URADNI VESTNIK OKRAJA CELJE CELJE, DNE 25. JULIJA 1956 ŠTEV. 7 VSEBINA OKRAJNI LJUDSKI ODBOR CELJE novega iiDrn 0<|1°fibu o razrešitvi dosedanjega in imenovanju novega ^(,ljn V^u °°‘>ortt pri Internatu .šole za medicinske sestre v za Odleč-ba o razrešitvi in imenovanju predsednika komisije u »gotov,tev katastrskega dohodka. • Odločbit o imenovanj u okrajnega javnega pravobranilca, ni “8- Odločba o izvolitvi sveta za družbeni plan in finance ruJ»ega ljudskega odboru Celje. li„,i , • Odločba o razrešitvi komisije za proračun Okrajnega Judskegu odbora Celje. OBČINSKI LJUDSKI ODBOR LAŠKO loj * “• Odlok o sklepnem računu in izvršitvi proračuna za 10 1955. 175. Odlok o proračunu občine La.ško. OBČINSKI LJUDSKI ODBOR MOZIRJE U4. Odlok o proračunu občine Mozirje. » 17). Odlok o potrditvi zaključnega računa o izvršitvi prora- l,J1u občine Mozirje za leto 1955. OBČINSKI LJUDSKI ODBOR SLOVENSKE KONJICE 176. Odlok o proračunu občine Slovenske Konjice za leto 1956. v 177. Odlok o naseljenih krajih na območju občine Slovenske ^jijice, za katere s,; bodo uporabljale določbe uredbe o odpo-in razdeljevanju stanovanj (Uradni list LRS, št. 19 55 in 55). 178. Odlok o tarifi najemnin za poslovne prostore. 179. Odločba o sistematizaciji delovnih mest pri Veterinarski bostaji na Prevratu pri Slovenskih Konjicah kot finančno Nuino- lojnvm zavodu. 180. Odločba o sistematizaciji delovnih mest pri Upravi sta-°vunjske skupnosti občine Slovenske Konjice. 181. Odločba o sistematizaciji delovnih inest pri Komunalni “Pravi občine Slovenske Konjice. v Odločba o sistematizaciji delovnih mest Lekarne \ Slo* prenosu pravic upravljanju s cestnim skladom 11 občinsko cestno upravo. 185. Odločba o imenovanju komisije zilr* gozdarstvo ObLO Slovenske Konjice. 186. Odločba o imenovanju komisije za štipendije Občinskega ljudskega odbora Slovenske Konjice. 187. Odločbo o imenovanju komisije zu narodno obrambo Občinskega ljudskega odbora Slovenske Konjice. 188. Odločba o izvolitvi Svetu zu socialno varstvo Občinskega ljudskega odboru Slovenske Konjice. 189. Odločba o izvolitvi Svetu zu družbeni plan in finance Občinskega ljudskega odbora Slovenske Konjice. 190. Odločba o izvolitvi Svetu za šolstvo, prosveto in kulturo Občinskega ljudskega odbora Slovenske Konjice. 191. Odločba o izvolitvi Svetd za kmetijstvo in gozdarstvo Občinskega ljudskega odbora Slovenske Konjice. 192. Odločba o izvolitvi Sveta zu delo in delovne odnose Občinskega ljudskega odbora Slovenske Konjice. 195. Odločba o izvolitvi Sveta za stanovanjske in komunalne zadeve Občinskega ljudskega odboru Slovenske Konjice. 194. Odločba o izvolitvi Svetu za zdravstvo Občinskega ljudskega odbora Slovenske Konjice. 195. Odločba o izvolitvi Svetu za splošno upravo in notranje zadeve Občinskega ljudskega odbora Slovenske Konjice. 196. Odločba o izvolitvi Sveta za gozdarstvo Občinskega ljudskega odbora Slovenske Konjice. , OBČINSKI LJUDSKI ODBOR ŠENTJUR PRI CELJU 197. Odlok o tarifi najemnin za poslovne prostore. OBČINSKI LJUDSKI ODBOR ŠMARJE PRI JELŠAH 198. Odlok o tržnem in sejmskem redu. OBČINSKI LJUDSKI ODBOR ŠOŠTANJ 199. Pravilu občinskega kreditnega sklada za zidanje stanovanjskih hiš Občinskega ljudskega odbora Šoštanj. OBČINSKI LJUDSKI ODBOR VOJNIK 200. Odlok o obratovalnem času trgovskih, gostinskih ter obrtnih obratovalnic na območju občine Vojnik. 201. Odlok o proračunu občine Vojnik zu leto 1956. 202. Odlok o občinski dokladi na dohodke od kmetijstva. 205. Odlok o hišnem redu. OBČINSKI LJUDSKI ODBOR ŽALEC 204. Odlok o priznavanju kilometrine uslužbencem in delavcem Občinskega ljudskega odbora Žalec zu službena potovanja v krajih, kjer ni rednih prevoznih sredstev. 164. ODE.OCBA imenoval pa nov upravni odbor Splošne bolnišnice v Celju v naslednjem sestavu: Na podlagi 14. člena in drugega odstavka 111. čl. ‘ikona o okrajnih ljudskih odbrih (Uradni list LRS ‘ ev- 19-89/52) v zvezi z 8. členom uredbe o upravlja-'Ju zdravstvenih zavodov (Uradni list FLRJ številka p" 53) je Okrajni ljudski odbor Celje na seji obeh zbo-r°v dne 26. maja 1956 razrešil Šim*1-*' mandatne dobe dosedanji upravni odbor blosne bolnišnice v Celju v sestavu: Polajner Stane, Bricman Franc, ing. Štrukelj Janko, Loštrk Milan, Stegnar Ljudmila, Libnik Lojze, dr. Flajs Jože, Završan Franc, dr. Poljšak Zoran, dr. Verdel Ivo, Tamše Kristijan in dr. Poznik Aleksander, predsednik: Cvenk Miran, podpredsednik OLO Celje, člani: Polajnar Stanc, načelnik oddelka za gospodarstvo ObčLO Celje,' Loštrk Milan, direktor Zavoda za soc. zav. Celje, Modec Jože, šef Uprave za dohodke občine Celje, Libnik Lojze, direktor Zdravilišča Rog. Slatina, dr. Flajs Jože, ravnatelj Splošne bolnice Celje, dr. Verdel Ivan, zdravnik v Celju, Pokeljšelc Franc, uslužbenec Cinkarne Celje, Stegnar Ljudmila, uslužbenka iz Šoštanja. Okrajni ljudski odbor Celje, v Celju, dne 26. maja 1956. Štev.: 01-7234/1 Z 165. ODLOČBA Na podlagi 14. člena in drugega odstavka 111. čl. zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS štev. 19-89/52) je Okrajni ljudski odbor Celje na seji obeh zborov dne 26. maja 1956 razrešil zaradi poteka mandatne dobe dosedanji upravni odbor pri Internatu šole za medicinske sestre v Celju v sestavu : dr. Završnik Franja, Rajer Albert, Marinko Dominika, Polajnar Stane, Škrabec Slava, Pirnat, Anica, Šoba Elizabeta, imenoval pa nov upravni odbor pri Internatu šole za medicinske sestre v Celju v naslednjem sestavu: predsednik: dr. Grilc Jože, zdravnik v Celju; člani: Opeka Franc, uslužbenec v Celju, Marinko Dominika, med. sestra v Celju; dr. Završnik Franja, zdravnica v Celju; Škrabec Slava, upravnica v Celju; Hočevar Tinca. gojenka Šole za med. sestre v Celju; Simončič Vojko, načelnik Tajništva za prosveto in kulturo OLO Celje. Okrajni ljudski odbor Celje, v Celju, dne 26. maja 1956. Štev.: 01-1134/3 Predsednik: Jerman Riko 166. ODLOČBA o razrešitvi in imenovanju predsednika komisije za ugotovitev katastrskega dohodka. Na podlagi 1. točke 67. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS štev. 19-89/52) in 97. člena statuta okraja Celje v zvezi s 34. členom uredbe o katastrskem dohodku (Uradni list FLRJ številka 43/53) je Okrajni ljudski odbor Celje na skupni seji obeh zborov dne 26. maja 1956 razrešil dosedanjega predsednika komisije ing. TAVČARJA ADOLFA, direktorja državnega posestva v Slovenskih Konjicah in imenoval za predsednika komisije tov. SOTLARJA STANETA, nameščenca v Celju. O razrešitvi odnosno imenovanju se tov. ing. Tavčar Adolf in tov. Sotlar Stane obvestita z odpravkom te odločbe. Okrajni ljudski odbor Celje, v Celju, dne 26. maja 1956. Štev.: 01-4019/1 Predsednik: Jerman Riko 167. ODLOČBA Na podlagi 14. člena in drugega odstavka 111. čl. zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS štev. 19-89 52) v zvezi z določilom 101. člena statuta okraja Celje in 14. člena Zakona o javnem pravobranilstvu (Uradni list FLRJ štev.' 51-538/55) je Okrajni ljudski odbor Celje na skupni seji obeh zborov dne 26. maja 1956 imenoval za okrajnega javnega pravobranilca okraja Celje tov. GREGORINA DRAGA, bivšega sodnika Okrožnega sodišča v Celju. Okrajni ljudski odbor Celje, v Celju, 26. maja 1956. Štev.: 01-7232/1 Predsednik: Jerman Riko 168. ODLOČBA o izvolitvi Sveta za družbeni plan in finance Okrajnega ljudskega odboja Celje. Po prvi točki 67. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS štev. 19-89/52) in 62. člena statuta okraja Celje je Okrajni ljudski odbor Celje na skupni seji obeh zborov dne 26. maja 1956 izvolil Svet za družbeni plan in finance Okrajnega ljudskega odbora Celje v naslednji sestavi: predsednik: Svetek Andrej, predsednik občine Celje; člani: 1. Jenko Rado, direktor Tovarne AERO Celje; 2. ing. Mali Ludvik, uslužb. Rudnika Laško; 3. Pod vratnik Franc, predsednik občine Šoštanj; 4. Zupan Anton, predsednik občine Mozirje; 5. Krivec Alojz, predsednik občine Rog. Slatina; 6. Rančigaj Ivan, predsednik občine Žalec; 7. Jošt Josip, predsednik občine Vojnik; 8. Hlastec Peter, predsed. občine Šentjur pri Celju; 9. Perc Drago, dir. tovarne Konus Slov. Konjice; 10. Lobnika:- Albin, direktor Narodne banke Celje- Svet za družbeni plan in finance obravnava in določi dokončen predlog družbenega plana, okrajnega proračuna in sklepnega računa, opravlja zadeve v zvezi z izvajanjem okrajnega družbenega plana in proračuna ter druge zadeve s področja financ. Okrajni ljudski odbor Celje, v Celju, 26. maja 1956. Štev.: 01-7231/1 / 169. ODLOČBA 0 razrešitvi komisije za proračun Okrajnega ljudskega odbora Celje. Po 1. točki fi7. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS štev. 19-89/52) in 97. člena vtutEl oltraja Celje je Okrajni ljudski odbor Celje na skupni seji obeh zborov dne 26. maja 1956 razrešil Komisijo za proračun Okrajnega ljudskega odbora Celje Komisija preneha s svojim poslovanjem 30. 6. 1956 1,1 prevzame njene posle Svet za družbeni plan in finance Okrajnega ljudskega odbora Celje ter Tajništvo za finance Okrajnega ljudskega odbora Celje po zadevnih zakonitih predpisih ter predpisih statuta okraja Celje. O razrešitvi se obveste člani komisije z odpravkom le odločbe: Predsednik komisije: Jenko Rado, direktor tovarne AERO Celje; «ani: Diacci Alojz, rudar Rečica; Zupanc Franc, Zibika; ing. Štrukelj Janko, direktor TOB Celje; Marcijan Stane, dir. Tekstilne tovarne Prebold. Okrajni ljudski odbor Celje, v Celju, 26. maja 1956. štev.: 01-7230T Predsednik: Jerman Riko 170. ODLOČBA Na podlagi 14. člena in drugega odstavka 111. čl. Zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS štev. 19-89 52) v zvezi s 96. členom statuta okraja Celje je Okrajni ljudski odbor Celje na skupni seji obeh zborov dne 26. maja 1956 imenoval Posebno gradbeno komisijo za vodstvo gradbenih del za izgradnjo zdravstvenega centra v Celju v naslednjem sestavu: Predsednik: Svetek Andrej, predsednik občine Celje; člani: ing. Mlejnik Vital, uslužbenec, Celje; ing. Berce Dušan, glavni inženir SGP Beton Celje; tajnik: Klenovšek Viktor, uslužbenec Tajništva za zdravstvo in soc. varstvo OLO Celje. Tretjega in četrtega člana komisije imenujeta upravni odbor Splošne bolnišnice v Celju odnosno upravni odbor Zdravstvenega doma v Celju. Okrajni ljudski odbor Celje, v Celju, 26. maja 1956. Štev.: 01-7233/1 SKLEP Na podlagi 14. člena in drugega odstavka 111. čl. zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS štev. 19-89 52) v zvezi s 1. točko 26. člena statuta okraja Celje je Okrajni ljudski odbor Celje na seji obeh zborov dne 26. maja 1956 sklenil, da se Svet za gospodarstvo preimenuje v Svet za industrijo, obrt in blagovni promet in da se ustrezno prei-imenovanje izvrši v statutu okraja Celje. Okrajni ljudski odbor Celje, v Celju, 26. maja 1956. Štev.: 01-7332/1-56 Predsednik: Jerman Riko 172. Na podlagi 24. člena statuta občine Laško v zvezi z določilom 106. čl. temeljnega zakona o proračunnih (Ur. 1. FLRJ št. 13-126/56) je Občinski ljudski odbor Laško na svoji seji dne 29. 5. 1956 sprejel ODLOK o sklepnem računu in izvršitvi proračuna za leto 1955. 1. člen Doseženi dohodki in izvršeni izdatki v proračunskem letu 1955. po proračunih bivših občin in nove občine Laško za leto 1955. znašajo: Občina Breze a) dohodki din 1,244.019,— b) izdatki din 1,216.380,— c) presežek dohodkov din 27.639,— Občina Rečica a) dohdki din 2,558.327,— b) izdatki 'din 2,558.327,— c) presežek dohodkov din — Občina Jurklošter a) dohodki din 2,586.711,— b) izdatki din 2,586.711,— c) presežek dohodkov din — Občina Laško a) dohodki din 10,690.309,— b) izdatki din 10,690.309,— c) presežek dohodkov din — Občina Rimske Toplice a) dohodki din 2,837.353,— b) izdatki din 2,816.413,— c) presežek dohodkov din 20.940,— Občina Laško — od 1. 9. 1955. dalje a) dohodki din 5,410.587,— b) izdatki din 5,410.587,— c) presežek dohodkov din — 2. člen Sklepni račun za leto 1955. obsega dohodke in izdatke občine Laško in dohodke in izdatke bivših občin Breze, Rečica, Jurklošter, Rimske Toplice in Laško. 3. člen Sklepni račun za leto 1955. se potrdi. 4. člen Sklepni račun je sestavni del tega odloka. 5. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje. Občinski ljudski odbor Laško, v Laškem, dne 29. 5. 1956. Štev.: 01-1186/1-56 Predsednik ObLO: Stane Brinovec 173. Na podlagi 42. člena temeljnega zakona o proračunih (Ur. 1. FLRJ št. 13-126 56) je Občinski ljudski odbor Laško na svoji seji dne 29. 5. 1956 sprejel ODLOK o proračunu občine Laško. 1. člen Proračun občinskega ljudskega odbora Laško za leto 1956 obsega: I. Občinski proračun z dohodki v znesku din 53,847.000,— z izdatki v znesku din 53,847.000,— II. predračune finančno samostojnih zavodov z dohodki v znesku din 8,861.000,— z izdatki v znesku din 9,824.185,— s presežkom dohodkov din 42.815,— s presežkom izdatkov din 1,000.000,— III. predračun posebnih skladov z dohodki v znesku din 1,082.000,— z izdatki v znesku din 1,082.000,— 2. člen Finančno samostojni zavodi iz 1. odstavka 2. člena, ki dosežejo v letu 1956 presežek dohodkov nad planiranim presežkom dohodkov nad izdatki s tem, da z uspešno organizacijo dela dosežejo večje dohodke, kot so s predračunom planirani, ali pa brez škode za kakovost storitev zmanjšajo planirane izdatke, razdelijo na ta način doseženi presežek dohodkov nad izdatki, kot bo ugotovljen s sklepnim računom zavoda za leto 1956 tako, da vplačajo: 1. v sklad za nagrade največ 50% z omejitvijo, da znesek ne sme presegati >/i2 zneska rednih osebnih izdatkov za leto 1956. 2. v sklad za nadomestitev in dopolnitev ostali del presežka. Finančno samostojni zavodi, ki po svojem predračunu nimajo presežka dohodkov nad izdatki, razdelijo doseženi presežek dohodkov nad izdatki po določbah prejšnjega odstavka. Če ima finančno samostojni zavod po odločbi o ustanovitvi še kak drug sklad, določi občinski ljudski odbor, kolikšen del presežka dohodkov nad izdatki, ki preostane po vplačilu v sklad za nagrade, gre v letu 1957 v posamezne druge sklade. Za razdelitev presežka nad izdatki, ki ga dosežejo zdravstveni zavodi, veljata odlok o finansiranju in poslovanju zdravstvenih zavodov (Ur. 1. FLRJ št. 14/53) in odredba o skladih zdravstvenih zavodov s samostojnim finansiranjem (Ur. 1. FLRJ št. 17/53). 3. člen Za reorganizacijo državne uprave občinskega ljudskega odbora, ki povzroča povečanje izdatkov, so sredstva, določena v rezervnem skladu občinskega proračuna. 4. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje, uporablja pa se od 1. januarja 1956. Občinski ljudski odbor Laško, v Laškem, dne 29. 5. 1956 Štev.: 01-692/56 Predsednik ObLO: Stane Brinovec 174. Na podlagi 12., 16. in 50. člena zakona o občinskih Ljudskih odborih (Uradni list LRS štev. 19-88/52) in 42. člena temeljnega zakona o proračunih (Uradni list FLRJ štev. 13-126/56) je Občinski ljudski odbor Mozirje na svoji XI. seji dne 30. 5. 1956 sprejel ODLOK o proračunu občine Mozirje za leto 1956 1. člen Predlog proračuna občine Mozirje za leto 1956 s posebnimi prilogami obsega: I. občinski proračun z dohodki v znesku 61,337.000 din z izdatki v znesku 61,337.000 din II. predračuni finančno samostojnih zavodov z dohodki v znesku 16,391.600 din z izdatki v znesku 16,957.600 din in presež. izdatkov 566.000 din 2. člen Presežek izdatkov nad dohodki v predračunih finančno samostojnih zavodov v skupnem znesku 150.000 din se krijejo z dotacijami občinskega proračuna razen presežka izdatkov nad dohodki osemenjevalne postaje Mozirje v znesku 416.000 din, ki se krije z dotacijami iz kmetijskega sklada. 3. člen Finančno samostojni zavodi iz 1. odstavka 2. člena, ki dosežejo v letu 1956 presežek dohodkov nad planiranim presežkom dohodkov nad izdatki s tem, da z uspešno organizacijo dela dosežejo večje dohodke, kot so te s predračunom planirali, ali pa brez škode za kakovost storitev oziroma proizvodov zmanjšajo planirane izdatke, razdelijo na ta način doseženi presežek dohodkov nad izdatki, kot bo ugotovljen s sklepnim računom zavoda za leto 1956 tako, da vplačajo: 1. v sklad za nagrade največ 50% presežka z omejitvijo, da znesek ne sme presegati */m zneska rednih osebnih izdatkov za leto 1956; 2. v sklad za nadomestitev in dopolnitev ostali del presežka. Finančno samostojni zavodi, ki po svojem predračunu nimajo planiranega presežka dohodkov nad izdatki, razdelijo doseženi presežek dohodkov nad izdatki po določbah prejšnjega odstavka. Ce ima finančno samostojni zavod po odločbi o ustanovitvi še kak drug sklad, določi občinski ljudski odbor, kolikšen del presežka nad izdatki, ki preostane P° vplačilu v sklad za nagrade, gre v letu 1957 v Posamezne druge sklade. razdelitev presežka dohodkov nad izdatki, ki s.a dosežejo zdravstveni zavodi, veljata odlok o finan-,aryP >n poslovanju zdravstvenih zavodov (Uradni s ILRJ štev. 14/53) in odredba o skladih zdravstve-t ‘Vbodov s samostojnim finansiranjem (Uradni list LRS štev. 17/53 in 16/56). 4. člen Za reorganizacijo državne uprave občinskega ljud-s^ega odbora, ki povzroča povečanje izdatkov, so sredstva določena v rezervnem skladu občinskega proračuna. 5. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vest-Piku okraja Celje, uporablja pa se od 1. 1. 1956. Občinski ljudski odbor Mozirje v Mozirju, dne 31. 5. 1956. Štev.: 01/1-2924/1. Predsednik: Anton Zupan 175. Občinski ljudski odbor Mozirje je na podlagi 24. etenu statuta občine Mozirje in člena 106. temeljnega 2akpna o proračunih (Uradni list FLRJ štev. 13-126 56) na svoji XI. seji dne 30/5-1956 sprejel ODLOK 0 Potrditvi zaključnega računa o izvršitvi proračuna občine Mozirje za leto 1956 1. člen Potrjuje se zaključni račun o izvršitvi proračuna 104. člena temeljnega zakona o proračunih, občine Mozirje za leto 1955 sestavljen po predpisih 2. člen Zaključni račun občine Mozirje za leto 1955 je sestavni del tega odloka. 3. člen Doseženi dohodki in izvršeni izdatki znašajo po Zaključnem računu občine Mozirje za leto 1955: Po proračunu dohodkov 21,671.104 din Po proračunu izdatkov 19,929.506 din Presežek dohodkov je 1,741.598 din 4. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vest-Plku okraja Celje. Občinski ljudski odbor Mozirje v Mozirju, dne 30. 5. 1956. Stev.: 01/1-2925/1. Predsednik: ______ Anton Zupan 176. n >^a Pacbagi 10- točke 50. člena zakona o občinskih JUdskih odborih (Uradni list LRS, štev. 19-88/52) v vezi s l. in 42. členom temeljnega zakona o proračunih >adni list FLRJ, štev. 13/56) je občinski ljudski od-°r S1°v. Konjice na svoji seji dne 30. maja 1956 sprejel ODLOK o proračunu občine Slov. Konjice za leto 1956 1. člen Proračun občine Slov. Konjice za leto 1956 s posebnimi prilogami obsega: I. Proračun občine z dohodki v znesku 80,071.000 din z izdatki v znesku 80,071.000 din II.Predračune finančno samostojnih zavodov z dohodki v znesku z izdatki v znesku s presežkom dohodkov v znesku s presežkom izdatkov v znesku 33,851.557 din 35,048.218 din 103.339 din 1,300.000 din III. Predračune posebnih skladov a) občinski cestni sklad: z dohodki v znesku z izdatki v znesku b) gozdni sklad: z dohodki v znesku z izdatki v znesku 1,292.000 din 1,292.000 din 8,569.740 din 8,569.740 din 2. člen Presežki izdatkov nad dohodki v predračunih finančno samostojnih zavodov v skupnem znesku din 1,300.000 se krijejo z dotacijami občinskega proračuna. 3. člen Finančno samostojni zavodi, ki dosežejo v letu 1956 presežek dohodkov nad izdatki s tem, da z uspešno organizacijo dela dosežejo večje dohodke, kot so v predračunu planirani, ali pa brez škode za kakovost storitev zmanjšajo planirane izdatke, razdelijo na ta način doseženi presežek dohodkov nad izdatki, kot bo ugotovljen s sklepnim računom zavoda za 1. 1956, tako da vplačajo: 1. v sklad za nagrade največ 50 % presežka z omejitvijo, da znesek ne sme presegati eno desetino zneska rednih osebnih izdatkov za leto 1956; 2. v sklad za nadomestitev in dopolnitev ostali del presežka. Za razdelitev presežka dohodkov nad izdatki, ki ga dosežejo zdravstveni zavodi, veljata odlok o finansiranju in poslovanju zdravstvenih,zavodov (Uradni list FLRJ, štev. 14'53) in odredba o skladih zdravstvenih zavodov s samostojnim finansiranjem (Uradni list FLRJ, štev. 17/53). 4. člen Za reorganizacijo državne uprave občinskega ljudskega odbora, ki povzroča povečanje izdatkov, so sredstva določena v rezervnem skladu občinskega proračuna. 5. člen Namen in višina sredstev, ki sta določena v proračunu, se ne smeta spremeniti, razen če to zahtevajo posebne potrebe. Namen in višina sredstev v proračunu se spremenita z virmanom, o čemer izda odredbodajalec posebno odločbo. 6. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje, uporablja pa se od 1. januarja 1956. Občinski ljudski odbor Slov. Konjice v Slov. Konjicah, dne 30. 5. 1956. Štev.: 01-69/4-56. / 177. Na podlagi 1. člena uredbe o spremembah in dopolnitvah uredbe o razdeljevanju in odpovedi stanovanj (Uradni list LRS, štev. 43-152/55) v zvezi z 2.- odstavkom 15. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, štev. 19-88/52) ter na podlagi zakona o pristojnostih občinskih in okrajnih ljudskih odborov, ki so urejene z dosedanjimi republiškimi predpisi (Ur. list LRS, štev. 26/55, stran 561 — 2/III) je Občinski ljudski odbor Slov. Konjice na svoji seji dne 19. maja 1956 sprejel ODLOK o naseljenih krajih na območju občine Slov. Konjice, za katere se bodo uporabljale določene uredbe o odpovedi in razdeljevanju stanovanj (Uradni list LRS, štev. 19/55 in 43/55). 1. člen Na območju občine Slov. Konjice se bodo uporabljale določene republiške uredbe o odpovedi in razdeljevanju stanovanj za naslednja naselja: Slov. Konjice, Prevrat, Blato, Zg. Pristava, Vitanje, Loče, Zreče, Tepanje, Sp. Zreče, Zg. Zreče, Nova Dobrava, Radana vas, Gabrovlje, Skalce, Zeče, Sp. Preloge. 2. člen Ta odlok stopi v veljavo z dnem objave v Uradnem vestniku okraja Celje. Občinski ljudski odbor Slov. Konjice v Slov. Konjicah, dne 19. 5. 1956. Štev.: 01/56. Predsednik: Mlinarič Leon Najemnina poslovnih prostorov v skupini B znaša od 25 do 35 din za lm-. Najemnina za skladišča v skupini A znaša: 1. za priročna skladišča 2. za zbirna skladišča 3. za dvorišča od 40 do 50 din za lm-’ od 25 do 35 din za 1 Hlod 10 do 25 din za lm-’ Najemnina za skladišča in dvorišča v skupini B znaša od 10 do 35 din. 5. člen Svet za gospodarstvo ObLO se pooblašča, da izvrši razporeditev poslovnih prostorov v A skupini v kategorije. Proti odločbi sveta za gospodarstvo o razporeditvi poslovnih prostorov v kategorije je dopustna pritožba v 15 dneh na občinski ljudi odbor. 6. člen Z denarno kaznijo do 3.000 din se kaznujeta zaradi prekrška najemodajalec in najemnik, ki bi dogovorila najemnino za lokale in dvorišča izven mej, določenih v 4. členu tega odloka. 7. člen Ta odlok stopi v veljavo z dnem objave v Uradnem vestniku okraja Celje. Občinski ljudski odbor Slov. Konjice v Slov. Konjicah, dne 30. 5. 1956. Štev.: 01/2428 1-56. Predsednik: Mlinarič Leon 178. Na podlagi 24. člena statuta občine Slov. Konjice v zvezi s 3. členom 2. odstavka uredbe o dajanju poslovnih prostorov v najem (Uradni list FLRJ, štev. 12-69/53) in uredbe o dopolnitvah uredbe o dajanju poslovnih prostorov v najem (Uradni list FLRJ, štev. 4-52/54) v zvezi z določili 3. in 8. člena temeljnega zakona o prekrških (Uradni list FLRJ, štev. 46/51) je Občinski ljudski odbor v Slov. Konjicah na seji dne 30. 5. 1956 sprejel ODLOK o tarifi najemnin za poslovne prostore 1. člen Najemnine za poslovne prostore se določajo po tem odloku. 2. člen Poslovni prostori se delijo v dve skupini (A, B). V prvi skupini so poslovni prostori v mestu Slov. Konjice in v trgu Vitanje. V drugo skupino spadajo poslovni prostori v ostalih krajih občine. 3. člen Poslovni prostori v skupini A se delijo na 3 kategorije, upoštevajoč pri tem prometno lego ter zunanjo in notranjo ureditev. 4. člen Najvišja in najnižja najemnina za poslovne prostore v skupini A znaša: 1. najemnina lokalov I. kategorije za lm- 50—60 din 1. najemnina lokalov II. kategorije za lm-’ 40—50 din 1. najemnina lokalov III. kategorije za lm- 30—40 din 179. Po 19. členu uredbe o nazivih in plačah uslužbencev veterinarske službe (Uradni list FLRJ, št. 21/52, 37/52, 6/54’) v zvezi z 78. členom zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS št. 19-88/52) je Občinski ljudski odbor Slov. Konjice na svoji seji dne 25. junija 1956 izdal ODLOČBO o sistemizaciji delovnih mest pri Veterinarski postaji na Prevratu pri Slov. Konjicah kot finančno samostojnemu zavodu. 1. člen Pri Veterinarski postaji kot finančno samostojnem zavodu se sistemizirajo naslednja delovna mesta: m S-S T3 > >N w % 3 'o 05 J* • a c N O 05 c S Ji sl 1. 1 upravnik višja —• veterinar 2. 1 veterinar višja 3. 1 higienik srednja 4. 1 računovodja srednja 5. 1 šofer D kategorija 6. 1 snažilka nekvalificirana delavka 2. člen Upravnika Veterinarske postaje imenuje občinski ljudski odbor na predlog komisije za volitve in imenovanja. 3. člen Delavce in uslužbence sprejema na delu upravnik Po sklepu upravnega odbora Veterinarske postaje.' Občinski ljudski odbor Slov. Konjice, v Slov. Konjicah, dne 25. junija 1956. Predsednik: , Mlinarič Leon Štev.: 03/1-1465/13-56 ______ 180. Po 2. točki 42. člena temeljnega zakona o finančno samostojnih zavodih (Uradni list FLRJ št. 51/53) v zvezi z 78. členom zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS št. 19-88/52) je Občinski ljudski odbor Slov. Konjice na svoji seji dne 25. junija 1956 izdal naslednjo ODLOČBO 0 sistemizaciji delovnih mest pri Upravi stanovanjske skupnosti občine Slov. Konjice. 1. člen Pri Upravi stanovanjske skupnosti občine Slov. Konjice kot finančno samostojnem zavodu se sistematizirajo naslednja delovna mesta: 1 Zap. št. del. mesta Štev. uslužb. Označba del. mesta Strokovna izobrazba Drugi pogoji 1. 1 _2. 1 šef uprave računovodja srednja srednja 2-letna praksa 2. člen Upravnika stanovanjske uprave imenuje občinski ljudski odbor na predlog komisije za volitve in ime-hovanja. 3. člen Delavce in uslužbence sprejema na delu upravnik Po sklepu sveta stanovanjske skupnosti. Občinski ljudski odbor Slov. Konjice, v Slov. Konjicah, dne 25. junija 1956. Predsednik: Mlinarič Leon 181. Po 2. točki 42. člena temeljne uredbe o finančno samostojnih zavodih (Uradni list FLRJ št. 51/63) v zvezi z 87. členom zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list FLRJ št. 19-88/52) je Občinski ljudski odbor Slov. Konjice na seji dne 25. junija 1956 izdal naslednjo ODLOČBO 0 sistemizaciji delovnih mest pri Komunalni upravi občine Slov. Konjice. 1. čin Pri Komunalni upravi občine Slov. Konjice kot tinančno samostojnem zavodu se sistemizirajo nasledka delovna mesta: Zap. št. del. mest Štev. uslužb. Označba del. mesta Strokovna izobrazba Drugi pogoji 1. 1 upravnik srednja 2-letna praksa 2. 1 računovodja srednja 2-letna praksa 3. 1 grobar polkvalif. delavec 4. 1 inkasant nižja 1 2. člen Upravnika Komunalne uprave imenuje občinski ljudski odbor na predlog komisije za volitve in imenovanja. 3. člen Delavce in uslužbence sprejema na delu upravnik po sklepu kolektivnega organa upravljanja. Občinski ljudski odbor Slov. Konjice, v Slov. Konjicah, dne 25. junija 1956. Štev.: 03/1-1465/6-56 Predsednik ObLO: Mlinarič Leon 182. Po 3. točki 35. člena zakona o lekarniški službi (Uradni list LRS št. 14/55) v zvezi z 78. členom zakona o občinskih ljudskič odborih je Občinski ljudski odbor Slov. Konjice na seji dne 25. junija 1956 izdal ODLOČBO o sistemizaciji delovnih mest Lekarne v Slov. Konjicah kot finančno samostojnega zavoda. 1. člen V Lekarni Slov. Konjice se sistemizirajo naslednja delovna mesta: -2 Zap. št. del. mesi Štev. uslužb. Označba del. mesta Strokovna izobrazba Drugi pogoji 1. 1 magister fermacije — višja 3-letna praksa 2. 1 farmacevtski pomočnik srednja 2-letna praksa 3. 1 lekarniški laborant srednja 4. 1 računovodja (honorarni) srednja 5. 1 snažilka nekvalif. delavka 2. člen Upravnika lekarne imenuje občinski ljudski odbor na predlog komisije za volitve in imenovanja. 3. člen Delavce in uslužbence sprejme na delo upravnik po sklepu upravnega odbora lekarne. Občinski ljudski odbor Slov. Konjice, v Slov. Konjicah, dne 25. junija 1956. Štev.: 03 1-1465/5-56 183. Po 3. točki 43. člena zakona o socialnih zavodih (Uradni list LRS, št. 26/54) v zvezi z 78. členom zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS številka 19-88/52) je Občinski ljudski odbor Slov. Konjice na svoji seji dne 25. junija 1956 izdal ODLOČBO o sistemizaciji delovnih mest socialnega zavoda Doma onemoglih v Slov. Konjicah. 1. člen V Domu onemoglih Slov. Konjice kot finančno samostojnem zavodu se sistemizirajo naslednja delovna mesta: Zap. št. del. mesta Štev. uslužb. Označba del. mesta Strokovna Drugi izobrazba pogoji 1. 1 upravnik srednja 2. 1 - skladiščnik nižja 3. 1 knjigovodja srednja 4. 1 zdravnik višja honorarni 5. 1 bolničar nižja 6. 1 kuharica nižja — kval. delavka 7. I gospodinj. polkvalif. pomočnica delavka 8. 1 šivilja kvalificirana delavka 9. 3 strežniki nižja 10. 1 perica polkvalif. delavka 11. 1 ekonom polkvalif. delavec 2. člen Upravnika Doma onemoglih imenuje občinski ljudski odbor na predlog komisije za volitve in imenovanja. 3. člen Delavce in uslužbence sprejema na delo upravnik po sklepu upravnega odbora Doma onemoglih. Občinski ljudski odbor Slov. Konjice, v Slov. Konjicah, dne 25. junija 1956. Štev.: 03/1-1465/4-56 Predsednik ObLO: Mlinarič Leon 184. Na podlagi 78. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS št. 19-88/52) v zvezi s pooblastilom 24. člena uredbe o cestnih skladih (Uradni list FLRJ št. 19/56) je Občinski ljudski odbor Slov. Konjice na seji dne 25. junija 1956 sprejel ODLOČBO o prenosu pravic upravljanja s cestnim skladom na občinsko cestno upravo. 1. Pravica upravljanja s cestnim skladom občine Slov. Konjice se prenese na Občinsko cestno upravo občine Slov. Konjice. 2. Ta odločba velja takoj, objavi pa se v Uradnem vestniku okraja Celje. ' Občinski ljudski odbor Slov. Konjice, v Slov. Konjicah, dne 25. junija 1956. Štev.: 01-2613/1-56 185. ODLOČBA o imenovanju komisije za gozdarstvo ObLO Slov. Konjice Po 29. členu zakona o gozdovih (Uradni list LRS št. 22/53) v zvezi z 78. členom zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS št. 19-88/52) je Občinski ljudski odbor Slov. Konjice na seji dne 25. junija 1956 imenoval komisijo za gozdarstvo Občinskega ljudskega odbora Slov. Konjice v naslednji sestavi: Predsednik: 1. Kuzman Jernej, član ObLO; Člani: 2. Šmid Martin, član ObLO; 3. Krištof Stanko, šef Gozdne uprave Slovenske Konjice; 4. Pirnat Stane, šef revirnega vodstva Slovenske Konjice; 5. Pahole Stanko, nameščenec podjetja LIP Slov. Konjice; 6. Kuzman Karl, upravnik KZ Zreče; 7. Beškovnik Karl, kmet, Skomarje; 8. Primožič Vinko, vodja revirne uprave Vitanje; 9. Šporar Anton, kmetijski delovodja Slov. Konjice. Naloga komisije je, da daje ljudskemu odboru predloge in strokovna mnenja pri upravi, pospeševanju, gojenju, varstvu in izkoriščanju gozdov na območju občine. Občinski ljudski odbor Slov. Konjice, v Slov. Konjicah, dne 25. junija 1956. Štev.: 01-2608/1-56 Predsednik ObLO: Mlinarič Leon 186. ODLOČBA o imenovanju komisije za štipendije Občinskega ljudskega odbora Slov. Konjice. Po 20. členu temeljnega zakona o štipendijah (Ur. list FLRJ, št. 32/55) v zvezi z 78. členom zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS številka 19-88/52) je Občinski ljudski odbor Slov. Konjice na seji dne 25. junija 1956 imenoval komisijo za štipendije Občinskega ljudskega odbora Slov. Konjice v naslednji sestavi: Predsednik: 1. Novak Jože, ravnatelj Nižje gimnazije, Slov. Konjice. Člani: 2. Ing, Jeftič Dragan, podjetje »Konus«, Slovenske Konjice; 3. Letnar Anton, delavec podjetja »Konus«, Slov. Konjice; 4. Kavčič Viktorija, učiteljica, Loče; 5. Bertoncelj Franjo, delavec TKO, Zreče. Komisija za štipendije opravlja zlasti tele zadeve: — sklepa o pravilih sklada za štipendije; vodi evidenco o vseh štipendijah na območju občine ne glede na to, kdo daje štipendijo; • kontrolira dajanje štipendij in predlaga v zvezi s tem potrebne ukrepe; razpisuje štipendije, katere se izplačujejo iz sklada, ki ga upravlja; — opravlja druge zadeve, ki spadajo po predpisih v njeno delovno področje po zakonu o štipendijah m drugih predpisih, izdanih po zakonu; — sklepa pogodbe o štipendijah, katere se izplačujejo iz sklada, ki ga upravlja. Občinski ljudski odbor Slov'. Konjice, . v Slov. Konjicah, dne 25. junija 1956. Štev.: 01-2609/1-56 Predsednik ObLO: Mlinarič Leon Člani: 2. Šmid Martin, član ObLO; 3. Veber Ferdo, upravnik Doma onemoglih, Slov. Konjice; 4. Brodej Anton, kmet, Vitanje; 5. Temnik Franc, upokojeni uslužbenec, Žiče; 6. Lesničar Alojz, upokojeni uslužbenec, Slovenske Konjice; 7. Adamič Jože, delavec podjetja LIP, Slovenske Konjice. Občinski ljudski odbor Slov. Konjice, v Slov. Konjicah, dne 25. junija 1956. Štev.: 01/2610-1-56 Predsednik ObLO: Mlinarič Leon 187. . ODLOČBA o imenovanju komisije za narodno obrambo Občinskega ljudskega odbora Slov. Konjice. Po 24. členu zakona o narodni obrambi (Uradni list FLRJ št. 30/55) v zvezi z 78. členom zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS št. 19-88/52) je Občinski ljudski odbor Slov. Konjice na seji dne 25. junija 1956 po poprejšnji pritrditvi od strani okrajne komisije za narodno obrambo imenoval komisijo za narodno obrambo Občinskega ljudskega odbora Slov. Konjice v naslednji sestavi: Predsednik: 1. Mlinarič Leon, predsednik ObLO; 2. Marčun Ivan, tajnik ObLO — kot namestnik predsednika; Člani: 3. Ing. Tavčar Adolf, direktor KG, Slov. Konjice; 4. Fijavž Alojz, načelnik oddelka za gospodarstvo ObLO Slov. Konjice; 5. Mašera Ivan, načelnik oddelka za zdravstvo in socialno varstvo ObLO Slov. Konjice; 6. Grossman Štefan, direktor podjetja strojegradnje usnjarske industrije »Kostroj«, Slovenske Konjice. Naloga komisije za narodno obrambo je skrb za neposredno izvrševanje zadev in ukrepov na področju narodne obrambe ter izvrševanje nalog, ki jih postavljajo pristojni vojaški organi. Občinski ljudski odbor Slov. Konjice, v Slov. Konjicah, dne 25. junija 1956. Štev.: 01-2607/1-56 Predsednik ObLO: Mlinarič Leon 189. ODLOČBA o izvolitvi sveta za družbeni plan in finance Občinskega ljudskega odbora Slov. Konjice. Po 99. in 101. členu zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS št. 19-88/52) in 52. člgna statuta občine Slov. Konjice je Občinski ljudski odbor Slov. Konjice na seji dne 25. junija 1956 izvolil svet za družbeni plan in finance Občinskega ljudskega odbora Slov. Konjice. v naslednji sestavi: Predsednik: 1. Vitez Karl, član ObLO. Člani: 2. Perc Drago, član ObLO; 3. Lovec Franc, član ObLO; 4. Rejec Franjo, član ObLO; 5. Župančič Mirko, nameščenec podjetja TKO, Zreče; 6. Grum Martin, nameščenec NB, Slov. Konjice; 7. Cehnar Karl, računovodja Kmetijskega gospodarstva Loče. Svet za družbeni plan in finance obravnava ;n določa dokončen predlog občinskega družbenega plana, občinskega proračuna in sklepnega računa; opravlja zadeve v zvezi z izvajanjem občinskega družbenega plana in proračuna ter druge zadeve s področja financ. Občinski ljudski odbor Slov. Konjice, v Slov. Konjicah, dne 25. junija 1956. Štev.: 01-2612/1-56 Predsednik ObLO: Mlinarič Leon 188. • ODLOČBA o izvolitvi sveta za socialno varstvo ObLO Slov. Konjice. Po 99. in 101. členu zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, štev. 19-88/52) in 52. člena statuta občine Slov. Konjice je Občinski ljudski odbor Slov. Konjice na seji dne 25. junija 1956 izvolil svet za socialno varstvo ObLO Slov. Konjice v naslednji sestavi: Predsednik: 1. Kovač Ivan, član ObLO. 190. ODLOČBA o izvolitvi sveta za šolstvo, prosveto in kulturo Občinskega ljudskega odbora Slov. Konjice. Po 99. členu in 101. členu zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, štev. 19-88/52) in 52. člena statuta občine Slov. Konjice je Občinski ljudski odbor Slov. Konjice na seji dne 25. junija 1956 izvolil svet za šolstvo, prosveto in kulturo Občinskega ljudskega odbora Slov. Konjice v naslednji sestavi: Predsednik: 1. Sodin Konrad, član ObLO. Člani: 2. Rejec Franjo, član ObLO; 3. Časi Stanko, šolski upravitelj, Žiče; 4. Ofrul Anton, nameščenec, Lesni obrat, Loče; 5. Pekovšek Karl, nameščenec podjetja »Konus«, Slov. Konjice; 6. Lepšina Pavla, nameščenka TKO, Zreče; 7. Novak Jože, ravnatelj Nižje gimnazije, Slov. Konjice. Svet za šolstvo, prosveto in kulturo opravlja zadeve s področja šolstva, predšolske vzgoje in pred-vojaške vzgoje v šolah, zadeve s področja ljudske prosvete in druge zadeve s področja prosvetnega in kulturnega dela. Občinski ljudski odbor Slov. Konjice, v Slov. Konjicah, dne 25. junija 1956. Štev.: 01/2611/1-56 Predsednik ObLO: Mlinarič Leon Člani: 2. Pančur Polde, član LO, 3. Omerza Pavel, delavec podjetja »Konus«, Slov. Konjice, 4. Kovačič Franc, delavec Opekarne, Loče, 5. Škoberne Karl, poslovodja Krojaške delavnice, Slov. Konjice, 6. Urbašek Miha, usluženec TKO, Zreče, 7. Kajtner Konrad, logar Rervirskega vodstva Vitanje. Svet za delo opravlja zadeve s področja dela in posredovanja dela. Občinski ljudski odbor Slov. Konjice, v Slov. Konjicah, dne 25. junija 1956. Štev.: 01-2602/1-56. Predsednik ObLO: Mlinarič Leon 191. ODLOČBA o izvolitvi sveta za kmetijstvo in gozdarstvo Občinskega ljudskega odbora Slov. Konjice. Po 99. in 101. členu zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS štev. 19-88/52) in' 52. člena statuta občine Slov. Konjice je Občinski ljudski odbor Slov. Konjice na seji dne 25. junija 1956 izvolil svet za kmetijstvo in gozdarstvo Občinskega ljudskega odbora Slov. Konjice v naslednji sestavi: Predsednik: 1. Ing. Koprivšek Metod, direktor Selekcijskega posestva Loče. Člani: 2. ing. Tavčar Adolf, član ObLO; 3. Kuzman> Jernej, član ObLO; 4. Petelinek Jože, kmečki sin, Gabrovi je; 5. Orož Henrik, kmet, Radana vas; 6. Leskovar Ivan mlajši, kmet, Kolačno; 7. Pirnat Stane, šef revirnega vodstva Slovenske • Konjice. Svet za kmetijstvo in gozdarstvo opravlja zadeve s področja kmetijstva in gozdarstva ter kmetijskega Občinski ljudski odbor Slov. Konjice, v Slov. Konjicah, dne 25. junija 1956. Štev.: 01/2603/1-56 Predsednik ObLO: Mlinarič Leon 193. ODLOČBA o izvolitvi sveta za stanovanjske in komunalne zadeve Občinskega ljudskega odbora Slov. Konjice Po 99. in 101. členu zakona o občinskih ljudskih i odborih (Uradni list LRS, štev. 19-88/52) in 52. člena statuta občine Slov. Konjice je Občinski ljudski odbor Slov. Konjice na seji dne 25. junija 1956 izvolil svet za stanovanjske in komunalne zadeve Občinskega ljudskega odbora Slov. Konjice v naslednji sestavi: Predsednik: 1. Košak Ivan, član ObLO. Člani: 2. Pančur Polde, član ObLO, 3. Cizej Anton, obrtnik, Loče, 4. Kušar Jože, gradbeni tehnik. Slov. Konjice, 5. Štruc Ivan, nameščenec podjetja »Konus« Slov. Konjice, 6. Celcer Edi, strojni tehnik TKO, Zreče, 7. Šporar Anton, delavec KG, Slov. Konjice. Svet za stanovanjske in komunalne zadeve opravlja zadeve s področja urbanizma, gradbeništva, prometa in cest, s področja stanovanjske politike in varstva stanovanjskih pravic državljanov ter druge komunalne zadeve. Občinski ljudski odbor Slov. Konjice, v Slov. Konjicah, 'dne 25. junija 1956. - Štev.: 01-2601/1-56. Predsednik ObLO: Mlinarič Leon 192. ODLOČBA o izvolitvi sveta za delo in delovne odnose Občinskega ljudskega odbora Slov. Konjice. Po 99. in 101. členu zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, štev. 19-88/52) in 52. člena statuta občine Slov. Konjice je Občinski ljudski odbor Slov. Konjice, na seji dne 25. junija 1956 izvolil svet za delo in delovne odnose Občinskega ljudskega odbora Slov. Konjice v naslednji sestavi: Predsednik: 1. Oril Miha, član LO. 194. ODLOČBA o izvolitvi sveta za zdravstvo občinskega ljudskega odbora Slov. Konjice Po 99. in 101. členu zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, štev. 19-88/52) in 52. člena statuta občine Slov. Konjice je Občinski ljudski odbor Slov. Konjice na svoji seji dne 25. junija 1956 izvolil svet za zdravstvo Občinskega ljudskega odbora Slov. Konjice v naslednji sestavi: Predsednik: 1. Kranjc Franc, odbornik ObLO. Člani: 2. Pokorn Nina, odbornik ObLO, 3. Dr. Topolšek Božidar, krajevni dravnik, Slov. Konjice, 4. Slokan Angela, medicinska sestra, Vitanje, 5. Grum Martin, usluženec NB, Slov. Konjcie, 6. Tucco Mara, upraviteljica Otroškega vrtca, Slov. Konjice, 7. Pavšek Anica, gospodinja, Žiče. Svet za zdravstvo opravlja zadeve s področja zdravstva in socialnega zavarovanja. Občinski ljudski odbor Slov. Konjice, v Slov. Konjicah, dne 25. junija 1956. Štev.: 01-2604/1-56. Predsednik ObLO: Mlinarič Leon 195. ODLOČBA o izvolitvi sveta za splošno upravo in notranje zadeve Občinskega ljudskega odbora Slov. Konjice Po 99. in 101. členu zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, štev. 19-88/52) in 52. člena statuta občine Slov. Konjice je Občinski ljudski odbor Slov. Konjice na seji dne 25. junija 1956 izvolil svet za splošno upravo in notranje zadeve občinskega ljudskega odbora Slov. Konjice v naslednji sestavi: Predsednik: 1. Kovše Jernej, član ObLO. Člani: 2. Razboršek Leopold, član ObLO, 3. Kos Alojz, šef Železniške postaje, Slov. Konjice, 4. Grbac Marjan, delavec podjetja »Konus«, Slov. Konjice, 5. Korošec Alojz, nameščenec TKO, Zreče, 6. Lubej Matevž, nameščenec Opekarne, Loče, 7. Kalčič Stane, komandir postaje LM, Slov. Konjice. Svet za splošno upravo in notranje zadeve opravlja zadeve s področja organizacije in dela upravnih organov ljudskega odbora razen tistih zadev, ki spadajo v področje drugih svetov, zadeve matične službe, zadeve javnega reda in miru, varnosti prometa, varnosti ljudi in premoženja in pomoči osebam, ki so odpuščene iz kazenskih zaporov. Občinski ljudski odbor Slov. Konjice, v Slov. Konjicah, dne 25. junija 1956., Štev.: 01-2606/1-56. Predsednik ObLO: Mlinarič Leon 196. ODLOČBA o izvolitvi sveta za gospodarstvo Občinskega ljudskega odbora Slov. Konjice Po 99. in 101. členu zakona o občinskih ljudskih odborih (Ur. 1. LRS, št. 19-88/52) in 52. člena statuta občine Slov. Konjice je Občinski ljudski odbor Slov. Konjice dne 25. junija 1956 izvolil svet za gospodarstvo Občinskega ljudskega odbora Slov. Konjice v naslednji sestavi: Predsednik: 1. Grossman Štefan, član ObLO. Člani: 2. Krošl Ivan, član ObLO, 3. Rečnik Ivan, član ObLO, 4. Jeromelj Viktor, član ObLO, 5. Jedlovčnik Robert, direktor TKO, Zreče, 6. Slapnik Franc, upravnik KZ, Slov. Konjice, 7. Tavčar Franc, strojni tehnik v »Konus«, Slov. Konjice. Svet za gospodarstvo obravnava zadeve s področja industrije, rudarstva, obrtništva, blagovnega prometa, gostinstva, turizma, lova in ribolova. Občinski ljudski Štev.: 01-2605/1-56. odbor Slov. Konjice Predsednik ObLO: Mlinarič Leon 197. Na podlagi 2. odstavka 15. člena zakona o'občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, štev. 19/52) v zvezi z 2. členom uredbe o dajanjih poslovnih prostorov v najem (Uradni list FLRJ, štev. 12/53) in 1. čl. uredbe o dopolnitvi uredbe od dajanju poslovnih prostorov v najem (Uradni list FLRJ, štev. 4/54), 3. in 8. čl. zakona o prekrških (Uradni list FLRJ. štev. 58/55) je Občinski ljudski odbor na svoji seji dne 29. marca 1956 sprejel ODLOK o tarifi najemnin za poslovne prostore L člen Poslovni prostori, za katere veljajo določbe tega odloka, so vsi pokriti prostori, ki se uporabljajo oziroma so zgrajeni, adaptirani ali preurejeni tako,_ da so v gradbenem pogledu celota, namenjena za kakršnokoli postavko dejavnosti. 2. člen Vsi poslovni prostori na območju občine Šentjur se razvrstijo glede na kvaliteto prostorov, praktično in smotrno razdelitev, možnosti večje ekspeditivnosti in občevanja s strankami oziroma na možnost dobrega in pravilnega skladiščenja, hrambe, ukletitve, nakladanja, razkladanja, dovoza, dostopa in podobno na tele kategorije: I. kategorija: poslovni prostori v trgu Šentjur, namenjeni za izvrševanje kakršnekoli gospodarske, družbene ali upravne dejavnosti, ki so po gradbenih načrtih oziroma s primernimi adaptacijami tako urejeni, da v celoti ali vsaj pretežno ustrezajo zahtevam sodobnega poslovnega prostora. II. kategorija: vsi poslovni prostori v območju kraja Ponikva pri Grobelnem in periferije trga Šentjur, ki ustrezajo pogojem I. kategorije. III. kategorija: vsi poslovni prostori na območju ostalih krajev občine/ ki ustrezajo pogojem I. kategorije kraja Ponikva z bolj zastarelo, manj sodobno in manj praktično ureditvijo. , IV. kategorija: vsi poslovni prostori z manj sodobno in praktično, bolj zastarelo ureditvijo v ostalih krajih občine ter poslovni prostori z zastarelo, nesodobno in nepraktično ureditvijo v trgu Šentjur, njegovi periferiji ter v kraju Ponikva. V. kategorija: vsi poslovni prostori ostalih krajev občine, ki ustrezajo pogojem IV. kategorije krajev Šentjur in Ponikva. 3. člen Višino najemnine, odpovedni rok in druge najemne pogoje določita najemodajalec in najemnik sporazumno s pismeno pogodbo v okviru najnižjih in najvišjih znakov, določenih za posamezno kategorijo, in sicer: 1. za poslovne prostore I. kategorije od 95 do 120 din za m2; 2. za poslovne prostore II. kategorije od 75 do 95 din za m2; 3. za poslovne prostore III. kategorije in za priročna skladišča, ki smiselno ustrezajo pogojem I. in II. kategorije, od 55 do 75 din za m2; 4. za poslovne prostore IV. kategorije in za priročna skladišča, ki ustrezajo pogojem III. kategorije, ter zbirna skladišča, ki ustrezajo pogojem I. in II. kategorije, od 45 do 55 din za m2; 5. za poslovne prostore y. kategorije ter priročna in zbirna skladišča, nižja od prej navedenih kategorij, od 35 do 45 din za m2. 4. člen Poslovne prostore uvršča v posamezne kategorije posebna komisija za kategorizacijo poslovnih prostorov, ki jo imenuje Svet za gospodarstvo občin, ljudskega odbora Šentjur. Zoper odločbo te komisije o uvrstitvi in kategorizaciji določenega poslovnega prostora, odloča svet za gospodarstvo, na predlog ene izmed strank, če se pritožba vloži v roku 8 dni po prejemu odločbe prej navedene komisije. Svet za gospodarstvo odloča tudi o sporu ali se določen prostor presoja kot poslovni ali kot stanovanjski. 5. člen Z denarno kaznijo do 3.000 din se kaznujejo najemodajalec in najemnik, če določata najemnino, ki ne ustreza določbam 3. člena tega odloka. 6. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku za okraj Celje, uporablja pa se od 1. aprila 1956 dalje. V Šentjurju, dne 29. marca 1956. Štev.: 01/1-1258/1-56. % Predsednik ObLO: Hlastec Peter 198. Na podlagi drugega odstavka 15. čl. in 2. točke 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, štev. 19-88/52) ter 72. člena uredbe o trgovanju ter trgovskih podjetjih in trgovinah (Uradni list FLRJ, štev. 37255) ter v zvezi s 3., 8. in 14. členom temeljnega zakona o prekrških (Uradni list FLRJ, štev. 46/51) je Občinški ljudski odbor Šmarje pri Jelšah na svoji seji dne 1. marca 1956 sprejel ODLOK o tržnem in sejmskem redu I. Krajevna veljavnost 1. člen ' Ta odlok velja za vse tržne sejmske prostore na območju občine Šmarje pri Jelšah. II. Tržni in sejmski dnevi 2. člen Tržni in semjski prostori o občini Šmarje pri Jelšah so: 1. v trgu Šmarje pri Jelšah: tržnica in sejmišče; 2. v Lembergu: sejmišče; 3. v Podčetrtku: sejmišče; 4. v Selah: sejmišče; 5. v Pristavi: sejmišče. 3. člen Tržni in sejmski prostor je določen v sporazumu s sanitarno in veterinarsko inšpekcijo. Če bi bilo iz regulacijskih ali drugih razlogov treba opustiti določene tržne in sejmske prostore in jih zamenjati z novimi, se pooblašča svet za gospodarstvo, da v soglasju s sanitarno inšpekcijo oziroma veterinarsko inšpekcijo potrdi nove tržne in sejmske prostore. III. Tržni in sejmski dnevi ter čas 4. člen Na območju občine Šmarje pri Jelšah se določijo naslednji sejmi: V Šmarju pri Jelšah živinski in kramarski sejmi: 8. januarja, 20. marca, 21. junija, 17. avgusta, 16. septembra in 4. decembra. V Lembergu živinski in kramarski sejmi: 25. marca, 15. aprila, 12. maja, 3. junija, 4. julija, 5. avgusta, 25. oktobra in 25. novembra. V Podčetrtku živinski in kramarski sejmi: 3. februarja (novi), 17. marca, 15. aprila, 15. junija, 1. julija, 10. avgusta, 20. septembra, 1. oktobra, 21. novembra in 12. decembra. V Selah živinski in kramarski sejmi: 14. 'januarja, 22. februarja, 4. marca (novi), 6. aprila (novi), 3. maja, 25. maja, 17. julija, 29. avgusta, 9. septembra (novi), 16. oktobra. V Pristavi živinski in kramarski sejmi: 9. januarja, 8. februarja, 5. marca, 2. aprila, 4. junija, 9. julija, 6. avgusta, 3. septembra, 1. okt., 5. nov. in 3. decembra. Če pride kateri sejem na nedeljo, državni ali od države priznani praznik, se vrši sejem naslednji dan. Razen zgoraj navedenih sejmov lahko ljudski odbor občine Šmarje pri Jelšah po zaslišanju trgovinske zbornice vpelje še druge sejme. Tržni in sejmski čas se pričneta z ranim jutrom in trajata v zimskem času do 16. ure, v poletnem času do 18. ure. Živina se mora prignati na sejmski prostor do 12. ure, odgon živine iz sejmišča sc lahko začne šele po 12. uri. V utemeljenih primerih dovoljuje tržna uprava izjeme veljavnega tržnega in semjskega časa. Za stalne prodajalce v lopah na tržnih prostorih velja poslovni čas, kot je določen za trgovine te vrste izven tržnega prostora. Za poletni čas se šteje čas od 1. 4. do 30. 9., za zimski čas pa čas od 1. 10. do 31. 3. IV. Tržno nadzorstvo in njegove naloge 5. člen Občinski ljudski odbor določi nadzorne uslužbence na trgih in sejmiščih. Ti uslužbenci imajo pravico nadzirati izvajanje predpisov in prepovedi prodajo blaga, če prodajalci ne bi upoštevali predpisov, ki jih ta odlok predpisuje. V manjših primerih mora nemudoma obvestiti veterinarsko, tržno inšpekcijo in postajo LM zaradi nadaljnjih ukrepov. Poleg organov občinskega ljudskega odbora izvajata nadzor na tržiščih in sejmiščih v skladu z ustreznimi zakonitimi predpisi tudi veterinarska in tržna inšpekcija po svojih inšpekcijskih organih. V. Blago, prodajalci in kupci 6. člen Blago je dovoljeno prodajati samo na stalnih tržnih prostorih. Perutnina in druge male živali se smejo Prodajati le v kletkah ali košarah. Na stalnih prostorih je dovoljeno prodajati vse vrste nepredelanih in predelanih proizvodov, pridelkov, cvetlice, drva, trske, zdravilna zelišča, poljske sadeže, domačo perutnino, kunce, divjačino in druge užitne male živali ter izdelke domače obrti. Ribe se smejo Prodajati na tržnem prostoru samo v za to postavljeni ribarnici in v času, ko je ribolov dovoljen. Meso in mesne izdelke smejo prodajati samo v prostorih, ki 80 za to določeni. Sveže meso se na odprtih trgih ne sme prodajati. Klanje živali na trgu je prepovedano. Prodaja alkoholnih pijač na tržnih prostorih ali scjmskih prostorih je prepovedana. Obrtne organizacije smejo prodajati na stalnih tržnih prostorih le take izdelke lastne proizvodnje, katerih prodaja je na tržnih prostorih običajna in katerih namestitev ne zavzema veliko prostora. O tem odloča tržno nadzorstvo. Vsak prodajalec sme prodajati samo na enem prostoru. Če hoče prodajalec prodajati na stalnem mestu ali v zaprti lopi, mora za to skleniti z občinskim ljudskim odborom pogodbo. Stalni prodajalci lahko s privoljenjem občinskega ljudskega odbora sami postavijo take lope ali klopi. Obliko in velikost predpiše ljudski odbor. ' Blago se sme prodajati samo na prodajalnih mizah ali vozilih. Na tleh se sme prodajati samo lončena ali lesena roba. Prekupčevanje je prepovedano. Velike živali in drobnica se prodajajo samo na sejmskem prostoru. 7. člen Sejmišča morajo biti ograjena, vhod pa samo tako velik, kolikor je potrebno za dogon živine. Pri vhodu na sejmišče mora biti primerna zgradba (uta) za veterinarja in za manipulacijo z živinskimi potnimi listi. V tem primeru vrši organ občine tudi prenose lastništva za živali, na sejmu prodane. Sejmski prostor mora biti urejen tako, da se lahko velike živali vežejo, male pa namestijo posebej. Ob sejmišču mora biti posebej ograjen prostor za okužene ali sumljive živali. Vsa živina, ki se pripelje na sejem za prodajo, se kategorizira po kvaliteti v 5 skupin. Za kategorizacijo živine imenuje občinski ljudski odbor komisijo, v kateri obvezno sodeluje veterinar. Vsi prodajalci živine jnorajo imeti za prignano živino živinski potni list. živino mora pri vhodu na sejmišče pregledati veterinar in jo sme pustiti na sejmišče šele, ko je ugotovil, da je živinski potni list pravilno izdan oziroma podaljšano zdravstveno stanje ter da je žival zdrava. Veterinar mora na živinski potni list odtisniti pečat ^nesumljivo« z datumom in podpisom. Na sejmu morata obvezno biti navzoča tudi področni veterinar in organ LM, ki pomaga veterinarju Pni pregledu živinskih potnih listov ter skrbi, da se izven sejmskega prostora ne zadržuje živina, ki je pripeljana za prodajo. Občinski ljudski odbor je dolžan kot upravičenec sejmov, da sejmišče redno vzdržuje. 8. člen Na trgih in sejmih smejo prodajati svoje blago: 1. trgovska podjetja in trgovnie, industrijska in nbrtna podjetja ter delavnice, ki imajo za to posebno dovoljenje od ljudskega odbora; 2. stalni prodajalci, ki imajo svoje stojnice ali lope; 3. kmetijski pridelovalci svoje lastne kmetijske pridelke, rejci živali, perutnine ali drugih malih živali lastne prireje; 4. nabiralci polžev, žab, zdravilnih zelišč in gozdnih sadežev ter nabiralci in gojitelji cvetlic, če so blago sami nabrali ali vzgojili; 5. lovske in ribiške zadruge, društva in družine, divjačino in druge užitne živali, ki so jih same nalovile; 6. prodajalci predmetov krajevno udomačene obrti svoje lastne izdelke. Zasebni pridelovalci, proizvajalci in nabiralci smejo prodajati sami ali .po svojih družinskih članih, ne pa z najetimi ljudmi. Na zahtevo tržnih organov se morajo prodajalci pod točko 3., 4. in 6. izkazati s potrdilom pristojnega občinskega ljudskega odbora o izvoru in lastništvu blaga, prodajalci pod točko 5. pa s potrdilom lovske oziroma ribiške zadruge, društva ali družine. 9. člen Občinski ljudski odbor sme poleg običajnih tržnih in sejmskih prostorov organizirati tudi stalne ali začasne trge na debelo za prodajo kmetijskih pridelkov. Če kupuje kmetijske proizvode na trgih na debelo ali živino na sejmih predstavnik organizacij^, ki se ukvarja s prometom in predelavo kmetijskih proizvodov in prometom ter predelavo živine, mora imeti posebno pooblastilo podjetja, za katerega kupuje. Pooblastilo iz prejšnjega odstavka mora potrditi trgovinska zbornica okraja, v katerem ima podjetje svoj sedež. Tako kupljeni proizvodi se izplačajo proizvajalcem na blagajni podjetja, na banki ali na. pošti ter preko kmetijske zadruge, ki si za manipulativne stroške sme zaračunati provizijo po dogovorjeni višini. Blagajne podjetij so lahko organizirane tudi kot ročne blagajne na trgih na debelo in na sejmih. Izplačila ne more vršiti oseba, ki vrši nakup živine. Pooblaščena oseba ObLO, ki manipulira z živinskimi potnimi listi na sejmu, mora vsak nakup, ki ga je izvršilo podjetje ali obrt, overiti s posebnim žigom. Iz tega mora biti razviden datum in kraj sejma. Z istim žigom mora biti overjen tudi vsak odkupni blok. 10. člen Vsi stalni prodajalci in obrtne organizacije ftiorajo na prodajnem mestu vidno označiti svojo firmo ali naslov, čigar obliko potrdi tržna uprava. 11. člen Na tržnih in sejmskih prostorih smejo kupovati gospodarske organizacije, ki se bavijo s prometom ustreznega blaga, potrošniki za lastne potrebe, nadalje gostinska podjetja, gostišča, zasebna gostišča, slaščičarne, zavodi in menze za svoje potrebe, če imajo v skladu z zakonitimi predpisi potrebna dovoljenja. VI. Označevanje cen in mere 12. člen Vsi stalni prodajalci in obrtne organizacije morajo vsako blago vidno označiti s cenami. 13. člen Blago, ki se ne prodaja na komade, temveč se meri ali tehta, je dovoljeno prodajati le na kg ali litre ali metre oziroma višje ali nižje enote teh mer. Tržna uprava določi, katero blago se sme prodajati na kose ali votle mere. Uporabljati se smejo samo po veljavnih predpisih uradno preizkušene in potrjene merilne priprave, kot uteži, tehtnice, votle mere in metri. Tržna uprava skrbi za potrebno število kontroliranih javnih meril in priprav, to je tehtnic, uteži, votlih in količinskih mer, ki jih imajo kupci pravico brezplačno uporabljati. Na kupčevo zahtevo je prodajalec dolžan blago zmeriti ali stehtati s predpisanimi merili. VII. Varstvo snage in zdravja 14. člen Vsi obiskovalci tržnih in sejmskih prostorov morajo skrbeti za snago in ravnati tako, da ni ogroženo zdravje ljudi. Za snago v stalnih prodajnih lopah in na prostorih pri vhodu v te lope morajo najemniki sami skrbeti za snago. Pse ni dovoljeno voditi po tržnih in sejmskih prostorih. Pijanim in nalezljivo bolnim osebam dostop v tržni in sejmski prostor ni dovoljen. Kdor prodaja živila, mora biti čist in snažno oblečen. 1 Živila ni dovoljeno otipavati in jih pokušati. Pokvarjeno blago se ne sme zadrževati na tržnem prostoru, ampak se mora s tržnega prostora takoj odstraniti. 15. člen Živila morajo biti naravno zdrava, nepokvarjena in čista. Vodne živali morajo biti sveže in zdrave. Meso in mesni izdelki morajo ustrezati splošnim veterinarskim predpisom. 16. člen Mleko in mlečni izdelki morajo biti zavarovani pred prahom, padavinami in soncem. Mlečni izdelki se smejo polagati samo na oprane prte ali bel čist papir. Prodajalci, ki stalno prodajajo mleko in mlečne izdelke, morajo imeti pokrite lase in morajo biti oblečeni v bele obleke ali pa imeti bele predpasnike in bele dokomolčnike. 17. člen Povrtnina mora biti očiščena prsti ter ne sme biti mokra. Sadje mora biti zrelo ter ne sme biti gnilo ali črvivo. Nagnito in črvivo sadje za kuho mora biti označeno kot tako. 18. člen Odpadki se morajo metati v posode, ki so postavljene v tržnih prostorih nalašč za odpadke. VIII. Tržne in sejmske pristojbine 19. člen Za uporabo tržnega oziroma sejmskega prostora, naprav in priprav plačajo prodajalci tržni upravi posebno pristojbino po tarifi, ki jo odobri ljudski odbor. IX. Kazenske določbe 20. člen Kršitve predpisov 6., 8., 10., 11., 12., 13., 14., 16., 17., 18., 19. člena tega odloka se kaznujejo z denarno kaznijo do 3.000 din po predpisih temeljnega zakona o prekrških. Kršitev 9. člena se kaznuje po 3. točki 92. člena uredbe o trgovanju ter o trgovskih podjetjih in trgovinah, kršitve člena 15. po točki 4. in 7. 92. člena uredbe o trgovanju in trgovinah ter o trgovskih podjetjih (Uradni list FLRJ, štev. 37/55). V težjih primerih pa se za kršilce tega odloka uporabljajo kazenske sankcije po čl. 93 95 in 96 uredbe o trgovanju ter o trgovskih podjetjih in trgovinah (Uradni list FLRJ, št. 37 55). X. Končne določbe 21. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje. Občinski ljudski odbor Šmarje pri Jelšah, V Šmarju pri Jelšah, dne 1. marca 1956. Štev.: 05/1-438/56. Predsednik ObLO: Anderluh Avgust 199. Na podlagi 43. člena uredbe o izvrševanju zakona o stanovanjskem prispevku (Uradni list FLRJ, štev. 6-39/56) in 3. člena odloka o ustanovitvi občinskega kreditnega sklada za zidanje stanovanjskih hiš (št. 01/1-1885/1-56) je upravni odbor občinskega kreditnega sklada za zidanje stanovanjskih hiš na svoji seji dne 8. 6. 1956 pravila občinskega kreditnega sklada za zidanje stanovanjskih hiš dopolnil tako, da se njih prečiščeno besedilo glasi: PRAVILA občinskega kreditnega sklada za zidanje stanovanjskih hiš občinskega ljudskega odbora Šoštanj I. Splošne določbe 1. člen Kreditni sklad za kidanje stanovanjskih hiš občine Šoštanj (v nadaljevanju besedila »sklad«), ustanovljen po odloku o ustanovitvi, o načinu zbiranja in kreditiranja sredstev kreditnega sklada za zidanje stanovanjskih hiš ObLO Šoštanj, je izključno namenski sklad, čigar sredstva se smejo uporabiti predvsem za dajanje posojil za zidanje, dozidavo in dovršitev novih stanovanjskih hiš, izjemoma pa tudi za večja popravila obstoječih stanovanjskih hiš, Sklad je samostojen družbeni sklad, ki kot pravna oseba posluje po načelu gospodarskega računa. Sklad posluje pod imenom »Kreditni sklad za zidanje stanovanjskih hiš ObLO Šoštanj s sedežem v Šoštanju«. 2. člen Sklad zastopa pred državnimi organi, uradi in ustanovami in v pravnih razmerjih nasproti posameznim fizičnim in pravnim osebam predsednik upravnega odbora. Predsednik upravnega odbora sme pooblastiti drugega člana upravnega odbora, da zastopa sklad v posameznem primeru. II. Sredstva sklada 3. člen V sklad se stekajo naslednja sredstva: a) stanovanjski prispevek po zakonu o stanovanjskem prispevku; b) obresti od sredstev sklada, ki so naložena pri banki; c) obresti od posojil, ki so dovoljena iz sklada; d) dotacije in drugi dohodki, ki jih naložijo politično teritorialne enote iz sredstev, ki pripadajo tem enotam (republika, okraj, občina); e) darila, posojila in namenske vloge gospodarskih organizacij iz sredstev za samostojno razpolaganje, ki jih določi njihov delavski svet skladu; f) posojila iz republiškega kreditnega sklada za kreditiranje stanovanjske izgradnje; g) sredstva posojil, ki se javno razpišejo za kreditiranje stanovanjske izgradnje; h) darila, posojila in namenske vloge bank, hranilnic, zavarovalnic državnih organov, finančno samostojnih zavodov, družbenih organizacij, strokovnih združenj, zbornic in njihovih ustanov, posredovalnic za delo in civilno pravnih oseb in njihovih ustanov; i) vložena denarna sredstva stanovanjskih zadrug; j) darovi, posojila in namenske vloge fizičnih oseb na osnovi posebne pogodbe v sklad; k) odplačila posojil. 4. člen Sredstva se nalagajo na poseben račun pri Narodni banki FLRJ, podružnica Šoštanj. Sredstva sklada, ki se ne porabijo v posameznem letu, se prenesejo v naslednje leto. 5. člen Sklad mora imeti rezervo v višini 5% vsakokratnega stanja sredstev sklada, najmanj pa v višini 30% od posojil odnosno namenskih vlog vlagateljev. Upravni odbor sklada sme po potrebi in s pristankom ObLO spremeniti višino rezerve sklada. 6. člen Upravni odbor sklada je dolžan skleniti z vlagatelji iz 3. člena teh pravil za darila, posojila in namenske vloge pismeno pogodbo. Pogodba mora vsebovati zlasti: ime in priimek, naziv vlagatelja, način in rok vplačila ter dviga vloge, po potrebi višino in značaj vloge, odpovedni rok ter razsodnika za eventualno nastale spore po sklenjeni pogodbi. Pogodba o vlogi gospodarske organizacije mora biti odobrena od delavskega sveta. Banka vodi za vsako1 vlogo poseben račun v okvirju osnovnega sklada. Vloge se ne obrestujejo, pač pa ima vlagatelj pri najemanju posojila prednosti pred ostalimi prosilci iste kategorije. 7. člen Pogodbeno dogovorjena namenska vloga se ne more spremeniti v posojilno, nobena pogodba pa ne, če bi bila ogrožena likvidnost sklada. III. Način in pogoji razpolaganja s sredstvi sklada 8. člen Iz sklada se dajejo posojila za zidanje ali dovr-šitev novih ter za dograditev ali popravilo obstoječih stanovanjskih hiš skupinam interesentov po temle vrstnem redu: 1. stanovanjskim zadrugam; 2. gospodarskim organizacijam; 3. stanovanjskim skupnostim — za popravila, dograditev ali dovršitev obstoječih stanovanjskih hiš pa hišnim svetom; 4. zavodom, ki jim je priznana lastnost pravne osebe; 5. politično teritorialnim enotam in njihovim pooblaščenim organom; 6. delavcem in. uslužbencem in drugim osebam, ki se na njihove plače plačuje stanovanjski prispevek. 9. člen Posojila iz sklada se dajejo po načrtu za uporabo sredstev skladbi. Tak načrt sestavi upravni odbor sklada in ga predloži ObLO pred začetkom vsakega leta v' potrditev. Načrt za uporabo sredstev sklada določi skupni znesek posojil posameznim skupinam interesentov kakor tudi, kako.se uporabljajo sredstva, ki bi jih interesenti posameznih skupin izkoristili. 10. člen Med interesenti posameznih skupin imajo prednost za dodelitev posojil tisti interesenti, ki imajo v skladu naloženih več sredstev ali sicer imajo procen-tualno največ lastnih sredstev v odnosu na predračunsko vrednost hiše. ki jo nameravajo graditi. 11. člen Prošnje za posojilo iz sklada se vlagajo pri Narodni banki FLRJ, podružnica Šoštanj, pri kateri so naložena sredstva sklada. Prošnje se vlagajo na predpisanih obrazcih. Prošnja mora vsebovati: a) ime in priimek, odnosno naziv prosilca; b) višina zaprošenega posojila ter višina tranš posojila na posamezna periodična obdobja; c) višine in vrste lastnih sredstev, ki morajo biti glede gotovine in materiala izkazana in razpoložljiva. Lastna sredstva v delovni sili se lahko izkažejo praviloma največ v višini 5% predračunske vrednosti (obračunajo pa se po dejanskem prispevku); d) namen posojila in v kateri fazi se gradnja nahaja; e) višino predračunske vrednosti nameravane gradnje; f) rok za odplačilo posojila, ki ga nudi prosilec; g) ponujeno obrestno mero; h) čas pričetka in konca gradbenih del; i) znesek vseh prosilčevih dolgoročnih, kratkoročnih obveznosti in poroštvenih obveznosti, znesek letnih obresti in odplačil iz teh obveznosti; j) način zavarovanja posojila (vknjižba, administrativna prepoved na redne mesečne prejemke, vin-kulacija zavarovanja stavbe v korist banke, omejitev razpolaganja s sredstvi sklada za prosto razpolaganje). 12. člen Prošnji za posojilo se mora priložit • a) gradbeno dovoljenje z načrtom; b) predračun gradbenih stroškov s količinsko navedbo gradbenega materiala; c) specifikacija glede lastnih sredstev glede na gotovino, material in delovno silo; d) od sodišča potrjeni zemljiško-knjižni izpisek nepremičnine, na kateri se zida hiša; e) potrdilo DOZ-a o vinkulaciji zavarovanja stanovanjske hiše v korist Narodne banke. Poleg gornjega pa morajo prošnji priložiti: a) stanovanjske zadruge: odločbo o registraciji zadruge, sklep zadružnikov o višini zadolžitve za novogradnje, prepis potrjenih zadružnih pravil in izjavo o administrativni prepovedi na redne mesečne prejemke vseh zadružnikov; b) gospodarske organizacije: sklep delavskega sveta o odobritvi zadolžitve ter izjavo o odstopu (pristanek na blokacijo) vsakoletnih sredstev sklada za samostojno razpolaganje do višine obveznosti za vračanje posojila v korist sklada za vso dobo trajanja posojila; c) stanovanjske skupnosti; sklep sveta stanovanjske skupnosti o najetju kredita kot predstavniku stanovanjske skupnosti na blo-kacijo sredstev skladov do višine vsakoletne obveznosti za odplačilo po najetem posojilu; d) hišni sveti: sklep hišnega Sveta o najetju posojila, izjavo, s katero pristanejo na blokacijo amortizacijskega sklada in sklada za vzdrževanje v korist kreditnega sklada, odobritev stanovanjske uprave za najetje posojila in pravnoveljavna izjava zemljiško-knjižnega lastnika hiše za vknjižbo v primeru, če hiša ni last splošnega ljudskega premoženja; e) finančno samostojni zavodi: predračun dohodkov in izdatkov, pritrditev in garancijo svojega ustanovitelja za zadolžitev in odobritev ustanovitelja za najetje posojila; f) politično teritorialne enote in njihovi pooblaščeni organi: sklep politično teritorialne enote o najetju posojila ter zagotovilo, da bodo v vsakokratnem proračunu določena ustrezajoča sredstva za pokritje zapadlih anuitet; g) delavci in uslužbenci ter druge osebe, ki se na njihove plače plačuje stanovanjski prispevek: potrdilo o zaposlitvi in višini mesečnih prejemkov, izjavo, ali njegov zakonski drug opravlja svoboden poklic oziroma obrt ali podobno dejavnost, izjavo o administrativni prepovedi na svoje redne mesečne prejemke, odločbo o dodelitvi zemlijšča v brezplačno uživanje, če zida na zemljišču, ki je last splošnega ljudskega premoženja, in potrdilo pristojnega organa, da graditelj izpolnjuje pogoje investitorja po uredbi o zidanju stanovanjskih hiš delavcev in nameščencev (Ur. 1. FLRJ št. 23/51, čl. 7). 13. člen Banka je dolžna v roku mesec dni po prejemu pravilno vložene prošnje presoditi kreditno sposobnost prosilca in za zaprošeno posojilo ponudena zavarovanja po pogojih, ki so določeni v zakonu o stanovanjskem prispevku, uredbi za izvrševanje zakona o stanovanjskem prispevku in v teh pravilih ter dati upravnemu odboru sklada mnenje o vsaki prošnji. V kolikor je objekt že v gradnji, se pred predložitvijo prošnje upravnemu odboru sklada izvrši obvezni terenski pregled kreditiranega objekta, v nasprotnem primeru se ta ogled izvrši po dovršeni drugi gradbeni fazi. Ogled opravi komisija, ki jo sestavljata pooblaščenec sklada in predstavnik banke. O terenskem ogledu mora biti poprej pismeno obveščen prosilec posojila. Prosilca posojila, ki vloži nepopolno prošnjo, banka pozove, da jo v določenem roku dopolni. Če prosilec v postavljenem roku ne ugodi pozivu banke, se sodi, da prošnja ni bila vložena. % 14. člen Upravni odbor sklada odloča o predlogu banke in izda sklep o odobritvi odnosno zavrnitvi posojila. Upravni odbor sklada ne sme odobriti posojila v primeru: a) če je ugotovljena kreditna nesposobnost prosilca; b) če prosilec ni v stanju nuditi zavarovanje za posojilo; c) če So sredstva sklada že izčrpana. Sklep o odobritvi posojila mora vsebovati: a) ime, priimek, naslov in poklic koristnika posojila; b) namen, znesek, obrestno mero in odplačilni rok; c) rok izkoriščanja posojila in rok dokončanja ter vselitve v novogradnjo; d) obveze posojilojemalca za zavarovanje novogradnje in pravico banke do vinkulacije zavarovanja; e) način zavarovanja posojila; f) nalog banki, da v imenu sklada sklene posojilno pogodbo; g) druge pogoje, ki so potrebni za sklepanje posojilne pogodbe. 15. člen Banka je dolžna v roku najdalje 7 dni po prejemu sklepa skleniti s posojilojemalcem pogodbo o posojilu. Pogodba mora vsebovati poleg navedb in sklepa upravnega odbora sklada vse pravne elemente, ki pravno rešujejo spore med posojilojemalcem in posojilodajalcem, zlasti način izkoriščanja, sankcije za nenamensko uporabo kredita, sankcije na neredno odplačevanje in ostale pravice in dolžnosti, ki izvirajo iz pogodbe o posojilu za koristnika in banko. Posojilna pogodba, ki jo banka sklene mimo in proti sklepu, ki ga je izdal upravni odbor sklada, je neveljavna in odbora ne obvezuje. Pogodba se mora skleniti v pismeni obliki. Državljani morajo svoj podpis na pogodbi o posojilu legalizirati pri sodišču. 16. člen Odobreno posojilo se lahko uporabi za zidanje nadaljnji dve leti, za dovršitev novih ter za dograditev ali popravijo obstoječih stanovanjskih hiš pa največ eno leto, računajoč od dneva podpisa kreditne pogodbe. Neizkoriščeni del posojila v teku leta koristnik lahko prenese v naslednje leto. . Po izteku roka iz prednjega odstavka se prične z odplačevanjem posojila ne glede na stanje gradnje. Izjemoma sme upravni odbor sklada s pristankom sveta ObLO, pristojnega za stanovanjske zadeve, podaljšati rok iz prvega odstavka tega člena za največ polovico pogodbenega časa, določenega za dovršitev hiše. 17. člen Upravni odbor sklada mora praviloma odobriti posojilo le tedaj,, če se gradi na načelih racionalne in ekonomične gradnje. Pod racionalno in ekonomično gradnjo se razume tista gradnja, kjer, posamezna stanovanjska enota ne presega zazidane stanovanjske površine po naslednji razpredelnici: Število ležišč Površina posamezno za Stanovanja v bločni gradnji m- Stanovanja v vrstni hiši m- svetle površine 48 48 ležišča zazidal, površina površina kleti 61 60 in podstrešja 19 30 skupaj bruto 80 90 svetla površina 67 67 površina kleti 5 ležišč in podstrešja 18 41 skupaj bruto 105 125 Pod zazidano stanovanjsko površino je treba razumeti površino vseh stanovanjskih prostorov in pritiklin z vsemi zidovi, to je sob, kuhinje, shrambe, kopalnice, stranišča, predsobe, pripadajoči del stopnišča in balkonov. Odprti balkoni se pri tem štejejo samo s polovično površino. Podstrešne in kletne površine (drvarnice, pralnice itd.) so upoštevane v posebni rubriki zgornje razpredelnice, ki se upošteva s polovično zazidalno površino. Tako izračunana bruto površina predstavlja površino, ki se pomnoži s ceno za 1 m-, kar predstavlja celotno vrednost zgradbe. 18. člen Odplačevanje posojila se vrši v letnih anuitetah razen pri koristnikih, navedenih v 8. členu tč. 1 in 6, ki odplačujejo posojilo v polletnih anuitetah, razdeljenih na mesečne obroke. Prava anuiteta zapade v plačilo 6 mesecev po tem, ko je bilo posojilo stavljeno v amortizacijo. Posojilo se stavi v amortizacijo na dan, ko je bila stavba dovršena odnosno, ko je bil kredit v celoti izkoriščen ali, ko je potekel rok za porabo posojila. Posojilo se lahko izplača tudi pred dospelostjo. Dolžnik lahko poleg rednega odplačila (anuitete) plača tudi izredno odplačilo dolga, za kar ima pravico, da se mu sorazmerno zmanjša ali odplačilni rok ali pa anuiteta. Anuiteta odnosno mesečna odplačila ne morejo biti v nobenem primeru manjša od najemnine, ki bi jo koristnik posojila moral plačati za zgrajeno stanovanje. i V primeru povečanja najemnine se skrajša odplačilni rok posojila. Na anuitete, ki se ne plačujejo v roku, banka obračuna zamudne obresti od dneva dospelosti do vplačila. Obresti se vknjižijo v korist sklada. 19. člen V kolikor koristnik posojila ne vplača pravočasno zavarovalnih premij, je dolžna plačati banka v breme posojila in jih potem ob dospelosti izterja od koristnika posojila skupno z zamudnimi obrestmi. 20. člen Najdaljši rok za odplačilo posojila iz sklada za zidanje ali dovršitev novih ali pa za dozidavo obstoječih stanovanjskih hiš je 50 let, za popravilo obstoječih stanovanjskih hiš pa 20 let. Za obe vrsti posojil znašajo najmanjše obresti 1 % na leto. 21. člen Ce uporablja posojilojemalec posojilo iz sklada v drug namen ne pa v tisti, ki je določen v sklepu o odobritvi posojila, ali če se ne drži rokov glede plačevanja anuitet, ima upravni odbor sklada preko banke pravico zahtevati od posojilojemalca plačilo celotnega dolga. Poleg tega se kaznuje posojilojemalec za gospodarski prestopek v smislu določil 45. in 46. člena uredbe za izvrševanje zakona o stanovanjskem prispevku (Ur. 1. FLRJ št. 6/56). 22. člen Koristnik posojila mora hišo usposobiti za vselitev v pogodbenem roku in predložiti banki uporabno dovoljenje. V kolikor po preteku pogodbenega roka investitor ne predloži banki uporabnega dovoljenja, o čemer obvesti banka upravni odbor sklada, se izvajajo naslednje sankcije: a) odpoved kredita; b) zvišanje obrestne mere za največ 100% pogodbeno določene obrestne mere; c) posojilojemalcu se odvzame na podlagi 11. člena uredbe o zidanju stanovanjskih hiš delavcev in uslužbencev (Ur. 1. FLRJ 23/51) pravica do brezplačnega uživanja za zidavo dodeljenega stavbnega sveta; d) upravni odbor sklada prenese pravico investitorja na _drugega koristnika, ki mora prevzeti vse obveznosti in za katerega se prenese tudi pravica do brezplačnega uživanja zemljišča po uredbi citirani v točki c) tega člena. IV. Posebni pogoji za odobritev posojila stanovanjskim zadrugam 23. člen Stanovanjskim zadrugam se dajejo posojila: % a) upoštevajoč pri tem: aa) zadrugo, ki gradi večstanovanjsko hišo — blok (štiri ali več stanovanj); ab) zadrugo, ki zida vrstne hiše — od dvojčka dalje; ac) zadrugo, ki gradi individualne prosto stoječe stanovanjske hiše; b) ako imajo urejeno in ažurno knjigovodstvo, urejeno linančno poslovanje, aktivo večjo od pasive odnosno dohodke večje od izdatkov in če izvršujejo svoje’ obveze napram upnikom, t. j. banki, skladu itd.; c) ako razpolagajo z denarnimi sredstvi, materialom ali delovno silo, katerih celokupna vrednost s posojilom pokriva predračunske gradbene stroške; d) ako zadružna denarna sredstva vlagajo v sklad. Vloge stanovanjskih zadrug se ne obrestujejo. 24. člen Stanovanjskim zadrugam, navedenim pod aa) prejšnjega člana, se iz sklada odobrijo posojila največ do 50 let, po 1% obrestni meri in v višini največ 75% predračunske vrednosti bloka. Stanovanjskim zadrugam, navedenim pod ab) prejšnjega člena se iz sklada odobrijo posojila največ do 30 let, in sicer po 1% obrestni meri pri najemanju posojila. — do maksimalno 1,600.000 din pri stanovanjski enoti s 3 ležišči; — do maksimalno 1,600.000 din pri stanovanjsk enoti s 5 ležišči; Kot merilo, kakšen načrt (s 3 ali s 5 ležišči) služi za osnovo pri odobrenju posojila, se vzame število družinskih članov prosilca na dan vložitve prošnje za kredit. Za posojila, najeta preko 1,200.000 din za stanovanja s 3 ležišči odnosno preko 1,600.000 din za stanovanja s 5 ležišči, se zaračunajo 2%, obrestni rok vrnitve pa je največ 15 let. Posojilo se lahko odobri v višini največ 75% predračunske vrednosti gradbenega objekta. Stanovanjskim zadrugam, navedenim pod ac) prejšnjega člana, se odobrijo posojila pod istimi pogoji, kot je navedeno v 40. členu teh pravil. 25. člen Posojilo mora biti hipotekarno zavarovano v korist sklada z vknjižbo zastavne pravice na 1. mestu na hiši, za katero je bilo odobreno posojilo. 26. člen Zadružniki so dolžni privoliti na administrativno prepoved na svoje redne mesečne prejemke po veljavnih predpisih. Posojila gospodarskim organizacijam 27. člen Gospodarskim organizacijam se odobravajo posojila iz sklada pod pogojem: a) da imajo urejeno in ažurno knjigovodstvo, urejeno finančno poslovanje, da ne poslujejo z "izgubo in izpolnjujejo obveznosti napram skupnosti; b) da na zadolžitev pristane delavski svet gospodarske organizacije, ki najema posojilo. t 28. člen Gospodarskim organizacijam se lahko odobrijo posojila največ za dobo 15 let z. najmanjšo obrestno mero 3% in največ do višine 50% predračunske vrednosti stanovanjskega objekta, ki ga grade. 29. člen Za zavarovanje posojila, odobrenega gospodarski organizaciji, služi: a) sklad za samostojno razpolaganje gospodarske organizacije; b) stanovanjski objekti, ki jih je gospodarska organizacija zgradila; c) sklad za plačo po tarifnem pravilniku (do 20% plačnega sklada). Posojila stanovanjskim skupnostim 30. člen Stanovanjskim skupnostim se lahko dajejo posojila iz sklada za zidanje ali dovršitev novih stanovanjskih hiš največ za dobo do 50 let z najmanjšo obrestno mero 1% in največ do višine 95% predračunske vrednosti stanovanjskega objekta, ki ga grade. 31. člen Stanovanjskim skupnostim se odobrijo posojila iz sklada pod pogojem: a) da imajo urejeno in ažurno knjigovodstvo; b) da nalagajo vsa svoja sredstva na sklade v banki. 32. člen Za zavarovanje posojila, odobrenega stanovanjski skupnosti, služijo: a) vsa sredstva najemnin od stanovanjskih prostorov v hišah, ki so v družbenem upravljanju; b) sredstva skladov stanovanjske skupnosti. Posojila hišnim svetom 33. člen Hišnim svetom se izjemoma odobrijo posojila samo za večja popravila obstoječih stanovanjskih hiš pod pogojem, da opravljajo vse svoje finančno poslovanje preko banke, t. j. da redno vplačujejo vsa svoja sredstva na odgovarjajoče sklade. 34. člen Hišnim svetom se dajejo posojila iz sklada za večja popravila obstoječih stanovanjskih hiš največ za dobo do 20 let z najmanjšo obrestno mero 2% in največ do 95% predračunskih stroškov za popravila. Posojila zavodom, ki so pravne osebe 35. člen Zavodom, ki so pravne osebe, se dajejo posojila pod naslednjimi pogoji: a) da imajo urejeno in ažurno knjigovodstvo; b) da predlože garancijo svojega ustanovitelja do višine zaprošenega posojila; c) da v svojem proračunu zajamčijo potrebna sredstva za plačilo anuitet. \ 36. člen ■ Zavodom se dajejo posojila iz sklada za zidanje ali dovršitev stanovanjskih hiš največ za dobe 20 let z največ 3% obrestno mero in največ do 85% predračunske vrednosti stanovanjskega objekta, ki gQ grade. Posojila politično teritorialnim enotam in njenim pooblaščenim organom 37. člen Politično-teritorialnim enotam in njenim pooblaščenim organom se dajejo posojila pod pogojem: a) da proračunski izdatki ne presegajo proračunskih dohodkov, ne upoštevaje pri tem odobrene kredite; b) da v svojem vsakoletnem proračunu zajamčijo sredstva za plačilo anuitete; c) da nadrejeni organ izda potrebno garancijo. t Politično-teritorialnim enotam in njenim pooblaščenim organom se dajejo posojila iz sklada za zidanje ali dovršitev novih stanovanjskih hiš in to največ za dobo do 20 let z največ 1 % obrestno mero in največ 85% predračunske vrednosti stanovanjskega objekta, ki ga grade. Posojila delavcem in uslužbencem in drugim osebam, ki se na njihove plače plačuje stanovanjski prispevek 39. člen Delavcem in uslužbencem in drugim osebam, ki se na njihove plače plačuje stanovanjski prispevek, se odobrijo posojila za zidanje ali dovršitev stanovanjske hiše pod pogojem: a) da so kreditno sposobni; kot kreditno sposobni se štejejo tisti delavci in uslužbenci, ki nimajo zasežene ene tretjine svojih rednih mesečnih prejemkov in kolikor prosti del te tretjine presega eno šestino polletne anuitete; b) da se izvrši vknjižba zastavne pravice, za najeto posojilo na prvo mesto; c) da dovolijo zaznambo administrativne prepovedi na svoje redne mesečne prejemke za vso dobo trajanja posojila na prvem mestu. i 40. člen Delavcem in uslužbencem in drugim osebam, ki se na njihove plače plačuje stanovanjski prispevek, se dajejo posojila iz sklada za zidanje ali dovršitev stanovanjskih hiš v razprtem sistemu do zneska din 800.000,— za dobo do največ 25 let z najmanjšo obrestno mero 1% in največ do višine 50% predračunske vrednosti gradnje. Dobe pa lahko tudi višje posojilo, to je preko 800.000 din, vendar od 800.000 din dalje plačajo najmanj 2% obrestno mero, rok vračanja je največ 15 let, posojilo pa se lahko dobi največ do 50% predračunske vrednosti gradnje. 41. člen Ena šestina anuitete za izkoriščeno posojilo za prosilce iz prejšnjega člena ne more biti v nobenem primeru manjša, kot znaša najemnina, izračunana po veljavnih predpisih za zgrajeno stanovanje. Banka je dolžna ob vsakokratni spremembi višine najemnine po veljavnih predpisih določiti novo anuiteto, ki bo odgovarjala višini vsakokratnih najemnin. 42. člen V kolikor posojilojemalec iz 40. člena teh pravil izstopi iz delovnega razmerja in si izbere svobodni poklic, se za preostali del zviša obrestna mera na 5 %. Enako se ravna v primeru, ako eden od zakoncev opravlja ali prične opravljati svobodni poklic, obrt ali Podobno dejavnost. Posojilojemalec je dolžan javiti banki vsako spremembo, ki bo imela za posledico zvišanje obrestne mere po prejšnjih odstavkih, in sicer najkasneje v roku 15 dni, ko je sprememba nastala. V nasprotnem Primeru ima banka pravico takoj odpovedati kredit in terjati plačilo celotnega dolga. 43. člen V kolikor je prosilec kredita idealni zemljiškoknjižni solastnik z osebo, ki ne izpolnjuje pogojev iz člena 39. teh pravil, se posojilo ne more odobriti, 44. člen Sklad more po potrebi odobriti kredite tudi na podlagi razpisa. Krediti se dodele tistim interesentom, ki so ponudili najugodnejše pogoje glede višine kredita, obrestne mere, roka izrabe in roka vračanja kakor tudi glede ekonomičnosti gradnje. Pri tem se upoštevajo tudi naložbe in vloge prosilcev v skladu. 45. člen Zaradi hitrejšega obračanja sredstev sklada se izraba lahko dovoljuje tudi po tranšah na osnovi predračuna, ki ga morajo posojilojemalci predlagati banki v določenih rokih. V kolikor transa za preteklo obdobje ni izčrpana, se neizkoriščeni znesek prenese na naslednjo tranšo. Nova tranša se določi tako, da se neizkoriščeni del iz prejšnjega obdobja odbije od predloženega predračuna. Izplačilo iz odobrenega kredita se vrši na osnovi izplačilnih dokumentov (situacije), vendar le v okviru predračuna. V izjemnih primerih (nabava kritičnega materiala, podražitev materiala, višja sila itd.) se smejo napraviti odstopi od predračuna. Upravni odbor sklada mora vsak tak primer ha osnovi poročila Narodne banke individualno preučiti. V. Upravljanje s skladom 46. člen Vse posle v zvezi z upravljanjem sklada, v kolikor v teh pravilih ni drtigače določeno, vrši upravni odbor sklada. Predvsem pa opravlja naslednje posle: 1. sprejme s pritrditvijo občinskega ljudskega odbora pravila sklada; 2. sestavi in predlaga pred začetkom vsakega leta občinskemu ljudskemu odboru načrt za uporabo sredstev sklada, na podlagi katerega da nato odbor smernice za njihovo uporabo; 3. sestavi in predloži po preteku vsakega leta občinskemu ljudskemu odboru v potrditev zaključni račun sklada. Zaključni račun sklada se mora predložiti občinskemu ljudskemu odboru v odobritev najkasneje do 31. marca naslednjega leta. Zaključnemu računu se priloži tudi poročilo o zidanju stanovanjskih hiš iz preteklega leta. Zaključni račun se sestavi po Predpisih, ki veljajo za zaključne račune zavodov s samostojnim finansiranjem. 4. sklepa pogodbe o vlogah in naložbah v sklad; 5. predpisuje obrazce za poslovanje sklada; 6. izdaja sklepe o odobritvi odnosno zavrnitvi posojil; 7. vodi poslovanje sklada, zbira podatke ali analizo od banke v zvezi s poslovanjem sklada in dostavlja občinskemu ljudskemu odboru poročila o svojem delu in o stanju sklada; 8. predlaga občinskemu ljudskemu odboru ustrezne ukrepe, ki so v zvezi s poslovanjem in upravljanjem sklada; 9. opravlja vse druge posle, ki so v zvezi z upravljanjem sklada. 47. člen Izplačilno in vplačilno službo sklada izvršuje Narodna banka po določilih teh pravil, posebne pogodbe, ki jo skleneta sklad in banka v okviru bančno-tehnič-nih predpisov, ki jih tozadevno izda Narodna banka FLRJ. Upravni odbor sklada sklene z Narodno banko pogodbo o tarifi bančne provizije in stroškov, ki nastanejo za banko tako pri vodenju sklada kakor tudi pri odobravanju posojil, kontroli namenske uporabe posojil in odplačilni (anuitetni) službi. Ta pogodba se sklene za vsako leto posebej, v kolikor je ena od pogodbenih strank ne odpove do konca leta. 48. člen Sklad upravlja poseben upravni odbor, ki ga imenuje občinski ljudski odbor. Upravni odbor sklada sestavljajo predsednik, najmanj 5 članov in tajnik (v nadaljnjem besedilu člani upravnega odbora). Predsednik mora biti odbornik občinskega ljudskega odbora, člani pa se imenujejo iz vrst gospodarskih in družbenih organizacij, občinske sindikalne organizacije ter iz vrst državljanov, ki s svojo strokovnostjo lahko pripomorejo, da se naloge sklada izvrše. 49. člen Člani upravnega odbora se imenujejo za dobo dveh let. Dosedanji člani upravnega odbora so lahko ponovno imenovani. Po poteku mandatne dobe občinskega ljudskega odbora se imenuje novi predsednik odbora sklada, v kolikor je ta prenehal biti odbornik občinskega ljudskega odbora. Občinski ljudski odbor lahko razreši ali pa samo posamezne člane upravnega odbora sklada pred potekom roka, za katerega so bili imenovani. Člani upravnega odbora vrše funkcijo tudi po izteku roka, za katerega so bili imenovani vse dotlej, dokler se ne imenujejo novi. 50. člen V primeru, da se izprazni mesto člana upravnega odbora, je upravni odbor sklada dolžan, da o tem obvesti občinski ljudski odbor. 51. člen Upravni odbor sklada posluje po zakonih, predpisih in določilih teh pravil. Upravni odbor sklada odgovarja za svoje delo občinskemu ljudskemu odboru. 52. člen Upravni odbor sklada dela in sklepa na sejah, ki se vrše po potrebi, najmanj pa enkrat mesečno. 53. člen Seje sklicuje in vodi predsednik upravnega odbora, ki tudi določi dnevni red. Če je predsednik odsoten, ga nadomešča član upravnega odbora, ki je za to določen. Seje se sklicujejo praviloma pismeno s sporočilom dnevnega reda. Predsednik je dolžan sklicati sejo tudi na zahtevo polovice članov upravnega odbora, ki morajo v tem primeru predložiti dnevni red seje. 54. člen Upravni odbor je sklepčen, če je navzoča na seji vsaj polovica članov. Sklepe sprejema odbor z nadpolovično večino navzočih članov. Za izvršitev sklepov upravnega odbora skrbi tajnik sklada, nadzira pa predsednik. 55. člen Člani upravnega odbora ne morejo glasovati, kadar se rešuje vprašanje njihovega posojila ali pa posojila prosilca, pri katerem so zaposleni. 56. člen Upravni odbor sklada lahko kliče na svoje seje tudi predstavnike in strokovnjake gospodarskih in drugih organizacij kakor državnih ustanov, uradov in banke, ki imajo v takem primeru posvetovalni glas. 57. člen O sejah upravnega odbora se vodi zapisnik, ki mora vsebovati: kraj in datum seje, dnevni red, imena navzočih članov upravnega odbora, povabljenih oseb na sejo, odsotnih članov, sklepe o posameznih točkah dnevnega reda in čas začetka in konca seje. Na zahtevo člana upravnega odbora se mora v zapisnik dati tudi njegovo ločeno mišljenje. 58. člen Zapisnik seje vodi tajnik sklada. Zapisnik seje podpisujeta predsednik in tajnik sklada. En izvod zapisnika se obvezno dostavlja občinskemu ljudskemu odboru in narodni banki. Sejni zapisniki se zbirajo in ob koncu vsakega leta povežejo v knjigo. 59. člen Upravni odbor lahko po potrebi predlaga namestitev plačanega tajnika, v kolikor to zahteva obseg poslovanja sklada. Upravni odbor namešča , po potrebi tudi druge uslužbence sklada. . Pravice in dolžnosti uslužbencev se urejajo po predpisih, ki veljajo za uslužbence ljudskih odborov. 60. člen Podatki iz bančne evidence kakor tudi analize, ki se v banki izvršujejo v zvezi z delom sklada, lahko zahteva samo predsednik upravnega odbora ali po njem pooblaščeni član odnosno tajnik sklada. Ti podatki se štejejo kot zaupni. 61. člen Članom upravnega odbora kakor tudi vabljenim osebam na sejo se lahko izplača nagrada. Plače in, nagrade padejo v breme sklada in se izplačujejo po nalogu predsednika upravnega odbora. 62. člen Člani upravnega odbora skladu odgovarjajo za škodo, ki jo napravijo skladu s svojim delom kot člani, svetov občinskega ljudskega odbora. 63. člen Listine, s katerimi se odloča o sredstvih sklada, podpisujeta obvezno dva podpisnika od pooblaščenih, ki so predsednik, tajnik in en član upravnega odbora. Važnejše listine drugega značaja podpisuje predsednik samostojno, ostale pa tajnik. 64. člen Sklad ima svojo podpisno in vzglavno štampiljko-Podpisna štampiljka je okrogle oblike s premerom 3 cm z besedilom »Kreditni sklad za zidanje stanovanjskih hiš ObLO Šoštanj«. 65. člen Ravnanje s sredstvi sklada in njihovo uporabo kontrolira finančna inšpekcija občinskega ljudskega odbora. 66. člen Ta pravila veljajo, ko jih potrdi občinski ljudski odbor. Predsednik upravnega odbora sklada: Blagotinšek Frido 1. r. Občinski ljudski odbor je pravila potrdil na svoji seji dne 15. 6. 1956. Štev.: 01 /1-2579/1-56 Predsednik: Podvratnik Franc 200. Na podlagi 2. odst. 15. čl. in 2. tč. 50. čl. zakona o občinskih ljudskih odborih (Ur. 1. LRS št. 19/52) v zvezi z 2. čl. zakona o pristojnostih občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Ur. 1. FLRJ št. 34/55), 59. čl-uredbe o trgovanju ter o trgovskih podjetjih in trgovinah (Ur. 1. FLRJ št. 37/55), 48. čl. uredbe o gostinskih podjetjih in gostiščih (Ur. 1. FLRJ št. 6/54), 25. čl. uredbe o obrtnih delavnicah in obrtnih podjetjih (Ur. 1. FLRJ št. 5/54) ter 3. čl. zakona o spremembah in dopolnitvah temeljnega zakona o prekrških (Ur. 1. FLRJ št. 58/55) je Občinski ljudski odbor Vojnik na svoji VII. redni seji dne 4. maja 1956 sprejel ODLOK o obratovalnem času trgovskih, gostinskih ter obrtnih obratovalnic na območju občine Vojnik. A. OBRATOVALNI C AS 1. Ob delavnikih 1. člen Trgovske obratovalnice Trgovske obratovalnice ter prodajalne tobaka morajo biti odprte, če ni drugače določeno, od ponedeljka do vštetega petka od 7.30 do 12 in od 14 do 17.30 v zimskem času, v poletnem času pa od 7 do 12 in od 16 do 19. Ob sobotah pa od 7.30 do 12 v poletnem in zimskem času. Ob sobotah popoldne so trgovske obratovalnice zaprte, razen dežurne špecerijske trgovine v Vojniku in Dobrni. Trgovske obratovalnice, ki so odprte ob sobotah popoldne, smejo biti zaprte ob četrtkih popoldne. Sobotna dežurna služba traja od 14 do 10. Podjetja in zadruge se med seboj dogovorijo o turnusu za dežurstvo ob sobotah popoldne. Trgovske obratovalnice, ki so ob sobotah popoldne zaprte, morajo imeti na vidnem mestu napis, katera trgovina v kraju ima ta dan dežurno službo. Trgovske obratovalnice, ki imajo dežurno službo, morajo predložiti v začetku vsakega meseca Svetu za gospodarstvo ObLO Vojnik razdelilnik dežurne službe- Uradni vestnik Stran 21 7- — 25. 7. 1956 Prodajalne mesa so odprte od ponedeljka do všte-,eKa petka tako kot trgovske obratovalnice, le ob so-TOtah so take obratovalnice odprte od 6 do 12 in od 14 do 17. Prodajalne kruha so odprte vsak dan od 7 do 12 ln od 13.30 do 17. Slaščičarne so odprte vsak dan nepretergoma od 7 do 21. Prodajalne sadja in zelenjave so odprte vsak delavnik od 7.30 do 12 in od 14 do 17.30. Prodajalne mleka in mlečnih izdelkov so odprte vsak dan od 6 do 11. Te prodajalne pa smejo zapreti obratovalnice pred potekom obratovalnega časa, če je olago razprodano, vendar morajo v takem primeru na vidnem mestu obratovalnice izobesiti napis, da je bla-eo razprodano. Obrtne obratovalnice 2. člen Obrtne obratovalnice so odprte, če v naslednjih členih ni drugače določeno, od ponedeljka do vštetega Petka od 7 do 12 in od 14 do 17.30, ob sobotah pa °d 7 do 12.30. Glede na lokalne razmere pa lahko obratujejo v neprekinjenem obratovalnem času od 6 do 14. Brivski in frizerski saloni so odprti od 8 do 12 in 0cl 14 do 19. Ob ponedeljkih so taki obrati zaprti. Delavnice pekarn obratujejo od 4 do 12. Za prodajalne obrtnih obratov velja obratovalni čas, ki je določen za ustrezne trgovske obratovalnice. Gostinske obratovalnice 3. člen Gostinske obratovalnice so odprte: 1. hoteli, nočišča in drugi obrati, ki oddajajo sobe, obratujejo časovno neomejeno; 2. gostilne se smejo odpreti ob 6, morajo pa biti odprte ob 7. Zapirajo se ob 22, le ob sobotah, nedeljah, dnevih pred državnimi prazniki in od države Priznanih se zapirajo ob 23; 3. Kavarne se odpro najkasneje ob 7, zapro pa ob 24, le ob sobotah, nedeljah, dnevih pred prazniki in °b praznikih se zapro ob 2; 4. gostinske obratovalnice ob avtobusnih postajah srnejo začeti z obratovanjem pol ure pred odhodom Prvega jutranjega avtobusa, nehati z obratovanjem pa Pol ure po odhodu zadnjega večernega avtobusa, v kolikor bi tu šlo za podaljšanje obratovalnega časa, določenega v tem členu; 5. gostinske obratovalnice, kjer v večernih urah hi pričakovati prometa, se smejo zapreti ob 21. Po uri, določeni za zapiranje, se ne sme gostom Postreči niti z jedjo niti s pijačo, v kolikor ni dobljena izjema po 4. točki tega člena. Najkasneje četrt ure po obratovalnem času je treba obratne prodore izprazniti in zapreti. Dovoljene igre, kot n. pr. balinanje, kegljanje itd. Se smejo igrati na prostem do 22. ure. V zaprtih prodorih, v katerih se ne moti nočni počitek gostov v no-čiščih ali sosedov, in v primeru, kadar sme biti gostin-ska obratovalnica dalj časa odprta, ta omejitev ne blja. Po 22. uri se z godbo, petjem ali sicer z obrato-bnjem v gostinskih obratih ne sme motiti soseščina. Pisarne 4. člen Obratovalni čas v pisarnah trgovskih, obrtnih in gostinskih obratovalnic traja od 6. do 14. ure, sme pa ‘ti v skladu z obratovalnim časom obratovalnice. 2. Ob nedeljah in praznikih 5. člen Vse trgovske in obrtne obratovalnice morajo biti praviloma ob nedeljah in od države prižnanih praznikih zaprte. Ob nedeljah in praznikih, razen ob praznikih, ko bo Svet za gospodarstvo ObLO Vojnik odredil drugače, morajo obratovati: 1. Prodajalne sadja in zelenjave od 8. do 11. ure. 2. Prodajalne mleka in mesnih izdelkov od 6. do 9. ure. 3. Slaščičarne od 7. do 21. ure. 4. Gostinske obratovalnice po določbi, 3. člena tega odloka. 5. Prodajalne tobaka od 8. do 11. ure. 6. Fotografski ateljeji od 8. do 12. ure. 7. Brivsko-frizerske obratovalnice od 8. do 12. ure. B)SPLOŠNE DOLOČBE 6. člen Ob času, ki je predpisan za zapiranje obratovalnic, se morajo zapreti vsi dohodi v prostore, ki so določeni za promet s strankami. Strankam, ki so ob zapiranju v obratovalnem prostoru, je treba postreči, vendar to praviloma ne sme trajati več kot četrt ure po času, ki je določen za zapiranje. 7. člen Obratovalnice morajo biti odprte ves čas, ki je predpisan s tem odlokom. Notranje obratovanje preko časa, ki je določen za zapiranje oz. preko časa, ki je določen z 8 urnim delavnikom, je dovoljeno: 1. ob višji sili; 2. ob opravljanju del, s katerimi se prepreči okvara na blagu; 3. ob opravljanju inventure; 4. ob čiščenju prostorov in urejevanju izložb; 5. ob menjavanju obratnega prostora. 8. člen Svet za gospodarstvo ObLO Vojnik lahko na utemeljeno prošnjo izda odločbo, da smejo posamezne gostinske obratovaldnice en dan v tednu — razen ob sobotah, nedeljah in praznikih — biti zaprte zaradi čiščenja lokalov in odpočitka strežnega osebja. Na isti dan ne sme biti zaprtih hkrati več gostinskih obratovalnic v enem kraju, ampak samo ena. Zaprta obratovalnica mora na vidnem mestu razobesiti napis, da ima dela prost dan. 9. člen Posameznim obratovalnicam in za posamezne dni lahko Svet za gospodarstvo ObLO Vojnik na prošnje in po izkazani potrebi podaljša obratovalni čas, lahko pa obratovalni čas tudi skrajša, če bi ne bilo potrebe, da je obratovalnica odprta do splošne odrejene ure. O vsaki rešitvi se mora izdati pismena odločba. C) KAZENSKE DOLOČBE 10. člen Kršilci predpisov 1. člena tega odloka se kaznujejo po ustreznih določilih uredbe o trgovanju ter o trgovskih podjetjih in trgovinah (Ur. 1. FLRJ št. 37/55), 2. člena po ustreznih določilih uredbe o obrtnih delavnicah in obrtnih podjetjih (Ur. 1. FLRJ št. 5/54), 3. člena pa po ustreznih določilih uredbe o gostinskih podjetjih in gostiščih (Ur. 1. FLRJ št. 6/54). Prekršek po tem odloku stori in se kaznuje z denarno kaznijo do 3000 din: a) odgovorna oseba gostinske organizacije in zasebni gostilničar, če posluje brez dovoljenja preko določenega obratovalnega časa; b) odgovorna oseba obrtne organizacije in zasebni obrtnik, če posluje brez dovoljenja izven določenega poslovnega časa. 11. člen Ta odlok stopi v veljavo z dnevom objave v Uradnem vestniku okraja Celje. Občinski ljudski odbor Vojnik, v Vojniku, dne 4. 5. 1956. Štev.: 01-365/1-56 Predsednik: . Jošt Josip 201. Na podlagi 10. tč. 50. čl. zakona o občinskih ljudskih odborih (Ur. 1. LRS 19/52), 3. tč. 24. čl. statuta občine Vojnik, v zvezi s 42. čl. temeljnega zakona o proračunih (Ur. 1. FLRJ št. 13/55) je Občinski ljudski odbor Vojnik na svoji 4. seji dne 31. 5. 1956 sprejel ODLOK o proračunu občine Vojnik za leto 1956. 1. člen Proračun za Občinski ljudski odbor Vojnik za leto 1956 obsega: I. Občinski proračun: Z dohodki v znesku 43,196.000 din Z izdatki v znesku. 43,196.000 din II. Predračuni finančno samostojnih zavodov: Z dohodki v znesku 17,689.531 din Z izdatki v znesku 19,730.831 din III. Predračun posebnih skladov: Z dohodki v znesku 9,839.000 din Z izdatki v znesku 9,839.000 din . 2. člen Presežki izdatkov nad dohodki v predračunih finančno samostojnih zavodov v skupnem znesku 2,041.300 din se krijajo z dotacijami iz občinskega proračuna. 3. člen Finančno samostojni zavodi, ki dosežejo v letu 1956 presežek dohodkov nad izdatki s tem, da z uspešno organizacijo dela dosežejo večje dohodke, kot so s predračunom planirani, ali pa brez škode za kakovost storitev oz. proizvodov zmanjšajo planirane izdatke, razdelijo na ta način doseženi presežek dohodkov nad izdatki, kot po ugotovljeno z zaključnim računom zavoda za leto 1956, tako da vplačajo: a) v sklad za nagrade največ 50 % presežka z omejitvijo, da ta znesek ne sme presegati eno dvanajstino zneska rednih osebnih izdatkov za leto 1956; b) v sklad za nadomestitev in dopolnitev ostali del presežka. Ce ima finančno samostojni zavod po določbi o ustanovitvi še kak drug sklad, določi organ, ki odobri zaključni račun, kolikšen del presežka dohodkov nad izdatki, ki preostane po vplačilu za sklad za nagrade, gre v letu 1956 v posamezne druge sklade. Presežek dohodkov, ki ga finančno samostojni zavod ne doseže na način, določen v 1. odst. tega člena, bo razdeljen z odlokom o zaključnem računu o izvršitvi občinskega proračuna za leto 1956. 202. Na podlagi 2. in 13. tč. 50. čl. zakona o občinskih ljudskih odborih (Ur. 1. LRS štev. 19/52), 2. tč. 24. čl-statuta občine Vojnik 2. tč. XXI. poglavja zveznega družbenega plana za leto 1956 (Ur. 1. FLRJ št. 14 56) inXVIII. poglavja družbenega plana LRS za leto 1956 (Ur. 1. LRS štev. 13/56) je Občinski ljudski odbor Vojnik na svoji 4. seji dne 31. 5. 1956 sprejel ODLOK o občinski dokladi na dohodke od kmetijstva. ■i 1. člen Cfelotno območje Občinskega ljudskega odbora Vojnik se razdeli na 4 območja, in sicer: I. območje, ki obsega k. o. Št. Jošt in naselje Zg-Lindek v k. o. Verpete; II. območje, ki obsega celotno območje bivše občine Dobrna, razen k. o. Št. Jošt, območje bivše občine Strmec, razen k. o. Strmec, območje bivše občine Frankolovo, razen naselja Zg. Lindek in območje bivše občine Vojnik, razen k. o. Vojnik trg, Vojnik-okolica in Arclin; III. območje, ki obsega k. o. Strmec in IV. območje, ki obsega k. o. Vojnik trg, Vojnik-okolica in Arclin. 2. člen Občinsko doklado plačujejo vsi, ki imajo dohodke od kmetijstva in to po stopnji 3 % katastrskega dohodka od zemljišča v I., po stopnji 5% v II., po stopnji 7 % v III. in po stopnji 9 % v IV. območju. 3. člen Razdelitev dohodkov od občinske doklade je določena z družbenim planom Občinskega ljudskega odbora Vojnik za leto 1956. 4. člen Določila uredbe o dohodnini z vsemi poznejšimi spremembami in dopolnitvami veljajo tudi glede občinske doklade. Prav tako se za izvajanje tega odloka uporablja uredba o prisilni izterjatvi davkov in proračunskih dohodkov. Ta odlok začne 5. člen veljati od objave v Uradnem od 1. 1. 1956- vestniku okraja Celje, uporablja f pa se Občinski ljudski odbor Vojnik, v Vojniku, dne 31. 5. 1956. Štev.: 01/360/1-56 Predsednik: ___ Josip Jošt, 1. r. 203. Na podlagi 2. točke 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Ur. 1. LRS štev. 19-88/52) v zvezi 29. členom uredbe o upravljanju stanovanjskih h,s (Ur. 1. FLRJ štev. 29/54, štev. 46/51) je Občinski ljudski odbor Vojnik na svoji seji dne 31. 1. 1956 sprejel 4. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje, uporablja pa se od 1. januarja 1956. Občinski ljudski odbor Vojnik, v Vojniku, dne 31. 5. 1956. Štev.: 01-362/1 Predsednik: Josip Jošt, 1. r. ODLOK o hišnem redu. 1. člen S hišnim redom se urejajo razmerja med hišnim svetom oz. zasebnim lastnikom hiše ter stanovalci, sostanovalci, podnajemniki ter z njimi določi obseg m način uporabe v najem danih prostorov kakor tudi dolžnosti in pravice hišnega sveta oziroma zasebnega lastnika hiše ter stanovalcev oziroma najemnikov. 2. člen Pred vselitvijo oziroma izselitvijo je dolžan stanovalec oziroma najemnik svojo vselitev oziroma izselitev naznaniti x predsedniku hišnega sveta oziroma zasebnemu lastniku hiše ali od njiju'pooblaščeni osebi. Ob prevzemu in predaji se ugotovi stanje stanovanjskih prostorov z zapisnikom, ki ga podpišeta stanovalec oz. najemnik ter predsednik hišnega sveta oziroma zasebni lastnik hiše ali od njiju pooblaščena oseba. 3. člen Stanovalec oziroma najemnik sme oddati dele sta novanja v podnajem le s pristankom hišnega sveta oziroma zasebnega lastnika hiše v skladu z obstoječimi Predpisi. 4. člen Po odpovedi najemnega razmerja mora stanovalec oziroma najemnik dovoliti zadnjih 14 dni pred iztekom odpovednega roka ogled stanovanja interesentom. Cas ogleda določi stanovalec oz. najemnik sam in to javi hišnemu svetu oz. zasebnemu lastniku hiše. 5. člen Stanovalec oz. najemnik ne sme predati stanovaj-skih oziroma poslovnih prostorov v slabšem stanju, kot jih je prevzel, in mora vsako okvaro na svoje stroške Popraviti, kolikor ni nastala po normalni obrabi, sicer stori to hišni svet oziroma zasebni lastnik hiše na najemnikove stroške. Ob izselitvi je stanovalec oziroma najemnik dolžan izročiti upravi stanovanjske skupnosti oziroma zasebnemu lastniku hiše vse ključe stanovanja, vežnih vrat in drugih prostorov, morebitne izgubljene ključe pa hiora nadomestiti. 6. člen Stanovalec oziroma najemnik stanovanja ali poslovnega prostora sme izvršiti prenovitev ali prezidavo Po poprejšnjem dovoljenju hišnega sveta oziroma zasebnega lastnika hiše. Če to stori brez dovoljenja, sme hišni svet oziroma zasebni lastnik hiše stanovanje Vzpostaviti v prejšnje stanje na stroške stanovalca oziroma najemnika. Ob izselitvi mora stanovalec oziroma najemnik pustiti prostore v neizpremenjenem stanju, razen če je bil sklenjen drugačen dogovor med stanovalcem oziroma najemnikom in hišnim svetom oziroma zasebnim lastnikom hiše. 7. člen Skupni prostor, dvorišče, odprte kleti, stranišča, hodniki, dvigala, pralnice itd. ter studenci in vodnjaki morajo biti na razpolago vsem stanovalcem oziroma najemnikom. Čas, način uporabe in čiščenje teh prostorov določi hišni svet oziroma zasebni lastnik hiše. 8. člen Stanovalec oziroma najemnik je dolžan: 1. vzdrževati najete prostore v rabnem stanju, kakor jih je prevzel; 2. paziti na red in snago najetih in skupnih pro- stdrov; 3. vesti se tako, da ne moti miru in počitka sostanovalcev oziroma sonajemnikov, posebno pa v času od 22- do 6. ure; 4. takoj naznaniti hišnemu svetu oziroma zasebnemu lastniku hiše pomanjkljivosti, ki jih mora popraviti hišni svet oziroma zasebni lastnik hiše; 5. skrbeti, da se ne pokvarijo vodovodne, električ-ne. plinske in ogrevalne instalacije, posebno zaradi mraza in mokrote; 6. plačati najemnino do vsakega 5. v mesecu vnaprej, če ni v pogodbi drugače določeno; 7. pri dovozu kuriva, vselitvi in izselitvi takoj očistiti pločnike in druge prostore. Na lastne stroške mora stanovalec oziroma najemnik: a) pobeliti stanovanjske oziroma poslovne prostore, kakor hitro se za to pokaže potreba; potrebo ob sporu ugotavlja sanitarna in gradbena išpekcija ObLO, kuhinjo mora prebeliti vsaj vsako tretje leto; b) očistiti štedilnik vsak mesec, peči pa po potrebi, zlasti pred začetkom ogrevanja v jeseni; c) uničiti mrčes, če se pojavi; č) oskrbeti takoj po okvari manjša popravila električnih stikal in varovalk, vodovodnih tesnil v pipah, poškodovanih ključev in ključavnic, zvonca na vratih, razbitih pečnic pri štedilnikih in pečeh, plovk in tesnil v rezervoarjih, straniščih z vodnim izpiranjem, razbitih stekel, školjk in podobno; d) razkuževati stranišča brez vodnega izpiranja s primernimi desinlekcijskimi sredstvi; e) po pranju očistiti pralne naprave, zlasti pralni kotel. Stanovalec oziroma najemnik je odgovoren za škodo, ki bi nastala zaradi zanemarjanja njegovih dolžnosti. 9. člen Stanovalcem oziroma najemnikom .je prepovedano vsako dejanje, ki bi utegnilo napraviti škodo v stanovanju ali v poslopju ali pa morebiti motilo sožitje med stanovalci oziroma najemniki. Prepovedano je: 1. sekati drva ali drobiti premog v prostorih, ki niso za to določeni; 2. uporabljati strojne naprave, ki ropotajo; šivalne in druge stroje, ki so za domačo potrebo, je treba pri uporabi primerno podložiti, da se ropot zmanjša; 3. med 22. in 6. uro v zimskih dnevih in 22. ter 5. uro v poletnih dnevih igrati na zvočne instrumente, peti ali drugače motiti mir; 4. igrati na dvorišču nogomet ali druge podobne igre, ki bi utegnile ogrožati telesno varnost stanovalcev oziroma najemnikov ali napraviti škodo na poslopju, vpiti na dvoriščih in hodnikih; 5. pljuvati na tla ali drugače onečediti poslopje; 6. iztepavati predmete skozi okna, preko balkonov ali odlagati pepel, smeti ali odpadke na mestih, ki niso za to določena, na določenih mestih pa samo v času, ki ga določi hišni svet oziroma zasebni lastnik hiše; 7. prati in sušiti perilo v stanovanju, če je na razpolago pralnica ali prostor za sušenje perila; 8. metati odpadke ali druge predmete v stranišča, vodovodne školjke ali odtočne cevi; 9. zamazati ali poškodovati poslopje s pisanjem, s pritrjevanjem lepakov v vežah, na stopniščih ali na hodnikih nalepljati uradne objave, naznanila in obvestila na mestih, ki niso za to določena; 10. zastavljati veže, hodnike, stopnišča ali dvorišča s kakršnimi koli predmeti, postavljati kolesa, otroške ali ročne vozičke izven določenega mesta; 11. močiti ali umivati parketna tla, prekomerno' močiti mehke pode; 12. po nepotrebnem trošiti vodo, v skupnih prostorih puščati prižgano luč; 13. v stenskih izlivkih pomivati posodo ali prazniti nočne posode; 14. postavljati na okna nezavarovane posode za cvetlice ali zalivati cvetlice tako, da odteka voda po fasadi hiše; 15. kuriti z močno vnetljivimi snovmi, kot so bencin, petrolej ali podobno; 16. hraniti na podstrešju gorljive predmete; 17. v stanovanjskih prostorih rediti svinje, drobnico, perutnino ali druge domače živali; 18. storiti kakršno koli dejanje, ki bi utegnilo povzročiti škodo v najetih prostorih, na poslopju ali na pripadajočem zemljišču. 10. člen Stanovanjska skupnost oziroma zasebni lastnik hiše mora skrbeti, da so stanovanjski in poslovni prostori z vsemi napravami in instalacijami v rabnem stanju. 11. člen Stanovalci v hišah stanovanjske skupnosti se morajo s posredovanjem hišnega sveta sporazumeti, kako bodo uporabljali skupne prostore, dvorišča, pralnice, podstrešja, kleti in podobno. Če sporazum ni mogoč, odredi hišni svet način uporabe skupnih prostorov. Zasebni lastnik hiše mora dovoliti najemnikom uporabo skupnih prostorov, dvorišča, pralnice, podstrešja, kleti in podobno. 12. člen Hišnik je dolžan: 1. vsak dan pomesti pločnik in zaklepati vrata od 23. do 5. ure, pozimi očistiti sneg do 6. ure zjutraj, ob poledici pa ga posipati z žaganjem ali pepelom, odmetati sneg od hiše in očistiti prehode; 2. vsak dan pomesti stopnišča, hodnike in veže, enkrat mesečno vse te prostore poribati in umiti okna na hodnikih in stopniščih ter v veži; 3. čistiti dvorišče, zaklepati in odklepati vežna in vrtna vrata ob določeni urah, prižigati in ugašati luč; 4. zavarovati instalacije pred okvarami, zlasti vodovod pred mrazom; 5. skrbeti, da na podstrešju ni vnetljivih snovi; 6. naznanjati hišnemu svetu oziroma lastniku hiše okvare in predlagati potrebna popravila. I 13. člen V vsaki hiši, v kateri stanuje več kakor 6 strank, mora biti hišnik, če ne opravlja sam hišni lastnik hišnikovih del. Kjer ni hišnika, opravljajo njegovo delo stanovalci oziroma najemniki po dogovoru s hišnim svetom oziroma zasebnim lastnikom hiše. 14. člen Za prekršek se kaznuje z denarno kaznijo do 3000 din, kdor prekrši prepovedi ali dolžnosti naštete v 8., 9., 12. in 13. členu tega odloka. 15. člen Ta odlok stopi v veljavo z objavo v Uradnem vestniku okraja Celje. Štev.: Občinski ljudski odbor Vojnik, v Vojniku, dne 31. T. 1956. 01-356 1 Predsednik: Josip Jošt, 1. r. 204. Na podlagi 2. odstavka 15. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Ur. 1. LRS štev. 19-84/52) in 10. člen statuta občine Žalec v zvezi s 7. členom uredbe o potnih in selitvenih stroških (Ur. 1. FLRJ štev. 28/55) je Občinski ljudski odbor Žalec v smislu uredbe o spremembi in dopolnitvi odredbe o višini kilometrine (Ur 1. LRS štev. 4/56), na svoji seji dne 10. maja 1956 sprejel ODLOK o priznavanju kilometrine uslužbencem in delavcem občinskega ljudskega odbora Žalec za službena potovanja v krajih, kjer ni rednih prevoznih sredstev. 1. člen Uslužbencem in delavcem občinskega ljudskega odbora Žalec, ki službeno potujejo po kraju, kjer ni rednih prevoznih sredstev, pripada povračilo stroškov v obliki kilometrine za vsak prehojeni oziroma prevoženi kilometer. 2. člen Za kraje, kjer ni rednih prevoznih sredstev in kjer je razdalja v smislu 1. odstavka 7. člena uredbe o potnih in selitvenih stroških (Ur. 1. FLRJ štev. 28/55) večja kot 4 km, se v občini Žalec štejejo naslednji kraji in naselja: Pirešica. Galicija, Ponikva, Vinska gora, At. Janž pri Velenju, Liboje, Zabukovca, Tabor, Marija Reka in Št. Andraž. 3. člen /Kilometrina po 2. členu tega odloka se prizna za prevožene kilometre od službenega kraja, oziroma od najbližje postaje rednega prevoznega sredstva do središča v območju službenega opravka. Za potovanja po območju službenega opravka kilometrina ne pripada. 4. člen Kilometrina pripada v višini in ob pogojih, ki jih določa odredba o višini kilometrine (Uradni list LRS štev. 4 56). 5. člen Kilometrina po tem odloku se bo priznavala na podlagi potnega obračuna in sporočila katastrskega urada o razdaljah med krajem službovanja in območjem službenega opravka oziroma med najbližjim postajališčem rednih prevoznih sredstev in območjerp službenega opravka. 6. člen Ta odlok velja od objave v Uradnem vestniku okraja Celje, uporablja pa se od 1. maja 1956. 7. člen S 1. majem 1956 preneha veljati odlok o priznavanju kilometrine uslužbencem in delavcem občinskega ljudskega odbora Žalec, ki je bil sprejet na seji občinskega ljudskega odbora Žalec, dne 11,- novembra 1956. . Občinski ljudski odbor Žalec, v Žalcu, dne 10. maja 1956. Štev.: 01-1071 Predsednik: Ivan Rančigaj, 1. r. Izdaja finančno samostojni zavod »Uradni vestnik okraja Celje« v Celju — Ureja uredniški odbor pri Okrajnem ljudskem odboru Celje — Odgovorni urednik Gorenjak Ludvik — Tiska Celjska tiskarna v Celju — Uredništvo in uprava Celje, Trg svobode štev. 9 — Telefonska štev. 26-06, interna 47 — Naročnina znaša letno 700 din, cena posamezni številki pa 30 din l