61. IMM. V Ljiljani, u četrtek, 15. marca 1906. XXXIX. leto. u&aj* \Hsk zvečer, IsimSi aedVi.it-. iu prasnUte, ter velja po pošti pi-ejcauc za avstrc-ogrske dežele za vse leto ^r, K, za poi leta 3 K, za četrt leta rt K feO h, za en mtisec 2 K k Za Ljubljano 8 pafitfeajeai na dom za vse !et3 U K, :a pal leta > K, za četrt leta 6 K, za en nesec 2 K. Kdor hodi aaut ponj, plača sta vae leto 22 K, za pol l*>ta 11 K, za četrt leta b K 50 h, za eu mesec 1 K f«> h. — Za tujo dežele toliko več, kolikor zuafta poŠtama. Na aaročbe brea >8todobne vpoŠUjatve naročnine *rt nb ozira Za oznanila 3« plačnie od peterostopae petit-vrste no i2 h, če se ozuaailo tiska enkrat, po 10 h, če se dvakrat in po B h, če se tiska trikrat ali večkrat. — Dopim naj se izvolć irankovau. — Rokopisi ne ne vračajo. Uredništvo in u pravni stvo je v Koatiovih ulicah št r>, in sicer uredništvo v l. nadHtr., upravuižtvo pa v pritličju. — Upravništvu nai se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. aUiuiiiistrativur- stvari. Uredništva telefoa št. 34. Posamezne številke po 10 k. Upravsištva telefon št 85. MM reforma pred parlamentom Ha Dunaju, 14. marca. Današnja seja je izredno dobro obiskana, ker se je vedelo, da bo govoril ministrski predsednik baron G aut se h, da reaguje na izvajanja raznih, predgovornikov v zadevi predložene volilne reforme. Ko je ob polu enajstik predsednik grof V e 11 e r otvoril sejo in dal besedi; ministrskemu predsedniku, je nastala v zbornici splošna napetost in poslanci so se jeli v velikih gručah zbirati okrog ministrske klopi. Ko je jei Gautsch govoriti, je nastala v zbornici grobna tišina, da so se po vsi dvorani razločno slišale Gautscheve besede. Kdor je s pazljivostjo sledil, je pričel ministrski predsednik svoj govor, tekn debate, p^Č ne bode mogel ugovarjati, da so se skoro vsi govorniki v ti zbornici soglasno izrekli za potrebo volilne reforme in da pretežna večina le-teh ne nasprotuje principial-neinu načelu, na katerem sloni vladna predloga. Samo ob sebi se razume, da je bilo pri tem slišati tudi celo vrsto očitanj, ki so se tikala vlade. In čudno 1 Otvorili so se vsi registri, da bi se dokazalo, kako neprimerna, kako nemoderna in kako pogubna je reforma, katero hoče vlada braniti pred parlamentom. Na ta očitanja bom kasneje na drobno odgovarjal Po stari parlamentarni navadi prič nem pri razpravi o dosedanjem ~eku debate s prvim protigovornikom, reagirati hočem v prvi vrsti na izvajanja častitega gospoda poslanca tirolskega veleposestva. Vladi se je očitalo, da hoče s predloženo volilno reformo v prvi vrsti pospeševati deniagoŠtvo in demagoški element. To je za uradniško vlado, kakršna je sedanja, težka ob-dolžitev. Moje mnenje je, daje dovolj -redstev za pobijanje demagoštva in najuspešnejša sredstva za to so razvijajoča se naobrazba, rastoče blagostanje in politična vzgoja ljudskih mas. (Pritrjevanje.; In bas politični vzgoji bi naj služila ta predloga. Zato bi tudi o njej trdil, da je vse preje kakor pomoČek, s katerim se pospešuje deniagoštvo. Pri ti priliki so me tudi imenovali vzvišenega patrona socijalnih demokratov. Očitalo se mi je, da sem s predloženo volilno reformo že toliko storil za radikalne stranke in predvsem za socialne demokrate, da mi sedaj skoro ne preostaja nobenega dela vec. V istem hipu se mi je pa obenem tudi očitalo, da nisem zasnoval volilne reforme na enaki volilni pravici in da je nisem raztegnil tudi na ženske. Govornik tirolskega veleposestva se je torej zapletel v nasprotja, ki jasno kažejo, da so njegove obdolžitve neutemeljene. Končal je svoj govor z besedami, da je predložena volilna reforma mrtva in da naj živi nova volilna reforma, ki jo bo nemara sestavil on. Govornik je torej izdal volilni reformi že v njeni zibelki mrtvaški list. Jaz hočem biti uljudneji ž njim. kakor je bil on z mano: želim gosp. poslancu dolgo in srečno življenje. Naj bi dosegel ono starost, ki je potrebna, da bo izvedel ouo volilno reformo, ki njemu lebdi pred očmi. Zastopnik konservativnega veleposestva je priznal, da se splošna volilna pravica ne da več zadržati, in je plediral za to, da bi se vzele za podlago splošni volilni pravici stanovske organizacije. Ne glede na to, da ti stanovi večinoma niso organizirani, smatram :nasvet, da bi se dalo zastopstvo vsem tem organizacijam, za neizvedljiv problem. Kar se tiče očitanja, da nova volilna reforma zabranjuje vstop v parlament konservativnim elementom in odpira vrata radikalcem, opozarjam samo na dejstvo, da se je z razdelitvijo volilnih okrajev preskrbelo, da radikalci ne bodo mogli ud u siti konservativnih elementov. Grof Sv iva Tarouca je zahteval, da bi se z volilno reformo obenem morala revidirati ustava na ta način, da bi se kompetenca drž. zbora v narodnih zadevah omejila in odkazala dež. zborom. Ali bi se tu ne bilo bati, da bi se potem narodnostni boj razvnel na vec krajih mesto na enem V Vladi se je očitalo, da je predložila volilno reformo samo zbog tega, da bi koristila socialnim demokratom, s katerimi je v zvezi. To očitanje je neosnovano, ker vlada nima nobenih zvez s socijalno demokratsko stranko, od katere jo loči uepremostljiv prepad. Čestiti govornik poljskega kluba se je izrekel za demokratično volilno pravico, a zametuje vladno predlogo, ker ne prinaša enake volilne pravice in ker protežira Nemce. To se očita volilni reformi, ki je pomnožila zastopstvo slovanskih narodov v parlamentu in povečala število mandatov v Galiciji. Š tem pač volilna reforma ni mogla zadati kričeče krivice ne-nemškim narodom. Ako je vlada povečala število slovanskih mandatov, potem se ji pač ne more očitati, da je ponižala slovanske narode. Govornik poljskega kluba je vprašal, ako ni volilna reforma morda kazen zato, da se je njegova stranka vedno zavzemala za državne potrebe. Vlada lahko na to vprašanje odgovori, da je raz vitek in napredek Galicije v zadnjih 10 letih najboljši dokaz za to, da država napram Galiciji ni bila nehvaležna. Kar se tiče števila mandatov, je smatrati številke navedene v volilni reformi, zgolj kot nasvet in vlada je pripravljena, podpirati pošten kompromis tudi na tem polju. Posl. dr. Pergelt se je pritoževal, da je volilna reforma spremenila razmerje mandatov na škodo Nemcev. Kako se je to zgodilo f Ker je vlada sestavila po možnosti narodno homogene volilne okraje, se je naravno moralo povečati število slovanskih volilnih okrajev. S tem pa vlada ni nameravala protežirati ene narodnosti na škodo druge, marveč je bila samo posledica principa, ki ga je usvojila vlada in ki je koristen tudi Nemcem, katerim z a-k o n i t o zagotavlja dosedanje posestno stanje napram vsem političnim eventuvalnostim. Sicer pa razdelitev mandatov Še ni završen fakt, zakaj vlada je pripravljena, po možnosti ugoditi upravičenim zahtevam Nem- cev. (Jautsch je nato naglašal potrebo, da se avstrijski narodi med sabo sporazumejo, ter dokazoval, da se ni bati, da bi bodoči parlament skušal predrugačiti dosedanjo državno politiko na zunaj. Ker se je zbornica opetovano izrekla za potrebo volilne reforme in za splošno volilno pravico in ker v tej zadevi sedaj obstoje ne kvalitetne, marveč samo kvantitetne diference, potem se pač ne bo nikdo več čutil dovolj močnega, da bi prevzel odgovornost, da bi se preprečila ta neodložljiva, velika politična reforma. Kdo si upa biti odgovoren za krizo, ki bi morala iz tega nastati? Uva-žujte položaj v Avstriji, premotrite položaj zunaj naše države in uvideli boste, da bi bila ta odgovornost prevelika. Tudi vlada si je v svesti historične važnosti tega trenotka. zato je pripravljena zastaviti vse svoje moči. da izvede veliko delo parlamentarne reforme. Z ozirom na to bo vlada pospeševala medsebojne kompromise, da se s tem premagajo še obstoječe težave, zakaj kompromis je življenska podlaga vsega konstitucio-nalnega procesa. Ministrski predsednik Gautsch je končal svoj govor z besedami : V duhu vidim avstrijski parlament, zgrajen na temelju enake pravice, zavarovan proti viharjem bodočnosti. Z mirno vestjo torej lahko rečem: Kdor glasuje za novo volilno pravico, ta glasuje za novo zgradbo naših parlamentarnih naprav. Tega se nadejam od refonne volilne pravice na Avstrijskem. Gautschu so, ko je končal svoj govor, ploskali in pritrjevab zgolj socijalni demokratje, Vsenemec S tein ga je pa obkladal z vsemi mogočimi psovkami, da ga je predsednik moral opetovano poklicati k redu. Za ministrskim predsednikom je govoril Mladočeh dr. Kyba. V svojem govoru je naglašal, da se vladna predloga pač bliža idealu njegove stranke, vendar pa ne bo v nji nikdo mogel najti enake volilne pravice. Mladočeška stranka se nadeja, da bo demokratizacija mnogo koristila narodnostnemu miru; zato pozdravlja splošno volimo pravico kot podlago k novemu življenju in kot predpogoj za nadaljni razvitek. Posl. Schaffl, tirolski krščanski socijalec, je polemizoval proti Grabniaverju in Dziedzuszvckemu in zaključal svoj govor z besedami: Danes upirajo milijoni veselo svoja oci na palačo na Ringu. Privilegiji so mrtvi, naj živi volilna retorma'. Iz te zbornice, kateri se je predložila volilna reforma, bo vznikla ROVO. boljša svoboda. Nemški nacijonalec dr. Hauerla je zahteval, naj se pri določitvi velikosti volilnih okrajev ozira ntt levilo analfabetov, a si«*er je pa prav simpatični) govoril o vladni volilni predlogi. Socijalni demokrat Daszvnski je zavračal očitanje, da so socijalni demokratje vladna stanka, polemizoval z govorniki poljskega kluba m zahteval, da se da Galiciji 7 mandatov več. iVški radikal ec Klofač je obširno kritikova! vladno reformo in zahteval, naj se tudi ženskam da volilna pravica. Nato se je seja zaključila. Prihodnja seja bo jutri dopoldne Pred shodom zaupnikov naroflnonapredne stranke. vin Med najvažnejše stvari, katerih rešitev je nujno potrebna, spada jezikovno vprašanje. Kakor vse kaže, ni nič upanja, da bi se to vprašanje enotno rešilo za vso državo. Avstrijske vlade Še niso nikdar nio pametnega storile in dokler bo. imel parlament na vlade tako malo vpliva kakor sedaj, tudi ne bodo nikdar nič pametnega storile. Postopanje vseh vlad kaze, da hočejo rešiti jezikovno vprašanje samo za češke dežele. Pri tem upajo, da Slovenci ne bomo imeli nikdar dosti moči, da bi potem, ko bodo Cehi zadovoljni, spravili jugoslovansko jezikovno vprašanje na površje. To vladno upanje se morda tudi izpolni, zakaj nihče ne ve, kaj prinese splošna in enaka volilna pravica Vlada hoče reševati jezikovno (LISTEK* noja na Snežnik. (Dalje.) Pravili so mi, da se v razsežnih sneberSkih gozdovih okrog Snežnika res še nahajajo medvedje. Goje jih nalašč in po zimi krmijo z mrhovino. Tudi kak volk se še klati po šumah. Vkljnb temu pa je, kakor mi je tožil neki star, pa silno žejen logar, za zapriseženega lovca kaj malo veselja, ker mora divjačino celo leto varovati, nikdar pa ne streljati. Divjim lovcem se godi mnogo bolje. Ti streljajo po zimi i* poleti, ob petkih in svetkih, in se jim ni treba ozirati na zasebne želje graščakove niti na javni lovski zakon. Drvarji ali pravzaprav lesarji, ki sekajo in obsekavajo les v teh gozdih, so videti pridni in trezni možje. Večinoma so iz starotrške in knežaške okolica. Njihovo delo ni baš težavno, tudi vročina ni prevelika, ker je povsod gosta senca in absolutna leža visoka MnČi ji pa huda žeja. Tu so kraška tla in zato po dve, tri ure naokrog ni dobiti nikjer pitne vode. Ker se v gozdovih seka dan na dan, leto za letom, je mnogo precej dobrega zaslužka. Lastniku pa menda ne preostane bogve koliko čistega dobička, ker požre velikanska režija večji del dohodkov. Da se pa les tudi iz najbolj oddaljenih kotov in najvišjih lež spravi lahko v denar, je ves kompleks preprežen z lepimi cestami z dobro in trdno podlago. , Glavna cesta, ki vodi od šneberške graščine po Leskovi dolini in mimo MaŠuna do Koritnic, je okrog 24 km dolga in v tako lepem stanju kakot malo-katera deželna. Za grajenje in vzdr-žavanje cest skrbi seve graščina sama in to mora stati lep denar. Rekel sem, da so drvarji videti trezni možje. Pili so malo ali nič, zajedli pa tudi samo po 20 vinarjev. Toliko namreč stane porcija vsaktere jedi. Seveda jedi niso ocvrti piščanci. Žganci so ali fižol ali makaroni ali krompir. Ne smete pa misliti, da sta dva žganca ali pest fižola že porcija kakor v mestni h gostilnah. Skleda srednje velikosti, napolnjena s kupč- kom, to je porcija. Jaz sem si privoščil makarone, bilo jih je za moj „polcilinderu, in na tihem, da me ne sliši kaka malojeda dama, vam povem: pojedel sem vse do zadnjega. Sovražniki ženskega spola pa vobče niso. Prodrli so med nje že celo megleni nazori o svobodni ljubezni in divjem zakonu, ako smem tako hudo splošno sodbo deducirati že iz tega, kar sem opazil. Pri mizi tam v kotu sta namreč sedela dva parčka, ki se nista nič vtikala v pogovore drugih. Bili pa niso oženjeni in omoženi, ampak kar tako so živeli skupaj, pač ker so bili zaljubljeni. Po dnevi sta moška dr varila, ženski sta pa maline brali. Onadva sta bila mlada fanta, česar pa o njunih boljših polovicah žalibog ne morem reči. Spoznal sem pa iz namežikanja in govorjenja, da drugi drvarji niso odobravali teh kar na levo roko sklenjenih zakonov. Njih moralna ogorčenost se je brala tudi iz mnogih napisov, ki so bili o teh zaljubljencih načeč-kani po obsekanih hlodih ob cesti, katerih besedilo sicer pa ni bilo kar nič moralno. Jaz, ki sodim vse bolj tolerantno in privoščim vsakemu svoje veselje, sem takoj našel formulo, po kateri sem jih opravičil. Glede fantov sem si mislil: ^Mladost, je norost*, glede žensk pa: „Alter sehutzt vor Torheitnichttt, in sem bil vesel, kakor je vesel tudi vsak drug mishtelj, kadar pride kaki zamotani stvari do jedra. Vesel sem bil pa tudi vsled tega, ker sem izpeljal svojo inisej tako lopo v obeh deželnih jezikih. To moj« veselje boste razumeli, ako vam razkrijem, da bi jaz salamensko rad avan-ziral. Le pomislite ! Na ovratniku moje uniformske kamižole zija grozna praznota ; najmanj štiri zvezde bi še imele ondi prostora. Na prsih mi pa tudi ne binglja nič svetlega in tudi nimam upanja, da bi v doglednem času kaj zabingljalo, in to, m is lini, je hudo dovolj. Z ozirom na zaželjen avance-ment torej se silno bojim, da ne bi bil razkričan za narodnega šovinista. To bi se mi pa znalo pripetiti, ko bi vedno mislil le v enem deželnem jeziku. Potemtakem menim, daje bilo moje veselje popolnoma opravičeno. Po dobro prespani noči se odpravim drugo jutro na vrh, ko je bilo še temno. Za vodnika mi je bil krčmar. Predno sva pa odrinila, sena mu rekel, naj vzame s seboj lovski nož. Ko me vpraša: „Čemu?" mu pravim: nZa medveda. Jaz imam sicer revolver; pa ker bi se znalo zgoditi, da mrcine ne zadenem ravno v sence, znal bi nama nož dobro služiti". On se pa nasmeji in pravi, da je rbil «• mnogokrat na Snežniku, pa še ni nikdar videl medveda in zato ne verjame, da bi jih kaj bilo v teh hostah. Ko ga opomnim, kaj vse mi jo snoČi pripovedoval stari logar, važno pristavi, da otrokom in lovcem ni nio" verjeti. Jaz si pa mislim: „In krč-marjein", ter se za vse slučaje oborožim. Previdno in pametno sem tudi odredil, da je korakal vedno vodnik pred menoj. Mislil sem si: Če se priklati kosmata pošast, se bo vendar že njega toliko nažrla, da bo pustila mene na miru. Seveda je bila ta pre-vidnost in pametnost ob enem velikanska sebičnost. To tudi sam r dobro uvidevam in sedaj tudi bridko obžalujem. Pa takrat se mi je, sam no vem kako, sebe zedlo bolj Skoda kot njega. (Konec prik) vprašanje po kronovinali. To vidimo na Češkem, na Moravskem in v Sle-ziji. Skoro gotovo se zgodi tako tudi pri nas, če bomo sploh imeli toliko moči. da vlado v to prisilimo. Pravica je v Avstriji hroma in vlade so Slovanom pravične le. kadar se boje batin. Slovenci zahtevamo svojo relativno samostalnost. Naravna konse-kveuea tega je. da moramo zahtevati enojezičnost v vsej upravi, v šoli in v vsem javnem življenju. Ta zahteva je logična posledica naših narodnostnih načel. Le iz ozirov na to, da je do praktičnega uresničenja tega principa pot se dolga, da se bo mogla enojezičnost uveljaviti šele tedaj, kadar se uvede narodna avtonomija, se sme narodno-napredna stranka za sedaj omejiti na to, da izposluje popolno jezikovno ravnopravnost tako v zunanjem kakor tudi v vsem notranjem uradovanju. Najuspešnejše se da zastopati ta zahteva, če se specialno za Kranjsko akomodiramo principom, ki jih je vlada določila v svojem jezikovnem načrtu za češko. Točno po istih načelih kakor na i 'eškem, naj se reši vprašanje o uradnem jeziku tudi na Kranjskem. Slovenski notranji uradni jezik na Kranjskem mora postati eden prvih postulate v. Seveda sra zahtevamo tudi za vse druge slovenske pokrajine obenem z uredbo jezikovnega vprašanja. O nemški zahtevi, da morajo biti enojezični vsi uradi v uemških okrajih, v vseh drugih okrajih dvojezični in da se mora uzakoniti nemški državni jezik, seveda še govora ne more biti. Pri uvedbi narodne avtonomije se bo moralo rešiti tudi vprašanje o uredbi administracije na slovenskem ozemlju, kaj ti to leži na dlani, da jezikovno enoten teritorij ne more biti administrativno razcepljen. Že sedaj pa je delati z vso odločnostjo na to. da se za vse slovenske okraje ustanovi posebno nadsodišce v Ljubljani. Obenem je potrebno iz-poslovati, da se izvrše stari slovenski postulati, da morajo najvišje sodišče, upravno sodišče in gra-ško nadsodišce- izdajati slovenske razsodbe ter da se po-skrbe avtentični teksti vseh sedanjih in bodočih zakonov, tako da ne bo več samo nemški tekst v e 1 j a v e n. slovenski pa praktično brezpomemben prevod. Važno je vprašanje o cerkveno-političnem stališču u aro dno-napredne stranke. Kot svobodomiselna in svobodoljubna demokratična stranka se narodno-napredna stranka ne more in ne sme izreči za drugo načelo, kakor za načelo popolne svobode in neodvisnosti vseh verskih organizacij v okviru državnih zakonov. Katoliški cerkvi se mora priznati avtonomija v v s e li cerkvenih stvareh. To je mogoče samo potom ustanovitve samostojnih verskih občin, ki naj popolnoma svobodno urejujejo svoje zadeve in nosijo tudi vse stroške. Ako je cerkev neodvisna od države, mora biti tudi država neodvisna od cerkve. Ker je država sedaj v različnih, sedanjim razmeram ne več primernih zvezah s cerkvijo, ker je država za cerkev zdaj dekla, zdaj birič, zdaj molzna krava, se mora ta zveza odpraviti in izvesti ločitev države od cerkve tako, kakor je izvedena v vseh kulturnih državah. Tako laiziciranje države mora imeti seveda svoje konsekvence. Ako je cerkev samostojna organizacija, to je društvo, kakor so vsa druga društva, morajo iz kazenskega zakona izginiti tiste določbe, po katerih država oticialno ščiti cerkev in njene uradnike. Kar velja za vsako drugo društvo in za vsako drugo organizaejo, to naj velja tudi za različne cerkve. Sedaj opravljajo cerkveni uradi različne državne posle. Teh je cerkev osvoboditi in je vodstvo matrik izročiti javnim državnim uradom. Pri reviziji občnega državljanskega zakona je gledati, da se izvedejo naravne konsekvence iz stališča svobode katoliške cerkve. Uvesti je obligatni civilni zakon, pri čemer pa se mora pustiti katoličanom popolna svoboda, da se smejo dati tudi cerkveno poročiti. Vse postavo-dajalstvo o zakonskem pravu spada izključno v delokrog države. Cerkev lahko uči. kar hoče, to je njena pravica, lahko tudi uči, da je smrtni greh, Če se zakonski ločijo, ali država je suverenska in njo ti nauki pri urejevanju cerkvenih razmer čisto nič ne brigajo. Država ima dolžnost javne razmere urediti potrebam in pravičnosti primerno, potreba in pravičnost pa zahtevata, da se zakonsko pravo reformira tudi v tem oziru, da se odstrani nerazdružljivost katoliškega zakona. Končno je konsekvenca stališča o svobodni cerkvi tudi to. da se odstrani cerkveni upliv na šole in odkaže verski pouk v cerkev. Samo po sebi se razume, da država ne more trpeti nobene organizacije, ki se postavlja nad njene zakone. Tudi cerkev kot organizacija mora biti podrejena državnim zakonom in zato >e mora v svrho onemo-gočenja proti zakonu tudi uvesti k an-celparagraf in uveljaviti za cerkev tiste postave, ki veljajo za vsa društva. Državni zbor. Dunaj, 14. marca. V začetku današnje seje so bile podane sledeče interpelacije: Posl. Ferri je interpeliral zaradi ribarenja italijanskih ribičev v dalmatinskih vodah. Posl. Morsov in Dob*rnig sta interpelirala zaradi prodaje nekega sveta, ki bi bil za razširjenje tržaškega pristanišča nujno potreben. Posl. vitez Berks je interpeliral pravosodnega ministra zaradi kršenja jezikovne ravnopravnosti pri celjskih sodiščih, naučnega ministra pa zaradi nezakonitega ob- stoja celjskega okrajnega Šolskega sveta. Volilna reforma. Dunaj, 14. marca. Ministrski predsednik baron Gautsch je rekel v svojem današnjem govoru, da razdelitev mandatov in volilnih okrajev še ni sklenjena stvar, temuč da je to šele temelj za kompromise med vlado in strankami medsebojno. In res je ministrski predsednik takoj popoldne imel pogajanja z nemškimi in italijanskimi poslanci glede razdelitve mandatov. Pogajanja imajo zaupen značaj. Krakov, 14. marca. „Czasuu se poroča z Dunaja, da je današnji Gautschev govor napravil v poljskem klubu najslabši vtisk, a to tudi pri tistih članih, ki so bili do-sedaj vladni volilni reformi naklonjeni. Splošno se poudarja, da je Gautschev odgovor breztakten, kakor da bi Galicija ne bila avstrijska dežela, temuč popolnoma tuja, ki ji Avstrija izkazuje dobrote. Poljski poslanci, ki pridejo še v tej debati na vrsto, bodo Gautschu krepko odgovorili. Dunaj, 14. marca. Predsednik nizjeavstrijske trgovske in obrtne zbornice, vitez K i n k , namerava sklicati predsednike vseh trgovinskih zbornic, da se pogovore o bodočem zastopstvu industrije, trgovine in obrti v državnem zboru. Absolutizem na Ogrskem. Budapešta, 14. marca. Danes se je vršil ministrski svet, ki se je bavil z razpisom novih volitev. V ta namen se pelje ministrski predsednik najbrže že jutri na Dunaj. Ob postelji nevarno obolelega posi. Kossutha je bila danes zelo važna politična koferenca. ki so se je udeležili grof An dr ass y, grof Apponvi, Geza Polonvi in Toth. Kossuthovo življenje je v veliki nevarnosti, ker je protin dosegel srce. Municipijski zbor velike županije v Szilagvu je sklenil opustiti pasivno resi stene o, t. j. oddati državi prostovoljno plačane davke ter odvezati uradnike dolžnosti obstrui-ranja. Dunaj. 14. marca. V političnih krogih se govori, da je baron Fe-je rvary izjavil cesarju, da že zaradi slabega zdravja ne more voditi novih volitev. Ako cesar vztraja pri svojih ustavnih nazorih, da se morajo volitve razpisati v postavni dobi, naj se pokliče druga oseba na krmilo vlade. Baje je za ta slučaj priporočil grofa Khuena-Heder-varvja za svojega naslednika. — S Fejervarvjein pa bi odstopila tudi ministra Kristoffv in Lan v i. Kristoffv bi dobil po odstopu nalogo, organizovati volilno agitacijo ter zbuditi po celi deželi gibanje za splošno volilno pravico. Novo srbsko ministrstvo. Bel grad, 14. marca. Novo ministrstvo je sestavljeno sledeče: General G r u j i ć predsedstvo iu vojno, polkovnik An to nič zunanje zadeve, Pavičević notranje zadeve, Ljubin Stojanovie nauk. Pečic pravo-sodstvo, Drašković kmetijstvo, Todorovič gradnje in finance. Splošni štrajk železničarjev na Ruskem. Petrograd, 14. marca. Med železničarji se je začelo nevarno gibanje. Napoveduje se splošni štrajk. Vlada je za ta slučaj pripravljena na skrajna sredstva. Poštne vlake že spremljajo orožniki. Moskva, 14. marca. Nikolajev kolodvor straži vojaštvo. Iz Tvera je pozvan dragonski polk z artiljerijo v Moskvo. Program nove francoske vlade. Pariz, 14. marca. Danes je v parlamentu prečital ministrski predsednik Sarrien program svoje vlade. Izjava pravi, da se ministrstvo zaveda sedanjih težav in svojih dolžnosti. Ministri so složni glede skupnega programa, kako je združiti vse republikance pri predstojećih volitvah. Cerkveno in-ventiranje je naletelo na nepričakovan in neupravičen odpor. N i h Č e se ne misli dotakniti svobode verskega naziranja in vere sploh. Ločitev cerkve od države se izvede v liberalnem duhu. Vlada pa tudi ne bo trpela nikakih p roti v o j aških izzivanj. Izjava končno poziva vse republikance k slogi. Zvišanje plač nemškim častnikom iz židovskega denarja. Bero lin, 14. marca. Zdržuje se vest, da je cesar Viljem dosegel fond 10 milijonov za zvišanje plač častnikom, dasi je bil Biilow pred letom še odločno proti temu. Denar so priskrbeli cesarju Židje. vsled česar sta tudi Žida Friedliinder in Caro dobila plemstvo. Dnevne vesti. V Ljubljani, 11». marca. Z graškega višjega sodišča. Novi podpredsednik graškega višjega sodišča g. \Valter je slovenskega jezika do dobrega vešč in je svoj čas kot deželnosodni svetnik v Celovcu brez zadržka in spretno vodil slovenske obravnave. Visoki c. kr. deželni šolski Svet V Ljubljani naj nam blagovoli sporočiti, kdaj misli vendar začeti zidati trirazredno ljudsko šolo v Tgavasi pri Starem trgu < Notranjsko*, in kdaj misli zgradbo razpisati in izmed mnogih načrtov, ki smo jih že poslali, enega potrditi, ker l. nikakor nismo zadovoljni na zidanje s*' nadaljnih 15 let Čakati. *2. Tudi smo se že naveličali svoje otroke v tako oddaljeni Stari trg pošiljati, ker se nam pozimi vsi prehlade, a poleti pa pregrejejo. a trpimo potem mi. 3, Še manj smo pa zadovoljni jih pošiljati v prenapolnjene razrede zasilne šole v Pudobu, katera je nastanjena v ob- činski bolnišnici. 4 Kdo vendar vso stvar zavlačuje ? Krajni Šolski svet je zadovoljen zidati, saj je dal izdelati že več načrtov, c. kr. okraj u i svet nas tudi k temu sili. Kje je torej zapreka? Čujemo, da ena sama oseba vse zadržuje. Je H res td mogoče? To bi bilo pač žalostno!! ~i Ker je stavbeni materijal že vec let na stavbenem prostoru pripravljen, se bojimo, da ne bi pesek strohnel, kamenje segnilo in apno spuh-telo. — Prizadeti starši in davkoplačevalci. Pomagalo je. Pred nekaj dnevi smo nekoliko posvetili med skrivnosti škofovih zavodov v A Vidu in namignili, kaj eta vse po& njala duhovnika - profesorja Arh in Koritnik. Pomagalo je. Koritnik je na Dunaju, Arha pa je škof spodil iz zavodov in ga poslal v Višnjo goro za kaplana. Ko bi ne bili „Slovenski Narod- posegel vmes. kdo ve, kaj bi se bilo še zgodilo v škofovih Bav \odih. — Nemci ne vedo, kaj hočejo. To bridko resnico za Nemce je zapisal dr. Steinwender v svoji „Villacher Zeitung**. kjer se zavzema za osnovanje velike nemške strank«* in kjer pravi: „Današnja razdelitev Nemcev v stranke nima nobenega pomena, kajti razlikujejo se med seboj mnogo manj nego posamezni člani ene in iste itvoalte, pri tem pa imajo to skupnost, da vsi skupaj ne vedo, kaj hočejo, in da drug drugega ne morejo trpeti. -Doslej smo vendar mislili, da so znani Nemcem njihovi cilji, vsaj so bili v> kot pravi barbari vedno dosledni v zatiranju sosednih narodov zlasti' pa nas Slovencev. To priznanje, da ne vedo. kaj hočejo, nas pa poučuje še bolj, da ^ bestien**. kakor je prevedla ..Slo-venčevo" žaljivko. Vsled tega je prišel Vahtaričin** odgovorni urednik pred sodišče, a je tukaj tako milo in U hiši žalosti. Povest iz tržaškega življenja; spisal Vinko Ruda. (Dalje.) Prošenje prijazno Markovo pismo zmečkal in v kot vrgel. Zaničeval je Marka, češ, da je komedijant, ki živi od tega, da ljudem v zabavo norce brije. Iz takih rok ni hotel ničesar sprejeti, niti poštenega zaslužka ne. Ta ponos pa se je začel hitro tajati. Prosen ni imel nič denarja, čisto nič, kakor po navadi. In rekel si je. da mora sprejeti denar, naj mu ga ponudi kdorkoli, ako hoče sploh uresničiti svoj načrt. Kdor je lačen, ne gleda na to, kdo mu da jesti; da mu le sploh kdo kaj da. Prosen je pobral poprej s tolikim prezirom zavrženo pismo, je skrbno pogladil in je dvakrat in trikrat prečital. „Nekaj desetakov je zaslužiti. K<> bi jih imel, bi bil hitro na cilju.u Prosen ni še nikdar imel desetaka v posesti in zdaj mu jih je bilo obljubljenih kar več. „Če zaslužim pet desetakov, si lahko kupim potrebnih knjig; nekaj priprav, kemikalij in kar je treba, lahko bi delal poskuse.'kako naredim grandijoznostrašno bombo. Tudi staremu Tomaju bi lahko kaj daroval, saj me je dolgo zastonj poučeval in me naučil vsega, kar sam zna". Premišljeval pa je tudi in to uaj-bolj vestno, s čim bi Adi napravil posebno veselje, tako veselje, da bi zavrisnila in da bi sedeč pri svojem šivanju zopet zapela kako veselo, poskočno pesemeo, kakor se jih sliši iz ust zadovoljnih ljudi. Sicer ga je kmalu obšlo spoznanje, da so ti njegovi načrti vražje banalni ali — premeni! jih ni. Zvečer se je Prosen oglasil pri Marku. Odločil se je bil, da sprejme ponuđeni zaslužek, a le če ne bo dolžan nobene hvaležnosti. Svojega sovraštva do Marka si ni hotel dati za nobeno ceno omejiti. Marko je bil doma in je Prosena takoj sprejel. Na prvi pogled je Prosen videl, da je Marko bled in upadel, kakor da mu je bolezen razorala lice. Prosena je to razveselilo. Z zadovoljstvom si je rekel: Torej je tudi ta človek, ki se je vse svoje življenje le smejal, spoznal trpljenje, zdaj torej ve tudi ta veseljak, kaj je bolest. Marko je ponudil Prosenu stol in se je usedel za svojo pisalno mizo „Stvar, za katero se gre. je jako preprosta. Prepisati je iz starih letnikov različnih tržaških listov neke feljtone. Po številu jih je precej in Vaše delo bo trajalo več tednov. Ti feljtoni izidejo v posebni knjigi, uredbo sem prevzel jaz. Slikar Karlo mi je povedal, da imate krasno pisavo, zato sem se obrnil do Vas. Ali hočete to delo prevzeti?1* Prosen je malo premišljeval potem je rekel nekoliko osorno: ^Mislim, da Vaše ponudbe ne smem sprejeti." „Zakaj ne smete? delo vendar ni sitno in plačalo se Vam bo dosti dobro.4* „Da — aliu Prosen je bil nekoliko v zadregi, a to je trajalo samo trenotek, potem je odločno dostavil: „Domnevam, da Vam je Karlo pravil tudi o moji bedi — in da mi ponujate ta zaslužek iz usmiljenja. Jaz Vam pa nečem biti hvale dolžan, Vam celo ne, ker —B Prenehal je. a Marko je hitro vprašal: „Ker - ?" „Ker Vas ne ljubim in ker Vas ne spoštujem, je hladno odgovoril Prosen. Njegove besede so donele, kakor bi bil kdo počil z bičem in Marko je planil s stola, tako bled. da se ga je Še Prosen ustrašil. „Vi me ne ljubite — to je naravno1* je, premagujoč svojo razburjenost, komaj slišno rekel Marko. „Tuja sva si in nič naju ne veže. Ali pa mi hočete in mi morete povedati, zakaj me ne spoštujete?** Prosena je nekaj zazeblo. Čutil je, da se začne zdaj boj, ali omahoval je le malo časa, potem je začel mirno govoriti s svojim visokim tankim glasom. ^Jaz sovražim ves svet ... ali do Vas imam še posebno sovraštvo. Storili mi niste ničesar. Ali jaz Vas ne morem spoštovati, ker je v mojih očeh Vaš poklic zaničljiv. Vaš poklic je, zabavati iu kratkočasiti bogate ljudi. Svojega duha prodajate na drobno in na debelo krivičnikom, dasi bi ga lahko uporabili zatirancem v prid iu koristili njim in pravici. V izobilju živite in zaniČljivo gledate na reveže. Zdi se mi, da ste za dušne potrebe bogatašev to isto, kar so n njih telesne potrebe lahko že ženske. Takih ljudi jaz ne morem spoštovati.** Marko je mirno poslušal m j** mirno odgovoril: -Deloma imate prav, gospod P i osen. Moj poklic je res žaloste1 n. ali zaradi njega me ne smete obso jati; morali bi ine obžalovati, saj si ga nisem sam izbral, nego mi ga je kruta usoda usilila Krivico pa mi delate z očitanjem, da nimam srca za siromake. Kar morem, storim zanje vedno. Kadar je prilika, skušam pomagati dokaz tega je. da ste Vi tu- Prosen je zatrepetal. Zabolele so ga te besede, kakor najhujše očitanje. Marko pa je mirno nadaljeval. ..Pisarjev dobim vsako minuto deset, če jih hočem. Vse ulice so polne takih ljudi in na kolenih bi se mi zahvaljevali za zaslužek, ki seaa ga ponudil Vam. Slikar Karlo mi je povedal, da živite v strašni bedi. Rekel sem si, da bi storil dobro delo, če Vam preskrbim nekaj zaslužka in po- ponižno izjavil, da ni imel namena faliti imenovanih 4 gospodov in da je pripravljen objaviti popravek v prihodnji Številki. Tožitelji so imeli csiniljenje s tožencem, zato so se zadovoljili z njegovo izjavo in obljubo ter umaknili tožbo. Upamo, da bo Slovenec— kot _ Vahtaričin" veren ^veznik povrni] tej stroške, ki jih je ou povzročil! — Tnj red. Cesar je dovolil pri-aiarijng. dr. Ed. Slajmerju nositi kraljevi srbski red sv. Save III. razreda. imenovanje v veterinarski shiibi. K. včerajšnji naši notici o imenovanju višjega okrajnega živino-zdravnika g, Alojz i j a Pavlina veterinarskim nadzornikom na Kranjskem bodi pripomnjeno, da je imenovan g. Pavlin p r o v i z o r i č n o. Šolske vesti. Naručitelj g. K n g e 1 b e r t K a v č i č pri Sv. K rižu pri Litiji je dobil zaradi bolezni dopust do konca tekočega Šolskega leta, sitpliral ga bo pa ondotni kaplan g. J5 v gen Legat. Štajerski deželni šolski svet -klenil v svoji zadnji seji, razširiti trirazredno ljudsko šolo v kalah pri Velenju v štiri razred- nico in dvorazrednieo v J u r k 1 o - c r u v trirazrednico. Učitelj-vodi t e 1 j Svetini pri Celju je postal O ž b a 11 [Pustišek. Za stalne učitelje, ozi- : v učiteljice so nameščeni: Pri Sv Trojici v Slovenskih goricah Jo s K 1 e m e n č i č od Sv. Antona. v Ljubnem Martin S o ti ar iz Kapel, v Lehnu pri Ribnici ondotna soplentinja Pavla Majcen mL, pri Sv. Petru na Medvedjem selu ondotna suplentinja 0 t i 1 i j a F fin k. Bepertoir slovenskega gledališča* [z pisarne -Dramatičnega društva* se poroča: Jutri dve no--. ii: hrvatska enodejanka -V e -r. u s v i c t r i xu Milana Begoviča in roška drama „Tuji kruh" iv. Tur-genjeva. — Prihodnji predstavi sta v nedeljo, dne 18. t. m.: popoldne rR e v č e k A n d r e j č e k", zvečer prvič v sezoni ^Ma dame Sans-Gene" z £0. Ljerko p L S ramo v o iz Zagreba v naslovni vlogi. — V ponedeljek, dne 19. t. m. zvečer zadnjič m jiunaj ..Zvonovi korneviljski" i gospo Irmo Polako v o. Šematizem v roke! -Slovenec- prinaša inserat lekarnarja Pic-colija, v katerem hvali Anton Žni-d a r š i č, župnik v Št. Jerneju na Kranjskem, neko -železnato vino**. A v Št. Jerneju še ni bilo nikdar župnika s tem imenom in ga tudi zdaj ni! Zdaj je le vprašanje: Ali je kdo potegnil lekarnarja Piccolija ali pa lekarnar Piccoli — -Slovenca", ki še svojih fajmoštrov ne pozna! To je dokaz, da farji v „Katol. Tiskarni" za 'lenar tudi laž tiskajo! Anten Aškerc med Poljaki. Z žirom na jubilej Antona Aškerca priobČnje znana poljska revija rSwiat 31 vv i a n s k i". ki izhaj a v Krakovu, v svoji zadnji številki obširno literarno študijo o Antonu Aškercu in o ajfgovih delih. Dotično študijo je napisal ugledni poljski pisatelj Tad. Si fTiabowski. Iz spisa je razvidno, da Grabowski temeljito pozna slovensko literaturo, zato je študija dokaj icčna. Pisatelju se je prigodila samo ta nezgoda, da je zamenjal sedanjega ljubljanskega škofa Antona .1 e g 1 i č a s pokojnim A n - nudil sem Vam ta zaslužek, dasi se aii je reklo, da ste ošabni, to se pravi, domišljavi, naduti in hudobni. Toda to me nič ne briga. Zame je lerodajno le eno, da imam jaz dobro *a>t — Vaše mnenje preziram in se ne menim za Vaše morilske poglede. Jaz vidim v Vas le bedno bitje. In zdaj Vas vprašam: ali hočete zaslužiti teh sto goldinarjev, ali ne V" Prosen je bil ves potrt. Pač je okušal, da bi našel ponosen odgovor, ali ni se ga mogel domisliti. Markovi pogledi SO mu zmedli vse misli. .Tukaj imate zapisane vse liste in >pise. katere je treba prepisati,u je dejal Marko „in zdaj recite, ali sprejmete mojo ponudbo ali ne." -Sprejmem," je jecljal Prosen. ^Potem je vse v redu — zdrav- rtvajto.41 Prosen ni prav vedel, kdaj iu kako je prišel iz Markove sobe. Bil J© sam s seboj nezadovoljen. Zavedal s« je, da je igral pravzaprav klavrno vlogo in to ga je bolelo toliko bolj, ker je moral priznati, da mu je Marko imponiral in da ga je Marko prisilil? da ga mora spoštovati. (Dalje prih.) tonom Martinom Slomškom, kateremu avtor podtika, da je pokupil Cankarjeve pesmi „Erotika" in jih ded sežgati. Narodna čitalnica v Ljubljani priredi v soboto, dne 17. t. m., ob 8. uri zvečer „Družinski zabavni večer" v veliki dvorani „Narodnega doma-, katerega spored utegne postati jako zanimiv, kolikor nam je soditi po pripravah. Obsegal bode tenor-samospev, šaljivi dvospev za sopran in alt, plesni duo — Cake-walk in klasične mramornate skupine. Med posamnimi točkami svira Ljubljanska društvena godba izbrane koncertne komade. — Podrobnosti sporeda, po katerem se vrši ples, priobčimo pozneje. — Vstop imajo le člani in po njih vpeljani gostje. Akademljaa Opozarjamo na predavanje, ki bo v soboto 17. t. m. ob 8. uri zvečer v -Mestnem domu-o zakonskem pravu pri nas in drugodir az in e r j e m e d c e r k v i j o in državo*. Predavanje je jako aktualno z ozirom na bližajočo se reformo avstrijskega zakonskega prava. Slišati hočemo po vsem objektivno sodbo, kaj in kako se hoče reformo-vati na sedaj veljavnem državnem zakonskem pravu. Ljudstvo je treba poučiti, da je tisti strah, ki jež njim bega naša duhovščina, rsredi otel, okoli ga pa nič ni.** Upamo torej, da pridejo k predavanju vsi. ki se hote poučiti o resnici. Slavec" priredi v nedeljo ]s. marca t. 1. v restavraciji »pri zlati ribi" pevski zabavni večer v proslavo godu P e p i c in P e p č k o v. Prijatelji društva dobro došli. Pevsko društvo „Ljubljanski Zvon*" vabi vse prijatelje petja in zabave na izlet, ki ga priredi v nedeljo, dne 18. t. m. na Bled. Odhod z južnega kolodvor ob 11. uri 44. m. dop. Zvečer se priredi v Lescah v restavracijskem salonu g. Iv. Legata na Čast vsem Pepcam in P e p č k o ni koncert z obsežnim in velezanimivim sporedom. Ker sloni to društvo na popolnoma narodno-napredni podlagi in ker se nahaja v najlepšem, razcvitu. je želeti s strani slavnega občinstva mnogobrojne udeležbe. — Odlikovan Slovenec. V Pe- terburgu je bil pred kratkim odlikovan z redom sv. Stanislava, t. j. srebrna kolajna, ki se nosi pripeto na vratu, črkostavec gospod Matija Klavžar. rojen leta 1851. v Grorelieak pri Radečah, ki je bil v kondiciji v tiskarni znanstvene akademije v Peterburgn. Gospod Klavžar je bil revnih staršev, je s pomočjo podpornikov dovršil spodnjo gimnazijo, potem pa šel k tiskarstvu. Užival je pa to čast le malo časa, kajti kakor posnamemo iz pe-terburških časniških poročil, je sedaj umrl. Iz Spodnje Šiške. V 66. št. venca" se neko dopisunče zaletuje v Šišenski občinski odbor. češ. da je ta nesposoben za kako resno delo v prilog občine in da ni nič moštva med odborniki itd. V prvo bodi povedano ničli, koja se v ^Slovencu" šopiri in poštene ljudi blati, da pri vok,. zi župana je dobil sedanji župan g. Jaka Burger 18, a njega nasprotnik gosi. Fran Burger 10 glasov. Očitanje dopisima, da smo hoteli g. Jakoba Bui-gerja imeti za župana, je torej jalov* in ne zadene vseh odbornikov, temuč le te. koji so svoje glasove oddali pri volitvi njemu. Ali smo g. župana siti ali ne, mislim, da ne more biti to briga dopisuna, temuč briga odbora. Očitna laž je. da bi se bilo pri sestanku sklenilo, g. županu dati nezaupnico. Pač pa so se čuli glasovi, naj se to zgodi, a ker je bila večina proti temu, se je za enkrat to opustilo. Sklenilo se je pa, da se hoče g. župana opozoriti, da naj bode bolj delaven in agilen in da naj stvar v zadevi šole pospeši, koja je eminentne važnosti za vso občino. To in še več drugih stvari se je pri sestanku sklenilo ter v občinski seji točko za točko rešilo. Ako je pa g. župan pri občinski seji, kojo so odborniki na podlagi občinskega reda § 41. zahtevali, osorno in netaktno postopal, mislim, da je s tem le sam sebi dal moralično zaušnico in ne odbornikom. Res je, da je osupnil ta netaktni nastop župana ves odbor, a ker njega in njegovo naravo veČina odbornikov pozna, prezrl je velikodušno za enkrat njegovo vedenje. Kar se torej tiče nezaupnice, se lahko reče: Kar se še ni zgodilo, se še lahko zgodi, mogoče še preje, kakor si dopisun želi. Da so pa občinski odborniki možje na svojem mestu, mislim, da lahko vsakdo, koji zasleduje delovanje odbora, to sprevidi, le na duhu omracen Človek, kakor je dopisun „Slovenca", zamore nasprotno trditi. V dokaz naj služi vsakomur to, da so se vsi brigali od dneva izvolitve in se še brigajo, da se pereče Šolsko vprašanje prej ko prej povoljno reši in prične z zidanjem. Ako pa c. kr. deželna vlada in drugi kompetentni uradi stvar zadržujejo in zavlačujejo, mislim, da ne morejo biti odborniki tega krivi in da se jim radi tega še ne more očitati nedelavnost itd. Dopisanu „Slovenca" torej svetujemo za prihodnjost, da pusti šišenski liberalni občinski odbor delovati kakor ve in zna, da je v prid občine in naj raje pometa pred svojo umazano klerikalno stranko, koja je dovolj črna in žehte potrebna, kakor pa občinski odbor v Spodnji Šiški. — Osebno postajališče namerava državna železnica postaviti pri Čuvajnici štev. 6 dolenjske železnice, proge Grosuplje-Novomesto. — Vsled bolezni oslepela. Po- sestnikova žena Marija PenČuriz Jesenja pri HotiČu pri Litiji je morala biti zaradi bolezni dlje časa v postelji. Pred nekaj časom so jo operirali. Operacijo je srečno prestala, a je oslepela popolnoma te dni, najbrž vsled bolezni. — Javni vinski semenj v Krškem. Tudi včerajšnji vinski semenj v Krškem je posetilo mnogo kupcev iz Ljubljane in Gorenjske: nasprotno pa je bilo, v primeri s prejšnjimi seinnji, malo prodajalcev, v dokaz, da je večina vina že prodanega. Čeravno so se gg. kupci s prva vsled, po njihovem zatrdilu nekoliko previsoke cene, bolj kilavo držali, se je kupčija pozneje vendarle dobro razvila, tako, da se je v malih urah razprodalo okrog 1000 hI: pred in po Bejmu pa še kakih 800 hI, tako, da se je ta dan prodalo vsega skupaj okrog 1300 hI. po 38—50 h. Največ se ga je prodalo po 44—4b* h. Za ta čas torej prav povoljen uspeh. Na tem semnju so kupili: Gg. Frane Miiller, Zagorje; Ivan Bohinec, Medvode : Anton Miiller, Domžale; Ivan j Grad. BeriČevo: Jernej Grad, Dra-gomlje: Ivan Drmastja, (?); Josip Vilfan Aleš, Jezica; Andrej Podboj, (?); Franc Zakotnik, Moste: Ivan Smerkolj. Lukovica; Gregor Grabner. Metlika: Franc Sumi, Kranj; Ivan Robavs, Šmartno pri Litiji: Josip Lajovic, Litija: Gabrijel Thaler, Železniki : Franc Peternel, Bled; Frane Magovie, Krka; Josip Zupančič, Dolsko: Marija Kerin, (?); Ivan Cunder, V : J. Banič, Krško ter Ivan Knez, gostilna pri ^Figoveu": Valentin Mrak, gostilna pri -Novem svetu", Jožef Cotič. gostilna pri „Kanmičanu-, M. (Vrne. gostilna pri -Jerneju** in Antonija Zajec, gosilna pri -Jurju", vsi v Ljubljani. — Kdor ni navedel svojega bivališča in kdor je bil slučajno izpuščen, odnosno Čigar ime ni pravo, blagovoli sporočiti Fr. Gombaču v Ljubljani, da se pomota popravi. Kmetijski shod. V nedeljo 11. t. m. ob 3. uri pop. je bil v Vre-mah v gostilni gosp. Maksa Dekleve kmetijski shod. Zbralo se je mnogo posestnikov iz Kranjske in Primorska, ki so z velikim zanimanjem sledili predavanju deželnega mlekarskega nadzornika Legvarta iz Ljubljane. Gospod predavatelj je omenil, kaki* žalostno kmetijski stan propada, in da smo kmetovalci sami temu vzrok. Medtem ko se drugi stanovi organizirajo, da si svoje stališče izboljšajo, pa kmet mirno spi, češ, bodo že prišli boljši časi. Tiste čase si mora kmet sam priboriti, sicer pogine. Predavatelj je omenjal, da slovenski narod šele tedaj pride na površje, kadar bode kmetijsko visoko izobražen. Ako bo-demo v kmetijstvu napredovali, bo-demo postali premožni, potem bo-denio lahko svoje sinove dali šolati. Šele tedaj nas bodo drugi narodi spoštovali. Revčka pa nihče ne spoštuje. Obžalovati je, pravi predavatelj, da se naša inteligenca tako malo briga za napredek kmetijstva, dasi-ravno je kmetijstvo velikega narodnega pomena. Predavatelj primerja male narode: Dance in Švicarje ter Srbe in Romune; prva dva sta kmetijsko visoko naobražena in stojita na visoki stopnji v vsakem oziru. zadnja dva pa nasprotno. Za Notranjce je mlekarstvo silno velike važnosti. Lansko leto se je izdalo po vseh kranjskih mlekarnah 1F> milijonov litrov mleka proti predlanskim 7 milijonom in ves denar za mleko pride iz drugih dežel k nam. Predavatelj omenja, da bodo potovalni učitelji prirejali po različnih krajih kmetijske tečaje, kmetijska predavanja, ustanavljali mlekarske, živinorejske, svinorej-ske zadruge, poučna potovanja in vse moči napeli, da se naše kmetijstvo povzdigne. Kmetje so navdušeno celemu predavanju pritrjevali. Osnovala se je mlekarska zadruga za Vremsko dolino. Pristopilo je čez 50 posestnikov. Utonil je 72letni gluhi Anton Brecelj iz Zapuž pri Vipavi. Bilje nekoliko pijan, ko je padel v potok, imenovan -pri Brecljih". Častno svetinjo za 401etno zvesto službovanje sta dobila okr. sluga Josip Raj k v Brusnici in babica Marija Kovač v Osilnici. Požarna bramba v Školji-vasi pri Golju se je ustanovila in ima nemško komando. V vodstvu so sami rNemci" in sicer: Vrečko, Čepel Franc, PiliČ, Koziper. Vrstošek, Hafner Franc, Okorn, Pukl, Kožuh, Premšak, Franc Okorn (drugi\ Vincl, Alojzij epol. Vse nemško! Gozdni požar je uničil v nedeljo posestniku Planinsku v Dobrovi pri Celju 1000 kvadratnih me- trov mladega gozda. Celjska požarna bramba je bila tako hitra, daje prišla gasit, ko je bilo vse že davno poga-Šeno! Kakor po navadi'. — Požar je upepelil v Pavlovi vasi pri Brežicah hišo in gospodarsko poslopje Ivana Teodoroviča. Dgeuj je nastal vsled slabega dimnika. Kdaj bodo začeli ljudje bolj skrbeti za varnost svojih hiš! — Strop so je zrušil v šoli v Guštanju. Neki učenec je bil nevarno poškodovan. Šolo so zaprli. Zaradi sieparstva je bil obsojen v Gradcu bivši trgovec v Bre-žieah Henrik Košir, v dvomesečno ječo. Od graškega trgovca B1 a u a je namreč pod raznimi lažnji-vimi pretvezami izvabil več blaga, ki ga je poslal v razprodajo v Celje in Celovec, denar pa porabil zase. — Zmrznil je na Predilskem sedlu Andrej Čebokli, ki je prišel peš iz Soške doline, a gaje zalotila snežna vijavica. — Štiri delavce je zasulo v Celovcu pri gradnji neke hiše. Poškodbe so sicer znatne, vendar ne smrtne. — Nove ovire pri gradnji alpskih Železnic. Takozvani Vukov-ski predor med Bohinjem in Gorico se bo moral do polovice na novo graditi. Se večje težave dela tehnikom predor skozi Karavanke, ker je pritisk zemeljske teže tolik, da že po par mesecih popokajo oboki ter se morajo nadomestiti z novimi. Take neprilike bodo trajale še par let, tako da bo treba na Jesenicah ustanoviti posebno železniško gradbeno vodstvo. Seveda se bodo prora-čunjeni stroški zopet zvišali za več milijonov. Obesil se je v Strašicah na Goriškem 281etni trgovec Mihael Kumar. Bil je sicer priden in dober človek, a materina smrt ga je tako žalostila, da mu je otemnel duh in da se je končal. Tujci V Opatiji. Ojpatijo je obiskalo od 1. septembra ltX)5. do 12. marca 1906. leta 1*2.199 gostov. Od 9. marca do 12. marca jih je prišlo 557, a 12. marca je bilo v Opatiji nastanjenih 2684 gostov. Zmešalo se je v Trstu 5*1 »-letnemu Antonu Z g o d i k u, ki je zažgal kup cap v svoji spalnici in se vlegel v posteljo. Ogenj so sosedje kmalu zapazili in došla požarna bramba ga je v kratkem pogasila, nesrečneža so pa spravili v bolnico. Poskusen samomor. <>51etna Ana Maks v Trstu se je vrgla skozi okno svojega stanovanja na dvorišče, kjer je obležala z globoko rano na glavi, da ne bo ozdravela. Vzrok: neozdravljiva bolezen. Tatvine v tržaški prosti luki. Tržaški policiji je prišlo zadnji Čas večkrat na uho, da neznani tatovi kradejo kavo v večjih in manjših množinah. Včeraj se ji je posrečilo prijeti dva taka ozmovida, ki sta imela pri sebi o kg kave ter takozvane -provini" t. j. okrogle železne cevi. s katerimi se preluknjaj u kavine vreče in se vsuje na to kava po cevi Tudi poper imajo ti tatici radi in so enega prijeli, ki ga je imel poldrug kg nabasanega po svojih žepih in za srajco. — Vojne ladje za Rum unijo. Rumunska vlada je v tržaški ladj delniei sv. Marka naročila b monitorjev za plovbo po Donavi. Ladje bodo dolge po <>4 m. 12 m široke in 2 m visoke. — Avtomatično pripenjanje in odpenjanje železniških voz. Znano je, koliko nesreč, po navadi s smrtnim izidom, se pripeti po železnicah pri pripenjanju in odpenjanju želez-niČnih voz. Mnogo so že poskušali, kako bi se te nesreče omejile, ali do-zdaj je bilo vse zaman. Kuhar avstrijskega Ll«»yda. Dominik Karkovie na otoku Visu pa je zdaj izumcl avtomatično priprav«- za te. pripenjanje in odpenjanje. Sistem p- -krajno priprost in tudi prav malo stane, zate je pričakovati, da pride kmalu v rabo pri vseh železnicah. Karkovie je dal patentovati svojo iznajdbo na Dunaju in v Londonu. Pečal se je s to iznajdbo vec let, a ni po poklicu nikak mehanik ali tehnik. Izginil je 2;$letni posestnikov sin Marko Slat svojemu očetu v Generalskein stolu okraja Ogulin in se obrnil menda proti Kranjski. Pogrešajo ga že od 95, januarja. Živnostenska banka na Dunaju. Sefu eskontnega oddelka dunajske hlialke Živnostenke banke, g. Bogumilu Novaku, je upravni svet podelil prokuio. Personal te fih-alke obstoji sedaj z ravnatelja, njegovega namestnika, 5 prokuristov. 92 uradnikov in 19 slug. Prijeta tatica. Dne 24. pre-tečenega meseca je naprosila služkinja Neža Virantova svojo znanko Marijo Hribarjevo iz Šmartna pri Ljubljani, da bi jo par dni zastopala v službi, kar je ta rada storila. Takoj tretji dan pa je Hribarjeva pokradla Virantovi za 21 K obleke in pobegnila. Včeraj pa je odškodovanka dobila tatico v Lattermanovem drevoredu in jo pokazala policiji, ki jo je aretovala in izročila sodišču. Tatica je že dvakrat predkaznovana. — Tat jazbec. Predvčerajšnjim je neki tat napravil v Pristavskih ulicah pod ograjo luknjo, skozi katero je zlezel na hiralnični vrt z namenom, da dobi kaj zase, toda zmotil se je, kajti tukaj ni dobil drugega plena, kakor moški predpasnik in ž njim odšel zopet z vrta. — Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 110 Macedoncev in 90 Ogrov. V Heb je šlo 25 Hrvatov, v Inomost 40. v Scheibbs 20. v Hru-Šico pa 50. — Izgubljene in najdeno reci. Ivana Žnidarjeva je izgubila denarnico, v kateri je imela 7 K denarja. — Mestni tržni stražnik Karel Pintar je našel svilnat dežnik, vreden 5 K m ga oddal na magistratu. Posredovalnica za službe zadruge gostilničarjev, kavarnar-JOV L t. d. je v preteklem mesecu poslovala v o*2 slučajih. Sedaj dobe službo 2 natakarici. 2 markerja za kavarno in 1 sluga za kavarno. Službe iščejo: 2 natakarja, 1 kuharica in 1 kavarnarski postrešcek. Zglasila M sprejemajo v zadružni pisarni Gradišče št. 7. I. nastropje. „Ljubljanska društvena godba" priredi danes zvečer v restavracijskih prostorih hotela „Ilirija** (Kolodvorske ulice > d r u š t v e n i koncert za Člane. Začetek ob 8. uri Vstopnina za člane prosta, nečlani plačajo 40 vin. Najnovejše novice, o r o z na katastrofa v Courrieresu. člani nemške rešilne ekspedicije so izjavili, da so bile vse naprave v rudniku zastarele in kontrola popolnoma nezadostna Na daljno reševanje se je moralo ustaviti, ker se je bati novih eksplozij. Dosedaj so spravili na dan šele 200 trupel.'nad 1000 jih je pa še v jami. — Razburkano m o rje je poplavila pri Antwerpnu celo pokrajino. Hiše so do streh v vodi. Tri žene so utonile, devet oseb pa se pogreša. — Roparski morilec H e n -n i g prijet Vsa javnost na Nemškem je bila več tednov vznemirjena, ker ni bilo mogoče prijeti zelo nevarnega roparja Henninga. Policijske* ravnateljstvo v Berolinu je razpisal«i za prijetje 3000 mark. Včeraj je v Stettinu vendar zasledil roparja neki policaj ter ga po hudem boju zvezal Ropar je ustrebl policaja v usta. da mu je krogla pridrla skozi lice. — Nov ognjenik je z a če! b 1 j u v a t i na otoku S a v a j. Lava je podsula tri vasi. Umrl je v Harkovu bivši bolgarski naučni minister. sloveči slavist Marin Drino v. Telefonska in brzojavnu poročila. Dunaj 15. marca V poslanski zbornici so danes Wolf in tovariši vkžsli predlog, naj se Gaiiška izloči iz <' shtvanske. Vetter je hetel ta predlog kizt-uim potom odkazati odseku, ali ker je temu Breiter ugovarjal, se bo moralo vršiti prvo branje Kaftan je interpeliral vlado zaradi nov»h vesti o podiranju karavanskega in bohinjskega tunela in zahteval, naj pove vlada, koliko znašajo stroški za to železnico in kdaj se začne promet. Potem se jo nadaljevala razprava o volilni reformi. Krama I se je obširno bavil z nemškimi zahtevami. David Abraham o w i c z je estro odgovarja Gautscbu in Daszynskemu. Zdaj govori dr Lecher. Prihodnja seja bo jutri Dunaj 15 marca Prvo bra nje volilne reforme ne bo ša jutri končano, nego se bo nadaljevala še v torek in v sredo. Dunaj 15 marca Divjaki pred lagajo, naj šteje odsek za volilno reformo 49 članov in nsj dobe diAjaki štiri mandate. Dunaj 15 marca Graški višje-sedni predsednik P i t r e i c h je bil danes v posebni avdijenci pri ce sarju Gradec 15. marca. General kavalerije baron Ramberg je umrl Budimpešta 15 marca Današnja obletnica revolucije 1. 1848. se slovesno praznuje. Mesta so večinoma v zastavah. Tu so dijaki priredili obhode in položili vence na spomenike. Pariz 15. marca. Strokovnjaki sodijo, da je v rovih v Courrieresu še mnogo živih premogarjev. Foulard-svila p* bltitse in obleke. Franko in ro omrlnj^no se pošilja na dom. Bogata isbera vzorcev se posije s prvo no&to Tovarna /u avtlo Meaneberv, Kuriri«. 2 27—2 Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka v Ljubljani". Uradni kurzi dun. borze 14. marca 1906. 4-2*,.. majska renta. . . . 4*2^. srebrna renta . . . 4% avstr. kronska renta. . „ zlata , . . 4« * ogrska kronska renta . 4% 0 zlata , . 4% poeojilo dež. Kranjske *Hfti posojilo mesta Spljet 4*/A - - Zadar 4i bos.-herc. železniško posojilo 1902 . . . 4»a češka dež. banka k. e. - 5 • , ži 2' 4^.% zast pisma gal. dez. bipotečne banke . . 4 .' . pešt. kom. k. o. z iOv pr...... zast. pisma tanerst | hranilnice.....j| zast. pisma ogr. centr. D de£. hranilnice . . . N z. pis. ogr. hip. ban. i obl. ogr- lokalnih že- J leziiiC d. dr. ... « obi. Seske ind. banke H prior. lok. želez. Trst- ji Porot.....II 4*.„ prior, dolenjskih žel. . 8%, prior. jui. žel. kap. V 4*;,*\, avsir. pos. za žeL p. ©. Sreckt- Srečke od I. 18G0V. . . . u „ od I. 1864 . . . . 9 tizske...... . »era. kied. I. emisije ■ n m » „ ogrske hip. bar.le . . srbske a frs. 100*— _ turske...... &esiiik& srečk« . . . Kreditne » ... tnomeske « ... Krakovske 9 ... Ljub^auske m • • • A vstr. rdeč. hriža , . • . Rsdolfove . , * . Saicb«ršfte Kmajsk? ^oč? j Deaar Blago 99 85 99*56 99 75 H 99 80 100 — 118- 118 20 1 94 96 95 15 | 11305 113 25 99-50 101 66 ! 100 65 101 — j 100.- 100 — ! 10030 101 25 J 100- 10010 ; 10015 100*25 ji | 10025 101*25 I0e 35 107-35 4* 100 50 101-50 c t d •» a -o 4' C; 4« 10030 100 20 100 50 101-50 100-317 90 101-30 100-— 100'—i 99-50J 100-50: 99 90 99-50 315 90 100 30! 19525 197 25 287 25 289 25 161 — 300 50 30175 275 — 108- — 152 — 25 80 482 -84--97 — 65 — 52 75 33 50 vQ25 77 538 - 159—1 290--I 29175i 268 -100 — 151 23 80: '! 472— I II 78--! 60-8 60 75i i| 3150^ i : 71« li 528 -J I "u:ine zetezrrtcS . ; . i » težavne železnice .... *\vstr.-ogrske bančne deln.. Avstr. kreditne banke . . ^grske » » . . Zivaostenske „ Premogokop v Mostu (Brux) \!pi;o : sioutan .... Praske iei. md. dr. . . . R;ma-Muranyi.....[| 538 — Trboveljske prem. dražbe . Avstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorr.e eružbe ValuM. C. kr cekm...... ]zj franki ....... 20 marke....... Sovereigng....... Murke........ Laški očakov-,-i ..... Jhiblji........ Dolarji........ Žitne cene v Budimpešti, Dne 15. marca 1906. 9 124 10 12510 S 673 75 674 75 [i 1635— 1644-— !| 670 25 67125 i! 791 50 792-50 II 245-50 246 50 B 658- 662- ! 542-75 54375 :2650 — 2656 — i 538 - 539- i 278- 275 - 562 50 564 — i! 154 50 U 155*70 n 11-32 11-36 jI 1913 1916 1 23 49 2357 23-98 24-06 1 117-45 117-65 95 65 95-85 250 75 251-75 4-84 5-- Pšenica za april . _ oktober za 100 kg K 16-68 Rž „ april . . . 9 „ oktober . . B Koruza .. maj. • • • a „ . julij ... s Oves , apri! . . . 9 B oktober . . P Ef^ktli. Vzdrži«. 100 100 100 100 100 100 100 1648 1366 1346 13-66 13-86 15 80 12 62 Meteorolosično poročilo. Vilima nad morjem 306 8. Srednji zračni tlak 73*3.0 g Čas ci \ opazo-53 j vaaja 1 Stanje barometra V 771171 Temperatura v O. Vetrovi Nebo 14. |9. ar. 734 3 3-3 brezvetrno jasno 15.17. zj. n P- POP i 738 9 742 1 00 4 9 aL -vzhod ar. jgvzhod jasno oblačno Fr^faja vr-erajšnja temperatura: 2 9°t nor- mal?: či 3tt — Padavina v mm 0 0. Zahvala. Za vae dokaze sočutja ob bolezni in smrti našega nepozabnega očeta. ozir. starega očeta, gOBpoda Mihaela Šinkovec izrekamo rsem aorodnikom, prijateljem, in znancem, aosebno onim, ki so od daleč in bliza prihiteli, ter ga spremili k zadnjemu počitku, najiskrenejšo fa-hralo. ^62 V Kamniku, 14. marca 1906. Žalujoči ostali. Lepa hiša (vila) s hlevom, pred 6 leti nanovo m<<čno zidano, z gostilno, ob giavui eeati, 10 minut od mesta iu 5 minut od kraja, kjer sc takoj prične i zgradbo vebkega momu in železnice, z lepim prostora m d rev os ui ju iu zelenjadoim vrtom, z 2 orali travnika in njiv ter s kazelcem pri hifii, se za svojo ccdo radi bolezni takoj proda. 960 -1 g^Vpražauja z znamko 10 vin. za odgovor sprejema uprava.^ nbl. Naroda'. ; Spretna _ _ iiull jo in učenka se sprejmeta takoj 930—2 na Mestnem trgu & 3,11. nad. se sprejmeta v trgovini z mcš. blagom L. Fiireager v Radovljici (Gorenjsko). 9a6— 1 Učenec iz boljše hiše, ki je dovršil vsaj eno realko ah gimnazijo, in ki ima veselje do trgovine, se sprejme pri tvrdki Adolf Gustin, trgovina z leleznino in špecerijo v Novem mestu. 957—1 folicltntor izvežban v eksekucijah, v knjigovodstva in drugih pisarniških poslih, se sprejme v odvetniški pisarni v Ljubljani. Ponudbe pod naslovom „soliđen" na upravniŠtvo „Slov. Naroda". 943-2 Za skupno gospodinjstvo iSČe brhke, samostojne 897—3 pspice ali loč ne žene (tndi s penzijo) z urejeno trgovino ali gostilno 301etni prikupen moški v dobri slnibi z nekoliko premoŽenjem. Ponudbe v nemškem jeziku pod „GlUckliches Heim" upravu. „Slov. Naroda". se takoj sprejmejo pri stavbeniku J« Crumlerju 9(1-1 Pred škofijo št. 3, I. nadstr. Krasnega, 1 in pol leta starega bernhardica in pol leta staro psico iste pasme, proda po ugodni ceni J. Čeme na Sv. Pat a cesti št. 87. 898—3 Deklica s primerno šolsko izobrazbo želi vstopiti v Rako prodajalno kot vajenka. Naslov pove upravaištvo nSlov. zaroda". 954 -1 fl Mel „ v I^jut>lja.n& vc>4 Ravnateljstvo A. Kamposch. Danes v četrtek, 15. marca v vinski kleti Začetek ob 8. uri zvečer. Vstop prost 963 Ces. kr. avstrijske Odlična nouost sa polju gojitve kož no po predpisih dermatologa dr. Jeaa-nerja i^deluni 1 f I Creme Mitin prijetno parfumirano, za lepotilnc namene izborno pripravno, dela kozo voljno, jfibčno, ni mastno, izvraten pomoček zoper raskavo rdečo in razpoklo kožo. Skodelica stane K 150, pločevinasta škatlica 40 vin. ' 959 -1 Pasta Mitin kožnate barve, izvrstno varuje občutljivo in brani voeto kožo. Pločevinasta škatlica 40 vin. Puder Mitin rožnat, svetlorumen in bel-, čudovitega parfuma, se nadevlje lahko in decentno, se do-bro drži, je popolnoma neškodljiv iu odgovarja najvišjim zahtevam odličnega ženstva. Svetli (Licht-) Mitin napravljen % dr. Jessnfrjevo Mitin-ereme proti ogorenju pred solncem in ua lednikih ter proti pegam. — I.oneek 1 K. Zaloga za Ljubljano: fi^Karti-ar fla>r. KREWEL & Co. dr. z om. j., kemiska Tvornica Kolra (KSn) Eifelftr. 33. drž 5>vn# ... i c c v Beljaku 5 'si •-,« — zevce. C. kr. ravnateljstvo dr/ izvod iz voznega reda. Veljaven o' dne t. oktobra 1905. leta. Odhod in Lfubrjane juž. Y< l ^c^a na Trbiž. Ob 12. uri 24 m ponoči oseba« vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, J/...; Glddnitz, Pranzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno čez Selztal v Aussee, Solnosjrar!. čez Kiein-RciHin^; v Steyr, v L; :c, 112. Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 m zjutraj oseb^ vlak v Trbiž, P* itabel, Celovec, Muran, Mautcrndorf, Pranzensfeste, Ljubno, Duna:, dez Selztal v Solsograd, Enontost, Ce;'. Klein-ReJtliiig v Steyr, v Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Jleh, Francove vare, i'««ii;op Lipsko, čez Atnstetien na Dunaj. — Ob 11. uri 4J osebni vlak v T . Pbivtabel, Beljak, Celovec, m ? GlOdnitz, Ljubno, Selz" 1 ograd, J>na tjastein, ZeU t^b jezeru, lnc-ni«>s:. F5reg;enc, Carin. Ženeva, Pariz, čez A:n na Dunaj. — Ob 3. uri 38 m popoldne oseb :i vlak v Trbii. Smohor, Beljak, Celovtt sleste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Kic^i-Reitling v Steyr, Line, Budejevice, . prijme vare, Hcb, Francove vare, Karlove vare. Prasjo, (v l*ragO direktni VOZ i .'f.), Lipsko na Dunaj čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči »sebni vlak v Trb - r.inzensfeste, Inomost, Monakovo, (Trst-Monakovo direktni 'Oz I. in II. razr.) - :v- -i v Noro mesto in Kočevjo. Osebni vlaki. Ob 7. uri 17 m /jutraj ose" ;. vlak v Novo mcsio, Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1. uri 5 m pop. istotako • - Ob 7. uri 8. m zvečer v Novo mesto, Kočevje. Prigod v Ljubljana juž. kol. Proga *x Trb" Ob 3. uri 23 m i^uiraj osebni vlak z Dtinsja čez An.stettei!, Monakovo (Mo- iakov.j-i rst direkt. voz I. in il. raz.). Inomost, Franzonsfcsle, Sofnograd, Line, Stevr. Išl, AuFsee, Ljubno, Celovec, Mali GlOdnitz, Beljak. Ob 7. uri 12 ni zjutraj osebni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 10 m dopoldne osebni vlak z Dunaja čez Amstetten, Lipsko, Prago (iz Prage direktni voz L in 11. razreda),^Francove varc_ Karlove vare, Meb, Marijine vare. Hzen Budejevice, Line, Steyr, Pariz, Ženeva, Curih, Bregenz, Inomost, Zeli ob jezeru, Qad Gastein, Solnopnd, Ljubno, Celovec, Smohcr, PoofabeT. — Ob 4. uri 29 m popoldne . • bni vlak z Dunaja, Ljtibnn, Selztala, Beljaka, Celovca, MaL"p. (jlodnitzn, Monakove^a. Jnomosta, Franzensiesta, Pontabla. — Ob 8. uri ot> m zvečer osebni vlak z Dunaj,1. . jubna, beljaka« Murana, Malega Glddnitza, Celovca, Pontabla, Čez Selztal, <-d InomosU ;; So In ograda, čez Kleln-Reifting iz Steyra, Linca, Budejevic, Plzna Marijinih v arov. Heba, Franeovin varcv, Prage, Lipskega. — Fro|f3 H Kove^u Hiftta Botovfn. Osebni vlaki Ob 8. uri 44 m zjutraj osebni vlak iz Novega mebia in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic. Novega mesta, Kočevja in ob S. uri 3o m zvečer istotako. — Odi.od iz T.;.,' ^iiiftio dr... kol. V Kasiaik. Mešani vlaki: Ob 7. uri 2n m zjutraj, ob 2. uri 5 m po; . ob 7. uri 10 m zvečer. — Ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih in le v , - bru. — »ri&od v L|nbl|aao drž. kol. Ix Kasnn^ka. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 min. i ob 10. uri 59 ?n dopoldne, ob 6. uri 10 m zvečer. Ob 9. uri 55 m ponoči samo ob it praznikih in le v oktobru. — Srednjeevropski čas je za 2 min. pred krajevnim časom v Ljubljani. I Učenca iz pofrteue meščanske rodbine, z do hrimi izpričevali ter veg5 slovenskega in nemškega jezika, ne sprejme v trgo-vioo z mešanim blagom. Ponndbe naj se pošljejo tvrdki M. ELSNEB v UttjL 953-1 Ena najboljših zavarovalnic za življenje išče petu I proti visoki proviziji ozir. stalni plači. Posebnega znauja ni treba. Ponudbe pod nDober /.u»iužek 19*.'6" na uprav. „Slov. Naroda". 955—1 S^l^rv^ fine °grske d« 1*80; i« grijati e^SđiJSt; zej0 priljubljene gld. 130; do aajske 86 kr.; bolj fine gld. 1 15 za kilo finiat alaPra£a 1 8lfl ; brez kosti gl. 120; \*J •> j£v. t pleče hrez kosti 95 kr.; eubo meso 86 kr.; slanina 88 kr.; glavina fina 50 kr. za kilo. — Fine kranjske klobase, vel , ena 20 kr 'SilVnvk^ l>^*wJ*%#fc*» Sld* 1"550 liter On? pošilja s postnim povzetem od 5 kil naprej 335—6 Ki s'o zet je gld- 50 kr- Janko Ev. Sire v Kranju. Ustanovljeno leta 1885. Mnogo priznanj o do- j pe^lanruj blaga. — Kupujem pa vedno I- osiiioraiiia DuorsKI trs it 3 ped ..Nitradnn kavarno" 17. u:arca 190C Primorsko. Vsl-:d povečanja podjetja se po zelo ugodnih pogojih proda parni stroj s kotlooa, dimnikom, rezervarjem. cevmi (kompletno), istotako 4 benečanski jarmi. Zgoraj imenovani stroj, ki goD* 6 le-c nih jarmov po 2 kliup. in 5 okrožnih žag, je v dobrem stanju. Ogleda si ga lahko vsakdo še v obrata do meseca julija t I. Proda se na željo posamezno stroj ali pa tudi samo žagua oprava. Natančna pojasnila daje Franjo Žagar v Markovcu, Stari trg pri Rakeku. 776—3 Spomladanske r~> oblekMospode obleke »dečke paletote»dame plašče z. deklice 0 največji izbiri. + ♦ najnižje cene! • * Gričar & Mejač Prešernove ulice iiev. 9. ■a VIČn s 4 s« h a mi io pritiklioami g« takoj odda pod jako agodmaii pogoji. Več *e izve pri J. Vodnikv Spod. Šiški. »si Stanovanje s 3 gobami se takoj ali za i^aj addt v Kolodvorskih ulicah fitev. 32 v LjnbljanL — Odda se tndi WfT h§Gv¥ s L majem 1906. 777 Kje, pove kamnosek Vodnik. -- ; -A. ZstKOSUKMJA. SLIKARJA 1 Telefon št 154 - mlad c ovo z lepo pisavo, vešč slovenščine in nemščine, zmožen kopiranja stavbnih načrtov, za takojšen vstop. t46 j Ponudb ♦• pod „lepa pisav a- ni upravništvo -Slov. Naroda*. Za bol|šo biso v maujAem caeatv ta Kranjskem se išče sospodimo ki ima veselja do «>trokf je popolDv zmoina slovenskega in nemškega jciika in zna uekoliko šivati oblekce. Otrok« sta dva, deklici 6 in 7 let stari. Prj. ponudbe pod ^Dr. B.m a« npravnidtvo tega Jinra. 90S>— Blizu Ljubljane se proda pod jako- ignA nimi pogoji lepo posestvo, kjer se ua baja stara gostilna, zraven ]e velika vinska klet, konjski hlev io velik seačuai vrt. Posebej je še velik travnik, ki se tndi po dogovori zraven proda. Pripravno je posebno za kakega vinotrica na debelo, flot—4 Kje, pove upravo. nSlov. Naroda* wzr«n nervC2ne m bolehave osebe kakor tudi 1 *X*lt»^^awT "ij Krcpča edino le ZELEZNATO VINO LEKARNARJA PlCCOU JA v LJUBUAN i ^0 * 6? TČ T8 s- je naj« je naj-je zd^j V bolita j ^ ceTiejš edino sedanjost:.!! Ne samo za %»r lio^lnr. ampak tudi za pohištvo Iz 'esa in usnja, oljnat« etika, igralne karte, marmornate plosce itd. itd. ^Mfvah^ po »-.»d jjg vinarjev J ►■hrlln«^. Osrednja prodaja: JOSIP ZUO, Dunaj, n 3, Ob. Donauatraaae 10L %Mlttar v Muhijan : Henrik Eenda, L Koreneau, Anton Kriapar. v Petrićić iu Viktor Schiffer. Tiirtii Sprejema varovanju tiovofkoga fihr-Ijenja po najnmovratnejftih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena droga aavraroTalnica. Zlasti jo ugodno zavarovanje na doftrtetJe in smrt 1 ^marjjSojoCimi se vplanllL Vsak elan ima no preteka petin tet pravico oo divinefidb. Rez. fondi: 31,865.386-80 S. Izplačana odškodnine Sn kapltallja: 82,737.159-57 Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica našo državo m vaefeikomf ilovanako o a«rodu<< apr«iu. S V« ycjMttiU daj«. OeiaMMlni »stop w LjuMjanii ^avm« «0 r 'setno! ha^s#tM*J hiti aaJUl^aaaa dk«4e>w, IB. 31 oavaruje poaiop^a m premičnin« proti po&arnim Škodam po najnižjih cenah Skoda cen)nje takoj in najaniantnoje OBrva najbo^tt aloirea, kota poaloa: Oovoljnje iz diatega dobtfka tedatiio podpore v narodna m obezu^koriac^ namooa. JxdajateljMin odgovorni^uredaik Dr. Ivan Tavčar. laetniai ia tisk .Narodne t&akarme". CL 9504 C+C