ISSN 0350-5561 za konectedna Jutri deloma bodo plohe in posamezne nevihte. V soboto dopoldne bo dež večinoma ponehal, čez dan se bo delno zjasnilo. številka 27 četrtek, 9. julija 2009 1,30 EVR IIADIO VELENJE Častni skok predsednika Republike Slovenije dr. Danila Turka. Čez kožo je letos skočilo 58 novincev. (Foto: S. Vovk) Uspešnih 192 dijakov V letošnjem letu na Šolskem centru Velenje zaključuje izobraževanje 617 dijakov. Okrog 150 jih je šolanje končalo z zaključnimi izpiti, 300 jih je oziroma še bodo opravljali poklicno maturo, ostali pa splošno. Tisti, ki so se odločili za spomladanski rok, bilo jih je 230, so rezultate dobili v ponedeljek. Maturo jih je opravilo 83,5 %, kar pomeni 192 dijakov. Vendar direktor šolskega centra Ivan Kotnik opozarja: »Nekateri od teh, ki sedaj niso bili uspešni, so opravljali le del mature, kajti pri nas šolsko leto traja vsaj do septembra. Avgusta je namreč še jesenski del. Raču- Dijaki Strojne šole. Med njimi jih je šest, ki predstavljajo prvo generacijo programa avtoservisni tehnik. namo, da se bo na ta rok prijavilo še približno 40 dijakov. Nekaj pa jih bo opravljalo poklicno maturo jeseni prvič.« Med uspešnimi spomladi je pet zlatih maturantov, dva z Elektro in računalniške šole, Alen Kopic in Peter Rotovnik, ter trije s Šole za storitvene dejavnosti - Alja Cigale, Hana Kolenc in Janez Bunderla. Take vremenske BojanaŠ pegel Sploh se ne morem več spomniti, kdaj je bil nazadnje dan, ko nas ni »zalivalo«. Zdi se mi, da toliko mokrote okoli naše hiše že dolgo nisem zaznala. Še na zelenici, kjer se to ni dogajalo nikoli doslej, se je od razmočenih tal, kijih niti vmesna sončna in vroča obdobja ne morejo več osušiti, začelo delati blato. Pravega občutka, da je poletje in z njim čas počitnic res tu, skorajda nima nihče. Prejšnji teden sem na hitro (in kratko) skočila do slovenskega primorja. Ker je sicer poleti to moja pogosta počitniška odločitev, se mi zdi, da lahko primerjam. Ljudi ob slovenski obali je malo, najti parkirni prostor v poleti pregovorno prepolnem Portorožu tokrat ni bila prehuda naloga. Tudi vožnja med primorskimi mesti ne, ker so ceste prazne. Preprazne za polno turistično sezono. Tudi na plažah ni bilo gneče. Ob tem, da se mi je temperatura morja zdela podobna temperaturi Savinje v poletnih mesecih, me to niti ni čudilo. Čeprav so se vseeno našli kopalci, ki so uživali v vodi. Sploh otroci in mladi. Ker ne morem iz svoje (novinarske) kože, sem se kar precej pogovarjala z domačini. Razočarani in zaskrbljeni so. Sploh tisti, ki imajo zasebne sobe, pravijo, da je obisk zelo slab. Še tisti, ki so rezervirali, baje odpovedujejo. Povejo mi, da finančna kriza stiska za vrat tudi stalne goste iz različnih evropskih držav. In ne pozabijo dodati, da je slabo vreme - prav vsak dan se je vsaj enkrat ulilo kot iz škafa - prav nič ne koristi obisku. Samevajo gostilne, večerne promenade, na stojnicah so se prodajalci pri-dušali, da še za prostor, ki ga morajo plačati, ne bodo zaslužili. Ob tem pomislim na vse, ki so se v juniju in začetku julija odločili za prireditve na prostem. Letos je to prava tombola. Ali te potekajo v pasji vročini, pod šotori, ki ščitijo pred nalivi, ali pa jih morajo preprosto odpovedati. Tak primer je bila Noč ob jezeru, ki bi bila zagotovo tudi letos dobro obiskana. A vreme je tu vedno višja sila. V petek, na stanovski dan rudarjev, je sredi dneva prav tako močno deževalo. Kar stisnilo me je ob misli, da lahko vreme pokvari tradicionalni Skok čez kožo in vedno prešerno druženje rudarjev in njihovih družin po njem. Pa se ni zgodilo. Toplo sonce je pregnalo oblake in vsaj za silo osušilo tla. In prireditev je uspela v vseh pogledih. Tudi nočni skoki na skakalnici so šli »skozi«, malo po polnoči pa je spet začelo deževati. Srečo v aprilskem poletnem vremenu so imeli tudi na Festivalu Velenje, ki so prejšnji torek v nabito polnem atriju Velenjskega gradu odprli že 25. poletne kulturne prireditve. Kako bodo te potekale naprej, trenutno še nihče ne ve. Zagotovo pa si vsi, tako organizatorji kot tisti, ki bomo večino teh poletnih dni preživeli doma, v dolini, želimo, da se muhasto vreme čim prej neha. Zato, ker si želimo toplote brez mokrote in ker si želimo dogodkov, ki nam tudi poleti bogatijo življenje in delajo dneve bolj polne, drugačne. No, želja se nam je uresničila tudi v soboto dopoldne, ko smo lahko prvič pogledali razstavo o Titovih obiskih Velenja v preddverju doma kulture. Otvoritev je potekala na žgočem soncu, sopara pa je govorila, da bo kmalu spet vse mokro ... V ponedeljek, ko pišem tele misli, sredi dneva spet grmi in močno dežuje. Upam, da strela ne bo udarila še v kakšen semafor. Tisti pri šoli Miha Pintarja Toleda, ki ga je zadela v četrtek, dopoldne še ne dela. Še dobro, da so počitnice, saj gre za eno bolj nevarnih prometnih točk v mestu. Sicer pa bo menda vreme muhasto in mokro, celo še manj prijazno s temperaturami, vse tja do sredine prihodnjega tedna. Letos je že tako, da je vreme tako zoprno, da se nam o njem ne ljubi več niti pogovarjati. Niti kar tako, za kratek čas. Ugotavljamo pa, da se na dež, če ta pada prav vsak dan, ni mogoče navaditi. Ker postane čisto preveč moteč in nadležen. Edina dobra reč pri njem je, da se o suši ni treba pogovarjati. Še manj pa ukvarjati z njo. Vsaj z vremensko ne. O tisti v denarnicah pa tokrat raje molčimo. Če ga bo vreme to poletje še »biksa-lo«, bo (so)krivo tudi za to. Na centru - gimnaziji - sedaj čakajo še rezultate splošne mature, ki bodo objavljeni v ponedeljek, 13. julija. Naš čas, d.o.o., Kidričeva 2a, Velenje 9770350556014 2 OD ČETRTKA DO ČETRTKA 9. julija 2009 lokalne novice Obnovili žedr ugoo beležje Vinska Gora, 4. julija - Na obronkih hriba Petelinjek v Vinski Gori so člani Združenja borcev za vrednote NOB, Lovsko športnega društva in Turističnega društva Vinska Gora postavili novo obeležje, kjer je bila med letom 1943 in 1945 v bunkerju partizanska tiskarna za celjsko območje. To je že drugo obnovljeno obeležje, saj so pred meseci ista društva obnovila obeležje partizanskih grobov. V soboto so želeli osrednjo slovesnost ob obnovi obeležij pri- ČlaniZ vezeb orcevV inska Gora so se speti zkazali. Tokrat so obnovili spomenik na obronkih hriba Petelinjek, v soboto pa so pripravili slovesnost. praviti pri Partizanskih grobovih, a so zaradi od dežja razmočenega terena prireditev pripravili pri Večnamenskem domu v Vinski Gori, kjer se je zbralo več kot 200 udeležencev. V kulturnem programu so sodelovali člani Kulturnega in Turističnega društva Vinska Gora. Nekaj borbenih pesmi so zapeli pevci ljudskih pesmi Reber, nastopili pa so tudi harmonikarji iz Andraža. Slavnostni govornik je bil poslanec v državnem zboru, podžupan MO in predsednik območnega združenja za vrednote NOB Bojan Kon-tič. Udeležence, med njimi sta bila tudi velenjski župan Srečko Meh in podžupanja Ana Roza Hribar, so po programu postregli z partizanskim golažem in kozarčkom rujnega. ■ bš Predlogi zan agrajence Šoštanj - Komisija za priznanja Občine Šoštanj bo do 17. avgusta zbirala predloge za podelitev priznanj v letu 2009. Nagrade in priznanja bodo podelili na svečani seji sveta ob prazniku občine, 30. septembru. Predloge lahko komisiji posredujejo strokovne ustanove, zavodi, društva, organizacije, fizične in pravne osebe. Za letošnje leto je predlagana podelitev naziva častni občan, dve priznanji ter plakete Občine Šoštanj. ■ mkp Povorka na danš oferjev in avto me ha ni kov Velenje, Šoštanj - 13. julij je dan šoferjev in avtomehanikov. Datum je bil izbran po koncu druge svetovne vojne na dan, ko so leta 1943 motorizirane enote osvobodile Žužemberk. V Velenju člani Zveze šoferjev in avtomehanikov tega dne pripravijo povorko motoriziranih vozil po ulicah Velenja in Šoštanja. S tem občanom na eni strani pokažejo pomembnost poklica, ki ga opravljajo, na drugi pa različnost motornih vozil, s katerimi šoferji upravljajo. Uniformirani in drugi člani zveze se bodo v ponedeljek zbrali ob 15. uri na parkirišču APS, od tam pa v povorki krenili ob 16. uri. ■ mkp Zaradi gradnje kanalizacije zaprt 1 1 • • V V vhod na igrišče Velenje - V teh dneh ob Šaleški cesti nadaljujejo gradnja meteorne kanalizacije, ki poteka od izpusta v Trebušnico ob južnem robu Šaleške ceste. Meteorni kanal bo odvajal padavinsko vodo iz Šaleške ceste, otroškega igrišča in nove avtobusne postaje v odvodnik. V tej fazi bodo zgradili 240 metrov kanala premera 800 milimetrov s sedmimi revizijskimi jaški. Dela bodo predvidoma končana do konca meseca julija, potekala pa bodo tudi ob mestnem otroškem igrišču, zato bo zadnji teden v mesecu juliju zaprt glavni vhod na igrišče pri podhodu Mastadont. Obiskovalcem igrišča bo omogočen vstop pri stranskem vhodu v neposredni bližini Rdeče dvorane Velenje. V času del bo gradbišče primerno zavarovano z ograjo. Gradnjo meteornega kanala ob Šaleški cesti so začeli lani, v času gradnje krožišča pod skakalnico. ■ bš Okrogp remoga se vse vrti V počastitev 50-letnice mesta Velenja, ki j e zraslo zaradi premoga, ki stoj i na premogu in se bo ob njem razvij alo tudi v prihodnje, j e Premogovnik Velenje ob rudarskem prazniku uredil »vrata« v Velenje ter postavil skulpturo Mobil, ki so j o poimenovali Okrog premoga se vse vrti MiraZ akošek »Skulptura predstavlja prepletanje moderne tehnologije in znanja s tradicijo izkopavanj a premoga. Slovesno odkritje Mobila smo namenoma pripravili točno na dan rudarjev, da s tem še posebej zaznamujemo naš stanovski praznik, obenem pa tako tudi 50-letnico mesta Velenje,« je na slovesnosti ob otvoritvi, ki je potekala točno opoldne na dan rudarjev na krožišču pri novem nakupovalnem centru v Trebuši, dejal direktor Premogovnika dr. Milan Medved. Skulpturo je oblikovno zasnovala akademska kiparka Milena Braniselj, konstrukcijo pa so izdelali v velenjskem podjetju Robinoks. Sodelovali sta tudi Premogovnikovi hčerinski podjetji RGP in PV Invest. Velenjski rudrji želijo s to postavitvijo impozantno pozdraviti vse prebivalce in obiskovalce Šaleške doline. V skulpturo je skušala umetnica vključiti zgodovino, sedanjost in prihodnost, predvsem pa prizadevanja po novih znanjih, tehnologijah in tržnih usmeritvah, ki bodo nasledile sedanje družbe, ko bodo zaloge premoga pošle. Deset metrov in pol visoka skulptura je postavljena na premog, ki je tudi njeno središče. Sodobne konstrukcije, ki so gibljive in nameščene na premogu, pa pomenijo razvoj. So premične, vrti jih veter kot primer obnovljive energije. Idejo je umetnica dobila globoko pod zemljo med velenjskimi rudarji, ki jih je opazovala pri delu, kaj skulptura predstavlja, pa želi, da si razloži vsak sam. Darila je bil še posebej vesel župan Srečko Meh, ki je bil tudi sam nekoč knap: »Lepšega darila rudarsko mesto ne bi moglo dobiti. Dobili smo krasna vrata v mesto. Prav, je da nas ob vhodu pozdravi dejavnost, iz katere izhaja celoten razvoj, torej vseh petdeset let sodobnega Velenja, še posebej vesel pa sem, da bo tudi prihodnjih petdeset let tako. Vrata v mesto torej simbolizirajo preteklost, sedanjost in prihodnost Velenja.« Krožišče ins kulpturo Mobil sta obz vokih rudarskeg odbe slovesnop redala name nu direk tor premogovnika dr. MilanMe dved in župan VelenjaS rečko Meh. Z njima nas likik iparka MilenaB raniselj. Novim občinam ozračje ni naklonjeno Tehnika naredila sejo vlade javno - Pa sta se vzela Urška in Janez - V Ločah bi povili novo občinsko dete - Vendarle trdnejši mostovi -Marsikj e za obvoznice, povsod ne No, pa smo dočakali tudi to, da smo slišali, kako usklajena je naša vlada. In kako bojevite so naše ministrice. Še sam premier Pahor jima skorajda ni bil kos! Verjetno že tako vsi veste, da se naša vlada »v javnost« ni dala prostovoljno, ampak naj bi zatajila tehnika. In je bila seja skoraj uro lepo »glasna«. Ob tem, ko mnogi ugotavljajo, kaj je bilo narobe, da je prišlo do tega spodrsljaja, in iz opozicijskih vrst že sprašujejo, kdaj bodo koga zaradi tega poklicali na odgovornost, so tudi taki, ki menijo, da je šlo za zaroto in ima gotovo prste vmes kdo z nasprotne strani, ki ne prenese, da so prvega moža opozicije poklicali na zaslišanje zaradi izdaje državne skrivnosti. Stvar se komu sicer zdi smešna, a pri nas se res dogaja veliko smešnih stvari. Žalostno smešnih. Med take seveda ne sodi sobotni vele slovenski dogodek, ko sta se - eni pravijo, da končno - vzela Janez in naša Urška. Na našem koncu so na tako poroko upali že prej, ko je bil Janez še premier, saj so od takega zakona tudi kaj pričakovali. Verjetno ga njegova žena ne bo tako zasliševala kot so ga nedavno na policiji. Od poroke do otrok ni daleč. A tokrat nimam v mislih otrok, ki so sad ljubezni partnerjev, mislim na »otroke« kot sad pobude posameznikov, da tudi njihovo območje postane samostojna občina. Mislili smo že, da je želja po taki delitvi države že dovolj, da je zdaj aktualna le še delitev Slovenije na pokrajine, a pobud ne zmanjka. Na našem zdaj še enotnem regijskem prostoru je taka pobuda vzniknila v Ločah. To je na vzhodnem območju občine Slovenske Konjice. Pravijo, da jih je s sosednjimi zaselki skupaj kar dovolj, da se osamosvojijo in zaživijo po svoje. V matični občini temu ne nasprotujejo, pobudo prepuščajo lju- dem. Med temi pa so mnenja deljena. Pobudo sicer podpira tudi konjiški poslane Rudolf Petan, pa njegov »opozicijski« glas nebo kaj veliko zalegel, saj vlada novi »občinizaciji« ni naklonjena. So pa naši kraji zadnji čas vendarle med sabo bolje povezani. Marsikje za to poskrbijo kar občine same, pogosto pridobijo tudi kaj državnega denarja, nekaterim uspe z investicijsko roko seči tudi v evropsko malho. Na našem območju so prejšnji teden odprli kar dva mosta, in to na cesti, kije zanimiva tudi za nekatere s Koroške in Velenja. Enega so odprli v Vitanju, in to čez Hudinjo, drugega v Višnji vasi pri Vojniku. To je na cesti med Vojnikom in Dobrno, ki jo uporablja tudi veliko ljudi z našega konca na poti proti Mariboru. Je pa tudi alternativna pot proti Celju. Oba mosta je plačala Državna direkcija Republike Slovenije za ceste. Ob tem, ko so malo potihnile razprave o hitri cesti tretje razvojne osi, in to tako na severnem delu od avstrijske meje do avtoceste (tem bo naslednji teden razpravljal odbor za razvoj Saša regije) in na južnem od avtoceste proti Dolenjski (tu so se zadnji čas oglasili le Zasavci), marsikje razpravljajo o obnavljanju drugih cest in načrtovanih obvoznic. Tudi v občinah od Šentjurja preko Šmarja, Rogaške Slatine do hrvaške meje pravijo (podobno kot v primeru med Velenjem inArjo vasjo), da je treba kljub gradnji hitre ceste obnoviti tudi obstoječo državno cesto. V Šmarju in Rogatcu pa želijo tudi obvoznice. Obvoznico že dolgo terjajo tudi v Lučah, da bi se v trškem jedru izognili gostemu prometu, predvsem tovornjakov. Zdaj, ko je »država« z načrti vendarle že precej dlje, pa vsem v kraju naenkrat ni več za to, da bi jo speljali po predvideni severni trasi. Nesoglasja pa lahko, to je dobro znano, začetek del le podaljšajo. A tudi pri tem velja, da je vreden premislek in potrebno soglasje ljudi. Pa ne pozabite, da smo že v poletju. Pa čeprav nam vreme tega sploh ne kaže. Toliko v potrditev tistim, ki zagotavljajo, da se nam obetajo vroča poletja. Dolgoletna povprečja kažejo, da se ne dogaja nič vremensko presenetljivega. ■k rT/T^Am NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in MM^klLLj RTV družba, d. o. o., Velenje. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,30 € (8,5% odstopni DDV, 0,1 €, cena izvoda brez DDV 1,20 €). Pri plačilu letne naročnine 20 %, polletne 15 %, četrtletne 11 % in mesečne 7 % popust. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radija), Janja Košuta-Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Propaganda: Nina Jug (vodja propagande), Sašo Konečnik, Jure Beričnik, Bernarda Matko (propagandisti); Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2 a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR- Nova LB, Velenje: 02426-0020133854 E-mail: press@nascas.sl Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o. Tisk: Tiskarna SET, d. d., Naklada: 5.400 izvodov Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje davek po 8,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk. DAN RUDARJEV Hrabrost rudarjev premaga prav vse V rudarski stan skočilo 58 mladih - Častni skok predsednika Republike Slovenij e Danila Turka navdušil -Slavnostni govornik, direktor Premogovnika dr. Milan Medved, poudaril pomen vrednot, ki so lastne rudarj em MilenaK rstič- P laninc fotografije:S tane Vovk Velenje, 3. julija - Osrednja prireditev ob letošnjem dnevu rudarjev, devetinštirideseti skok čez kožo, je potekala prav na dan, ko praznujejo rudarji - 3. julija. Je bil Turk. "So krize bile in krize so še, a hrabrost rudarjev premaga prav vse." Geslo, ki ga je, kot je povedal kas neje, skrb no izbral. Se je pa tudi na skok skrbno pripravil. Za začetek z obiskom Premogovnika Velenje, kjer se je pred enim mesecem pozanimal prav o vsem, spustil pa tudi v nedrje zemlje, med rudarje. V svojem kratkem nagovoru zaposlenim v Skupini Premogovnik Velenje, prebivalcem Šaleške doline in drugim, ki so prireditev spremljali, prišli pa Toliko gledalcev pa že dolgo ne... so od vsepovsod, je povedal (slišati pa je bilo zelo iskreno): "Počaščen sem, da ste me sprejeli. Trema je bila velika, premagalo pa jo je vašeb odrenjez elencev." Da na prireditev pridejo ljudje od vse povsod, eni prvič, eni jo spremljajo vsa leta, pa dokazuje Stane iz Zgornje Savinjske doline. Prišel je prvič. Za to ga je navdušil prijatelj, ki je bil kot mlad fant pri knapih in si je želel po dolgih letih ceremonial skoka čez kožoo gledati še enkrat. Slovesnost pa se je začela že zjutraj z budnicami Pihalnega orkestra Premogovnika, s slovesnostjo za delovne jubilante in jubilante jam ske reševal ne čete ter s povorko uniformiranih rudarjev, kije pol ure pred skokom krenila s Titovega trga. Na njenem čelu je bil prvič mag. Matjaž Koželj, ki je tudi vodil ceremonial. »Priprave so bile dolgotrajne. Temeljito sem si ogledal prejšnje. To je velika čast zame. Sem četrta generacija moje družine, ki delam v rudarstvu. Treme je bilo malo, največ stra hu pa sem pretr pel zara di vremena,« je povedal. A se je vse dobro izšlo. Trema, vreme in prireditev. Slavnostni govornik dr. Milan Medved, direktor Premogovnika, Mag. Matjaž Koželj prvič v vlogi vodje ceremoniala. je posebej poudaril vpetost v okolje, v katerem že 134 let aktivno kopljejo premog. »Pomagali smo pri gradnji infrastrukture, stanovanj, šol, zdravstvenih domov, kulturnih ustanov, športnih objektov. Predsednikov »Srečno!« Prireditev je tudi na predsednika Republike dr. Danila Turka naredila tak vtis, kot ga je sam s svojim sproščenim in iskrenim nagovorom, predvsem pa pozdravom »Srečno!« naredil na obiskovalce. »Zelo lepa prireditev. Občutek pripadnosti skupnosti, kakršnih je malo v današnjem času,« je rekel. »Pripadam generaciji, ki je rudarstvo zelo cenila. Spominjam se še časov, ko je televizija prenašala skok čez kožo. Moj pokoj ni tast in moj pokoj ni svak sta bila rudarska inženirja. Moja žena je Barbara. Izhaja iz rudarske družine, kije živela z geologijo in rudarstvom doma in na tujem. Spominjam se, kako mi je tast pripovedoval o raznih rudarskih situacijah v Velenju, tudi drugod po Sloveniji, nekdanji Jugoslaviji, v Sudanu in Liberiji.« Predsednik je Premogovnik Vele nje obiskal pred mese cem dni. »Pre pri čal sem se, da je rudarstvo tudi danes tehnološko zelo zahtevna in pri vas zelo razvita dejavnost, zaradi česar je tudi veliko bolj varna, čeprav ne manj naporna, manj težka. Pokazali ste, da se da razvoj premogovništva povezati s skrbjo za okolje. Oboje je v Velenju zelo izrazito in tudi v mednarodnih primerjavah veliko vredno.« to razlog, da je mestni stadion, kjer se je ceremonial odvijal, letos dobesedno pokal po šivih? O tem, koliko obiskovalcev je bilo na prireditvi, so mnenja različna. Zagotovo preko 4.000, nekateri pa menijo, da tudi število 5.000 ne bi bilo pretirano. Vsekakor je bila to najbolje obiskana prireditev skoka čez kožo v njegovi zgodovini, čeprav tudi obiski prejšnjih niso bili od muh. Slovenski rudarji praznujejo v spomin na petdnevno gladovno stavko, ki so jo 3. julija leta 1934 začeli zasavski rudarji. V Velenju praznujemo dan rudarjev s skokom čez kožo, prireditvijo, ki ga gojimo že od letal 961. Letos je častni skok čez kožo s simpatijami in nagrajen z močnim aplavzom opravil predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Simbolika. Stik roke, s katerim starejši mladim povedo, da jih sprejmejo. Veliko simbolike je v tem, da ob letošnjem praznovanju mesta lahko rečemo, da bo premogovnik lahko deloval še nadaljnjih petdeset let in pridobival premog, iz katerega bodo v termoelektrarni proizvajali električno energijo. Novi 600 MW blok TEŠ je dobil vsestransko podporo. To je sedaj prednostna naložba slovenskega elektroenergetskega sistema, kije potrebna Sloveniji za zanesljivo energetsko oskrbo in bo poleg konkurenčne proizvodnje omogočala Sloveniji izpolnjevanje okolj-skih zahtev Evropske unije glede zmanjševanja emisij ogljikovega dioksida in osta lih toplogrednih plinov.« Poudaril je, da se odgovornega ravnanja z okoljem v Šaleški dolini že dogo zavedajo. Zato dolina navzven ne kaže podobe rudarske pokrajine. Spomnil je na številne pomembne dogodke, ki so se zgodili od lanskega do letošnjega praznovanja in so bili v marsičem prelomni, predvsem pa izpostvil vrednote, tako značilne za poklic, ki ga 3. julija posebej častijo: tovarištvo,s olidarnost,p ripadnost. Rudarji so imeli letos vrsto dobrih razlogov za praznovanje, ki se ni zaključilo na stadionu, ampak ob restavraciji Jezero na tradici-onalnemr udarskemp ikniku. MOBIL v PREMOGOVNIK VELENJE »OKROG PREMOGA SE VSE VRTI« Premogovnik Velenje je na krožišču ob Trebuši na celjski vpadnici v Velenje postavil skulpturo Mobil - »Okrog premoga se vse vrti«, ki je pričevalec obdobja, ki je že za nami, hkrati pa tudi prihodnosti, katere sestavni del je in bo tudi Premogovnik Velenje, saj podjetje stremi k novim znanjem, tehnologijam in tržnim programom, ki bodo gonilo družbe tudi potem, ko bodo zaloge premoga pošle. Mobil je zasnovan kot prepletanje moderne tehnologije in znanja s tradicijo izkopavanja premoga in z njo povezane solidarnosti rudarjev do sodelavcev in svojega okolja. Pripoveduje, da je Premogovnik bil in bo gibalo razvoja v Šaleški dolini. Gibanje mobila v vetru predstavlja, da je energija večna, da je gibalo napredka in razvoja, skulptura obenem predstavlja tudi obnovljive vire energije. V njenem gibanju je zajeta celotna filozofija tega okolja, da se okrog premoga v tej dolini vse vrti. Pri tem se navezuje na obnovljive vire energije, kamor se s programi povezanih družb usmerja tudi Premogovnik Velenje, ko išče priložnosti za nova delovna mesta. Sama skulptura hkrati predstavljala VIZIJO, VOLJO in ENERGIJO obdobja, v katerem je nastala in bo kot taka tudi opominjala na snovalce in podpornike tega - za kulturo in pozitivno občutenje prostora - pomembnega simbola. DARILO PREMOGOVNIKA VELENJE PODOBI ŠALEŠKE DOLINE OB 50-LETNICI VELENJA. dr. Milan Medved direktor Premogovnika Velenje oziroma energije, ki to gibanje omogoča. V Sloveniji in tujini je postavljenih 31 njenih del. Foto Hans V SREDISCU Pripravljeni na zahtevne energetske in okoljske izzive? »Odpustki« bodo evropskim proizvaj alcem električne energij e po letu 2013 prinesli dvig cen električne energij e za končne uporabnike - Država vpeta v proj ekt šestega bloka TEŠ, podpira pa tudi drugi blok NEK - Organizatorj i zadovoljni s potekom mednarodne konference EnRe Minister za finance dr. France Križanič je potrdil možnost državnih garancij in izdajanja obveznic za posamezne projekte in poudaril vpetost države v projekt izgradnje,šestega bloka TEŠ ter podporo drugemu bloku NEK. MilenaK rstič -P laninc Velenje, 1. do 3. julija - Fakulteta za energetiko je v Velenju od srede do petka pripravila prvo mednarodno konferenco o energetiki in klimatskih spremembah (EnRe), ki so se je udeležili številni priznani strokovnjaki iz Slovenije in tujine. Osrednja tema je bilo vprašanje, dr. Lučka Kajfež Bogataj, sodobit-nica Nobelove nagrade za mir leta 2007. Poseben dogodek je bila okrogla miza z naslovom Kako v Sloveniji dolgoročno zagotavljati zanesljivo, kakovostno, konkurenčno in ekološko sprejemljivo energijo. Vodil jo je dr. Milan Medved, predsednik upravnega odbora energetske zbor- izirali vlogo in namere slovenskih bank pri financiranju posameznih energetskih projektov. S potekom konference in odzivom strokovnjakov, ki so prišli v Velenje, je bil zelo zadovoljen tudi predsednik organizacijskega odbora EnRe dr. Franc Žerdin, sploh ker so se ga udeležili strokovnjaki različnih energetskih in okoljskih kem obsegu zgrajeno z energetskim denarjem. Tudi okrogla miza v sklopu konference je dala kar nekaj odgovorov, čeprav nismo imeli ambicij, da jih bo. Predvsem sem vesel, da tudi največji skeptiki ne govorijo več o tem, da blok 6 ni potreben. Vsi, od bančnikov do politikov, klimatologov, energeti-kov, pa tako ali tako ugotavljamo, Direktor Direktorata za energijo mag. Janez Kopač: "Zelo me skrbi leto 2013, ko bodo morali evropski proizvajalci električne energije začeti plačevati tako imenovane CO2 kupone, odpustke za onesnaževanje narave z ogljikovim dioksidom." Konference, ki se je začela s plenarnim zasedanjem, na katerem so bili predstavljeni pregledni prispevki o strateških vidikih razvoja različnih energetskih virov ter rešitve, ki naj bi prispevale k želenemu znižanju toplogrednih plinov, se je udeležilo preko 150 udeležencev. Pozdravil jih je dekan Fakultete za energetiko prof. dr. Andrej Predin, kije dejal, daje cilj konference soočenje različnih vidikov in oblikovanje smernic, ki bi omogočile prave strateške odločitve, vezane na nadaljnji razvoj energetike pri nas. Župan Srečko Meh je poudaril pomen energetike za Šaleško dolino in za celotno Slovenijo. Še isti dan so se na konferenci zvrstila številna predavanja in preko sedemdeset referatov. Med drugim je o podnebnih spremembah in geoinženiringu spregovorila prof. Udeležba nak onferenci je bilao dlična,u deleženci sos lišalip rekos edemdesetz animivih referatov. nice Slovenije in direktor Premogovnika Velenje. Ugledni gostje, med katerimi je bil tudi minister za finance Republike Slovenije dr. France Križanič, so razpravljali o zanimivi in ta čas nad vse aktualni temi - strategiji izgradnje novih energetskih objektov v državi, ter anal- opcij. »Zadovoljen tudi zato, ker se je na konferenci povedalo potencialnim investitorjem, kam ima smisel vlagati v prihodnjih letih. Poseb no težo ima to, da smo mednarodno konferenco organizirali prav v Velenju, priznanem energetskem mestu, ki je bilo v zelo veli- jasno nakazano, kje so na področju obnovljivih virov rešitve. »Prepričan sem, da bomo znali s pravo politiko na področju vodnih, vetrnih, sončnih, geotermalnih, biomasnih virov... najti in zapolniti primanjkljaj. Konferenca pa je dala tudi jas no spo ro či lo, da bomo po letu 2025 v Sloveniji zagotovo potrebovali še en velik energetski objek in da bo verjetno jedrska opcija.« Ob konferenci še tole: udeleženci so bili zelo pozivno presenečeni nad mes tom Vele nje, nad celo Šaleško dolino. Niso mogli verjeti, da je Velenje rudarsko, energetsko mesto, ker se tega v negativnem smislu ne čuti in ne vidi. Okrogla miza: kako v Sloveniji dolgoročno zagotavljati zanesljivo, kakovostno, konkurenčno in ekološko sprejemljivo energijo? ali bomo v Sloveniji pravočasno pripravljeni na zahtevne energetske in okoljske izzive. Slovenija naj bi do leta 2020 izdelala in izvedla Akcijski načrt za doseganje precej zahtevnih ciljev, med drugim 25-odstotni delež energije iz obnovljivih virov v končni porabi energije, 20-odstotno povečanje energetskih učinkovitosti primarnih energentov, prav tolikšno znižanje emisij toplogrednih plinov in 10-odstotni delež bio goriv v prometu. Predsedniko rganizacijskegao dbora EnRe dr. FrancŽ erdin( tretjiz l eve):» Udeleženci so bili navdušeni tudi nadV elenjem in celoŠ aleškod olino.« da leta 2014 blok potrebujemo, saj bomo v nasprot nem osta li brez električne energije oziroma bomo, če bloka 6 ne bo, zaradi CO2 kuponov plačevali tako drago električno energijo, da bomo to zelo težko zmogli.« Na kon fe ren ci je bilo tudi zelo Mestna občina Velenje Mestna občina Velenje obvešča vse zainteresirane osebe, da bo v Uradnem listu RS, ki bo izšel v petek, 10. julija 2009, objavljen Javni razpis za sofinanciranje programov in/ali projektov na področjih socialnega in zdravstvenega varstva, ki jih bo v letu 2009 (so)financirala Mestna občina Velenje. Javni razpis bo trajal od 10. julija 2009 do 10. avgusta 2009. Besedilo razpisa in vsa razpisna dokumentacija bo objavljena tudi na spletni strani Mestne občine Velenje www.velenje.si (razpisi). Vljudno vabljeni k sodelovanju. Mestna občina Velenje Dodatek k Javnemu natečaju za festival Graška Gora poje in igra 2009 V letu 2009 Velenje praznuje 50-letnico odprtja mestnega središča. Ker želimo jubilejno leto še posebej obeležiti. Mestna občina Velenje v okviru natečaja za festival Graška Gora poje in igra razpisuje posebno nagrado za: 1. najboljši tekst o Velenju 2. naj polka, posvečena Velenju 3. naj valček, posvečen Velenju Ansambli naj prijavo na natečaj pošljejo najkasneje do 15. julija 2009 na naslov KD Graška Gora, Graška Gora 26, 2381 Podgorje pri Slovenj Gradcu. Več informacij: www.velenje.si (Javni razpisi, natečaji) 1 % 1 Od srede do torka - svet i n domovina a i Sreda, 1. julij a Predsednik vlade Borut Pahor se je z delegacijo mudil na prvem uradnem obisku na Madžarskem, kjer je imel namen okrepiti gospodarsko sodelovanje. Pahorje obisk ocenil za zelo uspešen. Informacijska pooblaščenka je na vrhovno državno tožilstvo vložila prijave zoper trojico Boruta Miklav-čiča, Andreja Bručana in Frideriko Kresal. Po ugotovitvah informacijske pooblaščenke Zbornica fiziote-rapevtov Slovenije namreč nezakonito obdeluje osebne podatke 522 posameznikov oziroma pridobiva fiktivne člane. Urad pooblaščenke je zbornici, ki jo vodi Friderika Kresal, mati notranje ministrice Katarine Kresal, zastopa pa Miro Seni-ca, že naložil brisanje osebnih podatkov. V kamniškem Kiku so napovedali prekinitev stavke, saj so dosegli dogovor o izpolnitvi stavkovnih zahtev. SDS je na svoji spletni strani objavil podatke o premoženju svojih poslank in poslan cev, saj menijo, da bi tovrstni podatki morali biti javni. Poslanske skupine SDS, SNS in SLS so vložile zahtevo za parlamentarno preiskavo zaradi suma klien-telizma in koruptivnega ravnanja ministra Gregorja Golobiča. Z odstopom Iva Sanaderja je nova predsednica hrvaške vlade postala Jadranka Kosor, kije prav na ta dan praznovala tudi rojstni dan. Četrtek, 2. julija Zavrelo je okrog Slovenskih železnic: Matic Tasič je namreč še vedno opravljal funkcijo župana občine Prevalje, saj svetniki niso razpravljali o njegovi odstopni izjavi. Se pa je o tem izrekel premir: dejal je, da dveh tako odgovornih vlog hkrati ni mogoče dobro opravljati, in če Tasiča svetniki ne bodo razrešili z mesta župana, bo moral razmisliti o odstopu z vodilnega mesta na železnicah. Na zaslišanju je bil Janez Janša. Sam, brez odvetnika, saj, kot je dje-la, »Nisem prišel z odvetnikom, ker ne gre za pravni, ampak za politični postopek, katerem odvetnik ne more pomagati. Žalostno je, da se slovenska policija zaradi pritiska predsednice parlamentarne stranke, kije hkrati notranja ministrica, ukvarja z absurdno zadevo. Informacijska pooblaščenka je razvnela del koalicije. modernejši koncept družinske skupnosti, kot ga imamo trenutno. Ta bo po novem razumljena kot »kombinacija odraslih in otrok«. Avtoprevozniki so za 1. avgust napovedali prenehanje plačevanja cestnine in vožnjo po pasovih za avtomobile, če prometno ministr-svo ne bo izpolnilo lanskega dogo-vo ra. Petek, 3. julija V središču so bili pogovori o dogajanju na seji vlade dan pred tem. In že seje govorilo o uradnem pregonu zoper »neodgovorne vladne predstavnike«, ki so dopustili prenos seje v živo. Slišali smo, da program prokuris-ta za rešitev Mure predvideva vložek petih milijonov evrov in ohranitev med 1200 in 1600 delovnih mest. Na Inštitutu za varovanje zdravja so pri mlajšem paru, kije pripotoval s Tajske, potrdili še dva primera okužbe z novim virusom gripe. Slovenska vojska, ki bo od ministrstva le prevzela 13 patrij, je zatrdila, da prevzem in celoten posel nikakor nista povezana. Slabe novice pa so spet curljale iz Irana: nekaj uslužbencem britan- Gripa pa se kar širi. Tudi pri nas. skega veleposlaništva v Teheranu, ki so obtoženi netenja protestov, bodo sodili. Posledično so vlade držav članic EU v znak protesta zaradi aretacij razmišljale, da bi začasno umaknile svoje veleposlanike. Hrvaški predsednik Stipe Mesic je za mandatarko tudi uradno imenoval nekdanjo namestnico premi-eija in podpredsednico HDZ Jadranko Kosor. Sobota, 4. julija Brez dvoma je bila v središču domačega dogajanja poroka Janeza Janše z Urško Bačovnik. Kljub njunemu trudu po zasebnosti trenutka se je v Drež nici pri Kobaridu zbrala množica ljudi iz vse Slovenije, ki so želeli pozdraviti mladi par. Zakonca Janša sta se radovednim fotografom pokazala šele po cerkveni poroki, na vprašanje, kakšni so Lahko smo slišali, kako radi se imajo v vladi. Smo pa prav ta dan poslušali zanimivo sejo vlade, ki jo je na spletu slučajno izbrskal Radio Hit in jo tudi predvajal. Slišali so prepire in neuspešen način komunikacije. Prav ta dan je minister za delo Ivan Svetlik napovedal tudi zakonske spremembe, ki bodo vodile v izenačevanje istospolnih in razno-spolnih zvez. Kot je napovedal, bodo spremembe vnesene tako v družinski zakonik kot v zakon o registraciji istospolne partnerske skupnosti, s čimer se bo vzpostavil Janez Janša in Urška Bačovnik Janša. prvi občutki, pa je prvak SDS odgovoril: »Morate poskusiti.« Sedanji premier je imel povsem drugo delo. Na tradicionalnem srečanju državnikov pod Najevsko lipo je dejal, da morebitna trenja koalicijskih strank na delo vlade ne vplivajo. Stranka mladih Slovenije (SMS) se je na volilnem kongresu preimenovala v Stranko mladih - Zeleni Evrope ali krajše SMS - Zeleni. Miran Potrč je na srečanju Veteranov dveh generacij med drugim dejal, daje Slovenija večino krivic nekdanjega režima že poravnala. In izjava je hitro zmotila Novo Slovenijo. V majhni Sloveniji so na isti dan pripravili dve srečanji izsiljencev: v Šmarjeških Toplicah 16. tabor Slovencev po svetu, pri Novi Gorici pa Srečanje v moji deželi. Barack Obama je ob ameriškem dnevu neodvisnosti rojake pozval, naj sprejmejo obsežne reforme in tako izrazijo zaupanje v državo. »Spoprijemamo se z vrsto izzivov, kakršnim doslej še nismo bili priča,« je dejal ameriški predsednik in poudaril, da so ZDA vključene v dve vojni, poleg tega pa se spopadajo še z globoko recesijo. Obama seje dotaknil tudi reforme šolskega sistema in dejal, da morajo ZDA razviti tak izobraževalni sistem, da bodo ameriški otroci lahko v prihodnje konkurenčni delovni sili po vsem svetu. Ivo Sanader je krmilo HDZ predal Jadranki Kosor in ob tem okrcal »neevropsko« politiko Slovenije pri blokadi Hrvaške na poti v EU. Dejal je: »Kljub vaši politiki izsiljevanja bo Hrvaška vstopila v EU in Slovenija bo morala glasovati za to.« Severna Koreja je poskusno izstrelila sedem raket. Nedelja, 5. julija Medtem ko premier Borut Pahor ni želel komentirati Sanaderjevih izjav, je bil predsednik odbora DZ za zunanjo politiko Ivo Vajgl ostrejši. Dejal je, da Sanader »nima licence za oceno o tem, kaj je in kaj ni evropsko obnašanje«, saj je Sanader s svojim »neevropskim obnašanjem« pripeljal do tega, da težave, ki so bile rešljive, niso bile rešene pravočasno. »Njegove zadnje izjave pa so prešle meje normalnega političnega diskurza,« je še dodal Vajgl. Očitno pa ni bil edini s tovrstnim mnenjem. V kolumni Washington Timesa je novinar zapisal, da je »Sanader vodil majhno balkansko državo s trdo roko... nekdanjo jugoslovan sko repub li ko pa je pre ob li-koval v državo gangsterjev.« Mediji so poročali, da so na ulicah Hamburga v noči na nedeljo izbruhnili spopadi med policijo in skrajnimi levičarji, v katerih je bilo 27 policistov, prijeli pa so več kot 80 anarhistov, ki so se po tradicionalni ulični zabavi spopadli s 1800 policisti in zažgali policijski avto- P C - S problematiko, ko v slovenski vasi v občini Brežice lastniki nekaterih hiš do imetja ne morejo dostopati po ozemlju Slovenije, seje seznanila ministrica Katarina Kresal. Dejala je, da je glavna ovira za ureditev dostopa s slovenske strani ta, da čakajo na dovoljenje glede vodnega območja, ki ga morajo dobiti od hrvaške strani. V 59. letu starosti je umrl poslanec državnega zbora in član poslanske skupine Socialnih demokratov Aleksander Ravnikar. Nekateri pa so bili povsem poletno razpoloženi. In tako je v medije priplavala tudi novica, da je morala plavalka v Portorožu, ki ni plačala 35 evrov za storitve, plažo zapustiti, ker ji je tako naročila varnostni-ca hotela Medusa Exclusive. Bolj resni spopadi so divjali na vzhodu. Na severozahodu Kitajske je umrlo najmanj 156 ljudi, več kot 800 pa je bilo ranjenih. Spopadi so se pojavili kot znak etničnega nasilja. Policija v ameriški zvez ni državi Južna Karolina je ubila serijskega morilca, ki je v zadnjih tednih hladnokrv no ubil pet lju di. Hrvaški sabor je s 83 glasovi za potrdil Jadranko Kosor za prvo hrvaško pre mierko. Torek, 7. julija Državni nadzornik za varstvo osebnih podatkov je zaradi suma nezakonite obdelave osebnih podatkov Nataši Pirc Musar izrekel 830 evrov globe. Ta jo je že plačala in dejala: »Zgodi se tudi nam in žal se je.« Premier Borut Pahor je napovedal, da bodo zakonski predlogi za strukturne spremembe, predstavljeni v drugi polovici leta in bodo predmet razprave s socialnimi partnerji in strokovno javnostjo. Strukturne reforme so po njegovem mnenju nujne za boljši izhod iz krize, pospešitev gospodarske rasti in zato, da bo Slovenija iz krize izšla kon-kurenčnejša. Slovenija je Hrvaško povabila, naj se s hladno glavo vrne k nadaljevanju pogajanj o reševanju spornega mejnega vprašanja. Javnost so razburila razmišljanja Hrvaška ima novo (in prvo) premierko. Spopadi med protestniki in policijo so bili krvavi. mobil ter več smetnjakov. V Bolgariji so že slavili: po vzporednih izidih je zmagovalka parlamentarnih volitev desnosredinska stranka Državljani za evropski razvoj Bolgarije (GERB). Z veliko prednostjo je za seboj pustila doslej vladajoče socialiste, a bo za vladanje vseeno potrebovala koalicijske partnerice. Reševalne ekipe so zaznale signale črnih skrinjic letala airbus A310 jemenske družbe Yemenia, ki je teden pred tem padlo v Indijski ocean nedaleč od Komorov. Organizacija ameriških držav je izključila Honduras zaradi izgona nekdanjega predsednika Manuela Zelaye, ki je napovedal vrnitev v domovino. Ponedeljek, 6. julija Izvedeli smo, da naj bi Matic Tasič po le treh mesecih vodenja Slovenskih železnic nadzornikom ponudil odstop. Po napovedih bo nadzorni svet Tasičev odstop sprejel. Ena od možnosti je tudi davek na nestarševstvo. o morebitni uvedbi t. i. davka na nestarševstvo, zato seje oglasil minister Križanič: »Tega ne more biti.« Ob tem je izrecno poudaril, da so to le ideje v načr tovanju strukturnih reform. Slišali pa smo še, da na ministrstvu za finance zaradi staranja prebivalstva res razmišljajo o povečanju davčne olajšave za otroke. Matic Tasič je odstopil z mesta generalnega direktorja družbe Slovenske želenice, ki jo je vodil manj kot štiri mesece. Ameriški predsednik Barack Obama je na obisku v Rusiji nekdanje tekmece pozval k odmiku od preteklosti in poudaril skupne cilje, kijih ZDA delijo z nekdanjo tekmico iz časov hladne vojne. 1 Privid realnosti žabjor perspektiva Jure Trampuš Že skoraj deset let dnevno pišem o politiki. Predvsem o notranji, pravzaprav »znotranji«. Včasih me kdo vpraša, o čem pravzaprav pišem, pa potem, ko začnem pojasnjevati, po nekaj stavkih navadno pade v sleep mode in ga stvari ne zanimajo več. A kakorkoli, dlje časa, ko sem v tem poslu, bolj jasno mi je, da smo mediji praviloma le oder drugim. Da praviloma igramo po taktih, ki jih dirigirajo drugi dirigenti. Da je naša neodvisnost in avtonomija samo tolikšna, kolikšno si upamo izboriti sami. In ta je, kot v vsakem drugem poklicu, včasih bolj majhna. Zakaj to pišem? Ali ne velja obratno? Ali ne velja to, da mediji ljudi uporabimo, prežvečimo, zlorabimo, odvržemo? Zakaj je že moral umreti Michael Jackson? Ker so mediji, pop industrija iz njega naredili ikono, ali zato, ker je v tej konstrukciji realnosti želel postati tisto, kar ni bil nikoli? Morda rumeni mediji res diktirajo zvezdniška življenja, a razmerje je pri tem vseeno vzajemno. Vendar tega ne pišem zaradi mrtvega heroja. Pred dnevi je cela Slovenija poslušala, kako so zasliševali nekega politika -bivšega predsednika vlade. Zgodba je znana, mladoporočenec naj bi razkril prekrito in zato ga je na pogovor poklicala policija. Karkoli si že mislim o policiji, pa si o njej zaradi demokratičnega refleksa vedno pač ne mislim dobro, je bila predstava, ki jo je priredil zaslišanec, banalna. Svoj pogovor s kriminalistom je povezal z osemdesetimi, z bojem za človekove pravice, z osnovnimi postulati demokratične družbe. Nič od tega ni bilo res. Še več, ko je policija v istem postopku zaslišala dva druga politika, ni bilo nobene predstave, nobenih kamer, nobenega spektakla. Pri njemu pa je vse to bilo. Zakaj? Ker se je premeteno zavedal, da ga bodo pred zaslišanjem čakali novinarji, žejni, lačni atrakcije in usodnih izjav. Da slučajno tega kdo ne bi pozabil, je nekaj dni prej javno objavil poziv na zaslišanje. In medijske hiše so ga pohlevno poslušale in iz zaslišanja naredile takšno zgodbo, kot si je sam želel. Mediji tisti dan niso poročali o nesposobnosti sedanje in goljufijah prejšnje vlade, pač o žrtvi in policijskem nasilju. Takšne poteze so za politiko imanentne. Neumen bi bil tisti, ki ne bi izkoriščal kulture spektakla - kdor obvlada zakonitosti medijev, se hitro nauči, kako jih obrniti v svoj prid. Janša seveda ni edini, podobne poteze so včasih narejene na bolj subtilne načine. Dr. Tomaž Mastnak, eden najbolj pronicljivih slovenskih mislecev, mi je zadnjič dejal, da se Obama ne razlikuje veliko od Busha. Nejeverno sem ga vprašal, kako lahko to trdi. Mastnak mi je odgovoril, da oba uporabljata iracionalno politiko. Eden je gradil na strahu, drugi gradi na upanju. Oba svojo podobo gradita na čustvih in čustva nimajo velike povezave z vsebino, razumnim premislekom. Mastnak se ni zmotil. In kje smo tukaj mediji? Zelo redki uspejo spregledati, kdaj jih vodi kdo drug, kdaj njihovo navidezno avtonomijo načenja neprofesionalnost in nekritičnost. In ravno zato se včasih v družbi mojih kolegov na kakšnih »pomembni« tiskovni konferenci ne počutim dobro. Ne zato, ker bi bil sam boljši od njih, včasih se pač zavedam, kot tudi kdo drug, kje so meje našega sveta. In kako se jih da premakniti. Le da si to eni upajo, drugi pa ne znajo, ne zmorejo ali pač samo nočejo odkorakati po težji poti. In naj ponovim, to se še zdaleč ne dogaja samo v novinarski obrti. GOSPODARSTVO Gospodarska kriza se je pokazala že v lanskih rezultatih Gospodarske družbe in samostojni podj etniki s savinjsko-šaleškega območj a so lansko poslovno leto sklenili sicer pozitivno, a dobiček j e bil kar 13 odstotkov nižj i od predlanskega, izguba pa se j e več kot podvoj ila Predstavljamo poslovni izid in premoženjski finančni položaj gospodarskih družb, zadrug in samostojnih podjetnikov s področja savinjsko-šaleškega območja (v nadaljevanju: SA-ŠA regija) v letu 2008. Osnova so podatki iz letnih poročil za leto 2008, ki so jih poslovni subjekti za namen državne statistike predložili Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (v nadaljevanju: AJPES) do 31. marca 2009. Tri četrtine vseh prihodkov ustvarijov elike družbe _ ^■ Podatke iz letnih poročil za leto 2008 je predložilo 878 družb, v katerih je bilo zaposlenih 20.487 delavcev. V primerjavi z letom 2007 se je število predloženih letnih poročil povečalo za 8 %, število zaposlenih pa za 3 %. Kljub majhnemu številu velikih družb (2,2 % vseh) pa njihovi poslovni rezultati še vedno v največji meri krojijo zbirne rezultate poslovanja. Velike družbe so namreč zaposlovale 67 % vseh delavcev, dosegle tri četrtine vseh čistih prihodkov od prodaje in ob koncu leta imele 75 % sredstev vseh družb. Na zbirne rezultate poslovanja je imelo največji vpliv področje predelovalnih dejavnosti, saj je 174 družb tega področja zaposlovalo 58 % vseh delavcev, ki so z 44 % vseh sredstev ustvarili več kot polovico vseh čistih prihodkov od prodaje. Oblikovali so 45 % vsega čistega dobička ter polovico neto dodane vrednosti in čiste izgube. Družbe s področja občine Velenje so oblikovale 74 % neto dodane vrednosti, 43 % čistega dobička, 39 % neto čistega dobička ter 67 % čiste izgube SA-ŠA regije. Družbe so v letu 2008 ustvarile TEMELJNI PODATKI DRUŽ BE ZAPOS LE NI ČISTI PRIHODKI OD PRODA JE VREDNOST AKTIVE NA DAN 31. 12. 2008 VELIKOST DRUŽB število delež v % število delež v % znesekv tisoč EUR delež v % zne sek v tisoč EUR delež v % SKUPAJ 878 100,0 20.487 100,0 2.448.730 100,0 2.778.442 100,0 Mikro 804 91,6 3.165 15,4 260.557 10,6 284.243 10,2 Majhne 41 4,7 1.721 8,4 160.729 6,6 217.687 7,8 Srednje 14 1,6 1.938 9,5 186.135 7,6 205.481 7,4 Velike 19 2,2 13.663 66,7 1.841.309 75,2 2.071.031 74,5 Razvrstitev družb glede na velikost v letu 2008 TEMELJNI PODATKI OBČINA DRUŽ BE ZAPOS LE NI ČISTI PRI HOD KI OD PRO DA JE VRED NOST AKTI VE NA DAN 31.12.2008 število delež v % šte vi lo delež v % znesek v tisoč EUR delež v % zne sek v tisoč EUR delež v % SKUPAJ SAŠA 878 100,0 20.487 100,0 2.448.730 100,0 2.778.442 100,0 A SAVINJSKA REGIJA 210 23,9 2.696 13,2 394.280 16,1 238.178 8,6 GORNJI GRAD 24 2,7 101 0,5 7.622 0,3 6.820 0,2 LJUBNO 28 3,2 481 2,3 66.832 2,7 65.039 2,3 LUČE 21 2,4 103 0,5 19.744 0,8 9.080 0,3 MOZIRJE 57 6,5 261 1,3 20.274 0,8 32.059 1,2 NAZARJE 45 5,1 1.575 7,7 265.089 10,8 112.451 4,0 SOLČAVA 7 0,8 45 0,2 4.443 0,2 3.792 0,1 REČICA OB SAVINJI 28 3,2 130 0,6 10.276 0,4 8.937 0,3 B ŠALEŠKA REGIJA 668 76,1 17.791 86,8 2.054.450 83,9 2.540.264 91,4 ŠMARTNO OB PAKI 30 3,4 94 0,5 15.695 0,6 7.180 0,3 ŠOŠTANJ 89 10,1 1.206 5,9 316.801 12,9 485.221 17,5 VELENJE 549 62,5 16.491 80,5 1.721.954 70,3 2.047.863 73,7 Iz občine Velenje je kar 63 % vseh družb, ki so zaposlovale 81 % vseh zaposlenih v regiji ter oblikovale 70 % vseh čistih prihodkov od prodaje. PRIHODKI OZIROMA ODHOD KI PRI HOD KI ODHOD KI RAZLIKA znesek v tisoč EUR delež v % zne sek v tisoč UR delež v % zne sek v tisoč EUR SKUPAJ 2.574.488 100,0 2.506.730 100,0 67.758 Poslov ni 2.520.250 97,9 2.424.374 96,7 95.876 Finanč ni 45.903 1,8 78.786 3,1 -32.883 Drugi 8.335 0,3 3.570 0,1 4.765 2.575 milijonov evrov prihodkov ter ugotovile 2.507 milijonov evrov odhodkov. Prve so povečale za 6, druge pa za 7 odstotkov. Kazalnik celotne gospodarnosti se v primerjavi z leto 2007 ni spremenil in je znašal 1,03. Večino prihodkov (57 %) je bilo doseženih s prodajo na domačem trgu, prihodki na tujih trgih, katerih delež seje zmanjšal, pa so predstavljali 39 % vseh prihodkov. Med odhodki so bili po obsegu največji stroški blaga, materiala in storitev, ki so ob 4-odstotni rasti zavze li sla be tri četr ti ne vseh odhodkov. Na drugem mestu po obsegu so bili stroški dela, kate rih rast je bila 10-odstotna in je za 3 odstotne točke pre se gla rast osta lih vrst odhod kov. Nji hova ude lež ba v celotnih odhodkih se je v primerjavi z letom poprej malenkostno povečala. Družbe so v letu 2008 za plače namenile 300 milijonov evrov, 13 % več kakor v letu 2007. Povprečna mesečna plača na zaposlenega je znašala 1.221 evrov in je bila za 9 % višja kakor v letu 2007, hkrati pa za 5 % nižj a kot na republiški ravni. Dodano vrednost v znesku 670 STRUKTURA GOSPODARSKIH DRUŽB PO ČUTI hI PHtKCKIH OD PflCCAJE 3 £ i. 90* ■W* - M - SiSAPEtJi ÜVflj« 752 «i nSMjUi» Í5 UÉ bb 13J □MHft? ltlf, n VHtf» O-ÍUJMJA iMUiU «mW _ Struktura družb po velikosti je tudi bistveno različna v primerjavi z republiškim povprečjem. TEMELJNI PODATKI LETO 2008 LETO 2007 INDEKS delež v % delež v % 2007=100 ŠTEVILO DRUŽB 1,7 1,7 100,0 ŠTEVILO ZAPOSLENIH 4,0 4,0 100,0 PRIHODKI SKUPAJ 3,0 3,1 96,8 ČISTI PRIHODKI OD PRODAJE 3,1 3,2 96,9 ČISTI PRIHODKI OD PRODAJE NA TUJEM TRGU 4,2 4,6 91,3 ODHODKI SKUPAJ 3,0 3,2 93,8 VREDNOST AKTIVE NA DAN 31.12. 2,7 2,5 108,0 ČISTI DOBIČEK POSLOVNEGA LETA 2,0 1,9 105,3 ČISTA IZGUBA POSLOVNEGA LETA 0,6 0,6 100,0 NETO DODANA VREDNOST 3,7 3,7 100,0 Udeležba gospodarstva SA-ŠA regije v republiškem gospodarstvu v letih 2008 ter 2007 LETO ČISTI DOBI ČEK (v tisoč EUR) ČISTA IZGUBA (v tisoč EUR) NETO ČISTI DOBIČEK + NETO ČIS TA IZGU BA -(v tisoč EUR) 2003 48.125 15.841 32.284 2004 45.328 7.465 37.863 2005 58.042 10.704 47.338 2006 46.712 9.848 36.864 2007 76.010 3.992 72.018 2008 66.085 10.562 55.523 Neto poslovni izid po posameznih letih milijonov evrov je ugotovilo 722 družb, izgubo na substanci v znesku 2 milijona evrov pa 112 družb. Družbe so v letu 2008 ustvarile 668 milijonov evrov neto dodane vrednosti, 8 % več kakor v letu 2007. Neto dodana vrednost na zapos le ne ga je zna ša la 32.260 evrov, 4 % več kakor v letu 2007. Čisti dobiček v znesku 66 milijonov evrov je v letu 2008 izkazalo 631 družb, to je 72 % vseh. Čisti dobiček se je v primerjavi z letom 2007 zmanjšal za 13 %. Slabe tri četrtine čistega dobička regije so ugotovili v 8 družbah, od katerih je vsaka ustvarila več kot pol milijona evrov čistega dobička. Naj več čis te ga dobi čka je bilo ustvarjenega v Termoelektrarni Šoštanj, BSH Hišni aparati Nazarje ter v Gorenju Gospodinjski aparati Velenje. Čisto izgubo v višini 11 milijonov evrov je v letu 2008 ugotovilo 206 družb, to j e 24 % vseh. V primeijavi z letom 2007 je bila čista izguba večja za 165 %. V družbah, ki so ugotovile čisto izgubo, je bilo zaposlenih 2.184 delavcev, kar je 11 % vseh. Večje zneske čiste izgube (nad pol milijo na evrov) je v letu 2008 ugotovilo 5 družb, katerih skupen znesek izgube predstavlja 57 % celotne izgube regije. 75 družb oblikovalo5 % čistegad obička in pridelalo6 2% celotnei zgube Kot kaže, se raz me re na trgu ter poslabšani pogoji poslovanja najbolj odražajo v Gorenju Notranja oprema, v kateri so zabeležili 22 % celotne izgube regije. Družbe so leto 2008 zaključile s pozitivnim poslovnim rezultatom. Ustvarile so 68 milijonov evrov neto celot ne ga dobi čka (raz li ka med prihodki in odhodki). Večino neto celotnega dobička so družbe ustvarile iz poslovanja, preostali del pa z drugim delovanjem. Neto celot ni dobi ček pa je zmanjšalo finančno delovanje, saj so bili finančni odhodki za 72 % višji kot pa finančni prihodki. Upoštevajoč vse tri ravni se je neto celot ni dobiček v primerjavi z letom 2007 zmanjšal za slabo tretjino. Družbe so poslovanje sklenile z neto čistim dobičkom v višini 56 milijonov evrov, 23 % manjšim kakor v letu 2007. V letu 2008 beležimo poslabšanje večine kazalnikov poslovanja in upad neto čistega poslovnega izida. Družbe so v letu 2008 na 100 evrov skup nih odhod kov izka za le 103 evre skupnih prihodkov (v letu 2007: 104 evrov). Na 100 evrov poslov nih odhod kov so druž be izkazale 104 evre poslovnih prihodkov, enako kot v letu 2007. Neto čisti izid je bil v zadnjih šestih letih pozitiven, vendar je v letu 2008 nominalno le nekoliko višji kot v letu 2005. V letu 2007 so družbe na 100 evrov skupnih prihodkov ustvarile 3 evre neto čistega dobička, v letu 2008 pa le še 2,2 evra. V letu 2008 so družbe na 100 evrov povprečnih sredstev izkazale 2,2 evra neto čistega dobička (v letu 2007: 3,2 evra). Poslabšal se je tudi kazalnik donosnosti kapitala, saj je bilo na 100 evrov vloženega kapitala ustvarjeno 5,9 evra neto čistega dobička (v letu 2007: 8,5 evra). Če merimo učinke poslovnega procesa glede na vloženo delo (upoštevajoč število zaposlenih), pa se vrednosti tovrstnih kazalnikov povečujejo. Družbe so na zapos le ne ga od leta 2005 dalje dosegale iz leta v leto več prihodkov in neto dodane vrednosti. Povečevala se je tudi povprečna mesečna plača na zaposlenega. Izjema je le doseženi neto čisti poslovni izid na zaposlenega, ki je bil v letu 2008 za četrtino manjši kot v letu 2007. Kako sop oslovale zadruge? Letna poročila je predložilo 6 zadrug, v kate rih je bilo zapos lenih 213 delavcev. Dosegle so 39 milijonov evrov prihodkov ali 5 % več kot v letu 2007. V okviru odhodkov so za plače namenili 2,4 milijona evrov (6 % več kot v letu 2007). Povprečna mesečna plača na zaposlenega je znašala 936 evrov in je bila za 6 % višja kot v letu 2007. Zadruge so poslovanje v letu 2008 sklenile z neto čistim dobičkom v višini 60 tisoč evrov. Samostojni podjetniki zv išjo dodanov rednostjo S področja SA-ŠA regije je podatke iz letnih poročil za leto 2008 predložilo 1.803 samostojnih podjetnikov (5 % več kot za leto 2007). Po velikosti so bili vsi majhni. Samostojni podjetniki so v letu 2008 zaposlovali 2.100 delavcev (nosilci dejavnosti - lastniki niso vključeni v število zaposlenih), oz. 21 % več kot v letu 2007. Kar 68 % vseh ni zaposlovalo nobenega delavca. Podatki kažejo, daje tako kot pri gospodarskih družbah najmočnejša občina Velenje, po posameznih področjih pa predelovalna dejavnost in gradbeništvo. Samostojni podjetniki so v letu 2008 ustvarili 179 milijonov evrov prihodkov, ki so bili za 12 % večji kot v letu 2007. Odhodki so bili za 13 milijonov evrov manjši od prihodkov, njihova rast pa za 1,4 odstotne točke hitrejša od rasti prihodkov. V okviru odhodkov so za plače namenili 18 milijonov evrov ali 28 % več kot v letu poprej. Povprečna mesečna plača na zaposlenega je znašala 732 evrov in je bila za 6 % večja kot v letu 2007. Samostojni podjetniki so ustvarili 54 milijonov evrov neto dodane vrednosti, kije bila v primerjavi z letom 2007 večja za 14 %. Neto dodana vrednost na zaposlenega je znašala 25.597 evrov, 5 % manj kot v letu poprej. Samostojni podjetniki so skupaj ugotovili 14 milijonov evrov podjetnikovega dohodka, 4 % več kakor v letu 2007. Negativni poslovni izid majhnih podjetnikov je znašal 1,2 milijona evrov, trikrat več kot v letu 2007. Neto poslovni izid samostojnih podjetnikov je znašal 13 milijonov evrov in je bil za 3 % manjši kot v letu 2007. ■ VladimirŠ uster, AJPES, Izpostava Velenje Srečanje županov Mestna občina Velenje in črnogorska občina Plevlje za poglobitev sodelovanja Velenje bo septembra obiskala delegacija Izraela Velenjski župan sprel el veleposlanika Republike Slovenil e v Izraelu Borisa Soviča - Predlagal tesnejše sodelovanje Velenja z izraelskim mestom Modin Velenje, 2. julija - Prejšnji četrtek je župan Mestne občine Velenje Srečko Meh v mestni hiši sprejel njegovo ekscelenco veleposlanika Republike Slovenije v Izraelu Bori- sa Soviča s soprogo. Na sprejem je prišel tudi prof. dr. Dali Donla-gic, bivši rektor mariborske univerze. Tudi veleposlanik se je v Velenju udeležil 1. mednarodne konference o energetiki in klimatskih spremembah. Po njegovi oceni je kon- TatjanaP odgoršek V Lučah so predstavniki ministrstev za okolje in prostor ter za promet skupaj projektanti na javni obravnavi predstavili državni prostorski načrt za ureditev regionalne ceste Radmiije-Luče in zagotavljanje protipoplavne varnosti ferenca tako organizacijsko kot vsebinsko odlična. Iz prispevkov na konferenci je razvidno, da se v Velenju veliko posvečamo traj-nostnemu razvoju in tudi rabi alter- nativnih virov energije. Mesto Velenje je ocenil kot izjemno lepo urejeno. Predlagal je povezovanje in sodelovanje Velenja z izraelskim mestom Modin. Modin je novo mesto, ki se nahaja nekje na pol poti med Jeruzalemom in Tel Avivom. Graditi so ga začeli pred desetimi leti naselja Luče. Občani imajo možnost podati svoje pripombe na omenjeni načrt do 20. julija. Ali te aktivnosti pomenijo začetek reševanja več let trajajočih prizadevanj lokalne skupnosti za rešitev prometnih ter vodnih zagat? "Zgodba o rešitvi prometnih zagat ima dolgo brado, ki sega desetletja in ima 75.000 prebivalcev. Po veleposlanikovi oceni je v marsičem sorodno Velenju, predvsem po mlado sti, dinamiki in razvojni viziji. Veleposlanik je predlagal, da bi septembra, v času občinskega praznika in Pikinega festivala, Velenje obiskala delegacija iz Izraela. Hkrati pa je ponu dil tudi svojo pomoč vsem velenjskim podjetjem, ki bi bila zainteresirana za gospodarsko sodelovanje z Izraelom. nazaj. Tista o protipoplavni zaščiti naselja Luče pa sega v leto 2000, ko smo doživeli druge katastrofalne poplave v krajšem času," je na zastavljeno vprašanje odgovoril lučki župan Ciril Rosc in nadaljeval. »Vodarski del načrta predvideva vrnitev rek Savinje in Lučnice v svoje struge pred omenjenimi MilenaK rstič -P laninc Velenje, 2. julija - Mednarodne konference o energetiki in klimatskih spremembah se je udeležil tudi župan črnogorske občine Ple-vlja dr. Filip Vukovic. S to občino ERICo, Inštitut za ekološke raziskave, že vrsto let sodeluje v programu varovanja okolja. Sodelovanje bodo v prihodnje razširili še na več drugih ravni. Tako bo denimo na Fakulteto za energetiko na izobraževanje prihodnje leto prišlo petnajst študentov iz te črnogorske občine. Zupana Plevlje je sprejel tudi župan Mestne občine Srečko Meh. Dr. Vukovic je ob obisku predla- poplavami, prometni del načrta pa ureditev prometa mimo Luč. V desetletju študij seje izkristalizirala kot strokovno najprimernejša varianta sever. Torej izgradnja klasične obvoznice s predorom in potekom ob desnem bregu reke Savinje, prečkanje Ivanovih prodov v smeri Solčave tez uvozoma na obeh gal konkretno sodelovanje v smislu izmenjave dobrih praks na različnih področjih, predstav nike velenjske občinske uprave in drugih področij javnega sektorja pa povabil na obisk. Zupan Meh mu je na sprejemu podrobneje pred- stavil projektno skupino občine ter zavod Kssena in predlagal sodelovanje pri projektih, ki bi lahko bili sofinancirani iz evropskih sredstev. Občina Pljevlja je s 36.000 prebivalci tretja največja občina v Črni gori. Z vidika okolja izkazuje izrazito dvojnost. Osrednji del z mestom Pljevlja leži v kotlini, v kateri so premogovnik, termoelektrarna in industrijski obrati. Zaradi močnega onesnaževanja okolja kotlina straneh obvoznice v sam kraj. Razprava je pokazala, da idealne rešitve ne bomo dosegli, kajti udeleženci, predvsem krajani spodnjega dela Župan Ciril Rosc:» Nas rečo za zdajn imamo likvidnostnih težav.« naselja, so takšni rešitvi nasprotovali. Menili so, da se bo obvoznica preveč približala hišam in s tem zmanjšala kakovost bivanja.« Rosc je še pove dal, da bo na to temo do konca razgrnitve še seja tamkajšnjega občinskega sveta, na kateri bodo svetniki še enkrat pretehtali predlagane rešitve, čeprav so že trikrat soglasno potrdili izgradnjo obvoznice. Po idealnem scenariju naj bi zanjo prihodnje leto izdelali pro- še vedno velja za ekološko onesnaženo in degradirano. Na drugi strani pa večji del ozemlja občine pokriva praktično neokrnjena narava, ki bi s primernimi ukrepi lahko postala turistično zanimiva. Dr. Vukovic je z zanimanjem mag.Mar kaMa vca jes prejel velenjski županS rečko Meh. spremljal tudi mednarodno konferenco o energetiki in klimatskih spremembah. »Sodelovanje na konferenci je bila odlična priložnost za seznanitev s strategijo, ki jo ima Slovenija na področju energetike. 21. stoletje je doba energije in vse se začenja z nečim, kar je z njo povezano. Konferenca je bila organizirana zelo dobro, z veliko izjemno zanimivimi temami.« jekt do faze, ki predvideva izbor izvajalca del, ter se nato lotili trase na tere nu. Denar za nalož bo bo zagotovila država in v proračunu je zanjo za zdaj tudi zagotovljen. Poleg omenjenih aktivnosti imajo v občini Luče za letos predvidenih še veliko drugih. Tako so pred tedni asfaltirali 3 kilometre dolgo cesto proti Snežni jami. Projekt je sestavni del evropskega projekta povezave turističnih zmogljivosti v naseljih Strmec, Raduha in Konjski vrh. Prav tako so s posodobljeno cesto povezali dolino s tremi oziroma štirimi visokogorskimi kmetijami v Konjskem vrhu na nadmorski višini 1200 metrov. Prejšnji teden so odpirali ponudbe za ureditev ceste Rogačnik v Krnico, za katero so prav tako pridobili evropska sredstva. Prav tako so odpirali ponudbe, prispele na razpis za izgradnjo parkirne hiše v Lučah. Izgradnjo naj bi začeli v teh poletnih mesecih in jo do konca leta zgradili. "Parkirišča so v centru Luč nujno potrebna. Z omejenim objektom bodo pridobili kar nekaj parkirnih mest, druga pa bomo pridobili z izgradnjo pločnikov. Zato je danes središče Luč eno samo grad-bi šče. Pri hod nje leto bo kaza lo novo, svežo in lepo podobo. Hkrati z izgradnjo pločnikov smo položili toplovod, na novo uredili vodovodno in kanalizacijsko omrežje ter zgradili javno razsvetljavo." Vrednost omenjenih naložb je krepko čez milijon evrov. Glavnino denarja so pridobili iz evropskih skladov, nekaj pa so ga zagotovili iz lastnih virov. Središče Luč je danes eno samog radbišče. Tu bodo polegp ločnikovu redili tudip arkirnep rostore. Boris Sovič je biln avdušen nadu rejenostjoV elenja. Vm estni hiši se mu je nas prejemu pri županup ridružil tudi prof. dr. DaliD onlagič Županao bčinePI evlje dr.Fi lipaV ukoviča ind irektorjaEr ica Prometna ureditev in zaščita pred poplavami Do 20. julil a v občini Luče razgrnjen državni prostorski načrt za izgradnjo obvoznice in protipoplavne zaščite - Letos parkirna hiša - Za več kot milil on evrov vredne prol ekte tudi evropski denar AKTUALNO Uspešno mimo mnogih čeri Kmetijska zadruga Šaleška dolina sklenila lansko poslovno leto s slabimi 53 tisoč evri Iskanje novih tržnih priložnosti - Še naprej kakovosten servis članom TatjanaP odgoršek »Lansko poslovno leto lahko ocenimo za zelo uspešno. Temu v prid govorijo podatki o 16-odstotnem povečanju čistih prihodkov v primerjavi z letom 2007 in ustvarjen končni poslovni izid v višini slabih 53 tisoč evrov,« je med drugim na nedavnem rednem zboru članov Kmetijske zadruge Šaleška dolina menil njen direktor Ivo Drev. Predvsem so veseli, da so ohranili finančni tok, na osnovi katerega so lahko kmetom redno plačevali vse odkupljene proizvode in kakovostno oskrbovali kmete in ostale potrošnike z repromaterialom ter drugimi neživilskimi izdelki. Največ (46 odstotkov) je k spodbudnim rezultatom poslovanja v preteklem letu pripomogla trgovska enota (zlasti trgovski center v Metlečah), 2 odstotka manj zadružne enote Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki z odku pom kmetij skih izdelkov, lastna proizvodnja je navrgla 9 odstotkov prihodkov. Zbirni center v Ravnah pri Šoštanju je lani znova potrdil, da je bila odlo -čitev o njegovem oblikovanju prava. Pred nedavnim si ga je ogledala evropska inšpekcijska komisija in kot edinemu v Sloveniji dodelila pozitivno mnenje za odkup živine in prodajo slednje tudi na tuje trge. Če seje trud obrestoval praktično v vseh dejavnosti zadruge, pa tega ne morejo trditi pri postopku denacionalizacije na območju Ravne pri Šoštanju. Sodišče je namreč odločilo v prid bivšemu lastniku Vošnjaku, vrnitev zemljišč pa sedaj narekuje veliko aktivnosti pri prestrukturiranju poslovnih procesov. »Za lansko leto je bil značilen nenormalno visok dvig cen kmetijskega repromateriala, žit in gnojil ter ostalih komponent, kar je skoraj ohromilo poslovanje. Zal pa tem dvigom niso sledile odkup- nil, da je odbor zaposlene nagradil s 100 evri. Leto 2008 je bilo dinamično in pestro, letošnje bo zaradi gospodarske recesije še bolj. Po mnenju Iva Dreva globalizaciji in koncentraciji na trgu ne bo dovolj le slediti, ampak tudi ukrepati. Na zadrugi bodo ukrepali z iskanjem novih tržnih možnosti in priložnosti. Ena nečlani v širši okolici zadruge. Prav tako bodo pri poslovanju posvetili veliko pozornosti likvidnostim in kreditnim tveganjem. »Upravni odbor je sprejel pobu do vod stva zadruge, da poskuša kljub podaljševanju plačilnih rokov kupcev ohraniti dobro prakso do članov zadruge iz preteklega leta. To bo vse prej kot lah ka nalo ga,« je še Občnegaz bora se je od314č lanovu deležilo leS 4z adružnikov. ne cene kmetijskih izdelkov, v našem primeru mleka in mesa. Letos moramo storiti vse, da zajezimo padec cen pod minimalno raven.« Zadovolj stvo nad doseženimi rezultati poslovanja je izrazil tudi predsednik upravnega odbora zadruge Rudi Ježovnik in zbrane v dvorani kulturnega doma v Šoštanju sezna- od teh je razvoj lastne blagovne znamke Slodar, pod katero ponujajo trgu lastne izdelke in proizvode članov zadruge. Veliko si obetajo še od načrtovanih naložb. Vsekakor pa si bo zadruga prizadevala, da bi bila kakovosten servis svojim članom. O tem, da je na pravi poti, priča dejstvo, da se njenih storitev že danes poslužujejo tudi menil Ivo Drev. Ob koncu občnega zbora so podelili priznanja članom zadruge za uspešno sodelovanje. Prejeli so jih Jožefa Drofelnik iz Paške vasi, Ivan Knez iz Zavodenj in Ivan Krajnc iz Šmartinskih Cirkovc. 29 let Društva varnostnih inženirjev Velenje Žena ob morju dobila nasad cvetja V Velenju urej aj o spomenike in druga umetniška dela - Prejšnji teden uredili okolico Meštrovicevega spomenika -Sodelovanje MO Velenje in mesta Split VesnaG linšek Velenje letos praznuje svoj 50. rojstni dan. Ob tej priložnosti potekajo številne aktivnosti. Ena od njih je urejanje okolice spomenikov in drugih umetniških del v mestu. »Mi bi radi do občinskega praznika uredili prav vsa dela in jim tako poklonili lepšo podobo. Sicer pa imamo z mestom Split partnerske povezave, saj z njimi že vrsto leto sodelujemo. Eden od načinov sodelovanja je tudi ta, da ob njihovem prazniku meseca maja pride skupina iz Velenja v Split in tam uredi eno od cvetličnih gred. Letos so podobno naredili tudi oni,« je o sodelovanju pove- Urejenao kolicaM eštrovicevegas pomenika dal župan Srečko Meh. To je letos že drugo tovrstno darilo. Prvo so bile vrtnice, ki jih je podarila Nova Gorica. Predstavniki splitske družbe Parki in nasadi so tako uredili okolico spomenika Zena ob morju, znanega tudi po imenu Morska deklica, ki stoji pri zdravstvenem domu. Gre za delo hrvaškega kiparja in arhitekta Ivana Meštrovica. Zupan ob tem vse prebivalce poziva: »Zelim si, da bi naši prebivalci te spomenike in njihovo okolico čuvali, da bi tisto, kar delamo, tudi znali ceniti. Verjamem, da bo tako.« Vrsti skulptur se bo ob občinskem prazniku pridružila še ena: »To bo spomenik Nestlu Zganku, častnemu občanu, nekdanjemu županu ter direktorju velenjskega premogovnika. In po mojem mnenju ustanovitelju Velenja,« še dodaja župan. Predstavniki podjetja Parkovi i nasadi Varnostnii nženirji obl etošnjem2 9.r ednem občnemz boru nak metiji Apat naP ristavi priŠ oštanju Vele nje - Težave delovanja društev zaradi splošne družbene krize so prizadele tudi aktivne člane Društva varnostnih inženirjev - DVI Velenje. To strokovno društvo deluje na področju Šaleške doline in na Koroškem, vanj je vključenih 51 varnostnih inženirk in inženirjev, skupina desetih najbolj vnetih pa pripravlja in uresničuje strokovni program delovanja (predavanja, strokovne ekskurzije, posveti, sodelovanje z Zvezo DVI Slovenije, podjetji ustanovami in obrtniki). Ker je izvajanje takšnih programov brez donacij in pomoči podjetij skoraj nemogoče, je bila lani in letos dobrodošla minimalna pomoč Termoelektrarne Šoštanj. Težko pa člani razumejo, da za njihove programe ne prispeva nič Mestna občina Velenje, čeprav se večino dejavnosti odvija prav na tem območju. Na letošnjem 29-letnem občnem zboru, ki so ga pripravili pred kratkim, so si določili naloge, da čim bolj strokovno prebrodijo sedanje težke čase in prihodnje, jubilejno leto, storijo kar največ za podjetja, obrtništvo in podjetnike s področja varstva pri delu. Dejavnost varnostnih inženirjev je ključ do zmanjševanja poškodb in poklicnih obolenj pri delu in zagotovo lahko pozitivno vpliva na izboljševanje poslovnih rezultatov in v globalnem smislu na lajšanje posledic recesije. ■ Za počitniško delo poskrbela Občina Vsem, ki so se v Šoštanju prij avili za počitniško delo, bodo to tudi omogočili Prva skupina začela v ponedeljek MilenaK rstič -P laninc Šoštanj, 6. julija - Tudi mladi v Šoštanju bodo imeli letošnje poletje priložnost, da s počitniškim delom zaslužijo kak evro. Prva sku- pina je počitniško delo začela v ponedeljek. V juliju in avgustu bodo skrbeli za lepšo podobo okolice, pa ne samo mesta Šoštanj, ampak tudi vseh drugih krajevnih skupnosti. »Do tega projekta, ki so ga mladi z navdušenjem sprejeli, mi pa tudi, je prišlo po pobudi direktorja Termoelektrarne Šoštanj dr. Uroša Rotnika. V termoelektrarni so namreč prejeli kar 62 vlog dijakov in študentov, otrok tam zaposlenih, ki bi želeli pri njih opravljati počitniško delo, še 26 mladih Šoš-tanjčanov pa se je za opravljanje počitniškega dela prijavilo v Mestni občini Velenje. V termoelektrarni bi jim letos težko zagotovili delo, zdaj pa ga bodo ime li pri nas,« pravi župan Šoštanja Darko Menih. Izdelali so načrt, kaj vse naj bi delali. Dijake in študente so razdelili po skupinah, določili nadzor. V dogovoru s predsedniki krajev- nih skupnosti, ki so povedali, kaj, kje, kdaj potrebujejo počitniško moč, so tako vsem zagotovili delo. »Poskrbljeno je za prevoz, obleko, mali co in tudi var nost. Mla di, ki bodo sodelovali v počitniškem delu, so prejšnji teden opravili tečaj varnosti pri delu.« »Počitnikarji« se bodo lotili črnih odlagališč, kijih nikjer ne manjka, urejali okolico domov krajevnih skupnosti, poskrbeli za lepo podobo ... Največ jih bo delalo v mestu Šoštanj, kjer so za delo poskrbeli tudi ob slabem vremenu. S »planom B« jim bodo zagotovili delo pod streho. Med drugim v objektu bivše šole Bibe Roecka. Začetek 25. Poletnih kulturnih prireditev V ponedeljek zvečer zaživel tudi Kino pod zvezdami - Poletne prireditve bodo vabile vse do začetka septembra Ženska vokalnas kupi na Nova jen ajprej sama in natos kupa j zR udarskimo ktetomp oskrbela za lepn ostalgičen uvod v jubilejne,2 5.P oletnek ulturnep rireditve. Velenje, 30. junij a - Zadnji junijski dan so se v organizaciji Festivala Velenje v atriju Velenjskega gradu slavnostno pričele jubilejne 25. Poletne kulturne prireditve v Velenju. Organizatorji so uvodni dogodek letošnjega kulturnega poletja poimenovali »Z nostalgijo v poletje«, saj so se nabito polnemu prizorišču grajskega atrija predstavili ženska vokalna skupina Nova iz Slovenj Gradca pod vodstvom Janje Kresnik in domači pevci Rudarske- ga okteta z zimzelenimi napevi iz 60. in 70. let. Na uvodu so za svečano ozračje poskrbeli člani trobil-nega kvarteta Glasbene šole Velenje, župan Mestne občine Velenje Srečko Meh pa je 25. Poletne kulturne prireditve svečano odprl. Velenju so se prvič predstavile pevke ženske vokalne sku pine Nova, ki so svoj program sestavile iz zimzelenih melodij zlate dobe slovenske popevke. Z nekaj nape-vi svetovne in domače zabavne glas be tega obdobja pa so se jim v skupnem programu pridružili člani Rudarskega okteta. Skupaj sta skupini na koncu zapeli še priredbo Sepetove popevke Brez besed, ki so bile le uvod v nekaj dodat -kov. Omeniti velja tudi, da oba vokalna sestava letos prazanujeta jubilej, fantje tridesetletnico in dekleta petletnico delovanja. Tudi zato in zaradi prijetnega večera, izpolnjenega z večno mladimi melodijami, je bil torkov uvod v druge poletne prireditve Festivala Velenje uspe šen in sve čan. Uspešno so v ponedeljek začeli tudi z lani odlično sprejetimi poletnimi filmskimi predstavami na prostem pri domu kulture. Prvi večer je bil špansko obarvan, saj so v nadaljevanju zavrteli film Ljubezen v Barceloni. Filmske predstave pod zvezdami bodo poletje bogatile vsak ponedeljek zvečer, če bo vreme slabo, pa v četrtek v istem tednu. ■ "Jovanka" odprla razstavo o Titovih obiskih Štirj e Titovi obiski Velenja na razstavi v preddverj u velenjskega doma kulture - Na ogled vsako dopoldne do konca avgusta Velenje, 4. julija - Obisk sobotne otvoritve razstave o štirih obiskih Josipa Broza Tita v Velenju, ki sta jo pripravila Muzej Velenje in Festival Velenje, je privabil veliko obiskovalcev. Otvoritev je bila nos-talgična; po plesni točki je razstavo odprla Jovanka, ki ji je ob tem šopek nageljnov podarila pionirka v beli majčki, modrem krilu, z rutico in čepico. "Jovanko" je upodobila igralna Ana Marija Mitič, ki je obiskovalce popeljala tudi po razstavi in se z veseljem fotografirala z njimi. »Ob 50-letnici odprtja mestnega sre diš ča smo si žele li vsi velenj ski javni zavodi pripraviti dogodke, ki sodijo v kontekst praznovanja. Festival Velenje je »doma« na naslovu Titov trg 4, naš pogled je odprt na Titov spo me nik. Zato se nam je zdelo, da bi lahko razstava o Titovih obiskih mesta stala prav v kulturnem domu,« nam je povedala direktorica Festivala Velenje Barbara Pokorny. Razstavo, na kateri je 50 povečav fotografij, so pripravili kustosi Muzeja Velenje, kjer imajo hranjeno gradivo, zagotovo pa imajo kustosi tudi znanje in izkušnje pri tovrstnih postavitvah. Razstava je postavljena v obeh nadstropjih preddverja doma kulture in prikazuje vse štiri obiske Tita v Velenju. Od zadnjega prav letos mineva 40 let. Fotografije so opremljene tudi s teksti, zato se lahko obiskovalec nazorno »spre- hodi« skozi vse maršalove obiske mesta. Razstava bo odprta ves julij in avgust, med 10. in 13. uro, na ogled pa bo tudi ob vseh prireditvah, kijih bodo to poletje pripravljali v domu kulture. Poleg tega bodo organi-zi ra nim sku pi nam ob najavah omogočili obisk zunaj tega časa. ■ bš Zaradi velikega zanimanja so se organizatorji odločili, da bo razstava na ogled tudi ob nedeljah. Zborovski pogled od znotraj Že v začetku teh vrstic bom prelomil princip, ki se ga poskušam držati v kontekstu pisanja Pete kolone. Pišem namreč o stvari, ki mi je blizu, do katere imam zelo oseben odnos in mi izostruje glasbeni pogled, posvečujem pa ji tudi veliko prostega časa. Zborovska glasba. Čeprav so mi nekajkrat pogledi v kolumni ušli v to smer, nikoli iz etike pisanja nisem pisal konkretno o Šaleškem akademskem zboru. Danes mu bom namenil nekaj vrstic, saj pojem v njem od vsega začetka in se čutim z njim močno povezanega. Morda je takšno pisanje lažje zdaj, po skoraj dveh mesecih, ko so se vetrovi po »zgodovinskem« uspehu zbora v Bolgariji že malo umirili. To, kar je dosegel zbor, je resnično uspeh in pol. V dvajsetih letih, kar seje šest tekmovanj s še z daljšo tekmovalno tradicijo v šestih mestih po vsej Evropi (Tolosa, Tours, Varna, Arezzo, Debrecen in od letos Maribor) povezalo v cikel tekmovanj za Evropski Grand Prix, je le trem slovenskim zborom uspel podvig zmage na enem izmed teh tekmovanj, nekajkrat APZju Tone Tomšič Ljubljana in lani APZ-ju Univerze na Primorskem iz Kopra. Povedati pa moramo, da je »Tomšič« tudi dvakrat dobil evropski Grand Prix. Ampak ta zbor je dobesedno institucija. No, letos se je z zmago na teh zahtevnih tekmovanjih uspelo uvrstiti kar dvema slovenskima zboroma na to tekmovanje; Ljubljanskemu Ave in Šaleškemu akademskemu pevskemu zboru Velenje. Morda je kakšno tekmovanje resnično kje in kdaj težje, zahtevnejše zaradi močnejše konkurence, vendar je rezultat splet okoliščin, prijav v posameznih sezonah in nenazadnje dobrega pevskega dneva - če že govorim o prgišču sreče. Ni pa sreča in naključje zborovodji pripraviti zanimiv (zgodovinsko) uravnotežen program, ga pevsko kvalitetno in tehnično postaviti na oder in kot pika na i - ga tudi avtentično, kot se za posamezno slogovno obdobje spodobi, muzikalno interpretirati. To je znak znanja, dela, muzikalnosti in predanosti. Recimo, da je ta cikel tekmovanj tako zahteven in zaokrožen med amaterskimi zbori ter ima takšno težo v zborovski kulturi, da ga lahko zelo banalno, po športno nogometno, primerjamo z uvrstitvijo v ligo prvakov. Pevsko znanje, glasbena iskrenost, poštenost in neponarejenost je znak uspeha. Velenjskemu zboru je uspel podvig, ki je lasten glasbenim skupinam, ki so prave institucije, univerzitetni zbori z močno logistiko. Tudi s tega stališča je domači uspeh podvig. In še nekaj. Slovenski zbori imamo dar, da s svojimi glasovnimi kvalitetami, pevsko tradicijo, ki sega od Gallusa in čitalniškega zborovskega preloma dalje do danes, pa z nedvomnimi kvalitetami kot je delavnost, dosegamo v svetovnem pevskem merilu sam vrh. Ob dejstvu, da smo samo dvomilijonski narod je to izjemno. Ta glasba nam je pisana nekako na kožo. Saj veste tisto krilatico, da so trije Slovenci že pevski zbor. Včasih se pošalim, da se pri vsakem napevu lahko poje »koroška terca« in »šušter bas«, in to je že zbor. In še nekaj je pomembno pri uspehu, kar smo že nekajkrat zapisali. Baza pevske kvalitete je v Šaleški dolini izjemna. Imamo izjemne otroške in mladinske zbore, ki tudi sodijo v vrh teh kategorij, v naši skupni evropski državi. Imamo zelo kvalitetne odrasle zbore, ki drugače, tudi masovno popularizirajo pevsko kulturo, recimo v TV oddaji Spet doma. In imamo zbore in pevske sestave, ki se žanrsko oddaljujejo od tradicionalne zborovske glasbe, poustvarjajo jazz, popularno glasbo in druge oblike glasbe ter tudi s tem pozitivno, kvalitetno in sistematsko preoblikujejo glasbeno javno mnenje. Tudi, če včasih zborovska glasba za poslušalce ne zveni zelo privlačno, pa je ubrano peti v skupini res velik užitek. Včasih je peti celo bolje kot poslušati. Šaleški APZ bo naslednje leto del vrha evropske zborovske glasbe. Zasluženo sije to pridelal, po zaslugi dirigentke in pevcev. Na tekmovanju bo predstavili verjetno tudi zborovsko noviteto enega največjih sodobnih slovenskih skladateljev, ki je že ustvaril izjemna zborovska dela in ko po kakšnem desetletju spet ustvarja, prav za Šaleški zbor. Ampak to je že druga zgodba, ki se šele začenja. O njej pa kdaj drugič, ob drugačni priložnosti ali ko bo preteklo vode in padlo dežja še za kakšno leto... ■ Matjaž Šalej Likovniki tretje univerze razstavljajo v Knjižnici Velenje - Likovni krožek Univerze za III. življenjsko obdobje Velenje je v preddverju Mestne knjižnice Velenje v Novi pripravil razstavo del, na kateri prikazujejo likovna dela, ki so nastala v minulem šolskem letu. Krožek pod okriljem univerze deluje že pet let; štiri leta pod vodstvom Marjete Valcl, zadnje leto ga vodi likovna pedagoginja Danica Arzen-šek. Enajst učenk je ustvarilo čudovita likovna dela v akvarelu in grafični tehniki »suha igla.« Posebno zanimiva so kiparska dela, oblikovana v glini, s katerimi so se udeleženci izobraževanja prvič srečali v letošnjem letu. Razstava bo odprta do konca meseca julija in je vredna ogleda. Živahne barve likovnih del in prelivanje življenja, izraženega z glino, jasno kažejo, da za učenje nikoli ni prepozno in da ustvarjalnost nima omejitev. 107,8 MHz tadüjskü ido čas©pdsd0l Glasbene novičke »Nikoli mi ni dolgčas « Vesna Glinšek je naša honorarna sodelavka že vsaj pet let. Že kot velenjska gimnazijka je med počitnicami začela nabirati izkušnje pri novinarskem delu tako na Radiu Velenje kot Našem času. Kljub temu se ni odločila za študij novinarstva, ampak slovenistike. Znanje, ki ga pridobiva s tem študijem, ji bo zagotovo močno koristilo; če bo tudi po diplomi ostala zvesta poklicu, ki večini zleze pod kožo in ga zato težko menjajo, pa je verjetno še prezgodaj reči. Vesna ima do konca študija še nekaj izpitov in diplomo. Vmes je uspešno opravila avdicijo za moderator-ko na Radiu Velenje, kjer med letom največ dela ob koncu tedna, saj je imela še veliko obveznosti v Ljubljani. »Rada bi še izpopolnila izgovorjavo, se naučila še kaj novega, sicer pa v mode ra-torstvu resnično uživam. Z leti sem postala tudi povsem samostojna pri novinarskem delu, pa naj gre za radij ske ali časopisne prispevke. Uživam v razgibanem delu, razgibanem urniku, ki ne pozna ustaljenih osem ur. Ko delam prispevke za radio, imam rada pred mikrofonom več sogovornikov, kar da večjo dinamiko zvočnemu zapisu. Časopis ima drugačen pristop, a mi je všeč tudi pisanje,« pravi Vesna, ki se Vesna je sedaj že povsem samostojna prin ovinarskem delu. A se še dobros pomni, kako je bilo, ko jez ačenjala. Kot vsi je najprejsn emalaa nkete ali pa spremljala koga od novinarjev na večjihp rireditvah. Danes jih »pokriva« sama. Z veseljem. nam je v uredništvu spet pridružila prejšnji ponedeljek. Še preden je uradno začela letoš nje počit niško delo, je ob koncu tedna v Portorožu obiskala festival Melodije morja in sonca. Spremljala je svojo najboljšo prijateljico Aleksandro Cavnik, za katero je na tekmovanju tudi držala pesti. Po končanem uradnem delu festivala pa je pripravila niz pogovorov z nastopajočimi, ki jih lahko poslušate prav v teh dneh na Radiu Velenje. Vsako popoldne v program uvrstimo dva ali tri. In jih še ni zmanjkalo. Kot Vesni ni zmanjkalo dela že prvi teden v redakciji; »pokrivala« je mednarodni atletski miting, smučarske skoke, počitniške tabore na Golteh in v Šmartnem ob Paki, Vaško olimpijado ... Tudi ta teden ima veliko dela. »To, daje dela veliko in daje razgibano, je dobro. Nikoli mi ni dolgčas, ne v službi, ne doma. Prosti čas še vedno posve čam konjem, ki jih je pri naši hiši vedno več. Tre-nut no jih ima mo kar pet, dobili pa smo tudi prvega žrebička. Dela z njimi je ogromno, a čas, ki jim ga posvečam, je največja naložba v moje dobro počutje.« bš, foto: vos ... na kratko... HOUSEMOUSE Ob 20-letnici kluba K4 je izšla druga kompilacija v seriji K4 Format, ki je zastavljena kot dvoletni pregled ustvarjanja slovenskih neodvisnih glasbenih producentov elektronske glasbe. Na njej najdemo tudi house vižo Swingers velenjskega avtorja in multimedijskega umetnika Staneta Špegla, ki deluje z imenom Hou-seMouse. JADRANKA JURAS Jese ni bo izšel njen novi album z naslovom Reanimacija. Vse skladbe zanj so že posnete, sledi le še mik-sanje in konča obdelava. Kakšna bo glasba na Jadrankinem novem izdelku, pa dobro ilustrira skladba Druga če ne znam, ki jo že nekaj časa lahko poslušamo na radijskih valovih. ELVIS JACKSON Navdušujejo na tujih odrih. Tako je bilo na nemških festivalih Serenge-ti (Stukenbrock) in Devilside (Duisburg), nič drugače na predvečer največjega evropskega reggae in ska festivala Rototom Sunsplash v Italiji. V teh dneh predstavljajo tudi nov, tretji single z albuma Against The Gravity, pesem z naslovom Dry Your Tears. ALYA IN RUDI Sklad ba Zad nji dan, s kate ro sta se na letošnji EMI '09 predstavila in odlično odrezala Alya in Rudi, je pred nekaj dnevi dobila vizualno podobo. Videospot so posneli v studijih VPK. NUŠA DERENDA Na še ved no aktu al nem cd --ju Prestiž je med sklad ba mi Nuše Deren de tudi čisto nova sklad ba z naslovom Še v sebi skrivam. Poletna latino uspešnica je delo Raaya in Vere Landa, pri aranžmaju pa je sodeloval še Bor Zuljan. PESEMT EDNA NAR ADIUV ELENJE Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 18.30. 1. JAZZ STATION - Delam, kar se ne sme 2. PETRA PEČOVNIK - Še živim 3. JANEZ BONČINA BENČ - Sol, poper in sanje V tokratnem izboru pes mi ted na na Radi u Velenje smo vam ponudi li tri prvou vr šče ne skladbe z letošnjega 31. festivala Melodij morja in sonca, ki se je pred kratkim odvil v portoroškem Avditoriju. Tako kot na festivalu, je tudi tokrat slavila kranj ska sku pi na Jazz Station pred Petro Pečovnik in legen do slo ven ske popularne glasbe Janezom Bončino Benčem. t I jL * ^lestvica doma I ■ I ■ I Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas. 1. Igor in zlati zvoki - Piranski zaliv 2. Malibu - Cigu migu 3. Ans. Toneta Rusa - Prstan zvestobe 4. Ans. Henček in Pero Lovšin - Peronospora je živ hudič 5. Štedientje - Veselak 6. Ans. Iskrice - Fant iz četrte klopi 7. Ans. Akordi - Hišica iz moje mladosti 8. Ans. Kolovrat - Primi me za roko 9. Zdomarji - Naj rajs d' škrt je ribnčan 10. Ans. Vigred - Povest o rdečem cvetu www.radiovelenje.com Vroči Wild Step Člani velenjske zasedbe Wild Step so se te dni vrnili z obale, kjer so si privoščili kratek oddih. Poleg najstniških vragolij, poležavanja in razvajanja v bazenu so pridno trenirali glasilke in plesne korake za prihajajoče poletne nastope. Ravno zdaj je namreč pravi čas za njihov novi single, ki nosi vroč naslov 100 stopinj. Fant in dekleta so na treningih ob obali pridno stopnjevali temperaturo. Koreografijo za novo pesem so pripravili sami, njihov trud pa bo viden kmalu, saj jih čaka snemanje prvega videospota. Priprave zanj so že v polnem teku. Pogodba pri7 2-ih Britanska soul pevka Shirley Bas-sey je pri svojih 72-ih podpisala pogodbo za snemanje novega studijskega albuma. Album bo nastal pod budnim očesom Davida Arnolda, skladatelja mnogih pes- osvojila na tekmovanju, ki je zadnji konec tedna v juniju potekalo v grosupeljskem casino-ju Kongo. Navdušila je deset član sko žirijo in premagala 21 tekmovalcev, med katerimi so tudi nekatera znana imena. Na drugo mesto sejeuvrsti-la skupina Casanova, tretje pa je pripadlo pevki Petri Slapar. Tekmovanje Zlati glas Konga je sicer potekalo v treh večerih. V predvečerih se je vsak dan na odru predstavilo po dvajset izvajalcev, od katerih se jih je po deset uvrstilo v finale. Skladbo Poletna noč, s katero je zmagala, je Sanja Grohar posnela v Španiji, besedilo zanjo pa je napisala sama. Na dopust sk itaro Idirijska pop skupina StereoTipi se je na letošnjem MMS-u predstavila s pesmijo Ples v dežju in osvo- jila 5. mesto. StereoTipi so še posebej veseli desetih točk, ki so jih prejeli od radijskih postaj, nastop pa je bil zanje odlična izkušnja, ki so jo združili z zabavo pred dopustom. Pesem Ples v dežju, ki po uspešnih singlih Ljubi me (brez milosti), Pokaži mi jo mal, Naravnost v srce in Elektrika že napoveduje debitantski album za jesen, sta napisala pevec Janez Rupnik in klaviaturist Vatroslav Tomac -Tomas. Sicer pa se člani skupine konec julija skupaj odpravljajo na jadranje. Tokrat bo na jadrnici cela zasedba, tako da glasbe zagotovo ne bo manjkalo. Njihov pevec Janez priznava, da je večino njegovih pesmi nastalo prav na jadranjih, zato bo tudi tokrat nepogrešljiv del njegove dopustniške opreme kitara. Kdo bo skrbel za Jacksonoveo troke? Nekdanja soproga umrlega ameriškega zvezdnika Michaela Jack-sona Debbie Rowe je dosegla preložitev zaslišanja o skrbništvu nad dve ma otro ko ma, ki ju je ime la s pokojnim kraljem popa. Razprava je prestavljena na 13. julij. Debbie Rowe se je že več kot pred I ■ I ■ I mi, ki so k še večji slavi popeljale agenta 007. Shirley je sicer edina izvajalka, kije prispevala več pesmi za filme o Jamesu Bondu. Pela je naslovne pesmi za filme Goldfinger, Diamanti so večni in Moonraker. Novi album naj bi izšel jeseni. Basseyje-va sicer velja za eno najuspešnejših ustvarjalk v Veliki Britaniji. V svoji bogati karieri je prodala kar 135 milijonov plošč. Prva glasbena nagrada za Sanjo Lepotica, tv voditeljica in pevka Sanja Grohar je svojo prvo glas be no nagra do ITT desetletjem odpovedala skrbništvu nad danes 12-letnim Micha-e lom Jose phom ml. ozi ro ma Princem Michaelom ter 11-let-no Paris Michael Katherine Jackson, ki ju je rodila. Ob ločitvi po kratki poroki je tudi prejela 8,5 milijona dolarjev. Oporo ka Micha e la Jack so na skrbništvo nad otroki daje njegovi materi, v primeru njene smrti pa pevki Diani Ross. Tretjega otroka, sina Princa Michaela II., je imel Jack son z neznano žensko, ki se doslej še ni pojavila. Medtem še vedno poteka preiskava o vzroku pevčeve smrti zaradi suma zlorabe pomirjeval. Župan Mestne občine Velenje, Srečko Meh, se sprašuje, če je Čvek ujel tisto, o čemer je tekla beseda z 82-letnim Ivanom Jovanom, predsednikom krajevne borčevske organizacije v Vinski Gori oziroma ali se bo na fotografiji videl obliž na njegovem desnem licu. Torej ... Slišati je bilo, da ga je Jovan karal, ker ga v desetih letih ni niti enkrat videl med borci v Vinski Gori . Glede obliža pa ...? Malo se vidi, da je, ne pa tudi kaj celi. Zadnje čase tisti, ki radi pogledajo, kaj ima kdo oblečeno, lahko opazijo, da ima Matjaž Šalej, organizator prireditev v Festivalu Velenje, v domači omari neverjetno zbirko majic z zgovornimi napisi. Ob odprtju razstave, ki prikazuje vse Titove obiske v Velenju, je oblekel tole. V ponedeljek, ko je otvarjal filmske predstave na prostem, pa se je z njegove majice svetil napis Barcelona. Seveda je bil večer Špansko obarvan. Glede na to, da se bo letos med dopustom potepal po Italiji, lahko pričakujemo, da bo v njegovi omari pristala še kakšna zanimiva, zgovorna majica. Če že dolgo niste videli lepe pionirke in ste zamudili sobotno odprtje razstave o Titovih obiskih mesta, ki so mu opravičeno rekli »socialistični čudež«, si oglejte to fotografijo. Pionirka Špela se je pred maršalovo sliko postavila skupaj z direktorico Festivala Velenje Barbaro Pokorny in 'Jovanko'. Ta je bila v Velenju vesela tudi zato, ker je prav v času obiska Velenja po skoraj treh desetletjih ponovno dobila potni list in ostale osebne dokumente. Seveda ne zaradi obiska Velenja, ampak zato, ker je zato dozorel (zgodovinsko pogojen) čas. Prenašanje žena Čeprav dejansko fizično prenaš-nje žensk pri moških danes ni več v navadi, nekateri to očitno radi počno iz samega veselja in tekmovalnosti. Kar nekaj takšnih je namreč nastopilo na 14. svetov Tower so postavili na višini 412 metrov. Izdelali so jih tako, da dobi človek občutek, kot bi lebdel nad mestom. Obiskovalka Margaret Kemp je dejala: »Pogled na zahod- nem prvenstvu v prenašanju žena, ki je potekalo v Sonkajarviju na Finskem. Na prvenstvu je tekmovalo 36 parov trinajstih različnih narodnosti, zmagal pa je tisti, kije ženo na svojem hrbtu najhitreje prinesel do cilja. Zmaga je letos ostala na Finskem, saj je prav doma či nu uspe lo v naj kraj šem času premagati 235,5 m dolgo pot, polno ovir, skupaj z ženo na svoji grbi. Pogoj za nastop na tekmovanju je, daje žena starejša od 17 let in tehta najmanj 49 kg. Pomembno je le, da je neko mu žena, ni pa nujno, da ravno tistemu, ki jo pre-na ša na svoji grbi. Kot ponava di je tudi letos prvenstvo pritegnilo množico obiskovalcev. Lebdijo vzr aku Na najvišjem nebotičniku v ZDA so v 103. nadstropju postavili štiri steklene prostore, v katerih se lahko sproščajo ljubitelji višine. Steklene balkone na zgradbi Sears ni del mesta in na reko Chicago je izjemen. Dobiš občutek, kot bi hodil po ledu. Ko se prvič sprehodiš po stekleni površini, se ti zdi, da boš padel v globino.« Desetletni Adam Kane iz Illinoisa pa je dejal: »V začetku sem se bal stopiti na balkon, a sem se le opogumil. Spodaj sem videl ogro mno maj hnih zgradb, ki pa so takrat, ko si na tleh, zelo velike.« Naj bolje se pr o da ja gola koža Rikk Martin je očitno iznajdljiv trgovec, saj je na svoji stoj ni ci s pirotehniko zaposil dekleta, ki so oblečena samo vbikini. Odziv je bil velikanski, poteza pa je naletela tako na odobravanje kot tudi močno nasprotovanje. »Kupovanje raket za 4. julij je bil vedno družinski obred, kako pa naj svoje otroke zdaj odpeljemo pred tako rekoč gola ženska telesa,« so se zgražali številni meščani. Proti stojnici so že prvi dan podpisali številne peticije, a je vseeno zdržala do 4. julija, prodaja raket pa je bila odlična. Pri C itro e nu so Slovenijor azširili Pri francoskem proizvajalcu vozil Citroen so na svojem geografskem zemljevidu Evrope v celoti izbrisali Bosno in Hercegovino, Črno goro in Kosovo, Slovenijo pa neko- je najbolj razširila, preko svojih meja se razprostira še čez Kosovo, Črno goro, čez vzhodno BiH in Hrvaško ter ima v Virovitici mejni prehod s Slovenijo. Na novem Cit-roenovem zemljevidu so narobe vrisali tudi nekatere druge evropske meje. Med Dansko in Nemčijo meje sploh ni, Moldavija je dobila izhod na morje, Malta pa se je tako zelo razširila, daje postala kopenski prehod med Sicilijo in Afriko. Na zemljevidu ne najdemo Lichtensteina, pa tudi Rusija je malce okleščena. Seveda so se na zemljevidu povsem izgubile tudi male države, kot so Monako, Andora in San Marino. Orožjepek očih paprik Indijski znanstveniki izpopolnjujejo novo vrsto orožja, ki bo namesto eksploziva vsebovala prah zelo pekočih paprik. Orožje bi lahko po poročanju lokalnih medijev kot tiste, ki se uporabljajo v kuli-nariki. Bombe s pekočo papriko naj demonstrantov ne bi poškodovale, ampak jih samo močno zmedle, da bi jih bilo mogoče obvladati brez poškodb, pravijo indij ski znanstveniki in dodajajo, da bi to orožje lahko uporabljali tudi v druge namene, npr. pri napadih nevarnih živali na vojaške kasarne. Zaresd ragiš pageti Rimske oblasti so zaprle restavracijo, v kateri je lastnik mlademu japonskemu paru za nič kaj razkošno kosilo zaračunal kar 695 evrov, in sicer za dva krožnika testenin, steklenici vina in vode ter sadno solato. Ko so jim prinesli račun, sta skoraj okamenela. Za hrano in pijačo bi morala odšteti skoraj 700 evrov, s tem daje samo postrežba natakarjev stala 115 evrov. Turista CITROEN liko razširili. Francozi so napake, ki najverjetneje niso bile storjene namerno, naredili na zemljevidu Evrope. Na njej so prikazali svoje nove prodajne objekte, kijih bodo odprli v letu 2010. Na zemljevidu so dobesedno izbrisali tri države, ki so bile pred leti sestavni del Jugoslavije, Slovenijo so razširili do Trsta in Crikvenice ter ji za sosedo postavili Srbijo. Hrvaška je na Citroe-novem zemljevidu gideti še bolj neverjetno - njeno ozemlje zajema le dobršen del Dalmacije ter del Bosne in Hercegovine. Srbija se uporabili za zatiranje demonstracij ali morebitnih uporov v državi. Da bi zmanj ša li »ško do« med tovrstnimi dogodki, so znanstveniki izdelali majhne ročne bombe, polnjene s prahom neke rdeče pekoče paprike, ki naj bi bila 1000-krat bolj ostra sta se pritožila lastniku restavracije, vendar je ta še naprej vztrajal, da morata račun plačati. Po dveh prijavah japonskega para so lokal kmalu obiskali sanitarni inšpektorji ter ga zaprli zaradi kršitve higienskih in administrativnih predpisov. Za neljubi dogodek je slišal tudi župan italijanske prestolnice. Razširile so se govorice, daje prav on v omenjeno restavracijo poslal inšpektorje. Sproščanje energije V času energetske konference se -e sproščafo veliko razfične energije. Tako v hotelski dvorani kot nad Velenjem. Upajmo, da bomo vso to lahko, nekatero prej, drugo kasneje, koristno izrabifi. Nova zvezda Z zmago nad estonsko ekipo -e nad velenjskimi nogometaši zasvetifa nova zvezda. Crvena zvezda. Skok v jamo Predsednik države Danifo Türk -e po skoku čez kožo pristal varno na tleh. Mnogi med 58 zelenci so varno pristafi v jami. Povezo vanje Tudi Šoštanjčani bi radi Lokalca. Čeprav bi jih povezoval z Velenjem. Veseli krize Nekateri v cerkvenih krogih kot da bi bili vesefi pomanjkanja prostorov za otroke v vrtcih, tudi ponekod v šolah. Z vesefjem jim ponudi- o svoje prostore. Trden dokaz Tudi v Šmartnem ob Paki imaj o trden dokaz, da hitro pritečej o vode, da pa v njihovo okojje jn prostor zelo počasi priteče denar z ministrstva za okojje jn prostor. Lučka resnica Dokler je bila jučka obvoznica še v zraku, so bili vsi zanjo. Zdaj, ko je že na obzorju, so mnogi proti. Igre in igrice Tudi v letošnjih poletnih mesecih v marsikateri vasi priprav-ja-o kmečke igre. V Ljubjjani se pa gredo jgre s kmeti. Ener ge ti ka in kli ma Energetika vpliva na klimo. Klima druge vrste pa vpliva na razvoj različnih vrst energetike. Rodoviten pre mog Velenjski lignit ni le kaloričen, j e očitno tudi dokaj rodoviten. Glejte kakšen petdesetietnik je zrasel -z premoga! NASI KRAJI IN LJUDJE 130 let PGD Šoštanj - mesto Tradicij a in moč spomina sta veliki vrednoti gasilstva, zato se šoštanjski gasilci na častitljiv jubilej pripravljaj o posebej skrbno - Prizidek za novo vozilo Milena Krstič - Planinc Šoštanj - Samo deset let za tem, ko je bilo v Sloveniji ustanovljeno prvo gasilsko društvo - bilo je v Metliki pred 140. leti, so gasilsko društvo ustanovili tudi v Šoštanju. Prostovoljno gasilsko društvo Šoš- vrnili s taborjenja ob reki Kolpi, kjer so se imeli zelo lepo, pravi predsednik društva Boris Golič-nik.« Bogato zgodovino društva bodo popisali v biltenu, ki ga bodo pripravili. Pričeli pa so tudi s snemanjem kratkega dokumentarnega jana prevzeli nov društveni in mladinski prapor. »Star, od katerega smo se kar težko ločili, a ni šlo drugače, je društvo zastopal celih 56 let,« je povedal Goličnik. »Nov društveni prapor krasijo simboli in podobe iz praporov dveh sosednjih gasilskih društev, Industrij- Za zdaj jeo kolicagas ilskega doma šer azkopana, a ne bod olgo. tanj - mesto tako letos šteje 130 let. Društvo ima 112 aktivnih članov in članic in 50 mladincev. »Ti so se v začetku prejšnjega tedna filma. Sicer pa se na častitljiv jubilej zavzeto pripravljajo. Lahko bi celo rekli, da po malem že praznujejo. Začeli so maja na Floijano-vo nedeljo (Florjan je zaščitnik gasilcev), ko so pri cerkvi sv. Flor- inav elikav rednotag asilstva.« Ena od velikih pridobitev društva bo letos novo gasilsko vozilo s cisterno GVC 24/50 in izgradnja pri zid ka ozi ro ma gara že za to so načr tova li grad nje gasil skih domov, niso računali na to, da bodo novejša gasilska vozila enkrat veliko višja. Razlog, da smo se odločili za gradnjo prizidka, je ta. Sicer pa bomo obnovili celoten gasilski dom, vključno z novo fasado.« Veliko dela so že opravili. Med drugim so zamenjali vsa garažna vrata, ki so sedaj dvižna in narejena tako, da se ob inter-vencijio dpirajoa vtomatsko. Gasilsko društvo Šoštanj - mesto je eno bolje opremljenih društev pri nas. Dobro sodelujejo z ročnih in motornih brizgaln ter veselico s Čuki in pripravili svečano sejo društva. Za mlade bodo pred gasil skim domom pod šoto -rom organizirali koncert skupine Orleki z domačo pred skupino On-Off, sledila bo osrednja prireditev s prevzemom gasilskega vozila, blagoslovom prizidka in veliko veselico z ansamblom Malibu ter gostom, ansamblom Lojzeta Slaka. skega gasilskega društva Tovarne usnja Šoštanj in Prostovoljnega gasilskega društva Družmirje, ki sta se bila prisiljena ukiniti. Šoštanj ski gasil ci smo tudi tako pokazali, da sta tradicija in moč spom- Vs oboto so gap ripeljali,s večano ga bodop revzelia vgusta. vozilo. »Nakup je omogočila Občina Šoš tanj, za pomoč pa smo se člani in članice obrnili tudi na krajane, ki so, kljub temu da časi niso najboljši, s svojimi prispevki pokazali, da delo gasilcev spoštujejo in cenijo,« pravi Golič nik. Gasil sko vozilo so v Šoštanj že pripeljali, a ga bodo uradno in seveda svečano dobili v uporabo šele avgusta, ko bodo praznovanja dosegla vrh. Zakaj pa prizidek? »Pred leti, ko lokalno skupnostjo, torej Občino Šoštanj, in s podjetji v njej. »Res gre zahvala županu in svetnikom, ki imajo posluh za gasilce. Odlično pa sodelujemo tudi s Termoelektrarno Šoštanj, s katero nas vežejo pogodbene obveznosti, saj naše društvo v tem podjetju zago-tavljap ožarnov arnost.« Glavnina praznovanj se bo odvila avgusta, ko bodo priredili že tradicionalno tekmovanje starih BorisG oličnik:» Šoštanjski gasilci smop onosni na svojep redhodnike.« V Cirkovcah so praznovali Odprli otroško igrišče - Prvič srečanje narodno-zabavnih ansamblov V središču Cirkovc je bilo v nedeljo popoldne veselo. Slavili so že 23. krajevni praznik. Kljub temu, da se je dvakrat ulilo, je bilo ljudi kot še nikoli. Praznovanje so razdelili na dva dela, vmes so se veselili tudi pomembne pridobitve, v vese lič nem delu pa so jih odvrnili od vsakodnevnih skrbi MladiDo lenjci. Nava da je želez na sraj ca, pravi znano reklo. Toda sčasoma se pač ljudje nekaterih stvari naveli-čam(j)o.Vtej krajevni skupnosti so bila vsa leta doslej rde ča nit vsakoletnega praznovanja ob pomembnih otvoritvah vaške igre med krajevnimi skupnostmi in mestnimi četrtmi, v glavnem iz Šaleške doline. Letos pa so krajane in drugim obiskovalce presenetili z novostjo. Namesto iger so pri pravi li sre ča nje narod no-zabavnih ansamblov. Povabili so štiri skupine, domače, iz Šaleške doline. Nastopili so bratje Avbreht, ki so pred nedavnim navdušili in zmagali na 7. festivalu za veliko nagrado Savinjske doline v Mariji Reki. Predstavili pa so še - najmlajša skupina Ni da ni. Trije fantje iz Cirkovc, Podkraja in Škal so se z brali šele pred slabim letom in kot vse druge tudi njih druži veselje do glasbe -n -kot posebej poudarjajo - mladostniška norost. Iz Skornega je prišla skupina Navdih. V njej so trije fantje in dekle, ki »delajo glasbo, ki prihaja iz srca in gre v srca«. Z nastopom pa je številne obiskovalce navdušil tudi Orkester Roberta Goličnika. Udeleženci nedeljskega praznovanja v kraju so bili s takšno popestritvijo praznika nadvse zadovoljni in gotovo bodo v kraju tovrstno srečanje nadaljevali in ga z leti še obogati li. Takšnih praznovanj pa skorajda nikoli ni brez kakšne otvoritve. Letošnji praznik bodo najbolj pomnili otroci, saj so pred šolo dobili svoje igrišče. O pomenu te pridobitve za kraj je spregovoril predsednik krajevne skupnosti Franc Kotnik, nekaj besed pa jim je namenil tudi podžupan Mestne občine Velenje Mišo Letonje. Ob tem dogodku so se krajani naj- bolj razveselili zagotovila, da v kraju tudi v naslednjem šolskem letu ostaja vrtec, pa čeprav je bilo v zadnjih nekaj letih zelo malo rojstev. Njegov obstoj pa bo zaradi tega vprašljiv naslednje leto. ■ S. Vovk ifortttEidji i it limI. nrav LiVip tudi na ir UliilVFlcc^c^Hipi,1 ■kvcnta in lik" Podžupan MišoL etonje jes kupa j zn ajmlajšimi inp redsednikomk rajevnes kupnosti Francem Kotnikom predal namenu otroško igrišče. "»HAS Tudi v dežju in ponoči Blagoslov konj, ki ga pripravlja Konjenica Pirešica, je bil letos že četrti po vrsti. Kljub temu da je z vremenom čez dan bolj slabo kazalo, je zvečer le nehalo deževati. Pa tudi če ne bi bilo tako, blagoslov ne bi bil odpovedan. Konjeniki namreč pravijo, da jih vreme nikoli ne vrže s tira. Tako so se pri cerkvici v Vinski Gori zbrali člani različnih konjenic: iz Šaleške, Šmart-nega ob Paki, Malteške, Mustanga, konjenice Pirešice, pridružila pa se jim je tudi ena kočija. Vsega skupaj so jih našteli 32, kar je zadovoljiva številka za Srečka Plešni-ka, predsednika konjenice organizatorke. Ko je tamkajšnji župnik Anton Krašovec opravil svojo nalogo in blagoslovil vse konje, je sledila zabava v Kersnikovem domu. In menda je trajala do zgodnjih jutranjih ur. »Srečno« - stena v novi podobi V soboto, 4. julija, sta dva mlada risarja dala novo podobo in osebni pečat betonski steni med stekleno direkcijo ter Galerijo Velenje. »Trdna zidna gmota« je v lasti Premogovnika Velenje, ki jo je najprej želela porušiti, a so zanjo našli alternativo, ki sedaj sije v novi podo bi. 3. julij je praznik rudarjev, zato sta se umetnika lotila poslikave zidu na temo rudnik in povezava z rudarjenjem v Šaleški dolini. Beseda srečno je sestavljena iz različnih elementov kot so udarno kladivo, kramp in motika, voziček, premog, svetilka, trak in rudarska čelada. Predmeti simbolizirajo oziroma so povezani s Premogovnikom Velenje. Stena je poslikana z velikim grafitom, s katerim želimo širši javnosti predstaviti »streetart« in grafitiranje kot umetnost in ne kot vandalizem. Mnenja mimoidočih so bila pozitivna ter odobravajoča. Za konec pa pozdrav, ki krasi novo steno in ga »knapi« izgovarjajo svojim stanovskim kolegom pred odhodom v jamo - SREČNO. ■ BorisV ugrinec Feštaband gre v Guco! Minulo soboto je v Dravogradu potekalo državno tekmovanje malih 'brass' zasedb. V močni konkurenci petih kvalitetnih skupin so velenjski trubači Feštaband osvojili prvomesto in si priborili nastop na glavnem odru festivala trubačev v srbski Guci. Nastopili so pred dvatisočglavo množico ljudi, ki so jih glasno pozdravili in na nogah spremljali celoten njihov nastop. Nekaj avstrijskih obiskovalcev festivala je zaplesalo kar na mizah in stolih. Člani skupine Feštaband torej ne bodo imeli ležernih počitnic. Potem ko so tik pred poletjem posneli videospot s skupino Čuki za pesem Mal naprej in mal nazaj ter izdali svoj prvi CD, se zdaj intenzivno pripravljajo na avgustovski festival v Guci, kamor vabijo tudi vse njihove podpornike. In ker so takšni festivali tudi velik finančni zalogaj, najboljša trubaška skupina v Sloveniji k sodelovanju vabi tudi sponzorje. ■ Diana S. Mnenja in odmevi Trideset let kasneje (2.) Odgovor na pismo Ota Gradišnika, objavljeno v Našem času v četrtek, 2. julija 2009, na strani 15. V petek, 5. junija 2009, smo v domu kulture Velenje pripravili jubilejni koncert ob 30-letnici Rudarskega okteta, na katerega smo preko medijev povabili širšo javnost. Nekaj ljudi, ki so z oktetom tako ali drugače tesneje povezani, smo povabili tudi z osebnim vabilom. Med posebej vabljenimi je bil tudi nekdanji dolgoletni član okteta in organizacijski vodja Oto Gra di šnik. Čeprav smo gospoda Ota Gradišnika kar nekajkrat pozvali (tudi osebno, kar v svojem pismu nava- ja tudi sam), nam še zadnji dan, še nekaj ur pred začetkom samega dogodka, ni želel potrditi svoje udeležbe, tako da organizatorji nismo več računali na to, da bo sploh prišel na kon cert. Zanj smo na odru kljub vsemu imeli pripravljeno simbolično darilo - kipec sv. Barbare, ki smo ga izročili tudi članom okteta. Ker seje gospod Oto Gradišnik v dvorani pojavil tik pred samim dogodkom in sedel na galerijo, čeprav smo ime li zanj kljub nepotrjeni udeležbi prihranjen prostor v drugi vrsti, tudi ves koncert nis mo vede li, da je v dvo ra ni. Otu Gradišniku vsekakor priznavamo velike zasluge za delovanje Rudarskega okteta, vendar želimo poudariti - in s tem ne mislimo zmanjševati njegovega deleža - da je 30 let delovanja in uspehov okteta zasluga več ljudi, več generacij umetniških vodij, pevcev in organi- zatorjev, ki so ta oktet vodili oz. ga še vodijo. Tako Rudarskemu oktetu kot Premogovniku Velenje je žal, če se Oto Gradišnik čuti prizadetega zaradi vseh aktivnosti, ki so se dogajale okrog jubilejnega koncerta, vendar smo storili prav vse -nenazadnje se mu je v svojem govoru zahvalil tudi direktor Premogovnika Velenje dr. Milan Medved - da bi na koncert prišel in bi se mu lahko primerno tudi oddolžili za njegovo delo ter zasluge pri oktetu. Ker pa zara di nepotrje ne udeležbe sploh nismo vedeli, da je v dvorani, ga seveda tudi na oder nismo (po)vabili. ■ Mag. Mar jan Kolenc predsednikK ulturnegad ruš-tva R udarski oktet V ele nje mu Poletje - čas dopustov in potovanj Dopust - čas sprostitve, prijetnega druženja, nabiranja novih moči, pa tudi čas vznemirljivih potepanj ali potovanj. Ta pa so tudi polna pasti. Lahko se nam zgodi prometna nesreča, lahko nas okradejo, lahko pa tudi zbolimo. Na potovanjih zboli kar 50 do 75 % popotnikov. Le v 5 % je potrebna zdravniška pomoč. Najpogosteje se javlja driska (36 %), sledijo okužbe dihal (21 %), piki insektov (12 %), nesreče (7 %) in druge okužbe (5 %). Sprejem v bolnišnico je redek (le v 1 %). Najpogostejši vzrok smrti med popotniki so bolezni srca in ožilja (50 %) in nesreče (20 %). Na potovanjih lahko zbolimo za malarijo, rumeno mrzlico, hepatiti-som A, drisko, tropskimi parazito-zami, spolno prenosljivo boleznijo ali pa boleznimi, kijih srečamo tudi v domačem okolju. Daljše potovanje, ki ga spremljajo potovalni stres, napor ali neustrezne klimatske razmere, načenja našo odpornost in povzroči hitrejše zbolevanje. Pri pripravi na potovanje bomo pozorni na bolezni, ki so za nas nove. Upoštevali bomo preventivne ukrepe. Morda se bomo morali proti nekaterim boleznim tudi cepiti. Najpogosteje se bomo srečali z navadnimi prehladnimi obolenji. Prenašajo jih virusi. Nekateri povzročajo le prehlad, napadejo samo sluznico in se ne razširjajo po telesu. Tako ne povzročajo vročine ali bolečin v sklepih. Bolnik ima samo hripavost, nahod, izcedek iz nosu, vneto žrelo in kašelj. Običajno mine sam od sebe v nekaj dneh, odvisno od odpornosti posameznega bolnika. Gripo povzročijo virusi influence. Bolezen poteka z vročino, bolečinami v sklepih, glavobolom in slabostjo. Na začetku ni kašlja ali izcedka iz dihal, kasneje med boleznijo pa se kašelj stopnjuje in lahko traja tudi dalj časa. Bolj agresivni virusi od prehladnih (ade-novirusi, respiratorni sincicijski virusi, virusi parainfluence, eterovirusi) povzročajo bronhitis z vročino. Splošni bolezenski znaki so podobni tistim pri gripi: vročina, glavobol, boleči sklepi. Takoj na začetku bolezni se pojavijo tudi kašelj, bolečine v žrelu in izcedek iz nosu. Kadar je človekova odpornost dobra in povzročitelji bolezni niso zelo agresivni, je potek prehladnih bolezni blag. Bolezen prizadene le zgornja dihala in praviloma mine v nekaj dneh. Če se bolnik med boleznijo, ko so dihala prizadeta in občutljiva, dodatno okuži še z bakterijami, se lahko iz enostavnega prehlada razvije huda pljučnica. Če bakterije vdrejo v kri in povzročijo sepso, lahko bolnik tudi umre. Zdravila proti virusom nimamo, zato tudi prehladnih obolenj ne moremo neposredno zdraviti. Bolezenske težave lahko le blažimo. Pijemo dovolj tekočin in uporabimo zdravila, ki znižajo vročino ter umirjajo neprijetne znake vnetja na sluznicah. Potreben je počitek, dovolj spanja, stresom pa se moramo izogibati. Angino zaznamo kot pekoče žrelo, pri požiranju pa se bolečina močno poveča. Pri hudih anginah je oteženo tudi dihanje. Jezik je obložen, javlja se neprijeten zadah iz ust. Na vratu dobimo povečane in pogosto boleče bezgavke. Mandlji so povečani, rdeči in obloženi z belkastimi oblogami. Bolezen spremljajo vročina, utrujenost, glavobol ter močne bolečine v križu, sklepih in mišicah. Skoraj tretjino angin povzročajo virusi, ki sicer povzročajo tudi navaden prehlad. Te angine so zelo kratke, bolezenski znaki pa slabo izraženi. Vročine praviloma ni, bezgavke na vratu niso povečane ali boleče. Bolezen zdravimo podobno kot prehlad. Pogosto pojavljanje nas opozarja na slabo in pomanjkljivo odpornost. Četrtino vseh angin povzročajo bakterije streptoko ki skupine A. Obolenje se prenaša kapljično preko zraka, možna pa je tudi okužba s hrano. Angine se začenjajo z visoko vročino, ki jo spremlja mrzlica. Pojavijo se bolečine v grlu, sklepih, mišicah, včasih pa bolnik tudi bruha. Mandlji so močno povečani. Prav tako tudi bezgavke na vratu, ki so zelo boleče na pritisk. Streptokokno angino moramo zdraviti s penicilinom, sicer lahko nastanejo številni, tudi smrtno nevarni zapleti: vnetje sklepov, ledvic ali srca. Pri ljudeh, ki se pogosto zdravijo z antibiotiki, je pogosta tudi angina, ki jo povzročajo bakterije, imenovane stafilokoki. Okužba pljučnega tkiva vodi v vnetje pljuč. Obolenje je resno in hudo. Zaradi izločkov se zamašijo pljučni mešički. Izmenjavanje kisika in ogljikovega dvokisa med krvjo in zrakom je moteno. Pomanjkanje kisika v krvi prizadene in ogrozi celoten organizem. Pljučnice najpogosteje povzročajo bakterije - več kot 80 % pnev-mokoki. Pogosto se razvije pri ljudeh, ki imajo daljši čas izrazito zmanjšano odpornost - stari ljudje in dojenčki, kronični pljučni bolniki, bolniki s hujšimi vnetji sečil in pre- bavil, alkoholiki, sladkorni bolniki, bolniki s cirozo jeter. Večina bakterijskih pljučnic se začne naglo. Bolezen spremlja visoka vročina, kašelj, težko dihanje in bolečine v prsnem košu. Pogoste so mrzlice, glavobol, bruhanje, bolečine v mišicah in splošna oslabelost. Pogosto je bolezen le komplikacija povsem enostavnega prehladnega obolenja, ki je zaradi slabe bolnikove odpornosti preraslo v težko bolezen. Pljučnico mora čim prej obravnavati zdravnik. Ugotovil bo vrsto in razširjenost pljučnice, njenega povzročitelja in bolniku predpisal ustrezna zdravila. Pri potovanju na ogrožena področja moramo paziti na SARS. Virus se širi po zraku. Smrtnost je velika, učinkovitega protivirusnega zdravila ni, prav tako tudi ne preventivnega cepljenja. Za okužbo je potrebna velika količina virusov, ki jih dobi človek le z večjimi izkašjanimi kapljicami bodisi neposredno v usta in nos, bodisi posredno prek okuženih rok, kljuk, skupnega jedilnega pribora ali robcev. Bolezen lahko učinkovito preprečimo z izvajanjem preprostih zaščitnih ukrepov - umivanjem rok z milom in čisto vodo, razkuževanje z alkoholom, nošenjem mask, rokavic, robci za enkratno uporabo, lastnim jedilnim priborom ter hitro izolacijo zbolelih. Med številne stvari, ki jih na potovanjih nosimo s sabo, bomo spravi- li tudi nekaj nuj nih potreb ščin za prvo pomoč. Obliže, kakšen povoj, zaščitno kremo pred soncem, tabletko proti zgagi in driski ter seveda aspirin. Včasih pridejo še kako prav robci z razkužilom. S sabo bomo vzeli tudi vsa zdravila, ki jih sicer doma redno jemljemo. Če imamo kronično bolezen, je prav, da imamo s sabo tudi izvid zadnjega pregleda. Predvsem pa bodimo ves čas previdni. Poskrbimo za ustrezno obleko in primerno obuvalo. Intenzivnost obremenitev dobro načrtujmo. Pazimo na ustrezne klimatske pogoje in na higieno. Izogibajmo se neposrednim kontaktom. Pazimo na prehrano ter izbiro ustreznih jedi in sadja. Če se pojavi resno obolenje, čim prej poiščimo ustrezno zdravniško pomoč. Želim, da vas letošnje poletje obogati s prijetnim dopustom ter številnimi vznemirljivimi in zanimivimi potepanji. ■ Janez Poles NASI KRAJI IN LJUDJE Bzzzzzzz, čebele Otroški tabor v Šmartnem ob Paki -Letošnja tema je bila čebelarstvo Vesna Glinšek Društvo prijateljev mladine Šmartno ob Paki vsako leto pripravi poletni tabor za otroke. Letošnji je potekal tri dni, udeležilo pa se ga je 27 otrok, ki so spoznavali življenje čebel in delo čebelarjev. »Organizirali smo tudi delavnice, v katerih smo ustvarjali iz medu in iz voska, spekli smo pecivo, pokušali različne vrste medu ... V tem času smo se odpravili tudi v Velenje na mestno igrišče, kjer so se otroci sprostili, na igrišču v Gavcah pa so se bolj športno udejstvovali in se igrali različne igre,« pravi Dominika Podgoršek, predsednica društva. En dan so se jim pridružili tudi otroci iz Ajdovščine oziroma njene okolice. Predsednica pojasnjuje: »Čebelarska zveza Slovenije je razpisala enodnevni tabor na temo čebelarstvo, tako da so se lahko nanj prijavili tudi otroci iz drugih krajev. Pridružili so se nam štirje. Mislim, da so tukaj zelo uživali in se spoprijateljili z našimi otroki.« Zadnji dan so medse povabili tudi starše in jim predstavili film z utrinki, pokazali vse izdelke in zapeli svojo lastno himno. Sicer pa je tabor namenjen predvsem temu, da otroci prve poletne dni začnejo zabavno, malo tudi delavno. In namen je bil, vsaj po pogovoru z otroki sodeč, več kot le dosežen. Andrej Kronovšek: »Na taboru je bilo super. Spoznal sem veliko novega o čebelah in o medu. Všeč od njih pičila, všeč. Sploh zdaj, ko vem, kako pridne so. Na koncu tabora smo imeli čebelji kviz. Razdelili smo se v tri skupine in odgovarjali na vprašanja. Mentorica je seštevala pravilne odgovore. Na koncu smo bili zmagovalci prav vsi, za mi je bilo, ko smo poskušali različne vrste meda. Od vseh sta mi bila najboljša gozdni in cvetlični. Spoznal sem tudi nove prijatelje, ki so k nam prišli iz Primorske.« Sergej Malus: »Na taboru sem bil že velikokrat in vedno delam nagrado pa smo dobili rolado in bonbon. Seveda smo bili vsi zadovoljni.« Loti Lukek: »Od vsega, kar sem si na taboru zapomnila, se mi je najbolj zanimiv zdel podatek, da morajo čebele za en kilogram meda preleteti 14 km. Za starše smo zadnji dan pripravili poseben kaj drugega. Vračam se, ker sta moja brat in mami animatorja, poleg tega imam tu veliko prijateljev. Te tri dni sem užival, edino meda nisem pokušal, ker ga ne maram. Zdaj pa že komaj čakam morje.« Lara Prašnikar: »Čebele so mi kljub temu, da me je kdaj že katera program. Predstavili smo jim tudi našo himno, ki smo jo sestavili na melodijo Čebelice Maje. Besedilo govori o delavnosti čebel, napisali pa smo ga sami.« Živeli so v Sončnem mestu Tabor za otroke na Golteh - Različne aktivnosti - Glavni namen je zbližanje otrok in narave Vesna Glinšek Poletni dnevi so ponavadi za otroke dnevi sprostitve, zabave in dnevi brezskrbnih uric. Lepo pa je, če so ti dnevi preživeti kar se da aktivno. Za to poskrbijo tudi otroški tabori. Eden takšnih je Sončno mesto, ki ga organizira Društvo prijateljev mladine Velenje. Letos so imeli že 30. obletnico. Tea Podgoršek pri aktivnostih, povezanih s taborom, sodeluje že od vsega začetka: »Začeli smo v Zavodnjah, potem smo se preselili na Sleme, nato pa na Golte. Prva leta je bilo za tabor zanimanje večje, saj so bili tudi pogoji drugačni. Takrat smo imeli tri ali štiri avtobuse otrok, tako da nas je desetdnevni tabor skupaj preživljalo okrog 200.« Zadnja leta tabor poteka v nekoliko manjšem obsegu, a kot pravi animatorka Eva Bolha, je to pravzaprav prednost: »Letos se je prijavilo 44 otrok, kar je sicer manj kot lani, ampak smo vseeno zadovoljni. Vodniki smo namreč prepričani, da je lažje delati z manjšim številom otrok. Lažje jih je motivirati in jim posvetiti več svojega časa.« Kaj vse pa so otroci letos na Golteh počeli? Eva je naštela veliko dejavnosti: »Ta teden smo si postavili bivak v gozdu, streljali smo z lokom, ciljali v tarčo, peli različne pesmi, se igrali, obiskali alpski vrt, odšli na pohod .« Te dni naj bi otroci torej preživeli predvsem v naravi. A vreme je letošnje poletje zares nepredvidljivo, zato so imeli animatorji vedno rezervni načrt: »Ker imamo na Golteh res odlične pogoje za delo, se z vremenom nismo obremenjevali. Če je deževalo, smo bili v hotelu, kjer smo ustvarjali v različnih delavnicah. Med drugim je otroke prišel obiskat rudar, imeli smo indijanski dan, krst novincev, vsako leto izdamo svoj časopis Sonček, imamo svoje zastave . Pravzaprav si naredimo zares pravo pravcato mesto. Imamo svojo županjo, to sem to leto jaz, in pa svojo banko ter seveda tudi svoj denar, sončke.« Otroci so svoje bivanje v Sončnem mestu zaključili v petek. Vita Doler iz Gorenja: »Od vsega najraje delam bunker, vesela pa sem tudi tega, da spoznam veliko novih prijateljev. Ta teden sem jih spoz- Sončnem mestu in o vodnikih, tudi o »ta glavni« vodnici Teji. Na taboru sem že peto leto in mislim, da bom tu tudi prihodnja leta. Moja skupina se imenuje Sekire. Sam si želim, da bi nekoč postal vodnik takšnega tabora.« Tjaša Škerl Rifelj iz Lok pri Mozirju: »Na taboru sem prvič. Zanj sem se odločila, ker sem zelo rada na Golteh. Pozimi tukaj smučam, zdaj pa sem tu tudi na taboru. In ni mi žal, nala kar nekaj. Skupaj se igramo, pojemo, se zabavamo, smejimo . Lepo je, ker smo veliko v naravi.« Til Čeh iz Lokovice: »Jaz sem zadolžen za glasbo. Napisal sem lansko in tudi letošnjo himno tabora. Besedilo letošnje govori o da sem prišla. Spoznala sem veliko novih ljudi, všeč pa mi je tudi vodnica Ula, ki je zelo prijazna. Moja skupina se imenuje Piščančki. Najbrž pridem tudi drugo leto.« ■ Najbolj napeto je bilo v vleki vrvi V Škalah Vaška olimpijada -krajevnih skupnosti Športno društvo Škale-Hrastovec že vrsto let prireja Vaško olimpijdao. Letošnja, 27., je bila tako kot lanska prestavljena na novo lokacijo, na prostor pri gasilskem domu. Vse skupaj se je začelo že popoldan, ko so bile na vrsti vaške igre in igra posebne kategorije, vleka vrvi. v njej sta se poleg petih ostalih pomerili še dve dodatni ekipi, katerih člani so se izkazali za izredne borce. Iz oči v oči so si namreč gledali tudi v finalu. Pred tem pa je bilo ozračje popolnoma sproščeno, saj so igre namenjene bolj zabavi in sprostitvi kot pa samemu tekmovanju. Ekipe iz različnih okoliških krajev so se med seboj pomerile v štirih igrah: najprej v Tarzanu, ki je bila predvsem za dekleta kar naporna. Druga, po domače imenovana »šajtrga«, pa je med vsemi povzročila največ smeha. Kar nekaj tekmovalcev ni bilo popolnoma usklajenih in so popadali po tleh. Podobno je bilo še z dvema igrama, tako pri smučeh kot tudi pri prebadanju balonov. Tako so se lahko vsi obiskovalci do finalnega obračuna v vleki vrvi res močno nasmejali. Najbolj napeto je torej prišlo na koncu. In do takrat se je zbralo največ ljudi. Z zanimanjem so si ogledovali močne fante in ocenjevali, kdo bo boljši: Dobrina ali Sveti Štefan? Oboji imajo gotovo s to igro veliko izkušenj, zato je bil boj še bolj napet. Na eni strani rdeči, na drugi modri. A izkazalo se je, da so močnejši predstavniki Dobrine. Rdeči. Ostanek popoldneva in večer ter tudi del noči so zbrani po končanih igrah nato izkoristili še za medsebojno druženje in zabavo. ■ Vesna Glinšek jada - Različne igre za ekipe iz sosednjih Ena od iger je bila tudi prebadanje balonov. ""HAS Tudi drevi želijo zmagati Nogometaši velenjskega Rudarja so v 1. krogu kvalifikacij za evropsko ligo v gosteh premagali Trans Narvo s 3 : 0 (1 : 0) - Na današnji povratni tekmi (začetek ob 19.30) potrjujejo zmago in uvrstitev v drugi predkrog Talin, 2. julija - Velenjčani so uspešno opravili prvo nalogo v evropski ligi. V gosteh so po rezultatu povsem nadigrali Estonce in tudi največji optimisti niti pomisliti niso upali, da lahko v mrežo domačega vratarja, 29-letnega Modestasa Stonysa, pošljejo kar tri žoge, svojo pa ohranijo nedotaknjeno Velika prednost Tako bodo današnjo tekmo na igrišču ob jezeru začeli z veliko prednostjo. Čeprav igralcem in stotni priložnosti domačih na samem začetku tekme. Ko pa je Fabijan Cipot zadel z enajstih metrov, sem začel razmišljati o zmagi. Da pa bodo tri žoge v mreži domačega vratarja, a v naši nobena, o tem seveda nisem upal sanjati, je povedal takoj po veliki zmagi.. Pozabili na trd pristanek Miha Golob je pred potjo iz Slovenije dejal, da je Talin zelo lepo mesto. Ni se zmotil. »Toda še veliko Brnik, smo premaknili urne kazalce spet za uro nazaj in s tem zamudo prepolovili. A tudi sicer ni bil nihče jezen zaradi nje, kajti prepričljiva zmaga je povsem potlačila morebitno nezadovljstvo. Kaj bi bilo, če ... Mesto Narva, v katerem domuje torkov in današnji Rudarjev nasprotnik, je dobrih 200 km vzhodno od glavnega estonskega mesta. Leži ob ruski meji. To je najbrž razlog, da je bila tekma pred skorajda prazno tribuno. In tudi TJ'* » ■ mm s t 1 Nadvse zadovoljni: Alem Mujakovič, Fabijan Cipot, Rusmin Dedič, Boban Savič, Almir Sulejmanovič, Nik Omladič in Petar Stojnič trenerju misli že nekoliko uhajajo na drugi predkrog (16. julija), v katerem se bodo pomerili s Crveno zvezdo, ostajajo trdno na tleh. »O zvezdi še ne razmišljamo. Najprej moramo opraviti s Trans Narvo še na drugi tekmi, potem pa bomo začeli živeti za slavno srbsko moštvo,« pravijo. Da, še vedno veliko, pa čeprav ga v zadnjem času pretresajo velike finančne težave. Lep je bil Rudarjev odhod iz glavnega mesta Estonije. Tja so prispeli (z njimi sem bil tudi pisec teh vrstic ) v torek zvečer s posebnim letalom z ljubljanskega letališča. Domov so se vrnili z visoko zmago, ki je zanesljivo nihče ni pričakoval. Trener Marijan Pušnik je po prihodu dejal, da so prišli po dober rezultat. »Bil bi zadovoljen že z neodločenim izidom po stood- raje kot po njegovih znamenitostih bi se ga rad spominjal po naši dobri igri.« Njemu in vsej Rudarjevi skupini bo zaradi nepričakovane zmage bivanje v največjem estonskem pristanišču, ki je tudi pomembno pristanišče za Rusijo in Finsko, ostalo v najlepšem spominu. Niti trenutki prihoda in odhoda z letališča ga niso mogli skaliti. Pristanek je bil namreč nepričakovano trd, kot da je pilot hotel opozoriti nogometaše, da bo tudi nasprotnik zelo trd. A slovo iz Talina se je premaknilo skorajda za dve uri. Domov bi morali poleteti nekaj minut pred dvanajsto uro, a zaradi administrativnih zahtev smo se na letališču skorajda dve uri prekladali sem in tja. Letalo menda ni dobilo pravočasno ustreznih dokumentov za vrnitev. Toda ko smo prišli na nobenega plakata, ki bi vabil na tekmo, nismo videli: ne v mestu ne v okolici zelo lepega stadiona, ki sprejme nekaj več kot 9.000 ljudi. Verjamemo, da bo drevi ob jezeru popolnoma drugačna slika. Morda bo tistih, ki bi si želeli ogledati današnjo nogometno predstavo, celo več, kot bo na voljo vstopnic. Na evropskih tekmah namreč ni dovoljeno prodajati stojišč. V Talinu je bilo kakšnih 400 gledalcev, ki pa jih ni preveč motilo dogajanje na igrišču. Veliko bolj glasni so bili velenjski 'navijači', člani uprave, ki so zadovoljni uživali v imenitni Rudarjevi predstavi. A na začetku ni kazalo tako. Ni veliko manjkalo, da bi se uresničila naša zgodbica o trdem pristanku in trdem nasprotniku. Ker ima Narva nekaj zelo visokih igralcev, je bilo pričakovati, da bodo poskušali z visokimi podajami pred Saviče-va vrata priti do ugodnega rezultata. Tako je bilko tudi v 5. minuti, ko jo je priletela visoka žoga v Rudarjev kazenski prostor. Tam je bilo sicer na pravem mestu kapetan Almir Sulejmanovič. Zaradi nesporazuma med njim in vratarjem Bobanom Savicem pa se je do žoge dokopal visoki in zelo agresivni 28. letni Aleksander Tarassenkov, ki pa je na njuno srečo zgrešil prazna Rudarjeva vrata. Kaj bi bilo, če bi zadel ... Morda je ta nesporazum in nepazljivost Marka Pokleka v 36. minuti, ko se je do žoge dokopal Maxim Bazyukin in na srečo žogo poslal če vrata (gostje so že vodili z 1 : 0), vendarle opozorilo igralcem, da morajo tudi danes zaigrati, kot da nimajo nobene prednosti. Načel Cipot ... Rudarji so vse bolj igrali v stilu slovenske polke. Navduševali so nas z igro, nizali nevarne akcije, imeli številne priložnosti, zlasti Luka Prašnikar, ki v talinski Areni ni imel sreče kljub veliki požrtvovalnosti in seveda želji, Damjan Trifkovič, Alem Mujakovic. Nekaj priložnosti ali vsaj polpriložnosti je bilo tudi na domači strani, a če bi vse sešteli, bi bila zmaga precej višja. Odločujoča za nadaljnji potek igre je bila 9. minuta, ko so Slovenci izvedli hiter JK Trans Narva - Rudar 0 : 3 (0 : 1) Stadion Le Coq Arena, gledalcev 400, sodniki: Gestranius, Vehvilainen in Aravirta (vsi Finska). Strelci: 0 : 1 Cipot (9., 11 m), 0 : 2 Omladič (61.), 0 : 3 Trifkovič (89.). Trans Narva: Stonis, Rimas, Gorškov, Kazakov, Tarasenkov (od 90. Fjodorov), Losanov (od 76. Starovoitov), Lepik, Bazjukin, Kitto, E. Ratnikov, D. Ratnikov. Rudar Velenje: Savič, Pokleka, Dedič (od 66. Jeseničnik), Cipot, Sulejmanovič, Tolimir, Golob (od 81. Kreft), Kolsi, Omladič (od 62. Mujakovič), Prašnikar, Trifkovič. Luka Prašnikar (18) in Damjan Trifkovič v boju z domačo obrambo napad. V akciji so sodelovali Luka Prašnikar, ki je imel kar nekaj 'strašnih' priložnosti za gol, Marko Kolsi ter Damjan Trifkovič. Pred slednjim je z roko igral Stanislav Kitto, ki je bil s 36. leti najstarejši mož na travi. Švedski sodnik je brez razmišljanja pokazal na belo točko in izkušeni Fabijan Cipot je bil nezmotljiv z bele točke. ... nadaljeval Omladič, končal Trifkovič Rudarjem je zadetek dal krila, odločeni so bili, da se dokopljejo še do izdatnejše zmage. Kljub precejšnji premoči so minimalno vodstvo potrdili šele na začetku drugega polčasa, ko je vratar Trifkoviče-vo žogo odbil v napačno smer, do Nika Omladiča, ta pa priložnosti s kakšnih desetih metrov seveda ni zapravil. Na koncu se je med strelce vpisal še Trifkovič in verjamemo, da bo to dovolj za Zvezdo. Res pa je, da bo tudi drevi nogometna žoga okrogla. Upravičiti visoko zmago Zato tudi opozorilo trenerja Marijana Pušnika: »Tudi na povratni tekmi nasprotnikov ne smemo podcenjevati. Kaj lahko bi se morda razpletlo drugače, če Tarassenkov ne bi zapravil stoodstotne priložnosti na začetku tekme. V Talin smo prišli po rezultat. Dober rezultat bi za nas pomenila že točka, toda hitro vodstvo je obrnilo potek tekme v našo korist. Dobili smo dodatno vzpodbudo. Domači so rahlo padli, kot da so jih vroči sončni žarki vse bolj utrujali. Mi smo imeli v nadaljevanju še veliko priložnosti. Neobjektiven bi bil, če ne bi poudaril, da so jih imeli tudi domači nogometaši, a niso nobene izkoristili, mi pa smo jih. Mogoče je bila na koncu razlika res velika, tekma ni bila tako lahka, kot kaže rezultat. Prav zato sem zelo vesel te visoke uvodne zmage. Čestitam igralcem zanjo. Igrali so zelo požrtvovalno, bojevito, z veliko mero agresivnosti, srčnosti, veliko so tekali in zaslužili so si to zmago. Prednost je velika, pred našimi gledalci jo moramo upravičiti.« V dobrem moštvu je nekoliko izstopal Damjan Trifkovič. Kot na krožniku je delil žoge soigralcev, zlasti Luki Prašnikarju. »Vsekakor nihče od nas ni pričakoval, tako sijajne zmage. Domači sploh niso slabi, kot bi morda sodili po teh treh golih, a smo mi pokazali veliko večjo borbenost. Na začetku smo delovali nekoliko zaspano, ker smo ta dva dni v glavnem počivali. A odigrali smo, kot je bilo treba. Naše akcije so bile zelo dobro izdelane, zato smo imeli ob treh zadetkih še nekaj zelo velikih priložnosti. Kljub temu pa moramo ostati na trdih tleh. Nasprotnika na povratni tekmi ne smemo podcenjevati. Zaigrati moramo enako zavzeto in odgovorno. Moramo še enkrat zmagati. Igrali bomo za gledalce in za Zvezdo.« ■ S. Vovk Najvišje Pikl in Kranjec Tekma za pokal Mestne občine Velenje - Nastopilo 14 Slovencev, v finalu 10 - Velenjčan Robi Hrgota je bil šesti Vesna Glinšek Petkova nočna tekma smučarjev skakalcev je bila prva letošnja za celinski pokal. Gostil jo je Smučarsko skakalni klub Velenje na svoji 94-metrski skakalnici. Prijavljenih je bilo 16 reprezentanc iz Evrope ter reprezentance Koreje, Kanade in Amerike. Slovensko je sestavljalo 14 mladih fantov, ki so svojo nalogo opravili odlično. Kar deset od njih se jih je namreč uvrstilo med najboljših trideset. Dva sta bila skupaj na najvišji stopnički: lanski zmagovalec Primož Pikl (89,5 m in 91,5 m) in Robert Kranjec, četr-touvrščeni po prvi seriji (90 m in 92 m). V drugi seriji je Finec Akseli Kokkonen skočil meter in pol manj kot prvič (91 m) ter tako izgubil prvo mesto. Domačin Robi Hrgota, ki je po lanskem drugem mestu še vedno prvi in edini Velenjčan na stopničkah, je letos skakal nekoliko slabše in pristal na šestem mestu. Robi Kranjec pa je tekmo ocenil: »Glede na to, da je to B pokal, je bila konkurenca kar močna, kajti tu je bila cela A reprezentanca Čehov, pa tudi Norvežani so bili zelo dobri. Sam nisem pričakoval nič posebnega, saj je bil moj glavni cilj narediti dober skok ali dva. Prvi je bil nekoliko slabši. Moti me osvetlitev, ker ni najboljša in ne vidim enakomerno.« Oba zmagovalca pa sta se strinjala, da ni lepšega kot stati skupaj na najvišji stopnički z reprezentančnim kolegom in s prijateljem ter cimrom po vrhu. Primož Pikl dodaja: »Škoda, da Hrgoti ni uspel skok v prvi seriji. Mogoče bi bili najvišje celo trije Slovenci. Sicer moji skoki danes niso bili tako dobri kot na treningih, a sem zadovoljen. Manjka mi še nekaj sproščenosti, kar pa je povsem razumljivo, saj je bila to prva tekma.« Skakalci so tekme celinskega pokala nadaljevali v Kranju. Na sobotni preizkušnji je bil na najvišji stopnički Pikl, Kranjec je bil tokrat drugi, Poljak Martin Bachleda pa tretji. V nedeljo je bil vrstni red drugačen. Pikl je prvo serijo končal na 36. mestu in ostal brez finala. Z najdaljšima skokoma dneva je slavil Robert Kranjec, Avstrijca Thomas Diethart in Daniel Lackner pa sta bila na drugem in tretjem mestu. Ta konec tedna se bo sezona kontinentalnega pokala nadaljevala v Beljaku. SPORT IN REKREACIJA Gorenje v prvem krogu z Merkurjem Nova tekmovalna sezona v MIK 1. ligi za naslov najboljši rokometni klub v državi se bo začela 12. septembra. Superpokal pa bo na sporedu 4. in 5. septembra. Na seji skupščine Združenja rokometnih prvoligašev Slovenije (ZROPS) v Logarski dolini so minuli petek sklenili, da se bo tekmovanje v prvi slovenski ligi MIK za moške začelo 12. septembra. Tekmovalni sistem bo enak kot v minuli sezoni. V rednem delu sezone 2009/10 bo igralo 12 klubov, ki se bodo po dvokrožnem sistemu pomerili v 22 krogih. Potem bosta znova sledili končnici - za prvaka (od 1. do 6. mesta) in obstanek (od 7. do 12. mesta). V obe končnici klubi prenašajo vse točke, osvojene v rednem delu prvenstva. Tekmovanje v prvi ligi MIK se bo začelo 12. septembra, končalo pa 22. maja 2010. Na osnovi žrebanja so znani tudi pari v vseh 22 krogih, v prvem pa so naslednji: Merkur - Gorenje, Rudar - Klima Petek Maribor, Krško - Ribnica Riko hiše, Slovan - Trimo Trebnje, Cimos Koper -Jeruzalem Ormož in Prevent - Celje Pivovarna Laško. Pred začetkom novega državnega prvenstva pa bo na sporedu superpokal, 4. in 5. septembra (gostitelj še ni znan). Ker takrat Celje PL čaka kvalifikacijski turnir za ligo prvakov, so se v ZROPS-u odločili povabiti na superpokal ljubljanski Slovan, poleg prvih treh ekip prvenstva (Gorenje, Koper, Trimo). Če bi slučajno Ademar Leon zavrnil organizacijo kvalifikacijskega turnirja ter bi to pravico dobili Celjani, bi slovenski superpokal, ki ga je lani osvojil Cimos Koper, prestavili na december. V/ NA KRATKO Povzpeli so se na sam vrh Velenje, 8. julija - Na odprto evropsko prvenstvo v švedskem Goteborgu se je uvrstila tudi slovenska moška kadetska reprezentanca. Fantje so pod vodstvom Velenjčana Tomaža Juršiča v finalu za gol premagali Portugalsko (29 : 28) in tako osvojili prvo mesto. Tretji so bili Norvežani. Poleg tega je posebna čast doletela še dva mlada slovenska rokometaša, saj sta postala del »all star« ekipe. Nik Tominec je bil imenovan za najboljšega desnega zunanjega, Vid Poteko pa za najboljšega obrambnega igralca. Včeraj je trenerja Tomaža Juršiča, tehničnega vodjo Saša Ovnička in tri velenjske reprezentante, Nika Medveda, Anžeta Kljajiča in Emirja Taletoviča, sprejel tudi župan Mestne občine Velenje Srečko Meh. Rudarji navdušili V petek in soboto je bil v Vrnjački Banji turnir v nogometu, selekcij U-14. Slovensko ekipo so zastopali mladi nogometaši, člani NK Rudar iz Velenja, ki so s svojo igro navdušili. Pod vodstvom trenerja Danila Goloba so prepričljivo zmagali. Rudarjevi izidi: Crvenka 2 : 1, Volej Vrnjačka Banja 2 : 2; Slobo-da Tuzla 3 : 2, Sloga Kraljevo 3 : 0. V soboto triatlon Na TRC Jezero, na lokaciji ob kampu in čolnarni, bo v soboto, 11. julija, triatlon. Tekmovalci se bodo pomerili v plavanju, kolesarjenju in teku. Predprijave so možne do jutri (petka, 10. julija) na tic@velenje.si ali po telefonu 03/ 8986 18 60. Prijave bodo možne tudi na dan teklmovanja, od 10. do 13. ure. V času tekmovanja bo popolna zapora Industrijske ceste od APS-a do Esotecha, in sicer od 11.ure do 17. ure. Kam na izlet? Petek, 10. 7., Donačka Gora - Klub upok. Gorenje; - sobota, 11. 7., Loser (Avstr.) - ZZ in L - oboje PD Velenje; Sobota, 18. 7., BLEGOŠ - Sekcija Dobrač Konovo; nedelja, 19. 7., Varno v gore: - Tamar - Slemenova špica - Vršič - L - PD Vinska Gora; - Vršič - M. Mojstrovka - Z - PD Šoštanj in Hanzova pot na M. Mojstrovko - ZZ - PD Velenje. Humanitarni tek okoli Škalskega jezera Društvo za kronično vnetno črevesno bolezen v soboto, 11. julija, vabi na humanitarno obarvan tek TEK KVČB. Odprt bo za široko množico ljudi, ki so z društvom povezani ali pa tudi ne. Pričakujejo veliko obiskovalcev iz vse Slovenije, saj so tek pripravili v sodelovanju z vsemi 10 sekcijami po državi. Vaš prispevek k dogodku bo štartnina in predvsem podpora, ki jo društvo pri vsakodnevnih dejavnostih še kako potrebuje. Vse informacije lahko dobite na info@kvcb.si ali na telefonskih številkah 041/665-000 in 031/365-367. Slovenci odnesli tri zmage Atletski miting - Nastopilo 225 atletov - Tudi letos tribune polne obiskovalcev - Zmaga Kozmusu, Vodovniku in Rovanu Vesna Glinšek Velenjski atletski miting, ki ste ga lahko spremljali pred tednom dni na stadionu ob jezeru, velja za najboljšega v državi. Hkrati je to edini miting, ki ima status evropske atletske zveze. »Upamo, da bomo z dobro konkurenco, ki smo jo pripeljali v Velenje, uspeli ta status obdržati tudi v prihodnje,« je pred Tako je njegovo kladivo pristalo pri 77,99 m, kar je vseeno zadostovalo za zmago. Od Slovencev sta zmagala še dva: Miran Vodovnik v suvanju krogle (19, 99 m) in Jurij Rovan v skoku s palico. Brežičan je preskočil 5,45 m, na 5,62 m, s čimer bi popravil slovenski rekord, pa je bil trikrat neuspešen. Od domačih atletov so vsi nestrpno pričakovali Boštjana Buča, ki je lju- vračajo v Velenje, saj poudarjajo, da takšnega občinstva drugje ni. In to tradicijo bomo v Velenju lahko nadaljevali vsaj še 50 let. Tako sta namreč obljubila župan Srečko Meh in direktor Premogovnika dr. Milan Medved. Jurij Rovan: »V Velenju je miting naravnost fantastičen, zato sem prav tu želel podreti državni rekord, a mi ni uspelo. Nekaj časa ta že visi začetkom povedal Luka Steiner, sekretar prireditve. Sicer pa so začetek morali premakniti za celo uro in pol. Razlog je bila nevihta, ki je stadion popoldne dodobra namočila. Kljub temu se je tribuna do uradne otvoritve in do začetka glavnega dela hitro napolnila. Organizatorji so v Velenje privabili veliko odličnih atletov, čeprav je bilo na isti dan nekaj ostalih mitingov, tudi takšnih, ki so rangirani višje od našega. Tako so gledalci lahko spremljali in navijali za 225 atletov iz 25 držav. Posebej pa so stiskali pesti za nosilca olimpijske kolajne iz Pekinga Primoža Kozmusa, ki si je želel vreči kladivo preko 80 m. A ta želja je ostala neizpolnjena. Opravil je le tri serije, zadnje tri pa je izpustil zaradi bolečin v hrbtu. Maja Mihalinec tik pred ciljem bitelje atletike gotovo razočaral. Kljub najavi v teku na 3000 m z zaprekami ni nastopil. Je pa nastopilo nekaj mladih in obetavnih predstavnikov domačega kluba, večina v mladinskem delu tekmovanja. Med tistimi najboljšimi nastopajočimi je bila gotovo mlada Jama-jčanka Kaliese Spencer, mladinska svetovna prvakinja v teku na 400 m, ki je zmagala z 52,43, v teku na 100 m pa je bila najboljša prav tako Jamajčanka Carrie Russell. Tekla je 11,43. Dobrih atletov in posledično tudi rezultatov torej ni manjkalo. Niti ni manjkalo gledalcev, ki so tako kot vsako leto tudi letos poskrbeli za več kot odlično ozračje, saj so ves čas bodrili in vzpodbujali tekmovalce. In mnogi atleti se tudi iz tega razloga radi Miran Vodovnik: »Velenje je blizu mojega doma, zato se tu vedno posebej dobro počutim. Čeprav danes krogle nisem sunil preko 20 m, sem zadovoljen. Trenutno imam zelo naporne in težke treninge, zato sem še bolj vesel, da sem metal dobro. Mislim, da je to odlična popotnica za prihajajoče tekme. Večinoma bom nastopil na slovenskih mitingih, sicer pa je moj glavni cilj dober rezultat v Berlinu.« Primož Kozmus: »Spodobi se, da najboljši atlet nastopi na najboljšem mitingu v Sloveniji, kar pa Velenje vsekakor je. Občinstvo tu vedno pričara super vzdušje in vzpodbuja vse atlete. Zato tudi nisem šel na miting v Moskvo. Sicer pa sem pričakoval malo močnejšo konkurenco, saj sem vse tekmovalce z lahkoto premagal. Po treh serijah sem tekmovanje končal, saj so se pojavile rahle bolečine v hrbtu. Ampak ni nič hujšega, tako da bom lahko nemoteno nadaljeval priprave na Berlin.« Matic Osovnikar: »Najraje imam poln stadion gledalcev in mislim, da je pri nas samo v Velenju tako. Zato sem vedno rad pridem. Ponavadi sem tudi zmagal, zadnji dve leti pa mi to žal ne uspe. Kljub temu je bil ta tek dober. Na začetku sezone mi ni šlo najbolje in mislim, da se sedaj počasi vračam k tistim pravim rezultatom. Do svetovnega prvenstva imam gotovo dovolj časa, da pridem v rekordno formo. Letos bom zadovoljen samo s popravljenim rekordom, ki je 10.13. Maja Mihalinec: »Pred domačim občinstvom si vedno želim dobro teči. Tek na 100 m je bil tehnično najboljši do zdaj, a sem na startu zaspala, kar se je poznalo na rezultatu. Vseeno je to dober pokazatelj zame. Pred dvema letoma sem bila veliko bolje pripravlje- Abel Mutai Kiprop (Kenija), zmagovalec na kot letos. Odločila na 3000 m z zaprekamisem se namreč za študij v Ameriki, s čimer sem v zraku in mislim, da je čas za njegov popravek. Upal sem, da bo to danes, a mi ni uspelo. Ampak nič zato. Življenje gre dalje, priložnosti za nov rekord pa bo tako ali tako še veliko.« popolnoma spremenila način treninga. To je največji razlog za padec forme, poleg tega pa sem bila konec pomladi malo poškodovana, kar se še vedno pozna.« Vec članstva potrjuje uspesno delo V športno-rekreacijskem društvu Gavce - Veliki Vrh združuj ej o interese vseh generacij - Tudi letos pestro TatjanaP odgoršek Na nedavnem občnem zboru so člani Športno-rekreacijskega društva Gavce - Veliki vrh ugotavljali, da bodo kmalu med najmnožičnej-šimi društvi v občini Šmartno ob Paki. Društvo namreč že šteje blizu 300 članov, samo lani je njihove vrste povečalo 39 novih. »Smo edino društvo v občini, kjer članstvo tako strmo narašča. To je dokaz, da delamo zelo dobro,« je med drugim menil predsednik društva Bojan Voglar in dodal, da to pravzaprav niti ne preseneča, saj združujejo interese vseh generacij. Bera dogodkov minulega leta je bogata. Dejavnost so zastavili za več področij, se pa med sabo prepletajo. Po besedah Voglaija organizirajo športne, zabavne in druge prireditve, sodelujejo na akcijah lokalne skupnosti, drugih društev v občini, povsod pa je v ospredju druženje in zdrav način življenja. S prostovoljnim delom in pomočjo sponzorjev so v športnem centru uredili športni objekt z otroškimi igrali, igriščem za odbojko, mali nogomet, košarko, ki ga sedaj v zadovoljstvo koristijo tudi drugi. Člani gobarske sekcije, ki deluje pod okriljem Gobarskega društva Marauh iz Velenja, so lani v Martinovi vasi ob železniški progi v Šmartnem ob Paki postavili Jurč-ka (leseno hiško v obliki gobe), ki ga s pridom koristijo tudi za druge aktivnosti društva. Tudi letos bo društvo prepoznavno, so obljubili na občnem zboru, po pestri dejavnosti. Za zdaj novih akcij niso predvideli, jih pa bodo, če se bodo za kaj takega pokazale potrebe. »Odprti smo za vse, za ideje ter želje članov,« je še dejal Bojan Voglar. ■ Tudi občni zbor jev edno dobroo biskan. 18 modroBHA kronika 9. julija 2009 Pričakovano poslabšanje varnosti v cestnem prometu v poletnih mesecih V šestih mesecih j e v prometnih nesrečah umrlo enajst udeležencev Celje - Kljub manjšemu izboljšanju stanja varnosti v cestnem prometu na območju Policijske uprave Celje v prvem polletju ugotavljajo, daje število mrtvih udeležencev in udeležencev v prometnih nesrečah s hudimi telesnimi poškodbami (tudi trajne hude poškodbe oziroma posledice) še vedno bistveno preveliko. Letos je v pro met nih nesre čah umrlo že enajst udeležencev, lani v enakem obdobju trinajst. Nemogoče si je predstavljati, kaj navedene, povsem Hudo poškodovana mladoletna voznica Latkova vas, 2. julija - Na regionalni cesti v naselju Latkova vas se je v četrtek okoli poldneva pripetila prometna nesreča, v kateri se je hudo poškodovala 14-letna voznica kolesa z motorjem. Vozila je iz smeri Prebolda proti Latkovi vasi. Trčila je v zadnji del osebnega avtomobila 21-letne-ga voznika, ki je nameraval zaviti levo in je z vklopljenim smernikom stal na vozišču. S ceste na streho Črnova, 2. julija - V četrtek dopoldan je voznica osebnega avtomobila zaradi vožnje preblizu desnega roba vozišča zapeljala s ceste, kjer se je vozilo obrnilo na streho. Voznico, ki se je v nesreči lažje poškodovala, so z reševalnim avtomobilom odpeljali na zdravljenje v bolnišnico. Isti večer se je prometna nesreča zgodila v Gaberkah na območju občine Šoštanj, kjer je voznik osebnega avtomobila zaradi nepravilne strani vožnje trčil v voznika, ki je pripeljal pravilno po svoji strani. V trčenju se je voznik lažje poškodoval. Povzročitelj nesreče je vozil brez vozniškega dovoljenja. Izsilil nesrečo Velenje, 6. julija - V ponedeljek zvečer se je na regionalni cesti Velenje-Polzela pri odcepu za Kavče pripetila prometna nesreča, v kateri sta se lažje poškodovali dve osebi. Voznik osebnega avtomobila je zaradi izsiljevanja prednosti trčil v drugega voznika osebnega avtomobila, tega pa je odbilo v tretjega, nepričakovane, tragične posledice pomenijo za svojce in osebe s trajnimi poškodbami. Skupni imenovalci večine najhujših prometnih nesreč so žal stalnica, zato policisti udeležence v cestnem prometu ponovno pozivajo, naj z doslednim upoštevanjem vseh predpisov, defenzivno vožnjo ter predvidevanjem storijo vse, da ne bodo ogrožali lastne in varnosti ostalih udeležencev v cestnem prometu zaradi neprilagojene hitrosti, alkohola, neupoštevanja prednos- ti, nepravilne strani/smeri vožnje, prehitevanja, neupoštevanja rdeče luči na semaforju, nepravilnosti uporabnikov enoslednih vozil in pešcev oziroma voznikov do pešcev in voznikov motornih koles, neupo ra be varnost ne ga pasu in otroških varnostnih sedežev, zaščitne čelade b... Policisti opozarjajo na vrhunec sezo ne in množič no upo ra bo motornih koles in drugih enosled-nih vozil, ki let no na sloven skih cestah vzamejo od 40 do 50 Najprej trk, potem pobeg Policisti povzročitelje običajno izsledijo -Pobegi se ne 'izidejo' - Slab zgled, če »beži« avtošola Velenje, Šoštanj - Prejšnji teden so se na območju Policijske postaje Velenje pripetile štiri prometne nesreče, ki jim je skupno to, da so povzročitelji odpeljali s kraja. Najprej v torek, 30. junija popoldne, ko je neznani voznik osebnega avtomobila z znanimi registrskimi oznakami pri avtobusni postaji v Šoštanju trčil v drugega voznika in odpeljal s kraja. Povzročitelja so policisti že izsledili in mu za začetek izdali plačilni nalog zaradi pobega, zdaj pa ga bodo predlagali tudi v postopek na sodišče, oddelek za prekrške. V petek, 3. julija ponoči, je počilo pri bencinskem servisu na Partizanski v Velenju. Neznani motorist (registrske oznake motornega kolesa so znane) je trčil v voznico osebnega avtomobila in odpeljal. Tudi zoper tega bodo policisti ustrezno ukrepali. Tretja nesreča s pobegom se je isto noč pripetila na parkirišču pred Rdečo dvorano. Vzrok nesreče je bil nepravilen premik vozila in trk v drugo vozilo. Policisti so vozilo izsledili, povzročitelja pa čakata dva plačilna naloga. V ponedeljek, 6. julija, je voznik osebnega avtomobila avtošole (!?) z delno znanimi registrskimi oznakami na vozilu zaradi nepravilnega premika trčil v parkiran osebni avto in s kraja odpeljal. Policisti so vozilo in inštruktorja s kandidatom izsledili in inštruktorju izdali plačilni nalog za dva prekrška. ki je pripeljal nasproti. V trčenju sta se lažje poškodovala sopotnika v tem avtomobilu. Telefoniral in kadil bo Velenje, 1. julija - V sredo ponoči je bilo vlomljeno v prodajalno Dan na dan na Stantetovi. Vlomilec je vzel menjalni denar in večje število mobi kartic ter cigaret. Policisti so zaradi sproženega paničnega alarma sicer posredovali, a jo je vlomilec pred njihovim prihodom že popihal. življenj, samo na Celjskem od 8 do 10. V letošnjem prvem polletju sta na Celjskem v prometnih nesrečah umrla že dva voznika motornih koles. Če kam, še posebej na »dve kolesi«, ob veliki ranljivosti motoristov ne sodi neupoštevanje cestnoprometnih predpisov, alkohol in objestna vožnja. Posebej poudarjajo na izjemno problematiko alkohola, saj je letos od enaj stih umrlih v pro met nih nesrečah osem smrtnih žrtev povezanih z vožnjo pod vplivom alko-ho la. Tudi na območju Policijske uprave Celje v teh dneh potekajo državne aktivnosti, imenovane »HIT- ROST - POČASNEJE JE VARNEJE«. V sklopu le-teh policisti dnevno izvajajo poostrene aktivnosti s poudarkom na meritvah hitrosti. Poostren nadzor in poudarek na hujše prekrške in objestno vožnjo bodo nadaljevali tudi v prihodnje. Zelo so povečali tudi dnevni nadzor nad uporabo mobilnih aparatov med vožnjo in neupoštevanje rdeče luči na semaforjih, neprilagojeno hitrost (tudi z uporabo novih tehničnih sredstev in video-nad zo ra cest ne ga pro meta) ter ostalih cestnoprometnih prekrškov. V sklanem previsu najdeno truplo Marija Mlinar je pred dvema letoma odšla nabirat gobe, domov pa se ni vrnila Mozirje, 1. julija - Prejšnjo sredo popoldan so bili policisti obveščeni, da je bil na lokalni cesti Podvolovljek-Podveža, v kraju velika Peč, najden gumijast škorenj z delom okostja človeške noge. V iskalni akciji, v kateri so sodelovali gorski reševalci in pripadniki gorske policijske enote, je bil naslednji dan na težko dostopnem sklanem previsu najden še preostanek trupla. Truplo so odpeljali na patomorfološki oddelek Splošne bolnišnice Celje, kjer bodo opravili sanitarno obdukcijo. Policisti o zadevi še zbirajo obvestila. Obstaja pa verjetnost, da gre za truplo od 21. avgusta 2007 pogrešane 86-letne Marije Mlinar, ki je takrat okoli 16. ure odšla v gozd nabirat gobe, vendar se ni več vrnila domov. Vlomili v BMW-ja Velenje, 2. julija - V četrtek ponoči je bilo na cesti Simona Blatnika vlomljeno v osebni avto BMW. Odtujen je bil avtoradio, žarometa in maska vozila. Povzročena škoda znaša 1.500 evrov. V križišču zapeljala v nesrečo Žalec, 6. julija - V ponedeljek zjutraj okoli 7. ure se je v Žalcu pripetila prometna nesreča, v kateri se je huje poškodovala 35-letna voznica osebnega avtomobila. Vozila je po Celjski cesti iz smeri Žalca. Ko je pripeljala do križišča z regionalno cesto, se je v križišču ustavila, za tem pa v trenutku, ko je po regionalni cesti z njene leve strani pripeljal 31-letni voznik osebnega avtomobila, zapeljala v križišče. Med vozili je prišlo do trčenja, v katerem se je voznica hudo poškodovala. Zagorelo v Veplasu Velenje, 6. julija - V ponedeljek nekaj pred 2. uro zjutraj je zagorelo v proizvodni hali podjetja Veplas na Cesti Simona Blatnika. Kljub hitremu posredovanju zaposlenih je v proizvodni hali nastalo za okoli 50.000 evrov škode. Pri gašenju nihče ni bil telesno poškodovan. Do požara je prišlo v komori za obrez. Okoliščine požara krimi- nalisti še preiskujejo. Neprevidno prehitevanje Vinska Gora, 4. julija - V soboto, malo pred 18. uro, se je na glavni cesti pri Vinski Gori zgodila prometna nesreča, v kateri se je huje poškodoval 33-letni motorist. Motorno kolo je vozil po glavni cesti iz smeri Velenja proti Vinski Gori, med prehitevanjem pa trčil v tovorno vozilo, ki je vozilo pred njim in zavijalo levo. Motorist je skušal trčenje preprečiti tako, da je zapeljal skrajno v levo, vendar je kljub temu z desnim delom motornega kolesa trčil v tovorno vozilo. Motorist je po trčenju padel in zdrsel v jarek ob levem robu vozišča, pri čemer se je hudo poškodoval. Izp olicistove beležke Nadlegoval otroke V torek, 30. junija popoldan, je na Goriški cesti v Velenju pijan možakar nadlegoval otroke in eno od mater. Na kraj so prišli policisti, a ga niso uspeli pomiriti, zato so se odločili, da ga pridržijo do iztreznitve. Nespodobno v dežurni V četrtek, 2. julija popoldan, se je v dežurni ambulanti Zdravstvenega doma Velenje nespodobno vedel občan. Preden so tja prišli policisti, je odšel, a bo plačilni nalog, ki si ga je s tem prislužil, prejel po pošti. Prenočil pri policistih V petek, 3. julija ponoči, je pred lokalom Max na Šaleški cesti razgrajal pijan moški. Policisti, ki jim ga ni uspelo pomiriti, so ga vzeli s seboj in ga namestili v posebne prostore za pridržanje, kjer se je lahko v miru streznil. Prepir znancev na obisku V ponedeljek, 6. julija ponoči, sta se v stanovanju na Cesti Heroja Gašperja v Šoštanju prepirala znanca, ki sta prišla na obisk. Prepir je moral biti hud, saj so se na kraj napotili policisti in gostoma napisali plačilna naloga. Vredno pohvale Denarnica, ki jo je v torek, 30. junija, na policijsko postajo prinesel najditelj, je že pri lastniku. Ta je bil dejanja, vrednega pohvale, zelo vesel. V sredo, 1. julija, pa je občan prinesel k policistom denarnico, ki jo je našel na avtobusnem postajališču v Vinski Gori. Lastnici denarnice z območja Žalca bodo to še vrnili. V četrtek, 2. julija, je denarnico z dokumenti policistom izročil občan Šoštanja. Policisti, ki so stopili v stik z lastnico, so ugotovili, da ji je denarnico nekaj dni prej na drzen način vzel dolgoprstnež v Vojniku. Policisti se zahvaljujejo tudi občanki, ki jim je v četrtek, 2. julija, izročila etui z osebnimi dokumenti, najden pri sodišču. Lastniku so dokumente že vrnili. Rab Dolge, na videz zdolgočasene dežne kaplje, ki so nemo povzele po oknu in me zbudile v mrzlo jutro, ki je bolj spominjalo na čas, ko se jesen nežno dotakne zime, mi niso dale ravno volje po nekaj urni poti, ki je bila pred nami. Čeprav smo imeli budilko, ki ob delavnikih nikoli ne zataji, naravnano na bujenje v zgodnjih jutranjih urah, je nihče od nas ni slišal in na pot smo se odpravili šele okoli desete, kar pa se je kasneje izkazalo pozitivno, saj smo pot do Raba, ki je eden večjih otokov v Kvarnerju, prevozili brez zastojev in gneče, ki je ponavadi prisotna v poletnih mesecih, ko je turistična sezona na višku. Sončni otok Rab meri okoli 90 km2 in spada celo v enega najbolj sončnih področij v Evropi z povprečno 2520 sončnih ur na leto. Sama vožnja s trajektom je trajala le nekaj minut, dobrodošlica pa za obiskovalce, ki prvič letujejo na tem otoku, ni nič kaj topla, saj pogled na kamenine, ki so prvi gostitelji, ki te toplo pozdravijo samo ob sončnem zahodu, ko sončni žarki nežno objamejo njihove vrhove, ti pa kot da bi jim bilo nerodno, nežno pordečijo, ni nič kaj podobna vsem reklamnim sporočilom. Vendar se prvi vtis razblini že po nekaj kilometrih, ko te že prevzame vonj kristalno čistega morja in neba. Romantično sliko prekrasnega otoka, enostavnosti, čistega morja v senci borovja in številnih peščenih uval, že več kot 120 let svojim obiskovalcem ponuja otok Rab z mestom, ki leži sredi morja kot zasidrana ladja s štirimi jamborji - štirimi visokimi belimi zvoniki, kjer pripoveduje o svoji zgodovini: o klesarju Marinu, ki je odhajajoč prav iz Raba ustanovil Republiko San Marino; ali o svetem Kristoforju, ki je obvaroval otok pred številnimi napadi sovražnikov; ali o častnem nazivu ''felix''; ali pa o obdobju romantike, ki je prineslo novo arhitekturo mesta, hiš, cerkev, samostanov in omenjenih zvonikov. Skoraj grešno bi bilo zapustiti otok brez obiska čudovitih plaž, ki se ne nahajajo tik ob apartmanih oz. hotelskih naseljih, pač pa so najboljši turistični vodniki domačini, pri katerih si je mogoče najeti tudi gumenjak ali kakšno leseno brkačo in s tem odkriti najlepše skrite zalive tega otoka. Dobra ideja za izlet je tudi obisk Golega otoka, ki je praktično brez rastlinja (gol) in nenaseljen. Vse do 1. svetovne vojne na Golem otoku ni bilo nobenih naselij. Tedaj je Avstro-Ogrska zgradila taborišče za ruske zapornike iz vzhodnih bojišč. Po 2. svetovni vojni so ga leta 1946 jugoslovanske oblasti spremenile v strogi zapor za politične zapornike, po letu 1948 predvsem za informbirojevce. Po sporu Stalinom je Tito ukazal politične nasprotnike zapreti v posebno taborišče, slovenski politik Edvard Kardelj pa je predlagal Goli otok. Jetniki so bili podvrženi mučenju in prisilnemu delu v kamnolomu, ne glede na vremenske razmere. Poleti pri visokih temperaturah, pozimi pa v hladni burji. Zapornike so čuvarji redno tepli in drugače trpinčili. Zapor je prenehal delovati leta 1988. Še zadnja noč in jutri se vračamo domov. Zagorela polt, več deset fotografij in kovček, katerega vsebina čaka na pranje. Dežne kaplje še vedno polzijo po oknu. Je že minilo? Rebeka Koblar AB agencija Šaleška 19 a, Velenje tel: 05.897 17 OO w,wtw.agencija-ab.si info@agencua-ab.com tradicionalno poletno UTRIP m orosKoo Oven od 21.3. do 21.4 Poletje vas bo sicer, za razliko od preteklih let, razvajalo z umirjenim tempom življenja, a vi spet ne boste čisto zadovoljni. Želeli si boste marsikaj, o željah pa tudi tokrat ne boste nič kaj govorili. Mnogi se sprašujejo, zakaj se tako močno zapirate vase, saj ste bili pred časom veliko bolj družabni. Predvsem pa se morate več ukvarjati sami s seboj in to na način, ki vas umirja. Sprehodi in ukvarjanje s športom, pa čeprav ne zelo aktivno, bodo veliko doprinesli. Pa tudi dobra knjiga, klepet s prijatelji ali le hlajenje v bazenu ali ob morju. Privoščite si, tudi če boste šli preko svojih finančnih zmožnosti. Boste pa jeseni bolj stisnili pas. Bik od 22.4. do 20.5. Pred vami je še vedno zelo dobro obdobje. Še nekaj časa vam bodo zvezde tako naklonjene, da boste uspeli uresničiti prav vse, česar se boste lotili. Nekdo bo sicer zavisten in bo poskušal nagajati, a mu ne bo uspelo. Sploh, ker bodo vsi na vaši strani, saj boste sejali dobro voljo in nesebično ljubezen. Tudi počutje se vam bo močno izboljšalo, pa že skoraj niste več verjeli v to. Včasih zaležejo že dobri nasveti in iskreni pogovori. Ko se umiri duša, je tudi telo bolj poslušno. Za tiste, ki se odpravljate na počitnice, bodo te letos res nepozabne. Tudi zaradi novih čustev. In vaše sproščenosti. Dvojčka od 21.5. do 21.6. Nimate se ne čez kaj in ne čez koga pritoževati.Teden, ki je pred vami, bo preprosto lep. Čeprav vas bo kakšnega koraka, za katerega se boste odločili, zavestno strah, vas bo kmalu preplavilo neizmerno zadovoljstvo, ki bo na vaše nestabilno čustveno počutje vplivalo naravnost blagodejno. Kar veliko stvari vam bo uspelo izpeljati, nekatere le začeti, druge tudi dokončati. Lotevali se boste tudi novih opravil in v njih našli pravo zadovoljstvo. Neko srečanje bo povzročilo veliko spremembo v vašem razmišljanju in početju, saj vam bo končno odprlo oči. Denarnica bo še nekaj časa bolj tanka, zato previdno na razprodajah in tudi pri zapravljanju na dopustu. Rak od 22.6. do 22.7. Saj ne boste vedeli ali ste krivi sami ali pa gre le za splet okoliščin. Včasih se vam že zdi, da so se letos vsi zarotili proti vam. In dogajalo se vam bo, da se boste vse pogosteje zalotili pri maščevalnih mislih. To ne bo prineslo čisto nič dobrega, zato bo bolje, če se za nekaj časa potuh nete in mol či te. Čas bo pri ne sel svoje in spet bo vse tako, kot si želite. Nekaj prostih dni bi vam naravnost godilo, tudi če še ni čas za pra ve polet ne počit ni ce. Če le gre, si pri vo šči te vsaj podalj šan konec ted na daleč od doma, pa čeprav ga vreme letos res biksa. Če pa ste že na pravem dopustu, uživajte vsak dan posebej. Tudi tokrat bo pre hit ro mini lo. Lev od 23.7. do 23.8 Še nekaj dni bo vse teklo po vaših željah in načrtih. Sredi poletja, ki bo kar hitro tu, pa se bo zalomilo. Čeprav vam denar ne pomeni prav dosti, bo žal v prihodnjih dneh prav vaše finančno stanje tisto, ki vam bo žrlo živce, saj si boste naenkrat želeli privoščiti zelo velik zalogaj, ki ga trenutno niste sposobni izpeljati. Žal si ne boste dali kaj veliko reči in boste spet rinili z glavo skozi zid. Partner vam bo povedal nekaj krepkih in pametnih, zato bi bilo dobro, če bi mu vsaj malce prisluhnili. Če boste še naprej vztrajali pri svojem, se ne čudite, če se boste naenkrat počutili zelo osamljeno. Vikend bo res pester, pa ne po vaši zaslugi! Devica od 24. 8. do 23. 9. Polni boste hrepenenja in pričakovanja. Če si boste še tako želeli, se ne bo zgodilo. Žal se vam vaše sanje niso v celoti uresničile, a bodo težavice, s katerimi se trenutno ubadate, prehodne narave. Spoznali boste nekoga, ki bo več kotsimpatičen, zato se boste vse pogosteje zalotili pri misli, kako všeč vam je. Nikar pri tem ne razmišljajte o primernosti zveze in o tem, kaj bodo rekli drugi. Kadar koli ste to poče-, se je slabo končalo, zato končno poslušajte srce. To poletje si boste zapomnili tudi po pogostem sanjarjenju, v katerem pa boste letos res uživali. Predvsem boste tudi zato veliko bolj mirni. Tehtnica od 24. 9. do 23. 10. Teden do prihodnjega četrtka bo mineval brez večjih pretresov, kakšen dan bo lep, naslednji pa morda malce zagrenjen zaradi rahlih zdravstvenih težav. Lepši bo za tiste, ki boste te dni na počitnicah, saj se boste zelo umirili in se otresli vsakdanjih skrbi, včasih tudi strahov pred prihodnostjo. Novo prijateljstvo vam bo pomenilo vsak dan več, zato ga boste znali tudi negovati. Pazite le, da pri tem ne boste preveč vsiljivi. Pa tudi, da ne boste premalo pozorni. Včasih težko najdete ravnovesje med obema poloma, ker se znate postaviti v prvi plan. V teh dneh pa bo to celo nujno. Vi že veste, zakaj! Škorpijon od2 4.10 do2 2.11. Usoda se je v preteklih tednih malce poigrala z vami, a sedaj vam bo kar nekaj časa precej naklonjena. Zato prisluhnite svojim željam in se jim prepustite, saj sploh niso tako zahtevne, da ne bi bile uresničljive. Če boste le večkratšli od doma, boste zago-to vo spo znali neko ga, ki vam bo v pri hod nos ti še veli ko pome nil. Lah ko da bo povezan z vašim delom, vsekakor bosta imela veliko skupnega. Ob novici, ki bo prišla do vas vteh dneh, se boste zelo raznežili. Upravičeno, saj bo boljša, kot ste si sploh upali želeti. Počutje bo odlično, družba tudi! Uživajte in življenje še naprej zajemajte z veliko žlico. Strelec od 23.11. do 22.12. Vse preveč se zadržujete doma in to ne le v vročih dneh. Še raje ste za štirimi stenami, ko začne deževati. Morda bo še najbolje, če se poskusite spet pridružiti kakšni veseli družbi ali pa čim prej odpraviti na dopust, če tam še niste. Sobota bo neverjetno lepa. Zgodilo se vam bo nekaj čisto nepričakovanega, pa vendar vas bo osrečilo kot že dolgo ne prav nič na tem svetu. Morda bo to res dan, ki bo za vas pomenil nov začetek. Nedelja zna prinesti streznitev od podivjanih čustev, a počutje bo tudi v naslednjih dneh odlično! To pa ne bo veljalo za vso družino, nekdo bo imel resne težave. Pomagajte mu! Kozorog od 23.12. do 20.1. Izkazalo se bo, da je bilo to, da ste se končno upali postaviti sebi v bran in se ob tem postaviti na prvo in ne zadnje mesto, odlično. Reakcije bodo presenetile celo vas, saj se boste krepko ustrašili. Naenkrat se vam bodo poskušali približati tudi tisti, ki so vam do sedaj metali le polena pod noge. Godilo vam bo, zato boste še bolj ustvarjalni. Edina stvar, ki vam ne bo šla na roko, bo čas. Tega boste imeli še vedno premalo za vse tisto, kar si želite uresničiti. In to kljub dolgim, počitniškim dnevom. Če boste v naslednjih tednih doma več kot sicer, ga najdite vsaj nekaj samo zase! Sploh, ker ste zadnje čase res preveč delali v zaprtih prostorih. Narava vabi in daje novo energijo, le izkoristiti jo morate znati. Vodnar od 21.1. do 19.2. Po eni strani si boste oddahnili, po drugi vas bo naslednjih dni kar malo strah. Še vedno se boste bolj kot s sabo ukvarjali z drugimi, pri tem pa sploh ne boste spre-gle da li, da vam to prej ško di kot koris ti. Le kaj se bo mora lo zgo di ti, da se boste spremenili in v prvi plan v vašem življenju postavili sebe? Pazite, kaj boste obljubili ob koncu tedna, da vam ne bo spet žal, saj bodo obljube velike. Zavedajte se, da je poletje, da veliko ljudi ni dosegljivih in da tokrat ne bo vse odvisno le od vaše pripravljenosti in pridnosti, da zadevo speljete do konca. Prestavite vse skupaj na jesen, ko bo čas za to veliko bolj ugoden. Ljube zen? Pogre ša li jo boste. Ribi od 20. 2. do 20.3. Letošnje poletje vas doslej ni ravno razvajalo. Veliko ste delali, kot kaže, pa boste v naslednjih dneh vsaj malo izpregli. Da je bil skrajni čas, boste vedeli že ob koncu tega tedna, saj vas bo popadla neverjetna utrujenost. Ne boste se preveč nervirali, saj se vam bo zdelo, da je to po napornih tednih nekaj povsem normalnega. In res bo v nekaj dneh minilo. Tudi zato, ker vas bo doletela sreča, ki ste si jo dol go žele li in po malem že izgu bi li upa nje, da se vam bo kdaj nas meh ni la. Vaše življe nje se bo precej spremenilo. In to na bolje. Zvezde vam stojijo ob strani in tako bo še vse do konca julija. Morda tudi dlje, a to ni odvis no le od vas. Nagradna križanka prodajalne Mobtel MOBITELOV POOBLAŠČENI PRODAJALEC Prodajalna MOBTEL Interspar Šalek, Velenje Tel.: 03/ 587 63 57 GSM: 041/ 703 699 Irscom Romeo Šalamon s.p. •sklepanje in podaljševanje naročnin z družbo Mobitel •prodaja Mobi-paketov in Mobi-kartic •prosta prodaja mobilnih telefonov in dodatne opreme Izrezano rešeno geslo pošljite najkasneje do 20.7. na naslov: Naš čas, d.o.o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka Mobtel«. Izžrebali bomo 3 lepe nagrade: mobilni telefon, avto--polnilec in torbico za GSM (nagrajenci bodo prejeli potrdila po pošti). padijo ■ "-iilriit (on Zgodilo se je • • • od 10. do 16. julij a ■ 10. julija 1979 se je pričela lokalna delovna akcija pri izgradnji »Šaleške magistrale«, na kateri je sodelovalo okoli 100 brigadirjev; ■ 10. julija 1988 je bila v Velenju prva prireditev na novi 75-metrski skakalnici, prevlečeni s plastično maso; ■ 11. julija 1981 je na svetovnem prvenstvu pihalnih godb na Nizozemskem Rudarska godba iz Velenja že drugič zapored osvojila zlato medaljo; ■ 12. julija 1999 so v prostorih Muzeja premogovništva Slovenije na Starem jašku v Velenju predstavili monografijo mag. Emila Šterbenka z naslovom Šaleška jezera; - julija leta 1958 so izdelali načrte za izgradnjo sušilnice lignita v Velenju; s sušenjem naj bi njegovo kalorično vrednost s 3200 zvišali na 5200 kalorij; vse pa je ostalo le pri načrtih; - člani predsedstva občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Velenje so julija 1979 sprejeli sklep, da bodo novi velenjski stanovanjski center, imenovan Šalek II, poimenovali po Edvardu Karde lju; - 13. julija 1999 je Velenje obiskala mednarodna komisija, ki je ocenjevala urejenost mesta v tekmovanju Entente Florale; Andrejev dom naS lemenu( arhivM uzejaV elenje) Velenje je s svojo urejenostjo doseglo prvo mesto v tem elitnem tekmovanju; - najprej so nameravali preselitev občine na direkcijo Rudnika lignita Velenje opraviti 3. julija, zaradi zakasnitve pri urejanju stavbe pa so to preselitev izvedli v tednu od 8.do12. julija 1963; v ponedeljek, 15. julija 1963 pa so v novih prostorih občine Velenje začeli sprejemati tudi prve stranke; - 15. julija 1975 je bil v prostorih družbene prehrane Tovarne gospo dinj ske opre me Gore nje Velenje izbor za najlepšo Slovenko leta 1975; - 16. julija leta 1978 so se druž-mirski gasilci ob praznovanju 70. obletnice društva zadnjič zbrali pred svojim gasilskim domom v Družmirju, saj so dom kmalu po slovesnosti zaradi ugrezanja tal podrli; - 16. julija leta 1981 ob 10. uri je na Andrejevem domu na Sleme nu in na dveh kmetijah v Šentvidu nad Zavodnjami zasvetila električna luč. Pripravlja: Damijan Kljajič Pri nas je kvaliteta na 1. mestu I^AMCM Gradite novo ali ALUlVvIvlEll obnavljate staro hišo? So Vaša okna dotrajana? Imate težave s tesnenjem? REŠITEV: PVC in ALU OKNA, VRATA, ZIMSKI VRTOVI -S TRADICIJO Celje, Lava 7 e,3000CeUe www.alukomen.com alukomen-ce@alukomen.com • 03/ 425 49 38 • 041/ 345 378,051/ 343 225 NAGRAJENCI NAGRADNE KRIŽANKE Mlekarna Celeia, objavljene v tedniku Naš čas, 24.6. so: Prvo nagrado- bon za nakup v trgovini Golida pri Mlekarni Celeia -prejme NEJA KUBALE, Ravne 15, Šoštanj, drugo nagrado - bon za nakup v trgovini Golida pri Mlekarni Celeia -prejme: ALOJZIJA GOLČMAN,Gav-ce 53, Šmartno ob Paki, tretjo nagrado - bon za nakup v trgovini Golida pri Mlekarni Celeia -prejme: MARIJA BIZJAK,Šercerje-va 13, Velenje Nagra jen ci bodo potr di la preje li po pošti. www.nascas.com www.radiovelenje.com ČETRTEK, 9.ju lija Tv slo rr 07.00 Kul tu ra 07.00 Odmevi 07.40 Na zdrav je! 09.00 Veli ki oka me ne nec, 37/52 09.25 Risan ka 09.35 Pod klo bu kom 10.05 Nasmeh je gratis, 1/10 10.40 Zdravje v Evropi - tretje življ. obdobje, 3/8 11.35 Sveto in svet 13.00 Poro či la, šport, vre me 13.15 Kaje nje ubija, 9/25 13.50 Čez planke: Kolumbija 15.00 Poro či la 15.1 0 Mosto vi 15.45 Animalja, 15/40 16.10 Daleč od doma, dok. film 16.25 Enaj sta šola 17.00 Novi ce, šport, vre me 17.20 Tv pogled 17.30 Dolg cajt, mlad. kul tu ra 18.30 Žre ba nje dete lji ce 18.40 Nuki in prija te lji, risan ka 18.45 Puj sa Pepa, risan ka 19.00 Dnev nik, vre me, šport 19.50 Tv pogled 19.55 Tednik 21.00 Operacija Valkira, dok. odd. 22.00 Odme vi, vre me, šport 23.00 Osmi dan 23.30 Besede in slike, 18. oddaja 23.45 Tv dnevnik 9.7.1991 00.20 Dnev nik 00.55 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.20 Info ka nal TV SLO T? 06.30 Zabavni infakanal 07.00 Tv prodaja 07.30 Tv dnevnik 9.7.1991 08.05 Norveška, 1/11 08.55 Pa pateh Ushuaie, 9/13 09.25 Na lepše 09.55 Seja državnega zbora, prenos 15.35 Evropski magazin 16.05 Med valovi, tv Koper 16.35 Brez reza: dr. Peter Vodopivec 17.00 Mosto vi 17.30 To bo moj poklic: zlatar, 1. del 18.00 Želite, milord?, 12/26 19.00 Sedem obdobij rocka, 2/7 20.00 Rainbow Warrior, franc. film 21.35 Jasnovidka, 12/22 22.15 Škrlatna roža Kaira, am. film 23.35 Dediščina Evrope: rumena hiša, ang. film 00.50 Zabav ni info ka nal pop 06.30 Tv pro da ja 07.00 24ur 08.00 Poko, ris. serija 08.30 Želez na pest: Eon kid, ris. serija 08.55 Kopal čki, ris. serija 08.05 Astro boy, ris. serija 09.35 Rachael Ray, pog. odd. 10.30 Tv pro da ja 11.00 Ricki Lake, pogov. oddaja 11.55 Pre več bogata, am. film 13.25 Tv pro da ja 13.55 Hotel Babilon, nan. 15.00 S cukrč kom do sre če, nad. 15.55 Do zad nje ga diha, nad. 16.55 24 ur popold ne 17.05 Angeli brez kril, nad. 18.00 Viktorja, nad. 18.55 24 ur vre me 19.00 24ur 20.00 Naša mala kli ni ka 20.50 Ko si spal, am. film 22.40 24urzvečer 23.00 Zdrav ni ko va vest 23.55 Bra ni ti svoje življe nje, am. film 02.00 24 ur, ponovitev © 09.00 Dobro jutro, informativna 10.25 Vabimo k ogledu 10.30 Hrana in vino, kuharski nasveti, ponovitev 113. oddaje 11.00 Čas za nas: Kako izbrati pravi študij?, mladinska oddaja 11.40 Videospot dneva 11.45 Odprta tema, ponovitev 14.00 Videostrani, obvestila 18.25 Vabimo k ogledu 18.30 Mojca in medvedek Jaka, otroška oddaja za najmlajše -Mojca in Jaka v srednjem veku 19.10 Regionalne novice 19.15 Risanka za otroke 19.30 Videospot dneva 19.35 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 21.25 Regionalne novice 21.30 Glasbena oddaja, 3. TV mreža 22.45 Hrana in vino, kuharski nasvet, 114. oddaja 23.15 Kras: Sožitje človeka z naravo 00.05 Vabimo k ogledu 00.10 Videospot dneva 00.15 Videostrani, obvestila tv slo rr 06.55 Kultura 07.00 Odmevi 07.40 Na zdravje! 09.00 Srebrnogrivi konjič, 8/39 09.25 Mulčki, 2/5 09.50 Daleč od doma, dok. film 10.05 Enajsta šola 10.30 Dolgcajt, oddaja za mlad. kul tu ro 11.25 To bo moj poklic: čistilec objek tov, 2. del 11.50 To bo moj poklic: zlatar, 1. del 12.20 Osmi dan 13.00 Poročila, šport, vreme 13.25 Karizmatičnost v politiki, dok. odda ja 14.15 Pogled na ...srednj. rokopisi 14.25 Slovenci v Italiji 15.00 Poro či la 15.10 Mos to vi 15.45 Doktor Pes, 14/30 16.00 Simon v deželi risb, ris. 16.05 Iz popot ne torbe: por tret 16.25 Dogodivščine Sarah Jane, 6/10 17.00 Novi ce, šport, vre me 17.20 Poseb na ponu dba 17.40 Tv pogled 17.50 Duhov ni utrip 18.05 Izjem ne živa li, 1/7 18.35 Lojzek, risanka 18.45 Zakaj?, risanka 19.00 Dnev nik, vre me, šport 19.50 Tv pogled 19.55 Rojstni dan, 10/25 20.35 Polje kdo bo tebe ljubil, 2. del 22.00 Odme vi, šport, vre me 23.00 Pol noč ni klub 00.20 Duhov ni utrip 00.35 Tv dnevnik 10.7.1991 01.15 Dnev nik, pon. 01.45 Dnev nik Slo ven cev v Ita liji 02.10 Info ka nal TV SLO [? 06.30 Zabav ni info ka nal 07.00 Info ka nal 08.00 Otroš ki info ka nal 09.00 Zabav ni info ka nal 10.00 Tv pro da ja 10.30 Glasnik 10.55 Mia Žnidarič in nevidni orke ster, dok. film 11.40 Besede in slike, 18. oddaja 11.55 Evrop ski maga zin, tv Mari bor 12.25 Črno beli časi 12.45 Tv pro da ja 13.15 Tv dnevnik 10.7.1991 13.55 ESA 2007, 2. del, tv Maribor 14.25 Pri mor ski mozaik 15.00 Kolesarska dirka po Franciji, pre nos 17.30 Mos to vi 18.00 Prija te lji, osta ni mo prija te lji, tv Koper 18.55 Nos tal gija z Alfijem Nipi čem 20.00 Rim:atletika-zlataliga, pre nos 22.00 Neiz pros na poli cist ka, am. film 23.40 To ni tvoja domovina, avstral ski film 01.10 Gandža, 5/22 01.40 Zabav ni info ka nal POP 06.30 Tv pro da ja 07.00 24ur 08.00 Poko, ris. serija 08.30 Železna pest: Eon ki d, ris. 08.55 Kopal čki, ris. 09.05 Astro boy, ris. serija 09.35 Rachael Ray, pog. oddaja 10.30 Tv pro da ja 11.00 Ricki Lake, pog. oddaja 11.55 Pre več boga ta, 2/2 13.25 Tv pro da ja 13.55 Hotel Babilon, ang. nan. 15.00 S cukrč kom do sre če, nad. 15.55 Do zadnjega diha, nad. 16.55 24 ur popold ne 17.05 Ange li brez kril, nad. 18.00 Viktorija, nad. 18.55 24 ur vre me 19.00 24ur 20.00 Naša mala kli ni ka 20.55 Oro paj poli cij sko posta jo, am. film 22.30 24ur zve čer 22.50 Pod lupo pra vi ce 23.45 Lov na Rdeči oktober, am. film 02.10 Šest modelov, nan. 02.45 24 ur, ponov. 03.45 Noč na pano ra ma © 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.25 Vabimo k ogledu 10.30 Hrana in vino, kuharski nasveti, ponovitev 114. oddaje 11.00 Mojca in medvedek Jaka, otroška oddaja za najmlajše - Mojca in Jaka v srednjem veku 11.40 Videospotdneva 11.45 Kras: Sožitje človeka z naravo 14.00 Videostrani, obvestila 18.25 Vabimo k ogledu 18.30 MIS MAS, otroška oddaja Življenje otrok v Burkini Faso 19.10 Regionalne novice 19.15 Pravljica za otroke 19.30 Videospot dneva 19.35 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 21.25 Regionalne novice 21.30 Jesen življenja, oddaja za tretje življenjsko obdobje 22.15 Hrana in vino, kuharski nasvet, 114. oddaja 22.45 Iz glasbenega arhiva 00.00 Vabimo k ogledu 00.05 Videospot dneva 00.10 Videostrani, obvestila SOBOTA, 11.ju lija tv slo rr 06.15 Kultura 06.20 Odmevi Zgodbe iz školjke Iz popotne torbe: portret Zmaj iz tunela, ris. film Zlat ko Zaklad ko .25 Daleč od doma, dok. film 08.40 Pod klobukom Za oblaki, portug. film Polnočni klub: Mi na dopust, kaj pa živali? Tednik, pon. Poro či la, šport, vre me Dr. Who, 6/13 Risanka Rožnati panter, risanka Šerif je naš, am. film 07.00 07.30 07.45 08.10 9.15 10.40 11.55 13.00 13.15 14.00 14.10 14.20 15.55 sle di 16.10 17.00 17.15 17.20 sle di 17.35 Sobot no popold ne O živalih in ljudeh, tv Maribor 18.10 18.40 Labirint Poročila, šport, vreme Ozare Sobotno popoldne Zakaj pa ne Na vrtu, tv Maribor Popolna družina Z Damijanom Mala kraljična, risanka 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.50 Tv pogled 19.55 Filmski spodrsljaji 20.05 Krvavi otok, am. film 22.00 Prvi in drugi - oči nostalgije 22.30 Poročila, vreme, šport 23.05 Alice, am. film 00.50 Roka, ki ziblje zibko, am. film 02.45 Tv dnevnik 11.7.1991 03.05 Dnev nik, pon. 03.25 Dnevnik Slovencev v Italiji 03.50 Infokanal TV SLO 06.30 Zabavni infokanal 10.00 Tv prodaja 10.30 Sko zi čas 10.40 Tv dnevnik 11.7.1991 11.10 Polemika 12.10 Poseb na ponu dba, potr. odd. 12.30 ESA 2007, 2. del 13.00 Primorski mozaik 13.30 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem 14.25 Tv pro da ja 15.00 Kolesarska dirka po Franciji, pre nos 17.35 SP v kajakih in kanujih na divjih vodah, posnetek 18.05 Nogo met ni maga zin Fife 19.25 Slo ven ci po svetu 21.30 Slo ven ski maga zin 21.55 Rim, 8/10 22.45 Amy, Scissor sisters, posnetek kon cer ta 23.45 Številke, 2/24 00.30 Zabav ni info ka nal POP 07.45 Tv pro da ja 08.00 Slonček Benjamin, ris. serija 08.25 Krof ko, ris. serija 08.35 Drobižki, ris. serija 08.40 Profesor Baltazar, ris. serija 08.50 Bratz, ris. serija 09.15 Bakuganski bojevniki, ris. serija 09.40 Super Ed, ris. serija 10.05 Tv Čira čara, otroška odd. 10.30 Opičje sirote 11.30 Divjad Provanse, dok. odd. 12.30 Sedem številčnic, ang. film 13.55 Formula 1, prenod kvalif. za VN Nem čije 15.05 Upornica na konju, am. nan. 16.00 Grda rač ka, nan. 16.55 Sommersby, am. film 18.55 24ur vre me 19.00 24ur 20.00 Bro do lom, am. film 22.25 Lepota po ame riš ko, am. film 00.35 Rocky i am. film 02.25 24ur, ponovitev 03.25 Noč na pano ra ma © 09.00 Miš maš, otroška oddaja, ponovitev - Življenje otrok v Burkini Faso 09.40 Vabimo k ogledu 09.45 Malinova babica, igra za otroke 10.15 Hrana in vino, kuharski nasveti, ponovitev 115. oddaje 10.45 Videospot dneva 12.00 Videostrani, obvestila 18.55 Vabimo k ogledu 19:00 Duhovni vrelec 19.05 Iz arhiva VTV : Mojca in medvedek Jaka :Baloni 19.45 Videospot dneva 19.50 Pravljica za otroke 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Novice tega tedna, informativna oddaja 20.30 Iz arhiva VTV: 50 zvezd za otroke Beneški fantje, ans. Zvončki, ans. Storžič, ans. Bratje iz Oplotnice, Harmonikarski orkester Barbara 21.40 Vabimo k ogledu 21.45 Popotniške razglednice, potopisna oddaja 22.35 Country folk blues festival, Slovenj Gradec 2008 - Plava trava zaborava, 23.35 Vabimo k ogledu 23.40 Videospot dneva 23.45 Videostrani, obvestila NEDELJA, 12.ju lija tv slo rr 07.00 Zivžav sle di Tele baj ski, 14/90 sledi Cofko Cof, 10/26 sledi Marči Hlaček, 7/26 09.45 Mulčki, 2/5 10.15 Zgodbe iz divjine, 11/20 10.50 Pri sluh ni mo tiši ni 11.20 Oza re 11.25 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zem lja, tv Mari bor 13.00 Poro či la, šport, vre me 13.15 Polje kdo bo tebe ljubil, 2. del 14.45 Prvi in dru gi 15.15 Ljubim te, pravij vsi, am. film 17.00 Poro či la, šport, vre me 17.15 Oto Pestner, 2. del koncerta ob 40-letnici delovanja 18.25 Žrebanje lota 18.40 Maks in Rubi, risanka 18.45 Jani Nani, risanka 18.55 Vre me 19.00 Dnev nik, vre me, šport 19.50 Tv pogled 19.55 Delo sovobaja, slovenski film 21.05 Legen de veli ke ga in male ga ekrana: Franček Jauk 22.10 Poro či la, vre me, šport 22.40 Večerni gost: Tony Len ko - kako daleč je Avstra lija 23.35 Neod pu šče no, am. film 01.30 Tv dnevnik 12.7.1991 02.00 Dnev nik, pono vi tev 02.20 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.50 Info ka nal TV SLO f? 06.30 Zabav ni info ka nal 08.55 Tv pro da ja 07.25 Tv dnevnik 12.7.1991 07.55 Mozaik 08.25 37. medn. folklorni festival Belt in ci, 1/4 08.50 Tv pro da ja 09.20 Med valovi, tv Koper 09.50 Zdravje v Evropi, 3/8 10.45 SP v ves la nju, pre nos 12.00 Slo ven ski maga zin - sre bod ob Ljub lja ni ci, ponov. 12.25 Sko zi čas 12.35 Tv pro da ja 13.10 SP v ves la nju, pre nos 15.15 Kole sar ska dir ka po Fran ciji, pre nos 17.10 Atle ti ka - zla ta liga, pos netek iz Rima 19.10 Gušti in Polo na, pos netek kon cer ta 20.00 Sanj ska poto va nja: Lon don 20.50 Dedi ščina, 2/6 21.50 Pokvarjena dekleta, 8/16 22.40 Na utrip srca: Watch out, ples na pred sta va 23.25 Člo veš ka duša, dok. film 01.00 Zabav ni info ka nal POP 07.45 Tv pro da ja 08.00 Slon ček Benja min, ris. serija 08.25 Krof ko, ris. serija 08.35 Drobižki, ris. serija 08.40 Pro fe sor Bal ta zar, ris. serija 08.50 Florjan, gasilski avto, ris. serija 09.15 Bombažki, ris. serija 09.25 Bratz, otr. serija 09.50 Baku gan ski bojev ni ki, ris. serija 10.15 Super Ed, ris. serija 10.40 Puc ca, ris. serija 10.45 Preverjeno, ponov. 11.35 Kavelj 22, am. film 13.45 Formula 1, prenos dirke za VN Nem čije 16.05 Grda rač ka, nan. 17.00 Ameriški predsednik, am. film 18.55 24ur vre me 19.00 24ur 20.00 Moja obilna grška poroka, am. film 21.35 Eli Sto ne, am. nan. 22.30 V Ame ri ki, am. film 00.25 24 ur, ponovitev 01.25 Noč na pano ra ma © PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA 09.00 Iz arhiva VTV : Mojca in medvedek Jaka :Baloni 09.40 1758. VTV magazin, regionalni -informativni program 10.05 Kultura, informativna oddaja 10.10 Sport, športna informativna oddaja 10.15 Novice tega tedna, informativna oddaja 10.45 Duhovni vrelec 10.55 Vabimo k ogledu 11.00 Nekoč na Pikinem festivali, reportaža 11.30 Dober večer, gospod predsednik, ponovitev, dr. Igor Šoltes, predsednik Računskega sodišča Republike Slovenije 12.30 Hrana in vino, kuharski nasveti - tedenski izbor 13.30 Videostrani, obvestila 19.00 Vabimo k ogledu 19.05 Ustvarjajmo skupaj: Origami 19.45 Country folk blues festival, Slovenj Gradec 2008, Little Pigeons Forhill Blues 20.40 Iz arhiva VTV: 50 zvezd za otroke 21.50 Popotniške razglednice, potopisna oddaja 22.40 Videostrani, obvestila PONEDELJEK, 13.ju lija tv slo rr 07.15 Utrip 07.30 Zrcalo tedna 07.45 Na zdravje! 09.00 Animalija, 15/40 09.25 Odda ja za otro ke 09.40 Mulč ki, 3/5 10.10 Iz popot ne torbe: por tret 10.25 Dogo div šči ne Sarah Jane, 4/10 11.00 Zgodbe naših genov, dok. odda ja 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poro či la, šport, vre me 13.25 Po poteh Ushuaie, 10/13 13.50 Legen de veli ke ga in male ga ekra na: Fran ček Jauk, pon. 15.00 Poro či la 15.10 Dober dan, Koroš ka 15.45 Grimmove pravljice, 14/26 16.10 Risanka 16.15 Bisergo ra, 2. odda ja 16.30 Hiša ekspe ri men tov: Tla ko lo gija 17.00 Novi ce, šport, vre me 17.25 Glas be ni spo mi ni z Bori som Kopitarjem 18.30 Žrebanje 3 x 3 plus 6 18.40 Pipi in Mel kijad, risan ka 18.45 Toni in Boni, risan ka 18.55 Vre me 19.00 Dnev nik, vre me, šport 19.50 Tv pogled 19.55 Pole mi ka 21.00 Totalna razprodaja, 2/10 21.25 Na lepše 22.00 Odme vi, vre me, šport 23.00 Pisa ve: por tret Ade Sker l 23.25 Glasbeni večer: slovenski glasb. dnevi 2009 00.20 Tv dnevnik 13.7.1991 00.45 Dnev nik, pono vi tev 01.20 Dnev nik Slo ven cev v Ita liji 01.50 Info ka nal TV SLO £ 06.30 Zabav ni info ka nal 07.00 Info ka nal 08.00 Otroš ki info ka nal 09.00 Zabav ni info ka nal 11.05 Tv pro da ja 11.35 Sobot no popold ne, ponov. 13.50 Tv pro da ja 14.20 37. med na rod ni fol klorni festi val Belt in ci, 1/4 14.45 Slo ven ci v Ita liji 15.15 Poseb na ponu dba, potroš. 17.00 17.30 18.00 18.20 21. 22. 22.15 23.10 15.35 Tv dnevnik 13.7.1991 16.05 Osmi dan 16.35 Slo ven ski maga zin - spre hod ob Ljubljanici Prvi in dru gi To bo moi poklic: zlatar, 2. del Frasier, 18/25 _____Frasier, 19/25 18.45 Derren Brown, miselni triki 19.00 Labi rint 20.00 National geographic, 3/16 Stu dio city Knji ga mene bri ga Opisni poželjivec, 2. del Gola res ni ca, kanad. film 00.50 National geographic, 3/16 01.50 Zabav ni info ka nal POP 06.30 Tv pro da ja 07.00 24ur, pono vi tev 08.00 Poko, risan ka 08.25 Železna pest: Eon Kid, risanka 08.50 Kopal čki, ris. serija 09.00 Racha el Ray, pogov. odda ja 09.55 Tv pro da ja 10.25 Ricki Lake 11.20 Konje ubijajo, mar ne?, am. film 13.25 Tv pro da ja 13.55 Hotel Babi lon 15.00 Ukradeno srce, nad. 15.55 S cukrč kom do sre če, nad. 16.55 24 ur popold ne 17.05 Do zadnjega diha, nad. 18.00 Angeli brez kril, nad. 18.55 24 ur vre me 19.00 24ur 20.00 Naša mala kli ni ka, nad. 20.55 Duh, am. film 22.30 24ur zve čer 22.50 Duh, nadalj. fil ma 23.30 Zdrav ni ko va vest, am. nan. 00.25 Jude Law, Nebeš ki kapi tan in svet pri hod nosti, am. film 02.20 24ur, pono vi tev 03.20 Noč na pano ra ma © .00 Dobro jutro, informativna 12.10 19.15 19.20 19.40 21.30 21.35 10.25 Vabimo k ogledu 10.30 Hrana in vino, kuharski nasveti - tedenski izbor Ustvarjajmo skupaj Iz arhiva VTV: 50 zvezd za otroke 13.25 Videospot dneva 14.00 Videostrani, obvestila 18.25 Vabimo k ogledu 18.30 Regionalne novice 1 18.35 Mladi upi, otroška oddaja Videospot dneva Igrani otroški program: Srečna miška Pravljice za otroke: Bibi in Gusti porahljata prepir. Pinka polonka, Bibi in Gusti udomačita kolo 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev Regionalne novice 2 Ustvarjalno o ustvarjalnosti : Goran Horvat 22.30 Hrana in vino, kuharski nasvet, 116. oddaja 23.00 Parada humorja 2008, posnetek 1. dela prireditve v Mariboru 00.40 Vabimo k ogledu 00.45 Videospot dneva 00.50 Videostrani, obvestila TOREK, 14.ju lija tv slo rr 06.55 Kul tu ra 07.00 Odmevi 07.40 Na zdravje! 09.00 Cesarjeva nova oblačila 09.20 Črnci so odleteli, zlati prah 09.30 Biser go ra, 2/15 09.45 Odda ja za otro ke 10.05 Hiša ekspe ri men tov: tla ko lo gija 10.25 Zgod be iz školj ke 11.00 National geographic, dok. ser. 11.55 Večerni gost: Tony Lenko - kako daleč je Avstra lija 13.00 Poro či la, šport, vre me 13.40 Portret AdeŠkerl 14.05 Duhov ni utrip 14.20 Obzorja duha 15.00 Poro či la 15.10 Mosto vi 15.45 Marči Hlaček, 8/34 16.10 Zlat ko zaklad ko 16.25 Zgod be iz divji ne, 11/20 17.00 Novi ce, šport, vre me 17.20 Tv pogled 17.30 Pragozd, 1/5 17.55 Gregor, 3/7 18.30 Žrebanje Astra 18.40 Milan, risan ka 18.45 Hup ko, tro bil ka in pihec, risanka 19.00 Dnev nik, vre me, šport 19.50 Tv pogled 19.55 Čez panke: Kosovo 21.00 Od Št. Andraža do Marjbora -150. obletnica selitve Škofije 22.00 Odme vi, šport, vre me 23.00 Raz ga lje ni: Šimon Peres, 4/7 23.55 Pra va ideja!, poslov na odda ja 00.30 Goz do vi Slo ve nije: pra gozd, 00.55 Tvdnevnik 14.7.1991 01.20 Dnev nik, pono vi tev 01.55 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.20 Infokanal TV SLO 06.30 Zabav ni info ka nal 07.00 Info ka nal 08.00 Otroš ki info ka nal 09.00 Zabav ni info ka nal 11.00 Tv pro da ja 11.30 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem 12.30 Na lepše 13.00 Dober dan, Koroš ka 13.30 Opis ni pože lji vec, 2. del 14.20 Studio city 15.15 Tv dnevnik 14.7.1991 14.45 Pri sluh ni mo tiši ni 16.15 Tv pro da ja 16.50 Glasnik, tv Maribor 17.20 Mosto vi 17.50 Na zdravje! 19.05 Sedem obdobij rocka, 3/7 20.00 Muzi ka je to 20.30 Mozaik 21.00 Pra va ideja!, poslov na odda ja 21.35 Dedi šči na Evro pe: Kron ski princ, 2/2 , pon. 23.05 Lilije, 4/8 00.10 Zabav ni info ka nal POP 06.30 Tv pro da ja 07.00 24ur, ponovitev 08.00 Poko, ris. serija 08.25 Želez na pest: Eon kid 08.50 Kopal čki , ris. serija 09.00 Astro boy, ris. serija 09.30 Racha el Ray, pogo vor na odd. 10.25 Tv pro da ja 10.55 Ricki Lake 11.50 Visoka nosečnost, am. film 13.25 Tv pro da ja 13.55 Hotel Babi lon 15.00 Ukradeno srce, nad. 15.55 S cukrč kom do sre če, nad. 16.55 24 ur popold ne 17.05 Do zad nje ga diha, nad. 18.00 Angeli brez kril, nad. 18.55 24 ur vre me 19.00 24ur 20.00 Naša mala klinika, nan. 20.55 Preverjeno 21.40 Monk, nan. 22.35 24 ur zve čer 22.55 Zdrav ni ko va vest 23.50 Londonski vampir, ang. film 01.30 24 ur, ponovitev 02.30 Noč na pano ra ma 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 09.55 Vabimo k ogledu 10.00 Hrana in vino, kuharski nasveti, ponovitev 116. oddaje 10.30 Mladi upi, otroška oddaja 11.10 Ustvarjalno o ustvarjalnosti: Goran Horvat 12.00 Hrana in vino, kuharski nasvet, 116. oddaja 12.30 Videospotdneva 14.05 Videostrani, obvestila 18.25 Vabimo k ogledu 18.30 Videospot dneva 18.35 Nanovo, mladinska oddaja 19.15 Videospot dneva 19.20 Otrokom za lahko noč: otroška glasba 19.35 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 21.00 1759. VTV magazin, regionalni - informativni program 21.25 Kultura, informativna oddaja 21.30 Šport, informativna športna oddaja 21.35 Skrbimo za zdravje, svetovalna oddaja 22.35 Hrana in vino, kuharski nasveti, 117. oddaja 23.05 Asova gibanica, informativna oddaja 23.35 Vabimo k ogledu 23.40 Videospot dneva 23.45 Videostrani, obvestila SRE DA, 15.ju lija tv slo rr 06.55 Kul tu ra 07.00 Odmevi 07.40 Na zdravje! 09.00 Nekoč je bilo ..., 21/26 09.25 Grim mo ve prav lji ce, 14/26 09.50 Zlat ko Zaklad ko 10.10 Anglija, 7/12 10.30 Slovenski vodni krog 11.00 Gregor, 3/7 11.25 Goz do vi Slo ve nije: pra gozd, 11.55 Od Št. Andraža do Marjbora -150. obletnica selitve Škofije 13.00 Poro či la, šport, vre me 13.25 Pole mi ka 14.25 Slo ven ski maga zin - spre hod ob Ljubljanici 15.00 Poro či la 15.10 Mos to vi 15.45 Nils Holgerson: Vrnitev domov, 51/52 16.10 Male sive celice, kviz 17.00 Novi ce, šport, vre me 17.20 Tv pogled 17.30 Zdravje v Evropi - prihodnost brez otrok, 4/8 18.25 Žrebanje lota 18.35 Tin ček, risan ka 18.40 Ozi Bu, risanka 19.00 Dnev nik, vre me, šport 19.55 Tv pogled 20.05 Moš ki kot pri lo ga, am. franc. film 22.05 Poro či la, vre me, šport 23.15 Brez reza: dr. Dar ko Daro vec 23.35 Zdravje v Evro pi, 4/8 00.30 Tv dnevnik 15.7.1991 00.55 Dnev nik, pono vi tev 01.30 Dnev nik Slo ven cev v Ita liji 01.55 Info ka nal TV SLO £ 06.30 Zabav ni info ka nal 07.00 Info ka nal 08.00 Otroš ki info ka nal 09.00 Zabav ni info ka nal 14.15 Tv pro da ja 14.45 Tv dnevnik 15.7.1991 15.10 Prava ideja!, poslov. odda ja 15.45 Watch out, ples na pred sta va druš. štud. inva lid. Slo ve nije 16.30 Tv pro da ja 17.00 Mos to vi 17.30 Črno beli časi 17.50 Samo bedaki in konji, 23/45 18.20 Samo bedaki in konji, 24/45 18.50 O živa lih in lju deh, tv Mari bor 19.35 Z Damija nom 20.00 Šport 22.00 Življe nje plej bojev, pred sta va 23.25 Slo ven ska jazz sce na 00.30 Zabav ni info ka nal POP 07.00 kid, ris. Tv pro da ja 24 ur, pono vi tev 08.00 Poko, ris. serija 08.20 Železna pest: Eon k 08.55 Kopal čki, ris. 09.05 Astro boy 09.35 Racha el Ray, pog. odd. 10.30 Tv pro da ja 11.00 Ric ky Lake, pog. odda ja 11.55 Deseti brat, slo ven ski film 13.25 Tv pro da ja 13.55 Hotel Babi lon, an. nan. 15.00 Ukradeno srce, nad. 15.55 S cukrč kom do sre če, nad. 16.55 24 ur popold ne 17.05 Do zadnjega diha, nad. 18.00 Ange li brez kril, nad. 18.55 24 ur vre me 19.00 24ur 20.00 Naša mala kli ni ka, nan. 20.55 Sle po zau pa nje, kanad. film 22.25 24ur zve čer 22.45 Zdrav ni ko va vest 23.40 Gattaca, am. film 01.35 24ur, ponovitev 02.35 Noč na pano ra ma 09.00 Dobro jutro, informativna 09.55 Vabimo k ogledu 10.00 Hrana in vino, kuharski nasveti, ponovitev 117. oddaje 10.30 Nanovo, mladinska oddaja 11.10 1759. VTV magazin, regionalni - informativni program 11.30 Kultura, informativna oddaja 11.35 Šport, informativna športna 11.40 Videospot dneva 11.45 Skrbimo za zdravje, svetovalna 14.00 Videostrani, obvestila 18.25 Vabimo k ogledu 18.30 Regionalne novice 18.35 Čas za nas, mladinska oddaja 19.15 Nekoč na Pikinem festivalu, otroški program 19.45 Videospot dneva 19.50 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja 20.55 Regionalne novice 21.00 Odprta tema, 3. TV mreža 22.00 Country folk blues festival, Slovenj Gradec 2008 -Bluegrass Hoppers 23.00 Hrana in vino, kuharski nasveti, 118. oddaja 23.30 Vabimo k ogledu 23.35 Videospot dneva 23.40 Videostrani, obvestila PRIREDITVE Knjižnik otiček David Hill: Vračanje Nekega deževnega dne se zgodi nesreča, ki za vedno spremeni življenji šestnajstletnega Ryana in prav tako šestnajstletne Tare. Kruta usoda združi njuna mlada življenja. Knjiga je napisana v prvi osebi, prepletata se Ryanova in Tarina zgodba. Tara je odlična košarkarica. Nekega dne se utrujena in zamišljena vrača domov, teče proti domu, saj je začelo močno deževati. Na mokrem pločniku ji spodrsne, za hip se opoteče ... Istočasno, nedaleč stran, za volanom maminega avtomobila sedi Ryan, voznik začetnik. Ryan je dober fant iz ljubeče družine. Pozoren mora biti na cesto in hkrati miriti zelo razposajena prijatelja v avtu. Napaka. Naekrat je na vetrobranskem steklu Ryanovega avtomobila Tara. Tara komaj preživi nesrečo. Dolgo se v bolnišnici bori za svoje življenje. Ryan preživlja hude čase. Zakopa se v šolsko delo, redno hodi na treninge tekvandoja ... Mora živeti naprej! Odloči se, da mora narediti karkoli, da Tari pomaga. Začeti mora tako, da se sreča s Tarino mamo in očetom. Mesec po nesreči se začne Tari stanje občutno izboljševati. Ryan obiskuje tudi Taro v bolnišnici in pomaga pri njenem okrevanju. Sprva sta Tarina starša jezna nanj. Ko pa vidita, da mu je žal in da želi pomagati Tari pri okrevanju, mu želita le povedati, naj se trudi, da česa podobnega ne bo nikoli več povzročil. Tara in Ryan postaneta prijatelja. Vsak mladostnik bi moral prebrati to knjigo, preden prvič sede za volan, prav tako pa bi morali to brati tudi odrasli vozniki. Gordon Winch: Neverjetna Zofi Zmeda Glavna junakinja je deklica Zofi, ki vedno počne kaj zanimivega. Zofin oče, gospod Zmeda, je znanstvenik. Zofina mama, gospa Zmeda, pa je pisateljica. Zofi ima še dedka, ki veliko potuje po svetu. Svoji vnukinji, ki jo ima zelo rad, z '......I '■"ÍLÍll ¿Oft Zmed¿ Y7k ■ , - vsakega potovanja prinese kakšno darilce. S svojega zadnjega pohajkovanja po Tibetu ji je prinesel fižol. Ta fižol pa je bil čisto nekaj posebnega. Dedek ji je povedal, da ima fižol čarobni učinek, a le na vsakega stomilijontega človeka. Ko Zofi je dedkov fižol, se ji začnejo dogajati neobičajne stvari. Pri zajtrku seje začela dvigovati s stola in je zaplaval po zraku kot balonček, na poti v šolo je poletela na drevo in nahranila ptička, otrokom na šolskem dvorišču je s strehe rešila nogometno žogo. Ko je to videl ravnatelj njihove šole, ji je ves navdušen naročil, naj prilepi plakat za šolsko igro visoko, na najbolj vidno stran šole in naj na vrhu droga odvozla zastavo in jo prinese dol... Osem poglavij v knjigi nam razkriva osem nenavadnih dogodivščin neverjetne Zofi. Dogodivščin o Zofi Zmeda pa s tem še ni konec. Preberite si še nadaljevanje z naslovom Vsemogočna Zofi Zmeda. Andrej Praznik: Planinski izleti za štiri letne čase V knjigi je predstavljenih 52 izletov po Sloveniji, eden za vsak teden v letu. Razvrščeni so po letnih časih. Večinoma so to lažji izleti po ozna če nih pla nin skih poteh. Vsakemu izletu so namenjene štiri strani, na katerih jih avtor predstavi nazor no, z izvrstnimi fotografijami in natančnimi opisi poti. Vsak izlet ima naj prej nave de nih nekaj osnovnih podatkov. Kje štar-tamo oziroma kje lahko dejansko začnemo s hojo. Avtor povdarja, da moramo čim več hoditi, ne pa da se pelje mo do zad nje mož ne točke, do katere bi še lahko prilezli z avtom. Dobro si je pogledati razliko med izhodiščem (kjer začnemo s hojo) in vrhom (kjer končamo) naš izlet. V kratkem opisu poti se seznanimo z osnovnimi podat ki o poti, izve mo ali je pot lah ka in udob na ali je vzpon bolj zahteven. Pri vsakem izletu imamo tudi pomanjšan zemljevid Slovenije s pomočjo katerega se lažje orientiramo, hitreje najdemo izhodišče in dobimo popolnejši vtis o pote ku poti. Sle di pa podro ben opis izleta z opisi pokrajine, z zgodovinskimi podatki in nekaj razmišljanji. Avtor, ki je štiri leta za tednik Družina pripravljal izletniške reportaže po planinskih, pohodniških in romarskih poteh povdarja, da na izlete hodimo zato, da bi se sprostili in kaj prijetnega doživeli. Za svojo varnost pa moramo poskrbeti sami. Janja Vidmar: Klub besnih punc Jana, Zuža in Neli so ustanovile klub brez fantov.V klub se lahko včlani vsak, ki lahko dokaže, daje punca. Druženje s fanti je škodljivo in zaljubljanje je strogo prepovedano. Dekleta so na vrtu postavile šotor, to so bili začasni klubski prostori. Jana je postala predsednica kluba. Da bi klub besnih punc dobro deloval, so morale pridobiti oz. zbrati še nekaj članic. Članice bodo plačevale članarino s sladkarijami. Prva nova članica je postala Nuša s svojim polžem. Pridružile so se jim še Pinki, Loti in na koncu še fant Jure. Jureta so dekleta izbrale, ker je na travniku iskal pikapolonice. Rekle so, da bodo to vsem povedale in da mu bodo nagajale. Izsiljevale so ga, da bi postal njihov član. Jure ne mara punc,-i ne mara se družiti s puncami. Sovraži pa tudi fante. Sklene, da jo bo puncam pošteno zagodel. Si predstavljate, kakšne so posledice, ko v čisto dekliški klub stopi fantovska noga? Ne? Preberite Klub besnih punc! Če si seveda upate! Pripravila:E ditaŠ incek Prah VELENJE Četrtek,9 .ju lija 8.00 - 14.00 Bela dvorana in stadion ob jezeru Športni tabor Zmaga Kuštrina -Športne počitnice za vse 18.00 - 24.00 Park pred gimnazijo Park s5 dogaja Družabni večer 20.00 pred Knji garno Kul turni ca Projekcija fotografij - Alpe - kot jih vidijo ptice (Matevž Lenarčič) 20.30 Park pred Vilo Herberstein 25. Poletne kulturne prireditve Polet na večerna bra nja 21.00 plo ščad pred Domom kul tu re Vele nje 25. Poletne kulturne prireditve Poletni koncert Tribute - Mestni stadion Velenje, Nogometna tekma NK Rudar Velenje - Trans Narva (Estonija) Petek, 10. julija 8.00 - 14.00 Bela dvo ra na in sta di on ob jeze ru Šport ni tabor Zma ga Kuštri na Šport ne počit ni ce za vse 18.00 - 24.00 Park pred gim na zi jo Park s5 dogaja - Mrigo 19.00 Galerija Arsin Odprtje razstave - Akt Kdaj - kje - kaj 21.00 Plo ščad pred Domom kul tu re Vele nje 25. Poletne kulturne prireditve Koncert - Oktet 9 Sobota, 1 l.ju lija 8.00 - 13.00 Atrij pri Centru Nova Kmeč ka trž ni ca 8.00 - 12.00 Cankarjeva ulica Bolšji sejem 10.00 Škalsko jezero v Velenju Tek oko li jeze ra 18.00 - 24.00 Park pred gim na zi jo Park s5 doga ja - Dru žab ni večer Nedelja, 1 2.ju lija 16.00 Vila Čira-čara (TRC Jezero) 25. Poletne kulturne prireditve Pikasto popold ne za otro ke -poletje pri vili Čira-čara 18.00 - 24.00 Park pred gim na zi jo Park s5 doga ja - Dru žab ni večer Ponedeljek, 1 3.ju lija 18.00 - 24.00 Park pred gim na zi jo Park s5 dogaja - Filmski večer 21.00 plo ščad pred Domom kul tu re Vele nje 25. Poletne kulturne prireditve Zvezde pod zvezdami - John Ram bo, akcij ski tri ler Torek, 14. julija 10.00 - 12.00 Trav nik pred Domom kul tu re Vele nje 25. Poletne kulturne prireditve 15.00 - 18.00 Otroški program - Poletje na trav ni ku Igrajmo se gledališče 18.00 - 24.00 Park pred gim na zi jo Park s5 dogaja - Oldies goldies Tomtrax Sreda, 1 5.ju lija 18.00 - 24.00 Park pred gim na zi jo Park s5 dogaja - Drum and bass Za dodatne informacije o prireditvah in dogodkih lahko pokličete Festival Velenje (03/898 25 71) ali Turistično-informacijski in promocijski center Mestne občine Velenje (03/896 18 60). ŠOŠTANJ Nedelja, 12. julija 12.00 Gaberke 15. tradicionalni praznik žetve in kruha ter zabava z ansamblom Primorski fantje Koledar imen Julij (mali srpan) 9* četrtek-Veronika, Ivana 10 * petek - Amalija, Ljubica 11 * sobota - Olga, Benedikt 12. nedelja - Mohor, Fortunat 13 . ponedeljek - Evgen, Henrik 14 . torek - Kamil, Frančišek 15 . sreda - Vladimir Lunine mene Zažarele Zvezde pod zvezdami Velenje, 6. junija - V ponedeljek zvečer je vreme zdržalo in po popoldnevu, začinjenem z nevihtami, so v Festivalu Velenje zvečer lahko pripravili prvo letošnjo filmsko projekcijo na ploščadi pri velenjskem kulturnem domu. Plesalke plesnega studia N so izvedle špansko obarvan ples, obiskovalcem, ki jih je bilo več kot 100, so postregli s sangrio. Organizator prireditev v Festivalu Velenje Matjaž Šalej je napovedal prvi v okviru letošnjega cikla zvezde pod zvezdami Ljubezen v Barceloni in dodal, da se bo v okviru projekta to poletje zvrstilo 9 filmskih predstav. Pred filmom so zavrteli tudi kratek film multimedijskega umetnika Staneta Špegla, ki ga bodo vrteli pred vsako filmsko predstavo Festivala in Kina Velenje, nastal pa je ob praznovanju 50-letnice modernega mestnega središča Velenja. Filmske predstave v okviru projekta Zvezde pod zvezdami bodo vsak ponedeljek ob 21. uri, če bo vreme slabo, pa v četrtek ob 21. uri. Odpadla ne bo nobena, saj bodo ob četrtkih ob morebitnem slabem vremenu predstave potekale v preddverju velenjskega doma kulture. ■ bš KINO VELEN JE:: SPORED VELIKA DVORANA HOTELA PAKA : MOŽJE X NA ZAČETKU: WOLVERINE (X-Men Origins: Wolverine) Domišljijski akcijski triler, 97 minut Režija: Gavin Hood Igrajo: Hugh Jackman, Ryan Reynolds, Liev Schreiber, Dominic Monaghan, Lynn Collins, Danny Huston, Daniel Hanney idr. Petek, 10. 7., ob 19.00 Sobota, 11. 7., ob 21.00 Nedelja, 12. 7., ob 18.00 V predfilmu akcijske trilogije Možje X spoznamo nastanek mutanta Wolverina in njegovo epsko-nasilno, a hkrati tragično-romantično preteklost. Wolverina že od mladih let muči njegova divja narava, nad katero izgubi nadzor po smrti ljubljenega dekleta. Da bi se maščeval morilcu, pristane na kruti vojaški poskus, ki ga spremeni v ubijalski stvor. Na begu pred vojsko, ki ga želi izkoristiti, se Wolverine zaplete v številne uničujoče spopade na življenje in smrt. S podporo Ministrstva za kulturo RS! ROKOBOREC (The Wrestler) Drama, 111 minut Režija: Darren Aronofsky Igrajo: Mickey Rourke, Marisa Tomei, Evan Rachel Wood, Mark Margolis, Todd Barry, Wass Stevens, Judah Friedlander, Ernest Miller idr. Petek, 10. 7., ob 21.00 Nedelja, 12. 7., 20.00 V poznih osemdesetih je bil Randy Zabijač Robinson (Mickey Rourke) vodeči profesionalni rokoborec. Zdaj, dvajset let pozneje, pa se stežka prebija z nastopi pred peščico zvestih oboževalcev v šolskih telovadnicah in mestnih dvoranah po New Jerseyju. Randy se je že zdavnaj odtujil od svoje hčerke in ni sposoben vztrajati v dolgotrajnejši zvezi, zato živi samo za nastope in privrženost svojih oboževalcev. Srčni infarkt pa ga prisili, da se upokoji. Ko počasi izgublja svojo identiteto rokoborca, se zamisli nad svojim življenjem. Skuša znova vzpostaviti stik s hčerko ter stavi vse na odnos s starejšo striptizeto. Toda ne eno ne drugo mu ne more odtehtati privlačnosti ringa in strasti njegovega poklica,... 2 nominaciji za letošnje oskarje; gl. moška vloga, stranska ženska vlogo. VRAŽJE PUNCE IZ SV. TRINIANA (St. Trinian's) Mladinska komedija, 97 minut Režija: Oliver Parker, Barnaby Thompson Igrajo: Rupert Everett, Colin Firth, Russell Brand, Caterina Murino, Jodie Whittaker, idr. Sobota, 11. 7., ob 19.00 Nedelja, 12. 7., 16.00 -matineja Sv. Trinian je zloglasna šola in internat za 'mlade dame' in se, kot že ničkolikokrat doslej, spet sooča s finančnimi težavami. Banka Camilli Fritton grozi z zaprtjem. Za nameček je njena doktrina neortodoksnega svobodnega izražanja in vzgoje na osnovi samozavesti predmet hude kritike novega ministra za vzgojo in izobraževanje. Nekdaj je bil morda res vnet za Camillo, toda zdaj se zdi, da je odločen vnesti krepko dozo discipline in strogega reda v anarhično šolo. Toda vražje punce iz Sv. Triniana so nekaj posebnega; bistre so, neustrašne in odločene braniti svojo šolo, četudi do bridkega konca. S podporo Ministrstva za kulturo RS! PLOŠČAD PRED DOMOM KULTURE VELENJE : ZVEZDE POD ZVEZDAMI (poletna DVD projekcija): JOHN RAMBO (Rambo 4) Akcijski triler, 91 minut Režija: Sylvester Stallone Igrajo: Sylvester Stallone, Julie Benz, Paul Schulze, Matthew Marsden, Graham McTavish, Rey Gallegos idr. Ponedeljek, 13. 7. ob 21.00 Minilo je 20 let, odkar smo Johna Ramba zadnjič videli v akciji, saj se je odločni bojevnik umaknil v samoto tajske džungle. Nekega dne ga obiščejo misijonarji, ki skušajo priti v sosednjo Burmo, kjer že več kot 50 let divja krvava državljanska vojna. Rambo se ne želi vmešavati, toda ko izve, da so skupino zajeli nasilni vojaki, se odloči posredovati. Ker nasprotniki ne poznajo usmiljenja, se začne divji ples s smrtjo, v katerem mora Rambo uporabiti vse svoje vojaško znanje in uničujoče orožje. Naslednji vikend od 17. 7. do 20. 7. napovedujemo: akcijski triler UGRABLJENA, športna drama BORBA, dramo SEM IZ TITOVEGA VELESA, animirano pustolovščino POŠASTI PROTI NEZEMLJANOM V ponedeljek, 20. 7., na ploščadi pred domom kulture Velenje - Zvezde pod zvezdami, komična kriminalka NORE NA DENAR iM mali OGLASI NUDIM KMETIJSKE stroje, staro železo, razne peči brezplačno odpeljemo. Elektromotorje plačamo. Golijan Miladin, s.p., Velenje. Gsm: 040/465-214. 55 let. Resno. Gsm: 041/248-647, www.superalan.si KUPIM ODDAM TRAČNO brusilko, vestern sedlo in apn-6 kupim. Gsm: 040/202-181. STIKI-POZNANSTVA SEM preprost, osamljen 39-letni moški, ki si želim prijazne iskrene življenjske sopotnice, za trajno razmerje. Gsm: 041/240-403. PRAVNIK išče zvesto, urejeno žensko za skupno življenje. Gsm: 041/229-649. DEKLETA, mlajše ženske, pokličite in se zastonj spoznajte z raznovrstnimi moškimi z vse države. Ženitna posredovalnica »Zaupanje« za vse osamljene. Gsm: 031/836-378, telefon: 03/5726-319. SIMPATIČNA, urejena, 40-letna ženska iz Velenja si želi spoznati prijatelja do 58 let. Gsm: 041/248-647,www.super-alan.si VITKA, 26-letna, zaposlena ženska si želi urejenega prijatelja do 46 let. Gsm: 041/248-647, www.superalan.si SIMPATIČEN in premožen 55-letni vdovec si želi spoznati žensko od 40 do 3-SOBNO večje stanovanje (nad Standardom) oddamo v najem. Gsm: 041/817-061. 1-SOBNO stanovanje oddam ali prodam. Gsm: 041/848-633. V PESJU, blizu trgovine Hofer, oddam več opremljenih stanovanj (pritličje). Gsm: 031/290-127. SKLADIŠČE v okolici Velanja oddam. Gsm: 041/394-711. OPREMLJENO 2-sobno stanovanje v zasebni hiši z lastnim vhodom oddam. Gsm: 040/513-227. ISTRA - Medulin oddam v najem opremljen apartma do 25.7. in od 10.8. dalje. Gsm: 041/413-548. RATNO TRISTRANSKO kiper prikolico, dom. izdel. za Tomo Vinkovič, nosilnost 2,5 t, prodam. Telefon: 5893-769, gsm: 041/335-694. POHIŠTVO za dnevno sobo in dvosed ugodno prodam. Gsm: 041/848-633. habit nepremičnine Hablt.d.ao, Keisnltova 11. Velenje 1 tel.: 03/ 897 51 30, gsm: 041/ 665 223 PRODAMO PRIDELKI NEPREMIČNINE GRADBENO parcelo v Nazarjah, 950 m2, prodamo. Gsm: 041/742-012. HIŠO, l. 1954, z 4300 m2 zazidalnega kmetijskega zemljišča, prodamo. Je 3 km iz Topolšice. Gsm: 031/667-930. JABOLČNIK, medenovec, borovničevec in več vrst žganja prodam. Gsm: 041/344-883. VINO: sauvignon, pinela in refošk prodam. Vinska klet (Čehovin Bogdan -Štanjel) Velenje - Konovo. Gsm: 031/749-671. MLAD krompir, neškropljen, bel in zeliščni liker (jagermaister) prodam. Gsm: 031/499-232, Gaberke. JABOLKA (beličnik in vesna) te hruške, neškropljeno, prodam. Gsm: 031/553-743. ŽIVALI GIBANJEP REBIVALSTVA Upravna enota Velenje Poroke Stropnik Veronika, Šalek 63 a in Petek Rajko, Lipje 28; Mijatovic Andreja, Velenje, Šalek 89 in Mijatovic Aleš, Velenje, Kardeljev trg 10; Kavtičnik Moj-ca,Ljubljana, Dolenjska c.45 f in Ocvrik Vakanjac Gorazd, Ljubljana, Ul. Metoda Mikuža 6. Smrti Pšeničnik Anton, roj. 1925, Male Dole 28 a; Kokotec Marija Vera, roj. 1940, Celje, Pucova ul. 5; Drev Franc, roj. 1931, Gavce 57; Vešligaj Ivan, roj. 1945, Celje, Plinarniška ul.8; Germ Rozalija, roj.1921, Zgornja Bistrica 102; Islamovic Sulej-man, roj. 1939, Velenje,Jurčičeva c. 2; Jager Anica, roj. 1946, Velenje, Kidričeva c.1. PRODAJA nesnic v nedeljo, 12. 7. od 8. do 8.30 v Šaleku. Telefon: 02/8761202. JAHALNO kobilo z boksom prodam ali oddam. Gsm: 041/344-883. DVE ovci za zakol prodam. Gsm: 031/266-194. &sobno stanovanje v centru Velenja 1964,90 m 2, nizko pritličje v petorčku, 91.000 evr, dve veliki spalnici, kuhinja s shrambo, dnevno sobo, kopalnico, sanitarije, večjo predsobo, dve kleli in izjemen atrij. Hišo v Pesju, 200 m2, parcela 592 m2, etažnost K+P, obnovljena 2007. V1. etaži je kuhinja 2 sobi, klet, shramba garaža kopalnica, v 2. etaži: kuhinja 3 sobe, WC, kopalnica, shramba, terasa, 2 balkona, v 3. etaži je podstrešje, možnost prenove v stanovanje. Na parceli je sadovnjak, velik vrt in vrtna uta. Veliko parkirišče. Kopalnice in vodovodne instalacije obnovljene. Takoj vseljiva,cena 155.000evr. Vikend v Hramšah, Galicija velikost 80 m2, parcela 500 m2, leto 1961. Elektrika voda, možen priklop na tel. omrežje. Lep razgled, doslop asfaltiran. Obsega dnevno sobo, kuhinjo, kopalnico ter mansardo s spalnimi prostori. Prodaja se s pohištvom. Komb. ogrevanje / kamin, elektrika/. Cena 78.000 evr. več na ■ i ■ ■ ■ ■ www.habit.si DESET dni starega sivega bika prodamo. Telefon: 8911-510. BIKCA sive pasme, težkega 140 kg, prodam. Gsm: 041/852-529. OVNA, js pasme, za pleme, starega eno leto in pol ter dve ovci prodam. Gsm: 031/553-743. PODARIM PSIČKA, starega 4 mesece, večje rasti, podarim. Gsm: 031/865-657. DEŽURSTVA KARBON KARBON d.o.o. Čiste tehnologije Partizanska cesta 78,3320 VELENJE, SLOVENIJA Telefon: 03 8982 119, Fax: 03 8996 412 E-pošta: ¡nfo@karbon.si Internet: http://www.karbon.si UGODNO! Odpadni les za kurjavo do 1. 8. - 20% Telefon: 03 8982 129. ZD Velenje - OBVESTILO Spo štova ne zava rovan ke, spo što va ni zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMOVNUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogro že no življe nje in je potreb no takoj -šnje ukre pa nje eki pe za nuj no medi cin -sko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445. Lekarna vVelen ju: Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izda ja nuj nih zdra vil in zdra vil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880. Zobozdravniki: 11. in 12. 7. - VESNA PUPIČ GABERŠEK, dr. dent. med. (Dežurna zobna ambulanta, ZD Velenje, Vodnikova 1, od 8. do 12. ure). Veterinarska postaja v Šoštanju Veterinarska postaja Šoštanj: Dežurni veterinar - gsm 031/688600. Delovni čas: ponedeljek - petek od 7. do 14. ure; Ambulanta za male živali in izdaja zdravil - ponedeljek, sreda in petek od 8. do 12. ure ter torek in četrtek od 13. do 17. ure. Ne vabi le dostava na dom, ampak tudi nižja cena. Plačilo celoletne naročnine vam prinaša kar devet številk zastonj. Za naročnike pa so ugodnejše tudi cene malih oglasov in zahval. Izkoristite dobro ponudbo! In kako se lahko naročite na Naš čas? Ii GS0000 33 0® VUUDNO VABLJENI! ntata dvorana in 03/ 897 02 04 info@srz-rdeca-dvorana.si Radio Velenje RADI O V EL EN J E ČETRTEK, 9. julija: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; Erosov kotiček; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PETEK, 10. julija: I 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 11. julija: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 V imenu Sove; 18.00 Šok rok; 19.00 Na svidenje. NEDELJA, 12. julija: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedelja popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PONEDELJEK, 13. julija: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Glasbena lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 14. julija: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Avenija mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SREDA, 15. julija: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 7.45 Današnji kulturni utrip; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 29. jun. 2009 do 5. jul. 2009 niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka. MESTNA OBČINA VELENJE URAD ZA OKOLJE IN PROSTOR obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 29. jun. 2009 do 5. jul. 2009 (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka LlLdt.ii: ŠOŠTANJ TOPOLŠICA ZAVODNJE GRAŠKA VELENJE LOKOVICA - ŠKALE PESJE MOBILNA-GORA VELIKI VRH SKORNO □ 29.jun □ 30.jun lül.jui □02.jul ■03.jul □04.jul i05.jul 80 40 30 20 10 Pokličite 03/ 89817 51. Naročilo lahko pošljete tudi po e-pošti: press@nascas.si, po faksu 03/ 897 40 43 ali na naslovu, Kidričeva 2a, 3320 Velenje. OBVESCEVALEC Vgradnja suhomontažnih elementov 0 0 t* 0 Mg ** kNAUf Tomšičeva 10, Velenje Bojan Ostrovršnik, s.p. gsm: 051 213 142 POGREBNE STORITVE USAR VINSKA GORA 8,3320 VELENJE, tel.: 03/ 891 00 30, mob.: 041/ 636 939 • POGREBNE STORITVE V CELOTI • PREVOZI • UREDITEV DOKUMENTACIJE • NABAVA CVETJA MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV POSLUJEMO 24 UR DNEVNO ni ko I i *an.n107 O- Kogar imaš rad, ne umre, samo nekje daleč je. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice, prababice in tašče JOŽEFE KODRUN 25. 4. 1931 - 21. 6. 2009 Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih tako nesebično stali ob strani. Posebna zahvala družini Oštir in gospodu duhovniku za opravljen pogrebni obred. Hčerki Mihaela in Erika z družinama Ko ostaneta bolečina in praznina, ko spoznaš, da ni poti nazaj, ostane nam le misel nate živa in nenehni ta - zakaj? V SPOMIN 12. julija mineva leto dni, odkar naju je zapustil PETER KAJZER 11. 3. 1964 - 12. 7. 2008 Hvala vsem, ki ohranjate spomin nanj. Marjana, Sonja Srce je omagalo, dih je zastal, a spomin bo vedno ostal. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše mame, babice in prababice MARIJE ŠVARC iz Raven 4. 5. 1929 - 24. 6.2009p se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam kakor koli pomagali. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje, sveče ter svete maše. Posebna zahvala g. Stuparju, dr. med., za dolgoletno zdravljenje, patronažnim sestram ZD Velenje, Bolnišnici Topolšica, pevcem, ge. Marjani Kotnik za poslovilne besede, praporščakom, sodelavcem KA Gorenje, KS Ravne, RK Ravne, trobentaču za odigrano »Tišino«, Pogrebni službi Usar ter gospodu Lenasiju za sveto mašo in pogrebno slovesnost. Vsi njeni Ni res, da je odšel -nikoli ne bo! Ujet v naša srca, z najlepšimi spomini bo vsak naš korak spremljal v tišini. ZAHVALA Ob izgubi življenjskega sopotnika, atija in starega atija, sina in brata MARTINA VRABIČA 27. 5. 1952 - 28. 6. 2009 Ne najdemo pravih besed, s katerimi bi se zahvalili vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala vsem dobrim bližnjim in daljnim sosedom, prijateljem, sorodnikom, znancem ter poslovnim partnerjem za vsa izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala tudi medicinskemu osebju centra za intenzivno terapijo Splošne bolnišnice Slovenj Gradec za zdravstveno oskrbo. Hvala gospodu župniku za opravljen obred s sveto mašo, govorcema, pevcem za odpete pesmi, Sandiju za zadnjo melodijo slovesa, pogrebni službi Usar in še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste nam ob najtežjih trenutkih stali ob strani. Hvala vsem, ki ste ga cenili, spoštovali in imeli radi. Njegovi najdražji V SLOVO IVANU PLASKANU Sosed moj...? Kako naj te povrnem? Prekratke roke so, ko v solzah noč bedi. Dovoli mi vsaj to, da z mislimi te ogrnem ., da segle bi v nebo, kjer tvoja duša spi... Večni Hvala njemu za sočutje, ki ga je gojil do soljudi v stiski, in za vso podarjeno, nesebično dobroto in pomoč. Njegovi sosedje Ne boš več v zvezdnatih nočeh bedel, ne boš več sanjal in ne boš več pel, ne boš nemiren čakal več pomladi, kdaj breskve cvetijo in trt nasadi. A. Gradnik V SLOVO dragemu atu Tonču. Ustavilo se je plemenito srce ANTONA HOJANA Kavče 44, Velenje 5. 6. 1932 - 26. 6. 2009 Bolečina se da skriti, pa tudi solze ni težko zatajiti, le tebe in tvoje ljubezni nam nihče ne more vrniti. Globoko ganjeni ob naši nenadni boleči izgubi našega očeta se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za vso pomoč, izrečene besede tolažbe, pred vsem pa, da v tej bolečini nismo bili sami. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: hčerki Marjana in Anica z Mihom, vnukinji Ana z Dejanom in Maja s Pavletom ter njemu najdražja pravnukinja Lana Svojo življenjsko pot je v 63. letu sklenila naša draga mami, stara mama, tašča Sklenjen je krog ... Ne prošnja ne jok te več ne predrami . V mislih, spominih z nami ostajaš, ljubljena mami ... ANICA JAGER Na zadnjo pot smo jo pospremili v torek, 7. julija 2009, ob 15. uri na pokopališču v Podkraju. Žalujoči otroci z družinami Vsi, ki radi jih imamo, nikdar ne umro, le v nas se preselijo in naprej, naprej živijo, so tu in tu ostanejo . J. Medvešek ZAHVALA Ob nenadni, boleči ter nenadomestljivi izgubi dragega moža, očeta in dedija JOŽETA PIREČNIKA 1950 - 2009 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga v velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti in nam v teh težkih trenutkih izrazili sožalje. Posebna zahvala bivšim sodelavcem Zdravstvenega doma Velenje, združenju šoferjev in avtomehanikov, govornikoma g. Semetu in g. Zapušku, pevcem, g. župniku za opravljen obred ter Pogrebni službi Usar. Žalujoči: žena Olga, sinova Joži in Boštjan ter vnuki Nejc, Rok in Nik Breda ali Manja? Manja Gošnik Vovk, uspešna pevovodkinja - pod njenim vodstvom dosegajo otroški pevski zbori Glasbene šole Frana Koruna Koželjskega vsako leto velike uspehe, letos so bili prvi v svoji konkurenci na mednarodnem tekmovanju v Bratislavi. Breda Tamše, medicinska sestra - predana svojemu delu, prisluhne sočloveku in mu skuša pomagati, z vedrino, prijaznostjo in dobrim razpoloženjem pa dobro vpliva tudi na razpoloženje bol ni kov. Vaše sodelovanje tudi nagrajujemo Vaše sodelovanje tudi nagrajujemo. Med tistimi, ki boste glasovali na kuponu številka 3, bomo izžrebali dve toaletni torbici, napolnjeni s parfumskimi miniaturkami Parfumerije Beauty World. Nagrajenci prejšnjega tedna pokrovitelja Drogerije parfumeriji Beauty World - dva seta izdelkov za zaščito pred soncem Tropical Brown prejmeta Justi Medved, Metleče 68, Šoštanj, in Viktor Hrast, Koželjskega 5, Velenje. Darili bosta lahko prevzela v poslovalnici Standard Velenje. Obiščite Parfumerije Beauty World, kjer vas pričakujejo z veliko izbiro kozmetike za nego pred soncem. V juliju vam ob nakupu sončne kozmetike Lancaster in Colistar podarijo darilni bon za 5 €. Pri izboru osebnosti smo že v mesecu juniju. Na osnovi vaših predlogov smo na lestvico kandidatov uvrstili pevovodkinjo Manjo Gošnik Vovk in medicinsko sestro Bredo Tamše. Zanju boste lahko glasovali vse do konca meseca julija. Glasujete lahko na kuponu Našega časa (upoštevali bomo vse kupone, ki bodo v uredništvo prispeli do torka, 14. julija) ali pa vsak delovni dan malo pred 17. uro na Radiu Velenje na 107,8 MHz ali 88,9 MHZ po telefonu 897 50 03 in 897 50 04. «b^Eas ciKttt inrtmfr Lforttindji 1II USLI. HW*.tiJ!*JU.*L jc po lrav tflfcD tudi na m -idBTVFlerçjç-çnnV, ' -|opKa in lati i ¡¿a^nizziila Ekskluzivni pokrovitelj DROGGRIJG k PARfljneRue Parfumska veda Thierry Mugler Alien 30ml 56,99€ + DARILO Lotion za telo 100ml Velenje, Standard in Center Nova i. takika SI, tel.: »137 »O tel.: SM 57*1 Celje, Planet Tuï In Celelapark Mariborska c. 11«. Ažkcrčcva c. 14, Ml.: 01/«5*115 tel.: 03/ 415 II tO Iz malih potokov so zrasli hudourniki V ponedeljek sredi dneva je med močnim neurjem zaradi naraslih vod začela drseti zemlja v KS Paka in KS Vinska Gora - Škode za okoli 200 tisoč evrov nevšečnosti so povzročila črna odlagališča, ki so prav tako mašila vodotoke, na njih pa so našli od starih kavčev do omar. »Dobrih 18 ur po tem nalivu lahko rečem, da smo zagotovili prevoznost cest tako v KS Paka kot Vinska Gora. V torek zjutraj sta bili od sveta odrezani še dve hiši, a so vsi vključeni v odpravljanje posledic neurja opravili res veliko dela in tudi to odpravili med dopold-nevom. Sodelovalo je veliko ljudi; 46 gasilcev s 6 vozili, štab Civilne zaščite, sodelavci iz občinske uprave, krajani in predstavniki krajevnih skupnosti, ki se jim zahvaljujem za trud,« je dodal župan. Zupan nam je potrdil, da je dolgotrajno deževje res močno namočilo plazine, ki so bile že doslej problematične. »Na srečo trenutno v občini nimamo hudo ogroženih hiš in s tem življenj naših občanov. V Vinski Gori sta poškodovani dve hiši, ki ju bomo pomagali sanirati. Takoj za tem bomo morali začeti sanacijo poškodovanih cest in vodotokov ter jih očistiti vseh tujkov. V Lokah pri Jurku bomo morali obnoviti precej poškodovano zemljišče in cestišče. Neurje je zajelo približno kilometer širok pas, kjer je škoda res velika. Zato odpravljanje posledic tega neurja ne bo kratkotrajno. Imamo še nekaj manjših plazov, ki jih bomo lahko hitro odpravili. Trenutno škodo ocenjujemo na okoli 200 tisoč evrov. Močno si želim, da deževja ne bo več in da se škoda ne bo še povečevala. Zal na to nimamo nobenega vpliva. Dejstvo pa je, da za vse večje plazove takoj uredimo projektno dokumentacijo za sanacijo, pa tudi, da zaledne vode čim prej odpeljemo v urejene odtoke. Takšen zbirni kanal smo že naredili v Vinski Gori, projekte zanje pa delamo v Tajni in Plešivcu. Kjer so plazovi-ta področja, je to nujno, čeprav ob takšnih neurjih, kot se pojavljajo sedaj, ob stoletnih vodah in trganju oblakov ni mogoče narediti takih odvodnjavanj, ki bi rešila vse težave,« je še povedal velenjski župan. V MO Velenje na dokončno sanacijo čakata še dva večja plazova; pod Jakcem v Podkraju in v Podgorju. Oba sta zavarovana do te mere, da nista več nevarna, dokončna ureditev pa bo zelo draga. Pri tem občina Velenje v večini primerov ostaja sama tudi pri financiranju, saj država usmerja denar na področja, ki jih neurja še močneje prizadenejo. ■ Bojana Špegel Foto: Stane Vovk Velenje, 6. julij - V zadnjih treh tednih skorajda ni bilo dneva, da ne bi deževalo. Tla so močno razmočena, piko na i pa je v ponedeljek dalo močno neurje, ki je predvsem na območju Vinske Gore in Pake, natančneje Paškega Kozjaka, povzročilo veliko škode in nevšečnosti. Gladine vodotokov in hudournikov so hitro naraščale, nič bolje ni bilo v strugah potokov in rek. Domačini so znali povedati, da kaj takega že dolgo niso videli. Nedolžni gozdni potočki so se v kratkem času prelevili v hudournike, ki so s seboj v dolino nosili tudi kamenje in manjše skale. V ponedeljek malo po 14. uri so na pomoč prvi poklicali iz Lipja v Vinski Gori. Aktivirali so gasilce iz Vinske Gore, saj je voda tam ogrožala hišo in cesto. Med vožnjo so gasilci opazili, da bodo večje težave tudi na cesti do cerkve. Zato so na pomoč poklicali še gasilce iz PGD Bevče. Medtem je cesto že zasulo, zato je bilo dela veliko. Cesto so morali zapreti, precejšnjo količino zemlje pa naložiti s stroji in odpeljati. Cesta do večera ni bila prevozna. Nekaj minut kasneje so na pomoč poklicali iz zaselka Loke v KS Paka. Gasilci PGD Šalek so odhiteli proti naslovu Paški Koz-jak 28. Težave je delal potok, ki se je zabil in zato poplavljal. Kot nam je v torek dopoldne povedal župan Srečko Meh, tudi zato, ker mnogi po odstranjevanju lesa iz gozdov za sabo ne pospravijo manjših vej, ki jih neurja znosijo v vodotoke, ti pa se zamašijo. Dodatne