Samo: 031726814 Aleš: 041 615 050 I Kniznica Toneta Seliškarja ul. 1. junija 19,1420 Trbovlje hrastnik - trbovlje - zagorje - litija - radeče Knjižnica sp ZASAVC 2008 352(497.12 Zagorje ob Savi) ...........Illlllllllllllllllllll masažni aparati www.semos.si Poiščite več informacij na WWW.fSh.Si 0090666,21 C0BISS e imate možnost dobiti 5 S[bi?®s[p[l(°](šm3 j irfno mO®[pm8(š8o h ZASAVC ISCE DOBITNIKA 2000 € ■pl o o imwoqjira ' W in Hloljk - dala atletska veterana // Namazi Pate Rio Mare s tuno, s ketchupom | ali hot, 100 g Wßw Z&UZJi/ Kava mleta Santana Brasil w Sank a rt aZi si Mlin kavi \ t?(^ 1,64 Mesni narezek postrežno, 1 kg \ upoštevanim bonusom *z upoštevanim bonusom 3,S9 1,39 *z upoštevanim bonusom 0,60 * Cena z upoštevanim bonusom predstavlja končno vrednost izdelka, če rmr odštejete znesek SPAR BONUSA, ki je unovčljiv pri naslednjem nakupu oziroma v skladu s pravili. Dobrodošli v hipermarketu S RAR <$) ZAGORJE! Ponudba velja do 20.10.2008 oz. do prodaje zalog. Cene so v EUR. SPAR SLOVENIJA d.o.o., Ljubljana, Letališka cesta 26 Ostro oko Fanči Moljk se je sprehodilo po jesensko obarvani Sovretovi poti. la, to so zasavske lepote, ki jih ne znamo dovolj ceniti, saj bi sicer bolj pazili nanje... Več besed ni potrebnih, posnetki so dovolj zgovorni. Rumenozelena rapsodija Lepotica hruška Jesenska idila Tihožitje s Kumom v ozadju !P ©ni Morate prebrati: IGM Zagorje uresničuje razvojno vizijo 3. zasavski ekološki sejem Promet in prometna varnost Vajdič in Molj -zlato s tekmovanja Intervju: Magda Kovač Tjaša Šketako -koncert in diploma Kultura sobivanja z naravo Živko zadovoljen s prikazanim Na zdravje: Rožnati oktober 'D® m Zasavc-a izdaja Grafika Gracar d.o.o., Lava 7b, 3000 Celje, tel. 03 54 52 666, fax 03 54 73 166. Glavna odgovorna urednica: Marta Hrušovar. Uredniški odbor: Stanislava Radunovič, Fanči Moljk, Anton Šutar in Boštjan Grošelj. Redakcija se zaključuje ob ponedeljkih ob 12.00 uri. Prodaja, trženje in tisk: Grafika Gracer, Celje. Tiskano en dan pred izidom v nakladi 2000 izvodov. Naslov uredništva: Zasavc, Cesta zmage 3,1410 Zagorje ob Savi. Telefon: 03 56 64 250, Faks: 03 56 64 494 GSM: 041 410 734, komerciala: 031 822 533,040 267 411. E-mail urednica: hruski@siol.net, E-mail: zasavc@email.si,http://zasavc.gajba.net Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih. Letna naročnina je 28,17 EUR (6.750.00 siti, polletna 13,52 EUR <3.240.00sit). Naročnina za tujino je 81 EUR ali druga valuta v protivrednosti. V ceno je vračunan 8,5 % DDV. Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen. UWWK © UVODNIK M m. r J? nati se starati, je višek ^ ^-/modrosti in eno najtežjih poglavij umetnosti življenja.« je zapisal Henri Frederic Amiel in še kako prav je imel. Res je modrost, kako spraviti v sklad občutke in čustvovanje, ki se nikakor noče postarati, v njihovo počasi in vendar gotovo usihajoče domovanje. Koliko in kako dolgo se sme človek otroško radostiti, pokazati naivno vzhičenost in mladostno igrivost, ne da bi ob tem postal žalosten ostareli klovn. Jesen živ- 1 j en j a ni čisto nič podobna jeseni v naravi, pa naj ju še tako vkup spravljamo. Ne! Narava se ne stara, narava se odpravi na počitek in nabiranje svežih življenjskih sokov za ponoven razcvet v naslednji pomladi, po prespanih zimskih dneh. Celice, katerih skupek je človeško telo, se obnašajo drugače kot tiste, iz katerih spomladi požene mlado brstje. Kaj bi dali za takšno čudovito lastnost. Ampak...ni sredstva, ki bi ustavilo staranje in odmiranje človeških celic in izvir mladosti ne obstaja, niti ne mlin, v katerega vržeš staro, ven pa pride novo, niti takšni in drugačni popravki izpod skalpela. In vendar se zdravo telo »obnaša« drugače kot bolno. Prav zato je največje bogastvo zdravje in če ga ni ali je slabo, je potrebna pomoč vseh tistih, ki so se zaobljubili Hipokratu. Pa se dane zaobljube zares držijo? Se zavedajo njene obveze? Mar je upravičena in utemeljena trditev koga izmed njih, da so preiskave predrage, samo zato, ker je bolnik v jeseni življenja. Mar sme na temelju tega in takih razlogov kdo izmed teh odkloniti prošnjo za en sam papir, ki se mu reče napotnica. Vsi, ki dočakajo jesen življenjskih letnih časov, so že dali svoj prispevek v koš, iz katerega upravičeno pričakujejo vsaj delček za lajšanje tegob starajočega se domovanja, iz koša iz katerega se, ne nazadnje, živijo vsi zaobljubljeni. In kaj ima z vsem tem opraviti znanje o staranju? Zakaj je to najtežje poglavje modrosti? Prav zato, ker se duša ne stara in tako ne more dojeti, da je dom, v katerem je nastanjena, naenkrat nevreden prvovrstne pomoči pri obnavljanju starajočih se celic. Saj ni res! Pa je! Nikoli ne pišem uvodnikov brez osnove iz resničnega življenja, zato ne morem napisati, da je kakršnakoli podobnost iz le-tega zgolj slučajna. an_ Urednico Maita P J miemt\ šrevm me X 30. eiliXctd*- 2009 J Naslovnica: /C ' Iztok Živko ml., tekmovalec v superfriotu, član slovenske mladinske reprezentance V ^4- za av a* ® fUMSfcgC V petek, 03. oktobra 2008 so se v Planinskem domu na Kumu zbrali pripadniki Manevrske strukture narodne zaščite (MSNZ) iz Zasavja na svojem rednem letnem srečanju. Pokrovitelj srečanja je bila Občina Trbovlje. Na srečanju so se spomnili dogodkov iz leta 1990, ko je bila v Zasavju organizirana MSNZ. Glavna naloga pripadnikov takrat skrivne organizacije je bila zbiranje in skrivanje orožja. V akcijo, ki je potekala v mesecu oktobru leta 1990, so bili vključeni pripadniki policije z območja Zasavja, delovne organizacije in posamezniki, ki so bili pripravljeni sprejeti orožje v varstvo. Pri tem so bili v veliki nevarnosti prav kmetje, ki so s skrivanjem orožja na svojih kmetijah izpostavili in ogrozili tudi varnost svojih družin. Na srečanju je organizator MSNZ-ja v Zasavju, Jože Ranzinger, poudaril zgodovinsko odgovornost in častnost dejanja vseh, ld so sodelovali pri nastanku in delovanju takrat skrivne, vendar za prihodnost slovenskega naroda in slovenske države zelo pomembne, voja- ške varnostne organizacije. Kot je dejal, je MSNZ nastala v kritičnem času iz nuje, da zavaruje demokratične pridobitve in osamosvojitvene načrte slovenskega naroda. Pripadniki MSNZ so, zaradi kritičnosti časa v katerem so delovali, največ tvegali in tako dali izjemen ter trajno veljaven prispevek k nastanku države in k obrambi njene suverenosti. Srečanja se je udeležil tudi trboveljski župan in poslanec Državnega zbora, Bogdan Barovič, ki se je zahvalil vsem, ki so se leta 1990 v okviru MSNZ udeležili aktivnosti za zavarovanje nacionalnih interesov. Ob zaključni slovesnosti sta predsednik OZVVS Zasavje Marjan Dolinšek in Matjaž Piškur, leta 1990 načelnik OŠ MSNZ Trbovlje, odkrila spominsko vitrino OZZVS Zasavje, ld je v soglasju s Planinskim društvom Kum dobila svoj prostor v sobi za goste v Planinskem domu na Kumu. Besedilo in slike: M.A.Š. Župan občine Trbovlje Bogdan Barovič in predsednik OZVVS Zasavje Marjan Dolinšek sta pozdravila prisotne Marjan Dolinšek pred odkritjem spominske vitrine na Kumu. V soboto, ll. 10. 2008, so veterani Območnega Združenja Veteranov vojne za Slovenijo iz Gornje Radgone obiskali Trbovlje. Člani OZVVS Goni j a Radgona na stopnicah pred vhodom v Zasavski muzej. Ob prihodu v Trbovlje jih je pričakala delegacija OZVVS Zasavje s predsednikom združenja Marjanom Dolinškom in podžupanom Občine Trbovlje, Mitjem Rozino. Gostje iz Gornje Radgone so obiskali Zasavsld muzej v Trbovljah in si ogledali stalne muzejske zbirke. Določena obdobja in dogodke v Zasavju je gostom slikovito opisal direktor muzeja Miran Kalšek in jih pospremil še po starem rudarskem naselju Njiva, kjer so si ogledali dvoje tipičnih rudarskih stanovanj iz obdobja pred in po drugi svetovni vojni, iz obdobja 60-tih let prejšnjega stoletja. Sledil je ogled centra Trbovelj in mozaika na pročelju trboveljskega hrama kulture. Iz Trbovelj so se odpravili proti Kumu, se sprehodili po Krajinskem parku Kum in ob lepem vremenu uživali v razgledu na bližnjo in daljno okolico, ki ga ob jasnem dnevu nudi zasavski očak. Obisk so zaključili na Trotovniku, od koder so se v poznih popoldanskih urah, navdušeni nad doživetji, vrnili proti vinorodni Gornji Radgoni. Besedilo in sliki: M.A.Š. fUMftčgC © V soboto, ll. 10. 2008, je na strelišču Agnez - Ojstro v Trbovljah potekalo tekmovanje v preciznem streljanju s pištolo M 57 (7,62 mm). Tekmovanja pa si bodo sledila še 18. 10. 2008 in 25. 10. 2008. Pokrovitelji vseh treh tekmovalnih dni so gebneralpod polkovnik Albin Gutman, Bogdan Barovič, župan Občine Trbovlje in Miran Jerič, župan občine Hrastnik. Valuk je varno pripeljal pohodnike iz Retja na strelišče. Prvi dan tekmovanja je bil namenjen predvsem obnovitvi strelskega znanja članov občinskih in območnih združenj slovenskih častnikov, članov Zveze veteranov vojne za Slovenijo in bivšim pripadnikom TO. Pred tekmovanjem v streljanju se je del udeležencev odpravil na pohod proti Ret ju in domačiji Žagar, kjer je bila leta 1990 tajna lokacija dela skritega orožja, s katerim so bili leto kasneje oboroženi pripadniki TO na območju Zasavja. Na strelišče Agnez se je petnajst pohodnikov vrnilo z reševalnim vojaškim šestkolesnikom Valuk. Najboljši strelci z medaljami. Celotna prireditev je v letošnjem letu posvečena spominu na štirideset let ustanovitve Teritorialne obrambe v Sloveniji. Slavnostni govornik na prireditvi je bil Matjaž Piškur, komandant OŠTO Trbovlje v letih 1990 -1991, ki je med drugim povedal: »Ustanovitev TO leta 1968 je bila posledica dogodkov tistega leta. Spomnite se, da so takrat sile Varšavskega pakta napadle Češkoslovaško. V strahu, da se lahko to zgodi tudi nam, so v državnem vrhu okrepili moč rednih vojaških sil z ustanavljanjem TO po posameznih republikah in občinah takratne skupne države. Najbolj zavzeto in organizirano smo takrat delovali ravno v Sloveniji.... Takrat ni nihče pomislil, da bomo orožje kdaj uporabili proti nekoč skupnim oboroženim silam, pa se je leta 1991 zgodilo prav to... Menim, da je Slovenska vojska nastala že davnega leta 1968 z nastankom Teritorialne obrambe....« Po končanem tekmovanju v streljanju so bili najboljšim trem ekipam podeljeni pokali, priznanja pa so prejeli tudi najboljši trije posamezniki. Besedilo in slike: M.A. S. Od 3. do 5. oktobra 2008 je v Čatežu ob Savi potekala Elektriada (tradicionalno srečanje učiteljev in učiteljic slovenskih elektrotehniških in računalniških šol), ki je bila letos v organizaciji Šolskega centra Krško - Sevnica in Srednje tehniške in poklicne šole Trbovlje. Elektriada je tradicionalno športno in strokovno srečanje učiteljev in učiteljic slovenskih elektrotehniških in računalniških šol, ki je bilo letos že štirinajsto po vrsti. Vsako leto ena od šol prevzame organizacijo, ali v domačem kraju ali v katerem drugem, ld nudi ustrezne nastanitvene in športno-organizacijske zmogljivosti. Letos je Elektriada potekala od 3. do 5. oktobra, v Termah Čatež, v organizaciji Šolskega centra Krško - Sevnica in STPŠ Trbovlje. V petek so učitelji STPŠ Trbovlje kot dobrodošlico pripravili funšterc in jetrne klobase ter predstavili knapovsko življenje. Zvečer je bila uradna otvoritev srečanja, kjer je vse zbrane zabavala Nuša Derenda. V soboto pa je bila glavnina Elektriade - tekmovanja v različnih športnih disciplinah in igrah in sicer od vlečenja vrvi, teka, tenisa, namiznega tenisa, košarke, odbojke, nogometa, badmintona do pikada, bovlin-ga, biljarda in šaha. Zvečer je sledila podelitev pokalov najboljšim in čestitke vsem sodelujočim. V nedeljo dopoldne se je druženje zaključilo in vsem učiteljem so ostali lepi spomini in pričakovanje petnajste Elektriade. Takšna srečanja učiteljev so vedno dobrodošla, saj so poleg športnih tekmovanj sestavni del tudi strokovni posveti ravnateljev in strokovnih aktivov ter druženje, ki je v današnjem času vedno bolj dobrodošlo. MŠedilodak 2008 Besedilo in slike: TKAs Litija Karate: Nostalgična HALA SPORTOVA v Beogradu je v soboto, 4. oktobra 2008 gostila turnir TROFEJ BEOGRADA - BEOGRADSKI POBEDNIK 2008, pod okriljem Karate zveze Beograd. Na turnirju je nastopilo 700 tekmovalcev iz 9 držav. Žiga Rozina in Almin Salkič na beograjskem Kalemegdanu Iz Karate kluba Trbovlje sta se pod vodstvom Mihe KOVAČIČA izredno kvalitetnega tekmovanja udeležila Almin SALKIČ in Žiga ROZINA, ki sta nastopila v svoji paradni disciplini, katah in športnih borbah. Tokrat športna sreča ni bila na njuni strani, saj sta boje v katah in borbah končala tik pod stopničkami. Premočni so bili mladi reprezentanti Srbije, ki sodijo v sam vrh evropskega karateja tako v katah kot športnih borbah. Ta nastop in rezultat na njem jima je dal polet in motiv za nadaljnje trdo delo. Ciklus priprav za kadetsko in mladinsko Evropsko prvenstvo, ki bo konec januarja prihodnje leto v Parizu, je že v polnem teku. Reprezentančni trener Branko KRAMBERGER je poleg SALKIČA in ROZINE, ki sta nastopila v Beogradu, na širši seznam uvrstil tudi Aljaža VESENJAKA, Timija UMEKA in Teo LO-PAN. Kljub temu, da Tim ŽLAK v Parizu še ne bo dopolnil štirinajst let, kar je pogoj za nastop, ga reprezentančni trener zaradi perspekt^^SKv^Lna vse reprezentančne akcije. 0pPEJ Širša kadetska in mladinska reprezentanca Slovenije je v nedeljo 5. oktobra nastopila na zelo kvalitetnem mednarodnem turnirju v Slavonskem Brodu. Skupno je nastopilo 550 tekmovalcev iz 4. evropskih držav. Trboveljčane je v Slavonski Brod pospremil klubski trener Jernej SIMERL, ki ga je Branko KRAMBERGER, reprezentančni trener, zaprosil za pomoč pri vodenju vseh reprezentantov na borišču. Jernej, Id dobro pozna vse slovenske tekmovalce, je svojo nalogo opravil zelo zadovoljivo. Za trboveljske tekmovalce, razen za Aljaža VESENJAKA, je bilo usodno drugo kolo. Kljub temu so bili trenerji zadovoljni z njihovo prizadevnostjo in borbenostjo. Aljaž VESENJAK pa je tokrat imel svoj dan in prepričljivo premagal vse svoje nasprotnike. Aljaž Vesenjak in Timi Umek sta nastopila tudi v ekipnem delu tekmovanja. Aljaž je v ekipi mlajših kadetov k zmagi ekipe v 1. kolu prispeval posamično zmago s 5:0. V drugem kolu je Aljaž iztržil neodločen rezultat, kar pa ni bilo dovolj za napredovanje, saj sta njegova sotekmovalca izgubila. Timi je nastopil v mladinski ekipi. V prvem kolu je nesrečno izgubil v zadnji sekundi borbe, po atraktivni nasprotnikovi akciji, ld jo je zaključil z nožnim udarcem. Že v drugem kolu so se slovenski tekmovalci pomerili s favorizirano eldpo ILIDŽE iz Sarajeva, v kateri nastopajo sami reprezentanti, nosilci medalj iz zadnjega mladinskega evropskega prvenstva v Trstu. Timi je svojo formo stopnjeval in iz rezultata 0:2 izenačil, potem pa ponovno izgubil z minimalno razliko. Ker je ekipa ILIDŽE nastopila v finalu, je Slovencem omogočila repesažne borbe za bronasto medaljo. Za medaljo so se pomerili z izkušenejšo ekipo slovaške reprezentance. Prvi slovenski tekmovalec je zmagal, na drugi poziciji pa je izgubil najizkušenejši slovenski reprezentant PERHAVEC iz Kranja. Usoda je bila v rokah najmlajšega v eldpi, Timija UMEKA, ld je svojega precej višjega in težjega nasprotnika prepričljivo premagal in s tem prispeval odločilno zmago za bronasto medaljo. Ostali klubski in reprezentančni prijatelji so mu namenili glasen aplavz. Bogdan SIMERL SfltoMfeiitsifeai rnlfaidtiliiifrfeai V septembru 2008 se je 31 članska slovenska mladinska reprezentanca udeležila svetovnega prvenstva v Neaplju, v sosednji Italiji. V vrstah reprezentance so bili tudi člani zagorskega in izlaškega kluba borilnih veščin sistema Pon Do Kwan. Zasavska dekleta Slovenska reprezentanca je v težld konkurenci med 1146 športniki osvojila zavidljivih pet zlatih in štiri bronasta odličja. K temu rezultatu so mnogo prispevala dekleta iz Zagorja in z Izlak. Neva Ocepek iz izlaškega kluba je dosegla odlično I. mesto in tako postala svetovna prvakinja v šemi kontaktu kategorije -70 kg, o čemer je Zasavc poročal že v prejšnji številki. Na stopničke pa sta se uvrstili tudi tekmovalki iz Zagorja, Tina Koder z osvojenim tretjim mestom v kategoriji -55kg in Tjaša Krajnik s prav tako tretjim mestom v kategoriji -60kg. Tako so dekleta iz izlaškega in zagorskega lduba mnogo prispevala k skupnim uspehom slovenske reprezentance, za katero je osvojila še zlato odličje Staša Lubej iz Celja v light kontaktu, Daša Lešvik zlato v aerokckboksu. Tretje mesto v aerokikboksu je zasedla Laura Beranič. Prav tako so se odlično odrezali reprezentanti v ekipnih kategorijah. V eldpnem aerokikboksu so osvojili zlato v mladinski skupini in zlato v kadetski skupini. Obe ekipi so sestavljali odlično pripravljeni tekmovalci iz Maribora. Vse čestitke mladinski eldpi Slovenije, predvsem pa dekletom iz zagorskega in izlaškega lduba. PDK Supermoto, obraz z naslovnice: livko zadovoljen s prikaza nim V pričakovanju dirke za Pokal narodov, v Plevnu v Bolgariji, je elan mladinske reprezentance Slovenije, Zagorjan Iztok Živko mlajši, predpretekli vikend nastopal na dirki za evropsko in svetovno prvenstvo v Busci v Italiji. Iztok je nastopil z visoko telesno temperaturo, a je Idjub temu dokazal, da je v solidni formi in na prvi dirki dosegel 18.mesto, na drugi dirki pa je bil 19. S tem je obakrat prejel točke za evropski pokal. Dirka je bila tako dober obet pred že omejenim nastopom v Pokalu narodov, kjer sta v mladinski reprezentanci poleg Živka nastopila še Jan in Silvester Habat, člansko reprezentanco pa so zastopali Uroš Nastran, Rok Mihelčič ter nekoliko nepričakovano tudi Jernej Gomboc, ki je nadomestil Marka Skar- Iztok Živko ml. in trener Beno Štern jo, ki je bil poškodovan. Slovenska mladinska reprezentanca je dosegla 11 .mesto, članska reprezentanca pa je bila deveta. Iztok Živko je bil na prvi dirki v svojem razredu Sl 22., na drugi dirki pa je zasedel 23.mesto. Po nastopu je bil redkobeseden, a zadovoljen: »Zadovoljen sem s svojimi nastopi, saj sem dal od sebe maksimum.« S tem se za ekipo Iztoka Živka letošnja sezona uradno zaključuje, kaj več o vtisih po sezoni pa bomo poročali v eni od naslednjih številk Zasavca. Peter Motnikar Nogomet: Isil leneracijjj% na mmm ifriilw Nogometni klub Hrastnik je na začetku nove sezone na polno obremenil svoje kapacitete. Včasih je frekventnenru sprehajalcu po poti ob šoli in bazenu nemogoče prešteti število mladcev, ki se podijo po največji ravni hrastniški zeleni površini. Tako je prejšnjo sredo zavzeto trenirala dvanajsterica starejših dečkov. »Drži ritem, najdi ritem!« se je slišalo iz ust trenerja Mata Kirbiša. »Začeti je vedno težko in po dolgih počitnicah se vedno pozna, da so otroci počivali. Ampak se hitro spet najdemo ob žogi.« Medtem ko so starejši dečki vneto iskali ritem in žogo, pa je šesterica mlajših dečkov že iskala najkrajšo pot do gola. Po pol ure, ko so najmlajši že zaključevali, pa so začeli na trening kapljati tudi člani. »Vse generacije se srečujemo tu in zato je v naši klubski hišici vedno polno.« Po izgubljeni tekmi prejšnji teden so najstarejši menda to soboto vse nadoknadili in z razliko treh golov premagali nasprotnika. Tekst in foto: Mojca Trbovc “7 C\t © mmm ENOCELIČNO BITJE TISA (UUD.) VRSTA ŽITA DRŽAVA V Z. AFRIKI AVTO S PODALJŠANIM ZADNJIM DELOM STREŽAJ V UNIFORMI RUSJANOVO LETALO__ PREJA (PPG.) TRAK ZA ODLIKOVANJA POSTAVA (KNJIŽ.) STOPNJA, RAVEN AMERIŠKA IGRALKA HUNT TA (NAR.) ENAKI ČRKI POZIV, APEL VLADIMIR LAKOVIČ GRŠKA MITOLOŠKA MREŽASTA TKANINA PIANIST BERTONCEU NAJMOČ. IGRALNA KARTA TIPOGRAFSKA ENOTA MOZOUA- VOST GORSKE REŠEVALNE SANI OTAR TAKTAKI- ŠVILI ODISEJEV OTOK SOCIALNI DEMOKRATI ODMIK OD LEGE KOVICA KDOR PIŠE V LEPEM SLOGU RUSKI ŠAHIST KARPOV MEDNARODNI SEJEM IZOBRAŽEVANJA IN VZGOJE KARTE ZA NAPOVEDOVANJE USODE ZGODNOST (STAR.) AVSTRIJSKA SMUČARKA ELFI PREBIVALEC ODISEJEVE DOMOVINE NEAKTIV- NOST, NEPRIZA- DEVNOST OBRI VRHUNSKI ŠPORTNIK SPOJ PRI OBLEKI RINA TAJNŠEK ZAMAK- NJENOST, TRANS PAPEŠKA DRŽAVA TISKARSTVO (REDKO) KAVBOJSKA VRV Z ZANKO ELDA VILER OPRAVIČILO BREZ VZROKA AMERIŠKI IGRALEC BILLY VODJA DRUŽBENE SKUPNOSTI POSTAVITEV SADIK V ZEMLJO ERBIJ ZIMSKA PADAVINA HINDUISTIČ^ NI BOG GORATA AM. ZVEZ. DRŽAVA PLANOTA V JULIJCIH SKALA V MORJU REŠUJTE KRIŽANKE IN UGANKE 3K IN OSVOJITE GLAVNO NAGRADO 1000 € Rešitve iz prejšnje številke. r TSrjsE •sr = j—~:J31 m «p d % n s: T 1 p A L O “S? E M i N E M 1 JSE. p A N 1 N f 1 G «SSZc •sr M 1 Š >c H 0 p 1 N "ET 3jš= - £ F H PIJ a A Z 1 L 5 i S K R A z. z V E Z A s E D E N J E M E R B R O D i 1 T 1 r, M A "H N V ¥ E D N 1 N A E'E ŠE ir O p R 0 G i T 1 M E E M A 1 L E T E R o R — K O S C 1 = E R =l N O 1 T A V 1 D N o S T ™r P O D P E Č - E T u 1 A R A B K A 7S T A N K 5 3 2 9 1 8 6 4 7 8 7 1 6 5 4 9 3 2 6 9 4 7 3 2 5 1 8 3 4 7 1 9 5 8 2 6 9 8 6 4 2 7 1 5 3 1 2 5 8 6 3 4 7 9 2 1 9 3 4 6 7 8 5 4 5 8 2 7 9 3 6 1 7 6 3 5 8 1 2 9 4 ~7cx mmz.no -------h Nagradna križanka Rešitev oziroma geslo nagradne križanke pošljite do 25. 10. 2008 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta zmage 3, 1410 Zagorje ob Savi s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA št. 21/2008. Fotokopij ne upoštevamo, prav tako tudi ne rešitve gesla, ki bodo prispele na dopisnicah in na njih ne bo nalepljeno geslo, izrezano iz Zasavčeve križanke. Poleg svojega točnega naslova pripišite še davčno številko, ker vas v nasprotnem primeru ne bomo mogli nagraditi. Med reševalce bomo razdelili nagrade: Trgovina JAKA Zagorje - Brglez Roman s.p., Pekarna-Slaščičarna-Trgovina-Bar, Vransko: lx bon v vrednosti 20,86 EUR, lx bon za 12,52 EUR in lx za 8,35 EUR Izžrebanci nagradne križanke št. 20/2008 Za vrednostne bone Trgovine Jaka Zagorje: - Igor Josipovič, Maistrova 4, 1270 Litija - bon za 20,86 € - Vid Drnovšek, Kidričeva 2/B 1410 Zagorje /S - bon za 12,52 € - Marija Sever, Šuštarjeva 26/B, 1420 Trbovlje - bon za 8,35 € BRGLEZ ROMAN s.p. PEKARNA- SLAŠČIČARNA-TRGOVINA-BAR VRANSKO 17 3305 VRANSKO V TRGOVINI JAKA V ZAGORJU ZOPET UGODNE CENE KEKSOV N JAMI KAKO SLASTNI... AKCIJA DOMAČI NAVADNI KEKSI PAKIRANI 850 g SAMO 2,50 € -f X. VABLJENI POSEBNA PONUDBA TRAJA OD 16.10 DO 30.10.08 Trgovina Jaka C.9. avgusta 107, Zagorje Tel: 035660280 Ali se prepoznate? Ste se prepoznali? Ste na sliki v krogcu zagotovo vi? Zdaj pa brž na prvi telefon v vaši bližini in pokličite Marto na 041 410 734. Povedali boste svoj naslov in poslali vam bomo bon za dve pici in dve kokakoli v Pizzeriji Čebelica na Izlakah. Časa imate do petka, 24.10. 2008, po tem dnevu bo bon ostal v uredništvu in počakal na naslednjega Zasavca in novega bralca. PIZZEMfl ČEBElICn VRAČEVIČ fllatej Valvazorjevo 2, IZLAKE, Tel.: 05/56-74-137 Kuhamo s Stašo Krompir z mesom in čebulo v pečici Sestavine: *500 g mletega mesa,*l kg čebule, *500 g na kocke narezanega krompirja, *2 žlici drobtin, *2 jajci, * / žlička timijana, sol, poper, * 3 žlice olja, pol I vode, * dl belega vina, * 40 g parmezana, * kisla smetana Priprava: Mleto meso, drobtine in jajca dobro zmešamo, solimo, popramo, dodamo timijan in oblikujemo majhne kroglice v velikosti oreha.V vročem olju jih popečemo, poberemo iz ponve in damo na isto maščobo čebulo, ki smo jo olupili in narezali na kolobarje. Medtem olupimo krompir in ga zrežemo na manjše kocke. Vse skupaj damo v nepregorno posodo, dobro premešamo, dodamo še vodo, vino, po vrhu pa še kislo smetano, ki smo ji primešali ribani sir. Postavimo v ogreto pečico in 45 minut na 200 st. Celzija. LiSJ Drage bralke, cenjeni bralci! Plodove rodi polje, rojevamo pa jih tudi ljudje. To so otroci, Id so zagotovilo nadaljevanja človeškega rodu. To je tudi drugo, kar ustvarimo v življenju. Jesen nas opominja, da je vsak dan manj časa za dozorevanje plodov in da se bera naših let zaokrožuje. Starejši je človek, pogosteje se sprašuje o svojih preteklih dejanjih. “Ali sem storil(a) dovolj dobrega? Kaj bo ostalo od mojega prizadevanja, ko odidem od tu?” se mu plete po glavi. Bremena in balzami preteklosti mu ne pustijo spati. V preteklosti se je podal na tvegano pot, na katero se zdaj podajajo mladi. Čaka jih svetlo in temno, a življenja nič ne ustavi. V vsakem obdobju ima svoje čare. Srečno! Boštjan Grošelj, urednik rubrike List (tel. 031-373-826) CAS ŽETVE Kam izginil čas, ko je vzbrstelo cvetje, pognalo v klasje vroče je poletje, vse izčrpalo iz korenin moči, je zdaj že čas, da seme dozori. Jesen razpreda vame svoje veje, vse bliže je, turobno se mi smeje, prihuljeno se plazi, kot tatica, in vztrajno cvet za cvetom trga z lica. Počasi, tiho moč življenja vene, mar zdrav sem klas al’ le s netivo seme, ki žanjci bodo ga odvrgli stran, ko pride dan, od Večnega izbran Francka Šmid BODOČEMU OČIOJ Ne boj se mladega življenja, očaran boš, kako iz njegovih oči prihaja radost slepa, iskrenost tistega duha, ki zanj iztrgal svoje bi srce očeta, da bi življenje mu obvaroval in nudil vse, kar on ves čas od tebe si obeta. Ne boj se za mamino ljubezen, saj te ne izgubiš, čeprav se v tebi še z drugimi prepleta; vedno je tam, vedno ob gnezdu, kadar mali kliče, prvič vzleta. In spet je tu, ko on, za svoje, gnezdo spleta. Vesna Berk POETI (NJE), OTRESITE SE SPON STRAHU IN PREDSTAVITE SVOJE VEZENINE SVETU! “Kje so pesmi pomladi? Ah, kje so? Ne misli nanje, saj imaš svojo glasbo. ” (John Keats) PRIHODNOST Stojim na čereh svojega življenja in nemo zrem v neskončno daljavo prihodnosti. Preteklost beži pred mojimi očmi. Kot bi me božale tvoje dlani, mi sonce ovija telo. Lasje divje plapolajo v vetru, kot bi se tvoji prsti igrali z njimi. Pod menoj se peni morje mojih čustev. Nimam moči, da bi naredila korak čez prepad nemogočega. Pridi! Potegni me v tok tvoje ljubezni. Mari USTVARJALCI PROZE, RUBRIKA LIST ČAKA NA VAŠE PRISPEVKE! Vaše dragocene stvaritve, ld bodo obogatile bralce, pošljite na naslov: Uredništvo Zasavca, Cesta zmage 3, 1410 Zagorje ob Savi. Alefcsij Porednih: SLAST POZNEGA UŽITKA “Uživaj, dotier si še mlad!” je zapoved sodobnega sveta. Užitek smo postavili za vodilo vseh naših dejavnosti. Kdor se odreka užitku, je v očeh večine soljudi bedak. “Kaj pa človek še ima od življenja? Doma žena in otroci, v službi tečen šef. Edino, kar imam vrednega, je druženje s prijatelji za šankom.” Takšno je razmišljanje neredkih moških, ti vidijo užitek v tem, da se ga vsaj enkrat na teden pošteno ‘nasekajo’. To so ljudje, ti nimajo življenjske vizije. Vrtijo se v začaranem krogu obveznosti, za katere mislijo, da so jim jih vsilili drugi. V resnici so pristali nanje, ker si niso upali stopiti na pot gradnje lastne usode. Kako graditi lastno življenjsko pot? Predpogoj so trdna načela. V mislih imam večna in nespremenljiva načela, ki vodijo v uspešno, srečno in zadovoljno življenje. Veljajo v vsakem času. Uporabi jih lahko mlad ali star, delavec ali direktor, bogataš ali revež. Eno izmed načel je samodisciplina. Med drugim vključuje brzdanje strasti. Kaj pa je hlepenje po užitkih drugega kot nebrzdanje strasti? Kdor prepusti strastem krmiljenje barke življenja, se kaj hitro znajde v pasteh razburkanega morja. Pogosto prepozno spozna, da je zaplul iz mirnih voda preudarnosti in treznosti. Vzemimo si kričeč primer zniževanja starostne meje, ko dekle izgubi nedolžnost. Nemalo je potrebnic, ki se pustijo razdevičiti pri 15 letih, medtem ko so pri 20 že naveličane seksa. Fantje seveda ne zaostajajo za njimi. Pri starosti, ko so ženske prejšnjih generacij šele pričele spoznavati čare spolnosti, imajo ‘fuka’ že vrh glave, zato se jim ne zdi več zanimiv. Oropane so “skrivnostnega migotanja poročne noči, ti iz dekleta žensko naredi”. Uživanje v spolnosti, ki je eno najmočnejših in najlepših doživetij, tako izgubi smisel. ‘Fuk’ postane sam sebi namen, saj je človek po njem izpraznjen in zagrenjen. Stvari in doživetja, ld so na dosegu roke, niso imenitni. Splošno znano, a premalo poudarjeno je dejstvo, da najbolj cenimo tisto, kar se nam je dolgo izmikalo. V tem je ves čar užitka. Dalj časa ga odlagamo, z večjo slastjo se mu predamo. Povedano drugače: bolj krotimo strasti, z večjim užitkom smo nagrajeni. Kdor se smeje vrstnicam in vrstnikom, ld se še niso predali spolnosti, ima torej sam sebe za norca. Za takšnega človeka bi bilo bolje, če bi jih začel posnemati in bi podaljšal interval spolne aktivnosti. Če se goni vsak dan, naj se odslej vsak drugi dan, dokler ne preide na ‘fuk’ enkrat tedensko ali še redkeje. Z brzdanjem strasti postaja človek bolj discipliniran. Vse bolj je gospodar svoje usode in vse manj suženj svojih strasti. Kaj namreč pomagajo užitki mladosti, če človek na starost ugotovi, da je posoda bridkosti? V mladosti je bolje izbrati brzdanje strasti in urjenje samodiscipline, ker je to zanesljiv način za pristno uživanje skozi celo življenje. Užitek je doma v glavi, zato človek uživa tudi v odlaganju užitka. Zavedati se moramo, da bistvo užitka ni v užitku samem, ampak v njegovem odlaganju. Če bi držalo, da je bistvo osrečujočega užitka v uživanju kot takem, bi bili tisti, ld največ uživajo, tudi najsrečnejši. V resnici so tisti, ti ga najbolj ‘žin-gajo’, žrtve samoprevare. Ko uživajo, imajo občutek, da so srečni, toda občutek sreče kmalu izpuhti. Fiočejo ga ponovno doživeti, zato se poženejo k okušanju novega užitka. Ujamejo se v začarani krog iskanja vedno novih užitkov, ti pa jih nikakor ne osrečijo. Celo življenje zaman uživajo, mnogi se ravno zaradi pretiranega uživanja predčasno “pridružijo prednikom”. Elite, ki krmilijo svet in si prisvajajo sadove žuljev garačev, se nad tem ne pritožujejo, saj je uživačem, nesposobnim gospodarjenja z lastno usodo, preprosto vladati. Ni čudno, da preko medijev neopazno izvajajo teror užitka. Če ste doslej pozorno brali, se vam je zagotovo posvetilo, kaj je bistvo in pomen samodiscipline. Samodisciplina omogoča srečo, sreča pa je samo drug izraz za dolgotrajen užitek. Bolj krotimo strasti, ki jih lahko izživimo zgolj v kratkotrajnih užitkih, večja sreča in veselje do življenja nas navdajata. Verjetno vas zanima, kako kljubovati divji moči strasti. Vzemimo nazoren primer spolne sle. Ko nas prime, da bi spolno občevali, si zamislimo sebe in ljubljeno osebo ob doživljanju orgazma. Vprašajmo se, ali smo zmožni odložiti seks za eno sekundo. Odgovor je jasen: “Da.” S tem nadaljujemo, dotier sla ne popusti. Vaja dela mojstra. -7 c\\/n 0 mo/omm Kino Delavski dom Zagorje ob 20.00 VOJNA ZVEZD: Sobota 18.10. ob 19.00 MAMMA MIA VOJNA KLONOV romant. muzikal ponedeljek 27.10. ob 18.00 VOJNA ZVEZD: Nedelja 19.10. ob 19.00 MAMMA MIA VOJNA KLONOV Ponedeljek 20.10. ob 19.00 MAMMA MIA torek 28.10. ob 18.00 VOJNA ZVEZD: Torek 21.10. ob 19.00 Film teater: ZVEZA VOJNA KLONOV KEBAB komedija ob 20.00 DIRKA SMRTI akc. Petek 24.10. ob 19.00 POTOVANJE V sreda 29.10. ob 18.00 DIRKA SMRTI SREDIŠČE ZEMLJE četrtek 30.10. ob 18.00 DIRKA SMRTI am.druž.pustol. Sobota 25.10. ob 19.00 MOJE BOROVNIČEVE Kino Delavski dom Hrastnik NOČI romant.drama četrtek 16.10. ob 17.00 UJEMITE S MARTA Ponedeljek 27.10. ob 19.00 MOJE BOROVNIČEVE akc. kom. NOČI, petek 17.10. ob 19.15 MAMMA MIA romant. Torek 28.10. ob 19.00 Film teater : SMO muzikal IMELI REVOLUCIJO sobota 18.10. ob 17.00 MAMMA MIA ALI NE ? ob 19.00 UJEMITE S MARTA nedelja 19.10 ob 17.00 UJEMITE SMARTA Kino Izlake ob 19.00 MAMMA MIA Nedelja 19.10 ob 19.15 TO JE ANGLIJA drama sreda 22.10 ob 19.00 POTOVANJE V Nedelja 26.10. ob 19.15 MOJE BOROVNIČEVE SREDIŠČE ZEMLJE NOČI romant.drama am.druž.pustol. četrtek 23.10 ob 17.00 POTOVANJE V Kino Delavski dom Trbovlje SREDIŠČE ZEMLJE četrtek 16.10. ob 20.00 HELLBOY II: ZLATA petek 24.10 ob 19.00 POVRATNE ARMADA akc.dom. STEKLENICE kom. petek 17.10. ob 18.00 HELLBOY 11: ZLATA sobota 25.10 ob 17.00 POTOVANJE V ARMADA SREDIŠČE ZEMLJE sobota 18.10. ob 18.00 HELLBOY II: ZLATA ob 19.00 POVRATNE ARMADA STEKLENICE ob 20.15 UJEMITE S MARTA nedelja 26.10 ob 17.00 POVRATNE nedelja 19.10. ob 18.00 UJEMITE S MARTA STEKLENICE ob 20.00 HELLBOY 11: ZLATA ob 19.00 POTOVANJE V ARMADA SREDIŠČE ZEMLJE ponedeljek 20.10. ob 18.00 HELLBOY II: ZLATA sreda 29.10. ob 19.00 NEPRIJETNA ARMADA RESNICA torek 21.10. ob 18.00 TROPSKI VIHAR dokumentarec akcijska parodija četrtek 30.10. ob 17.00 NEPRIJETNA sreda 22.10. ob 18.00 TROPSKI VIHAR RESNICA četrtek 23.10. ob 18.00 VOJNA ZVEZD: VOJNA KLONOV Kino Dol pri Hrastniku animirana akcija petek 17.10. ob 17.00 MAMMA MIA romant. petek 24.10. ob 18.00 TROPSKI VIHAR muzikal sobota 25.10. ob 18.00 VOJNA ZVEZD: petek 24.10 ob 17.00 POTOVANJE V VOJNA KLONOV SREDIŠČE ZEMLJE ob 20.00 TROPSKI VIHAR am.druž.pustol. nedelja 26.10. ob 18.00 TROPSKI VIHAR Torek 21.10 i. domišljija in Bruce Lee. Film je prejel glavno nagrado ob- ob 19. uri - Film teater: ZVEZA KEBAB, nemški, kome- činstva Liffa. dija (lh 36min) Igrajo: Emanuel Bettencourt, Numan Acar, Nora Tschir-ner, Hasan Ali Mete, Kida Ramadan Ibo je turški priseljenec v Hamburgu, ki želi ustvariti prvi nemški kung-fu film. Najprej posname reldamni spot za prodajalno kebaba svojega strica Ahmeta, kar Ibu prinese nepričakovano slavo. Se bolj ga preseneti novica, da je njegova punca noseča, zaradi česar se spre z očetom, ld ni zadovoljen, da delde ni Turkinja. Iba lahko tako rešita le Torek 28.10. ob 19. uri - Film teater: SMO IMELI REVOLUCIJO ALI NE ? Igrajo Mircea Andreescu, Teodor Corban, Ion Sapdaru, Mirela Cioaba, Cristina Ciofu, Constantin Dita, Luminita Gheorghiu Vsa država je gledala v živo po televiziji, kako je razjarjena množica 22. decembra 1989 točno ob 12.08 pregnala mo/MGRAWe IQWHAU OQm © romunskega diktatorja Ceausescuja iz predsedniške palače. Šestnajst let pozneje, na obletnico tega zgodovinskega dogodka, v mirnem mestecu vzhodno od Bukarešte lastnik lokalne tv-postaje v oddajo povabi dva gosta: prvi je upokojenec, ld priložnostno dela kot dedek Mraz, drugi pa je učitelj zgodovine, ki je celo plačo porabil za kavarniške dolgove. Skupaj naj bi razpravljala o dneh, ko sta tekala po mestu in vpila »Dol s Ceausescujem!«. Toda v oddajo se začnejo oglašati gledalci, ki se dogodkov in obeh junakov spominjajo drugače ... Lucian Iftime Romunija, 2006; 89’ Festivali, nagrade: Cannes 2006, zlata kamera za najboljši prvenec, nagrada euro-pa; Transilvanija 2006, najboljši film, nagrada občinstva. Mali oglasi mali oglasi Mali oglasi so za fizične osebe brezplačni in jih pošljite z naročilnico na ' naslov: Uredništvo Zasavca, Cesta zmage 3, 1410 Zagorje ob Savi. Uredništvo si pridržuje pravico skrajšanja oglasa in spremembe teksta brez obvestila naročnika. Pridržujemo si tudi pravico, da zaradi zakonskih obveznosti ne objavljamo oglasov, ki oglašujejo storitvene dejavnosti, če zraven ni priložena kopija osebnega dokumenta. Za pravne osebe so oglasi ^plačljivi! j Srečni izžrebanec nagrade 2000 € - centov je gospod MARTIN STARINA iz Zagorja. ČESTITAMO! Vabimo vas spet k sodelovanju! Kupone za "Z ZASAVCEM V KINO" IN NAGRADNO IGRO "1000 € centov" sprejemamo do torka pred izidom naslednjega Zasavca. KUPON ZA ŠT. 19 2000 € Izmed vseh prispelih kupončkov bomo izžrebali srečnega dobitnika oz. dobitnico 2000 S-centov. Vabljeni k sodelovanju! Ime in priimek:. Naslov:......... Podpis:.............. Telefon in e-pošta: . Davčna številka:.... s .. 1 B Tj 3 9 Q. O uu 0 O um 11S 6-s Številka TRR:. *vsl podatki so obvezni* Prodam drobilec vej, še v garanciji, staro omaro in dve leseni kolesi od vozov za okras, kaktuse različnih vrst in velikosti, 1 m3 brezovih drv in bukova suha drva. Prodam tudi zajce za pleme. Tel.; 0356 76 310 GSM: 031 469 279 Kupim prednji in zadnji odbijač za Renault 5 (petka) Tel.: 0356 76 310 GSM: 031 469 279 Zaposlimo gradbenega tehnika, inženirja gradbeništva ali dipl.ing.gradbeništva. Tel.: Primož 041 625 913 ali 03 56 48 841 0 mmm Otrokova osnovna potreba je tudi potreba po gibanju, igri, iskanju sveta, ki ga v realnem svetu ni. Otrokom ni tuja igra poklicev, ki jih doživljajo preko staršev in odraslih. Otroci v družbi vrstnikov so običajno živahni, skačejo, se lovijo, punčke preoblačijo dojenčke, jih sprehajajo, se 2 njimi pogovarjajo. Majhni otroci niso sebični, hudobni, ne znajo sovražiti in ne razumejo laži. Za njih je življenje belo in se ne pretvarjajo, da vidijo črno. Šoloobvezni otroci pa hitro lahko pridobijo tekmovalno agresivnost, grabežljivost, spletkarstvo in sebičnost. Želijo postati boljši od sošolcev po znanju, fizični moči, lepih oblekah, ocenah, iskanju zvijač. Nekateri do dobra izdelajo načrt kako nekoga osmešiti, mu zadati občutek manj vrednosti in s tem pridobiti »ceno« v svoji družbi. Svojo primarno potrebo po gibanju zamenjajo s potrebo kako biti boljši od nasprotnika, kako zmagati, pa tudi če na nepošten način. Ko mladi prestopijo prag učenosti in se za njih prične obdobje iskanja zaposlitve, ter iskanja najboljše službe, so poznanstva in iznajdljivost na prvem mestu. Zopet se pojavi velika želja po zmagi, tokrat na razpisu in želji po samostojni karieri z veliko finančnega vložka. Po nekajletnem delu v dobri službi se pojavi želja po resni zvezi s partnerjem v samostojnem gnezdecu in ostalimi zadolžitvami, Id sledijo v tem, za življenje pomembnem obdobju. Lahko bi celo rekli, da vse kar smo v življenju do tistega trenutka naredili, prodajamo najboljšemu ponudniku tako delodajalcu, kot bodočemu življenjskemu sopotniku. Skrb, kako bomo nastopali, pokazali vse svoje čare in znanja ter napravili čim boljši vizualni vtis, je odločilen. V to smo pripravljeni vložiti veliko truda in odrekanja. Z dneva v dan smo vse bolj in bolj zaposleni z nešteto podatki, ki gredo vsak dan skozi nas. Velika so pričakovanja in vedno bolj ugotavljamo, da vse bolj živimo le še za druge, da jim ustrežemo. Nazaj pa dobimo malo. Življenjski cilji se počasi spreminjajo iz materialnih v telesno in duhovno bogatenje, ki mu lahko rečemo tudi dobro počutje oziroma zdravje. Ko postajamo starejši, imamo vse bolj v podzavesti, da želimo narediti tudi nekaj za naše dobro počutje. Za kakšno ceno oziroma koliko se mo- ramo zanemariti, da se odločimo in spremenimo svoje na(raz)vade, Id smo jih gojili leta in leta, naj razmisli vsak zase. Ker smo večkrat pod stresom in imamo premajhno glavo za vse skrbi, ki nas tarejo, bi si morali vsak dan privoščiti tudi nekaj zase. Velikega pomena je pogovor z bližnjimi, ld jim zaupamo svoje težave in potrebe. Potem so tu dobri prijatelji in znanci. Baterije si lahko vedno napolnimo pri materi naravi; z lepim sprehodom skozi gozd, kolesarjenjem ali tekom čez drn in strn. Vse to zahteva tudi svoj napor, vendar smo po tald aktivnosti notranje napolnjeni s pozitivno energijo. Tabletk, ld bi v kar najkrajšem času trajno spremenila našo postavo in nam dala življenjsko kondicijo, še niso izumili. Veliko beremo in slišimo o zelo preizkušenih metodah različnih proizvajalcev, kako v kratkem času izgubiti odvečne kilograme. Resnica pa je, da se kamen sam od sebe kotali samo navzdol. Če ga hočemo premakniti navzgor, na bolje, pa je potrebno vložiti svoj trud. Vsaka sprememba zahteva svoj čas. Včasih želimo že jutri postati drugačni. Učenec je vprašal učitelja, kako dosežem, da nad mano ne bo nikogar v moji športni disciplini in me ne bo nihče mogel več premagati. Pa mu učitelj odgovori: »Vedno se bo našel nekdo, ld bo še boljši od tebe, tudi ko boš stal na najvišji stopnički.« Ni bistvo v tem, da smo boljši od vseh ostalih. Bistvo je, da smo boljši kot smo bili včeraj in bomo jutri boljši kot smo danes. Za to je potreben napor in spremeniti svoje navade. Navade pa spremenimo tako, da vnesemo spremembe v svoj življenjski slog in jo iz dneva v dan ponavljamo, dokler ne postane avtomatizem. Ko se zavedamo, da smo zase odgovorni, bomo v naše življenje vnesli redno telesno vadbo. Dobro počutje bo sledilo samo. Odgovorni smo takrat, ko našemu telesu omogočimo dejavnost, ld si jo zasluži. Iz dneva v dan bomo spoznavali, da smo boljši in se počutili bolj sproščeno, se imeli radi. Tomaž Kogovšek Vsak torek ob 18h v Evroparku Ruardi informacije: tomaz@jemc.si oz. 040 786 240 (Tomaž) spletna stran www.jemc.si. Vabljeni vsi, začetniki in izkušeni tekači! PatM » športnifo 38. tadna V ponedeljek zjutraj, 29. septembra 2008 sta z Brnikov poletela v ZDA naša tekmovalca na divjih vodah lanoš Peterlin in Peter Kauzer ml., oba iz Hrastnika, člana BD Steklarna Hrastnik, kjer je bila v WISP-u zadnja tekma za svetovno serijo. Peter in Janoš Zbrala se je vsa svetovna elita, Id jo je naš najboljši slovenski slalomist Peter v ZDA ugnal in zmagal že tretjič - od štirih tekem. Pred tem je slavil že v Avstraliji in na Slovaškem. V skupnem seštevku je z bratoma S kan tar zasedel najvišje mesto, ker pa brata S kan tar, ld tekmujeta v kategoriji C-2 nista nastopila na vseh tekmah, si je avto Nissan priboril Peter. Petrov uspeh je s tretjim mestom dopolnil Janoš Peterlin, ld dokazuje, da postaja kajakaš svetovnega kova. Peter Kauzer v Solkanu Janoš Peterlin Po tekmi si je druščina privoščila še malo pohajkovanja po Ameriki -Washington, N.Y., L.A., San Diego... »Če bo priložnost, bomo plavali tudi z delfini,« je dejal dobro razpoloženi Peter Kauzer ml. ob odhodu. Omenimo še, da si je pretekli teden na siolovem sportalu Peter prislužil naziv Športnik 38. tedna. Iz Amerike se bodo vrnili v četrtek, 16. oktobra, naslednji dan, v petek ob 17. uri, pa bodo v Brodarskem društvu Steklarna Hrastnik v sklopu 60. letnice odprli prenovljene prostore in priredili sprejem za uspešna zasavska športnika. Obema iskrene čestitke tudi v imenu bralcev Zasavca! Peter v svojem slogu Slika in besedilo: Fanči Moljk in arhiv BD !?\/n I© m zmwe Rak dojke je verjetno ena najstarejših opisanih oblik raka pri človeku, saj so našli prve opise primerov že iz obdobja 1600 let pred našim štetjem v Egiptu. Pri ženskah predstavlja kar petino vseh rakov. Vsako leto v Sloveniji zboli več kot 1000 žensk, 400 pa jih zaradi te bolezni umre, kar predstavlja najpogostejši vzrok smrti, ki jih pri ženskah povzročijo rakava obolenja. it i % v 'ti. Šil li. M : • • :=! f g 'M Roza pentlja raku dojk h:v Rak dojke je najpogostejši rak pri ženski in njegova in-cidenca kljub prizadevanjem še vedno raste. V ZDA vsaka osma ženska zboli za rakom dojke, vsaka 35. ženska pa tej bolezni podleže. Dejavniki tveganja so spol (ženske), starost (narašča s starostjo), bivanje v razvitih predelih, - simbol boja proti prehrana bogata z maščobami, pitje alkohola, debelost, kajenje, sevanje, pomanjkanje telesne aktivnosti v obdobju odraščanja in drugi. Pogosteje zbolijo ženske, ki so dobile prvo menstruacijo zgodaj in so pozno prišle v menopavzo ter tiste ki niso nikoli rodile ali so rodile prvega otroka šele po 35. letu. Vzrok nastanka bolezni je posledica številnih dednih dejavnikov in dejavnikov okolja. V 95% za nastanek raka dojke ne odkrijemo točnega vzroka, v 5% pa je vzrok znan in nastane kot posledica podedovanih napak v genih, Id popravljajo DNK (deoksiribonukleinsko kislina) kot sta BRC Al in BRCA2. V vseh ostalih primerih bi lahko šlo za genetske mutacije, ki so povezane z izpostavljenostjo estrogenu, virusom in sevanju oziroma za napake v imunskem sistemu ali za nenormalne signalne poti med celicami, ki jih kontrolirajo rastni faktorji. Ponavadi je prvi znak zatrdlina v dojki, ki si jo zatipajo ženske same, kasneje se lahko pojavijo razlika v velikosti dojk, potemnitev kože, inverzija bradavice ter bolečina in izcedek iz dojke. Včasih se rak dojke pokaže kot metastatska bolezen (rak, ki se je razširil izven organa izvora), katere simptomi so ne- Mamogram, ki kaže karcinom dojke (puščica) specifični in odvisni od lege metastaze. Sum na diagnozo postavimo s kliničnim pregledom (zatrdlina), ld mu sledi mamografija (rentgensko slikanje dojke). Diagnozo lahko postavimo le z bisopsijo kirurško odstranjenega tldva dojke. Določiti je potrebno prisotnost hormonskih receptorjev in receptorja za človeški epidermalni rastni faktor (HER2) v odvzetem tkivu. Rak dojke razdelimo po TNM klasifikaciji na stadije, ld so pomembni za izbiro zdravljenja in prognozo. Osnova zdravljenja je odstranitev tumorja, ld ji odvisno od stadija sledita še kemoterapija in radioterapija. Zaradi velikega števila bolnic z rakom dojke se je leta 1997 rodila ideja o »rožnatem oktobru«, ko so pričeli z zbiranjem denarja za osveščanje žensk o raku dojk, pomenu sa-mopregledovanja in za preventivne mamografske preglede. Pobuda se je hitro razširila tudi v Evropo in podpira jo Mednarodna zveza za boj proti raku, ld na problematiko raka dojk tako vsako leto opozarja vedno več držav z vse obsežnejšimi akcijami. Maja Knez, dr. med. Hrojts is nahxzdauatL jioaali, Hrojtz is fs tscja, da [jl is UitacrLLL. SJ\itaji£a modioit Petnajst novorojenčkov je v trboveljski porodnišnici v zadnjih štirinajstih dneh obogatilo naš planet: šest deklic in devet dečkov. 30.09.2008 Anita Vavtar Abram, Novi dom 49a, Hrastnik - hči Angelina Vesna Pašalič, Kol. 1 .maja 31, Trbovlje - sin David 04.10.2008 Lidija Cvetkovič Ogorevc, Rakovec 13, Kapele, Brežice - hči Karla Ogorevc 05.10.2008 Dragana Cakarič, Log 20, Hrastnik - sin Dejan Jovič 06.10.2008 Saša Seme, Nas. Aleša Kaple 6a, Hrastnik - hči Joanna Seme 07.10.2008 Vlasta Šušteršič, Globušak 27, Trbovlje - sin Matic Forte Gjulfidan Asanova, Podvine 50, Zagorje - hči Lejla Dedič Mojca Mlinarič, Novi dom 40, Zagorje - sin Erazem Kalšek Mlinarič Monika Kardurn Rukavina, C. Cirila Kosmača 74, Ljubljana - sin 09.10.2008 Emina Nišič, Kol. l.maja 30, Trbovlje -sin Zahir 10.10.2008 Sabina Vodenik, Ul. OF 4a, Radeče - sin Nejc Hiršel 11.10.2008 Jasmina Kosi, Dolnje Brezovo 4a, Blanca - sin Tim Hočevar Smilja Borovnik, Kardeljev trg 1, Velenje - sin Tilen Bošnak 12.10.2008 Renata Kozjak, Dolenja vas 7, Zagorje - hči Ana Ota Kvas Gordana Pirc, Savinjska cesta 3, Trbovlje - hči Pavlina Klara Iskrene čestitke! Popravek 26.09.2008 Nina Sušnik, Kal 22, Zagorje - hči Zoja HtdA Z0WČN0% ©I Društvo prijateljev mladine Hrastnik je tudi letos ob tednu otroka organiziralo prireditve za najmlajše. V dvorani poslovne stavbe so se otroci imeli priložnost udeležiti dveh ustvarjalnih delavnic, v goste pa je prišel tudi Klovn Zupi. Ta je s prisrčnimi domislicami uspel v nekaj minutah spraviti kompletno otroško publiko iz faze malih sedečih kipcev do valjanja po tleh. Od smeha, seveda. »Aha, poglejte, imamo virtuoze z vrtečimi krožniki!« In so se vrteli in delali počepe in se smejali, da je bilo veselje. Mali klovn iz občinstva se je takoj odlepil od glavnine in začel mahati pred zborom gledalcev kot dirigent. »Poglejte, poglejte, novi kandidat za ventilator!« ...pa se je mali mož kar sesedel od smeha. Celo predstavo je skakal v prvo vrsto in mi dal misliti, kako je resnično malo potrebno, da so naši otroci veseli in da jim na usta privabimo na-smehe.To, da se zmoremo tudi mi nasmejati domislicam, ki so smešne našim otrokom, pa včasih zahteva le malce pozornosti, potrpljenja in ljubezni. Nikoli nismo preveliki za otroške šale. »Žebljički gredo vsak v svojo luknjico po željenem načrtu. Potem pa te plastične žebljičke segrejemo z likalnikom, vmes damo peki papir, da ga ne zapacamo, pa po pregretju dobimo zlepljeno sliko. Paziti je potrebno, da so ploskve dovolj skupaj, da se ne zlomijo,« je ponavljala navodila mamicam in otrokom predsednica Društva prijateljev mladine Hrastnik, Marina Kmet. Kipce, skodelice in okraske iz mase za oblikovanje so, tako kot v vrtcu dan poprej, vsi z veseljem barvali. Zdaj izdelki krasijo marsikakšno otroško sobico in željno čakajo, da se jim na polici pridružijo še novi. Tekst in foto: Mojca Trbovc 0 HBFmo/iaepeiMicfl Brez panike, prosim Ko sem bil še otrok, star šest let, sem preživel dogodek, ki me je navdal s paniko. Dva kujona, takrat oba dvakrat starejša od mene, sta se namenila preveriti teorijo reakcije v stanju strahu. Nekje sta dovzetna fanta slišala, da je človek, če je prisiljen, sposoben vsega. Vedela sta, da ne znam plavati in da se zato bojim globoke vode in sta me družno prijela za roke in noge ter vrgla v trboveljski bazen tam, kjer je bila globina štiri metre. Panični strah me je spreletel že takoj, ko sem se znašel v njunih rokah. Se preden sem pristal v vodi sem s široko odprtimi usti hlipajoč hlastal zrak. Usta so bila na široko odprta tudi pod vodo, ko sem se zvit v klobčič potapljal vse globlje in na koncu pristal povsem na dnu. Ko sta fanta opazila, da njuna teorija o strahu in nadnaravnih sposobnostih prestrašenega ne drži, se k sreči nista zatekla v brezglavi beg, temveč sta se odločila, da me rešita iz objema vode in privlečeta na površje. Stvar mi je ostala v spominu do današnjih dni. Zanimivo pri tem pa je, da sem tisti dan spoznal, kako pogubna je lahko panika. V svojem, ne tako kratkem, življenju sem se še velikokrat znašel v kočljivih situacijah, pa nisem nikoli izgubil razsodnosti in dovolil paniki, da bi zameglila razsodnost. V kritičnih trenutkih se skorajda vedno najde rešitev, da človek le uspe obdržati trezno glavo. Zadnje čase je veliko govora o svetovni finančni krizi. Svetu na vsake toliko let zavlada vsesplošno pomanjkanje - kriza. Ta sproži vrsto negativnih ekonomsko -gospodarskih reakcij, ki tako posameznika kot celo človeško skupnost spravljajo v obup. Med gospodarskimi subjekti in posledično med posamezniki zavlada neobvladljiva panika množic. Strah, da bo izgubljeno vse, kar je kdo uspel nagrabiti ali spraviti v dolgih letih na kupček, je neobvladljiv. Panika ponavadi sili ljudi v neracionalne odločitve, to pa krizo samo še okrepi. Spomniti se velja pravila, da po obdobju debelih krav vedno pride do nekajletnega obdobja suhih krav. Vsaka svetovna finančno - gospodarska kriza spremeni ljudi, spremeni svet. Ljudje, ki so krizo preživeli, praviloma postanejo bolj plemeniti, strpnejši, dokler se ponovno ne pojavi obdobje izobilja in zbledi spomin na težke življenjske razmere, v katerih se tako ali drugače znajde vsakdo. Potem spet pride čas, ko se pojavi nečimernost, pohlep in podoben človeštvu lasten balast. Ponovno se sprožijo mehanizmi očiščevanja napak človeštva. Brez padcev ni vzponov. Tako je pač narejen ta svet. Kakršna koli panika je nepotrebna in odveč. Tako, kot se po hudi zimi v pomladnem soncu novo življenje poraja, se je tudi po vsaki svetovni finančno - gospodarski krizi, ko so bilančne puščice dosegle dno, še vedno začel nov vzpon in razcvet. Brez panike, prosim. Najpomembnejše je preživeti. Da se bodo le krave ponovno odebelile, pa se bosta mleko in med v potokih znova cedila. Mefisto Otroštvo in še kaj Nekateri pravijo, da je najlepše obdobje v človekovem življenju otroštvo. Nobenih skrbi, nobenih tegob. Otroci le posnemajo odrasle, gledajo in se učijo. Tega obdobja se sama z veseljem spominjam. Bilo je res lejro in res ima svoj čar. A vendar se ne bi vrnila nazaj. Četudi bi to pomenilo neko varno zavetje, brezskrbnost in idilo v mojem življenju. Vsaj sedaj, ko gledam v retrospektivi. Verjetno takrat nisem tako razmišljala, želela sem čim prej odrasti, biti samostojna. Mogoče prav moja radovednost takrat ni bila sprejemljiva, kot bi bila danes. Zanimivo je, da si včasih prav želim ovir. Želim si pestrosti in da se mi vsak dan zgodi kaj novega. Otroštvo je obdobje, ki ga označuje neizmerna radovednost in igrivost. Tega ne bi smel nihče nikoli izgubiti. Včasih se zgodi, da je ena misel dovolj. Dovolj je že en sam trenutek! Saj vendar vsebuje mnogo več. Vsak si želi čim prej odrasti, postati samostojen in neodvisen. Vse to je lepo in prav. Konec koncev smo zato na svetu in k temu na nek način stremimo. A vseeno ni treba, da potlačimo radovednega otroka v sebi, da s tem zanikamo radovednost človeka in se odpovemo majhnim igrivim trenutkom našega življenja. Potem pa je tu še druga plat. Ali lahko človek sploh kdaj popolnoma odkrije samega sebe? Iščemo se vse življenje in ravno v tem je naš smisel. V nenehnem odkrivanju in učenju. V drobnih spremembah in revolucionarnih preobratih. V tem se tudi razlikujemo od ostalih živih bitij. Po drugi strani pa nas z živalmi povezujejo tudi nagoni, ki marsikdaj zameglijo naš razum in nas privedejo v druge vode, kot pa bi morda sami hoteli. V bistvu ne verjamem, da je človek zaradi razuma nekaj več. Menim, da še nismo odkrili vsega, kar se tiče živalskega sveta. Dejstvo je, da nihče ni vseveden. Nismo vsevedni tudi kar se nas samih tiče. Ali poznamo dovolj sebe? Ste se zalotili, da reagirate drugače, kot bi pričakovali? Določena situacija, čustveno ali kako drugače obarvana, lahko izzove popolnoma nepričakovano obnašanje in razmišljanje. Kot pri živalih in majhnih otrocih. Koliko je v življenju prirojenega in koliko naučenega? Kdaj smo mi resnično le mi in kdaj smo tisto, kar želijo drugi, da smo? Najprej se prilagajamo staršem, potem učiteljem, prijateljem, sorodnikom. Zato, ker želimo ugajati, ker bi radi bili tisto, kar oni od nas pričakujejo da smo. Izberemo si sopotnika za življenje, ustvarimo družino. Vse po nekih standardih. Večinoma si tega resnično želimo, velikokrat pa zato, ker se to od nas pričakuje. In kako do idealnega sobivanja? S popuščanjem in odpuščanjem, večkrat z zatiranjem svojega jaza. Zaradi ljubega miru. Če pa že ne želimo popustiti, potem, hm, potem smo neprilagodljivi in asocialni. Kot otrok sem kljub lepemu otroštvu pogosto skrivala svojo radovednost in vedoželjnost, ker se to ni vedno spodobilo. Sedaj živim po svojih pravilih. Nekdo mi je enkrat rekel, da to ni normalno. Jaz pa mislim, da je obratno. In prepričana sem, da se ne motim. Mislim, da je treba misliti s svojo glavo in biti to, kar si. Nikogar ne želim ogroziti ali mu vzeti njegove pravice do samosvojskosti, le svoje ne dam! In negujem otroka v sebi. St.R. WßtoQ4D Ob Tednu otroka, ki je potekal med 6. in 12. oktobrom na temo »Nekoga moraš imeti rad«, so prostovoljci društva uspešno izpeljali tri večje prireditve. V petek so na živ-žavu na gimnazijskem igrišču preverjali svoje spretnosti Prva je bila Tekmovalni /iv žav, ki je letošnje leto potekal na gimnazijskem igrišču. Otroci so tekmovali s kolesi, rolerji, skiroji, se preizkusili v najrazličnejših šport no-družabnih igrah in na ta način oblikovali »Najbolj noro Guinnesovo knjigo rekordov«. Pridružili pa so se jim tudi zagorski skavti, ki so otroke podučili, kako se postavi šotor ter jih seznanili s pogostimi skavtskimi družabnimi igrami. Vsi otroci so oh zaključku prejeli priznanja in nagrade. Nadaljevalo se je v soboto z že tradicionalnim kostanjevim piknikom, ki je bil prav tako zelo uspešno izveden. Nova lokacija jim je bila všeč. ves dopoldan so otroci ob peki kostanja in toplem čaju ustvarjali različne izdelke i/ naravnih materialov, sodelovali pri štafetnih igrah in jesenskem kvizu. Na začetku se je predstavil še zborček OŠ Ivana Cankarja pod vodstvom Neli M. Leben, vse do zaključka pa so otroci skupaj s prostovoljci DPM Trbovlje prepevali in plesali ter tako še popestrili sobotno dopoldne. Živ-žav malčkov v majhnem šotoru Teilen otroka sc je zaključil v nedeljo s prireditvijo Dan trboveljskih otrok v mestnem parku. Oh sončnem vremenu so otroci skupaj s 'teatrom Cizamo preizkusili veliko različnih cirkuških veščin in pihali milne mehurčke. V tem času je bilo polno zaposlenih 19 prostovoljcev in opravilo cca 130 prostovoljnih ur. Donator nagrad skozi ves leden otroka je bila v letošnjem letu NLB Banka Zasavje, za kar sc jim najlepše /ahvalju- Kljuh megli so se v soboto prijet-jejo no zabavali Sobotni piknik je obsijalo some /.a Dan trboveljskih otrok se je nareilil prelep jesenski ilan Tako je za člane I )ruŠtva prijateljev mladine Trbovlje še en uspešno izveden projekt, pripravljajo pa sv že na jesenske počitnice in aktivne priprave na še en večje projekt, Veseli december Besedilo in slike: DPM h bovl je hrastnik trbovlje ragorie litija Začinite ga po svoje. NLB Poslovni paket Poslovni paket za vsak okus. Izmed vseh storitev NLB Poslovnega paketa lahko izberete svojo kombinacijo. Enostavno se odločite za NLB Poslovni račun in NLB Poslovno kartico MasterCard, nato pa sami naredite svoj izbor storitev iz paketa. Če pa NLB Poslovni račun že imate, storitev zgolj razširite v paket. Ponudba velja do 30. oktobra 2008. NLB Poslovni paket vsebuje: • enoletno brezplačno vodenje NLB Poslovnega računa (za nove stranke), • NLB Poslovno kartico MasterCard z enoletno brezplačno uporabo varnostnega SMS sporočila, • NLB Poslovno kartico BA Maestro z enoletno brezplačno uporabo varnostnega SMS sporočila, • polovično enkratno pristopnino za elektronsko banko NLB Proklik, • direktne obremenitve in odobritve. nlbO I 1 I www.nlb.si/poslovni-fiaket i 1