1Z3. SfevITtia. V LJubljani, i soboto l junfja razi. lpj. (eto LOVENSKI • M»«t« vs«k dan popoldne, Urunll ne dolje ln premike. tneerati i Prostor l m/m X 54 m/m za male oglase do 27 m/m višini 1 K, od 30 m/m višine dalje kupčilskl in uradni oglasi 1 m/m K 2*—, notice, poslano, preklici, izjave in reklame 1 m/m K 3*—. Poroke, zaroke 80 K. Zenitne ponudbe, vsaka beseda K 2-—^ Pri večjih naročilih popust Vprašanjem glede inseratov uai se priloži znamka za odgovor. Dpravnlitro „Slor. Naroda" in „Narodaa Tiskarne" ulica št. 5, nritlićno. — Telefon št. 304. Snaflova plSloten«ki Narod* ▼•>!■ v JngoaLavl|l i celoletno naprej plačan . K 300 — polletno... # ... H 150"— 3 mesečno......„ 75*— 1..... ... 25 — v Li ob 11 a al ln po postit V inoseatstvo i celoletno......K 480-— polletno........,240*— 3 mesečno . . • • . . „120*— ......» 40 — Pri morebitnem povišanju se ima daljša naročnina doplačati. Novi naročniki nai pošljeio v prvič naročnino vedno |aej" po nakjznici. Na samo pismeni naročila brez poslatve denarja se ne moremo ozirati. Uredništvo „»lov. Naroda'1 Snaflova alioa St. 3, 1. nadstropje Telefon štev. SI. Popiae sprejema le podpiiane ln zadostno frankovaae. ■BF Rokopisov no vrača. ~VJ Posameina številka velja 1*20 K PoStnina platana v gotovini. Koroški Slovenci in pokret za združitev z Hemčijo. Čira so koroške oblasti prevze* le od plebiscitne komisije upravo v svoje roke, so jele sistematično zatirati slovenski živelj z očitnim namenom, zatreti vsak najmanjši pojav slovenske narodne misli. Za« tvorile so vse slovenske šole, spo* dile slovenske učitelje in uradnike ter iztirale slovenski jezik iz vseh uradov. To jim še ni zadostovalo. Jeli so z vso brutalnostjo nasto* pati proti vsem tistim, ki so jih imeli na sumu, da so pri plebiscitu glasovali za Jugoslavijo. Za Slo* vence obstoječi zakoni niso več ve* lj ali. Sodniki in upravni uradniki so vse zakone tolmačili tako, da so bili na škodo Slovencu, ki si je iskal pravno pomoč. Slovensko pre* bivalstvo je bilo postavljeno izven zakona: Slovenec ni našel pravice ako si jo je iskal pri sodišču, še manj pa pri politični oblasti. Bil je brezpravna raja, ki ga je vsakdo lahko brez kazni napadel in pobil na tla kakor psa. V takih razme* rah se ni čuditi, da je fanatizirana nemška in nemškutarska sodrga izrabljala ta položaj ter započela proti Slovencem borbo na nož dc popolnega nasilnega iztrebljenja Izmed Slovencev ni bil nihče več varen življenja, ne imetja. Poboji ln umori so bili na dnevnem redu. objestna nemška sodrga je požigala slovenske domove. Koroški Slove« nec je trpel in vdano prenašal te* žak jarem, zaupajoč trdno, da ni daleč čas, ko nad koroško Sloveni* jo znova razprostre svoje peruti "beli jugoslovenski orel. Toda pote* kali so tedni, meseci, a trpljenja ni bilo konca, nikjer nade, da se ude j* stvi vera vsega slovenskega koroškega ljudstva o zopetnem prihodu vojske Kraljeviča Marka. V tem razpoloženju se ni ču« diti, ako je »Koroški Slovenec«, glasilo našega koroškega ljudstva, dne 18. maja priobčil članek, v ka* terem pravi med drugim: »Na slovenskem Koroškem vlada nemški »Heimatsdienst«, ki pozna seveda samo en namen, in ta je, da se nas čim prej popolnoma germanizira. Pod staro Avstrijo se nas je tu« di germaniziralo. Toda takrat ni smel vsak falot pod zaščito »Hel* matsdiensta« proti zavednim Slo* vencem delati, kar je hotel. To, kar sedaj počenjajo razni od »Hei* matsdiensta« plačani in najeti re* negati, da ostrašijo in prepodijo zavedne Slovence, presega vse me= je in vse postave. Skratka: koroški »Heimats* dienst« dela, kar hoče in mu ne pride tudi dunajska vlada do žive* ga, ker je očividno preslaba in ker imajo posamne kronovine preveč samostojnosti. Če pride Avstrija k Nemčiji, je pričakovati, da bo Nemčija s sa* mostojnostjo kronovin takoj po* metla in napravila red. Ponemče* valo se bo nas mogoče pozneje tu* di še, toda gotovo ne na tak na* silen način kakor sedaj. Nemčija že sedaj skuša dobiti najboljše gospodarske zveze z Ju* goslavijo in bo to potem, ko bo sa* ma na Jugoslavijo mejila, gotovo še bolj pospeševala. Že za to ji bo na tem ležeče, da se ne bodo godile nepostavnosti. Toda še nekaj drugega je mo* g oče. Kadar si bo Nemčija malo opomogla, ne bo ostala na Kara« vankah, temveč bo šla naprej do Trsta, ker potrebuje Jadransko morje in Trst. Ta »Durchbmch« se bo prav tako hitro izvršil, kakor v svetovni vojni. Za ta slučaj pa pridemo z drugimi Slovenci, ki so sedaj v Jugoslaviji in v Italiji, zo« pet skupaj, in raznarodovanje se bo ustavilo, ker bomo močnejši. Prej ali slej se bo torej zgodilo, da pride Nemčija na Karavanke, in če stokrat oficijalni krogi v A v* stri j i rajši vidijo, da se o tem ne govori. Na Karavankah pa Nemčija ne bo ostala in zato za nas nič ne bo hujše, če bodo na Koroškem pristni Nemci delali red; da pa pojdejo do morja, je gotovo in tudi s tem koroški Slovenci ne bomo oškodovani. Če bo to antanti prav, nam je tudi.« Ta izjava »Koroškega Slo ven* ca« je veleznačilna, ker nam izpri* čuje, da je trpljenje našega naroda na Koroškem doseglo svoj višek in ustvarilo razpoloženje, ki ga mi Ju* gosloveni, ki uživamo, a ne znamo ceniti svobode, ne moremo prav pojmovati. Koroški Slovenec je. kakor se zdi, pokopal vse visoko leteče misli o skorajšnji osvobo* ditvi in pričakuje, kako paradoks* no se to sliši, rešitve sedanjih muk in trpljenja od — pruskega jarma. Razumemo obup, ki se je po* lastil našega koroškega ljudstva spričo sistematične gonje na Koro* škem proti vsemu, kar čuti in misli slovensko, vendar pa se nam zdi da je ipak še nekoliko prezgodaj se popolnoma vdajati tisti zdvoje* nosti in malodušnosti, ki jih je na* vdahnila z nesrečno mislijo, da je zanje najbolje, ako izženo avstrij« skega vraga s pruskim belcebu* bom. Ni še vseh dni konec! Mrkli so bili do sedaj dnevi za Koroško, toda zdi se, da se baš sedaj trzaje temni oblaki in da se bo v kratkem tudi za koroške Slovence zjasnilo obzorje. V tej veri nas utr j a jo besede ministrskega predsednika Nikole Pašića, potrjujejo nas v tem pre* pričanju pa tudi dogodki, ki se do* igravajo okrog nas in ki stoje nepo* sredno pred pragom. Sursum corda! Storite svojo dolžnost! V nedeljo, dne 29. maja, je po* ložila Jugoslovenska Matica na svojem občnem zboru račun o svo* jem dosedanjem delu. Jasno in prepričujoče govori ta račun, da je storila jugoslovenska Matica svo* jo dolžnost v polni meri in da se je z delom uveljavila kot naša naj* pomembnejša obrambna organ iza* cija. Občni zbor pa je tudi poka* zal v vsej jasnosti ogromne nalo* ge, ki še čakajo Jugosiovensko Ma« tico in ki jih more izvršiti le, Če jo podpre ves jugoslovenski narod, če ta stori svojo dolžnost. Zato storite svojo dolžnost, kakor je storila Jugoslovenska Ma* tica svojo. Posebno Vam, vrlim delegatinjam in delegatom, kliče* mo to, ki ste se na občnem zboru Jugoslovenske Matice prepričali, da brez nje omaga naš zatirani ži* vel j. Vemo dobro, da je premnogi od Vas že storil v polni meri svojo dolžnost. Enako dobro pa veste tudi vi, da je danes šele mal del jugoslo venskega naroda včlanjen v Jugoslovenski Matici. Toda mi ra* bimo nujno vseh in zato idite med narod in kakor apostoli zatiranih pridobivajte njim podpornikov, članov Jugoslovenske Matice. Vse podružnice morajo doseči, da n: hiše na deželi in v mestu, katere gopodar bi ne bil član Jugosloven* ske Matice. Ne sme pa biti tudi večje vasi, da bi ne bilo v njej po* družnice Jugoslovenske Matice. Po gostilnah in na križiščih cest nabirajte člane, podnevi in ponoči širite ljubezen do Primor* cev in Korošcev. Prirejajte shode in sestanke, da seznanite vse z de* lom Jugoslovenske Matice, da bo« do vsi, ki se zavedajo, da so Ju£o* sloveni, storili tudi svojo jugosIo= vensko dolžnost. Prirejajte tedne Jugoslovenske Matice, ki bodo združili ves vaš kraj v članstvu Ju* goslovenske Matice. Trdno verujemo, da bodo storili delegati in delegantinje po« družnic svojo dolžnost. Prav tako trdno pa tudi upamo, da stori ostala javnost to, kar pričakuje od nje narod. Ne moremo verjeti, da bi Ljubljana, tako ponosna nosite: ljica slovenske misli, ostala pri do: sedanjem nizkem številu članov Jugoslovenske Matice. In enako upamo, da podvoji Maribor in Celje število članov Jugoslovenske Matice, da tako omogoči njegovo potrojitev. Kakor mesta, tako pa mora storiti svojo dolžnot tudi po* dežel je, in kakor meščan, tako tu* di delavec in kmet. Ni strankarska organizacija Jugoslovenska Matica in tudi ne stanovska, ampak na; rodna, ki pomaga vsem zatiranim pa naj bodo ti v selih Istre ali pa v Trstu in Gorici in naj pripadajo kateremukoli razredu. Narodu otira solze Jugoslovenska Matica, zato pa ji mora dati tudi ves narod sredstva. Zato kličemo vsem Vam, ki sta vas zmožnost in sreča postavi* la na odlična mesta: Bodite vred* ni svojih časti, bodite pravi sodni« ki naroda in kažite mu pot, ki vodi k njegovi popolni svobodi, k ujedi; nj en j u vsega naroda. Jasna je ta vaša dolžnost in večna sramota vam, če bo morala zgodovina ugotoviti, da je bilo onemogočeno odrešenje zatiranih, ker je malodušje, ker je nezaved* nost voditeljev to preprečila. Ne razredni boj in ne politična strast ne dasta izgovora, ker je ne« dolžno prelita kri zatiranih naj; močnejši argument, ki razgali niče^ vost vsakega izgovora. Naše ljudi ubijajo in jim uni* čujejo imetje samo zato, ker so naši, mi jim pa pomagamo tudi prav zato, ker so naši. To enostav no pravilo je neizpodbitno in rav« no tako neovrgljivo nalaga vsem dolžnost, kateri se more odtegniti Jugosloven le s sramoto. Zato storite svojo dolžnost, zato postanite član Judoslovenskc Matice in pridobite po tem še deset novih. Kri junakov zahteva to ln svojo svobodo ste 8 tem blagoslo« vili.___ Politične uesfi. -s Vladna kriza IkonČana. BeogTad. 2. junija. Na današnji seji ministrsk^v-pa sveta sta ministra dr. Spaho in dr. Karamehmedovič naznanila svojim tovarišem, kakšno razpoloženje vlada v musliman, klubu. Muslimani &o kakor trdijo, posebno nezadovoljni vsled nelojalnosti bosanskih radikalcov. Vlada je izjavila, da bo zvesto izvrševala obveznosti sporazuma ln da bo dolala na to, da bo takih sporadičnih ekscesov konec. Nato se Je se] i prekinila, ker so je vrnila seja radikalnega kluba. Oba muslimanska mir istra sta svojemu klubu poročala o izjavi vlade, nakar s«* j'< v muslimanskem klubu razvila živahna debata, ki se je tikala spora z vlado. Klub je sklenil naj ministra dr. Spaho in dr. Karamehmedovič prekl i o o -t a avojo demisijo, kar sta le - ta popoldne* «tud i storila. z= Nas poslanik v Parizu. >B.Jkan< piso: >Vprašanje o imenovanju našega poslanika v Parizu bo brzo rešeno, kor je nujno potrebno, da so to mesto &im nujprejo izpopolni. Za sedaj So ni v kombinaciji nobena oseba. Kakor cufo-mo, bo na to mesto izbran mož. ki bo imel polo£ politične avtoriteto tudi financijsko sposobnosti, ker jo računati a tem, da bo treba poiskati v inozemstvu velike krtxlito v svrho unifikacijo državnih dolgov in radi potrebščin za obnovo države. Z drugo strani poročajo iz Beograda: Za juposlovenska poslanika v Parizu bo najbrže imenvan bivši poslanik v »Ti j i in Petrogradu, dr. Miroslav Spal .kovic. Ako ne bi hot^l sprejeti topa mesta, potem pride vpO-stev g. Mate Boškovič. ki jo že opravljal diplomatsko funkcije. Kandidatura dr. Velizarja Jankoviča no pride vpoštev. = Državni proračun. Iz Beograda poročajo: Vojno ministrstvo je vrnilo proračunski načrt v iznosu milijarde dinarjev z izjavo, da sra no more reducirati. Zato je finančni minister dr. Alfonz Daudet: 21 Tartarin na planinah Roman. Prevedel dr. Ivo Sorli. Revež se je hropeč potil in odgovarjal nestrpnim pozivom voznikov: »En routel — Ali right! — Andiamo! Vorwarts!« z beseda* mi: »Vražja rejč!« in z obupnimi kretnjami Konji so grebli z nogami, sprevodniki kleli. Naposled se je zavzel za stvar sam vodja, ve* lik rdeč človek v službenem jopiču in s plo* ščato kapo na glavi, s silo odprl vrata polpo* kritega voza in porinil Tartarina kakor kak zaboj vanj. Nato se je veličastno poslovil pred usnjatim zastorom in čakal z iztegnjeno roko, da dobi svoj »Trinkgeld«. Razžaljen in jezen na vse ljudi v vozu, ki so ga sprejeli šele manu militari, se je delal Tartarin, kakor da jih niti ne vidi, potisnil de* narnico tiho nazaj v žep in položil zraven se* be svoj cepin z izrazom tako slabe volje in s tako grobostjo, da bi ga človek imel za koga, ki se je pravkar izkrcal v Calaisu s parnika iz Dovra. — Dober dan, gospod! ga tu zbudi sladak, že znan glas. Taraskonec vzdigne oči in z grozo strmi v polni in rožnati obrazek dražestne Sonje, ki ki mu je sedela uprav nasproti pod podaljša* no streho landauerja. Pod to streho se je stis* kal ves zavit v rute in odeje, tudi dolg mlade* nič, kateremu se je videlo med nekaterimi kodri redkih in prav tako zlatih las, kakor so bili obodi njegovih naočnikov, samo mrtvaško bledo čelo. Tartarin ni dvomil, da je mladenič Sonjin brat. Ž njima pa je bila še tretja oseba ki jo je planinec, o, le predobro poznal — Ma* nilov — tisti grozni Manilov, ki je bil pognal carsko palačo v zrak! . . . Sonja, Manilov — strašna past! O, zdaj jim bo seveda lahko izvršiti svoje grožnjo na tem briinigskem, tako strmem pre* lazu, polnem prepadov! . . . In s tisto blisko* vitostjo, ki jo rodi strah in ki pokaže nevar* nost do dna, se že vidi junak v duhu na peči« nah kakega brezdna ali pa kako se guga v krošnji kakega hrasta. Če bi zbežal? Toda kam in kako? Zc se vozovi razvrščajo, že se ob zvokih trobent pomikajo dalje, dočim po* nuja tropa paglavcev pri vratih majhne šopke očnic. Razburjeni Tartarin bi kar na mestu začel napad in zmlel z enim samim udarcem svoje palice kozaka na svoji strani. No, ko malo premisli, spozna, da bo bolje če stvar odloži. Ni dvoma, da izvršijo ti ljudje svojo nakano šele pozneje, v bolj neobljude* nih krajih, in mogoče le najde priliko, da prej izstopi. Sicer pa njih nameni morda niti niso tako sovražni. Saj se mu Sonja s svojimi lepi* mi temnomodrimi očmi tako ljubeznjivo smehlja, bledi mladenič ga opazuje samo z za* nimanjem, in še celo Manilov je znatno pri? jaznejši — se je celo vljudno umaknil in mu med njim in seboj napravil prostor za nahrb* tnik. Ali so bili spoznali, kako so se zmotili v njem, ko so brali v hotelski knjigi na Rigi*Kul* mu slavno ime Tartarin? Hotel se je prepri* čati in čim bolj po domaČe je začel: — Zelo me veseli, da se spet vidimo, ljuba moja mlada gospoda. Ma dovolite, da se vam predstavim! Vi se namreč motite, če mislite, da sem ta in ta, čeprav natanko vem, kdo ste vi... — Tiho! je šepnila Sonja, ne da bi se ne* hala smehljati, ter s koncem svoje švedske rokavice pokazala na sedež zraven kočij aža. Tam sta sedela pod istim dežnikom tenor z manšetami in še oni drugi mladi Rus, se sme« jala in v italijanskem jeziku živahno pomen* kovala. Tartarinu med policisti in nihilisti ni bilo težko izbirati. — Pa ga poznate vi tega človeka? je rekel tiho ter približal svojo glavo svežemu Sonji* nemu obrazku in njenim svetlim očem, ki pa so se naenkrat stemnile in strdile, ko je samo z njimi povedala, da da. Junaka je streslo; toda le tako kakor nas strese v gledišču tisti sladki nemir, ko se de* janje zavozla in se zleknemo v svoj sedež, da bi še bolje slišali in videli. Ah, saj se je na* enkrat začutil spet izven nevarnosti in rešen strašnih skrbi, ki so ga tlačile vso noč. Radi njih se mu je zazdela davi grenka celo Švicar* ska kava z medom in maslom, ter se na ladji ni upal niti na krov. Zato je zdaj dihal res iz polnih pljuč, in življenje se mu je zazdelo spet lepo, a neodoljivo krasna ta dražestna Rusinja s to svojo potno čepico in tem pla* ščem, ki ji je segal do vratu, se ji oprijemal rok in se ovijal njene še drobčkane, a vendar čudovito elegantne postave. Ah, saj je bila skoraj še otrok s tem svojim nedolžnim sme* hom, s tem žametnim puhom na licih in to ljubko prisrčnostjo, s katero je odevala z ruto kolena svojemu bratu: »Bo dobro tako? kaj ne, da te ne zebe?« In ta nežna, fino orokovi* čena ročica naj bi bila imela duševno moč ln telesni pogum, da umori človeka?! Tudi njeni spremljevalci se mu zda], ko so se vsi tako prisrčno in nedolžno smejali, niso zdeli več tako divji. Ta smeh je bil samo na bolnikovih ustnicah nekoliko bolj prisi* ljen in bolesten, zato pa tem šumne j ši pri Manilovu, še čisto mladem človeku, ki so mu brki šele poganjali. Kakor študent na počitni* cah je bil živahen, in vsak hip je iz njega Izbruhnila prekipevajoča radost. Tretji v njihovi družbi, tisti, ki so ga kil« cali za Bolibina in ki je na kozlu govoril z Ita* lijanom, se je očividno tudi izvrstno zabaval. Pogostoma se je obračal k svojim prijateljem in jim prevajal, kar mu je pripovedoval ta laži*tenorist o svojih uspehih na petrograjski operi, in svoji sreči pri ženskah. Še prav po* sebno veselost je zbudil Italijan-v notranjosti voza s povestjo o svojih gumbih na zapestnj* cah. V te gumbe so bile namreč vrezane tri note: la*do*re — V adorć (oboževanec), poklo« nile pa da so mu jih tri stalne obiskovalke za slovo. Tenorist sam je bil videti na to du« hovitost tako ponosen, da si je z zadovolj* nostjo in bedastim izrazom gladil brke ter s tako zmagoslavnimi pogledi motril Sonjo, da se je Tartarin že vpraševal, ali nima opraviti samo s čisto navadnimi turisti in s pravim tenoristom- 2 stran ,SLOVENSKI NAROD*, dne 4. junija 192i. 123 štev. &umanuđi povabil vojnega ministra na posebno konferenco, da se definitivno dogovorita o proračunskih zahtevah vojne uprave. Dr. Kumanudl stoji na Blišču, da je treba vsekakor pri strici po edine postavke v proračunih faznih ministrstev, ker je financijelni položaj Vtrzave tak, da ne prenaša previsokih breraen. Državni dohodki bodo znašali, ' a%X> se jih najbolj <_ p ti mistično sodi, AH milijarde dinarjev, dočim so stroški Soračunjeni na 8 milijard. Primanjk-m i bi torej znašal 3 % miijarde. — Ostav&a prometnega ministra. >Ri*ed< doznava iz Beograda, da je bi-£a ostavka dr. Veli zarja Janko vida 'vnela na znanje in da bo po-ele prometnega ministrstva vodil minister sa javna dela Jo ca Jovanovič. sa Koostitulranle demokratskega stavnega odbora. Iz Beograda poroča-$o: 1. t m. se je konstituiral glavni odbor demokratske stranke. Za predsednika ie izvoljen s. Ljuba Davidović. — .Jfcvolitev tajnikov se vrši kasneje in si-.eer bodo izvoljeni izven poslanskih ItrOgov, ker jih Čaka ojrromen pose!, ki zahteva polno zaposlenost samo pri tem delu in pa mnogo časa. »b Protest zasrrebškfii duhovnikov proti »icancelpara«rrahi«. Iz Beograda poročajo: Mtnister ver le prejel od katoliških duhovnikov, včlanjenih v »Vzajemnosti« memorandum, v katerem protestirajo duhovniki zagrebške nad-skofVje proti »kancelpara.Zenv rj^&ollsko Zname«. organ bolgarskega ministrskega predsednika Stambolif-skega. pi.še: >Prepričani smo. da nima Jugoslavija nobenih nakan proti nam. Ona fe tako zavzeta z notranjimi posli, da si ne seli novih zunanjih neprilik. Poskušati, de bi okupirala del bolsrar-siiejra ozemlja, to bi značilo ne samo izzvati novo vojno, marveč hi to pomenja-To dobiti v želodec še ono novo ostrejšo i#lo. Te#a bi ona ne mopla vzdržati. JvTi potreba, de Kol carska draži Srbijo, manj pa bi moccla le-ta v svojem želodcu prebaviti holgarsko iglo. Ne moremo verovati, da bi se spuščali beo-irradski državniki v tako avanturo. Mi smo prepričani, da ne bodo odbili roke, ki Jo prožimo Jugoslaviji radi zbliža-nta. Naj si so beogradski držvniki radi i-rc M os ti nasproti nam še tako nezaupljivi, vendar smo uverjeni. da bodo uvideli, da imafo opravka z novo Bolgarsko, ki je končno prekinila zvezi z bratomorno prosiostio. krepko odločena, da živi v mini in sleci s svojim zapadnim sosedom in bratom, c = Duhovniki češkoslovaške narodne cerkve. Niski vladika Dositej je posvetil v rerkvi sv. Nikolaja v Pragi tri pripadnike čehoslovaske narodne cerkve za svečenike. Kakor javlja >Cas«, so bili do;iČniki že starejši gospodje, ki so orenjeni in imajo številno rodbino. Dva v duhovnike posvečena sta višja revidenta državnih železnic, tretji pa je profesor na realki v Plznji. Vsi trije imenovani gospodje so prevzeli svećeničko službo zgolj iz navdušenja sa narodno cerkev. = Fašisti moti »botaju Jtooelo-veoov«. Glavno Klasik) fašistov v Trstu »Popolo di Trieste« priobčuje članek, ki končuje s temi besedami: »Čas je, da nehamo božati Jugoslovane. Končno in za vedno ie treba prepovedati rabo jugoslovanskega jezika v državnih in občinskih uradih. Ta Jezik je za vsakega, ki čuti italijansko, pravcata nedostojnost.c To so pojavi silno naraščajoče blaznosti, ki ugonobi fašizem ne pa jugoslovenskega jezikal = Kdo onecašča Italijo? List »Vo-ce republicana« priobčuje članek pod tem naslovom. Izvaja, da je politični sistem v novo priklopljenih pokrajinah Italijane razočaral, v Slovanih pa izzval mržnjo in željo, priti pod drugo streho. K nezadovoljstvu je pripomoglo mnogo že izjemno stanje po zasedbi. Italijansko časopisje je pokazalo popolno nepoznanje naših krajev. Birokracija Je delala samo v nezadovoljnost ljudstva. »Kjer je bil poprej red, jasnost, točnost, elastičnost, tam je sedaj nered, zmešnjava, nedelavnost in obnemoglost«. Birokracija noče rešiti šolskega vprašanja v novih krajih sporazumno z možmi, ki poznajo narodnostni značaj dežele. Nezadovoljnost vsled tega silno narašča. Nezadovoljni niso samo Slovani, marveč tudi Italijani. Elementi, ki so bili pred vojno lepo pridni, vpije;o sedaj na korajžo proti Avstriji in Slovanom, ko ni več nobene nevarnosti, in s svojim krutim strahovanjem sejejo v srca Slovanov sovraštvo do Italije. Celo častniki se udeležujejo nezakonitih Činov. »Ali je postopanje vlade italijansko in pošteno, da se dopušča v teh krajih onečaščenje imena Italije na tak način?« = Nadaljevanje trgovskih pogajanj med Češkoslovaško In Madžarsko. Iz Prage poročajo: Madžarski trgovinski delegati dospejo danes, 3. t. m. v Prago, nakar se bodo nadaljevala pogajanja, ki so se nedavno vršila v Brucku. = Prepoved nemških barv v Pragi. Iz Prage poročajo: Policiia je prepovedala društvu »Nemški dom«, da dekorira dvorano kazine z velenem-škirni, nemško-avstrijskimi in staro-avstrijskimi barvami. = Pot japonskega prestolonaslednika v Evropo — prevara. »Daily Mali« prinaša senzacionalno razkritje, češ, da japonski prestolonaslednik, ki namerava prepotovati vsa evropska glavna mesta, v resnici niti ni pravi prestolonaslednik. Pravemu prestolonasledniku so politični krogi onemogočili potovanje. Ker pa je bilo potovanje japonskega prestolonaslednika že določeno in najavljeno, so oblasti zaplenile dolgo pred odpotovanjetn vse slike japonskega prestolonaslednika in se je določila neka druga oseba dvora, ki naj prepotuje mesto pravega prestolonaslednika pod njegovim imenom Evropo. naj bi ustvarila čvrst nacionalni zid napram Madžarski, ki še vedno zahteva integriteto. — Nato je govoril poslanec Mihajlo Stojić (zemljoradnik), Id je naglaa&l, da je srbski kmet pretrpel mnogo škode v pripravah za vojno, kakor tudi v vojni sami, ko je upal na boljše življenje. Spoznal pa je, da ni dobil ničesar od drugih gospodarskih strank in da nima od vseh drugih strank ničesar pričakovati. Zaupa samo v vojvodinskega ratarja, bosanskega, hrvatskega in dalmatinskega seljaka ter slovenskega kmeta, s katerim hoče skupno izvojevati gospodarsko in kulturno svobodo. Svoj govor je končal 3 pozivom vladi, naj tretji oddelek vrne ustavnemu odseku, ki naj ga izpre-meni na podlagi določb ustavnega načrta zemljoradniškega kluba. — Nato je govoril dr. Čeda K o s t i ć (radikalec), ki ie kritikoval posamezne člene 3. oddelka. Kar se tiče agrarne reforme, je izjavil, da zadostujejo določila, ki jih vsebuje. — Za njim je govoril Vladimir Milic (komunist) o invalidskem vprašanju ter pobijal izvajanja ministra za socialno politiko, češ da je vlada izdala celo vrsto odredb v korist inva- lidom. Trdi, da so napačni principi, po katerih se rešuje invalidsko vprašanje, ker stoji vlada na stališču, da se naj daje Invalidska podpora onim, ki so v boljšem položaju, namesto onim, ki so največ potrebni- — Poslanec dr. Slavko Večerov (demokrat) je svojemu govoru ugotovil, da so izvzemal oposioijo zahtevali Člani vladne večine, naj se vstavijo v ustavo določbe ki jih vsebuje S. oddelek. Z ozirom na to ne more trditi opozicija, da je vse njena zasluga, ki pripada Članom vladne večine. Glede agrarne reforme pravi, da mora biti tako rešena, da bo zadovoljila nacionalni element, odškodnina pa naj se da na podlagi principa potrebe, — Končno je govoril zemljoradnik Mile Balaban, ki je kritikoval politiko radi-kalcev, katorim je očital, da delajo na eni strani v prilog muslimanom, na drugi strani pa jim nasprotujejo. Govoril je proti begom ter se bavil s posameznimi členi 3. oddelka, glede katerega je zahteval, naj se izpopolni po načrtu zemljoradniškega kluba. Seja se je zaključila ob 20.30, prihodnja bo jutri ob 16. Telefonski in brzoiauna poročila. Korolko oprafianie na dneonem redu. strani ukrenila vse, da se pogodbene točke obdrže neizpremenjene v veliavl. V Pariza že razmišVajo o nevtralnem koridorju, ki bi vezal Čehoslovaško s Kraljevino SHS. Vprašanje o reviziji koroškega plebiscita in o združitvi Koroške s Kraljevino SHS ie predmet resnega razmišljanja v Londonu in v Parizu, — Beograd, 2. junija. »Balkan« priobčuje tole brzojavko iz Prage: »Pokret v Avstriji za združenje z Nemčijo se v tukajšnjih političnih krogih ne presoja kot brezpomemben pojav, nasprotno, po vseh znakih soditi je to priprava, ki ima lahko zelo resne posledice. Iz zanesljivega vira smo izvedeli, da francoska vlada nI ravnodušna napram temu gibanju in da bo s svoje Posel romanskega nrinlstrsk. predsednika o Beograda. — d Pariz, 1. junija. Kakor po* roča »Journal des Debats«, pride romunski minister zunanjih poslov Take Jonescu koncem tega tedna v Beograd, kjer se bo razgovarjal z jugoslovenskimi državniki. Uofalka konoenclfa z Romunijo. — d Beograd, 2. junija. V po* liričnih krogih se govori, da bo Ju* goslavija v kratkem sklenila z Ro* muni i o vojaško konvencijo, ki bo podobna oni, ki je sklenjena s Če* škoslovaško. Pogajanj z Romunijo se udeleži tudi češkoslovaški zu* nanj i minister dr. Beneš. S sklepa« njem te vojaške konvencije je v zvezi tudi prihod romunskega ministra za zunanje posle Take Jo* nesca. Ustala a Zgornji SlezlJL — d Varšava, 2. junija. Z vstaškega ozemlja javljajo več uspešnih napadov Nemcev proti fronti upornikov. Po najnovejših vesteh so francoske čete že začele zasedati nevtralne meje. — d Opole, 1. junija. Danes je dospel v Velke Strelce angleški ba* taljon, ne da bi bil zadel na kak odpor. V okrožjih Križne in Oleš« no in v ostalih okrožjih je položaj bistveno neizpremenjen. Ribare severno od Kozel so morali Nem* ci na pritisk poljskih vstašev iz« prazniti. flnfanfa In nemCIIa. Is HsfsuDtuorne skupščine. —d Beograd, 1. junija. Popoldne se je seja ustavotvorne skupščine nadaljevala ob 16.30. Prvi je govoril komunist Laza ?tefanovič. ki je kritikova! politiko vlade, katera se ozira samo na banke in kapitaliste v škodo delavskega ljudstva. Pravi, dn je izrabljanje po bankah doseglo že skrajno meje. Nato je govoril o podpiranju kmetekega prebivalstva ter je izjavil, da določbe v 3. oddelku ustave ne bodo izlečile potreb kmetov in delavcev. Kritikoval je nadalje državni proračun, češ da je 73% izdatkov določenih za voj. ministrstvo a samo 21% za ostale drž. potrebe, radi čear ni ničesar ostalo za »boljSanje kmetskega položaja, o čemer se toliko govori. (Ugovori.) Za tem ie govoril minister za socialno politiko dr. Vekoelav Kukovec, ki se je bavil v svojem govoru z invalidskim vprašanjem, zaščito dece in delavskim vprašanjem. Glede invalidskega vprašanja je izjavil, da. ne temelji samo na določevanju invalidskih pokojnin in podpor, temveč v prvi vrsti na zaščiti invalidov in dolžnosti države, zdraviti invalide. V drusri vrsti je skrb države, da usposobi invalide za stare ali nove poklice, v tretji vrsti pa. da vse izpo-polnuje s r>okojninami in podporami. Kar se tiče prve vrste, se nikakor ne more reči, da ni naša vlada ničesar naredila za invalide. V naši državi imamo 4anes 4S zavodov za invalide in posebne invalidske bolnišnice. Pet zavodov imamo za izdelovanje protez, pet zavodov za tuberkulozne invalide in dve bolnišnici za druge bolezni. Nadalje ehstoji 16 postaj za zdravljenje invalidov, osem invalidskih šol, trije zavodi za slepe invalide, tri za dosmrtno nesposobno invalide, 15 podobnih zavodov pa ee gradi ter bodo dovršeni že tekom leta. Minister sodi, da je to za naša finančna sredstva zadostno. Dne 36. marca t. 1. je bila izdana nova uredba, po kateri so ee svote za podpiranje invalidov povečale. Ni majhna vsota, ki se je stavila v proračun za invalide in ki znaša 330 milijonov dinarjev. Pri nreditri invalidskega vprašanja je glavna stvar določitev stopnje nesposobnosti. Vojaške oblasti po vojni niso mogle urediti svojih arhivov. Da bi vlada pospešila rešitev tega vprašanja, je 26. oktobra 1920 izdala uredbo, po kateri so se osnovala po vsej državi posebna invalidska sodišča po najbolj demokratičnem sistemu tako, da je v teh sodiščih zastopano tudi invalidsko udruženje samo. Ta sodišča so prevzela od vojaških oblasti 100.000 nerešenih invalidskih prošenj, ki bodo za dva ali tri mesece rečene. Z ozirom na to le neupravičeno, ako se reče. da niso pristojne oblasti ničesar storile za ureditev invalidskega vprašanja. Glede zaščite mladine pravi minister, da ee je osnoval oddelek za zaščito mladine, ki je podrejen ministrstvu za socialno politiko. Po vsej državi so se osnovali pokrajinski in okrožni oddelki za varstvo mladine. Danes se nudi urejena pomoč potom oblasti v večji ali manjši meri za 60.000 otrok, med tem ko se je 5000 otrok oskrbovalo v domovih, v kolikor je bilo to mogoče izvršiti. Ti otroci se niso samo vzdržavali, temveč tudi vzgajali. Nato je minister govoril o delavskem vprašanju. Sodi, da daje ustavni načrt delavcem vse, kar se more dati v moderni državi. Delavcem se nudi zavarovance za slučaj starosti, bolezni, nesreče, smrti in brezposelnosti. Z ozirom na to vprašuje minister, ali so delavci v vseh državah dobili teko koncesijo brez boja? Z ozirom na govore o lOumem in 8umem delavnem času izjavlja, da je lanska stavka na železnicah dovedla v nevarnost uredbo o tej zadevi. Glede na ugovore proti uredbi o 8urnem delavnem času, točka 4., ki nravi, da ni izključeno, da se Burni delavni čas, ki je normalen, more podaljšati, ako je to potrebno, ugotavlja, da je 70% delavcev, ki so zaposleni v manjših obratih, zahtevalo, da se dovoli ta izjema, po ka/eri smejo obrtniki delati tudi 10 ur "na dan. Vprašuje, kako se more reči, da ni to demokratično postopanje no parlamentarnih načelih, ako se vlada na tak način odzove volji naroda in ustreže željam posameznih skupin delavstva. 8 tem pa ni kršeno glavno načelo o 8urnem delavniku v industrijskih in tvorniskih podjetjih. Na podlagi teh razlogov sodi, da morajo priznati zastopniki delavskih množic, ako so iskreni, da je ustavotvorna skupščina z ustavnim načrtom, ki ga je predložila, storila svojo dolžnost napram delavskemu razredu, ko Je priznala napredek na§> družbe sploh z zaščito kmetskoga kakor tudi delavskega prebivalstva. Za tem je govoril poslanec cfr. 8ve-tomir Mijatovič (demokrat) o zasebni lastnini, ki je podlaga družabnemu redu. Poudarja, da v principu ne pomenja vzdrževanje družbanega zla. Glede agrarnega vprašanja je izjavil, da ni samo gospodarsko, temveč tudi socialno in nacionalno. Nato je govoril o prednostnih male oosesti pred veliko. Vojvodinske posesti se ne obdelujejo racionelno in zato bi ne bilo nobene škode, ako ee veleposesti razdele na male. Za tem jo govoril o kolonizaciji. 1 Kpiooizacija x zvezi z agrarno — d London, 2. junija. Iz New Yorka se doznava: Prvi obrok Nemčije v višini 47 milijo* nov dolarjev je dospel danes v zvezno rezervno banko. Nemška vlada je včeraj potom posredova* nj a štirih newyorških bank dopols nila to izplačilo v bančnih nakaz* — d London, 2. junija. Listi poročajo, da so Anglija, Francija in Italija skupno poslale bavarski vla* di ostro noto, v kateri se protestira proti trditvi bavarskega ministrskega predsednika, češ da Bavarska ne more pričeti z razoroževanjem. Razorof tteo Baoarske. — d London, 1. junija. Da se razprše pomisleki, ki so se pojavili glede Bavarske, je angleška vlada snoči svojega zastopnika v Miinch.-nu pooblastila, naj bav. vladi kate> gorično izjavi, da Bavarski glede razorožitve ne bo dovoljenih nobe* nih drugih ugodnosti, kakor ostali Nemčiji. Popolna izvedba pogojev antantnega ultimata je edina pot s katero se Bavarska in vsa Nemci* j a izogne neprijetnostim. Iz madžarskega parlamenta. — d Budimpešta, 1. junija. V današnji seji narodne skupščine je povzel besedo min. predsednik grof Bethlen in razpravljal o go* vorih, ki so jih imeli poslanci pri debati o programu. Ministrski pred* sednik je izjavil med drugim: drugim: Najsi bo Madžarska še ta* ko enotna, pred narodnostnimi vprašanji se ne sme zapirati in se mora v vprašanju narodne ertako* pravnosti ukloniti do skrajnosti. V interesu države je, da si Madžar* ska ohrani simpatije onih prijate--ljev, ki so vsled rnirovnih določb še izven države. Ministrski pred* sednik je nastopil proti sumniče* nju, da ima madžarska vlada na* men, ovirati vpostave svobodnih odnošajev. Zadnja seja ministrske« ga sveta je sklenila, ponovno pro* učiti vse sklepe, ki se tičejo odredb glede pravic vlade. Ministrski predsednik je nato protestiral proti obdolževanju strankarstva glede zvez. Nato se je bavil z in* ternacijskim vprašanjem in izjavil da se nahaja doslej v internaciji 1192 oseb, med njimi 329 inozem* cev. Vlada se je že obrnila glede tega na posamne države. ProtlbollSeolfkl nemiri o Pefrogradn. — d Kodanj, 1. junija. »Ber* lingske Tidende« objavljajo to*Ie brzojavko iz Helsinforsa: V zvezi z ustavitvijo razdelievanja_ kruha so se nemiri v Petrogradu jako po* večali. Na več krajih mesta so bili krvavi spopadi. Nezadovoljni de* lavci so imeli navzlic terorizmu sovjetske vlade javna zborovanja, na katerih so ostro napadali sovjet* sko vlado. Petrogradska vlada ie zapovedala, da se morajo vsi vodi* telji protirevolucijonarnih delav* cev aretirati. Zoeza med boljfeolkl In Hngoro. — d Beograd, 2. junija. Pres* biro poroča iz Aten: Delegati Ke* ! mal paše se nahajajo na poti v xMo* skvo, sovjetski delegati pa na potu v Angoro. V Trapezuntu sta se de* legaciji sešli, da bi še enkrat skup* no precizirali posameznosti nedav* no sklenjene pogodbe med sovjet* sko Rusijo in vlado Kemala paše. Z osek konceo soefa. Moskva, 2. Junija. Namestnik ljudskega komisarja za zunanje zadeve je naslovil na vse vlade, v Čijih območju se Se nahajajo ruski podaniki, ki se mislijo vrniti v Rusijo noto, na] se dotičnim ruskim državljanom sporoči da se smejo samo tedaj vrniti v Rusijo, če je predhodno država, v j kateri se nahajajo začasno, zaprosila za to In če je ruska vlada prošnji ugodila. Sovjetska vlada Je zato izdal to naredbo, ker { z onimi, ki pridejo iz tujih držav v Rusijo inazaj, namenoma pridejo včasih tudi proti-revojucljonarci v 4ržav(* —d Pariz, 2. junija. Donavska konferenca je včeraj odobrila določila o lokalnem prometu iz enega pristanišča v drugo na sedaj mednarodni Donavi, in pričela proučevati točke, ki se pečajo z določili o osebju mednarodne podonavske komisije. —d Leipzig, 2. junija. Danes je padla obsodba v procesu Neurnann Obtoženec Neumann ie bil vsled zlorabe svojih podrejenih v dvanajstih primerih obsojen na šest mesecev ječe. Vštel se mu je tudi preiskovalni zapor. Dneong eesii. V Ljubljani. S. junija 192J, — Prva seja nove.Ca občinske* ga sveta ljubljanskega bo, ne kakor je bilo prvotno določeno v torek, marveč v sredo dne 8. t. m. ob 17. pop. v mestni zbornici. Na dnev* nem redu je volitev župana in pod* župana. Sejo otvori ^. Janko Jeglič kot najstarejši občinski odbornik. — Koroški Nemci trepečejo. 2e zadnjič smo poročali, da priha^ jajo v Celovec plombirani vagoni natovorjeni s strelivom, puškami iu strojnicami, z Bavarskega pa ste* vilni, civilno oblečeni elani borbene organizacije »Oresch«. Včeraj pa je nam došlo zaupno, a povsem zanesljivo poročilo, da so Nemci pripeljali v Ziljsko dolino sedem velikih topov ter jih namestili na strategično važnih točkah. Koroški Nemci torej računajo z vso £o* tovostjo, da zasedejo jugosloven ske čete v najkrajšem času Koroš; ko. Zato se pripravljajo za oboro* žen odpor. Na drugi strani pa sku Šajo z vsemi sredstvi doseči, da bi se ustavilo v Avstriji plebiscitne gibanje za združitev z Nemčijo ker se zavedajo, da je jugosloven ska intervencija neizogibni, ako se bo ta pokret nadaljeval. Da bi v tem ozira uplivali na vladne kro.ije zlasti pa na avtonomno štajersku vlado, pošiljajo na Dunaj in v Gra= dec obširna poročila, v katerih za = trjujejo, da ob koroški mcii kar mrgoli jugoslovenske&a vojaštva ln da je računati s tem, da že danes ali jutri udarijo na Koroško ju^o^ slovenski Četaši in da izbruhne v slovenskim delu Koroške med on-dotnim slovenskim prebivalstvom ki je baje oboroženo do pete, prav« cata pobuna. Takšno poročilo priob= čuje s Koroškega na primer dunaj« ska »Reichspost, katero poroCi1. objavljamo na drugem mestu. Vse te vesti so sevedu samo pravljice, strašilo za Dunaj čane in renitetne Gradčane, ki s svojo trdovratnost-jo glede ljudskega glasovanja baje spravljajo v nevarnost Koroški' Radovedni smo, če bo ta bavbav ^ Koroškega splašil Štajerce v toliko da .bodo preklicali že napovedani plebiscit. — Razpudconi občinski odbori. V<< verjeništvo za notranja dela je razpu stilo občinsko odbore v Vratji visi Vrat jem vrhu. Apačah, DroMin^; Črncih, Lutvercih, Piitvleih, Se^ovcih. Žepovcih in Zibercih. V vseh teh občinah so postavljeni £?eronti. — Pravilna kratevna imena. Pover-joništvo za notranja dela ra/tla.'-a. da je pravilno imo za krajo >Pristova<: v občinah Škofja va<^, Dobrna in Šmarja pri Jelšah ime >Pristava«, za občino Sv. Martin v Rožni dolini, v celjskem okraju ime >Š m a r t n o v Rožni d o 1 i n i< in za občino in kraj &% Peter ob Savinji ime >Sv. Peter v Savinski dolin ic. — Neutemeljeno podtikanje. V članku »Quo vadimus?«, ki ga je priobčil v našem listu bivši dcle= gat na mirovni konferenci v Pari* zu in vseuČiliški profesor g. dr. 2olger, razpravlja tudi današnje »Jiitro«. Pri tem izraža mnenje, da je »Notus«, na čegar izvajanja o Tardieujevi knjiai »La Paix« v našem listu odgovarja g. dr. 2ol = ger, dr. Otokar Rvbar. »ki je imel kot delegat Jugoslavije na mirovni konferenci do dobra spoznati fran^ cosko politiko«. Zato se nam zdi potrebno, da izjavimo, da dr. Ry« bar dotičneca članka ni napisal in tudi ni ž njim v nobeni zvezi. — Predavanje o VII. vsesokob skem zletu v Pragi. Konzulat Če; škoslovaške republike je včeraj ob 8. zvečer priredil v Mestnem domu predavanje o zadnjem vsesokol-skem zletu v Pragi. Uvodoma je c konzul dr. Beneš iskreno pozdravil navzoče občinstvo in v toplih besedah spregovoril o gospodarski In kulturni vzajemnosti med Čeho= slovaki in Jugosloveni. Dr. Pestot* nik je nato v svojem predavanju splošno poudarjal veliki pomen zadnjega zleta za napredek Če* škoslovaške republike ter za vpo* stavitev reda in discipline v škoslovaški javnosti. Nato je s po= močjo 70 skioptičnih slik občinstvu razložil vsesokolski zlet. — Obisk je bil dober, med drugimi so pose= tili predavanje predsednik razme* jitvene komirije general M a i * ster, sanitetni šef g. dr. Kraj c, za višji šolski svet višji nadzornik g. E. Gangl, dalje številni člani češkoslovaške kolonije, starešin* stvo JSS, zastopnice ženskih iz> obraževalnih organizacij in članice Sokola. — Prihodnje predavanje bo v torek, 7. t. m., ob 8. zvečer v Mestnem domu. To predavanje se bo nanašalo na članske proste vaa je, na bojno taktiko Žižkove voj* ske in na lepi prizor postavitve kis pa svobode. Gostje, ki so posetili včerajšnje predavanje, so prosti vstopnine. Predavanje bo pojas« I njevak) 90 slik, ki so izpredno kras» ne. Pozivamo občinstvo, da se tega predavanja v čim največjem števi* hi udeleži. — Kdo ve kaj e vnuku rusikega pisatelja Tolstega? Gospa Pisarev - Bo-eca iz Vidina, ul. Mazzini 13, je poslala tržaški >Edinosti< sledeče pismo: >Ker ne poznam v Trstu nikogar, se v imenu grofice Sofije Tolstoj (snahe ruskega pisatelja Leva Tolstega) obračam na vaše uredništvo s prošnjo, da bi mi povedali, ali veste kaj o njenem sinu Iliju. Ilija Tolstoj je bivši ruski mornariški častnik in je prišel iz Sibirije v Trst, toda ne ve, da se njegova mati nahaja v Novem Sadu v Jugoslaviji. Zvedeli smo, da je mladi grof še v Trstu in da se preživlja s prodajanjem časnikov ter da dobiva 300 lir na mesec. V nadi, da mi bo6te znali dati kako obvestilo, se Vam že vnaprej zahvaljujem«. Pred tedni smo slišali, da živi mladi grof Tolstoj v Ljubljani. — Težko je obolel, kakor poročajo iz Maribora, znani rodoljub g. dr. Pavel Turner. Zadela ga je kap. — Menelilk in savski most pri Beogradu. O abesinskem cesarju Meneliku je bilo citati pred nekaj leti po vseh novinah, da je umrl. Par mesecev pozneje je bilo zopet citati v istih listih, da je pravkar umrl. In tako je umiral ie nekterikrat. Vmes je pa tudi živel in glasom brzojavk ukrepal vse sorte važnega. Včasih je bila — glasom no-vin — država temnih E ti jop cev tudi v velikih skrbeh, kdo bo zasedel prestol, ker Menelik leži v agoniji. Kdor se zanima za to, ali Menelik še živi ali pa je res umrl in morda celo večkrat umrl — Bogu ni nič nemogočega — moral bi ?=.e napotiti v orestolico Addis Abebo tja doli. — Ravnotaka je z železniškim mostom pri Beogradu. Pred \% letom je bil, dasi po dolgih obetih, popolnoma popravljen in izročen prometu. Pozneje je bil >že< provizorično popravljen in so vlaki začeli čezenj voziti, še kasneje so nam žurnali obetali, da se bo čez ta most dalo pravzaprav kmalu voziti z vlaki. Nekoč je bila potem velika slovesnost ob zopetni otvoritvi mostu, ki je tako popravljen, da bi nikdo mislil, da je sploh kdaj bil podrt. Škoda, da rjismo zasledovali vseh pripoveeti; danes je mostu manjkalo še to. jutri zopet samo še ono, tretji dan je bil brezhiben, retrti že zelo razdrapan, dasi nadepoln in mnogo obetajoč za bližnjo prihod-niost. — Dne 24. maja 1921 nam poročajo, da bo poslednji lok železne konstrukcije postavljen te dni. Dan otvoritve Še ni določen .... Torej bo šlo to zares informativno poročanje v tem slogu pač še naprej. Včasih smo rekli: Sveta Klara po dnevi šiva. po noči para. Ali pa ni škoda dragega prostora časnikov za take morske kače«? — Sicer pa ta ni edina. Kolikokrat smo čitali: Ministrstvo je naposled vendar sklenilo to in to. Čez par mesecev: Vrše se priprave, da se bo isto moglo skleniti. Potem: Gospod, ki je stavil v parlamentu predlog, naj se ono sklene; minister bo stvar proučaval. Pozneje: Velik uspeh te in te stranke; parlament je sklenil ono isto stvar na predlog naših pristašev . . . Prijazni čitatelj, kdaj te mine potrpljenje prenašati takšne bedastoće? — Čiščenje v obmejni finančni stra-261. Finančna uprava Je pričela z radikalnim čiščenjem za službo nesposobnih ali moralno nekvalificiranih finančnih stražnikov na obmejnem ozemlju. V mesecu maju je bilo odpuščenih 26 pomožnih finančnih organov. — Železni drobiž zopet v ve« ljavi. Da bi zadostil potrebam de* name cirkulacije, je finančni mini* ster ukazal državnim blagajnicam. naj v bodoče sprejemajo tudi ko* vani železni drobiž, ki je ostal v prometu še iz časov bivše avstro« ogrske monarhije. Državne blaga j s niče bodo sprejemale ta drobiž po niegovi nominalni vrednosti, to je. 20 vinarjev — 5 par. — Skrivnostni mrliči, ki so raz* burili Maribor, so v noči od torka na sredo ravno tako skrivnostno odšli kakor so prišli. O tej zadevi nam poroča naš mariborski dopis« nik nastopno: Obmejna kontrolna postaja v Mariboru je dobila še pred dospelim transportom skriv* nostnih mrliče v zaupno obvestilo, naj se na ta transport posebno do« bro pazi. Dva mrliča sta bila na« slovljena v Sofijo, dvanajst pa na naslov Brand, Grand Hotel Beo* grad, kar je na vsak način precej čudno, kajti če bi bili mrliči srb» ski oficirji, se vendar ne bi pošiljali na privatni naslov, sicer pa sta vmes tudi dve ženski, vsaj po ime« nu, ena se piše Schanzer, druga pa Foller, najbrž dve Židinji. Trans« port je prišel dozdevno iz Švice z avtom do naše meje, baje v sprem* stvu nekega švicarskega nadporoc* nika. V Maribor je dospel le spremljevalec, ki je izročil trans« port spedicijski tvrdki Jellinek ter je nato neznano kam izginil. Po* sebna komisija je odprla dve ra* kvi in ju površno preiskala. Ker pa ni hotel nihče prevzeti stroškov za nadaljno preiskavo, ostalih ra* kev niso preiskali. Transport skriv« nostnih mrličev je baje na brzojav« ko iz Beograda ponoči zopet izgi* nil proti Beogradu. — Izseljevanje iz Prekmurja. V zadnjem Času se opaža v obmejnem ozemlju, zlasti v Prekmurju, nenavadno živahno izseljevanje. Prebivalstvo prodaja mala posestva za mal denar in se seli v Ameriko. Značilno za naše razmere tri samo to, da nade oblasti puste izseljevanje v tak meri, ampak tudi dejstvo, da dovoljujejo oblasti mladim ljudem, ki so še podvrženi vojaški dolžnosti izseljevanje. Prodana posestva prehajajo večjidel v posest Nemcev in Madžarov. — Huda borba proti deloža* ciji. Danes po sedmi uri zjutraj je bila okolica orožniSkega poslopja na Bleiweisovi cesti v velikem razburjenju. Okoli orožniške brl« gade se je zbrala zelo Številna mno« žica, ki je živahno v vseh mogočih nijansah komentirala hudo borbo, ki jo je vodil neki stanovalec pro* ti organom, ki so bili prišli v nje* govo stanovanje, da mu je iznr*.z» ni j o. V hiši orožniške brigade, ka* kor smo to izvedeli, stanuje g. S Na zahtevo orožniške brigade mu je bilo stanovanje odpovedano in cirugo nakazano. Ker pa drugo še ni bilo izpraznjeno, se tudi g. Š. ni mogel izseliti. Danes ob 7. uri 15 min. zjutraj pa je v njegovo stano* vanje stopilo 10 orožnikov pod po* veljstvom nekega kapitana. G. š ic še bil v postelji. Ko so mu začeli nositi pohištvo ven, ga je to tako razburilo, da je vzel revolver, od* pri okno in začel streljati. Oddal je pet strelov v zrak in alarmiral celo Bleiweisovo c.vto. Deložacija je bila nato opuščena. — Prosimo policijsko ravnateljstvo, d<\ bi posvetilo malo večjo pažnjo ponoči vernosti in miru na cesti Pot v Rožno dolino. Ze nekaj časa na tej cesti ni vse prav. Snoči je bil tam pravi direndaj. Dva sta se stepla, tekala sem in tja in kričala kakor obsedena. Pijancev pa tudi ne manjka vsak večer. Po tej poti hodi v Rožno dolino in nazaj prav mnogo ljudi ii nočne službe in v služio, ki bi radi v miru pasirali cesto, ne da bi se spotikali vanje pijanci in potepuhi. Prosimo! — Goljufija, Kari Domadenik iz Slivnice pri Mariboru je ogoljufal ravnateljstvo zdravilišča v Rogaški Slatini kjer je bil nastavljen kot ekonom, za 0000 K in neznano kam pobegnil. — Žepna tatvina na Vodnikovem trgu. Na Vodnikovem trgu se je zadnji čas pojavila priletna ženščina, ki spretno sega v tuje torbice. Izvršila je že več žepnih in drugih sličnih tatvin. Sedaj je pobegnila in je ne morejo izslediti. Pred dnevi je ta ženska na zelo predrzen In rafiniran način izmaknila soprogi bančnega ravnatelja g. A. Pečankovi usniato torbico, v kateri je bilo 480 jugoslo venskih in 250 fesi. K, kakor tudi zlata zapestnica z vdelanimi eafirji. vredna 10.000 K. — Demonstračila. Neki mizar B. v Spodnji Šiški pošilja svoje otroke v . *?mŠko šolo, vsaj tako zatrjujejo dijaki. Temu mizarju so Že dvakrat bile pobite šipe. — Aretirana kuharica. Ljubljanska folicija je sedaj aretirala nepošteno uharico Marijo Kafetm, Celjanko, ki je lansko leto kot kuharica poneveriia francoskemu konzulu v Zagrebu Juliju de Berne - Lagarde znesek 900 K in pobegnila, — Prijeti tatovi. Orožniki v Zidanem mostu so izsledili In prijeli vlomilce, ki so pred dnevi vlomili v trgovino F. Kranjca v Loki in odnesli za 23.000 kron raznega blaga. Blago so dobili nazaj. — Tatvine na Ijru. V noči od 24. ha 25. maj je bilo izvršenih na Igu in v okolici več tatvin, kjer so tatovi odnesli razno blago v vrednosti 5820 K. O storilcih doslej ni sledu. — Izgnani iz nafte kraljevine. Iz Maribora je izgnan za nedoločen čas v Avstrijo pristojen Markus Friderik, znan komunist — Za dobo treh let Je bil izeman iz nase kraljevine gladom razsodbe redarstvene«a poverjeuištva v Zagrebu Izidor Jekovife iz Munkaca. — V prid spomenikov BorStnfsa in Verovška, ki se imata odkriti o priliki kongresa udruženih tuzoslov. gledaliških igraloev v Ljubliani, nriredi ljubljanski pododbor v nedeljo 5. junija t. 1. ob 11. dopoldne promenadni koncert v Tivoli, popoldne pa ljudsko veselico v hotelu Tivoli. Vstop prost. — V Gradcu je umrl danes davčni ravnatelj Viljem Klemenčič. ki le Ul svojeeasno občinski odbornik v Celju tn je v nemških krogih Celja igral veliko vlogo. — Vrtno veselico mri redi v nedeljo 5. t. m. v hotelu >Triglavc, lastnik hotela Alojzij Z o r č i č. — Tihotapstvo s saharinom. Na mariborskem kolodvoru je odkril finančni kontrolni organ Jordan zvito tihotapstvo s saharinom. Prišla Je neka ženska, revno oblečena, z otrokom v naročje in z malo opravo, kakor da se seli. Jordan je po izvršeni preiskavi še enkrat formalno pogledal na dno kov* čega, kjer je zasačil skrit saharin. Nato je pregledal le opravo in končno našel v okvirjih velikih slik ovoje z večjo množino saharina. — Obsojen madžaronsfei sorlcitator. Mariborsko okr. sodisre je obsodilo so-licitatorja pri odvetniku Scboinann ▼ Murski Soboti Cvetka Ludvika na 4 mesece ječe, ker je zakrivil zločin izsiljevanja in krivega pričanja. Obsojenec je poleg tega še madžaronski agitator. — Kolesarji, s hodnikov doli Ne samo po Dunajski cesti proti Jezici, nego celo v centru mesta kolesarilo razni pobalini no hodni* kih in Despotih. Če policija ne bo napravila tu reda. ga bodo oasanti napravili sam!. Če je policijskih organov prema-o, pa naj jih ravna* teljstvo pomnoži. Ljubljana Šteje danes 54.000 UudL — Vožnja z motornim čolnom po Ljubljanici za izletnike iz Ljub« ljane na Vrhniko in nasprotno se baje v kratkem udejstvi, ker se je za to oglasil ljubljanski podjetnik. — Po drevoredih in parkih manjka klopi. Med vojno in zadnji dve leti je bilo tod^ mnogo klopi polomljenih in odnesenih za kurja« vo. Šetalci, zlasti starejši, se prito* žujejo, da ne dobe prostora, kamor bi se radi vsedli in odpočili. Po* množite jih! — Razsvetljava v Slomškovi ulici je pomanjkljiva. Od elek* trarne do vojašnice ne gori niti ena plinova svetilka, dasi bi morali goreti najmanj dve! Občin* stvo in vozniki se upravičeno pritožujejo. — Nova tiskarna v Celju. V Celju v Razlagovi ulici jo jela obratovati nova tiskarna, ki je last bratov Rode. — Letošnja košnja se bo za 2—3 tedne zakasnela. Suša v marcu in prvi polovici aprila je rast trave zelo zadržavala in deloma koreninam škodovala. Zato se bo po nekod dokaj manj sena pridelalo. Sicer pa so si travniki zadnje štiri tedne znatno opomogli, tako da je trava po nekod gosta in visoka, zlasti ondi, kjer se je kaj prida gnojilo. — Ukradena veriga. V tovarni za klej je bila ukradena 3 m dolga veriga, vredna 1200 K. — Lov v državnem gozdu Jelovoa (1386 ha) v okraju Radovljica se dajo za dobo treh let v zakup. Ponudbe, opremljene z 10% vadijom, je vlagati pri gozdarskem oddelku deželne vlade, odsek B. v Ljubljani (Križanke) do 10. junija 1921. — Darilo. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani je darovala K 1000 (tisoč) v podporni sklad »Društva slovenskih leposlovcev«. Preiskrena hvala! D. S. L. — V nedeljo, 5. junija, priredi podružnica čebelarskega društva Medvode vrtno veselico pri Bo« bincu. Začetek ob 3. uri popoldne. Vstopnina 6 K. — Pozor, Cirkus Renlow! Za* radi zamude vlaka se otvoritvena predstava ne vrši danes, temveč v soboto, 4. junija, ob pol 9. zvečer. — Današnji list ima za liub* lianske naročnike prilogo otvoritve »Sokolskega doma na Viču«. Kultura. Repartoir Narodnega gledališča v Ljubliani. Drama: Petek, S. junija: Kozarec vode. Red A. Sobota, 4. junija: Kozarec vode. Red B. Nedelja. 5. junija- Elga. Red D. Ponedeljek, 6. junija: Kozarec vode. Red Ć. Opera: Petek, 3. junija: Tosca, Red C. Sobota, 4. junija: Carmen. Red D. Nedelja, 5. junija: Vaška šola. Pieretin pajčolan. Red B. Pondeljek, 6. junija: Zaprto. — Iz gledališke pisarne. V petek, dne 8. t m., nastopi prvič na našem odru v vlogi Cavaradossija (Tosca) no-voangažirani tenorist g. Marcel Sovi 1 s k i, odličen pevec, ki je doslej deloval na raznih večjih poljskih in nemških odrih. — Gostovanje ge. Irme Polakove v kr. opernem gledališču. V torek, dne 7. t m. gostuje ga. Trma Polakova v kr. operi v Mam'zelle Nitouche. Predstava se vrši v prid ubogim članom >Podpornega društva jugoslo venskih akademikov v Ljubljanibelo stavkoc. Minister Bonomi je opozoril iiradri. za -topnike, da slabo stanje državnih financ ne pripušča zahtevanega poviska, PROTI KOMUNISTIČNI PRO« PAGANDI NA FRANCOSKEM — Pariz, 2. junija. Pred tremi tedni sc je pričela preiskava proti odboru društva »Socialistična mla* dina*, ki je bil podpisal neki prO' clas na naslov vojaških novincev V zvezi s to preiskavo so se vršile te dni v Parizu in okolici številne preiskave v smislu zakona o tisku o anarhistični agitaciji in zapelje« vanju vojaštva k nepokorščini. PRORAČUNSKE DVANAJ8TTNK ZA JUNIJ IN JULIJ, —d Booirrad. _\ junija. >81uzbeae Novine« so dne 1. t. rn. objavile začasni zakon o proraC-unskih dvanajstinah za mosor iunij in julij v znesku 589366.996*83 dinarjev in 882,733.70T&S kron. GENERAL SEGRE — BOGATAŠ. — Dunaj. 3. junija. »Arbeiterzei-tungz prinaša izvleček iz tekoČeca konta generala Scgrćja pri »VVlener Hankvereinu. General Sogre je vložil na svojo ime dne 24. maja 1919 10 mffi- | iorv v starih kron. 31. maja 1919 S mfll-j ionov kron, 20. oktobra 1920. 100 akdt j Chodorobersklh sladkornih akcij In 14. ! decembra 1920 41 komadov Kmibardov. —Domneva se, da ima general Segre tudi pri drugih bankah slične konte, ZAKON IN SANITETNA OBLAST. — Dunaj, 3. junija. DofeHni sanitetni svet je imel danes sejo, na kateri so je razpravljalo zlasti o modalltetah pri sklepanju zakonov. Vse osebe, ki se nameravalo poročiti, se morajo dati preiskati. Ljudem z jetiko, spolnimi in drugimi boleznimi naj se sklepanje zakona ne dovoli tol;ko časa. da popolnoma ne ozdravijo. Ljudem z neozdrav-Hvimi boleznimi naj bo zakon sploh prepovedan. Zdravniška preiskav* pred poroko naj bo obvezna. PONAREJENE CSLOV. KRONE. — Gradec, 3. junija. Policija >e prl-Sla na slod volikim goljufijam s tujimi valutami, ki so niso povsem pojasnjene. 28. maja ie pri^ol k menjalnici v Rptlfu graški policijski stržanik Waloh ter hotel zamenjati 250.000 če^kostovasUti kron. Blagajniku SO se zdeli bankovci sumljivi, ker so se številko serij lahko zarisale z roko. Dal je aretirati Wal-cha ki le nato povedal, da je prejel bankovce od blagajnika graške Steierbanke Tlnborja z nalogom, da Jih proda In m-cer po 7 K ?»0 v, torej za 1 K lOv pod kurzom. Diferenco bi si lahko pridrial Waloh, ki bi bil na ta način hitro zaslužil f>0.000 avstrijskih kron. Iz lega Je razvidno, da je blagajnik vedel, da teh" roškoslovaSkih kron ne bo spravi! v Gradcu v promet In zato Je po*dtnAs? tvojo srečo v Spilju. Ali so es*ko*!ova--ki bankovci ponarejeni ali ne. rVmlej ni znano. OGROMEN DOBIČEK. Dunaj. 3. Junija. Včeraj m J« tu občni zbor Wioner Binkverolna. kateremu se jo predložila letna bilanca, ki izkazuje 400 mili jonov kron kosmatega dobička. Izplačalo se bo 12% dividenda, t. j. 48 K na delnico napram š% lanskega leta. Delniški kapital se BVisa od 300 na 500 milijonov krrm. Gospodarske uestL BORZE. —d Zagreb, 2. junija. Devize: Berlin 210—211, Budimpešta 46—50. Italija 695—699. London 517.50—520. New-york (kabel) 131.25—132. Ne\vyork (ček) 129.50—130. Pariz 1105—1110, Praga 193—193.50, Švica 2320—2360, Dunaj 22—22.50. Valute: AmeriSki dolarji 127—128.75, avstrijske krone 22.50 do 0, francoski franki 1090—1100, napo-leondori 475—478, nemške marke 212 do 218, romunski leji 218—220. češkoslovaške krone 190—0, angleški funti 500-0. — g Urad Ljubljanskega veli« kega semnja naznanja vsem inte* resiranim krogom, da je rok za prijavo k udeležbi Ljubljanskega velikega semnja na željo intere* sen tov podaljšan do 10. junija t. 1. Od prijav, predloženih do tega ro* ka, se ne bo zahteval nikak povi; šek na najemnini izložbenega prostora. —Z Tržna cene v Mariboru. Volov-sko meso I. vrste kg K 30, IT. vrste K 28: krave, biki. telice kg 24 K; telečje meso I. vrste K 30, II .vrste K 23; svinjina: prašičje meso I. vrste K 44, IT. vrste K 32: slanina sveža K 42 do 4S, prekajena K 52 do 76: mast K 46 do 50: prekajeno meso K 42 do 46: ošenica K 10, rž K 7, ječmen K 6, oves K 5. koruza K 6. aida K 6. Pšenična moka 0 K 16.50, 1. K 15.50, 2. K 13.50. koruzna moka K 6. ajdova mokal. vrste K 18, II. vrste K 16: mali piščanec K 30, večji K 50. kokoš K 60. raca K 60 do 70 In gos K 120 do 160. —g Uvozni predpisi za blago fz Nemclfe, Na nastala vprasanja, kakSna dokazila ie zahtevati od uvoznika v svrbo dokaza, da ie bhgo v resnici kupil in plačal, nredno ie stopila v veljava uredba glede našega uvoza iz NemČiie, ie izdata OeTiernlna direkcija carm sledeče pojasnilo carinarnicam: 1. Za neposredno plačano blago se za-1 hteva v svrho dokaza faktura In tevle- ček iz knjige kupca z izjavo, da jamči za točnost izvlečka in da bo — ako se ugotovi neresničnost izjave — plačal za kazen 100° o vsote, katera je po Izjavi plačana dotični tvrdki na račun enega dela ali celega iznosa naročenega blaga. 2. Za blago, ki se je plajcalo z devizo, se zahteva v svrho dokazal potrdilo one banke, pri kateri se je kupila deviza, v katerem mora biti naznačen dan in številka dopisa, s katerim se je prodaja devize prijavila Generalnemu inspektorata ministrstva financ. Potrdilo banke »e mora predložiti v overovil en je Generalnemu inšpektoratu, ki se izjavi, da-li velja potrdilo kot dokaz aH ne. O tem so obveščene vse carinarnice. —g Prodaja soli. Uprava državnih monopolov je nabavila večjo količino soli v debelih zrnjih, ki se bo prodajala po 170 dinarjev za 100 kilogramov, trt sicer vsakemu brez razlike v neomejenih količinah Ta vrsta soli se bo začela prodajati začetkom junija samo iz solnih zalog v Beogradu, Smexlerevu, lisjaku pri Negotinu In v Zabrežjuu Turisflka In spori. — Prvenstvena nogometna tefcma Hermes - Akademiki so vrši v nedelja r>. junija na igrišču šparta - r^imorjje, Za Aleksandrovo vojašnico, ob 18. — Prvenstvena nogometna tekma Primorje - Jadran so vrši istega dno na igrišču Ilirijo ob 16. uri, na to ob 18. url na IgriHa Ilirije prijateljska tekma Ilirije I. rez. - Sparta L — Dne 5. junija ob 9. dopoldne prvenstvena tekma Primorje rez. - Jadran rez. na igrfMtt šparta - Primorje. — Plavalna sekcija S. K. »lOrti*« pozivi i a svoje člane ln člani ce, da i* udeleže sestanka dne 6. junija ob Dol 9. zvečer v sobi »Športne zveze«, Ka-rodni dom. Dnevni red: Protram letošnje sezone. Važno! Udeltfbsl obvezna. 4. stran. .bLOVfcNSKi NAROD*, uuc 4. junija 1921. 1^3. tscv. SohDtstiio. i— Sokolska župa v Ljubljani poživlja; vsa bratska sokolska društva, da se udeleže slavnostne otvoritve prvega Sokolskoga doma nase župe v svobodni domovini 5. junija na Viču v kar največjem in častne j sem številu in to tembolj, ker je Sokolski dom mogočen spomenik neprecenljive vs trajnosti in sokolske požrtvovalnosti naših bratov na Viču. Sokoli, pohitimo k bratom, da se v njihovem objemu ppraduiemo zo petne zmage Sokolske Misli! — Zdravo! — Predsedstvo sokolske župe v Ljubljani. Društvene nestl. - — Pno društvo hišnih posestnikov v Ljubljani ima v nedeljo dne 5. junija t. 1 .dopoldne ob pol 10. v veliki dvorani hotela Union svoj redni občni zbor z že objavljenim Revnim redom, h kateremu se vsi hišni posestniki in po-sestnice ponovno vaBiJo. Občni zbor naj bo obenem shod vseh ljubljanskih in okoliških hišnih posestnikov, ki naj skupno in glasno protestirajo proti vsem Btorfenim krivicam. Na shodu bo-decno razpravljali o najnovejši stanovanjski naredbi, ki nam hoče vzeti Še zadnje, v zakonu zajamčene pravice ter tam ponoviti proteste proti njenemu uveljavljen ju. \ujno je potrebno, da se tega zbora udeležijo prav vsi hišni posestniki, ne glede na to, ali so že naši člani ali r\ cFa s tem pokažejo solidarnost in stanovsko zavest hišnih posestnikov. Občni zbor je edino pravo mesto, kjer vsak posestnik lahko poda svoj© nasvete in želje. Vsak naj smatra s a svojo dolžnost, da ne ostane doma! končno se še objavlja, da se je naša ilrustvena pisarna z dnem 1. junija t. 1. preselila v Šelenburgovo ulica s t. 5 (hi- ša našega člana g. Bonaca), I. nadstropje, na levo, kjer se bode urado-valo vsak dan za sedaj od 4. do 6. popoldne. Tam dobi vsak lušni posestnik, tudi z dežele, brezplačno vsa potrebna pojasnila, s čemur bode gotovo vsakomur ustreženo. Za pismena vprašanja je priložiti znamko za odgovor. Priporočamo tudi nakup novih hišnih redov* —Zgradba Narodne biblioteke v Beogradu. Iz Beograda poročajo: Gospod Wods Kapser, tajnik Carnegije-vega fonda, ki je že dlje časa v Beogradu, je sklical te dni zastopnike beo-gradskega časopisja in jim sporočil, da je zgraditev nove Narodne biblioteke že odobrena in da se v najkrajšem času prične graditi na dirkališču. — Podružnica Zveze jug. želez, na Rakeku priredi s sodelovanjem podružnic J. iVi. v nedelja dne 5. junija veliko vrtno veselico v parku g. Lavriča. Na programu: Koncert Z. J. 2., petje, sre-čolov, šaljiva pošta, amerikanska ženi-tev. Komur torej Ie količkaj dopušča čas, ne pozabi ugodno priliko, in naj poseti osvobojene brate in sestre in pokaže s tem, da nam gori srce tudi za one še zasužnjene onkraj parka. Vlakovne zveze zelo ugodne, iz Ljubljane vozita brzi ob 11.55 in osebni ob 14.25. Iz Rakeka ob 20.20 in 23.43. — Zveza delovodij in industrijskih uradnikov je že ustanovila tri okrajna društva in sicer: Kamnik, Tržič in Jesenice. Okrajno društvo za Ljubljano ima v soboto 4. junija v gostilni pri Zlati ribi ob pol 8. zvečer zborovanje ter je dolžnost vsakega člana, da se zborovanja udeleži. Sprejemajo se tudi novi člani. Pojasnila zaradi pristopa se tudi dobijo ;>ri tajniku D. Verbič, Zaloška cesta 2. — Vesel ioni odsek »Splošnega ženskega društva« ima v soboto 4. t. m. ob 18. zvečer v društvenih prostorih na Rimski cesti št 9 sejo, na katero se vse odbornice nujno vabijo, ker se bo razpravljalo o zelo važni stvari. — Produktivna zadruga čev* ljarskih mojstrov za Slovenijo v Ljubljani in Čevljarska zadruga za Ljubljano in okolico vabi gg. čla* ne, ki se nameravajo udeležiti »velesejmskega dela«, v nedeljo, dne 5. junija, točno ob 10. dopol* dne v restavracijo Narodnega do? ma. K temu sestanku se vabijo vse obstoječe organizacije in za* druge v Sloveniji, ki so bile svoje-časno že pismeno obveščene, da pošljejo vsaj po enega delegata. Ljubljanska porota. — Dva nevarna vlomilca. Pred včerajšnjo poroto 2. t m. sta bila zaradi hudodelstva tatvine obsojena: Miha Bubnič na sedem let in Albert Razgon na 18 meseca v težke ječe. Miha Bubnič, rodom iz Pre-garjev pri Podgradu v Istri, je zdo nevaren, mlad in močan vlomilec. Po ječah je zaradi vlomov presedel že sedem let. Začetkom lanskega leta se je klatil po raznih krajih, posebno po Savinski dolini. Izvršil je nebroj, okoli 16, drznih vlomov. Pokradene stvari je potem prodajal raznim kmetom za sramotno nizke cene. Na svoji vlomilski turneji se je seznanil z Albertom Razgonom, rojenim v bližini Lyona n Francoskem. Dne 30. julija ponoči je Bubnič vlomil v hišo Antona Novaka v Zaješov-niku in odnesel razno blago v vrednosti 12.776 K. Drugo noč, l avgusta, pa je skupno z Razgonom vlomil v malo prodajalno rudarja Karola F o r t e j a v Kotredežu In pokradel najraznovrstnejše predmete v vrednosti 15.035 K. j — Tatvina. Delavec France Ždglic !z Škofje Loke Je bil obsojen na eno leto težke ječe, ker je trgovcu Deisin-erju ukradel zaboj vžigalic, vrednih 4800 K in mlinarju Komatarju Štiri vreče pšenice, vredne 2600 K. Izpred sodišča. — Lep zakonski mož. Štefan Grah iz Ropače v Prekmurju se je naveličal svoje žene ter začel občevati s svojimi hlapci. Žena ga ie zato zapustila in odšla k svojemu očetu Janezu Grlecu v Večeslavce. Tudi hlapce je bilo sram in so ušli svojemu gospodarju. Grah si je zaželel zopet ženo in šel po njo k svojemu tastu, toda žena ga je odklonila in tožila na ločitev zakona. Ob tej priliki jo tast očital svojemu zetu njegovo nemoralnost, na kar ga je zet tožil in je bil ženin oče pri sodišču v Murski Soboti obsojen na 1000 K jdooe. Okrožno sodišče v Mariboru pa je razveljavilo to obsodbo in Grleca popolnoma oprastilo. Čudno pri tej aferi je to, da Še nihče ni prijel ne Graha in ne njegovih hlapcev, ki so se prejrre§ili po nar. 129. kaz. zak. Glavni urednik: Rasto Pustoslemšek. Odgovorni urednik: Božidar Vodeb. Kupijo se vodovodne in pli- nnva rovi 8/8 d°tee In tudi odPadkL UUV* WKYI ter različno uporabljivo staro železo. F. Batjel, Ljubljana, Stari trg 28. 3800 Odda se lepo suho skladišče, stene obložene z deskami, katere se tudi prodajo, s 15. junijem. Ogleda se lahko pri driižM ,fSAl>" v Ljubljani, Beethovnova nI. 10. 3813 Dobro ohranjen otroški mM naprodaj. Herje?a nI. 3. L mi Trgovski lokal! Ljubljani na prometni ulici proti primerni odstopnini, istotako se vzame tudi stanovanje 2 — 3 sob In kuhinje. Pripravljen sem vzeti pod ugodnimi pogoji celo poslopje v najem ali pa kupim. Ponudbe poslati je na uprav. Slov. Naroda pod .Poslopje/3738" Srgovski pomočnik Star 24 let, soliden, pošten, izurjcu v špecerijski in mešani stroki, zmožen slovenskega, nemškega in italijanskega jezika, želi boljše službe bodisi v mestu ali na deželi, nastopi lahko takoj. Cenjene ponudbe prosi pod .Marljiv 100/3809* na uprav. Slov. Naroda. Hiša v Višnji gori št. 52 eno-nadstropna je na prodaj ali se zamenja za manjšo v Ljubljani. Hiša obstoji iz 11 sob, 3 kuhinj, 2 kleti 1 hleva in 2 vrtov. Uporabna za trgovino. Naslov pove uprava Slovenskega Naroda. 3798 Različne drogoc. nokltjn (deset komadov) se prodajo za 150.000 dinarjev, toda le skupno. Pojasnila daje Posojilnica v Radovljici. 3805 OtroJRi uozlCeh Brennabor, skoro nov, naprodaj. I LepodrOrska nlloa 122, vrata S. 3816 Dobro situiran mlad podjetnik lice lepo mesečno sobo s separatnim vhodom in če mogoče z uporabo kopalnice. Prijazne ponudbe pod .Stalno 3813" na upravo Slov. Naroda. 3813 Zenitna ponudba! Mladenič, 32 let star, zdrav in močan, poseduje 250.000 kron, išče gospodično ali vdovo od 25 do 30 let staro, brez otrok, zdravo, pošteno, tudi na deželi z majhnim posestvom. Slika in naslov pod .Jakob 3747* na uprav. Slov. Naroda. 3747 Vabimo ii Posojilnice za sodni okraj Velikolai in okolico rog- zadruga z neomejeno zavezo ki se vrši dne IS* iunlla 1921 ob 2. url popoldne v posofilnizki pisarni 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobrenje letnega računa. 3. Volitev 1 Člana v načelstvo. 4. Slučajnosti. Ako bi ob določeni uri ne bil ta občni zbor sklepčen, se vrši v smislu pravil § 36 pol ure pozneje brez ozira na zastopane dežele In navzoče zadružnike drugi občni zbor v istih prostorih in z Istim dnevnim redom. 3790 Načelstvo. Razglas. Stalna vojna bolnica v Ljubljani rroda potom ofer. licitacije ves od 11 konj producirani gnoj za dobo od 1. julija do 31. decembra ti. Reflektanti naj predlože ponudbe najkasneje do 15. t. m. do 9. ure za celo količino produciranega gnoja in dnevno ceno za vsakega konja. Stalna vojna bolnica Dravske divizijske oblasti. Prva specijalna trgovina z rokavicami in parfumi nudi: rokavioe za dame In gospode, kakor tudi line črne« raznobarvne francoske damske nogavice* tlajfinejli francoski parfumi. Gue!dy Pariš: Vaathl, Antar, Le Bois Sacre, La Vlolette, Ean de Cologne O. BraČkO, Ljubljana Dunajska cesta štev. 12. t Društvo sluftateljev forldlčne fakultete naznanja žalostno vest, da je njegov član, tovariš Ante Sivka pravnik v Vin. sem. v torek, 31. maja t. 1. preminul. Tovariši ga ohranijo v nepozabnem spominu. V Ljubliani, dne 3. junija 1921. Solidna uradnica išče sobo s hrano aH brez hrane. Ponudbe pod: .So'idna 3815* na upravništvo Slov. Naroda. 3815 Pisalni stroj znamke .Courier*, skoraj nov, se ceno proda. Ponudbe pod .Courier 100/3807« na upravo Slov. Naroda. 3807 Oranka in t Tužnim srcem javljamo, da Je našo nepozabno hčerko in sestrico minkc po dolgi in mučni bolezni dne 3. junija 1921 Vsegamogočni k Sebi vzel. Pogreb se vrši dne- 4. junija 1921 ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Gradišče 14, na pokopališče Sv. Križu, Se priporoča v molitev in spomini Radovljica-Skofja Loka-LJnbljana, dne 3. junija 1921. ŽalnJoCa rodbina Debellahona. velika, se proda takoj radi preseljenja. Lav. Steplnski, Požega, Sla-vonija. 3767 Po umrlem moim zdravniku prodam rte medicinske aparate In vse orodje ter vsa zdravila domače lekarne. Moj naslov se izve v uprav. Slov. Naroda. '6777 Proda se več perila za dojenčke, Še novo, zimski ženski klobuk, boa in muf. Poizve se: Jenkova Ulica It 4 od 7. do 8. zvečer. 3808 Sobo z električno razsveUjavo v sredini mesta išče mlad, soliden samec. Cena postranska stvar. Ponudbe"pod .Stavbenik 3806* na upravo Slov. Naroda. 380S LokomoMie prevozne, 12/16 PS se ceno predajo. Ogledajo se pri A. Molk, LJubljana, Vojaška ul. 10 (v mlekarni za belgijsko vojašnico). 3749 Prodajalka, le dobra moč, se takoj »prejme proti dobri plači, Ponudbe na upravo Slov. Naroda ako možno s fotografijo pod .Prodajalka/3578- 3578 Apno prve vrste približno 25 vagonov se odda pričetkom julija. Cene po dogovoru. Ponudbe pod ,Apnoa poste restante Novo mesto. 3784 Sprejmeta je dva dobro Izrelbaoa čevljarska pomočnika "JS&Jgt Dunajska cesta it 0, LJablJana. 3772 trgovski sotruOnik prvovrstna moč v trgovini mešanega blaga in ieleznine ae sprejme pri Jos. Oaollnu v Laškem, Sp. Štajersko. Prodajalka, zmožna samostojno voditi trgovino, se sorejme Ponudbe na Makao Kopitar, trgovec, Cerknica pri ftelteku. Utotam so »prejme učenec Gospodična želi konverzacije v srbohrvasclnlj najraje ■ kako gospodično. Plača po dogovoru. Ponudbe pod .Konverzacija 3799* na upravo Slov. Naroda. 3799 Creslo (lubje) mlado smrekovo, lomljeno, suho, kupuje veletrgovina drvom i ugljenom M. Herllnger, Karlovac. Hrvatska. 3785 Petrolej I3 raf. svjetli, prodaje dokle zaliha traje uz cijenu od K 193— po netto kg uključivo drvene bačve trg. tvrtka A. Wilczeka naslj. a Varaždina. 3788 Blagajna posebne vrste, emajlirana kopalna banja, velik in srednji štedilnik in 2 meterski traverzi ceno naprodaj. Naslov pri uprav. Slov. Naroda. 3711 Kupite In borite hudomušne kratkocaanlce Cena s poštnino 8 K.— Denar se prosi naprej. Dobi se v vseh knjigarnah. 2588 STENICE in njihova legla uničuje sigurno in brzo samo tinktura „MORTIN" pokusna steklenica K 15.— pollitma . K 60.— enolitrna . K 100.— Predprodavalcem popust BL Jftnkur, Potrlnlaka «1 % It grob ta. 3810 iDlntrijai mletje 1 Mil lioo sa takolenil nastop Uvaiba- korespondento-strojepisen, ki je vešč državnega In nemškega jezika in stenografije. Resni reflektanti naj vpošljejo ponudbe z navedbo referenc na uprav. Slov. Naroda pod .Ko-respondent/3787*. 3787 Kuharica perfektna, dobra gospodinja, se takoj sprejme. Plača in oskrba prvovrstna. Isto tam se sprejme tudi pridna sobarica. One, ld znajo vsaj nekaj šivati, Imajo prednost. Ponudbe naj se naslove na .Ljubljana, poštni predal štev. 79.' 3742 Dražba pohištva ae vrši v aoboto dne 4. t. m. ob 10. vri dopoldne v skladišču „BALKANA" Dunajska cesta 33. 3797 Sodi. Kupim nekaj dobrih hiastovih vinskih hramnih sodov od 25—35 hI vsebine. Nadalje večjo množino brezhibnih vinskih sodov od 60—400 litrov. Fran Ce-leettna, L jablana, Dolenjska e. 10. Vzgojiteljica, vešča slovenščine, nemščine (event tudi drugih jezikov), klavirja se sprejme k dvema otrokoma od 7 do 10 let pod ugodnimi pogoji takoj. Prednost imajo tiste, ki se razumejo nekoliko na ročna dela, šivanje in gospodinjstvo. Naslov pove oprava Slov. Naroda. 3762 Samostojen vodovodni instalater ii monter za centralno kurjavo as takoj sprejmeta url „Obnosi" gradbeni družbi z o. z. v Ljubljani. Javita naj se v pisarni v Oejevl nlloL 3822 Opekarna v Račju prodaja najceneje zarazno la drago atreano opeko, zidake, cevi za drenaže najbolje vrsto. Drogerija v zvezi z damskim in moškim frizirnirn salonom, dokazano prav dobro idoča, ležeča na glavni cesti, obstoječa iz treh velikih lokalov v večjem mestu Vojvodine se radi rodbinskih razmer proda ali odstopi. Ponudbe pod .Drogerija 3729" na upravo Slov. Naroda CUMItD LINE Veliki postiti parobrod ,f0 A L A B B1 A" odplove iz Trs'a v New-York. Odhod iz Ljubljane dne 6,7, In 8. junija. Potniki se imajo prijaviti v pisarni v Izubijani Kolodvorska ul. 26 najkasneje do 8. Junija ti. Pinoorstno češko letno blago za molke In fenske obleke po Izredno nizkih cenah. Perllno blago o oseh orstah na zalogi. Na debelo. Ha drobno. Za lttgDilooanske planinske delala sprejme dobro uvedenega zastopnika oe£|a, zmotna Damdorfstta firma za tilačeotao In ma« nlpnlacijska firma. Cen J. ponudbe z nanenbo f e zastopanih turdk na Postfata 8, lafarnsdorf. Medic, Rakove &Z preje A. Zanki sinovi. Tovarna kemičnih in rudninskih barv ter lakov. Centrala: Ljubljana. D. z. o. z. Skiadifte: Novisad. Brzojavi: Merakl, LJubljana. Telefon: 64. Emajlni laki. Pravi firnež- Barva za podžj Priznano najboljša in zanesljiva kakovost: barve za obleke, vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec (Gips), mastenec (Feder-weiss), strojno olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in mizarski čopiči, kakor tudi drugi v to sroko spadajoči predmeti. .MERAKL'. Lak za pode.,MERAKL*. linoleum lak za pode. .MERAKL'. Emajlni lak. .MERAKL' Brunoline. Ceniki se začasno ne razpoSiilajo! Lastnina In tisk »Narodne tiskane« Za Inseratni del odgovoren Valentin Kopitar. 2452 74 507147 38