Teto LXXL št. S8a LJabljasa, sobota 12. marca lasa Cena Din i.— izaaja vsa* dao popoldne, izvzemal nedelj* m praznik* — laaaratl do 80 pettt vrat a ^ do 10. vrat t LHn 1iklasu stavila kratkoročen ultimat, da mora imenovati za zveznega kancelarja od nemške države predlagano osebnost, za Člane vlade pa od nemške vlade označene osebe. V nasprotnem primeru bodo nemške čete po poteku tega roka vkorakale \ Avstrijo. Ugetavl; m pred v m svetom, da so popolnoma izmišljene vse vesti, ki so razširjene ponekod po Avstriji in po inozerr^vu. češ da je v Avstriji izbruhnila revolucija, da teče kri v potokih, de • !ada ni gospodar položaja in da ne asore napraviti reda. tdsednik države mi je naročil, naj > ročim vsemu prebivalstvu Avstrije, da se umikamo nasilju. Ker za nobeno etno. tidi v tej resni in težki uri ne. nočemo prelivati nemške krvi, smo naši oboroženi sili dali nalog, naj se za pri- mer, da bi ne uske čete res vkorakale v A . s* H jo, brez odpora umakne in počaka na odločit*, prihodnjih ur. Ob enem jc predsednik države M1-kTas imenoval generalnega inšpektorja vojske, pehotnega generala Silhovskega za ..hovnega poveljnika avstrijske oborožene sile. On bo izdajal nadaljna navodila vojski. Jaz pa se ob tej uri poslavljam od avstrijskega naroda z besedami: Bog čuvaj A- je na*n odsvirala avstrijsko državno himno »Bog ohrani, bog ob-vari « Plebiscit odgođen Ob enem je bilo objavljeno, da je za nedeljo razpisano ljudsko glasovanje odgođeno za nedoločen čas. Vest o odstopu Schuschnigga je bila v avstrijskih nacističnih krogih sprejeta z velikanskim navdušenjem in v tem trenutku so se avstrijski hitlerjevci že smatrali gospodarje položaja. Povsod so nastopili zelo oblastno, se polastili v prvi vrsti policije :n prevzeli s svojimi napadalnimi in zaščitnimi oddelki skrb za javni red in mir. Nova vlada Seyss Inqiiart*> V vladi so samo izraziti nacisti Ra Dunaju so se med tem že vršila med Sevss Inquartom in predsednikom države Mi klasom pogajanja o sestavi nove vlade v smislu zah*ev nemškega ultimata. Ob 1-30 zjutraj je bilo po radiu razgla-da je nova vlada sestavljena. Z bal-kancelarske palače ;e vodja nacistov inž. Reinthaler najprvo objavil prevzem oblasti po narodnih socialistih, nakar je dr Jurv sporočil zbrani množici sestavo vlade Vlada je sestavljena tako le: zvezni kancelar dr. Arthur Seyss-In-qnart: podkancelar: general dr. Gleise-Hor-stenau: zunanje zadeve: dr. \Vilhelm Wolf; pravoM>dje: notar dr. Franz Hueber; prosveta: univ. prof. dr. Osvrald Men- gin; socialno skrbstvo: drž. svetnik dr. Hugo Jurv: finance: dr. Rudolf Neumaver; kmetijstvo in gozdovi: inž. Anton Reinthaler; trgovina in prontet: dr. Hans Fisch-bdek; Zvezni kancelar dr. Seyss-Inquart ima tudi vodstvo ministrstva za državno obrambo. Za državnega podtajnika za javno varnost pri kancelar ju je imenovan dunajski policijski direktor dr. Mihael Skubl. Uradu zveznega kancelarja sta pri- deljena za zadeve varnostne službe dr. Ernest Kaltenbrunner in za zadeve politične vzgoje major Hubert Klausner. Kako je prišlo do prevrata Nemška vojska je bila ie na meji in je zasedla vse strategične točke DUNAJ. 12. marca br Kakor zatrjujejo v oko! d dr Schuschnigga, je prišlo do spremembe v Avstriji pod pritiskom Berlina. Včeraj je bila odrejena mobilizacija sedme nemške armade, ki ima svoj sedež v Monakovem Na Bavarskem so rekvirirali vse avtomobile in druga transportna sredstva :n jih stavili na razpolago vojski, ki ?e krenila na avstrijsko meio. pripravlje na, da po izteku ultimata vkoraka v Avstrijo Nemške čete so po dunajskih informacijah, ki pa jih v Berlinu demantirajo. okrog sedme prekoračile mejo. zasedle vse strateško važne točke na meji tako da b onemogočile vsako akcijo avstrijske vojske Avstrijski notranji minister Sevss Inojuart pa je izdal avstrijsk- eksekutivi nalog, da se nikjer ne sme upirat: nemškim četam, če bi prišle na avstrijsko ozemlje Spričo tega je bilo jasno, da bi Pacaj padat ▼ par urah« črn H m Sfchrn schnigg upiral. Nekateri oddelki nemške voiske so zasedli tudi važnejse obmejne kraje. Nemške Čete so korakale v Avstrijo v treh kolonah in sicer na Tirolski, solno-graški in gornjeavstrijski meji, tako da bi v danem primeru lahko v par urah zasedle vse ozemlji Pa bi zaradi tega postopanja Nemčije ne prišlo do kakega mednarodnega incidenta, so stvar maskirali na ta način, da je Sevss Inquart po odstopu Schuschnigga kot začas n; vod^a kancelarskih poslov poslal Hitlerju brzojavko, v kateri ga naproša, naj mu pošlie nemške čete za obnovo reda in miru. češ da grozi v Avstriji marksistični unor Tudi Miklas odstopi? Daaaj da bo odstopil tudi predsednik države Miklas. Na njegovo mesto bi imel priti bivši ministrski predsednik in sedanji predsednik glavne kontrole dr. Ender. Bivši ministri beie Daaaj, 12, marca. br. Večina bivših klerikalnih ministrov, ki so pod silo razmer mo- rali odstopiti, je že v teku noči zapustilo Dunaj. Ministra Zernatto in Stookinger sta se z avtomobilom odpeljala na Madžarsko, trije drugi, katerih im^na £e niso znana, so pobesni H na Češkoslovaško, zvezni kancelar dT. Schuschnigg pa se je ponoči z avtomobilom odpeljal na Koroško in namerava odpotovati v Italijo, Ni še znano, ali je Ž3 prekoračil mejo. Prevzem oblasti po hitlerjevcih Danes so bili imenovani novi deželni glavar; policijski direktorji In mestni župani Dunaj, 12. marca, br. 2e v teku noči so bili izdani vsi potrebni odloki o namestitvi narodnih socialistov na vseh vodilnih mestih državne uprave. Imenovani so v vseh deželah novi deželni poglavarji, novi varnostni direktorji, policijsko oblast pa so povsod prevzeli voditelji narodno sociali- stičnih napadalnih in zaščitnih oddelkov. Prav tako so imenovani rudi novi župani vseh mestnih občin. Na vsa ta mesta so postavljeni izraziti narodni socialisti. Na Dunaju je imenovan za župana dosedanji podžupan dr. Lahr, v Gradcu pa odvetnik dx, Julius Kaspar. Deželni glavar za Šta- jersko je postal ini. Helfrid, za poHcijske-ga direktorja v Gradcu pa je imenovan vodja štajerskih SS oddelkov odvetnik dr. Sieg-fried Ueberreiter. Nemška policija na Dunaju Dunaj, 12, marca. br. Po noči so prispeli na Dunaj vrhovni voditelji nemške policije s Sefom SS oddelkov Himnilerjem na čela. Ob 5. zjutraj so se preko Monakovega pripeljali na Dunaj, kjer t*> takoj prevzeli >*oo-stvo poslov in organizacijo avstrijske poikn-je. Z njimi so prispeli Sef berlinske policije Heyderich, šef roditeljske policije general Dalueger, vodja berlinskih SS oddelkov Joet in vodja berlinskih S A oddelkov podpolkovnik Meisaner. Oni bodo organizirali predvsem policijsko upravo na Dunaju in vodili vse posle okrog poiioi jako-politični h ukrepov. Zapori se polnijo Dunaj. 12. marca. br. Ze v teku noči ao narodni socialistični oddelki, ki so še pred sestavo nov« vlade po večini že na lastno pest prevzeli polici jeko oblast v Av^lrijcikib. deželah in na Dunaju, izvršili številne aretacije pristašev In voditsljev patriotske fronte in levičarjev. Te aretacije utemeljujejo s tem, ččč da je treba te ljudi zaščitiri pred ogorčenjem naoieti£nih množic, ki bi se mru bile i zpostavlj etn-e s strani t^h ljudi utegnile malcevati aa preganjanje, Jcatere-pod prejšnjim režimom. Na T ur. ni u so zapori prenapolnjeni. vojska vkorakala v Ml Poslanica Hitlerja prebivalstvu Avstrije Nemčija ni mogla ve« gledati trpljenja avstrijskih Nemcev pod nasilničkim režimom itne manjšine — Zato je Hitler davi odredil, da nemška vojska usede vso Avstrijo ----*S avstrijskemu prebivalstvu, da s svobodnim glasovanjem odloča o svoji bodočnosti in omogoči B*ui*XXN, 12. marca. br. Opoiane je minister za propagando Goebbeis iz urada državnega kancelarja v Berlinu prečita! po radiju poslanico državnega kancelarja Adolfa Hitlerja- Poslanica, ki so jo prenašale vse nemške, avstrijske, Švicarske, norveške, italijanske in ameriške radijske postaje, se glasi: Nemci! Z globoko bolestjo v srcu smo že leta sem doživljali usodo naših rojakov v Avstriji- Večna zgodovinska povezanost, ki je bila rešena že L 1866. v svetovni vojni pa ponovno potrjena, je Avstrijo že od nekdaj vključila v nemško narodno tn življenj -»ko skupnost. Bol. ki so jo tej državi povzročali najprej od zunaj, pozneje pa od znotraj, smo občutili kot našo lastno bol, kaiior nasprotno vemo. da je milijonom avstrijskih Nemcev nesreča Nemčije povzročila enako bolestno sočutje. Ko je v N< čiji narod po zaslugi zmage narod listične ideje zopet našel pot k vesti velikega naroda, se Je pričela v Avstriji nova doba trpljenja in težkih preizkušenj. BrtUm, ki ni imel ni kake legalnosti, je poskušal svoj, od ogromne inTJai avstrijskega naroda odklanjani obstoj braniti s brutalnimi sredstvi ter se vzdržati z osebnim in gospodarskim istlrnnjran in uničevanjem. Tako smo lahko kot velik narod doživeli, da je bilo nad 6 milijonov ljudi naše krvi po številčno neznatni pftuij'Mn1 zatiranih, ker se je tej manjšini uspelo polastiti se oblasti v državi. Ta režim Je pahnil te ljudi v politično brezpravnost in jim s svojim zatiranjem pripravljal gospodarski propad, ki je v silnem nasprotju z novim življenjem v novi Nemčiji. Kdo Je mogel tem nesrečnem rojakom zameriti, da so svoje poglede obračali v Nemčijo, s katero so bili njihovi predniki toliko stoletij povezani, s katero so se v najstrašnejši vojni vseh časov bor li ramo ob nuni. Stoletna nemška kultura je bila njihova kultura, za katero so tudi sami dali toliko dragocenih prispevkov. Te zatiranje ne pomeni aičtoar drugega* kakor obsoditi stoUsoče ljudi v največje trpljenje, toda če smo pred leti to trpljenje še potrpežljivo uif išali, Je s naraščajočim ugledom Nemčije naraščala tudi volja, da se temu Upijanju napravi konec Prejšnje v Avstriji odvrniti od te poti. ije lahko trajno svoje skupni dokazujejo, da tako početje varja le fanatizem. Ta fanatizem Je nflB ustrahovalee k vedno astmJMm In k nasilju, ki pa Je zopet povečalo rod trajno nemogoče ter nečastno, neprestano gledati, kako se ljudje iste narodnosti samo zaradi svojega nazlranja in priznavanja k tej narodni skupnosti, zaradi svoje povezanosti z idejo zatirajo, zasledujejo in zapirajo. Nad 40.000 beguncev je sprejela v svoje okrilje samo Nemčija, na deset tisoče jih je ječalo v tej državi po zaporih, Ječah in koneetracijskih taboriščih, stotisoči pa so prišli na beraško palico. Noben narod na svetu tega ne bi mogel trajno trpeti razen, če ne bi zaslužil, da ga vsi t tezirajo. L. 1936 sem skušal najti pot, da bi se našel izhod, da se tragedija te bratske države omili, da bi prišlo do resničnega sporazuma. Sporazum z dne 11. julija 1936 je bil podpisan samo za to, da se v prihodnjem trenutku zopet izigra. Brezpravnost ogromne večine avstrijskega prebivalstva je ns>ala še i ;.oa!je. njihov polj se ni nič spremenil. Se nadalje so ostali brezpravni pariji. Kdor se je priznaval k nemila narodni skupnosti, je ostal ne glede na te, ali je priprost cestni pometač ali visoko zaslužen mož, brez pravic. Se drugič sem skušal dovesti do sporazuma. Prizadeval sem si, da bi reprezen-tante tega režima, ki je stal brez vsake legitimne legitimacije nasproti meni po nemškem narodu izvoljenemu voditelju in nemškemu kancelarju prepričal, da Je to stanje trajno nemogoče in nevzdržno, ker se naraščajoči odpor avstrijskega prebivalstva ne more z naraščajočim nasiljem več pritiskati tla, ter da je od gotovega trenutka tudi za Nemčijo neznosno še nadalje gledati tako nasilstvo. če je danes celo reševanje kolonialnih vprašanj odvisno od načela samoodločbe najnižjih narodov, potem je neznosno, če šest in pol milijona pripadnikov starega, velikega kulturnega naroda ostane po volji takega režima praktično na še nižji stopnji. Hotel sem s novim sporazumom doseči, da se v tej državi priznajo vsem Nemcem iste pravice In iste dolžnosti. Ta sporazum naj bi služil za pravilno izvajanje sporazuma z dne 11. Julija 1936. Lažni plebiscit Par tednov pozneje smo morali žal ugotoviti, da možje takratne avstrijske vlade niso mislili na to, da bi ta sporazum Izvajali po njegovem smisla in duhu, da pa M za svojo neprestano kršitev vseh pravic avstrijskih Nemcev dobili alibije, Je bilo sedaj izmišljeno nekako ljudsko glasovanje, ki naj bi ogromno večino tega naroda napravilo končno veljavno za brezpravno rajo. Modalitete tega potepanja naj bi bile samo enkratne. Države, ki že leta in leta sem ni imela sploh nobenih volitev, ki ji manjka vsaka podlaga za volitve, nima nobenih priznanih volilnih spiskov, nobenih legalnih glasovnic, nobene spiejornljlnc kontrole nad volilnim postopanjem, nobe-jamstva za nepi Istiansho vodstvo te- priznani, takega glasovanja, ne more izvesti. S temi metodami si je hotel režim pridobiti značaj legalnosti. Petnajst let sem smo se narodni socialisti borili za pravice nemškega naroda, a to na drugačen način. Odkar mi je pokojni maršal Hindenborg poveril vodstvo države in odkar mi je ves nemški narod zaupal vodstvo nad samim seboj, sem vednp znova skušal opravičiti legalnost svojega dela in dejanja in sem ga vedno znova predložil narodu v potrditev ter mi je vedno znova bilo zopet potrjeno. Ce bi metode, ki se jih je posluževal Schuschntgg. uporabili mi pri ljudskem glasovanju v Posaarju, bi takemu glasovanju nihče ne verjel in bi se nemški narod ne mogel vrniti v svojo domovino. Mi smo drugačnega mnenja o ljudskem glasovanju. Mislim, da smo lahko vsi ponosni na to, ker smo lahko pri glasovanju v Posaarju pod kontrolo vse pa sveta neoporečno dokazali, da se poslužujemo drugačnih metod in da iuun je nemški narod tudi tam od vsega začetka izražal svoje neomajno ki popolno zaupanje. Grozila je nevarnost državljanske vojne Proti temu poskusu volilne goljufije pa se je končno nemški narod v Avstriji sam dvignil. Če bi takratni režim nameraval z brahialnimi sredstvi protestni pokret enostavno zatretl, bi nemški narod novega nasilja v nobenem primeru ne mogel več-dopustiti in bi bil rezultat tega samo nova državljanska vojna. Nemčija ne more dopustiti, da bi se na tem ozemlju Nemci od nasilnik o v še nadalje zasledovali in preganjali zaradi svoje pripadnosti k nemškemu narodu ali zaradi svojega svetovnega naziranja. Hočemo mir in red! Zato sem se odločil, milijonom nemškega naroda v Avstriji dati na razpolago vso podporo Nemčije. Od davi korakajo preko vseh meja nemške Avstrije čete nemške vojske. Celi polki pešadijske divizije in motorizirani oddelki, narodno socialistični SA In S S oddelek na zemlji in nad njimi, cela krdela naših bombnikov na sinjem nebu, ki so bili sami poklicani od nove narodne socialistične vlade na Dunaju na. pomoč, so jamstvo, da bo avstrijskemu narodu končno v najkrajšem času dana možnost, da z resničnim ljudskim glasovanjem sam odloča o svoji usodi in bodočnosti. Za temi nemškimi četami pa stoji volja vsega nemškega naroda. Kot vodja nemškega naroda in kancelar Nemčije bom srečen, če Nm lahko zopet kot Nemec in svoboden državljan stopil v ono deželo, ki Je tudi moja domovina. Ves svet je lahko prepričan, da nemški narod v Avstriji v teh dneh in urah doživlja največje veselje in radost ter da vidi v bratih, ki so mu prišli na pomoč, svoje rešitelje ic največje** nasilja. Naj »vi narodno-^ocialistični nemški narod, naj stri 53 SLOVENSKI NAPO D« sobota 12. marca 1938. Stev ^P Navdušen sprejem ne vojske v Avstriji Nemi** Čete so MCNCHEN, 11 marca. Posebni poročevalec DNB. Id je danes odpotoval na nem-Sko-a. ?*.rl;f ko me;o na TlroLskem poroča o vkorakanju prvih nemških čet na av- strjsko ozemlje naslednje* V soboto na vsa zgodaj zjutraj so se zbrali številni oddelki nemških čet na tJ-inisko-avstillatd mejt V prvih jutranjih urah je mejo prekorači! pri M!ttenwa!du IX lovski polk V dolgih kolonah se marširale čete v popolni borni opremi s topovi in trenom Čer mejo Malo pred 8 uro so tu* pri Srhsrnitru nemJke izvidnike čet* prekoračile avstrijsko mejo Nem.«ki orožnik:, ki Čakajo ob cestni zapornici so pozdravil pr!ha?a'oče nem'ke vriske r dvignjeno roko vzklikajoč »Heil Hitler*« Vat prebivalstvo Scham taa je hitelo nerrlk:m četam nasproti. V prekipevajočem navdušenju so se vojaki kar na cesti rv- "ubijali ln bratili s prebivalstvom. Z vseh ptivatn h h:§ in jivnih pos'opij so poleg rrieče-belo-rdečih zastav za/hrab tu ii rdeči prapor! s kljukastim križem Občinski odbor v Scharmtzu se je vkoraka t i so J g lava množica triumfalen sprejem. ukrepi v ČSR in na Madžarskem PRAGA. 12 marca br V Pragi z največ; o pozornostjo spremljajo dogodke v Avstr.ji Odločno zan*kajo vesti ki so bile sinoči razširjene v inozemstvu, da Je češkoslovaška vlada odredila mob lizacijo *er po>!aia svoje čete na nemiko m avstriisko meje Res ]e le da ;e v,ada odredila poostrene kontrolo na meji. ker je bilo pričakovan da bo v Avstriji pnllo do incidentov ter da bodo skušal: begunci pr-.t: preko meje M n:*trski predcednik dr Ho-dža je sinoč! cb 21 sklical ?e-o vlade Na sej: so sproti proučevali poročila iz Av-st — e ter pozno v noč sprem' - al dogodke BTJDfMPESTA. 12 marca br Madzer-sk? v - «e Je ?:noči «e~ta1» k izredni seli. k! le tratolo pozno v noč Notranji in m-ne^tf minister «fa podala poročil* o dogodkih v Avstriji :n o ukrepih na meli ?J--a ;e za^a'-o za^»da .n kontrola r*o-•ftnana Dogodki e Avstriji aa izzvali na M3iiar«kern veliko razbur e Pani. 1' marca. br. Dogouki v Avstriji so nbud - % francoski Javno»tj oeromnn po zorno-*- L -ti v seozaeionaloi obiik; objav rja »o poročila iz Av-t ' •*» \endar os jih ie Be kerr.-n ra o Le >Pr»t I Soin .»5... i* o lahko samo. če mte kdaj pn-sostvovafi velikemu sodnemu procesu, ko je £'o z:^*.riCu za koto. Toda pri tem »pro-cesj« je šle za kože prav za prav sleheme-r- j-ie'etencu; vsi smo stali pred stra-tribunalom uso»ie Komu izmed na« se bo nasmehnila sreča in aH je kdo med nami k: -c - -. .z .-. rana a i :tr. milijonar? Na podij j* stopil direktor upravnega odbora Drtavne razre-ine loterije. Poveda' je. pod kakšnimi pog-oji bo zžreban asJaV Sjon i in Zdelo se je. kakor da so pcs'usalc sele potem začeli verjel da gre v resnici za milijone ter da prej se niso bili dovolj prepr-^ani senzac.ta j« bila prevelika ilevi, večji boben je vseboval se prece; h zavitkov s številkami srečk, v de-bobnu. kjer so bili vloženi dobitki se j* pa rdečilo same Se na 1nu neka; zavitkov V- ■ :ar :b le b:!o se 500 Na dva lajna* - - je odpadlo 3 milijone din Predsednik komisije )e napovedal v slo-lunsčim da bo med prvimi sto ste\i?kam: Izžrebano milijon din tzkl catelja itevilk sre*k sta začela izklicevat' počasi, slovesno, razločno. Njuna glasova prenaia radio m kdove na katero Šte\-ilko bo padel milijon. Ljudje poslušajo s pridržano sapo Trudijo se. da bi ničesar ne preslišali Postalo je soparno in poslušalcem je začel liti znoi po obrazih Tods ne le zaradi vročine temveč predvsem zaradi nerv ozn ost i. vroč ce Tretji izkliestelj ki Je «tal vsote icbtkov Je odgovarjal patetično Jedna hiljada dinara? — Enkrat dvakrat, trikrat, desetkrat . . . Kje je dob tek 3 000 ali več dinarjev, ar se Jim bo pridružil se milijon đl-narčkov* Kskcr človek tik pred smrtjo v enem samem trenutku preživi v spominu vse življenje tako dolgi m strasni so se nam zdeli rJ trenutki članom komisije Je postalo vroče izkhcateljem so se začela sušiti gria. Sluge so prinašale vodo v ko-aavessl Dotlej so bile (sklicane same večje ite-vllke sre^k zate se nam je zdels številka » tem bolj ^idna Ko ie bila 'zk!:-W tretji i sklicatelj ki 1* izkliceval .oblike, povzdignil glas: aeat oiijaJa dl- nara i premica! — Trenutek grobne Užine I činu je pa napoveda' se predsednik komi-v aloveaiačini la je bilo .zžrebano mi e zavr&aJo med občinstvom Najhujša živčna napetost je popustila, ljudjt so ai ubr;»au zncjntr obraze Toda to je bile kratek odmor t včne napetosti. Najhuise se je Sele začelo Napetost ae je začela zopet stopnjevati, ko je b:lo kmalu po izžrebani rr. m:h;onu izžrebano 200 00( dni. na srečko It 9 327 Ka; vse si je pri nranilp sreča za včerajšnje popoldanske žrebanje sprevidi m o že iz tega da je b:l /.ieoaa tu J: en dobitek po 100 000 din 2 po 10 i*tv* Slo vencev kjer je požrtvovalno soLira< v Kam niku svoj vsakoletni koncert. Vedi ga ti doleo, agilni pevovodja C ril Vrem^ak., k: je za sobotn koncert izbral spored deloma skladb starejšega daiuma (Fo-jrster. Adamič. Savin. Juvanc), tri nove Prelovčevt med njimi bosta 2 prvič izvajani: «Kje sc tvoje rožice> in «Prvi greh> (Adam Ln Eva), v zadnjem delu koncerta so pa narodne pesmi v harmonizaciji Deva Horvata in Preglja. Moški tbor »Lire< se je za zvedbo obSirnega sporeda «15 pesmi) temeljito pr pravil m bo njegovo petje gotovo ugajalo. — V nedeljo popoldne pa prosi a vi »Zvon<-v Trbovljah 30-letnico. odkar je njegov pevovodja Oskar Moli. K temu jubileju se Se povrnem Za danes le povem, da bo sporec1 nedeljskega jubilejnega koncerta izredne zanimiv. Poleg treh Adamičevih a capella zborov, bodo izvajali z orkestrom Parmo vega »Povodnega moža« ga na stražnic odpravili, nakar je po'otil škatlo oa hodnik pred stražnico, kjer sr> jo knsneje naSLi. sam pa je odšel proti Rožni dolini in nato naibrže o »nad, kjjar Jo iavraU aamomor- Ogromno prasko zletišče Na atjem bo Kakor kažejo vsi znaki, bo X. vs^okolski zlet v Pragi doslej največja sokolska prireditev. Priprave za zlet dobro napredujejo in na sletiiču se |a začela sadnja etapa priprav ter ogromnih stavbnih del. POVRŠINA ZLETISCA 40 ha Celotno zletiiče za vrstna 4o ha. Samo te- iovadieče meri 200 x 300 m (6 ha). Ogromen prostor za vzsma jo ie oblačilniee s priključenimi prostori in sicer okrog 13.5 ha. Vhodov na zletišče bo glavnih 10, vseh 100. bJ*tta]n pa 80. H a lavni tribuni, ki je biLa zgrajena že l. 1931 in ki ie dolga 103 m. zdaj dozidavajo ;evo in desno krilo tnbun. Obe krili bosta po 104 m dolgi. Nov- tribune bodo imele Meni* streho, za kar bodo porabili 12 vagonov železa Stroški zs tribune bodo znašali 9 milijonov Kč, (okrog 14 milijonov din). PROSTORA ZA OKROG 132.000 GLEDALCEV te po tem lahko sprevidimo, kako veliko e zletišča. da bo v njem prostora ta okrog 162.000 gledalcev Ložnih sedežev bo 7.149. stolov 7.910, navadnih sedežev 20.470 in S4 tisoč 314 stojiSf. V avtomobilskem Darku bo prostora za okrog 2.400 avtomobilov in 100 avtobusov. DELAJO ZE TRI LETA Pri zemeljskih in etavt-nih delih so zaposleni delavci že tri leta. V tem 6asu so prekopali stotisoce kubičnih metrov zemlje. Vea potisni■ zletišča biLa znižana povprečno za 8 metrov Z odkopano zemljo eo nasuli sto-iiMa pod tr:bunami. Za nove tribune bodo porabili 150 vagonov lesa. za garderobe pa 300 vagonov. Tribune ')Odo delno ielezobftonske. 120 KUHINJ NA ZLETISČU V garderobah bo 64.000 prostorov. Prostori 73 že>n^ke in moSke so ločeni med seboj. iVarderobe bodo v 24 poslopjih. V njih bo-io tudi vsi drugi prostori, potr»hanje. zdravstvene potrebe itd. Tako bo tam n. pr. povsem opremljena operacijska dvorana. V teb prostorih bo v obratu 120 vojaških kuhinj, ki bodo Lahko prah ranjavale po 40 'ieoč ljudi. DIJAKOV BO NASTOPILO 32.000 Na ziefu dijakov (naraščaj) bo nastopilo -<>00 telovacirev, mnogo ve* kakor so pričakovali. Nara5Čainiki zunanjih žup bodo tnorali biti v Prasi naipozneie do 17. junija. Za stanov h n j* ježe preskrbljeno; okrog 20ti-soi ;ih bo prenoČevaiO t prostorih oblačilnic, irijiji pa v šolah v bliž;ni. Hrano bodo dobivali vsi na zl^tišču. Računajo a prehrano S5.00t) naraš^ajnikov in naraScajjnie. Sprevod sokolske mladine bo v nedeljo sa 162*000 gledalcev — Zadnja etapo del aa sletiMv 19. junija, in sicer letos prviJ v Pragi. Dolžin* poti, kjer se bo pomikal sprevod, je 7 km. Priprave jugoslovenskega sokolttva Krmčno ie storila oblast za Ljubljančane tud} nekoj, kar bo doprineslo k njihovi brezhibni zunanjosti Poskrbela je za obvezno in brezplačno čiščenje čevljev vsem potnikom ljubljanskega tramvaja, pod visokim pokroviteljstvom gospodov stražnikov. Pol cija. ki ima velike zasluge za povzdigo L ubijane v velemesto (vzemimo bele pla-^~e pred pošto, kakršnh še v Parizu nimalo/), se ie odločila za nov korak v smeri selemestnosti — poskrbela je, da ne bodo več ljudje vstopali in izstopali v tramvajih kakorkoli* temveč mora odslej vsakdo zadaj vstopiti in iti skozi ves voz, spredaj pa ven Kdor se pregreši zoper to naredbo, bo imel opravka z oblastjo takoi po storjenem grehu, kajti na mnogih postajališčih že čaka 10 straže na te vrste »zločince*. Uboga naša policija/ Kaj vse ji naprtijo na vrat/ V tem pogledu nam ne preostane drugo kakor da smo zadovoljni. Le nekaj bi predlagali naši skrbni in jslužm upravi cestne železnice Prvič, naj >rganom. ki že itak čakajo na postajališčih na grešnike da krtače za čiščenje oblek, da bodo iz tramvaja prihajajočint potnikom osnažili obleke. To je potrebno zato. ker zaradi staroverske konstrukci >e naših tramvajskih voz nujno sledi, da bo moral potnik pri prehodu skozi voz s svojo obleko očistiti čevlje ostalim, še sedečim potnikom Snažilcem bo to zelo koristilo, ker bodo pri tem delu pridobili na tolikanj pogrešani uglajenosti. In drugič Oskrbi naj potnikom prevoz nazaj na one postaje, na katerih so hoteli zstopiti. a tega n so mog 1. ker se v gneči niso mogli preriniti do sprednjih vrat. kjer je edino dovoljen izhod Tako b' tahko prevažah potnike z novim, ouličnim prevoznimi sredstvi, katerih imamo očividno ie preveč. Iz Kranja — Za Ključni vrjjojnj tečaj in obenem rod teljstti sestanek bo danes popoldne v gimnazij L Predavala bosta zdravnik dr Karel Petrič o zdravstvu, učitelj Al. Hre-ščak pa o predmetu: »Otrok in šolsko delo«. — češki tečaji za odrasle. Za vsesokol- ski ziet v Pragi se je prijjavilo iz Kranja okrog 80 članov n članic Sokola. Bilo bi priporočljivo, če bi se pod okriljem JC lige v Kranju ustanovil poseben tečaj za odrasle, v prvi vrsti za sokolsko članstvo. Prijave sprejema gimnazijski sluga Le-bar. — Koncert. NaSa Glasbena Matica je pretekli ponedeljek pr redila lep večer za ljubitelje komorne glasbe. Taki koncerti so v Kranju zelo redJki in bi bilo pričakovati, da bo odziv občinstva številnejši L j ud zanima le pravi stimgl-tangl«, kar je zelo slabo merilo za nivo našega kulturnega Življenja. V ostalem je koncert popolnoma uspel Ljubljanski godalni kvartet je vigran in precizen v izvajanju. Kvartet je igral Haydna, Ravola in Dvo-faka. Zelo toplo je sprejelo občinstvo kompozicije Havdna n Dvofaka kot bolj melodične in ritmične. Umetnike je občinstvo nagrradilo z zasluženim priznanjem _ B«yde!itev ^videnenih tablic in zainji le'ni pregled motornih vozil * Kranju ho za Sokol. Glasntku«, župnem v ^nku r Sokole ln tedniku >Sokolska volja«. zil z evidenčnimi tablicami z L 1937 se po-&el no opozarjajo, da se bodo po 16 mfu ;i odvzele vsa lanske evidenčne tablice, oove p« se za nepregldana vozila ne bodo izdale. KOLEDAR Danes: Sotota. 12. marca katoličani: Gre- gorij Veliki Jutri: Nedelja. 13. marca katoličani: Nike- for, Teodora DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Sberlock Holmes Kino Union: Mladina prepeva Kiuo Sloga: Trije neumni dnevi Kino Moste: Stjenko Razin in Tajni kurir Kino Šiška: Matura Pevsko društvo »Sava« ponovitev koncerta ob 20. v dvorani šole za Bežigradom Zreta Šoferjev občni zbor ob 20. v saionu pri Levu Mednarodni plesni vefer v Kazini Valčkov večer ob 20. na Tabora Razstava likovnih umetnic M2A v Jakopičevem paviljonu PRIREDITVE V NEDELJO Kino Matica: Tarantela Ostali kinematografi isti spored Hnbadova župa občni zbor ob 10. v Huba- dovi pevski dvorani Šentjakobsko gledališke >Smuk, Smuk« ob 20.15. Koncertni nastop ljubljanskih šol ob 10.30. v operi Vodstvo po umetniški razstavi ženske male iveze ob 11. dop. v Jakopičevem paviljonu. DEŽURNE LEKARNE Danes in jutri: Mr. Sušnik, Marijin trg 5, Kuralt, Gosposvetska cesta 10. Bohinec ded. Cesta 29. oktobra 31. Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20. Sobota 12. marca: Gospoda Glembajevi. Red B Nedelja, 13. marca: Zadrega nad zadrego. Izven. Znižane cene Ponedeljek. 14. marca: zaprto Torek, 15. marca: zaprto. (Gostovanje v Celju: Snegulčica. Rdeče rože) OPERA Začetek ob 20 Sobota, 12. marca: Prodana nevesta. V korist Udruženja gledaliških igralcev. Gostovanje gg. Križaja in Kovača. Izven. Nedelja. 13. marca: Ob pol 11. dop.: Pevski nastop srednjih in učiteljskih Sol. Ob 15.: Ančka. Izven. Globoko znižane cene od 24 din navzdol. Ob 20. uri: Jakobinec. Izven. Gostuje g. Marjan Rus. Znižane cene od 30 din navzdol Ponedeljek. 14. marca: zaprto Torek, 15. marca: Tosca. Red A. DUŠEVNA PROŽNOST Zena nekega francoskega pisatelja o katerem je znano, da podpisuje dela mlad'h pisateljev, ki jim daje samo ideje in navodila, je dejala nekoč v družbi: — Neverietno jc. kako gibčen postane človek tudi v duševnem delu Dokler je napisal moj mož samo en rnman na !eto, jc moral delati noč in dan. zdaj ko izide na leto pet ali šest njegovih romanov ima pa ie dovolj časa za zabavo in po cele mesece potujeva po »vetu.