27. številka Ljubljana, v petek 3. febrnvarja. XXVI. leto, 1893, Izhaja vsak dan ivefrr, izim&i nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plafinje se od četiristopne petit-vrsto po 6 kr., £e se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frank i rut i. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnifitvo je na Kongresnem trgu št. 12. Dpravništvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Naše šolske razmere. (Govoril posl. V. Spinčić v 191. seji državnega zbora dne 28. januvarja 1893. 1.) (Dalje.) Sedaj naj se še ozrem na Istro, ožjo mojo domovino. Po zadnjem ljudskem številjenju, — ko so se cele vasi in cele davčne občine zapisovale kot italijanske, čeprav stanujejo tam samo Hrvati, — je v deželi 140 000 Hrvatov, 44 000 Slovencev, torej 184.000 Hrvatov in Slovencev, potem 118.000 Italijanov in Se 6000 raznih narodnosti]', mej njimi Nemcev. In ta Istra ima italijansko veliko gimnazijo, nemško veliko gimnazijo, (Cujte! mej somišljeniki), nemško mornarsko nižjo realko, za 185.000 Hrvatov in Slovencev pa ni niti velike, niti male srednje Sole. (Čujte! mej somišljeniki.) Konstatiram to v označen je naših razmer in preidem na ljudske šole, o katerih hočem nekaj več povedati. V Istri je 42.000 za šolo godnih otrok. V šolo jih pohaja 21.000, torej polovica; 17000 otrok, fizično in duševno popolnoma razvitih, sploh ne obiskuje nikake šole. Po zadnjem izkazu iz leta 1889/90, kateri je, sestavljen v italijanskem jeziku, bil razdeljen v deželnem zboru, je v Istri 163 italijanskih šolskih razredov, katerim je prišteta jedna šola za silo, 111 hrvatskih razredov, katerim je prištetih 20 Šol za silo in 25 hrvatsko-italijanskih in slovensko-itali-janskih, takozvauih utrakvističnih šol, v katerih še nikdar ni bil dosežen dober uspeh, v katerih se vsaj pri nas ni doseglo drugega nič, kakor da so bili otroci vsaj deloma poitalijančeni. Italijani, katerih je tretjina vseh prebivalcev, imajo dve tretjini VBeh Šolskih razredov, Slovenci in Hrvatje pa, katerih je dve tretjini vseh prebivalcev, imajo samo tretjino šolskih razredov. Že iz teh številk je vidno, da Hrvati in Slovenci nimajo potrebnih šol. Ako se vrhu tega Še pomisli, da so povBod, tudi v najmanjših krajih, kjer je prebivalstvo italijansko — v zadnjih desetletjih tudi poitalijančeno — italijanske šole, sklepati je s Bigurnostjo, da so tisti otroci, kateri nobene šole ne obiskujejo in katerih je 17 000, Hrvati ali Slovenci. Šole zato ne obiskujejo, ker jh nimajo, akoprav bi jo radi imeli in so že večkrat zanjo prosili. Od 21.000 otrok, kateri hodijo v šolo, je več tisoč hrvatskih, kateri morajo obiskovati italijanske šole. Da bi se mi ne očitala površnost, navedem naj iz posamnih okrajev nekoliko vzgledov. V Koperskem okraja, v občini Pomjanski, ki je zadnji čas zaslovela, spadajo na 6000 Slovencev trije šolski razredi, od katerih sta pa zadnji čas dva zaprta. (Čuite! mej somišljeniki) V Poreškem okraju, kjer so Hrvati bili pri zadnji ljudski štetvi najbolj oškodovani, (VeseloBt.) kjer bo nekatere popolnoma hrvatske davčne občine upisane kot italijanske, je 11.000 Hrvatov in ti nimajo ne jedne hrvatske ljudske šole. (Cujte! mej somišljeniki.) Za 35.000 Italijanov ustanovljenih je 45 italijanskih šolskih razredov. (Posl. dr. Brzorad: Neverojetno!) V imenovanem poročilu navedeni sta dve Soli kot brvatsko-italijanski in sicer v Fontaui in pri Sv. Lovrencu. Prebivalci Fontanski so vsi Hrvati, upisani pa 80 kot Italijana; vzlic temu bo, misltm 1. 1885., prosili pri nameBtništvu hrvatske šole. Naraestništvo oziroma deželni Šolski svet je prošnjo naravnost odbil. Ministarstvo za uk in bo-gočaBtje, kateremu je bil podan rekure, ustanovilo je šolo kot hrvatsko-italijansko; ljudje so proBili hrvatske šole in dobili hrvatsko-italijanBko. (Posl. dr. Brzorad: To je bedarija!) Ta šola nima učitelja, ker se je vzlic temu, da je šola hrvatsko italijanska, nastavil učiteljem trd Italijan, vBled česar so otroci nehali hoditi v šolo. Na drugi hrvatsko-italijanski šoli pri Sv. Lovrencu uči umirovljen učitelj in so določene nekatere popoludanske ure za hrvatske otroke. (Posl. Biau-kini: Za rajo!) V imenovanem poročilu navedene so še tri hrvatske šole; to so šole za silo, katere pa so, kolikor mi je znauo, Že dlje časa zaprte! Na tisoče je hrvatskih otrok, ki bo brez pouka. Hrvatski pouk se sploh perhorescira. Tako n. pr. poznam duhovnika, ki je nekatere otroke na domu poučeval in imel radi tega s c. kr. ublastvi mnogo Bitnosti j. (Cujte! mej somišljeniki.) V istem okraju poznam učitelja, ki je bil v neki drugi provinciji odstavljen, in ki je v hrvatski vasi poučeval v itali lanskem jeziku, ne da bi se mu bilo kaj zgodilo; poučeval je, dokler je hotel. To je bilo v Labincih. Hrvatska šolska občina je Že I. 1887. prosila otvoritve ondu Histemizirane šole; doslej niti odgovora ni dobila. Neka druga občina je tudi že 1. 1887. prosila ustanovitve šole, a tudi ta še ni dobila odgovora. Predsednik okraj-nega Šolskega sveta, kateri bi bil v prvi vrsti poklican skrbeti za izobrazbo, je tako pogumen, da očita Hrvatom surovost in jim preti z batiuami, ako nečejo glasovati z italijansko stranko. (Čujte! mej somišljeniki. Posl. dr. Brzor&d: To so turške razmere! — Posl. Alfred grof Coronini: To so Kiualilinske razmere I) V LoSinjskem okraju imajo Italijani — na papirju jih je 8000, v resnici pa jih ni toliko — prav toliko razredov, kakor Hrvati, katerih je 33.000. (Posl. Alfred grof Coronini: To je lepo razmerje!) Navedel bodem še lepše. V Cresu in v obeh Lošinjih bo samo italijanske šole, čeprav večina otrok italijanskega jezika čisto nič ne ume. V štirih popolnoma hrvatskih vaseh so hrvatsko-italijanske šole. V Pazinakem okraju je za 6000 Italijanov 13 šolskih razredov, za 33.000 Hrvatov pa devet hrvatskih in Sest hrvatsko-italijanskih šol. Zadnji čas je Pazinska občina mnogo storila za šolstvo; posrečilo se ji je ustanoviti ondu hrvatsko ljudsko šolo. Zgradila je več šolskih poslopij in ker nedostaje učiteljev, poučujejo duhovniki prostovoljno. Novi okrajni glavar — zajedno predseduik okrajnega šolskega sveta — je vsem duhovnikom, ki poučuiejo, in vs m učiteljem napovedal boj. Šikanira jih kakor le more in sicer samo zato, ker so Hrvati. K temu okrajnemu glavarju je šla, mislim dne 8. ali 9. oktobra, deputacija treh mož in ga prosila, naj uredi na Lindarski šoli razmere glede* učnega jezika. Okrajni glavar je deputacijo opsoval in ji pretil z zaporom, ako bi še kdaj s tako prošnjo prišla k njemu. (Posl. dr. Rrzor&d: T "ga okrajnega glavarja bi bilo zapreti!) Res, tako blazno počenjanje bi ničesar drugega ne zaslužilo. V Poljskem okraju spada na 35 000 Italijanov 35 razredov, na 22.000 Hrvatov pa 13 razredov. V okraju Voloaka je baje 700 Italijanov, ne 700 otrok, ampak 700 prebivalcev, kateri so upisani kot Italijani in ti imajo 4 italijauske razrede. V najnovejšem času je bilo v tem okraju ■eaidaiio šolsko poslopje, in sicer vsled strogega ukaza šolskega LISTEK. Dvojna ljubezen. Izvirna novela iz domačega življenja. Spisal Ahasverus V. (Daljo in konec.) VI. Bradati gospod mestni stražnik nabijal je na hiše nemški razglas, v katerem so slavnim volilcem oča „purgermojster" naznanjali dneve volitev novih mestnih očetov. Nestrpno pričakoval j« že dr. Pav-lovec nekaj dnij za kulisami svojih oken trenotja, ko se bode na „vogalu" ustavil braJati mož ter i tam nabil važni razglas. In ko je učakal to srečno trenotje, poslal je jednega svojih pisarjev po srnodke ter mu naročaval mimogrede pregledati razglas ter mu sporočiti dneve volitve. Poštena, blaga, plemenita duša bil je kraj vseh svojih muh dr. Pavlovec, a le jedno mu je manjkalo in ravno tisto, kar tako silno potrebuje vsak Slovenec v zdanji dobi, namreč: moške odločnosti v narodnih zadevah. Že ko so ležale volilne pole v občinskem uradu na upogted, bilo je muke dovelj, predno so se reklamacije sestavile, več še bilo je truda, predno bo prizivi odpotovali na glavarstvo. Pred več leti storil je Zvijač res mnogo za narodno stranko, a v zadnjem času postal je čuden, čuden mož, ki je često naglašal, da je on narodni mučenik. Ni se brigal več za ničesar kot za svoje viničarice, a narodnost postala mu je deveta briga. V svojem indiferentizmu spri se je z vsemi rojaki v mestu. Narodna Rtranka se je neumoro trudila, da vzbudi volilce iz narodnega sna, da jih navduši za volilni boj; voditelji in nositelji narodne ideje so tekmovali drug z drugim, kdo bo več dosegel, a vej trud je bil brez uspeha, hiba je bila storjena že prej; »gitacija se je začela prepozno. Nemčurska atranka se je bala za svoje gospodarstvo ter na vso moč agitirala krug žen in deklet, krog sinov in hčera, krog mater in očetov. Očitala ie narodni stranki nezmožnost gospodariti v lastnih zavodih, povdarjala, da ni slovenstvu sovražna, češ, saj smo tudi mi sami Slovenci, razločuje nas samo mnenje, da je dobro, če človek tudi nemški zua. Slepila, Htrašila in obećala je vse mogoče, nemčurske gospo in „frajlice cartane" so romale od do hiše hiše in našle celo pot v okoličansko kmečko kočo, niso se sramovale ni zvijač ni lužij. Priznati se je moralo, da je vprizorila nem-čuraka strsnka svojo agitacijo premišljeno in ne šte-divši stroškov. Že več mesecev prej podkupovala je omahljivce, zbirala pooblastila in bila tako dobro pripravljena za odločilni boj. In prišel je volilni dan! Nikdar ni bilo tacega razburjenja po mestu, kakor v dan volitve tretjega volilskega razreda. Kakor bi bo zopet rnzhgal srednjeveški klic zatiranih kmetov: nvkup, vkup, uboga gmajna!u takov brup se je razlegal po navadno tihih meBtuih ulicah in cestah; vse je bilo ua no^ab. Predvolilno dvorani) stala je pijana množica nemškutarskib vo-lilcev in z urnebesnim upitjem pozdravljala naznanilo, da so zmagali nemškukarski kandidati. Za tem groznim porazom se druga dneva pri volitvi za II. in 1. razred ni prikazal ua volišče noben Slovenec več. Žalostna nam majka! V vseh narodnih rodbinah je zavladala žalost; tudi pri Zoranovih, in v srcu dr. Juga, ki je bridko čutil žalostni poraz svojih rojakov. Hi Kotilij ski in drugi pred-011 meti za predpust r«>«lo*i. novosti v lournli. hiofonl (glasbeni stroji iz papirne niBBe) itd. v veliki izbori po najniž|ib cenah pri (106—2) trgovina a knjigami in papirjem v Ljubljani W Nepremočne ~*9S vozne plahte različne velikosti in kakovosti ima vedno v zalogi in jih daje po ceni (59—3) Mpidil^r c. Ur. prlv. |užne ielemnlce* v I.|ul»l|tml, nH l»uiit*JMki oe«tl »t. 15. T=l=T=I=T=*=l=l3=j=E Kazenski zakon \ in 5 Kazenski pravdni red za gospode juriste in druge dobivata se -v slovanskem, jeasiicia. (v nanje vezanu) I v „Narodni Tiskarni" v Ljubljani. j! Cena 3 gld. in 2 gld 80 kr. i=T=i=nr=i=*=T=J=iJ*=r=i=i=»=i^^ C. kr. glavno ravnateljstvo avstr. drž. železnic. Izvod iz voznega reda T-elJavnegra od 1. olctolorat 1892. Nastopno omenjeni prihajalni in odbajaltii časi označeni so v srednjeevropskem emrnu. Odhod iz Izubijane (juž. kol.). Ob 6. url 38 min. zjutraj oho oni vlak na Trbiž Pon* tabel, Beljak. Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj. Ob H. url 55 min. pred poldne osebni vlak na Trbii, Pon'Hhel. Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj. Ob 4. url 21 min. popoldan osebni vlak na Trbiž. Beljak, Celovec, Soinograd, I umnost Pari«, Lino, lictal, Budejevice, Plzenj, Marijine vare, Etfer, Francove vare, Prago, Karlovu vare, Draždane, Dunaj via Amstetten. Prihod v Izubijano (juž. kol.). Ob 7. url 10 min. zjutraj osebni vlak Iz Dunaja via Amstetten, Dmidanj, Prage, Francovih varov, Karlovih varuv, Ejrer, Marijinih varov, Pl/.nja, Budejevic, Solnograda, Line«, Iscblja, Ljubna, Celovca, Franzensfeste, Trbiža. Ob 4. url 55 min. popoludne osebni vlak iz Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Franiensfeste, Pontablja, Ti bila. Ob 9. url 27 min. zvečer osebni vlak iz Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontablja, Trbiža. Odhod iz Ljubljane (drž. kol.). Ob 7. uri 15 min. zjutraj v Kamnik. „ 2. ,| 10 „ popoldne v Kamnik. ,, 7. „ OO „ zvečer v Kamnik. Prihod v LJubljano (drž. kol) Ob 6. url 35 min. zjutraj iz Kamnika. „ 11. „ 06 „ dopoldne iz Kamnika. „ 6. „ 20 „ zvefier iz Kamnika. Sreduje-evropejski čas je krajaemu fiasu v Ljubljani za 2 minute* naprej. (12—23) Komi in učenec za trgovino z železjem in Špecerijskim blagom in (86-2) praktikant za pisarnico se takoj vzprejmo pri Karolu Kauaoheggu v EJabIJ*nl. Notarskega kancelista vzprefme n 1. marcem notar v Izubijani. Prosilci morajo se izkazati, da so že biti v jedoaki službi, da so trezui, popolnoma sposobni, zanesljivi in da imajo lepo in hitro pisavo. Ponudbe naj se dopošljejo upravništvn „Slov. Naroda" do lO. februvar|a. (91—2) ♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦» ♦♦♦»♦♦»♦♦♦» ♦♦♦♦♦"»♦♦» ♦ i Naravna dalmatinslca vina, £ rumena, frmi in temnordeča „Siler** priporoča ♦ po jako nizki ceni O t ♦ I Marin \a pridružila tudi c kr. šotaka oblastva. Okrajni šolski sveti delajo navadno tako, kakor žele* občinski zastopi, deželni šolski svet pa tako, kakor želi doželni odbor, če je tudi zoper voljo Hrvatov, samo da je po volji Italijanov. Pogostoma bo primeri, da dobo občine kot rešilo na svoje peticije od deželnega šolskega sveta samo prepis rešila, katero je bil izdal deželni odbor, kakor da deželni šolski svet nima tu ničesar govoriti in odločevati in kakor da ima samo nalogo, obvestiti prosilce o rešilu deželnega odbora. To ni samo v škodo Hrvatom in Slovencem, to ni samo ponižujoče za c. kr. oblastva, to je tudi zoper jasno beBećilo zakona. (Posl. dr. Brzo rad: Kaj se menijo naša oblastva za zakone!) Drž. Ijudsko-šolskega zakona § 59 določa, da je povsod tam ustanoviti šolo, kjer je jeduo uro daleč v okrožji 40 šolskih otrok. Če je v Istri na stotine takih okrožij, kjer ni nikake šole, tako je to dokaz, da se ta zakon ne izvršuje, če pa se ne izvršuje, so tega kriva c. kr. oblastva, katera imajo nalogo, zakone izvrševati in paziti, da se izvršujejo. Člen 19. drž. osnovnega zakona z leta 1867. določa, da je javne učilnice tako urediti, da ima vsak narod sredstva izobraževati se v svojem jeziku. To sta dve važni določbi; vsakemu narodu naj Be dajo sredstva za izobraženje in to naj se vrši v jeziku narodovem. Oe je torej v Istri 17000 hrvatskih otrok, kateri nimajo sredstev za izobraženje, ako v Trstu in v Gorici ni slovenskih šol, potem ni tega dolžiti nikogar drugega, kakor ravno c. kr. državna oblastva. (Posl. Biankini: Naučno ministerstvo!) Doli pri nas se dolže drugi faktorji; občine, občani in deželni odbor. Čudno je to, da je sklicevanje na občine sumo tedaj navadno, kudur s> zoper Hrvate in za Italijane; na občane se sklicujejo oblastva tedaj, kadar so ti za Italijane in zoper Hrvate. Deželni odbor hoče vedno kolikor mogoče italijanskib šol in je odločno protiven hrvatskim šolam. Vidi Be, da bi sklicevatelji radi odvalili krivdo od sebe, a zakon govori tudi v tem oziru popolnoma jasuo. Državnega ljudskošolskega zakona § 6. veleva: O učnem jeziku razsodi, zaslišavši vzdrževalce šole, držeč Be mej, določenih po zakonu, deželno šolsko oblastvo, to je deželni šolski svet. (Konec prih.) Politični razgled. Notranje deželo. V L i ubijan i, 3. februvarja Jiodocu večina. Levica se je vsaj navidezno udala grofu Taatlau, ne da bi bila dobila zahtevanih jamstev za to, da se Ko je sedel v svoji sobi, zamišljen in nem, odpro se duri in služkinja Zoranovih mu prinese nekaj njima izposojenih časopisov nazaj. Poluži jih pred-se na mizo ter jej nove izroči. Čez nekaj časa vstane, prime časopise ter jih hoče odnesti v za to pripravljeno omarico v drugo sobo, ali v tem bipu se srnica jjo njem vspnć, da mu padejo knjige iz rok. Pripogne se in jih pobira, a kaj je to? Kako je prišel ta listek mej nje? Pisava mu je znana! Njena je! — Je-li njemu pisala? A tako čudno; brez zavitka in še celo brez začetka! Tudi dokončano ui to pismo, saj je, kakor bi bil odlomek več listkov broječega pisma! Morda je pa Burno po nepaznoBti prišel ta odlomek pisma v Časopise, — tako je premišljal dr. Jug. Hotel je že ta drobni listek vrniti neprebrauega lastnici, a nehote so mu oči prehitele prvo vrsto in ui si mogel kaj, da bi še druge in tretje in daljnih vrstic zanimivega, njegovim očem ne namenjenega pisma ne čital. Roka, držeča labek papirček se je pa vedno bolj in bolj tresla, kolikor dalje vodila je bralca njegova nedopustna netaktnost in ko ni prve strani prebral, omahnila je roka, in solza mu je ne bo vladalo zoper levičarska načela. Konservativni listi se s tem ponašajo, kakor da je to zasluga konservativcev. Nekaj pa so levičarji venderle iz poslovali in to ni bres vsake važnosti. Odstop dra. Smolke je gotova stvar, le da še ni določeno, kdaj se zgodi. Vlada je levičarjem obljubila, da Be bo potegnila za kandidaturo barona Chlumeckega. Če postane Chlumecky predsednik poslanske zbornice, mogel bo levičarjem mnogo korist ti, zlasti pa bo mogel ovirati protisemite in nacijonalce, kateri se levičarjev najbolj boje, da jim izpodkopljejo zaalombo mej volilci Chlumecky kot predsednik poslanske zbornice — to je torej garancija, katero je izposlo-vala levica. Levica in Taaffe, Taatieov odstop — to je najsrčnejša želja nemških levičarjev. Vedno in vedno javljajo levičarski listi, da se umakne Taaffe, samo o naslednikih njegovib se ne morejo zjediniti. Kandidirali so že trgovinskega ministra Bacquehema, potem nižje-avstrijskega namestnika Kielmansegga sedaj pa gali-škega namestnika Bademia. Grof Badeni je sicer jako konservativen, strogo katolišk mož, aristokrat \ea iu ven, a levičarji bi se dosti raje zanj vneli, ker je vsaj deloma pristopen, dočim se ko samega peklenščeka boje, da bi postal Taaffeov naslednik strogo konservativni in popolnoma nepristopni — češki namestnik grof Tbun. To je tudi uzrok, da lancirajo levičarji kandidaturo grofa Badenija. Cerkveno politične reforme na Ogrskem. Vsi neodvisni madjarski listi priznavajo, da je izvršitev cerkveno političnega programa postala popolnoma nemogoča. To se je jasuo pokazalo na zadnji konferenci liberalne stranke navzlic lepim besedam ministerskega predsednika. Vladajoča na-sprotstva so ue javno konstatirala in sam .Pester Lloyd" pravi, da bi bilo smešno to zanikavati. V liberalni ali vladni stranki je Se mnogo takih poslancev, ki bi takoj zapustili vladni tabor, Če bi prišle v razpravo cerkvenopolitične predloge. We-kerle je sedaj natančno v istem položpju, kakor je bil grof Szapary pred odstopom. Szapary ni z ozi-rom na dvorne kroge, nasprotne liberalnim tendencam glede cerkvenopolitičnih vprašanj, ničesar jasnega povedati mogel in ker je klika Tiszina zahtevala jasnosti, moral se je Szapary umakniti. VVe-kerle je sedaj ravno tam; tudi on ne ve ničesar povedati — kaj bo zdaj storila Tiszina stranka, to še ni znano. Koburžan išče neveste. Kar je premenjena bolgarska ustava, pričakujejo privrženci Koburžanovi kaj nestrpno vesti o zaroki njihovega kneza. Koburžan se mudi sedaj v inozemstvu, da išče neveste, pa kakor se kaže, nima posebne sreče. Iz začetka se je govorilo, da vzame hči grofa de Pariš, a ta govorica se je proglasila kot neresnična. Druga nevesta, o kateri se je govo rilo, je neka bavarska princeznja. Koburžan se je nekaj dnij mudil v Mouakovu, pa se kmalu zopet vrnil na Dunaj, ne da bi bd kaj opravil. Tudi o neki italijanski princezinji deposedirane rodovine se je že govorilo, a z nestrpnimi Bolgari vred čaka tudi politični svet z veliko radovednostjo, kje najde Koburžau primerne neveste in če jo sploh najde. Koburžan nima v Bolgarski tako trdne zaslombe, da bi skrbni roditelji biti voljni izpostavljati svojo hčer veliki nevarnosti in to je menda poglavitni uzrok, da Koburžan de vedno nima neveste. Panamlno. Mtnisterstvo memla ne bo moglo ubraniti, da bi afera rimske banke ne prišla v pogovor tudi v parlamentu. Generalni prokurator zahteval je od zbornice dovoljenja, da zapre poslauca de Zerbi-ja, ker je na sumu, da je zapleten v aiero rimske banke. De Zerbi je bil I. 1891. poročevalec v nekem bančnem zakonu in vse kaže, da je za svoje jmročilo dobil od banke lepi honorar 400 000 fran- zablisnila v očeb. Dolgo je sedel nepremično, iz prsij vskipeli so mu globoki vzdihi, srce njegovo je l'i'o hud boj . . . Še-le, ko je nekdo večkrat na duri potrkal, zdrami se dr. Jug. Poštu« sluga prinesel mu je brzojav. Zažge luč, odpravi mo7a ter bere svojega četovskega prijatelja, viteza iz Gradca naznanilo, da ga zvečer obišče. Pogleda na uro. Bilo je le malo časa še do označenega vlaka. Napravi se na pot, bere še jeden-krat nekaj vrstic, jiotem zažge vžigalnik in sežge duhteče piBmo, čigar zadnje besede so pa Blovele: „......Ko m1 m Ti pravila za velikonoči, ljuba Ida, da se bodejo vršile v našem mestu zn poletja volitve v mestni zaatop, prosila si me, naj Ti o izidu tega boja poročam. Nemška strauka je sijajno zmagala! Ne čudim se, saj tukajšnja nemška stranka je rod poln navdušenja in požrtvovalnosti, ki je za mogočnost našega naroda pripravljen vse darovati ......" Dalje tudi dr. Jug ni bral. „Na svoj rod ponosna Nemka je" — govorilo mu je Brce, „Nemka, ki ljubi svoj rod, kakor ti tvojega, in če se njena duša veseli zmage njenega roda, smeš jo li obaojevati ti, ki bi kdo ve kaj veselja storil, če bi bila zmagala slovenska stranka? j. . . - ■, ,__J_______-J kov. De Zerbi dobil je to nagrado, ker se je bančnim upraviteljem kazal kot mož ki ima kaj vpliva na zbornico in na vlado. Zaprti guverner rimske banke Taulougo pravi, da je de Zerbi dobil to svoto za razne troške, potovanja itd., zaprti glavni blagajnik Lorenzoni pa je povedal resnico brez ovinkov. Za vlado je to hud udarec; Giolitti je vedel, da so v afero zapleteni nekateri poslanci in vender ni storil ničesar, da to odkrije, celo parlamentarni komisiji se je ustavljal. Is Rima se poroča, da bo neki opozicjonalui poslanec predlagal znova, naj se voli parlamentarna komisija. Angleški parlament. Lani voljeni parlament sešel se je v prvo daljše zasedanje m bil s prestolnim nagovorom slovesno otvorjen. Pričakovalo se je splošno, da bo novo ministerstvo v preBtolnem nagovoru vsaj v velikih potezah označilo svoj načrt glede Irske, a ta nadeja se ni izpolnila. V prestolnem nagovoru se ui ničesar drugega reklo, kakor da bo home-rule v korist Britanski in Irski. — Parlament je takoj začel razpravo o adresi. Glavno pozornost obrača nase egiptsko vprašanje. Gladstone dal je povsem ugodna pojasnila, s katerimi so zadovoljni celo konservativci. Debata o adresi utegne trajati več tednov. Konservativni listi poročajo, da ima Gladstone premagati velike težkote, ker se posamni elementi njegove večine zlasti delavski poslanci odločno upirajo vsakemu principijelnemu koraku, dokler jim ne da Gladstone jamstev, da se bo oziral na delavske tirjatve. Domače stvari. — (Čestitanje.) Velezaslužnemu rodoljubu g. dr. Jarneju Zupane u poklonili sta se povodom njegovega odlikovanja predvčerajšnjim deputacija „Slovenske Matice", včeraj pa deputacija Ljubljanske Čitalnice ter mu čestitali imenom omenjenih dveh društev. — (Slovenska predstava,) šestintrideseta te sezone, bode v deželnem gledališči v nedeljo 5. t. m. Predstavljala se bode pustnemu času primerna burka s petjem v treh dejanjih „ Čevljarska učenca", spisal A. Berta, poslovenil Fr. Končan. Glavni ulogi Bta v spretnih rokah gnBpdč. Nigrinove in g. Borštnika. Prijateljem smeha in zabave bode gotovo ustreženo s to igro, ki se je lani predstavljala na čitalniškem odru s prav povoljnim uspehom. — (Slovensko gledališče.) Včerajšnja popoludun9ka predstava je bila jako dobro obiskana, žal, da se burka „Danes bomo tiči" ni predstavljala tako, da bi bilo kaj hvaliti, lzvzemši nekatere prve moči moremo kar sumarično reči, da skoro nihče ni znal svoje uloge, prav kakor da bi bilo z« nedeljsko publiko vse dobro, in po tem se je tudi igralo. Da je to zelo krivo mnenje, se utegne še pokazati, če se prej ne store* primerni koraki. — (Vodnikov ples Ljubljanske „Č i-t al niče" v redutni dvorani.) Misel, napraviti običajni Vodnikov ples v redutni dvorani, je bila prav srečna. Dokaz temu, da je ples zares sijajno vspel. Zelo ukusno ozaljšana dvoraua je bila v sredo zbirališče odličnemu zelo raznovrstnim stanovom pripadajočemu občinstvu (nad 300 udeležencev). Počastili so ples s svojo navzočnostjo gg. : dvorni svćtnik in vodja deželne vlade baron V. Hein, ekBC. fini. vit. Schilhavfsky, gm. M. F u x, polkovnik vit. G a r i bo 1 d i, predsednik dež. sod. F. K oče v a r, mestni župan P. Grasselli iu podžupan V. P e-triČić, predseduik trg. zbornice J. Pe r d a n, dvorni A ona te ljubi in njena ljubezen naj ti bo najlepša, najvrednejša zmaga." Vlak je zapiskal in počasi pridrdral pred postajo. Meglen, teman se je dr. Jugu zdel svet, čeravno je polna luna svetila. Kakor iz daljave čul je sonoren glas plemenitaša-dobrotnika. Ko Bta v sobi hotela sedela pri večerji, opazoval je priletni gospod čudno spremenjeno lice svojega mladega prijatelja, a ko se je natakar oddaljil ter sta zazvenela vitka kozarca, rekel je ple-meuitaš: „Pijem na Tvoje zdravje, ljubi Vid, čeprav vem, da si bolan. A bolezen tvojo bom lečil jaz, če zaupaš svojo bol ljubečemu te drugemu očetu!" In dr. Jug jel je pripovedovati povest svoje ljubezni. Niti z besedico ga ni svetnik motil, nepremično je zrl v t'a in šole, ko je prijatelj obmolknil, podal mu je roko in z mehko-tožnim glasom govoril: „Ubogi moj Vid! — Slušaj zdaj povest mojo! ... Vsaki deklici, vsaki ženi je prirojeno svojstvo, ki nas zanima, očara. To svojstvo, nazivamo „ 1 j u b -k ob t". Vsled ljubkosti vpliva Žena z magnetično Bilo na moža, to čustvo pa se imenuje ljubezen. Z ljubeznijo se porodi poželjenje po ljub- l^MBM^HHIHMMHH^MBBWiW^M^^^^BH^BliM^^^^w^^^^^^^Mi svetnik K. Plachkv, dež. odbornik dr. Papež, drž. poslanec dr Ferjančič i. dr. G >ap. deželni glavar je svojo odsotnost pismeno opravičil. — Ples je bil zlu živahen. Četvorke je plesalo do 50 parov. Dame odlikovale so se z zares okusnimi in dragocenimi toaletami. Darila damam (bogato izdelane kasetice z uloženim fino vezanim plesnim redom s primernim napisom) so opravičila vse nade in splošno dopadala. Obče je vladalo mnenje, da tacega Vodnikovega plesa že dolgo ni imela Čitalnica in zares je svoje preduike izza zadnjih let močno nadkriloval. Hvala torej mutrudlji vemu pododboru čitalniškemu in pa rediteljem, ki so se svoje naloge s tako požrtvovalnostjo lotili in jo tudi tako izborno izvršili. Ples je trajal do ranega jutra in po vseb prostorih je vladala velika živahnost. Po pravici se sme trditi, da nihče ni zapustil ta večer redutnih prostorov neza-dovotjeti. Li jedna misel utegnila se je morebiti pojaviti in ta je: da bi že skoraj lahko prirejali take veselico v „Narodnem domu". Konečno omenjamo še, da sta dekoracijo izvršila zares bogato in ukusno tukajšnja tvrdka Naglas iu umetni vrtnar Verovšek. — (Koncert S I a v i j a n s k i.) Kakor čujemo in kakor poroča tudi uradni list, se je sinoči prvi ruski koncert v nemški „Tonhalle" prav povoljno obuesel, zlasti ker je narodno občinstvo skrbelo za to, da je bila razjirodana tilharinoničnega društva dvorana. Divna moč in miloba ruske na rodne p -muh premagala je vse pomisleke. Danes je drugi in zadnji koncert. — (Družba sv. Cirila in Metoda) beleži pričujočim naslednje domoljubne darove zadnjih dnij: G. Helena Bevkova nam je poslala dva letnika „Danice", g. notar Luku Svetec, družbin podpredsednik, več časopisov; g. Dragotin Hribarjeva tiskarna v Celji II. Letopis slovenskih posojilnic; g. K arol BI e i we is, notarski kandidat, več knjižic, in „Nepoznanec iz Istre* veliko del družbe sv. Mohorja. — Po g. Matildi Se beni k ar je vi, prvomestuici Crkniško-PIaninske podružnice, smo prejeli 100 gld., nabranih kot ustop-nino pri šaljivi loteriji ob podružnični veselici. Bla gajničarica novoustanovljene ženske podružnice v Ajdovščini, g. Leop. K er an ik-Rotto va, nam je poslala 88 gld. 40 kr. in 1 tolar; večinoma darovi vesele družbe v Ajdovščini v zuesku IG gld. in 1 tolarja in pa preplučila pri piodaji družbenih knjig. Kot prvo nabirko kremnih darov je nabral gosp. Vi-kosi a v Legat na Koroškem 140 kron v zlatu, in sicer so darovali po 20 kron g. pošiljavec, ČČ. gg. Franc Lene, provizor v Kazazab, Štefan Lassnig, župnik v Št. Vidu v Podiunski dolini, Jožef S ker bi no, župnik v Vogerčab, Anton Žuk, stolni vikar v Celovci, in d va neimenovana posvetna Celovška rodoljuba. Po g. farmacevtu Radoslavu Hočevarji smo prejeli €0 gld. kroninega daru naše vrle Cerkljanske podružnice na Gorenjskem. „Rodoljub na Vrhniki" nam je naklonil 50 gld , |>lačanih mu vsled porav nave od nasprotnika, iatotHko g. Ivan Zupan, posestnik iu iesotržee v Gojldu pri Kranjski gori, 30 gld., pridobljenih v kazenski zadevi. Blagajuik kameuišku moške podružnice, g. dr. Josip Barle, nam je poslal 19 gld. 27 kr.: 4 gld. 40 kr. je daroval gosp. dr. Jul. Dereani, drugo je bilo pa Ijeuem b tju, a često nas ljubkost krasne ženske očara in vender je ne ljubimo O svojem čanu slovela je v Pragi barouesa Ilojko zbdg svoje ljubkosti. Tudi vitez, recimo inu: Zdenko, je bil očarani slavitelj krušnu deve. Prišel je Aiuor iu mu zasadil v srce ostro jiušico. Zveza je bila mogoča in vender nemogoča. O n je bil z dušo in teloui Slovan, ona Nemka! Zdenko je skušal pridobiti baroneso za svoje nazore iu ona je skušala dobiti ga na svojo stran a ni se posrečilo ni njej ni njemu, oba sta bila po-nosuega srca in se ločila ; njemu se ui srčna rana nikdar zacelila..... Svetnik je umolkuil, zmočil ustnice z viuoru. „Povesti svoji imam le dostaviti, da je Zdeuko ostal rajo samec, nego bi svojo čast, svojo ljubav dal ženski v sužnost!" Dr. Jugu je bilo, kakor bi mu bila v srcu struna počila, kakor bi polagal v grob najdražji in najljubši svoj £en. Pa pokopati ga je moral, Če jo hotel li ti pravičen samemu sebi in pošten. U-.tal je m dejal: „Iu tisti Zdenko ste vi svotuikV" Plemenitaš se je trpko nasmehnil in rekel: .Da! In kaj ti, Vid?« zloženo v veselih družbah pri „Kendi", in sicer je bilo nekaj nabranega na predlog g. sodnika Polca, drugo je pa blagajniku izročil g. Grašek ml. Po č. g. vikarji Fr Grozni kn smo prejeli iz Zagorja 16 gld. 50 kr., nabranih ob 25letnici župana Matije Faturja. Č. g. Josip Svatou, kapelan v Št. Lenartu pri sedmih Studencih, je poslal 11 gld. 68 kr. kroninega daru; darovali so pa kot prve krone gg. VVucherer in pošiljavec po 4 kr., gg. Ein-8pieler, Fojehter, Lapu S , Treiber, W u 11 i in župljani pod T ur j o po 2 kroni, g. Trupe 1 kr. 36 bel. in gg. Arih in Pergrin po 1 kr. Prvo XX-krono sta doposlala telovadno in gasilno društvo „S a v i n j s k i So k o l" v Mozirji in g. Jakob Mankoč v TrBtu mesto venca umrlemu g. Ivanu Šega v Sodražici. Jedno XX krono smo prejeli kot „č a s n i k a r h k i narodni davek". Posojilnica v Sinči vesi je darovala 10 gld., posojilnica v Žužemberku 10 gld. in sedmorica pri Tučku v Novem meBtu tudi 10 gld. G. Anton Virant, podataroata „Dolenjskega Sokola" je nabral mej Sokoli 7 gld. ter nam jih poslal s srčno željo, da se Slovenci združimo in končamo boj. Po g. Ivanu A I e š o v c i , sobnem slikarji, smo prejeli iz Opatije 6 gld. 30 kr. novoletnega daru; darovali so pa gg. Ana Ker nov a, Zofija Šabec, poštar Gaspari in pošiljavec po 1 gld., gg. Terezija Aleševa, Matija Žust in Zore po 50 kr., g. F. Ale-šovec 40 kr. in gg. Fran in A n t o n J a in a r po 20 kr. G. Fr. Gale, učitelj v Šiški, je poslal G gld. 20 kr., ki jih je nabrala na Silvestrov večer g. N e ž i k a Udovičeva,g. pravnik F r. R e -g a I I v pa 6 gld., zloženih v veseli družbi na Dunaji. Blagajničarica ženske podružnice na Vrhniki, g. Mici Petričeva, nam je poslala 5 gld.: 4 gld. iznaša novoletnina gg. Marije Grudnove, Ane Lenarčiče ve, Anči Petričeve, Mici Petričeve, Anete Pou-rove, Mici Tršarjeve, Anči Tomšičeve in Žar; ete Vidičeve, 1 gld je pa daroval „Ne i m e no v a u ec". Telovadci „Ljubljanske ga Sokola" so nam naklonili 5 gld. in lato« tako 5 gld. g. Vojteh Candoiini iz Kostanjevice li Ilirske Bistrice smo prejeli 4 gld , nabranih na Silvestrov večer po g. And. Uršiči. G. g. Matija Nesler, župnik v Galiciji na Koroškem, je poslal za novo leto 3 gld., g. Jernej Bahovec, knjigotržki komptoirist 2 gld. kot zbirko trgovskih pomočnikov pri „Kolovratarji", neimenovan rodoljub iz Zagreba 1 gld. in župnik z nemške meje za „Vestmk" 1 gld. — Z iskreno zahvalo se priporočamo slovenskim dobrotnikom tudi za vpri-hodnje. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. — (Stavbena dela za novo deželno bolnišnico) za sv. Petra vojašnico, na knezoško-fijakili posestvih se bodo koncem tega meseca, gotovo pa začetkom marca t. 1. razpisala, ker deželni stavbeni urad neumorno deluje v tej zadevi. Tu bode za naše obrtnike, katarim primanjkuje dela, zopet prilika, kaj zaslužiti in dati dela mnogim delavcem — (Mrtvega našli) so v petek proti večeru v rastlinjaku plinove tovarne, 501etnega tam kot vrtnarskega delavca nastavljenega Matevža De-bevca. Brez dvoma zadel ga je mrtvoud vsled obilo Ali ste zadovoljni, gospod svetnik, da si vzamem daljši dopust ter potujem z vami, kakor ste že često želeli v vašo domovino?" „Nisem se v tebi varal, Vid, mišljenja mojega siu!" — rekel je plemenitaš, „idiva čim prej moč, jutri se vrnem v Gradec, pripravim vse za pot iu v malo dneh sva v zlati Pragi". Z besedami: .Lahko noč, moj oče!" — poslovi se dr. Jug od svetnika in odide. I: stolpov okoličanskih cerkva oglašal se je že dan znaneči zvon, ko je dr. Jug prišel iz hotela. / > ko bo služkinje prihajale na vodnjak po vodo, hodil je dr. Jug se-m ter tja po trgu ter ni videl pogledov ljudij, ki so začudeno merili zaranega šetalca. A dr. Jug e.klepal je ravnokar knjigo svojega življenja, na katere zadnjemu listu je bilo z zlatimi slovkami zapisano: „vse za narod in dom!" Srce je pa molčalo, ker je bilo strto in mrtvo In Serafina? Morda jo je v istem trenotji zibal krasen sen, ko je bedna duša dr. Juga želela jej vse dobro in lepo za bodočnost, — — — — ko je sežigala njegova roka jedini vidni spomin na Serafinu, šmarnično-duhteče pisemce njeno...... zavžitega žganja. Prenesli so ga v mrtvašnico k sv. Krištofu. — (Umor.) Danes zjutraj proti 6. uri sunil je v tukajšnji kavarni „National" J. K r igo ta z bodalom, katero je skrivaj vzel nekemu vojaku, Frana Mihler j a po domaČe Centeža tako nesrečno, da je ta malo hipov potem umrl. — (Čitalnica v Spodnji Šiški) priredi slavnostno besedo s plesom v spomin Valentina Vodnika v prostorih Koslerjeve zimske pivarne v nedeljo, dne 5. februvarja t. 1. s sodelovanjem slavne vojaške godbe pešpolka baron Kuhn št. 17. Vspored je zanimiv in obseza poleg štirih točk vojaške godbe in prologa, ki ga govori g. Javoršek, šest pevskih točk: A. Foerstor: „Venec Vodnikovih in na njega zložeuih pesmij", moški in mešani zbor s npremljevanjem glahovirja; KUcken: „Barkarola", ženski dvoapev s spremljevaujem glasovirja; A. Hajdrih: „Sirota*, moški zbor s sopran-in alt-solo; A. Nedved: Popotna |>esem, moški zbor; Fr. Abt: „Čuj zvonov spev", ženski trospev s spremlievanjem glasovirja, in konečno opereta: Odvetnika. Po besedi ples. — Začetek točno ob polu 8. uri zvečer. Ustopnina za osebo 50 kr., društveniki so prosti. — (Osobna vest.) Rudarski praktikant v Duchovcib na Češkem gosp. Jakob Vidic, rodom Idriičan, je imenovan rudarskim adjunktom. — (Iz narodnih društev.) Delavsko podporno društvo v Trstu priredi veliki ples v soboto dne 4. februvarja 1893 v lepo okinčanern in v vseh prostorih še posebno električno razsvetljenem gledališču „Politeama Rossetti". Plesali bodo tudi izurjeni plesalci v novo izdelanih narodnih oblekah lepi narodni ples „Koloa. Začetek plesa bode ob 8. uri zvečer, konec pa ob 5. [uri zjutraj. Ustopnina je za osobo 50 kr. brezizjeinno. čisti prihod tega plesa je namenjen društvenemu upravnemu zakladu. — Pevsko društvo „Zarjau v Ko m u u pri Trstu priredi domačo veselico s sodelovanjem Dramatičnega odseka „Tržaškega Sokola" v dvorani „Društvene krčme" v nedeljo dne 5. februvarja 1893. Vspored obseza petje, deklamaciji) in igro „Doktor iu njegov sluga". Pel se bode mej drugim tudi Ipavčev nKdo je mar" s spremlje-vanjem orkestra. Začetek ob 7. uri zvečer. Čisti dobiček je namenjen za društveni fond. — Društvo »Edinost* v Ajdovščini priredi plesno veselico dne 4. februvarja 1893. Začetek ob 8. uri zvečer. Svira Goriški septet. Pri odmoru ob polnoči bode krokar-ki zbor kazal svoje spretnosti. — Posto-i i u s k ji Čitalnica priredi sijajni Vodnikov ple.i, v nedeljo dne 5. februvarja 1893 v prostorih g. Al. Burgerja. Godbo oskrbuje oddelek vojaške godbe c. in kr. pešpolka št. 87. Začetek ob 8 uri zvečer. Ustopnina l gld. — (Iz Št. Petra na Notranjskem) se nam piše: Tukajšnji železniški uradniki priredili so na večer 1. februvarija plesni veuček v gostilni gospoda Hafnerja. Mej plesnim odmorom je bila šaljiva loterija, katera je napravila veliko smeha Veselica je bila precej dobro obiskana. Godba je bila izvrstna. — (Narodna zmaga) V Ribnici na spodnjem Štajerskem bil je voljen županom narodnjak g. A. Mi a vijak. Prejšnjega nemškuturskega župana Rietuchnigga so se torej srečno znebili in je konec nemčurski gloriji v Ribnici. — („Narodna čitalnica v Ptuji") izvolila je za 30. društveno leto 1893 uastopne go-•pode v odbor: Predsednik je g. Anton G r e g o r i č; pod predsednik Ivan Langerhol/; blagajnik dr. Anton Brumen; tajnik Rudolf Sigi; odborniki dr. Josip Čučt k, Anton Klobučar, Luka Kunstek, Simon Oschgan, dr. Jakob 1'loj, o. Alfons Svet iu Josip Zelenik; namestuiki Marko Pavlinič, Martin Muršeč, o. Konrad Stazinski in Ivan Kavkler. — (A k a d e m i č n o društvo „T r i g 1 a v") v Gradci priredi v soboto dne 4. februvarija 1893. svoje 6. redno, javno zborovanje s sledečim vspo-redom: 1. Čitanje zapisnika. 2. Predavanje iur. Šavnika. 3. Poročilo odborovo. 4. Poročilo odbora adhoc. 5. R izgovor o poletnem izletu. 6. Slučajnosti. Lokal : „Zum wilden Mana" Jakominigasse. Začetek ob 8. uri zvečer. Slovauski gostje dobro došli! — (Obćiuske volitve v LočnikunaGo-riškera) bo koučane in reči smemo, da izid ni tako slab, kukor smo se bali. Slovenski kandidati so zmagali v prvem volilskeui razredu, v drugem in tretjem voiilskem razredu pa so dobili večino luhonski kandidati, d očim so naši možje ostali za malo glasov v munjšini.