IT V ]. K. Politika s konjskimi zaočniki V prejšnji števillki. »Slovenije« se je pečal Vaš »Opazovalec« pod naslovom »Slaba: primera« s 1 opalovičevim stališčem zastran dogodkov v Slovaški in je praiv dobro zavrnil njegovo razlago o tem, kakšni so bili vzroki za odcepitev Slovaške. Vaš »Opazovalec« pa je tudi ugotovili, da se je Topalovič smiisellno po svoji razlagi izdal za pripadnika centralizma, čeprav tega izrečno ni poudarjal. Pisec teh vislic miisli, da razpolaga z nekoliko bližjim poznavanjem miselnosti tistih socialnih demokratov, ki se zbirajo okoli Topa lovca in ki se na naših tleli po navadi oglašajo v »Delavski politiki«. Ker je negotovost javnosti glede mišljenja posameznih 'skupin političnih delavcev v .sedanjem stanju razvoja kočljiva, je potrebno in koristno, če še negotovosti odstranijo. l)o i. VI. 1957 so socialni demokrati v naši državi uradno razglašali načelo državne in narodne edinosti za svoje. S ret en Jakšič je podčrtano izjavljal. da je socialna demokracija vedno bila za to načelo in da ho tako tudi ostalo. Do tega časa je ■socialna, demokracija tudi razlagala navedeno načelo praktično tako, kot meščanske, dekretiratne stranke unitarizma.: sam I opa.lovič je februarja 1936 v Belgradu opravičeval samostojni nastop •svojega seznama ob volitvah leta 1935. 'z okolnost-jo, 'da je bil nosilec seznama združene opozicije dr. Maček in ne Davidovič. Topalovič dr. Mačka izrečno ni zato odklonil, ker je Hrvat, medtem ko bi bil nosilec Davidovič Srb, temveč zaradi lega. iker je Davidovič že pokazal, da je demokratičen politik. Ker pa je sedel dr. Maček v Sremski Mitroviči in samo od leta 1929. dalje dvakrat na zatožni klopi državnega sodišča za varstvo države, je bilo mogoče razumeti Topalovičevo poudarjanje Davidovičeve demokratičnosti samo v tem smislu, da dr. Maček — po mišljenju Topaloviča — pač še n,i pokazal, da je demokratičen politik, 'ako mišljenje je bilo pa vsakomur na oko nepravilno in je zaradi tega tudi vsakdo moral razumeti Topalovičevo razlikovanje drugače, kot je 'bilo izrečeno, namreč res samo tako, da in ker je Maček — Hrvat, Davidovič pa ne saimo Srb, temveč celo Srbija.net*. Ob pripravah za volitve I I. XII. 1938 so pripadniki J is'S v Sloveniji s prepadenostjo zaznali za odločitev, da pojde JNS na seznamu dr. Mačka na volitve. Bili so in zavedali ,so se, tla so opozicio-nalci, gorki opozicionalci, ali rekli so: Da, če (bi 1' nosilec seznama Davidovič, razumemo dr. Kramerja, nikakor pa nam ne gre v glavo, da sc more dr. Kramer podrediti — »nekemu« dr. Mačku! Če ~ 'Porokovano pristno dejstvo primer jalte z mišljenjem socialnih demokratov v letih 1935/37 smete skleniti, da so socialni demokrati na področju državne notranje politike samo za približno poldrugo leto bolj napredni kot tisti, ki .so bili izraziti predstavniki unitarizma 6. januarja 1929 Čeprav so osebno pričeli sodelovati šele 3 IX 1931 ’ Ta — zgolj časovna — razlika bi bila edina, ki loči socialne demokrate od unitarizma, uradnih unitaristov — JNS in današnje J KZ. V takratnih razmerah ne smemo pozabiti vendarle še na dvoje važnih okolnostk Ena bo po-'[dila predvsem srbijansko razpoloženje Toioalo-V-Ic?>.druga pa predvsem unitaristično stališče so-?la n*h demokratov. V času. ko dr. Maček ni do-shro. Ko vse lo ugotavljamo, n imamo namena, molili pod mois neprijetno -— dane® neprijetno — preteklost, temveč opisati dejstva, ki potrebujejo razlage. Ze zgoraj smo namreč povedali, da igra vazno vlogo dan 3. VI. 1957. Tega dne se je vršila v Zagrebu konferenca zau*j>ni.kov socialnih deimo-kr atov, ki jim je poročal Topalovič o vtiskih, ki jih je dobil, ko je bival med svojimi češkoslovaškim somišljeniki. In na podstavi teh vtiskov je Topalovič slovesno priznal, da je bila socialna demokracija zato, ker je zagovarjala načelo državne in narodne edinosti, na slabem, nepravilnem in zmotnem političnem tiru, in da ibo morala to v bodoče popraviti. Popraviti tako, da bo odslej zasledovala drugačno politiko v narodnih vprašanjih. lega dne je socialna, demokracija na svoj način uradno zapustila načelo narodne in državne edinosti. C elo vprašanje odslej se glasi: ali ga je zapustila tudi dejansko? 1 rezen odgovor na to vprašanje mora biti — na zaloist — še vedno negativen. Politika: priznavanja zgrešene pretekle politike je zvezama z zelo počasnim napredovanjem v lastnih vrstah. Važno vlogo pri tej počasnosti, in negotovosti razvoja igra način, kalko je dotična politična skupina organizirana. O tem se bomo poba vili h koncu. Tukaj hočemo navesti nekaj značilnih podrobnosti. Lanskega maja. so se v Sloveniji — po hvalevredni pobudi iz podeželja, ne iz Ljubljane— začeli razgovori med političnimi skupinami, o katerih je bilo mogoče domnevati, da so- za demokracijo in slovenstvo. (Pri nas je treba, to seštevati, na žalost!) Pritegnjeni so bili tudi socialni dem olk ra ti. Razgovori pa niso prišli čez teoretično, čez 'besedno soglaša nje. Vsak poskus določnejšega prestopa v praktično uresničevanje soglasja se je naglo prevrnil v teoretiziranje. Ko je prišel razpis volitev ||. XII. 1938, se je razgovarjanje zaradi, te nedovršeno«ti prejšnjih pogajanj samodejno 'spremenilo v pogajanje za volilni pakt. Pri teli 'pogajanjih so zastopniki socialne demokracije dosledno poudarjali, da se samo razgovarja jo, vežejo pa ne. To je trajalo cele ledine, dokler niso isti zastopniki čez noč, točno: v enem samem ledni! sklenili sporazuma z JNS. Po sklenitvi tega sporazuma, ki bi bil za grenko ceno 10 mandatov JNS in 3 mandatov soc.alnih oenioikratov'Sicer poskrbel za to, da bi bili man-(lati mesta Ljubljane, ljubljanske okolice in kr-Jkega okraja v rokah unitaristične opozici ?e bi bil zmagaI seznani, dr. Mač ka, je bilo tako da prevladuje med socialnimi demokrati š( uanes večja miselna sorodnost in zaupnost do JNS, ka pa iz- kor do ostale, slovensko misleče in demokratične opozicije. Kajti če bi zanikali ta razlog, da je tako hitro prišlo do njihovega sporazuma z JNŠ, medlem ko celi tedni razgovorov s slovensko demokratično opozicijo niso rodili nobenega, sadu, bi morali naprtiti socialnim demokratom domnevo, da jim pri celi stvari ni šlo za stvar, temveč za mandatni račun. To domnevo odklanjamo, ker nam je ljubše, da vidimo v socialnih demokratih ljudi, ki zastopajo določen program. Miselna sorodnost in zaupnost med socialnimi demokrati in JNS ni samo zgodovinsko utemeljena, temveč tudi nasledek organizacije politične skupine socialnih demokratov. Le-ta je namreč sama centralistična, vsedržavna in ni zvezana po narodnih enotah socialnih demokratov. S to ugotovitvijo prehajamo na tisto jedro, ki se nam zdi glavno pri obravnavanju pogojev za medsebojno zaupanje različnih političnih skupin, ki bi hotele podpirati pravilno rešitev notranje političnih vprašanj. Med te politične skupine se štejejo danes — upravičeno! — tudi JNS, socialni demokrati in Sta.nojevičcva skupina. Prvi so »legalno« organizirani v enotno stranko za področje cele države im poznajo samo »dele« enega naroda, drugi so bili prvi. ki so se v naši državi organizirali po načelih, ki jih je šele 1931 prisilno predpisal zakom o društvih. shodih in posvetih, tretji so pa celo sodelovali pri ustanovitvi J RZ. ki je organizatorično povsem enaka JNS. Vsi so »vsedržavni« tudi po licu svoje organizacije. Vsi so se pa pridružili politiki priznanja, potrebe, da se rešijo najprej vsa notrauje-politiena vprašanja, m politiki priznanja obstajanja teh vprašanj šele v zadnjem času. Stanojevičema skupina decembra 1935, JNS šele pred volitvami II ,socinIni demokrati pa nekako po 3. VI. Na • drugi strani političnih skupin stoje pa tisti, ki so tudi organizatorično — narodni, »plemenski«! »Vsedržavne« stranke, organizirane med vsemi trem. »deli« enega naroda, bodo nosile v sodelovanje greh svoje organizacije. Upravičena bo zaradi tega proti njim določena mera nezaupnosti » , ~nJ namenov, kajti težko se je pogajati s .stalisca samostojnosti Slovencev, Hrvatov in Sr-■>ov o bodočnosti le-teh ob sodelovanju s tistimi, ki po svoji prostovoljni organiziranosti stvarno zanikajo i Slovence i Hrvate i, Srbe in jih sta.n-Ijajo v jugoslovene. Težko se je razgovarjati z njimi, ce_ ®e zavedaš, da hrani sporazum med tremi narodi v sebi nujnost prenehanja strank, ki bi bile enotne za področje vse današnje države. Če navedene stranke želijo dokazati svojo pristnost, iko izjavljajo^ da so za sporazum, bodo morale poseči v svojo lastno organizacijo. Stano-jeviceva skupina se bo morala, ker je stvarno srbska, umakniti med Srbe, JNS se bo morala razdeliti v samostojne skupine Slovencev, Hrvatov in Smo v in že zaradi tega — izginiti s površja (njena organizacijska enotnost je namreč tudi edini razlog njenega obstanka), socialni demokrati se bodo morah »federailizirati«. Slednjim ne bo treba izginiti, ker centralistična strankarska ureditev ni obstojni razlog socializma, niti socialnega demokratizma,i Uprav isocialni demokrati imajo zaradi tega, ker njihov politični nauk ni nujno zvezan s centralizmom., temveč je z njim zvezan samo popačeni socializem, največ mule na zdrav m bol j.s, razvoj v bodočnosti, kakor hitro se v državi take sestave, kakršna je naša, »federali-zirajo«. Socialni demokrati radi trdijo, da ie v niil.n ni, viatali totikSiM demokracij.!, tla še eentrat stična ureditev politične skupine niti ne čuti drugače, kot koristno. laka ureditev jim porokuje SSi ,0J1M freds-!':° to- Oa l>i ,se «p£ I Irlnt-r , -!Ul "s'Io.y«ski način«. O -tem. kolikima je demokracija v njihovih vrstah, soditi, nam ne \cze. mamo pa o tem pač svoje mnenje, 'kii. se ne ujema z njihovim. Ali to ne spada sem. Poudar-stia' , Pl‘ec* izpačenjem sporazuma po »slo-vaskem zgledu nasproti pripadnikom slovenske Upravništvo: Ljubljana, Tyrševa cesta 17 Poštnočekovni račun: Ljubljana št. 16.176 Rokopisov ne vračamo Oglasi po tarifu Tiska Zadružna tiskarna (M. Blejec) v Ljubljani redništvo: Ljubljana, Tyrševa cesta št. 17 Naročnina četrtletno 15 din za pol leta 30 din za vse leto 60 din Posamezne številke 1.50 din zamejstvo celoletna naročnina 90 din Ljubljana, 14. aprila 1939 demokratične oipezicije pa moramo zavreči. Oni naj ta strah rajši upoštevajo takrat, kadar sklepajo volilne sporazume z uradnimi unitaristi. Tam je strah veliko bolj reisen in utemeljen, ne pa nasproti pripadnikom slovenske demokratične opozicije. ki se tudi sama prav dobro zaveda, katera poroštva morajo biti v resnici porokovana v vsej državi — demokratično. Meti ta poroštva pa spada prav zvezna organizacija takih strank, ki po svojem izven-narodnem namenu želi delovati čez območje posameznih narodnih področij. O tem naj razmišljajo Poučen zgled Za velikonočno številko »Hrvatskega dnevnika« je napisal inž. Avgust Košutič daljši sestavek o političnem položaju hrvaškega naroda. V njem navaja tudi primer češko-,slovaške republike, ki je v teh časih za vsakega poučen. Ta del sestavka zato navajamo v pouk zlasti vsem tistim neštetim političnim otrokom, ki si državne politike ne morejo predstavljati drugače, kakor kot nekakšno veliko učilnico ali vojašnico, kjer gre vse po enem kopitu in kjer ima zlasti samo eden pravico ukazovati, a vsi drugi dolžnost ubogati. Košutič pravi: Prihaja nam velik primer, ki še mesec dni ni stair, a cla.je ga nam usoda bivše češiko-slovaške republike. Četudi je današnja državna organizacija, v kateri se nahaja češki narod od 16. marca, samo začasna, je vendar primer zelo poučen za nas in za druge. 1 udi Čehi so pred dvajsetimi leti v dogovoru s Slovaki in s pomočjo zahodne Evrope in Amerike osnovali svojo samostojno republiko, ki so jo imenovali Češkoslovaško. Ne samo, da so svojo državo tako imenovali, ampak so v tej državi začeli Čehi vladati in upravljati tako, kakor da so sami nad vsem gospodarji. Slovaškemu narodu niso priznali, da je poseben narod, ampak so rekli, da je to del onega naroda, ki se imenuje češkoslovaški narod. Medtem pa ni tega izmišljenega naroda nikoli Bog ustvaril. Praška, gospoda ni dosti spraševala za pravo in pravico podrejenega slovaškega naroda, ker je računala, da imajo dovolj .sile za svojo premoč. In vise svoje umske in telesne sile so organizirali, da branijo laž in krivico. Pri tem so tudi sami pozabili na svoj češki 'narod, ki so ga zamenjati z državo. Kdor bi jim bil ugovarjal, tega bi bili razglasili, da je zoper državo in izdajalec. Mislili so. da je država vse in da je treba njo zaščitili z zakonom. Niso pomislili, da je narod država in da za zaščito naroda ni bilo zakona. Slišali smo im vemo, kako se je ta napačna politika žalostno končala preteklega meseca. Naj namesto nas rečejo sami Čehi o sebi, da slišimo, kako se jim danes vidijo stvari. Svoja razmi- šljanja prinašajo javno po vrsti vsi češki listi, izhajajoč iz stvarnega stanja, da danes njihne države ni več. Tako piše med drugim ugledni in naj razširjene jši praski dnevnik »Narodni Politika« tole: »V dvajsetih letih našega državnega življenja smo •se skoraj odvadili, misliti na češki narod. Z nenavadno I ah komi šljenostjo smo izpolnjevali razne uradne spise z besedo Čehoslovak, ko so nas vpraševali za narodnost, in vživeli smo se v to umetno predstavo »češkoslovaškega« naroda tako, da nam je bilo (o isto kakor češkois 1 o vaška drža v a. Ne bili bi odkriti do sebe samih, če bi hoteli zagovarjati vse napake, ki smo jih s tem »češikoslova-štvom« napravili ne samo nad drugimi mairodi te države. ampak — bodimo popolnoma sebični — tudi nad samimi seboj. »Češko-slovaska narodnost«, ki je nastala kot umeten pravni pojem za časa prevrata, ni imela nobenega izročila ne preteklosti, ni imela zgodovine, ni izrasla iz globokega narodnega prepričanja, in zato je ostala tako površna, kakor je tudi bila površno narejena. Bil je to paragraf, prilepljen na dušo naroda. Ta izmišljena narodnost se ni mogla navezati na duhovno izročilo češkega naroda, niti ne slovaškega naroda, bila je sama ob sebi prazna beseda, ki bi ji bilo šele dodatno treba dati vsebino. 'J ako je nastala tista .češko-slovaška ideologija', tisti usodni pojem, ki gani nihče razumel, niti pri nas niti v tujem svetu. .. Edina rešitev za narod je v tem, da se ta narod zave ... Nikar ne mislimo na tiste, ki so se zaradi svoje pokvarjenoisti sami izključili iz naroda, lakih je pri vsakem narodu, a ne samo pri nas. Toda ni se jih tirc-ba bati narodu, ki je tako številen in v svoji duši tako močan, kakor naš narod. Zdaj gre za nekaj drugega, česar nam je največ treba, a to je edinost naroda. Za nič drugega torej ne gre, kakor da nam bo jasno, da naš položaj ne more več prenašali tega, da vleče vsak na svojo stran, ker se na tak način samo razbija narodna edinost. Prekletstvo posameznika je hudo, ali še hujše je prekletstvo naroda, ki meče iz svoje srede tiste, hi mu Škodujejo...« I. K.: Sto in sedemdeset tisoč Poznavalci razmer so cenili število policijskih ;azni. izrečenih na področju cele države od uprav -tih ali policijskih oblasti za prekrške, ki jih kaz-mjejo te oblasti, na stotisoč, na področju savske mnovine same ipa na petindva jset tisoč. I n tem itevilu so mišljene — naravno — samo tiste kazni, caterih naložba je še »živa«, v spominu prizade-ih in v učinkovanju izreka. Nobenega povoda lamreč ni zato, da bi se štele v tej statistiki tudi iste kazni, ki so že izvršene, izterjane in prebo-ene. Saj nima policijska kazen nobenih častnih laisledkov, in dodatno odpuščanje že prestami h, zterjanili in prebolenih Ikazni bi bila prazna slana. koristna kvečjemu za odstranitev kazenskih registrov v omarah policijskih oblasti in okrajnih glavarjev. Spričo take ocene ni žel ministrski predsednik. » 29. juniju 1935. Prvič zaradi tega, ker so bili »P°" litični prekrški«, storjeni pred 29. junijem 1935, ali am nesti rani z amnestijo z dne 29. VI. I955, ali pa že tako 'konsumirani, da niso bili več »živi , drugič pa zaradi legat, ker je po načinu poslovanja upravnih oblasti popolnoma izključeno, da ne bi že bile izvršene in konsumirane vse policijske kazni, izrečene zaradi drugačne vrste prekrškov. Upravno kazensko postopanje s poslovali jem druge stopnje (ob pritožbah) vred traja največ tr‘ mesece. Drugače je pa to pri »političnih prekrških« v ožjem smislu besedo. Tu ni mogoče določiti nekakšne povprečne dobe trajanja poslovanja oblasti. So primeri, ko je poslovanje bliskovito, so primeri, ko je polževo. Pisec teh vrstic — prosim, ne vzeti tega za ba-harijo — je bil v zadnjem času kaznovan dvakrat. Prvič po zakonu o društvih, shodih in posvetih na denarno kazen 2.500 din, drugič po členu 74. zakona o notranji upravi na denarno kazen 500 din. V skoraj istem času je bil kaznovan po Čl-74. zakona o notranji upravi v istem kraju tovarniški delavec z denarno kaznijo 150 din. Proii odločbam sta se pritožila ob.a na drugo stopnjo. V primeru pisca druga stopnja pritožb sploh ni rešila in je poslovanje ugasnilo — s sedanjo amnestijo, ki je na la način prihranila piscu čast plačila zneska 3000 din v obče-koristne namene, bodisi v državno blagajno, bodisi za občinske reveže. V primeru tovarniškega delavca, pa je druga stopnja pohitela in kazen potrdila. Vsi trije delikti so bili izvršeni v času volilne borbe za volitve z dne II. XII. 1938. Druga stopnja je potrdila kazen tovarniškega delavca, ko se je že spremenila vlada in ko so bili že napovedani ukrepi ministrskega predsednika za popravo krivic, s čimer je vsakdo v prvi vrsti mislil tudi na amnestijo policijskih kazni, naloženih za dejanja v volilni borbi opozicije, kaznujoči policijski komisariat. je navzlic temu pospešil izterjavo kazni v znesku 150 din tako, da je postavil dotičnega delavca pred alternativo, ali ostane v zaporu, kani,or je bili že priveden, ali pa plača. Kot dober družinski oče sedmerih otrok je rajši plačal. M tega »prekršnika« amnestija ne pomeni drugega kot teoretičen izbris okolnosti, da je bil obsojen. Ker je vložil tožbo na upravno sodišče, upamo zaradi števila otrok, ki jim ima, da bo dobil od izterjanih 150 din vsaj okrog 10 din nazaj. Za pritožbo je plačal namreč takso 30 din, za tožbo na upravno sodišče takso 100 din. in za prilogo' k tožbi 4 din, kar da skupaj 134 din, za poštnine je izdal najmanj 5 din, to da skupaj 139 din, in ko mu bo finančna direkcija vračala kazen 150 din, mu bo odbila vsaj 0.75 din za »priznanično takso . Tako lx> dobil res 10 din nazaj. Za tiste, ki jim je bila. čast plačila kazni prihranjena, je zavest tega prihranka zelo težka. Najkrajše razmišljanje nas dovaja do skušnje, da pri »političnih« kaznovanjih ne trpijo škode tisti, ki jim je bila priznana visoka krivda in zato denarna kazen v visokem, znesku, temveč tisti reveži, ki jih je veliko več in ki se jim naloži denarno izražena »nizka« kazen. Od teh se namreč kazni dejansko izterjajo bodisi v denarju, bodisi v obliki zapora, medtem ko se visoke kazni v največ primerih sploh ne izterjajo. Z etiko različno hitrega poslovanja ob pritožbah zoper kazni za prekrške, ki so bili izvršeni v istem času, se danes še ne moremo pečati, ker smo navezani samo na domneve, teh pa vsaj zaenkrat še ni zdravo spravljati na tiskani papir. Vsekakor pa omogoča različno hitro poslovanje različno obravnavanje, čigar krivico čutijo — če so pošteni — gotovo listi moralno najtežje, ki jim je amnestija praktično koristila. Po navodilih ministrskega predsednika sodec, sedanja amnestija ni edina mera popravljanj« krivic, temv"* — ’-------1 :t’ L sp nam v :mveč le ena izmed mnogih. Kot prva sc e m pogledu vsiljuje potreba amnestij1 sodnih kužni zasebnikov za prestopke v teku volilne borbe, ki se kaznujejo na uradni predlog. Vendar naj o tem razmišljajo poklicani, ki izjavljajo, da O' tem že razmišljajo. Že samo zgoraj našteti primeri nam razložijo, v kako redkih primerih je bila sedanja amnestija praktično učinkovita, v kako redkih primerih je torej še pravočasno mogla prihraniti ali odstraniti, če ne krivcev, pa vsaj- ostrost. Zato je naloga poštene slovenske javnosti, da podpira prizadevanja za uresničenje nadaljnjih in učinkovitejših mer. ki naj popravijo krivice. Ali pri tem podpiranju se mora slovenska javnost zavedati tudi merila, ki naj narekuje ukrepe. Če bi se pa omejevali ukrepi za odpravo krivic le na to, bi ostala nepopravljena vsa težka in moreča množica krivic, ki so bile zagrešene nad slovenskim delovnim ljudstvom in malimi brez-imenimi Slovenci. Edina izjema v tej suneri je tisti poskus JNS. poseči po voditeljih nasprotnega tabora, ki se je izcimil v k on fi nacijo štirih politikov — brez vsake zakonite, podlage. Takrat je JNS grešila enkrat proti načelu, da se pišejo politični obračuni na koži malih ljudi, pa se ji je tudi ta zgrešitev spo-oesla zaradi tega, ker je svoje dejanje tako obupno nespametno izvedla. Samo takrat. Da je tako. vidimo na naše začudenje v samem »Slovencu z dne 22. III. t. I. Tam poroča izobraženec, profesor, o tem. kako je bil dvakrat premeščen in dvakrat upokojen. Prvič je uspel pred Državnim svetom. Zato je JNS — o tem bo vedel natančneje poročati takratni n jen senator dr. Ravnihar. sedanji podžupan J-RZ v Ljubljani — spra- Za vila v zakon tisti strahoviti bič za uradui-š-tvo, ki pravi, da sme uradni predstojnik odsloviti državnega uradnika iz službe po — svobodnem preudarku. Tako je JNS takrat zaprla usta Državnemu svetu in ponovila premestitve in upokojitve, ki jih je Državni svet razveljavil, ker ni našel že v § 104. uradniškega zakona diktature prostega preudarka uradnih predstojnikov. Ali tisto, zaradi česar se »Slovencu« čudimo, da meče krivico nad tem profesorjem in drugimi z enako usodo na svoje predhodnike, ni okoilnost, kako je postopala s temi ljudmi JNS, temveč okolnost. ki jo ta profesor v »Slovencu« zatrjuje glede sebe in še nekaterih drugih: da je še danes tam, kamor je dospel pod peto JNS, namreč predčasen upokojenec. Njemu in drugim prizadejana krivica še ni popravljena, čeprav že pet let ni več mogočnikov iz JNS. Zbadajoči prepir med takimi nasprotniki zaradi storjenih krivic lahko — to pove razločno primer gornjega profesorja — rodi tako popravljanje krivic, ki ga imenujemo drugače kompromis med dvema strankama, medtem 'ko bi ostale malim ljudem prizadejane krivice — nepopravljene. Prav tako »popravljanje« 'krivic je treba preprečiti. Pravilna poprava krivic obstaja v sledečem vodilu: tisti, ki so sami izvrševali krivice, kakor hitro so imeli priložnost za- to. nimajo pravice zahtevati, da se njim prizadejana krivica popravi, temveč morajo odgovarjati za krivice, ki so jih sami ali po svojih organih prizadejali onim. ki se proti krivici niso mogli braniti; le-tem pa se mora dovoliti prejšnje stanje in povračilo tvar-ne škode. Samo tako ravnanje bo dalo ljudstvu občutek, da se vrača. — pravica. centralizem se boje - - -., —----- vvptralizmu 1 okoli njega zbrani gnilobi se bliža konec, za to še gre, če so poštene sile v naši državi Ni dvoma, nacionalnemu centralizmu in vsej Samo u t _ _____________________ močne dovolj, da opravijo hitro z njim. Ne sinemo si namreč prav nic prikrivati, tla se je znalo centralistično nacionalstvo pri nas talko močno zasidrati, da je težak boj z njim. Zmeraj ima. tudi dovolj opričnikov. ki so pripravljeni biti v njegovi službi. pri čemer je za stvar seveda, vseeno, če dela jo tako iz nravstvene ali umske nezadostnosti. kdor je zasledoval razmah in rast našega centralizma, ta je lahko opazoval, kako je znal zmeraj skrivati svoje samopaišne namene za raznimi domoljubnimi in državotvornimi geisli. Ob uvedbi vidovdanskega centralizma so naravnost grozili z veleizdajalskimi kazenskimi -pregoni tistim, ki bi utegnili dvomiti nad. njegovo zveličavnostjo. Kajti centralizem in država da sta eno, tako so sprevračali pojme. Kolikor se je le dalo, so se po teli skrotovičenih pojmih tudi ravnali. Pa še danes se ravnajo in delajo po njih. Danes je tako rekoč uradno priznano, tla je bil vidovdanski centralizem prava nesreča za našo državo. Kajti ni je stvari, ki bi mogla bolj odtujevali vse tri državne narode med seboj, kakor ravno centralizem s svojo korupcijo, hegemonizmom, neenako;pravnostjo, -stvarmi torej, ki so povezane z njegovim bistvom in zmeraj -njegova nujna vsebina. človek bi zategadel j mislil in po vsaki zdravi pameti moral pričakovati, da se bodo združili vsi. ki jim domoljubje ni pulila beseda, pa opravili s centralizmom, in ga odpravili takoj, brez odloga, brez ugibanja in premišljevanja. Toda centralizem je vedel, kaj je delal. Na vse konce je razpregel svoje mreže, povsod sl je ustvaril preužitkarje, katerih tvarni obstanek stvar varnost naroda, zunanja varnost. Pri tem posl.. se moramo zbrati vsi -složno, takoj, brez omahovanja, brez odlaganja. Vse drugo je manj važno danes in naj je trelba za to tudi skrajnih žrtev. To je naš današnji imperativ in kdor ga ne čuti v vsej njegovi veličini, ta greši proti -sebi in proti družbi. Dolžnost vseh poštenih političnih ljudi je, pa naj se oni še tako načelno ali programsko razlikujejo, da danes sprejme kot geslo: združenje vseli zdravih narodnih sil brzo iti odločno zaradi zagotovitve splošne varnosti. -. Moramo reči, da takega sprevračanja resni c e Najboljše šivalne stroje ADLER za dom in obrt ter posamezne dele ter kolesa kupite pri PEHIINC LJUB LJRNR za vodo, blizu Prešernov, spomenika Večletno jamstvo! — Pouk v umetnem vezenju brezplačen in dejstev tudi med jugo-sloveni ne zmore vsak. Ker hočemo pravico, pravi Ilič. da se »prepiramo o doktrinah in načelih«, ker hočemo, da -se že kedaj nclm izkoriščanje Slovenije s tem, da plačujemo leto za letom do % milijarde čez svoje potrebe, meni Ilič, da so to »manj važna vprašanja«. In seveda bi še rad, da bi takih za centralizem in lličevo osredje tako -sitnih vprašanj ne -načenjali, ampak da bi se takoj centralistično raje- »vsi zbrali, takoj, brez omahovanja, brez odlaganja,« pa, dali višem centralističnim zajedavcem, tla morejo še nadalje gomil iti naš in hrvaški denar in se bogatiti z njim. v Tisti, ki mu je za -bratovsko sožitij c vseh treh državnih narodov, bi sicer govoril, moral govoriti precej drugače, tako bi ,se nam zdelo. Moral bi reči hegemoni stom- in centralistom, naj vendar nc zagovarjajo načel in doktrin, ki Slovence im Hrvate z vsakim dnom bolj odbijajo. Po-ve-dati bi jim moral, da je vprašanje enakopravnosti hudo važno vprašanje, cla brez nje ne bo nikoli edinosti med nami, a brez te edinosti tla tudi zunanje varnosti 'biti -ne more. Pa, seveda, če bi tako govoril, bi Ilič ne bil jugois-loven, ki je, in ne bi od strani in po ovinkih zagovarjal centralizma, a »Slovenski narod« bi teh nacionalnih modrosti ne čebljal za njim. Opazovalec v z n Prepovedano je roditi (Dopis.) Svoje dni -srno.opozorili i-n razložili, da ne gre ..okov. ki -so odločilni za nazadovanje rojstev v Sloveniji, enačiti z vzroki, ki veljajo za Švico. Na podlagi- naših navedb je pa lahko vsak sprevidel, da stvar ui tako -preprosta,. kakor so si- jo nekateri predstavljali. Mi -se na -stvar ne bi več povračili i, če ne bi bili medtem zvedeli za nov vzrok našega nazadovanja rojstev, ki j,e takšne narave, da zanj ne moremo najti niti primerne oznake. Zvedeli smo namreč, da je pri nas celo prepovedano ml-adim poročenim ženam, roditi. Marsikomu -se bo to- zdelo nemogoče, toda stvar je na žalost -prav resnična. Mi imamo v svoji sredini velika -podjetj.a,. katerih na-meščenke se brez dovoljenja uprave podjetja ne smejo poročiti. Do sedaj smo bili prepričani, da -se pri takšnih -pod- u-st-varil preužitkarje, katerih tvarni Obstanek je sedaj <5,mo -bili -prepričani, da -se pri takšnih po-ti- odvisen od njega. Takim pre-uzitkarjcni ni težko jetjih - uameš&nk za dovolitev po-Joke dopovedati, da sta njegov preuzitek in domovina, P0Šujejo tako> ,da ,se poroka dovoH a]j ne 'dovoij. ce ze ne eno pa vsaj v najbl.zjem sorodstvu. In. y tein primeru bi bila pač potem stvar nameščen- ker c uti io. ca ri-m- vre za nrenzitek- veriameio i „j ..................... ,• * • ..i ... . i ker čutijo, da jim gre za preužitek, verjamejo radi. da je domovina v nevarnosti. Če pa je domovina v nevarnosti, tedaj naj stopi nazaj vprašanje: za ali proti ce-n-traliizmu. V dneh nevarnosti so vendar to samo ne-važna vpralšanja-., Z zdravo pametjo sicer -ni-ma tako umovanje prav nobene zveze Kajti pamet pravi, da slabi vsaka slapa stvar sleherni organizem in mu spodjeda njegovo moč. Ko pa je organizem oslabljen, mu tudi naj lepši pozivi ne bodo vlili moči in zaupanja. Treba je torej najprej tisto slabo stvar odstraniti, izrezati. Potem šele zadobe taki pozivi pomen in smisel. A. najbolj velja to vodilo zdrave pameti za naj-shrbšo stvar, ki smo jo kedaj doživeli, za j ugasi o-v°n-tikj nacionalni centralizem. . P ljub jasnosti in neovržno-sti teh stvari pa. I)r'na-ša »Slovenski narod« od II. t. m. poziv ne-..belgrajskega vseučiliškcga profesorja dr. ko j la l?i,a! v katevcm beremo takšnele besede: nam? dtl se ">e ne dogaja okrog' nas in med od virll*1 °r da ^Diino na kakem -otoku, oddaljenem dal-o-in iUOV’ se mi »e vedno med seboj prepiramo o trlod > *' M1 še vedno se ločimo v nazorih tudi burni “dDJ .rnUl vPra§anK «e vedno stojimo na tri-01,1 izgubljajoč iz vi-cla danes najvažnejšo kdo 'ain°st viseli na-s. Osupnemo, ko vidimo, da k ,k * . ’ f.1 uato krenemo zopet na staro pot. 1 < ot j o -prj posamezniku najvažnejša stvar živi je X stvar- Prav tako je tudi pri drža pride do prava in reda. »Rajh« je beseda, ki je nima noben lir j jezik i-n ki se zaradi tega nikoli ne da nrav prevesti-. ..... če reče Anglež »empire«. tedaj je to v osnovi drugo pojmovanje o moči in -gospostvu -kakor ono, ki -ga oznamenjuje Nemec z besedo raj h. Samo ugotovimo nuj na tem mestu, da je gra- češknSl 1ZT p° šele zdaj, po zasedbi Cesko-vSIovaskc. L rej, take razlage tudi v nemških nacionalnih listih m bilo. Še manj pa je je bilo. v nemwki clrzavoslo.vnd z-nauo-sti prejšnjih dob Kdor bo ipogledal v Pbširne nemški državoslovife doil8? slovarje, ta bo -povsod lahko bral, da dosledno ustijo na primer nemški »raj-h« in angleški »ernjure« m da tako tudi besedo'razlaga j cf i„ prevajajo. ® ■' Težave z nemško trgovino Tajnik Zveze indujst-rijcev dr. Golia je na seji njene uprave poročal tudi o težavah prometa z poSl°'tok' r ,berem° V >TrgOVskem listu«, je Zaradi nenadnega padca klirinške marke so htti cka in uu-si lesni izvozniki občutno prizadeti. Glede plačilnega prometa z Nemčijo so pritožbe na, dnevnem redu. V -nekem -primera je nemški kupec miursiruM se uaiu-rco oovou poroKU pu-u -pugo- novembra "S ^mesS ŠL** h ^ laesecu jem, da ne bobnela otrok; brž ko bi rodila, izgubi blagajna pla-čiio zavrnili r *mi lU Je 'raču iiska službo. Pri naši,h razmerah, ko večina moških nc bSlfiiS tS ' • pre' zasluži toliko. rln Ki lahko nrimprnn vzdrževali Čilo februar in 10*30 * ki Je 12'rsi^ VinoviČDjO pla- cilo tebruarja 19^9, tpa je bilo tudi to vnovično plačilo zavrni-eno Nn ;--uL Ci__i____ .. r uulu It e same. da opusti misel na poroko ali pa zapusti službo. Toda mi s-mo se motili. V resnici se takšne prošnje rešujejo tudi na način, ki ga ne bi pričakovali Nameščenki se namreč dovoli poroka -pod -po-go c ko bi rodili s i uzdo. rri naisi-n razmeran, ,ro večina mosKin i zasluži toliko, da bi lahko primerno vzdrževf.. svojo družino, je razumljivo, da naša dekleta pristajajo tudi na takšne pogoje poroke. V istrahu za svojo skromno službo se seveda teh pogojev potem tudi držijo. Na tak nasilen in nemoralen način se omejujejo rojstva našega naroda celo tam, kjer bi to najmanj pričakovali. Kdor se hoče tedaj zanimati za; prave vzroke nazadovanja rojstev pri nas, jih bo našel -prav lepo število. Mnoge izmed njih pa bi -se dalo odstraniti -s -primerno -podrobno kritiko in drugimi -stvarnimi- ukrepi. Nikakor pa ne- bomo prišli naprej -s preprostim postavljanjem trditev, ki smo jih -pobrali s tujega polja. Rajh in država je Toda nj- u pri drža vi najvažnejša Velikonočna »Tagespo-st« piše pod -naslovom »Vstajenje rajha« (vla-daivstva); Rajh jc več ko država. Nemška država je tara pri kraju, kjer leži zadnja 11 emska -njiva. Rajh -pa sega dalje i-n obsega tisti večji (udi od drugih narodov naseljeni prostor, ki potrebuje nemškega vodstva, da zavrnjeno. Na zadnji seji Strokovnega m1Wza £ ne proizvode se je ugotovilo -mnogo sličnih primerov Jasna je, da se tu izigravajo interesi naših lesnih iz voznikov, pru čemer posebej poudarjamo, da je n Našim prijateljem! Naš tednik »Slovenijo, je treba razširiti ka nnjvee mogoče. Prepričani smo, da to žele ne j nas, dosedanj, naročniki, ampak vsi prepriča! Slovenei. Zato prosimo vse naše naročnike in pri To dmia^T Prid°bi¥“j° »<"«> naročnikov IO zato, da list tvarno podpro in pa da se sin venska misel čimbolj razširi. Našemu tedniku j< Ssradt kri?ia Str°Šk0V’ ki “velik” novS placujocih naročnikov, da ne omagamo. Uprava tednika »Slovenija« vseli teh primerih pristojno nemšJko uradno mesto izdalo devizno potrdilo ter je smel torej naš izvoznik upravičeno domnevati, da sme blago odpremi ti brez Vsakršnega rizilca glede plačila. V stvari smo osebno posredovali pri Narodni banki, ki je stopila v stik s pristojnimi nemškimi mesti, ter mani je dala pri zopetni intervenciji zagotovilo, da ;se od 1. aprila t. 1. dalje taki .primeri ne bodo več ponavljali. Razpravo o teh lin sličnih pritožbah bomo pokrenili na zasedanju Nemško-jugoslovanskega lesnega odbora v Wurzfour-gu. Zaradi predolgih plačilnih rokov je padlo zanimanje naših lesniih izvoznikov za nemški trg. Bodočnost slovanstva Pod tem naslovom beremo v »Slovenskem, listu«, ki izhaja v Buenos Airesu v Južni Ameriki, tudi tole: Profesor v Rigi, VValter Scu/bart, je napisal zanimivo 'knjigo »Vzhod in zahod«. V njej razpravlja o evropski Ikulturi, znanju, moči in nasilju. Vzhod mu je poosebljen v ruskem človeku, v Slovanu sploh, in slovanstvu napoveduje veliko bodočnost. Iz njegove 'knjige posnemamo: Rusija, prihodnja Rusija, je osvežujoče vino, ki »nore obnoviti izčrpanost sodobnega človeštva. Evropa je trpežna posoda, v kateri se vino shranjuje. Brez trdne posode, Iki ga drži, more vino izteči v zemljo, in brez vina, ki ga napolnjuje, ostane dragoceni vrč pira-zen, mrzel predmet razkošja Ibrez poralbe. Samo če se vino in vrč najdeta, se more človeštvo napojiti. Ne Eviropec, temveč Rius ima vse tisto, iz česar ■more človek izpolniti svoje večno poslanstvo. On je usmerjen k absolutnemu, občutljiv je za celotnost sveta, mesijansko dušo ima. Zato trdimo z vso odločnostjo: V glavnih vprašanjih življenja si mora izbrati Evro-pec Rusa za zgled, ne obratno. Če hoče E v rope c najti pot k večnim ciljem, mora iprevzeti rusko - vzhodno vrednotenje sveta. V tem smislu je zahteval Dostojevski, da mora biti vsak zemljan najprej Rus. Anglež hoče svet kot tovarno, Francoz kot salon, Nemec kot kasarno, Rus kot svetišče. Anglež hoče plen, Francoz slavo, Nemec moč, Rus žrtev. Anglež hoče od človeka zaslužiti, Francoz mu hoče ugajati, Nemec poveljevati, le Rus noče ničesar. On noče izrabljati svojega bližnjega kot sredstvo sebi v korist. To je središče ruskega bratovstva, ki je evangelij bodočnosti. Ta bratovska misel je velika nravna proti-sila proti latinskim idejam o človeku in državi sile. Ruski človek kot nosilec novega solidarizma je edini, ki more rešiti človeštvo individualizma nadčloveka in kolektivizma mnoštvenega človeka, to je fašistične ali proletarske diktature. , i 1 Naš čas se pogosto upravičeno primerja s koncem nekdanjega Rima. Toda ne mislimo samo na skupnost senc, ker obstajajo tudi svetle slkladnosti. 1 udi takrat so si šle sile vzhoda in zahoda v usodnem zagonu nasproti. Grški in egiptovski nauki so prišli do Partov in Kitajcev. Staroindijska modrost je šla preko Nila na zahod, kul:t Izide, Mitre in evangelij Nazarenca so dosegli rimsko glavno mesto, središče propadanja, lo je bila dolba protislovij, prepadov in prehodov, umiranja, izkaženosti, pa tudi doba mesijauslkih obljub. Enakega «ačaja je tudi dvajseto stoletje. Nova dolba se bliža s sodnim dnem in vstajenjem. Vprašanje sodobne vzgoje V obzorniku »Kritika sodobne šole in vzgoje« dela Fran Samec tele zanimive pripombe k vprašanju novodobne vzgoje: Velik je tudi pogum, s katerim citirajo izreke slavnih mož o stari šoli ter jih obračajo v svoj prid. Kdor količkaj pozna delo pokojnega prezidenta Masaryka, bo vedel, kam je meril s svojo obsodbo šole. Da ni bilo ravnanje avstrijskih šolskih Oblasti, ki so dostikrat imele šole za ponemčevalnice, Masaryku všeč, je razumljivo. Vedel je, da se na tak način značaji ne vzgajajo. Tudi vemo vsi nekdanji študentje, da je bila prepoved politike v šoli gola pretveza za druge narode, da so pa Nemci po mili volji politizirali. (Morda se ikaj podobnega godi ponekod tudi v sodobni šoli.) *Toda kljub temu so znali stari profesorji mladino vzgajati in so tudi vzgojili mnogo več in trdnejših značajev kakor sodobna šola. Včasi so bili naši akademiki, ki jih je bilo le nekaj desetin, zagovorniki vseh vidnejših narodnih gibanj, danes, ko gre njihovo število v tisoče, se zdi, da jim je po^ večini najvišji ideal, prodati se kar najhitreje za košček kruha. Vsaj brezposelne absolvente bi bilo dobro poslati za nelkaj let na Kitajsko! Toda pustimo našo mladino in poglejmo na Dunaj, ki je bil za moderno šolo prava obljubljena dežela. Kaj so tam vzgojili! Kdor je poznal predvojnega Dunajčana, meščana ali delavca, sc mora res čuditi, (la se rod tako hitro izprevrže in zgubi ves svoj značaj. Res, treba bi bilo pogledati, če šolski reformator Gloekel še tako leži v grobu, kakor so ga bili položili. Če se morda ni olbrnil, kakor pravimo, ko vidi, kakšno pokol en je'so vzgojili njegovi pomočniki. — ln na tako šolstvo naj bi bil mislil Masaryk? Tudi besed drugih mož si ne smemo kar na slepo razlagati kot obsodbo »stare šole«. Kako so pa otroke včasi pripravljali na šolo? Odkar se je zavedel, je slišal vselej, kadar je napravil kako nerodnost, lepe obljube: »Le čalkaj, saj boš kmalu šel v šolo, ti bo že stari šolmašter uro navil!« In ko je res prišel tisti čas, so otroka gnali v šolo kakor tele v klavnico. Joka in tarnanja ni bilo ne konca ne kraja. — Vse je bilo od učitelja odvisno. Če si je ta znal pridobiti srca otrok, je bilo kaj kmalu dobro; če pa so otroci dobili človeka, ka.kor na primer Cankar popisuje svojega nadučitelja, so ostali šoli sovražni in proti nji uporni. In taki bi bili ostali, pa naj bi se bil vršil pouk po kakršni koli metodi. Dr. I. Š.: Društvo slušateljev univerz in društveni zakon Bržkone se čitatelji »Slovenije« še spominjajo razsodbe Upravnega sodišča, ki smo jo objavili v novoletni številki in s katero je Upravno sodišče v Celju z odlično argumentacijo ugodilo toižbi g. Bajuka Staneta, kandidata prava v Ljubljani, in razveljavilo kot nezakonito odločbo banske uprave v Ljubljani. Leta je namreč zavrnila pritožbo g. Bajuka proti odločbi policijske uprave v Ljubljani, ki ga je kaznovala z denarno kaznijo din 500.— ali na deset dni zapora, ker kot predsednik Slovensikega kluba na univerzi ni prijavil policiji dveh sestankov čleuov kluba s predavanji, ki sta se vršila pri »Štruklju«. Proti razsodbi Upravnega sodišča je vložila banska uprava pritožbo na Državni svet. ki je sedaj razsodil fako-le: Državni svet kraljevine Jugoslavije, št. 1769 39, 14. februarju 1939, Belgrad. V imenu Njegovega Veličanstva Petra II.. kralja Jugoslavije, je Državni svet v 1. oddelku, sestavljenem od predsednika Državnega sveta dr. Sagadina Štefana kot predsednika oddelka, členov: dr. Supila Dj iva, Perkoviča Ante, Kovačeviča Nikole, Stefanoviča Jovana in tajnika Kamariča Mustafe po tožbi Banske uprave dravske banovine v Ljubljani proti razsodbi Upravnega sodišča v Celju z dne 21. XII. 1938, št. A 213/38-9, s katero je bila zaradi tožbe Bajuka Staneta, kandidata prava v Ljubljani, uničena odločba Banske uprave v Ljubljani z dne 27. V. 1938, št. II. 3119/1 zaradi kazni po § 36. zakona o društvih, shodih in posvetili, na osnovi čl. 37 in 41 zakona o državnem svetu in upravnih sodiščih in z ozirom na zakon o taksah, dne 17. februarja 1939 odločil : Pritožba se zavrne kol neosnovana. Ra z lo g i : Potem, ko je pregledal pritožbo, napadeno razsodbo in druge spise, ki se nanašajo na ta predmet, je Državni svet ugotovil, da je pritožba neutemeljena iz tistih razlogov, ki so navedeni v napadeni razsodbi. Razen tega predpisuje uredba o udruženjili slušateljev Univerz iz leta 1934. v svojem čl. 38. tudi to, da se morajo občni zbori členov udruženj praviloma vršiti v univerzitetnih prostorih, medtem ko glede ostalih sestankov univerzitetnih slušateljev uredba ne predpisuje ničesar. Zato je treba argumento a cen-trario iz predpisa čl. 38 uredbe skleniti, da sc smejo drugačni sestanki skladno z uredbo in društvenimi pravili sklicevati in imeti, z dovoljenjem univerzitetne uprave, tudi na drugih krajih izven univerzitetnih prostorov, ne da bi jih bilo treba prijaviti policijski oziroma upravni oblasti. To pa med drugim ne pomeni, da splošna uprava, oziroma policijska oblast ne bi smela nadzorovati delo v takih primerih, kolikor se ji to zdi potrebno, temveč samo, da za slušatelje univerz, členov posameznih odobrenih udruženj, ne obstaja zakonita obveza, da jim te sestanke naznanijo. Okrogli pečat Državnega sveta. Tajnik: Predsednik I. oddelka Drž. sveta: M. Kamarič I. r. Dr,Sagadin I. r. S to razsodbo Državnega sveta je dokončno razčiščeno zelo važno vprašanje, ali sme splošno-upravna ali policijska oblast neposredno uveljaviti svoj imperi i nasproti društvom, ki se ustanovijo po predpisih uredbe o društvih slušateljev na univerzah, tako da sme izvrševati to oblast edinole na podstavi splošne svoje pristojnosti, ne pa po posebnih predpisih zakona o društvih, shodih in posvetih. Na tem področju je za društva slušateljev univerz edina oblast univerzitetna uprava. To je za omenjena društva velika olajšava zaradi tega, ker je splošno upravna oblast ali policija pri svojih nadzorstvenih ukrepih praktično dolžna upošte ti okolnost, da je tudi univerzitetna uprava javna oblast, kar pomeni, da nasproti društvom slušateljev univerz splošnoupravna ali polici jska obb ima svojega preudarka, temveč je delovanje uštev podstava preudarek uni- verzitetnih or ,uv. Uspeli Slovenskega kluba je tem večji, ker so se o danem primeru tudi neki teoretiki upravnega prava izražali zelo skeptično in so zagovarjali stališče neomejene veljavnosti zakona o društvih^ shodih in posvetih. Prepričevalni! razlogi razsodbo Upravnega sodišča, ki naj si jih čitatelji še enkrat ogledajo v »Sloveniji«, v kateri smo to razsodbo objavili, kažejo, da je bilo stališče Slovenskega kluba utemeljeno, iker je slonelo na preudarku, da v pravni državi me moreta obstajati sočasno dve, med seboj izključujoči se pravni normi. Mali zapiski Spomenica slovenskih žen Slovenske žene, ki so med prvimi razumele zahteve sedanjih dni in spoznale nujnost združitve vseh narodnih sil, so nam poslale v objavo naslednjo spomenico: Slovenislke žene imamo v teli usodnih trenutkih za nujno dolžnost, da poudarimo svojo edinost v vprašanjih, ki zadevajo ikoris+i našega naroda in naše države, in da s to edinostjo manifestiramo za svojo narodno državo, v kateri vidimo edini pri-rodni okvir za svojo narodno rast, edino poroštva z,a 'P°bt'ičnit, gospodarski in kulturni razvoj. Spričo resnosti položaja hočemo usmeriti svoje delo za narod talko, da bo mogoče obiti vsa trenja ter delati skupno za skupne koristi. V nas je svetal spomin na čas ob majniški deklaraciji. 'ko so slovenske žene s čudovitim pogumom in vztrajnostjo pomagale graditi našo novo državo Jugoslavijo, ki jo moramo im hočemo z delom utrjevati in ohraniti sebi in svojim potomcem. V Ljubl jani, dne 30. marca 1939. lej spomenici se je doslej pridružilo 66 ženskih društev in žensko členstvo 185 mešanih organizacijski so prepričana, da se. j i bodo pridružila še ostala že rosik a združenja. J tigosloveni in valovi Novosadski jugoslovensiki dnevnilk »Dan nam kaže te dneVe na poljslki zgled, češ kakšen val patriotizma da je v teli dneh zajel vso' Poljsko, pa. pravi, da mora tak val zajeti tudi vso Jugoslavijo, vse njene narode in sloje im slanove. Zdi se nami sicer, da »Dan« ni pokazal niti Ukrajincev niiti Belorusov niti Litovcev, 'ko je zapisail zgorajšnje »ugotovitve« o Poljski. Toda o tem ,se ne bomo prerekali. Ker pa poznamo ju-goslovensko centralistično miselnost »Dneva«, se nam zdi po pravici, da bi »Dan« hotel, naj za jame val centralizma vso Jugoslavijo, vse njene narode in sloje in stanove. Kajti najlepišai in najbolj naravnost vodi pri nasi k domoljubju — namreč k takemu brez »zarade«! — tista pot, iki votli zoper jugaslovenstvo in njegov nacionalni centralizem-če bi bilo »Diroevu« do njega, bi morali pač sploh — prenehati. 400.000 dinarjev za planinski dom Neko turistično društvo v Mavrovih Banih je postavilo za olajšavo pristopov na Šaro, Korab, Bistro in Govedarnik v Južni Srbiji planinski dom. V ta namen je dobilo od države veliko podporo 400.000 dinarjev. Slovensko planinsko društvo ima nad 50 kocin domov, pa je moralo vse brez izjeme postaviti iz lastnih sredstev, in če hoče kaj novega postaviti, se mora zmeraj pošteino zadolžiti. Srbsko planinsko društvo ima sicer veliko število členov, vendar pa očitno nima veselja, da bi svoje dohodke porabljalo za take namene. Kakor kaže. zgo-rajšnji primer, mu tega tudi treba ni. Vabilo Naročnike, ki tega še niso storili, prosimo, da nam čim prej nakažejo naročnino. Kdor bi ne imel položnice, jo dobi na vsaki pošti. Nanjo naj napiše na za to določenih mestih številko našega poštnega čekovnega računa — 16.176 in naslov: Uprava tednika »Slovenija«, Ljubljana. Kdor po-ložnico že ima, pa je ne rabi, naj jo shrani, ali še bolje: pridobi naj listu novega naročnika. Denar se lahko nakaže tudi s poštno nakaznico. Ustreženo nam je tudi z naslovi oseb, o katerih je pričakovati, da se bodo naročile, če jim pošljemo list na ogled. Kdor ne misli postati naročnik, naj list vrne z opazko: Ne sprejmem. Opozarjajte svoje prijatelje in znance na »Slovenijo«! Urednik in izdajatelj: Vitko K. Musek, Ljubija1111'