knjig. — Mariborski podružnici hočeta priskočiti obmejnim Slovencem na pomoč. Alco pa hočeta podružnici iri centrala sama 'res kaj plodonosnega storiti, potem jav- obračati hrbta, pač pa izdatno in rade-volje podpirati to vele važno zadačo. —< Delo je nujno in resno, denarni dotok' pa brezpogojno potreben! Radi tega sta obe m arih. podružnici sklenili prirediti v soboto 16. sept. cvetlični dan, v nedeljo 1?. septembra pa veliko veselico v vseh prostorih Narodnega doma. Da pa ne bo na določena dneva več prireditev v mestu in bližnji okoli' ci, javljamo našo namero in naš sklep že danes vsem društvom ter jih v ko* rist velevažne obmejne stvari prosimo, da to uvažujejo ter prepuste ta dva dneva CM podružnicama v okrepitev njiju blagajn. Pravtako javljamo, da1 se vrši v enak namen 15. oktobra v Narodmem domu CM vinska trgatev. m Kljub večkratnim opominom po časnikih se javi lo malo število vajencev in vajenk za vpisovanje za novo šolsko leto, ki se vrši vsak delavnik od 14. do 17- ure v pisarni mestnega šolskega sveta na Slomškovem trgu, Ker mora imeti vodstvo obrtno-nada* ljevalne šole do začetka septembra 11. pregled o številu učencev, da izvrši potem njih razdelitev na posamezne razrede, poživlja šolski odbor vnovič delodajalce in delodajalke, naj pošljejo zanesljivo svojo vajenke in vajence k vpisovanju. m Stalni volilni imeniki za volitve v narodno skupščino, oblastne in sres-ke skupščine in občinski odbor so razgrnjeni in sicer za 1., 2., 3., 4. in 5. mestni okraj na magistratu, Glavni trg št. 14, v sobi št. 11 od dno 12. avgusta 1922 nadalje in sicer v uradnih lirah to je od 8. do 14. ure. Vskdo ima pravico, da od toga dne dalje volil*;o imenike pregleda, prepiše, razglasi in natisne ter da zahteva bodisi zase, bodisi za druprega, naj se popravi v njih kar misli, da je treba popraviti. Za vsak volilni imenik(l. do 5.) je treba vložiti posebno zahtevo na poporavo. Pri vo-. litvah bodo glasovali samo oni, ki S" vpisani v volilne imenike. m Staršem, ki imajo šoloobvezne otroke. Šolska vodstva razpošiljajo te dni vsem staršem, ki imajo šoloobvezno otroke, popisne pole, ki jih morajo starši povsem zanesljivo izpolniti. Vpisati je treba vse otroke v šolski obveznosti (dovršeno 6. do dovršenega 14. starostnega leta), torej tudi tiste, ki ppsečajo kako drugo ljudsko šolo al1 vadnico, meščansko šolo ali srednja šolo, ker morajo imeti šolska vodstva v, evidenci vse šoloobvezne otroke. Pri o-trocih, kateri posečajo eno gori imenovanih šol, je to treba v opombi označiti* m Izgnani Tirolec. V Mariboru je bil naseljen dolj časa mesar Anton Dienetberger iz Tirolske. Vsled ponočnega razgrajanja je bil že koncem ju-i lija kaznovan s policijskim zaporom, To dni pa jo neko noč zopet razgrajaj im psoval našo jugoslovansko stražo« Policijski komisarijat ga je zato z3 dobo 5 let izgnal iz države. m Kavarna v mestnem parku. Pr\ lepem vremenu dnevno koncert od 17, do 19. in od 21. do 23. ure. Orkeste* pomnožen. m Velika Kavarna. Najmodernejša kavarna v Sloveniji. Na razpolago tu in inozemski listi. Eleganten Bar. —« Dnevno koncerti. SdosI. : SK Drava (Varaždin) SK Maribor. V nedeljo 13. t. m. gostuje v Mariboru SK Drava iz Varaždina. Je to njegov drugi nastop v našem mestu. Že ob prvem posetu pokazal je mnogo vrlin, ki jih jo pridobil v vednem boju s svojim rivalom VSK in Že tedaj sme občudovali njega izborno obrambo tor dobro vigranokrilsko in napadalno vrsto. ki sta pred n a.šal o lepo kombinacijsko igro. To pot jim bo protivnik’ SK Maribor, ki m Vopi Po daljšem odmora, ki ga pa je temeljito izrabil fl t ralu vranjem; tako da je v prav dobri formi. Z ozirom na dobro kvaliteto o* beh moštev pričakovati nam je lep in interesanten siport. Pričetek tekir točno ob 17. uri. SAH. : Mojstrski turnir v Londonu. Dn Vidmar jo dobil svojo prekinjeno par-ti jo proti Watsonu ii; 4. kola ter je v 6 kol™ premagal Bogoljubova in s tonr nest ae smo odtegovati podnom ,~clo1 dosegel 5 'A. točk (izmed 6 parti& vrsi več šitvl svojega namena ne ovira, tem- f oslabi j en ja i.3r. ostanite mirni, obrnite’ prodaji v Uradu za pospeševanje • >č s svojim discipliniranim nastopom se brez razburjenja na najbližjega so- v Prešernovi ulici št. 3, I- nadstr. t 'olajša. Obzirnosti in disciplino prosi- j kolsk ega reditelja in če je treba, p orna- Ije), in v brivnici g. R. Grobe nma- 1 mo tudi od strani občinstva. Sokolstvo! gajte sami, da se oslabeli pripelje na Glavnem trgu ter veljajo za celo * | se zbore p:o izdanih navodilih (Slotaki j najbližjo rešilno postajo. Nikdo pa naj dnevno dobo razstave za poljubno _ Vdeležence na zlet v Ljubljano po- j vdstnik št. 10) zjutraj ob pol osmili j pri taki priliki ne pase svoje radoved- ilvljamo, da se poslužujejo sokolskih' pred glavnim kolodvorom, na Reslje- j nesti, ki mu nikakor ne more biti v Tudi pomilovanje in vzdihovanje Sokolstvo. KRATKA NAVODILA NAŠIM ČLA' NOM ZA LJ GBLJANSKI ZLET. •vlakov kateri odhajajo v zlefnih dneh; vi cesti in na Blei\veisovi cesti. Občin-, čast. vsaki dan iz Maribora. Čas odhoda se: stvo prosimo naj ne sili med uvrščajo- j ne pomaga, treba je samo mirne krvi vilo obiskov razstavnega prostora« smejo se pa porabljati samo od os® « na boj ime se glasijo, ter je vsaka a raba kaznjiva- Enodnevne j če se sokolske zbore in naj ugodi vsaki! in hitro pomoči. Rešilne postaje so o- se bodo prodajale po 5 Din- v rafz® soboto ob ' želji sokolskih rediteljev, (z rdečim ’ znaoene z belimi zastavicami z rdečimi in pisarni na celjski postaji m pri ^ j». uri s posebnim vlakom na vsesokol- trakom na levem rokavu in številko), j križem in se nahajajo na naslednjih pu na raastavmi prostor ter ve sili zlet v Ljubljano, se zbira točno ob Točno ob pol devetih so izprevod pre-1 mestih: 1. na glavnem kolodvoru, 2. v mo za enkratni obisk ^a!?sitave‘ pri 15 uri popoldne v Narodnem domu, od-j makne v pohod. Takrat naj bodo! Kreditni banki, 3. •«* nvvVItri-UA«™. ne izkaznice m urodaMJO sam izve na kolodvoru. o Sokolstvo, ki odhaja v 1. na glavnem kolodvoru, 2. v v hiši policijskega ne izkaznice ee prodajajo ceste in ulice, po katerih se bo vršil iz-1 ravnateljstva, 4. v šoli na Grabnu, 5. v policijski stražnici na magistratu, 6. v Mestnem domu, 7. v hiralnici, 8. v prevod po celi širini do hodnikov proste, mesto za občinstvo je na hodnikih, koder je skupen odhod na kolodvor. Članstvo in drugi udeleženci naj si po možnosti že preje preskrbe vozne list- ke. Vstop v vlak je dovoljen le po odredbi sokolskih rediteljev in se mora vsak brezpogojno ravnati po njihovih navodilih. _ „ o Zletne legitimacijo za narodne' občinstvo naj se ob tej poti porazdeli j preizkušnja našega občinstva, našega -—--------------------------------------^ ’ ' * ter naj osobito na križišča cest in ulic j naroda. Ta dan stoji Sokolstvo, Ljub- peronu postaje in si zasugurajo P v prav ozkih ulicah pa naj bodo tudi Dvorcu (umiverza), 9. v MaTijanišču. hodniki prosti. (Sokolstvo koraka v ši- j Ponovno opozarjamo, da sokolski izreki tvorbi: šesterostopih). Pot, ki jo prevod ni samo predizkušnja discipline prehodi izprevod je dolga 5 kilometrov,! sokolskega članstva, temveč je tudi vhodu na zabavališče vsaki dan od ure naprej. j. Stanovanjski urad odbora _ y gL razstave se nahaja na postaji južne leznice v Colju. Posetniki Obrtne r stave, ki bodo v Celju prenočili, se pozarjajo, da se takoj pri dohodu v Ije oglasijo v stanovanjski pisarm /tdše, ki se želijo udeležiti Vseeokolske-ga zleta v Ljubljani so na razpolago pri ge. Iv. Lipoldovi, Ciril Met. ulica 18. Opozarjamo, da morajo biti narodne noše popolnoma pravilne. o Kdor ima prtljage, s seboj, naj pritrdi na iste listek z naznanilom župe. društvo, ime, stalno bivališče ter naj natančno označi poslopje, kjer v Ljubljani stanuje, o Radi prehrane na I. jugosl. vseso-nolskem zletu v Ljubljani se naj vsi dotični udeleženci, kateri želijo skupno prehrano, oglasijo v društveni pisarni da plačajo prehranjevalne stroške, ki no navali. Samo v primeru če se ob-! Ijaua in jugoslovanski narod na med-činstvo porazdeli, bo mogoče, da bo1 narodnem forumu, pred tujimi gosti, vsakdo videl ves izprevod. — Izprevod ki bodo po vtistkih tega dneva sodili iVt do* gre po naslednjih ulicah in cestah: 1. po Dunajski cesti do glavne pošte, 2. po Aleksandrovi ces-ti do Narodnega doma, 3. po Bleiwei®ovi cesti, 4. po Rimski cesti do Valvazorjevega trga, 5. po Emonski cesti, 6. po Cejzovi cesti, 7. čez sv. Jakoba most (naj bo prost občinstva), im Trubarjeve ulice do sv. Jakoba trga, 8. po Starem trgu, 9. po Mestnem trgu, 10. mimo magistrata po ulici Pred, škofijo, 11. po Poljanski ec- našo dozorelost. Dokažimo jim, da smo disciplinirani narod, ki je kos tudi naj cisce. Fotografije razstavnih in razstavnega prostora sploh j® voljeno samo onemu fotografu, ki J od razstavnega© odbora za to P°° .„ UlSUld/lilIllT cUlll II-clUAPU, IVI JU iVU SLAVNOSTNI IZPREVOD. Poziv na občinstvo in udeležnike zleta. V torek dne 15. avgusta se vrši slav- Gospodarstvo. Obrtna razstava v Celju (od 12. do 22. avgusta 1922.) Vozne olajšave. Ker vladajo še nejasnosti glede olajšav za Obrtno razstavo v Celju, se objavlja sledeče: 0-bratno ravnateljstvo južne železnice kakor tudi direkcija državnih železnic jo privolila vozne olajšave za blago in osebe na ta način, da se plača le polo-ske divizije do konca_ drevoreda, kjer polovica prevozne cene. Posetniki Obrtne razstave morajo kupiti celi vozni list do Celja, vendar pa za vozni list služi tudi za povratek. To velja za one posetnike, ki se izkažejo z belo legitimacijo Odbora Obrtne razstavo v Celju. Te legitimacije se dobijo brezpla trga »Tabor«, 13. mimo trga »Tabor« po Vidovdanski cesti, 14. po sv. Petra cesti na Marijin trg, 15. po Prešernovi ulici do pošte, 16. po Šelemburgovi ul. do kavarne »Zvezda«, 17. pri Zvezdi zavije na levo tor koraka mimo Drav- zavije na desno proti dvorcu in koraka na Kongresni trg, na katerem jo stik Sokolstva. Občinstvo opozarjamo, da jo izključeno, da bi mogel vsakdo videti stik Sokolstva, prostora je mnogo premalo. Naj to občinstvo izprevidi in naj se potem ravna. Vsako gnetenje, vsa- čno na vseh postajah južne železnice ko pritiskanje fin. siljenje v ospredje ni kakor trudi pri raznih Obrtnih in tr-sairno znak nedisciplina mosti, temveč govskih organizacijah v vseh večjih' je naravnost ©pasno. Zgodijo se radi krajih Jugoslavije. Legitimacije mora tega lahko po krivdi občinstva največ-; pri odhodu prevideti blagajna doivne je nesreče.^ Ponovno torej prosimo, naj železniške postajo s svojim uradnim se tudi občinstvo izkaže, da je zrelo za pečatom, pri povratku pa mora na isti nostni izprevod vseh Sokolov in gostov take prireditve. Po stiku na Kongres- j odbor Obrtne razstave potrditi, da je Sokolstva po Ljubljani. Ob tej priliki | nem trgu, odkoraka izprevod tako, ka-’dotična oseba zares obiskala Obrtno nastopi ogromna množica v izprevodu, j kor jo prišel: 1. po Wolfovi ulici, 2. po \ razstavo. Vozne olajšave veljajo za obenem moramo računati z ogromno. Prešernovi ulici, 3. po Dunajski cesti; dobo od 11. do 23. avgusta 1922. množico, ki bo izprevod gledala. Da se j do kavarno »Evrope«, šele tam odidejo; Vstopnice ze Obrtno razstavo so v teh okoliščinah ta velika manifesta- i posamezni oddelki na svoja stanova- j štiri vrstne. Razstavi jald sami dobijo cjja vsega Sokolstva izvrši točno in; nja. Za primer kake nesreče poslujejo; posebne brezplačne izkaznice. Za po- 3ernhard Kellermann: doibijo v pred- fotografu. Med Obrtno razstavo se bodo diie v Celju razne zabave, gl^avnj; predstave, koncerti, tekme, dalje 0^ kakor ustanovni Občni zbor " obrtnih društev za Slovenijo dne avgusta. Konjerejski odsek 2 odd® " za kmetijstvo priredi dne 14. avt,- . Celju primerjanje konj za OfcraJ glavarstvo celjsko. ^ Želeti je, da se ugodne priliks^ služijo vsa znamenitejša podjetja ® venijo osobito naše Štajerske in jo razstavnemu odiboa-u reklamne katero bo razstavni odbor drag® V 'fl namestil na hodnikih, stopnji03®-drugih praznih prostorih. V svrhe bo razstavni odbor tudi poseben. plot in veliko reklamno ta kjer se bo prostor oddajal interf5 ^ tom zelo poceni Opozarjamo na godno priliko posebno tudi naša 2(1 ^ vilišča, letovišča, planinska, športna druga društva. ^ Slavnostna otvoritev razstave 60 j vrši 12. avgusta dopoldne ob m-Ker je piri otvoritvi pričakovati kega >na\«ala, se domače občinstvo vrt si, da si preskrbi vstopnice že da bode poslovanje blagajne ob > ritvi ložje. _ * »Nova doba« izide povodom ve Obrtne razstave v slavnostni & VELIKANSKE ŽRTVE VIHARJA- 0.) & (34) Roman. (Dalje.) 6. Maud je obljubo izpolnjevala, pa ne brez tegotc. Nič več ni tožila, kadar je Mac v nedeljo izostal ili seboj prinesel toliko dela, da ji je mogel posvetiti jedva minuto. Mac je prevzel nadčloveško storilo, to je vedela, storilo, ki bi druge iztrošilo dočista, in njej je bilo skrbeti, da mu vrh tega ne naprti še drugega bremena. Nasprotno, treba je bilo poizkušati, kako bi mu čim izdatneje lepšala maloštevilne oddihu namenjene ure. Zato je bila vedra in dobre volje, kadar je prišel K njej, in ni razodela z nobeno besedo, da je vse te dni mrla od koprnenja po njem. In čudno — on, Mac, ni popraševal, kako ji je, in kar nič mu ni prišlo na misel, da Maud nemara trpi. Prišlo je poletje, prišla je jesen, bronški park je .v, fistovju rumenel in vršičje pred hišo se je osipavalo šopoma, tudi kadar ni bilo ohlipa. Mac jo je vprašal, ali se ne bi morda preselila v runnel-City? — Prikrila je osuplost. — Zares, ker mu je treba po večkrat na teden biti ondi, in ker namera- ■ \ va tam sprejemati ob nedeljah dopoldne v nekakšne avdijence , kjer mu bo mogel vsakdo, inženjer ali delavec, razložiti svoje želje in pritožbe. »Če želiš, Mac.« »Menim, da bi bilo najboljše, Maud. Saj sem se itak j aamcnil, premestiti svoje pisarnice v Tunnel-City, brž ko začnemo. Seveda se bojim, da bo zate nekoliko S samotno —?« »Ne bo slabše nego je v Bronxu, Mac,« je odvr-dla Maud smehljaje. Selitev naj bi bila spomladi. Ko pa jo je Maud pripravljala, je čestokrat prenehala in pomislila: »Moj Bog, kaj naj počnem v tisti cementni pustinji?« Morala se je nečesa lotiti, nečesa, kar jo bo zaposlovalo in bo preganjalo neumne misli in sanjarije. Končno se je v njej izcimila divna misel in Maud se je lotila nje ostvaritve z vso vnemo. Ta misel jo je oživljala in Maud je bila tako široke volje in njen us-mev je bil tako tajinstven, da je čudoma zapazil celo Mac. - (Dalje prihodnjič.) Glavni urednik: Radivoj Rehar. Odgovorni urednik: Rudoli Ozim. se takoj sprejmeta pri tvrdki l I Serg ej Vabič.trgovina zželezn. in špecerijo Aleksandrova cesta 23. 1383 eblirano sobo za stalno, za poročen par brez otrok, proti jako dobrem plačilu se išče. Pismene ponudbe na Jugoslov. L!oyd d. d., Maribor Ruška cesta žt. 45. 1385 2-1 Glami trg 3. 1371 2-2 Išče se soba za ntiteljieo gadbe, po možnoiti s klavirjem. Ponudbo na upravo lista pod »Učiteljica godbe“. 1378 Moško kolo, skoraj novo, gramofon z 40 ploSčami na iglo in 32 ploščami »Patho*, košara za cvetlice, veliki lonee za perilo, razne knjige in drugo se ceno proda. Vpraša se od 19—20. ure Maistrova ul. 3, pritličje, levo. 1381 2-1 Lepo moško kolo se takoj proda. Vpraša se vsak dan po 17. uri v Smetanovi «1. 44-H. Maribor. * Dve postelji z iimničastimi vložki, dve nočni omarici, dve omari za obleke, omara s predali, miza in gramofon se proda. Studenci, Aleksandrova cesta 37. * Proda se ali zamenja hiša X trami stanovanji in vrtom v Studencih z kmetskim posestvom, ne preoddaljenim od Maribora. Naslov pove uprava H o n k o n g, 9, avgusta. (Izvirno-vas izve, da številv žrtev velike katash . ki jo je povzročil tajfun v mestu 5va presega 28.000. . Mala oznanila. Kotlarski učenec *e spr«jme V brivnici „Union“ pri Henriku Oman, Maribor, nem trgru pnrorrstna VoS in popolnoma znižan« 1353 Proda sa hiša v Marib°r’|t( 9. sobami, 5. kuhinja1111’ ^ kleti, mesarijo, klavnic«-vosa za konje, sviai*»rt vom in vrtom za f]j» vse v dobrem stanu, 0i za vsako obrt, 10 ®l"”oo0» Glavnega trga. Cena « • kron. Več pove Ivanka »k Tezno, Ptujska cesta 30. Podpisana Antonija Stare gore pri SL Ilj° . ijjft lajem in prekličem t»® * a vesti, ki sem jih razširi .. svoji tašči Emiliji c,*.®,ouij< aeitniei T Stari gori. AalfL Cizelj. Galanterijo, narfjo, šPf9fe|k« vrvarske izC* priporoča 188 D.Rosina,prejeM.Sta^er Maribor, Vetrinjska ni- Seno kr po* O! io, slamo, drva, premog* krompir, sadje in druge «g J pridelke kup uje in prodaja AND OSET, Maribor, Aleksandrova^ št. 57. Telefon št. 88. i \T* Las U? it in izdajatelj: KonzorcU »Tabor«, — Tiska: Mariborska tiska* j.