Pofitnlna plačana ? gotovini,
Leto XIX., št. 26}

Ljubljana, sobota tL novembra 1938
Cena 2 Dfn
Upravništvo: LJubljana, Knafljeva 5
—	Telefon št- 3122. 3123, 3124, 3125, 3126.
Inseratnl oddelek: Ljubljana, Selen« burgova ul. — TeL 3492 ln 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7.
Telefon št 2455. Podružnica Celje: Kocanova ulica 2.
—	Telefon št 190.
Računi pri pošt ček. za<rod£h: LJubljana št 11.842, Praga čdslo 78.180, Wlen št 105.24L
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina *n«a« mesečno Din 25.—, Za inozemstvo Din 40.—_
Uredništvo: LJubljana, Knafljeva ulica 6, telefon 8122, 8123,3124 3125. 3126. Maribor, Grajski trg St 7. telefon št 2455, Celje, Stroissmayerjeva ulica štev. t, _telefon St 65._
Rokopisi se ne vračajo
Volitve v Zedinjenih državah
V torek s0 bile v Zedinjenih državah volitve v poslansko zbornico in. v senat, pa še volitve guvernerjev v nekaterih zveznih državah. Najvažnejši in najbolj vidni so rezultati volitev v parlamentarno zastopstvo, saj se po njem najlažje razvidi politično razpoloženje prebivalstva in menjava v njem.
Poslanska zbornica se v Ameriki obnavlja na vsaki dve leti. Vsaki dve leti se vršijo volitve vseh poslancev, ki jih šteje zbornica vsega skupaj 435. Mandati so razdeljeni na ves teritorij Unije po številu prebivalstva, tako da odpade na nekatere zvezne države mnogo več poslanskih mest nego na druge, pač v skladu z večjim ali manjšim številom prebivalstva. Na okroglo .210.000 prebivalcev pride p0 eno poslansko mesto. So zvezne države, katerih vsaka ima več poslancev kakor pet, šest manjših zveznih držav skupaj. Država New York n. pr. voli 45 poslancev, Pennsylvanija 34, Illinois 27. Californija 20, Ohio 24 poslancev, dočim odpade na šest majhnih državic samo po eno poslansko mesto, na šest po dve, na dve po tri itd.
Senat se voli po drugačnem načelu. Vanj pošlje vsaka zvezna država ne glede na svojo velikost in število prebivalstva po dva zastopnika. Funkcijska doba senata traja šest let, toda tako, da se vsaki dve leti obnavlja po ena tretjina senatorskih mest. Skupno število senatorjev znaša 96, potemtakem jih je bilo sedaj obnoviti 32. Predpisana starost za poslance v reprezentančno zbornico je 25 let, a za senatorje 30 let.
Splošno se je napovedovalo in pričakovalo, da se bo pri sedanjih volitvah pokazala sprememba v politični strukturi ameriških volilcev v tem smislu, da bodo demokrati nekoliko nazadovali, pa zato republikanci za nekaj napredovali. O obsegu, v katerem naj bi se gibala sprememba, so bili tudi v krogih, ki smatrajo, da so informirani o razpoloženju prebivalstva, negotovi. Vendar se zdi. da je zaokret proti republikanski strani večji, nego se je pričakovalo. V reprezentančni zbornici so razpolagali demokrati dosedaj s 330 poslanci od 435, kar je pomenilo vsekakor ogromno večino. V torek so izvolili v novo poslansko zbornico po dosedanjih poročilih le še 260 demokratskih kandidatov, kar pomeni, da ima Roosevelt samo še kakih 50 glasov nad absolutno večino. Republikanci so imeli dosedaj v reprezentančni zbornici le 90 mest, odslej pa bo v njej 160 republikanskih poslancev. Manjše poltitične skupine, ki so bile dosedaj zastopane v zbornici s 15 poslanci, so menda v glavnem ohranile svoje pozicije.
Podobna preorientacija se ie uveljavila v volilnih izidih za senat, seveda tam v drugačni meri, ker So bile volitve le delne in ker je razdelitev mandatov drugačna. Tamkai so imeli od skupnega števiHa 96 mest dosedaj demokrati 75. a republikanci samo 17, dočim so odpadli štirje senatorji na manj še skupine. Po izidu torkovih volitev se je število demokratskih senatorjev zmanjšalo na 65, a število republikanskih v enakem razmerju povišalo.
Volitve v Zedinjenih državah ameriških so potem takem pokazale, da se je razpoloženje volilcev začelo odvračati od Roosevelta in njegove poffitike. Kakor že rečeno, so v Ameriki ta rezultat pričakovali, dasi najbrž ne v tolikem obsegu. Eden vzrokov za priče-njajočo preorientacijo volilcev je že v ritmu običajnega nihanja ljudskega razpoloženja, ki si želi spremembe, pa se zato odvrača po neki dobi od vladajoče stranke, ako ni njeno delo združeno z izredno velikimi uspehi. Drugi del vzrokov za napredovanje republikancev je nedvomno v gospodarskem položaju. Zmaga demokratov je prisila po prvih letih ene najsilovitejših kriz, kar jih je dosedaj zadelo ameriško in svetovno gospodarstvo. V zadnjih letih se je gospodarstvo v Zedinjenih državah kakor po drugod znatno izboljšalo in s tem je dana osnova za novo presojo politične vsmeritve ameriških volilcev. Trdi se, da je Rooseveltova reformna gospodarsko-socialna politika, znamenita »new deal«, na volilce vplivala bolj negativno nego pozitivno. Najbrž je tudi poznavalcem razmer v Ameriki danes, ko se je najhujša kritična doba že znatno odmaknila, težko ugotoviti, kje so pravi vzroki za drugačno gledanje povprečnega Ameri-kanca na politični položaj.
Nova sestava reprezentančne zbornice in senata daje slutiti, da bi mogle volitve predsednika čez dve leti dovesti zopet republikanskega kandidata na predsedniško mesto. Toda podoba je, da se Roosevelt ne da prav nič vplivati po teh tehtanjih, pa da misli svoje politične nazore izvajati z enako doslednostjo kakor dosedaj.
ISMET INENI IZVOLJEN
ZA NOVEGA PREDSEDNIKA TURČIJE
Za naslednika Kemalu Ataturku je narodna skupščina soglasno izvolila njegovega
dolgoletnega najožjega sotrudnika in zaupnika
Ankara, 11. novembra, d. Ko se je opolnoči vrnil predsednik vlade Dželal Bajar iz Carigrada v Ankaro, so ga na kolodvoru sprejeli zastopniki vseh civilnih in vojaških oblasti, kakor tudi vsi diplomatski predstavniki.
Ob 10. dopoldne se je sestala parlamentarna skupina narodne stranke, ki je skoro soglasno določila kot kandidata za novega predsednika turške republike Ismeta Ine-nija.
Seja velike narodne skupščine se je pričela ob 11. dopoldne. Takoj po otvoritvi je imel predsednik vlade Dželal Bajar govor, v katerem se je spominjal smrti predsednika Ataturka ter nato pozval poslance, naj izvolijo po določbah ustave novega predsednika republike. Glasovanje je bilo tajno. Izvoljen je bil za predsednika turške republike s 340 glasovi bivši predsednik vlade Ismet Ineni.
Po običajni praksi je popoldne predsednik Dželal Bajar podal novemu predsedniku republike Ismetu Ineniju ostavko svoje vlade. Novi predsednik je naprosil ministre, naj nadaljujejo svoje posle do sestave nove vlade, ki jo je zopet poveril Dželalu Bajarju.
Vlada določa sedaj spored pogrebnih svečanosti. Truplo bivšega predsednika republike Ataturka bodo izpostavili tri dni na mrtvaškem odru v Carigradu, nato pa ga bodo prepeljali v Ankaro. Kje bo Ke-mal Atatiirk pokopan, še ni določeno. Kakor vse kaže, bo pogreb ustanovitelja nove Turčije prihodnjo sredo ali v četrtek.
Danes so se zbrali akademiki in dijaki srednjih šol na Nacionalnem trgu. kjer so prisegli, da bodo posvetili vse svoje sile za obrambo načel republike, ki jih je postavil Kemal Atatiirk.
Uradno poročilo
Ankara, 11. novembra. AA. Anatolska agencija poroča: Velika narodna skupščina se je sestala danes ob 11. dopoldne, da izvoli novega predsednika turške republike. Vsi narodni poslanci so bili navzočni na tej zgodovinski seji. Bili so prisotni tudi člani diplomatskega zbora in najvišji uradniki, kakor tudi druge ugledne osebnosti.
Takoj ob začetku je bilo prebrano ob največji tišini sporočilo vlade, da je umrl veliki osvoboditelj Atatiirk. Zatem je imel predsednik velike narodne skupščine govor, v katerem je izrazil svojo nepopisno bol in bol vsega turškega naroda ter poveličeval spomin na umrlega Kemala Ata-tiirka. Predsednik je pozval vse navzočne k petminutnemu molku, da s tem izkažejo čast spominu velikega Ataturka, preden preidejo h glasovanju. Vsi navzočni so bili vidno ganjeni in slišali so se pritajeni vzdihi. Nato se je začelo poimensko tajno
glasovanje. Ob 11.45 Je bil sporočen Izid volitev. Izmet Ineni je bil izvoljen soglasno s 348 glasovi za predsednika republike. Izvolitev so pozdravili vsi navzočni z navdušenim ploskanjem.
Novi predsednik Ineni je prišel v dvorano 20 minut pozneje in so ga poslanci navdušeno pozdravili. Najprej je prisegel, nato pa imel svoj govor. Ineni je zapustil palačo skupščine okoli 13. Prebivalstvo mu je priredilo burne manifestacije. Ob 15. je Ineni sprejel člane vlade, višje uradnike in generale.
Proti Kemalovi volji?
Ankara, 11. nov. o. Izvolitev Ismeta Ineni ja za predsednika republike je izzvala
v tukajšnjih diplomatskih krogih ne glede na to, da je bil izvoljen skoro soglasno, precejšnjo pozornost. Opozarjajo na to, da je bil Ineni sicer 13 let najtesnejii sodelavec pokojnega predsednika, da pa se je z njim pred dobrim letom dni iz povsem neznanih razlogov spri in zak) tudi nenadno podal ostavko na svoj ooTožaj predsednika vlade. Ineni se s pokojnim preziden-tom pozneje tudi ni več spravil in nekateri pravijo, da je bil izvoljen za njegovega naslednika proti njegovi volji.
Nov zunanji minister
Ankara, 11. novembra. AA. Mandatar
predsednika republike Dželal Bajar je sestavil novo turško vlado, ki jo je potrdil predsednik republike Ismet Ineni. V novi vladi ni dosedanjega zunanjega ministra Ruždi Arasa in notranjega ministra Sukri Kaja. Zunanji minister je postal dosedanji pravosodni minister Karadzoglu, pravosodni minister podpredsednik narodne skupščine Umi Uran. notranji minister pa dr. Faidam. Vsi drugi dosedanji člani vlade so ostali na svojih mestih.
čestitke Nj. Vas. kneza namestnika
Beograd, 11. novembra. AA. Z ozirom na izvolitev Ismeta Inenija za predsednika turške republike je Nj. Vis. knez namestnik Pavle poslih brzojavko sledeče vsebine:
»Nj. Eks. Ismetu Ineniju, predsedniku turške republike — Ankara. Pošiljam Vaši Ekscelenci svoje najtoplejše čestitke k izvolitvi za predsedniku turške republike. Turški narod more mirno in z zaupanjem gledati v svojo bodočnost, ker ve, da bo najboljši sodelavec velikega pokojnega predsednika v bodoče vodil njegovo usodo. Pošiljam najiskrenejše želje za napredek in veličino prijateljske, zavezniške Turčije in za osebno srečo njenega predsednika. — Pavle.«
Prevoz Kemalovega trupla iz Carigrada v Ankaro
Velike pogrebne svečanosti v Carigradu — Ogromna udeležba prebivalstva — Pogreb v Ankari bo v sredo
Carigrad, 11. nov. br. Kmalu zatem, ko je 101 topovski strel objavil izvolitev novega predsednika republike, so v svečanem sprevodu prepeljali truplo pokojnega prvega prezidenta Kemala Ataturka iz Dol-ma bagče na kolodvor, odkoder je bilo s posebnim vlakom prepeljano v Ankaro. Prevozu je prisostvovala nepregledna množica ljudstva, ki je kleče tvorila špa-lir na vsej poti od palače do kolodvora. Preko Bospora je prepeljala krsto posebna vojna ladja in se je pri tej priliki poklonila mrtvemu prezidentu vojna mornarica. Na vseh večjih postajah od Carigrada do Ankare se bo vlak ustavil, da se bo moglo ljudstvo pokloniti nosmrtnim ostankom tvorca nove Turčije Krsta bo prispela v Ankaro najbrže še le v ponedeljek opoldne. V Ankari bo svečan sprejem. Krsto bodo nato pol rili v narodni skupščini na mrtvaški oder. pogreb pa bo šele sredi ali proti koncu prihodnjega tedna, ker morajo počakati na prihod oficielnih zastopnikov tujih državnih poglavarjev.
Naše zastopstvo
pri pogrebu
Beograd, 11. nov. AA. Jugoslovensko zastopstvo na pogrebu Kemala Ataturka bo-
do tvorili minister vojske in mornarice ar-mijski general Miijutin Nedič kot šef delegacije, kr. poslanik v Ankari Branko Adjemovič in častni adjutant Nj. Vel. kralja admiral Dragutin Priča. Delegaciji so prideljeni na službo še polkovnik Živojin Jevremovič, šef kabineta ministrstva vojske in mornarice podpolkovnik Petar To-mac in naš vojaški ataše v Turčiji.
Drugi predsednik turške republike
Ismet Ineni, prej Ismet paša, je dobil svoje ime o priliki, ko se je z zakonom izvedlo preimenovanje, po svoji slavni zmagi v prvi bitki v Ineniju. Rodil se je 1884 leta v Snurni kot sin uglednega sodnika. Zelc mlad je končal vojaško akademijo in je že z 21 leti postal kapetan generalnega štaba. V nadaljnem teku svoje kariere je zavzemal razna poveljstva in podobna mesta na važnih točkah azijske in evropske Turčije. Povsod se je izkazal s svojo vojaško preprostostjo, nesebičnostjo in železno disciplino do samega sebe. Udeleževal
Evropo v teh časih nedvomno najbolj zanima ameriška zunanja politika, prav posebno oni stari problem, ali bo Amerika ostala v osamljenem položaju, ne brigajoč se za evropske zmede in težave, kakor tudi ne za azijske dogodke. V tem pogledu se bo gotovo pod vtisom torkovih volitev pozornost zunanjega sveta, posebno Evrope, obračala vedno znova k poskusom odgovora na vprašanje, kakšna bi bila razlika med demokratsko in republikansko zunanjo politiko. Na splošno veljajo republikanci za trdnejše zagovornike izolacijske politike nego demokrati. Toda prav sedaj se z mnogih virov naglasa, da je v tem pogledu malo razlike, saj tudi v demokratski stranki sami ni enotnosti. Roosevelt prav sedaj pripravlja ogromno oboroževanje zlasti silno pomnožitev
zračne oborožene sile. V decembru se sestanejo v Limi v južni Ameriki zastopniki vseh ameriških držav na novo panameriško konferenco, ki bo imela v vznemirljivi sedanji svetovni situaciji še večji pomen nego njene predhodnice. A znano je, da je prav Roosevelt eden najkrepkejših inici-atorjev ameriške skupne zunanjepolitične afirmacije. Podoba je tedaj, da izidi torkovih volitev na zunanjo politiko Združenih držav ne bodo še nič vplivali. Nedvomno pa je, da bo oja-čena republikanska manjšina v zbornici in senatu čedalje bolj uveljavljala svoje mnenje o aktualnih političnih problemih ter gospodarskih vprašanjih," pa da bo spričo tega politično življenje v ameriški Uniji še mnogo bolj razgibano kakor dosedaj.
se je prve in druge balkanske vojne ter vse svetovne vojne, v kateri ne je odlikoval zlasti v krvavih borbah n« Galipoliju. Ko je dobil polkovniški čin, je bil premeščen na sirijsko bojišče, kjer je ostal do konca vojne.
Ko je v začetku leta 1918 Kemal Atatiirk prevzel poveljstvo nad sedmo armi-jo, je našel kot načelnika te armije polko v n i k a, Ismeta, v katerem je takoj spoznal človeka, na katerega se da zmeraj računati. V takratnih silnih težavah in hudih borbah proti premočnemu sovražniku, se je rodilo sodelovanje med tema dvema znamenitima šefoma, sodelovanje, ki je imelo svojo zgodovinsko vlogo pri ustvarjanju in preporodu nove Turčije. Ko je v sosednih turških armadah nastopil popoln razpad, sta Mustafa Kemal in Iz-
met peša v najtežjih okoliščinah vodila se<t mo armado, ki se je umikala ne samo v popolnem redu. temveč je pri vsakem koraku nudila močan odpor angleško-indi jskim četam ter jim prizadejala težke izgube.
Ko je Mustafa Kemal spomladi 1919 leta začel akcijo za preporod Turčije, »i je pritegnil za drugega glavnega sodelavca Ismeta pašo in ga postavil za glavnega poveljnika operativne vojske na maloazij-skem bojišču proti Grkom. Z utrujeno slabo prehranjeno in nezadostno oboroženo vojsko je Ismet paša 9. januarja 1921 iz-vojeral v prvi bitki pri Ineniju znamenito zmago, s katero je za daljši čas zadržal grško ofenzivo. V odločilni bitki v Sakariji od 23. do 31. avgusta 1921 je Ismet paša vrhovno poveljstvo odstopil Mustafi KemaJ pašL Oba skupno sta izvojevala odločilno zmago, ki je vrgla Grke iz Azije.
Po zmagi je Ismet paša postal predsednik vlade in kot tak desna roka Mustafa-Kemala tudi na državniškem polju. Kot prvi turški delegat na lausaski konferenci je z redko trdovratnostjo in vztrajnostjo dosegel mirovno pogodbo, kakršne se največji turški optimisti niso nadejalL Svojo vojaško slavo je Ismet tako ovenčal ie s diplomatsko slavo. Ostal je potem zvesto in neuklonjivo ob strani Mustafa Kemala pri vseh važnih in drznih ukrepih, s katerimi se je v teku let prerodila današnja Turčija. Posebno odločnost je pokazal o priliki kurskih uporov in o priliki zarote, s katero so hoteli prva leta pristaši prejšnje Turčije ovirati razvoj nove Turčije. Z malimi presledki je bil ministrski predsednik do leta 1937.
Jugosloveni se še posebej spominjamo njegovega bivanja v naši državi v poletju 1937, ko ga je naš narod povsod, koder se je pojavil, prisrčno pozdravljal. Ismet Ineni je bil zmerom velik prijatelj Jugoslavije in pobornik ideje »Balkan balkanskim narodom«.
Prezident češkoslovaške bo postal Chvalkovsky
Sporazum med praško, bratislavsko in podkarpatsko vlado — Predsednik vlade postane dr. černy, Syrovy pa bo imenovan za maršala — Sklep o razpustu političnih
strank
Praga, 1. nov. w. Ministrski svet je imel popoldne sejo, ki sta ji prisostvovala tudi predsednika slovaške in podkarpatske avtonomne vlade. Po prejšnjem sporazumu v odboru vladne koalicije je bil soglasno sprejet sklep, da se postavi za volitve novega prezidenta kot enotni kandidat zunanji minister Chva!kovsky. Narodno predstavništvo bo sklicano prihodnji teden in bodo volitve prezidenta najbrže v sredo ali četrtek. Obenem je ministrski svet ugotovil končno stanje narodneea predstavništva. Na podlagi končane razmejitve odpade skupno 69 poslancev in 33 senatorjev.
Istočasno z volitvijo novega prezidenta bodo tudi v vladi izvršene važne spremembe. Kakor se doznava, bo general Sy-rovy takoj po izvolitvi novega predsednika podal ostavko celotne vlade Sestava nove vlade bo poverjena bivšemu notranjemu ministru Josefu Cernemu, zetu pokojnega Švehle. Zunanje ministrstvo bo prevzel Slovak Kot najresnejša kandidata se imenujeta državni podtainik slovaške vlade dr. Krno in sedanji češkoslovaški poslanik v Parizu dr. Osusky, izmed katerih pa ima prvi več upanja, ker smatrajo, da je Osu-sky kolikor toliko kompromitiran kot diplomat prejšnjega režima.
Končno je vlada na današnji seji sklenila, da bo razpustila vse politične stran-
| ke. Namestu dosedanjih strank bodo osnoval, e na Češkem, Slovaškem in v Podkar-patski Rusiji po ena vodilna stranka, poleg katere bo povsod pripuščena samo Se ena opozicijska skupina.
Sedanji ministrski predsednik general Syrovy bo po spremembi vlade imenovan za prvega češkoslovaškega maršala.
Slovaki dobe
tudi lastno vojsko ?
Berlin, 11. nov. AA. DNB poroča lz Prage: Po vesteh iz političnih krogov, je bil danes v Pragi dosežen sporazum med slovaškimi in češkimi zastopniki o bodočih odnosih med obema zveznima državama. Kakor se doznava, bo Slovaška dobila zelo dalekosežno samostojnost glede lastne uprave, kakor tudi glede ustanovitve lastne vojske pod slovaškim poveljstvom.
Begunci z zasedenega ozemlja
Praga, 11. novembra, o. Beguncev, ki so pribežali na Češko in Moravsko iz zasedenih ozemelj, so službeno našteli 92 tisoč. Med njimi je 73.000 Cehov, 11.000 Nemcev. 6700 Zidov, nekaj Poljakov ln Madžarov. Večina beguncev se je nastanila pri svojih znancih in sorodnikih, ostale pa so zbrali v 32 begunskih taborišči.
Arabskožidovska
konferenca v Londonu
Angleška vlada bo upoštevala vse svoje mandatne obveznosti — Francija bo stalno obveščena o poteku
konference
London. 11. novembra, b. Na posebno vprašanje je kolonialni minister Macdonald obvestil spodnjo zbornico, da se bo v kratkem začela v Londonu konferenca arabskih in židovskih delegatov za ureditev palestinskega vprašanja. Zaradi priprav konference je vlada že v stikih z Egiptom, Irakom, Arabijo. Jemenom in Transjorda-nijo. Razen navedenih držav zanima ureditev palestinskega problema tudi Sirijo in Libanon; ker pa sta ti dve deželi pod francoskim mandatom, ne bosta zastopani na londonski konferenci, pač pa bo francoska vlada o poteku konference stalno obveščena. Vlada si je nadalje pridržala pravico, da izključi od sodelovanja na konferenci one arabske poglavarje, ki so odgovorni za arabski upor, kar velja še posebej za jeruzalemske^ muftija, ki bo gotovo izključen. Glede drugih arabskih poglavarjev morem reči samo to, da bo njih sodelova-
nje na konferenci odvisno od nadaljnjega razvoja v Palestini. Konferenca ne bo sklepala z glasovanjem, temveč bo samo razpravljala. Angleška vlada bo upoštevala v razgovorih Balfourjevo deklaracijo ter vse svoje obveznosti, ki jih je prevzela z mandatom, kar pa seveda ne bo izključevalo predlogov za spremembo mandata. Končno je minister odklonil predlog laburističnega poslanca Nathana. da bi angleška vlada povabila na palestinsko konferenco v London tudi Ameriko in Poljsko kot zastopnici Židov.
.. -V-V"
Kitajski letalski napad na Kanton
Hcngkong, 11. nov. o. Večje število kitajskih bombnikov je davi izvrSilo drugi napad na Kanton. Kitajci so pri tem močno poSkodoval! letali«6e, na katerem pobili večje Število japonskih vojaka«,
/
Protižidovski val v Nemčiji
Izgredi so trajali pozno v noč in so včeraj na Goebbelsov
poziv prenehali
Berlin, 11. nov. w. Protižidovski izgradi, ki so se pričeli včeraj v zgodnjih jutranjih urah, so se s kratkim opoldanskim presledkom nadaljevali ves dan in so zvečer po nastopu mraka dosegli vrhunec. V večernih urah so organizirane -I,.__, oborožene z železnimi drogovi, vdirale v že razbite trgovine in lokale in demolirale še to, kar je ostalo še celo. Zlasti na Kurfursten-damu in v Friedrichstrasse v Berlinu so se odigravali » ».'-»'.J . V f prizori. Množica je udarila v stanovanja in stikala za Zidi. Kjerkoli so našli kakega Zida, so v. ».'."'V» . > k '\ vse pohištvo pa zmetali na ulico, >*?". •> V '? ».•»\t\'V Ulice so bile natrpane z najrazličnejšim pohištvom in drugimi predmeti, ki so jih ponekod nalagali na grmade in zažigali. Židje so v.-a v i?""**.
i*. .	. . '.**» 'Y«r», '«
h v'' . z raznimi incidenti izsilili svojo aretacijo. Slični dogodki so se v večernih urah odigra\'ali tudi v vseh drugih večjih mestih. Izgredi so trajali do pozno v noč in so prenehali šele na ponovne pozive propagandnega ministra Gobbelsa.
Današnji nemški listi pišejo samo o upravičenem ogorčenju nemškega naroda, ki se je maščeval za pariški atentat, za katerega smatra odgovornega slehernega Zida. O izgredih samih objavljajo listi le kratka uradna poročila.
Propagandni minister Gobbels je danes dopoldne pozval vse v Berlinu akreditirane inozemske novinarje na konferenco, na kateri je novinarje pozival, naj poročajo o dogodkih objektivno in resnično ter se je ostro zavaroval proti vsakemu pretiravanju, ki se že pojavlja v gotovem delu inozemskega tiska. Zagrozil je, da bo vsak inozemski novinar, čigar list bo poročal žaljivo za nemški narod, pozvan na odgovor.
Današnji »Volkischer Beobachter« objavlja v zvezi s tem daljši članek ministra Gobbelsa, v katerem dokazuje, da pariški atentat ni dejanje atentatorja Griinspana, marveč rezultat židovske zarote, ki se je slično kakor v primeru Gustloffa poslužila nerazsodnega mladeniča, da je izvršil zločin. Židovska zarota že več tednov in mesecev neprestano hujska po svetovnem tisku na vojno proti Nemčiji in k umoru vodilnih nemških državnikov. Takih pro-
vokacij Nemčija ne bo več trpela. Prva posledica tega so dogodki, ki so se odigrali 10. novembra po vsej Nemčiji ln ki kažejo, da je potrpežljivosti nemškega naroda konec. Minister Gobbels posebno ostro žigosa pisanje ameriškega tiska ter opozarja na discipliniranost nemškega naroda, ki se je takoj odzval njegovemu pozivu, da naj opusti vsako nadaljnjo akcijo proti Zidom. Obenem napoveduje, da bodo v najkrajšem času izdani ukrepi vlade, ki bodo oster, a zaslužen odgovor Zidom.
Angleška demarša v Berlinu
Berlin, 11. nov. br. Dopoldne se jezgla-sil v zunanjem ministrstvu odpravnik poslov angleškega poslaništva in interveniral zaradi včerajšnjih protižidovskih izgredov, pri katerih so bili prizadeti tudi angleški državljani. V imenu angleške vlade je zahteval, da mora dati nemška vlada popolno jamstvo za varnost življenja in imetja Židov, ki so angleški državljani.
London, 11. novembra, br. Današnji angleški listi zelo obširno pišejo o protiži-dovskih izgredih v Nemčiji V V -
t » >> r r" "3«v	*■ *
- *	' ~ —-n -
— v
Amerika ne bo povečala kontingenta naseljencev
Washington, 11. nov. AA. V zvezi s poročili iz Nemčije se v Washingtonu bolj kakor kdaj prej zanimajo za delo komisije za begunce v Londonu, poudarjajo pa, da se stališče vlade Zedinjenih držav glede vprašanja naseljevanja v nobenem primeru ni spremenilo. Ameriški diplomatski zastopniki poudarjajo, da gre pri delu londonske komisije samo za možnost naseljevanja po obstoječih zakonih v države, ki so zastopane v njej. V Zedin jenih državah je kontingente naseljencev določil kongres; kljub želji, da bi pomagali židovskim izseljencem, pa se ne more zahtevati od kongresa, da spremeni zakon, tem bolj, ker je v Zedinjenih državah že sedaj okrog 10 milijonov brezposelnih.

Prestava 20 letnice premirja
Kralj Karol D. odpotuje danes v London
Na povratku bo posetil tudi belgijsko in francosko
prestolnico
Bukarešta, 11. nov. e. Vest, da je angleški kralj odlikoval rumunskega kralja Karola z najvišjim redom hlačne podveze, je bila sprejeta tu z velikim zadovoljstvom. Kralj Karol bo odpotoval v Anglijo jutri zvečer in bo prispel v London 15. t m. Spremljali ga bodo prestolonaslednik Mihael, minister za zunanje zadeve Petrescu Comnen, general Underianu, minister dvora in ceremonijalni mojster ter trije adjutanti in ordonančni častniki. V političnih krogih menijo, da bo potovanje kralja Karola v Anglijo gotovo izzvalo razne komentarje ter poudarjajo potrebo, da se svet točno pouči o stališču Rumunije v teh časih. Rumunija je v zadnji krizi pokazala polno lojalnost in dobro voljo ter je neposredno doprinesla k ohranitvi miru. Potovanje kralja Karola bo nedvomno še poglobilo odnošaje med Anglijo in Rumunijo tako na političnem, kakor tudi na gospodarskem in kulturnem polju. Potrebna je svobodna konkurenca med vsemi zainteresiranimi državami na jugo-
vzhodu in v srednji Evropi ter prijateljska politika napram vsem.
Kralj Karol bo po obisku v Londonu
odpotoval v Bruselj, kjer bo ostal dva dni, nato pa bo odšel v Pariz za tri dni.
London, 11. nov. o. V zvezi z obiskom rumunskega kralja Karola poročajo, da bo prihodnje dni prispela v London tudi večja skupina vodilnih zastopnikov rumunskega gospodarstva. Kraljev obisk ne bo le političnega, nego tudi velikega gospodarskega pomena. Rumunska težka industrija si prizadeva glede na novi položaj v srednji Evropi, da bi navezala čim tesnejše stike z angleškim gospodarstvom, posebno pa s skupino Armstrong-Wickers. Ustvarila naj bi se koordinacija rumunske in angleške industrije, posebno glede na nadaljnjo rumunsko oboroževanje. Rumunija sicer želi ostati tudi v bodoče v tesnih trgovinskih odnošajih z Nemčijo, vendar pa hoče hkratu čim tesnejše gospodarsko sodelovati z Anglijo.
Petdeset milijard
za oborožitev v zraku
Angleški letalski minister: Pospešenje letalskega oboroževanja prvenstvena potreba Anglije
Pariz, 11. novembra. AA. O priliki 20-letnice premirja so bile danes v vsej Franciji velike svečanosti. Snoči so bile ba-klade, danes pa tradicionalne svečanosti pred grobom Neznanega junaka na trgu de 1' Etoile. Grob je bil ves okrašen s cvetjem in venci. Ob osmih so se začeli zbirati bivši bojevniki, ob 10. so prišli zastopniki civilnih in vojaških oblasti, tuji atašeji in mnoge druge osebnosti, ki so se poklonile pred grobom.	<
V Beogradu
Beograd, 11. nov. p. Tu so bile danes na novem pokopališču, pred grobnico branilcev Beograda ter na vseh zavezniških vojaških pokopališčih velike svečanosti, ki so se jih poleg zastopnikov vojaških oblasti udeležili tudi zastopniki narodne skupščine, senata, prestolniške občine, bojevniških organizacij, ves diplomatski zbor in drugi dostojanstveniki. Pred spomenik branilcev Beograda je bilo položenih mnogo vencev.
Ob 11. je vse mesto izrazilo svoje spoštovanje žrtvam svetovne vojne in manifestiralo za mir. Ves promet je bil za dve minuti prekinjen. V sabomi cerkvi je bila služba božja, ki jo je opravil episkop Dio-nizij z veliko asistenco duhovščine. Nj. Vel. kralja je zastopal general Dekaneva. Prisotni so bili tudi vsi člani admiralitete, generaliteta. zastopniki patriotskih organizacij in množica ljudi. Episkop Dionizij je imel po službi božji kratek govor o žrtvah za svobodo naroda in za mir.
V Angliji
London, 11. novembra. AA. Reuter: Čeprav so se pojavili predlogi, da naj bi letos ne slavili obletnice premirja, je danes ves britanski imperij s polno pieteto proslavil ta spominski dan. Lepo jesensko solnce je še povečalo svečanost. Ze od ranega jutra so se začele v Hwiteholu zbirati velike množice ljudstva. Svečanosti je prisostvoval tudi kralj Jurij VI. Po tradicionalnem dveminutnem molku je točno ob 11. kralj Jurij položil lovorjev venec na stopnice spomenika Neznanemu junaku. Nato so položili vence tudi ostali člani kraljevskega doma. Kraljica Elizabeta in člani kr. družine so prisostvovali svečani ceremoniji na balkonu vladne palače. Kralja Jurija je pri svečanosti spremljal vojvoda Kentski.
Svarilo generala Pershinga
Washington, 11. nov. AA. V poslanici, ki jo je izdal za dan premirja, izjavlja general Pershing, da je naglo delo za oja-čenje obrambe Zedinjenih držav dolžnost vsega ameriškega ljudstva. Če nočemo doživeti istih izkušenj, kakor sta jih doživeli Francija in Velika Britanija, moramo imeti močno vojsko, ki bo dobro opremljena. Ojačenje obrambnih sredstev bo ohranilo mir. Če se bomo še bolj oborožili, bodo drugi narodi spoznali v nas silo, s čimer bo postal mir na svetu bolj trden kakor prej.
— - 2 - — Stanje Nj. Vet kraljice
Beograd, 11. novembra. AA. Zdravniško poročilo za 11. november 1938: NJ. Vel. kraljica je prebila noč po operaciji zelo dobro. Splošno stanje je popolnoma zadovoljivo. Temperatura 37.5, puls 94, pravilen ln močan. Slabosti, ki so v zvezi z operacijo, prenaša Nj. Vel. kraljica potrpežljivo. — Prof. dr. Clairmont, dr. Ljubomir Zdravkovič.
Beležke
v Shodi in sestanki JNS v južnih banovinah
Skoraj vsi člani glavnega odbora JNS so na terenu, kjer poročajo pristašem stranke o političnem položaju. V Vojvodini sta imela vrsto konferenc inž. Daka Po-' povič in dr. Slavko šečerov. V paračin-skem, beliškem, ravaniškem, temniškem in resavskem srezu je govoril na shodih ln sestankih JNS bivši poslanec in minister Velja Popovič. V Banjaluki se Je mudil predsednik JNS Peter živkovlč, ki Je najprej poročal na seji banovinskega odbora JNS za vrbasko banovino, potem pa obiskal več krajev v banovini. Podpredsednik stranke Jovan Banjanin je postavljen za skupnega kandidata vseh opozicijskih skupin v Sarajevu.
Na sreski seji JNS za srez OraSci v fiumadiji je bil postavljen za kandidata JNS dolgoletni poslanec tega sreza Eija Mihajlovič.
V primorski banovini prirejajo sestanke JNS bivši poslanik v Varšavi dr. Prvi-slav Grisogono, ki bo kandidiral za JNS v splitskem okoliškem srezu. dalje senator dr. Grga Andjelinovič In dosedanji poslanec Manfred Paštrovič, ki kandidira v srezih Preko in Biograd na moru.
Kandidati JRZ za Beograd
Kakor poročajo beograjski listi, Je bila v četrtek zvečer seja mestnega odbora JRZ za Beograd, Zemun in Pančevo. Politično poročilo je podal predsednik JRZ in predsednik #lade dr. Stojadinovič. Nato je bila sprejeta resolucija, ki izreka dr. Stojadinoviču popolno zaupanje ter ga pooblašča, da sam izbere kandidate in njihove namestnike za področje Beograda, ki voli pet poslancev.
Volilni lepaki JRZ
Agencija Avala poroča: Včeraj (v četrtek) so bili po vsej državi, ne samo po mestih, temveč do zadnje gorske vasi razdeljeni prvi volilni lepaki JRZ katerih besedilo se glasi:
»V nedeljo 11. decembra bo ljudstvo po vsej Jugoslaviji soglasno potrdilo, da je za enotno in močno narodno Jugoslavijo in proti tistim, ki jo hočejo razdeliti, ter bo zato glasovalo za listo, katere nosilec je predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič, ker neomajno stoji na braniku državnega in narodnega edinstva.«
Kandidature HSS
na Hrvatskem
Kakor poročajo zagrebški listi so kandidature bivše HSS že skoro za vse sre-ze savske banovine gotove. Objavljene pa bodo šele, kadar bo državna kandidatna lista dr. Mačka izročena kasacijskemu sodišču v Beogradu. Za mesto Zagreb, ki voli štiri poslance, je bil prvotno določen kot prvi kandidat dr. Ante Trumbič. Ker sedaj zaradi svoje hude bolezni najbrž ne bo mogel kandidirati, bo namesto njega prvi kandidat inž. Košutič, podpredsednik HSS. Skupno z njim bodo kandidirali za Zagreb še dosedanja poslanca dr. Reber-ski in Milutin Majer ter predsednik HRS (Hrvatskega radnčkega saveza) Pečnik.
Od drugih znanih prvakov HSS bodo, kolikor je doslej znano, kandidirali Pav-lek Miškina v Koprivnici, dr. Torbar v Zlatarju, Franjo Novosel v Jastrebarskem dr. šol v Osijeku. prof. Tomašič v Klanj-cu, dr. Cajkovac v Vinkovcih, Ante Vr-kljan na Sušaku itd.
Veliko število kandidatov
Čim bolj se bližamo 26. novembru, ko poteče rok za vlaganje državnih kandidatnih list, tem večje je zanimanje za kandidature posameznih strank. Po dosedanjih izgledih bodo imeli volilci več ko dovolj prilike izbire med kandidati, ki se potegujejo za njihovo zaupanje. Tako bo kandidiralo n. pr. v požarevskem srezu v mo-ravski banovini sedem kandidatov, v Ki-čevu šest, v poreškem srezu v Srbiji pa celo kar devet. Tudi Slovenija ne bo zaostajala, saj nam n. pr. poročajo, da si je dalo pri okrajnem sodišču v Ljubljani, ki je pristojno za volilna okraja Ljubljana mesto in Ljubljana okolica, potrditi po zakonu potrebne kandidatne listine že skoro 40 kandidatov in namestnikov. Seveda je treba pri tem upoštevati, da volita ta dva okraja skupaj štiri poslance.
Ameriške volitve
v francoski luči
Pariški »Temps« takole razlaga rezultat ameriških parlamentarnih volitev: 1. Roo-seveltovi demokrati ostajajo slej ko prej predstavniki večine ameriškega javnega mnenja. 2. Republikanci so si zvišanjem svojih mandatov omogočili večji politični vpliv v državi, ki ga po volitvah leta 1932 niso več imeli. Njih uspeh je pripisati bojazni ameriških volilcev pred prevelikim osebnim uveljavljenjem Roosevelta ter ne-popularnosti nekaterih njegovih socialnih reform. 3. Volilci so pokazali to pot posebno zanimanje za volitve, kar kaže izredna udeležba, ki prekaša vse dosedanje. 4. Nekateri demokrati, ki so pokazali večjo neodvisnost od Roosevelta, so bili z lahkoto izvoljeni, kar kaže, da bo odslej kongres nasproti Rooseveltu bolj kritičen, kakor je bil doslej.
Senator Hadžiristič umorjen
Beograd, 11. nov. p. Kakor poroča »Politika«, je danes popoldne postal žrtev napada v Skoplju senator Spira Hadžiristič. V bližini policijske direkcije je streljal nanj naseljenec Josip Mladen. Senator Hadžiristič je bil na mestu mrtev, njegov spremljevalec, inšpektor agrarnih zajednic pa težko ranjen. Po napadu je Mladen streljal tudi na sebe in se ranil v prsi, vendar pa njegova rana ni nevarna. Bil je takoj aretiran. Zločin ima osebno ozadje, ker sta bila pokojni senator in morilec • že več časa sprta.	i
London, 11. novembra, b. Pri razpravi o adresi spodnje zbornice na prestolni govor so se posamezni govorniki dotikali zlasti vprašanja angleškega oboroževanja v zraku. Po izjavah nekaterih vladnih in opo-zicionalnih poslancev je zbudil veliko pozornost ekspoze letalskega ministra Kings-leya Wooda, ki je podrobno obrazložil vladni načrt o oborožitvi v zraku, tako da ne more biti odslej nobenega dvoma več, da hoče Anglija vsaj doseči, če že ne prekositi druge evropske države.
Kingsley Wood je med drugim izjavil: Prihodnje leto bo število letalskih strokovnjakov povišano od sedanjih 84.000 na 100.000 mož. Trenutno ima Anglija 40 letalskih šol, ki začasno zadostujejo za iz-obraženje novih letalskih strokovnjakov. Ker ni doma dovolj letalskih učiteljev, so se javili prostovoljci iz posameznih domi-nionov. zlasti iz Kanade. Avstralije in Nove Zelandije. Veliko pozornost bo vlada posvetila v tem letu in v prvih mesecih prihodnjega leta gradnji aerostatov kot obrambnih naprav proti letalskim napadom. Že do konca tega leta bo na primer London v tem pogledu skoraj v celoti zavarovan. Za izvedbo tega razširjenega programa je vlada poskrbela za rekrutacijo primernega števila sposobnih strokovnjakov. Pri izvajanju vladnega programa zračnega oboroževanja je trenutno zaposlenih nad 3500 podjetij, ki delajo s polno paro.
V tej zvezi je neki poslanec vpraša' ministra, ali namerava vlada nabaviti primerno število letal tudi v Ameriki. Vprašanje je minister potrdil z obvestilom, da je vlada izdala v ta namen 400 naročil ameriškim tvrdkam in da bodo ameriška letala začela piihajati v Anglijo že prihodnji mesec. Medtem ko je imel njegov prednik v svojem programu zgraditev 1750 novih letal, bo po razširjenem programu zgrajenih najprej okoli 2370 letal prve linije ter 300 letal za pomožno službo.
Letalska produkcija stalno narašča in je na primer pretekli mesec prekosila proizvodnjo v maju za 50%, junija meseca prihodnjega leta pa jo bo prekašala že za 150%. Za tekoče leto je določenih 120. prihodnje leto pa bodo izdatki za letalske po-
trebe poskočili že na nad 200 milijonov funtov (okrog 50 milijard dinarjev!). V g;adnji novih letal dajemo prednost bojnim letalom prve linije ter lovskim letalom. ki naj napadajo tuja letala pri napadih na naše ozemlje. Njih število bo po že odobrenem programu povečano za približno 30%. Upoštevajoč vse vrste letal, lahko povem, da določa moj razširjeni načrt zgraditev najmanj okoli pet do šest tisoč letal.
Celotni program bo izveden do leta 1941, in sicer tako. da bo gradnja novih letal naraščala od meseca do meseca. Namen razširjenega oboroževanja je trojni: 1. obramba države, 2. obramba trgovskih poti, 3. obramba britanskih prekomorekih posestev, 4. sodelovanje z morebitnimi zaves-niki v primeru vojne.
Te napovedi letalskega ministra smatrajo v tukajšnjih krogih za doslej največji angleški načrt zračnega oboroževanja. Nobenega dvoma ni več, da smatra odslej tud Anglija pospešenje svojega letalskega oboroževanja za eno izmed najnujnejših obrambnih potreb po vzoru ostalih kontinentalnih držav, zlasti Nemčije.
Po VVoodovem ekspozeju je prosil za besedo bivši zunanji minister Eden, ki je dolgo govoril o potrebi notranjepolitične solidarnosti, pozivajoč vse stranke k slogi in k skupnemu delu za notranjo obnovo, ki naj spremlja pospešeno oboroževanje, kakor ga namerava izvesti vlada, kajti le tako bo tudi Anglija korakala vzporedno s avtoritarnimi državami.
Eden ustanavlja
novo stranko
London, 11. nov. o. V parlamentarnih krogih mnogo govore, da bo v kratkem razpuščen parlament. »Dailv Express« poroča v zvezi s tem, da je Eden sklenil usta^ noviti novo stranko, v kateri bi se zbrali vsi pristaši levega krila konservativne stranke, vsa liberalna in še del delavske opozicije. Včerajšnji Edenov govor v poslanski zbornici, ki je zbudil v javnosti toliko pozornost, naj bi pomenil pričetek te njegove akcije. Volitve bodo bržkone v januarju ali v februarju.
Rojstni dan kralja Viktorja Emanuela
Ljubljana, 11. novembra.
Danes je vsa Italija svečano proslavila 69 letnico svojega popularnega vladarja, kralja Italije in cesarja Abesinije Viktorja Emanuela III. Ko bo prihodnje leto ta predstavitelj vladarske dinastije, ki je ze-dinila Italijo, praznoval svojo sedemdesetletnico, se bo nedvomno vsa Evropa spominjala njegove vladavine. Kralj Viktor Emanuel III. je zasedel prestol 1. 1900 in je torej že 38 let reprezentant kraljeve oblasti v Italiji. Pod njegovim vladanjem je dosegla zedinjena Italija svoj najvišji vzpon in pod vodstvom Mussolinija stopila med prve velesile sveta. Lansko leto je med drugim sklenila prijateljski sporazum z Jugoslavijo in tako vzpostavila na Jadranu mirno In plodonosno sodelovanje. Na italijanskem kraljevem dvoru niso bili nikdar pozabljeni stiki s slovanskim jugom, saj jih je odlično predstavljala kraljica, ki je — kakor znano — iz nekdanje črnogorske kraljeve rodbine.
V proslavo 69. rojstnega dne kralja in cesarja Viktorja Emanuela sta tukajšnji generalni konzul in gospa Guerrini Ma-raldi priredila danes popoldne v svojem stanovanju na Erjavčevi cesti recepcijo, ki so se je udeležili najodličnejši povabljeni gostje. Zastopane so bile vse naše oblasti z banom dr. Natlačenom na čelu, vojaško blast je predstavljal divizijonar gen. Lukič, mestno občino župan dr. Adle-šič, cerkvene kroge knezoškof dr. Rožman, univerzo pa rektor dr. Kušej z nekaterimi profesorji. Navzoči so bili tudi konzuli Francije, Nemčije in Poljske ter v velikem številu zastopniki gospodarskih, pa tudi kulturnih krogov in tiska. Goste sta ljubeznivo sprejemala domačina z osobjem konzulata. Recepcija je znova potrdila najboljšo voljo vseh naših krogov po prijateljskem sodelovanju z veliko italijansko sosedo.
Rim, 11. nov. AA. Kralj Viktor Emanuel m. je stopal danes v 70. leto svojega življenja in v 38. leto svojega vladanja. Povsod v Italiji so proslavili današnji dain. • povsod so bile izobešene zastaive. listi pa so objajvili dolge članke, v katerih poudarjajo vefrke kraljeve zasluge za italijansko državo.
Končni izid volitev v Ameriki
IVashington. 11. nov. w. Po končnih rezultatih volitev je v senatu 69 demokratov, 23 republikancev, 2 farmerja. 1 pro-gresist in en neodvisen poslanec, v poslanski zbornici pa 262 demokratov, 170 republikancev, 2 farmerja in 2 progresista. V prejšnjem senatu je bilo 77 demokratov, 15 republikancev, 2 farmerja, en progresist in en neodvisni senator, v poslanski zbornici pa 334 demokratov, 89 republikancev, 5 farmerjev in 7 progresistov.
Boji ob Ebru
Pariz, 11. nov. AA. Republikansko uradno poročilo pravi, da so bili na bojišču ob Ebru odbiti hudi napadi sovražnika. Sovražnik je imel težke izgube. Nacionalisti so začeli močne protinapade na republikanske postojanke tudi na desnem bregu reke Segre. Boji še trajajo. Na vzhodnem bojišču so vladne čete odbile vse sovražne napade.
Poročilo nacionalističnega poveljstva pravi: Nacionalisti so na bojišču pri Ebru zavzeli več hribov, s katerih gospodujejo nad cesto od Composinosa do Asca. V teh bojih je bilo ujetih 400 republikancev. Na bojišču ob reki Segre so se ponesrečili vsi sovražni napadi. Republikanci so izgubili več sto vojakov, 2000 pa jih je bilo ujetih. Francove čete so zaplenile tudi 20 strojnic. Na castellonski fronti so re-: publikanci napadali brez uspeha in so imeli hude izgube. Nacionalistični oddelki | so začeli s protinapadi in zasledovanjem : sovražnika.
Hud potres na Aljaski
London, 11. nov. br. Vse svetovne po-tresomerne postaje so snoči okrog 21.30 za-j beležile katastrofalen potres. Po prvih ve-j steh se je zdelo, da je potres zadel Japon-i sko, ker so bile prekinjene skoro vse zve-1 ze, pozneje pa se je izkazalo, da je bilo i središče potresa na Aljaski ter da gre za največjo potresno katastrofo v zadnjih 30 letih. Na Japonskem so potres čutili izredno močno in je tudi tam napravil precej škode, dočim podrobnosti z Aljaske šc niso znane, ker so prekinjene vse zveze.
Sklicanje izvršnega odbora SK J
Beograd, 11. novembra. AA. Uprava SKJ je poslala danes vsem članom izvršnega odbora sledeči poziv: Na podlagi sklepa seja izvršilnega odbora dne 23. oktobra skl!cujemo sejo izvršilnega odbora SKJ za dan 19. novembra t. 1. v prostorih zveze za 15. uro s sledečim dnevnim redom.
Otvoritev seje, kratko poročilo starešinstva. zvezni tisk, narodno obrambno delo v Sokolu, razmerje v našem Sokolu, letna skupščina saveza SKJ 1939, tekoče zadeve in slučajnosti. Nujno je potrebno, da se vsi člani izvršilnega odbora udeleže te seje.
Predstavnik angleških intelektualcev v Zagrebu
Zagreb, 11. nov. o. V Zagreb je danes prispel angleški podpolkovnik Charlles Eridge, generalni tajnik družbe »Britich Council«, ki ima nalogo skrbeti za stalne zveze angleških intelektualnih krogov z vsem svetom. Dopoldne je Bridge v spremstvu angleškega konzula Rappa obiskal župana, nocoj pa so mu v angleški čitalnici priredili pozdravni večer.
Stavka v mehiških elektrarnah
Mexlco, 11. nov. w. Mnoga mesta srednje Mehike so ostala brez električnega toka. ker je v vseh elektrarnah, ki so last mehiške električne družbe. izbruhnila stavka. Posebno hudo so prizadeta razna industrijska in rudniška podjetja. V rudnikih so morali organizirati zasilno vzdrževalno službo, kljub temu pa grozi nekaterim rudnikom nevarnost, da jih zalije voda, ker so ustavljene vse motorne črpalke.
Ukrepi za obnovo francoskega gospodarstva
Pariz, 11. nov. AA. Odredbe za obnovo francoskega gospodarstva bodo objavljene v službenem listu v nedeljo. Finančni minister Paul Reynaud bo v soboto ob 20. govoril po radiu in pojasnil nove uredbe s zakonsko močjo.
Železniška nesreča pri Dupljah
Tržič, 11. novembra
V Dupljah se je kmalu po 18. pripetila huda nesreča. Potniški vlak, ki odhaja iz Tržiča ob 17.51 proti Ljubljani, Je v Dupljah pomotoma zašel na stranski t?r tik skladišča in se zaletel v tovorni vagon ter ga popolnoma razdejal. Tudi stroj vlaka je skočil s tira, vendar pa ni bil huje poškodovan.
Nesreča je zahtevala tudi človeško žrtev. Mesarski vajenec, zaposlen pri du-peljskem mesarju Nacetu Kuharju, je v usodnem trenutku stopil čez stranski tir, ker pač ni pričakoval, da bo vlak prdrvel po tem tiru proti njemu. Bil je baš pri čevlju tira, ko se je zgodila nesreča. Vagon, ki ga jevlak nenadno pritisnil ob čevelj, ie zadel tudi njega in ga vsega raz-mesaril.
Promet so morali prekin;ti, ker se je lokomotiva postavila ob tir tako. da po drugem glavnem tiru ne more mimo noben voz. Iz Kranja je že zvečer prispel v Duplje pomožni vlak. Upajo, da bodo še pred polnočjo prestavili stroj in da se bo mogel promet jutri zjutraj nadaljevati.
Obsodba v razbojniškem procesu v Bjelovaru
Bjelovar, 11. nov. o. Danes je bil končan proces proti Tomi Kosaku in 37 njegovim tovarišem, ki so bili obtoženi treh ubojev ter 24 drugih razbojništev. Proces je trajal mesec dni. Zaslišanih Je bilo okrog 200 prič. Obsojeni so bili Ivan Ko-sak mL na 8 let ječe, ostali pa na zaporne kazni po 1 mesec do 1 leta. Razen Ko-saka so bili vsi izpuščeni na svobodo, ker so kazen prestali že v preiskovalnem zaporu.
Vremenska napoved
Zemunska vremenska napoved: Precej oblačno v severni, delno oblačno v južni polovici države, jutranja megla. Toplota se bo nekoliko dvignila.
Zagrebška: Nestalno, oblačno, ponekod padavine.
Dunajska: Na zapadu visoki oblaki, sicer pa brez bistvene spremembe sedaaj^a milega vremena. Zjutraj megla, podnevi po večini jasno in toplo,
Maši kraji in ljudje
Otroško zavetišče v Trnovem
,	Ljubljana, 11. novembra
Jugozapadni del Ljubljane s svojimi delavskimi naselbinami, med katerimi je Sibirija največja, je med najsiromašnejšl-jni predeli mesta. Semkaj so se zatekli Vsi, ki ob svojih dohodkih ne zmorejo najemnin preko stotaka. Zanje je občina pred desetimi leti zgradila več stanovanjskih poslopij, mnogim, ki so imeli v me-
stu svoje skromne barake po gramoznih jamah in drugod na mestnem svetu, pa je zaradi potrebe po stavbnem prostoru aili zaradj cestnih regulacij odkazala novo zemljišče v Mestnem logu. Tako so tod na zemljišču, ki mu talna voda sega po-največ komaj komolec globoko pod povr-iSino, nastala selišča malih ljudi, ki si dan za dnem žulijo roke in skrbe, da imajo njihove številne družine vsaj kruha. Oba, oče in mati morata za delom, da jim naraščaj ne strada. In prav za te, ki so
ves dan brez nadzorstva, so določeni taki mladinski domovi ali otroška zavetišča, kakršno pravkar grade v Trnovem ob De-vinski ulici in bodoči Jadranski cesti. V teh domovih, ki jih je že nekaj v mestu, a so v najetih prostorih, so otrokom v iz-venšolskem času na razpolago učitelji, ki jih plačuje država. V zavetiščih dobivajo tudi hrano ter imajo pomoč in nadzorstvo
Zgradba otroškega zavetišča, za katero je načrte napravil arhitekt g. Ivo Spinčič
pri učenju. Zaprav hodijo domov le prenočevat. Tako so otroci, ki jim dom ne more nuditi nadzorstva, za svojo šolsko dobo lepo preskrbljeni in obvarovani sleherne prilike, ki bi jih utegnila izpriditi.
V četrtek popoldne so si novinarji ogledali stavbo v Trnovem, ki je v surovem stanju že dograjena. S prihodnjim šolskim letom bo izročena svojemu namenu. Z njo bo siromašnim rodbinam v njenem okolišu življenje precej olajšano.
Novo šolsko poslopje pri Sv. Treh kraljih
Zgradila ga bo Družba sv« Cirila in Metoda
Marenberg, 11. novembra.
Naši nacionalni javnosti so še v spominu dnevi, ko S2 je na pobudo tedanjega učitelja pri Sv. Treh kraljih g. Kolarja Vilibalda ustanovila podružnica Družbe nv. Cirila in Metoda za Sv. Tri kralje in okolico. S tihim priznanjem smo sledili narodnemu in prosvetnemu delu podružnice, kajti slutili smo, da si je nadela nalogo zastaviti vse svoje sile v to, da se K tem zapuščenem obmejnem kotičku poživi narodna zavest prebivalstva. Komaj Je podružnica ustanovila javno knjižnico, ki se je danes prebivalstvo prav pridno [poslužuje, že so pričeli člani nabiranje lesa za povečanje sedanje v najem vzete šolske sobe.
Prvotno skromno zamišljena akcija je naletela pri prebivalstvu na tako razumevanje, da se je naša narodnoobrambna ustanova Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani odločila, da iz svojih sredstev Zgradi in opremi šolsko poslopje, katero bo ustrezalo sodobnim zahtevam kraja.
Nepopisno je bilo navdušenje tega dobrega, preprostega obmejnega prebivalstva, ko je izvedelo za ta sklep družbe, saj ve, da bo to z narodnimi prispevki zgrajeno šolsko poslopje služilo kulturnemu in gospodarskemu napredku našega ljudstva tu ob državni meji.
Stavbišče je odstopil družbi za zmerno odškodnino posestnik Pernik Gregor, po domače Breznik. Je na eni izmed najlepših in lahko dostopnih točk v središču šolskega okoliša. Pooblaščenec družbe g. Robnik Ivan, strokovni učitelj v pokoju, je te dni že odmeril parcelo in stopil z raznimi obrtniki v pogajanja zaradi prevzema raznih pripravljalnih del, da se bo gradnja takoj pomladi pričela.
Čast in zahvala vsem. ki so in ki še bodo na kakršenkoli način pripomogli do zgradbe. Naj jim to v zahvalo zavest, da store s tem neprecenljivo dobro delo narodu, da pomagajo utrjevati našo mejo, za kar jim bo donrovina nekoč hvaležna.
Slmes starih sarajevskih zlatarjev
Ob 50 letnici daleč po svetu proslavljene obrtne šole
Sarajevo, 10. novembra V turški dobi 90 bile v Sarajevu in tudi V nekaterih krajih Bosne in Hercegovine prav dobro razvite panoge obrti, najbolj pa ona za izdelovanje in okraševanje orožja ter raznih orientalskih predmetov. Tako je v Sarajevu obrt te vrste zavzemala cele ulice in imamo še danes v spomin na to dobo imena nekaterih ulic in trgov, kakor: Curčihik, Kunduržiluk, itd. Saiajevski obrtniki so imeli že pred nekaj stoletji svoje stanovske organizacije, ki so znane pod imenom esnafi. Kot značilen primer tova-riŠke vzajemnosti teh starih bosanskih obrtnikov je treba navesti, da obstoja v Sarajevu zlatarska trgovina, stara preko sto let, katero je ustanovilo nekaj starih zla-
tarjev na zadružni podlagi. Nedavno je banska uprava odobrila nova pravila združenja, ki je zdaj lastnik trgovine najstarejših sarajevskih zlatarjev. Naziv društva je »Zadruga muslimanov — zlatarjev mesta Sarajeva«. Od dohodkov, ki jih imajo lastniki od svoje trgovine, se nudi gmotna pomoč slabo situiranim zlatarskim mojstrom in zlatarskim pomočnikom. Tej dobrodelni 6vrhi služi trgovina že celo stoletje. Iz popisa v letu 1836. je bilo v Sarajevu 19 mojstrov zlatarjev in 76 pomočnikov.
Da bi se ohranila najvažnejša obrt v vsej Bosni in Hercegovini, v prvi vrsti pa v glavnem mestu Sarajevu, je avstrijska uprava po okupaciji ustanovila nekakšne umetniške ateljeje z namenom, da se v njih koncentrira in obvaruje pred propastjo pri veliki konkurenci industrije vse to, kar se je skozi stoletja razvijalo na področju domače obrti. Leta 1888. je nekaj domačih obrtnikov dobilo podporo, da se na Dunaju iz-vežba v galvanizaciji in posrebrenju s pomočjo elektrike. Otvorili so tudi šolo umetne obrti. Zaradi reklame pred inozemstvom je pridobila nekdanja avstrijska uprava za delo na tej šoli znamenitega risarja iz Perzije. Sola deluje že polnih 50 let v Sarajevu in se imenuje zdaj banovinska šola za umetne obrti. Pred nekaj leti je bila ta šola priključena srednji tehnični šoli ter ima v njenem poslopju svoje delavnice in svojo predavalnico. Od svoje ustanovitve predstavlja ta šola eno izmed najbolj važnih turističnih atrakcij mesta Sarajeva, zakaj vsi tujci, ki prihajajo v naše kraje, si £ velikim zanimanjem ogledujejo tudi to
ustanovitev ter njene zanimive izdelke in zbirke. V šoli je šest oddelkov: oddelek za izdelavo polfabrikatov, oddelki za graviranje, za cizeliranje, za tuširanje, za inkru-stacijo ter naposled oddelek za montažo. V teh oddelkih se izdelujejo najrazličnejši predmeti, tako svečniki, kadilni pribor, pribor za kavo ter najrazličnejši zlati in srebrni nakiti. Že pred vojno so izdelki te šole dosegli veliko priznanje preko meja Bosne in Hercegovine in tudi preko meja nekdanje monarhije. Mnogi vladarski dvori v Evropi so si nabavljali izdelke te šole, največjo svojo popularnost pa si je šola pridobila na razstavah, ki so bile doslej prirejene na Dunaju, v Trstu, Parizu, Budimpešti, Zagrebu, Barceloni itd. Razstava je bila prirejena tudi v Ljubljani pred dvema letoma na velesejmu in je bila tudi takrat šola deležna odlikovanja in priznanja.
Ta mesec je slavila banovinska šola za umetno obrt svoj 50-letni jubilej. V njenih delavnicah je bil takrat izdelan prekrasen meč za Nj. Vel. kralja Petra II.
Zadnja pot Josipa Druškovlča
Slovenj/ Gradec, 11. novembra
Te dni smo ob ogromni udeležbi spremili k večnemu počitku nenadno preminilega g. Druškoviča Josipa, veleposestnika in trgovca v Slovenjem Gradcu. Takega sprevoda morejo biti deležni le zelo zaslužni in priljubljeni možje.
Sprevod so otvorili koroški borci s praporom, katerim je bil blagopokoinik od ustanovitve dalje predsednik. V četi so bile zastopane krajevne organizacije Legije koroških borcev iz Ljubljane, Celja, Gornjega grada, Guštanja in Šoštanja. Prav tako je bdi zastopan glavni odbor iz Ljubljane po svojem tajniku Kristanu Franju, ki je namesto šopka poklonil tukajšnji krajevni organizaciji 100 din za dobrodelne namene. Za borci je stopala domača so-kolska četa, katere ustanovitelj je bil pokojni Druškovič, nato domača godba igraje žalostinke, za njo številne gasilske čete z dvema praporoma in pa nepregledna množica občinstva, častno stražo ob krsti, zasuti z neštetimi venci in šopki, so vršili slovenjgraški Sokoli.
Pogreb je vodil dekan g. Franc Ks. Me-ško iz Sel ob asistenci župnika g. Horvata in monsig. Trstenjaka. Na pokopališču se je prvi poslovil od blagopokojnika mestni župan g. dr. Picej poudarjajoč zasluge pokojnika kot prvega slovenskega župana v Slovenjem Gradcu. Za njim je v imenu Legije koroških borcev govoril g. dr. Mejak iz Gornjega grada, nato starosta Sokola g. Rojnik in šolski nadzornik v pokoju g. Grmovšek za pevsko društvo, čigar načelnik je bil pokojnik, za SPD in CMD. Močan domači pevski zbor je svojemu umrlemu predsedniku zapel pred hišo žalosti »Na planine«, na pokopališču pa »Poljana toži«.
Prapori legionarjev in gasilcev so se sklonili nad grobom v zadnji pozdrav zaslužnemu in značajnemu narodnemu borcu, ki je bil neuklonljiv kljub zapostavljanju in preganjanju pred vojno in med njo. Naj mu bo tako ljubljena slovenska zemlja lahkal.	.	. 1 . ■
E, L. Gongi — 65 letnik
Danes praznuje tiho in skromno v svojem najožjem krogu 65-letnico svojega življenja l. nam. staroste zveze SKJ in pod-starešina Slovanske sokolske zveze br. En-gelbert L. Gangl. Pred 65 leti na današnji dan je zagledal luč sveta v Metliki, kjer je tudi preživel svojo mladost, študiral je gimnazijo in učiteljišče v Novem mestu in Ljubljani, potem pa se posvetit učiteljskemu stanu, ki ga prišteva po pravici med svoje prve pionirje v učiteljskih strokovnih organizacijah. Vzgojen v naprednem in nacionalnem duhu se je oklenil sokolske ideje, ki ji je ostal zvest in vdan vse do današnjih dni.
V sokol s t vu je zavzemal zaradi svojih Izrednih sposobnosti vodilna mesta. Pred vojno je bil dolga leta starosta idrijskega Sokola in idrijske sokolske župe, ki je bila ena med najdelavnejšimi v bivšem slovenskem sokolstvu. Po svetovni vojni ga je vodila prva pot v sokolsko telovadnico. Po obnovitvi Slovenske sokolske zveze v letu 1919. je bil član starešinstva zveze, na vi-dovdanskem saboru v Novem Sadu 1919. pa je bil izmljen v upravo Sokolskega sa-veza SHS, ki se je leta 1920. preimenoval v JSS. V jugoslovenskem sokolstvu je bil podstarosta JSS, leta 1924. pa je bil soglasno izvoljen za starosto JSS. do leta 1929, ko je bil ustanovljen Save z SKJ in bil imenovan za t. nam. staroste Saveza SKJ. Vidne funkcije je zavzemal tudi v Zvezi slovanskega sokolstva, kjer je od leta 1925. podstarešina ZSS. Mnogo se je in se še udejstvuje zlasti v mladinski in sokolski književnosti, kjer je napisal mnogo knjig in brošur, ki so trajne vrednosti. Med mladinskimi zbirkami zavzema prvo mesto »Moja potki jo je izdal leta 7936.
Odveč bi bilo. da bi omenjali še zasluge našega dragega jubilanta, ker vemo, da mu bedo pri njegovi skromnosti tudi te vrstice odveč. Želimo ob današnjem življenjskem jubileju odličnemu Sokolu, narodnjaku in človekoljubu br. Ganglu še mnogo srečnih in zdravih let za dobrobit jugoslo-venskega sokolstva in naroda. Bod. nam zdrav in na mnoga srečna lela do skrajnih mej človeškega življenja. Zdravo!
Protest udeležencev
natečaja
za načrte železričsreke bolnišnice na Rebru
Zagreb, 11. novembra
Poročali smo o rezultatu natečaja načrtov za gradbo bolnišnice bolniškega fonda za državno prometno osebje na Rebru v Zagrebu. Razsodišče je tri prve nagrade priznalo Zagrebčanom, in sicer prvo v višini 20.000 din inž. arh. Stanku Klisku, drugo v znesku 15.000 din arh;tek*u Teodorju Tepešu, tretjo v znesku 10000 din pa inž. arh. Zoji in Selimu Dumendjiču ter inž. arh. Zvonimiru Vrkljanu.
Razdelitev teh nagrad pa je imela za posledico afero, ki bo gotovo še imela neprijeten odmev. Natečaja se jc namreč udeležilo mnogo inženjerjev in arhitektov iz raznih krajev države, tudi iz Beograda in Ljubljane, ki so vsega skupaj poslali 29 del. Že dejstvo, da so vse tri prve nagrade pobrali Zagrebčani, je vzbudilo pozornost, a kmalu nato so se razširili glasovi, da je bil kršen pravilnik o natečajih. V zvezi s tem je 11 zagrebških inženjeriev. 6 arhitektov. 5 slikarjev, 3 kiparji in 3 gradbeniki poslalo pristojnemu ministrstvu v Beograd spomenico, v kateri podrobno navajajo ne-p-avilnosti pri ocenjevanju in razdelitvi nagrad in zahtevajo razveljavljenje sklepa razsodišča. V svoji vlogi navajajo, da je Ml kršen pravilnik na ta način, ker so v žirijj sodelovali člani, ki so bili v stikih z nagrajenimi tekmovalci. Med drugim je navedeno:
»Predsednik ocenjevalnega razsodišča je bil vseučiliški profesor, arh. Franjo Gahrič, a prva nagrada je bila podeljena arh Kli-ski, s katerim arh. Gabrič sodeluje pri projektiranju in nadzorovanju zagrebške za-kladne bolnišnice. Druga nagrada je podeljena uradniku gradbenega podjetja »Pionir. d. d.«, gradbeniku Tepešu, a član ravnateljstva tega podjetja je zopet prof. Gabrič. Tretjo nagrado so prejeli arhitekti Zoja in Selim Dumendjič in arh. Vrkljan, čeprav sta prva dva uradnika Higienskega zavoda v Zagrebu, a član ocenjevalne žirije je bil t'jdi dr. Borčič, direktor tega zavoda. Prav tako sta bili pa tudi odkupljeni dve deli od arh. Kovačevima, asistenta vseučiliškega profesorja Sena, ki je bil tudi član žirije.«
Vse kaže, da bo zadeva imela svoj epi-Icg pred rednim sodiščem, ki je odrejeno med pogoji natečaja za pr mer spora. Zagrebški listi podčrtavajo, da bo treba natečaj razveljaviti.
Postani in ostani član Vodnikove dražb«}
imo zobje rrumene obloge ostanejc ~ zdravi zobje' j Rumenkasto oblogo L
odstranjuje zob-ruzpastaODOL
Na smrt obsojeni Vinko Baraga oproščen
Žrtve tihotapske strasti pred ljubljanskim sodiščem
Ljubljana, 11. nov.
V razpravnl dvorani okrožnega sodišča Je danes vse dopoldne vladalo veliko zanimanje za proces, ki se je pred velikim senatom, v katerem so pod predsedstvom s. o. s. Kralja sodelovali gg. s. o. s. Brelih, Lederhas, Fellaher in Kokalj, razvijal proti 291etnemu posetniku Vinku Baragi iz Ige vasi pri Starem trgu. Baraga, ki ga je zagovarjal odvetnik dr. Voršič, je bil obtožen, da Je zakrivil zločinstvo proti življenju in telesu in poskus istega zločinstva s tem, da je marca 1. 1936. s kara-binko streljal v družbi Franca Kruha v neki dolinici na obronkih Lončarjevega vrha (Italijani mu sedaj pravijo Monte Lenciaio) na italijansko patruljo in v trebuh do smrti zadel italijanskega finančnega stražnika Josipa Manca, njegovega spremljevalca Giovannija Multinedda pa poskušal ustreliti.
Pred poroto na Reki obsojen na smrt
Italijanska financarja sta neke marčne nedelje okrog poldneva nadzirala na obronkih Lončarjevega vrha pod Snežnikom tihotapcem priljubljene obmejne prehode. V dolinici v razdalji kakih 35 m sta zagledala dva človeka. Z nabitimi puškami v rokah sta se jima približala; komaj sta napravila nekaj korakov, že je eden izmed neznancev zagrabil za karabinko in ustrelil in pogodil financarja Manca v trebuh. Zaradi težke poškodbe je par tednov nato že izdihnil. Njegov tovariš Multinedda se je skril za deblo bližnjega drevesa in odgovoril s streli. Z obeh strani je padlo več strelov, a ko je Multinedda čez kake pol ure stopil iz skrivališča, za neznancema ni bilo več sledu.
Varnostni organi so dobrega pol leta za tem pri hišni preiskavi v Trnovem pri Ilirski Bistrici našli revolver in naboje, slične orožju, ki so ga napadalci uporabili pri spopadu pod Lončarjevim vrhom. Aretirali so znanega tihotapca iz Sembilj pri Knežaku, Franceta Kruha, ki je po daljšem oklevanju pred preiskovalnim sodnikom na Reki priznal, da je bil v družbi moškega, ki je streljal na financarja Manca. Trdil je, da je bil njegov tovariš neki Vinko iz Ige vasi, po domače »Levček«.
Baragovo vasovanje pri dekletu za mejo
Neustrašen in drzen tihotapec konj Vinko Baraga iz Ige vasi, na katerega glavo so italijanske oblasti razpisale visoko nagrado, se kljub temu ni mogel premagati, da ne bi bil šel čez mejo vasovat k svojemu dekletu Malki iz Sembilja. Varnostni organi so neko noč obkolili hišo, a neustrašeni tihotapec je planil iz hiše in orožnikom srečno ušel. Na begu je izgubil denarnico, v kateri so našli razglednico na njegovo ime in fotografijo. Tihotapec Kruh in financar Multinedda sta izjavila, da se jima zdi, da slika predstavlja neznanega Kruhovega tovariša, odnosno napadalca na financarja Manco in Multi-neddo. Vendar z vso gotovostjo tega nista mogla potrditi.
Umor ali samomor?
Ptuj. 11. novembra Poročali smo že, da so našli v sredo zjutraj v Mestnem vrhu mrtvega 24-letnega posestnikovega sina Matevža Kaiserber-gerja, doma iz Gorečje vasi. občina Slovenja vas. Matevž je odšel v ponedeljek zjutraj iz Gerečje vasi, kjer je stanoval pri svojem svaku. Namenjen je b«' k svoji nevesti v Gaje pri Sv. Urbanu. Pred odhodom od doma je prosil svaka, na i pride v sredo zjutraj v Ptuj, da bo priča, ko bodo pri notarju debli ženitbeno pogodbo. Svaka je tudi prosil, naj prinese s seboj denar. Iz dediščine mu je bil svak še dolžan kakih 6.000 din.
V ponedeljek je na domu svoje neveste Matevž še opravljal razna dela, v torek zjutraj pa je šel z nevesto k spovedi. Pozneje se je odpravil v Sv. Vid. da bi tam izterjal denar za prodane vole. Pred odhodom je nevesti obljubil, da se bo do opoldan vrnil, kar pa ni storil. Pač pa je bil popoldne ob 3. pri svojem bratu Francu, posestniku v Mestnem vrhu. Od tam je krenil proti Sv. Urbanu. Nekaj časa da je spremljal Slavko Kosi iz Mestnega vrha, a sta se na prvem križpotju razšla. Kaj se je potem z niim zgodilo, ni znano. Njegovo kolo in klobuk so našli ponoči na cesti kakega pol km daleč od kraja, kjer so pozneje našli njegovo truplo.
Matevž je ležal vznak z razprostrtimi rokami in na levi strani prs mu je zijala rana, ki je bila od strela iz neposredne bližine vsa ožgana. Kake 3 metre daleč od trupla je ležal revolver. Domnevali so. da si je fant sam vzel življenje. Trditve brata in sorodnikov pa tej domnevi odločno nasprotujejo. Matevž je imel pri sebi večjo vsoto denarja in nekaj živinskih potnih listov. V njegovem žepu pa so našli samo 64 din in tudi njegove listnice ni bilo nikjer. Revolverja, s katerim je bil ustreljen, niso sorodniki nikdar videli. Pri obdukciji so ugotovili, da ni na truplu nobene druge poškodbe razen rane, katero je povzročila krogla iz najdenega samokresa.
Dva požara
v enem dneva
Veliki Gaber, 11. novembra Predvčerajšnjim je našo vas spravil požar dvakrat v velik strah. Kmalu po polnoči je začelo goreti pri Okornovih. Najprej se je vnelo s slamo krito gospodarsko poslopje, potem pa se je ogenj razpiril če na druge zgradbe. Pravočasno so se zbu-
Dejstvo, da je Kruh govoril o nekem Vinku iz Ige vasi. ki so mu pravili tudi »Levček«, da je Vinko Baraga v resnici znan in drzen tihotapec, pa velika podobnost na sliki, vse to je zadostovalo, da je Baraga v procesu pred poroto na Reki, v katerem so Kruha zaradi udeležbe pri napadu obsodili na dosmrtno robijo, obsojen in contumaciam na smrt Italijanske oblasti so zaprosile naše pravosodno ministrstvo, naj ukrene potrebno za izročitev na smrt obsojenega Vinka Barage. Ker je pa Baraga naš državljan, se je proces zaradi umora italijanskega financarja Manca obnovil pred ljubljanskim sodiščem.
Na glavni razpravi v Ljubljani oproščen
Po skoro polletni preiskavi, v kateri je Baraga odločno zanikal vsakršno krivdo za Mancovo smrt in so mnoge priče potrdile njegov alibi, je danes prišlo do glavne razprave, v kateri je pred poroto v Reki na dosmrtno robijo obsojeni Kruh France nastopil kot glavna priča. Pod najstrožjim nadzorstvom naših oblasti so ga privedli iz kaznilnice v Porto Longove pri Livornu. K procesu pa je bil povabljen kot druga glavna priča tudi financar Giovanni Multinedda, za katerega zaslišanje je fungiral kot tolmač apelacij-ski računski inšpektor g. Dekleva.
Baraga je tudi na današnji razpravi odločno zanikal vsako krivdo. Priznal je, da se je bavil predvsem s tihotapstvom konj, da pa je bil usodne nedelje, ko je bil ustreljen financar Manco, dopoldne pri maši v Starem trgu v družbi vaških fantov, opoldne doma na kosilu v Igi vasi, popoldne pa je s tovariši popival v gostilni pri Tomšiču. To trditev je več prič z vso jasnostjo in brez oklevanja potrdilo. Trdile so, da se dneva natančno spominjajo zato, ker se je par dni po tisti nedelji razvedelo o ustrelitvi italijanskega financarja, pa so o tem mnogo razpravljali in bi bili tedaj tudi takoj opazili, če bi bil kdo odsoten izmed splošno znanih tihotapcev. Nadalje je Baraga trdil, da je Kruh sam priznal dvema osebama, da je on ubil Manca in da se je s tem celo postavljal. Dve priči sta tudi to Baragovo trditev potrdilu
Odločilni pa sta bili pričevanji Kruha in financarja Multinedda. Pričevanje prvega sicer ni bogve kaj zanesljivo, toda oba sta izpovedala, da v obtožencu ne moreta z gotovostjo prepoznati Kruhovega tovariša. Po postavi bi sicer odgovarjal, toda več nista mogla trditi.
Po štiri ure trajajoči razpravi, za katero je ves čas vladalo veliko zanimanje — več Notranjcev, znancev Barage, je prišlo na razpravo z vlakom — je senat po krajšem posvetovanju ob 13. razglasil oprostilno razsodbo zaradi pomanjkanja dokazov v smisla § 280. k. p. Baraga, nad katerim je visela že smrtna obsodba in mu je šlo za biti ali ne biti, je bil po vznemirljivi razpravi s to sodbo zelo zadovoljen. Enako tudi znanci in prijatelji, ki so mu navdušeno čestitali.
dili domači, sosedje in okoličani, ki jih je prebudil plat zvona. Naglo so prihiteli na pomoč gasilci iz domače vasi ter iz Št. Vida pri Stični, kmalu za njimi pa tudi gasilci iz Trebnjega, ki so opazili ogenj od daleč. Po zaslugi požrtvovalnih gasilcev je bila odvrnjena velika nevarnost. Ko so gasilci zavarovali sosednja poslopja, so jim vaščani z vso vnemo pomagali. Okornovim so oteli živino in nekaj pohištva. V gospodarskih zgradbah pa jim je zgorelo vse orodje. Sedanja gospodarica Francka Okor-rova ima občutno škodo. Njena domačija je bila zavarovana le x<a 3.000 din.
Ves dopoldan so vaščani tolkli ogorke in skibeli, da se ne bi ogenj razpihal. Mnogo so razpravljali seveda o vzroku nesreče in prišli so do prepričanja, da je bil ogenj podtaknjen. Vsa vas je bila močno razburjena, zvečer pa je spet gorelo. Ogenj je izbruhnil v svinjaku kmeta Načeta Hribarja. Svinjak je bil zgrajen iz lesenih klad in pokrit s slamnato streho. Prva je opazila og!ni dekla Roza Kraljeva ter takoj pokM:^'a domače, ki so se malo prej vrnili iz gozda, kjer so pripravljali steljo. S svinjaka ie ogenj preskočil na sosednjo šupo, kjer je b''o precej sena, otave, slame in detelje. Požar je uničil tudi veliko drvarnico. Hribarjeva družina je bik zavarovana le za tisočak, kar skoro nič ne pomeni v primeri » škodo. Kakor po polnoči so tudi zvečer gasilcem vneto pomagali vsi vaščani.
Vaščani in gasilci so prepričani, da je na delu požigalec. Orožniki so pod vodstvom svojega komandirja g. Goloba takoj uvedli preiskavo in nekaj sledov že kaže, da so na pravi poti. Ljudstvo jim bo zelo hvaležno, če jim bo uspelo spraviti za zapahe zločinca, ki požiga domačije.
Martinovanje šentpetrske CMD
šentpe trska podružnica CMD, ki je zelo požrtvovalna v narodno obrambnem in vzgojnem delu, vabi zdaj svoje člane k lepi, zabavni prireditvi. Dre vi bo v salonu gostilne Banko (pri »Nacetu«) na 6mar-tinski cesti priredila svoj Martinov večer, ki bo člane in prijatelje agUne podružnice prijetno razvedril. Prireditev bo otvorila z govorom predsednica gospa. Potočnikova, zapel bo Premelčev zbor, nastopila bo mana šaljiva predavateljica Manica Romanova, a tudi za mladino bodo posebni komični nastopi. Martinovanje se bo vršilo po vseh lepih starih tradicijah in na leci-tadji ne bo manjkalo ne Martinove goai in tudi ne purana.
Danes Martinova gos
in štajerski kapuni
v restavraclji klet „ZVEZDA"
I*
Domače vesti
*	Obisk uglednega franc°8Kega zdravnika in znanstvenika. V Zagreb je prispel prof. dr. Guignier, medicinski strokovnjak za pobijanje malarije, ki urejuje v Parizu pomembno znanstveno revijo. Ugledni francoski zdravnik je namenjen v Niš in Skoplje, ,kjer bo obiskal vse zdravstvene ustanove za pobijanje malarije. Vrnil se bo spet v Zagreb, kjer se bo posvetoval z raznimi zdravniki in specialisti za pobijanje malarije ter zbral še več gradiva za svojo revijo .
*	Diplomirana je bila prejšnji teden na ljubljanskem konservatoriju za profesorico petja in glasbe s prav dobrim uspehom gdč. Anica Stefinova. čestitamo!
*	Mesto zdravnika-pripravnika v umobolnici na Studencu je razpisano v »Službenih Novinah« št. 257 od 9. t m. in naj se prošnje predlože neposredno ministrstvu socialne politike in narodnega zdravja v Beogradu.
»pozivajo se rezervni arttljerijski in konjeniški gg. oficirji, ki se želijo udeležiti jezdnega tečaja, ki bo prirejen v 16-artiljerij-sikem polku v Ljubljani, Tyrševa cesta v času od 15- t. m. do 14. marca 1939. Pouk bo dvakrat na teden. Dnevi in čas bo določen sporazumno a tečajniki Prijave je treba poslati komandi mesta Ljubljane do 14. t. m. do 14. ure.
Moške |
zimske suknje:
CHROMBY . m DIN
SHETLAND ZA STRAPAC m DIN
in
190.—
190.— 220.—
MANUFAKTURA
l
F. KS.
SGUVAN
MESTNI TRG 24.
*	Slovensko društvo »Narodni dOm« v Zagrebu, Berislajvičeva nI. 11, priredi d revi družabni večer. Začetek točno ob 21. uri. Pridite vsi!
Za izlet na Oplenac sprejemajo prijave Potnikove biljetarnice do 22. t. m. — Zahtevajte prospekte!
*	Umrla podpredsednica nagega ženskega pokreta. še mlado je v Beogradu ugrabila smrt gospo Vero Kučevac, soprogo dr. Milana Kučevca, vseučiliškega profesorja in upravnika univerzitetne klinike za kožne in venerične bolezni. Zapustila je dvoje malih otrok, njena smrt pa pomeni za organizacije našega ženstva veliko izgubo. Vera Kučevac je bila v prvih vrstah pokreta za praivice žena in v glavnem odboru ženskega pokreta je zavzemala podpredsedniško mesto. V njen spomin bo vodstvo pokreta ustanovilo fond, iz katerega bodo dobivale podpore revne sluša-teljice beograjske univerze.
V zastarelih slnčajih zapeke spremljanih po hemoroidih in oteklinah je naravna »Franz-Josefova« grenčica užita tudi v malih količinah pravi blagoslov. »Franz-Josefova« voda milo učinkuje in zanesljivo odpira, a tudi po daljši uporabi nikdar ne odreče.
Ogl. Kg. S. br. 15. 485-35
*	Dve predavanj o Kamniku. Drevi ob 19-30 bo ljubljansika radijska postaja v nacionalni uri oddajala predavanje znanega priljubljenega predavatelja, strokovnega učitelja in publicista g. Rudolfa Do-stala: Kamnik — zgodovinsko ln letoviško mesto. Isti predavatelj pa bo tudi v ponedeljek 14. t. m. ob 18.40 predaval po ljubljanskem radiu o kamniških narodopisnih starinah. Prijatelje starodavnega Kamnika in tudi druge opozarjamo na zanimiva predavanja.
Za dom in gostinski obrat odlično
m0t0h0v0 kavo
Vodnikov trg 5, tel. št. 2577; Krekov trg 11, tel. št. 2348.
*	Pomlad na planinah. Prejeli smo zavojček pestrega planinskega cvetja z naslednjim dopisom g. Andrejka, oskrbnika in pooblaščenega gorskega vodnika SPD s kače na Veliki Planini; Vas Ljubljančane tam doli zakriva gosta megla, tu na planinah pa greje jesensko solnce ravno tako toplo, kakor v pomladanskih dneh pri vas v dolini. V dokaz vam pošljem pomladanske cvetice, ki cvetejo tu na Veliki Planini: trobentice, teloh, plavi mali encijan, marjetice in cvetoče rdeče jagode. črudim se temu cvetju v tako poznem času. — Pismo g. Andrejke, kateremu se zahvaljujemo, je bilo s pestro prilogo cvetja poslano 11. t. m.
•	Za Foersterjevo knjigo »življenja modrost« podaljšuje Delavska založba v Ljubljani subskripcijski rok do 31. XII. 1938. Cena v platno vezani knjigi 120 din, pozneje več. Lahko plačate v obrokih po 20 din.
*	poroka prof. dr. S^lvinija. V Milanu se je te dni poročil ugledni poznavalec slovenske literature, avtor knjige »Liri-che slovene moderne« g. prof. dr. Luigi SaMni iz Rima z gdč. Mateldo Cattozzo iz Milana. Naše najiskrenejše čestitke!
*	Mladinski list »Zvonček« je namenjen domači deci, zlasti pa obrnejnim otrokom in naši izseljenski mladini. Vseh 9 številk letošnjega letnika je še na razpolago. Starši, sezite po njih, domoljubi naročite »Zvonček« za deco v tujini! Letna naročnina je din 30. Prijavite se upravi »Zvončka«, Ljubljana, Krakovski nasip 22, ali Učiteljski tiskarni.
a elečanlno clamo
Ha
ROKAVICE • NOGAVICE • TRIKOTAŽA LJubljana, šelenburgova ulica 3
•	Izreden dogodek v letošnji jeseni je na slovenskem knjižnem trgu izvirni roman Rudolfa Kresala: »študent Štefan« (Pre povedana mladost), ki ga je izdala založba »Slovensko delo« v Ljubljani. Roman obsega 716 strani ter je doslej največja slovenska epska stvaritev, ki vzbuja po svojem obsegu kakor po svoji socialno psihološki vsebini splošno pozornost. V to delo je zajel pisatelj povojni čas in mladi rod v tako pereči neposrednosti in vsej njuni zapleteni problematičnosti, da predstavlja roman trajen dokument našega skritega pa tudi prikritega življenja. V krasnem jeziku, zdaj v tragiki zdaj v satiri, nam je Kresal z dna socialne stvarnosti razodel sodobni svet in dvomljivi obraz našega »velikega« meščana v povsem novi luči, ki ji daje edino toplino le mladi rod po svojih čistih težnjah. Povojni čas in povojni slovenski človek sta s tem delom prejela potrdilo, ki jima gre po večnih zakonih dobrega. In v vsem tem Kresalovem delu je toliko pristne slovenske duše, našega sveta, da ju je človek kljub vsem grdobijam iskreno vesel. To pa potrjuje pisateljevo umetniško potenco in njegovo nekompromisno gledanje na izmaličenost sedanjega sveta. — Delo je natiskano na odličnem brezlesnem papirju, krasno vezano v celo platno in polusnje. »Ex libris« je delo akad. slikarja Nikolaja Pirnata, ostalo opremo knjige je pa izvršil akad. slikar France škodlar in Je knjiga tudi po svoji zunanjosti vredna vsake police. Cena v celo platno vezani z ovitkom in v zaščitnem kartonu je din 168, v polusnju din 192, plačljivo tudi na obroke. Naročila sprejema založba »Slovensko delo« Ljubljana, Karlovška cesta 18. prav tako pa tudi vse knjigarne. — Z izidom tega dela imamo nov dokaz domače tvornosti ter da prihaja slovenski obraz spet do veljave. Knjigo vsem toplo priporočamo!
Prijavite se za Putnikov izlet na Oplenac!
*	Za zgraditev že!eznišKe proge Bihač —Sunja. Splitska občina je pred meseci prosila prometno ministrstvo, naj bi se pospešila dela pri graditvi unske železniške proge in naj bi se zgradila tudi proga Sunja—Bihač. Zdaj je bila oibčina obveščena ,da so njene želje vpoštevane in da bo izvršena tudi rekonstrukcija proge Knin—Split. Takoj, ko bo podal svoje poročilo strokovnjak prof. inž. Alačevič, bodo začeli z delom.

Martinova gos
na Polževem
zajček in še razne druge dobrote, pa tudi izborna kapljica je pripravljena. — Pridite in prepričali se boste, da je vse imenitno, pa poceni.
*	Staro splitsko carinarnico bodo preuredili. Gradbeno ministrstvo je odobrilo kredit v znesku 313.000 din za popravila bivše carinarnice v Splitu. V preurejenem poslopju bodo nastanili urade finančne kontrole in tudi obalno poveljstvo bo tam uradovalo, dokler se zanj ne zgradi posebno poslopje.
Kožuhovinc
vseh vrst v veliki izberi po prav ugodnih cenah dobite pri krznarju
JOSIPU DOLENCU
Sv. Petra cesta 19, telef 22-62.
•	Od 3. do 4. decembra avtobusni izlet v Gorico in Trst. Prijave sprejema izlet-na pisarna M. Okorn, Ljubljana, hotel »Slon«, tel. 26-45.
Kino Sloga Danes premiera duhovite veseloigre polne humorja in satire. Tel. 27-30 Dve uri smeha in zabave! Proizvod čeških filmskih ateljejev!
V glavni vlogi Rolf Wanka, nepozabna iz filma »Pater Vojteh«, Rihard Ob 16., 19. in 21. uri	Romanovski, Ellen Schwanecke.
Ob 14.30 po globoko znižanih cenah! Eden najboljših filmov, ki so bili v zadnjem času predvajani v Ljubljani. Ta film si mora ogledati vsakdo! TAM ARA
vse za ljubezen!
* Četrt stoletja je potovala razglednici z Dunaja v Samobor. Lastnik hiše štev. 39
nekdanje Schmidthove ulice v Samoboru, upokojenec Marijan Heržič se je zelo začudil, ko mu je poštni sel prinesel razglednico, ki je potovala 25 let z Dunaja ter je bila naslovljena na: Mi«® dr. V. Phiitpovič in pisana v angleškem jeziku. Naslovljehka je bita, leta 1913. na počitnicah v Samoboru. v dtoniovini svojega moža. in njena teta Angležinja ji je 29. julija 1913 z Dunaja poslala razglednico, s katero se ji zahvaljuje za pozdrave ter jo obvešča o sestanku. Na razglednici je stara avstrijska poštna znamka z datumom oddaje, je pa na njej tudi pečat dunajske pošte od 5. t. m, od koder je karta zdaj naravnost priromala v Samobor, kjer se seveda komaj še stari ljudje spominjajo na naslovljenko.
IVAN in MICI TLAKER
naznanjava, da bo na
MARTINOVO 13. novembra
otvoritev znane, sedaj povečane in preurejene gostilne
TLAKER na TE H AR JU Domače koline!	Dobra kapljica!
Vabiva IVAN ln MICI TLAKER.
♦ Devetletni deček zna ves koran na pamet. V Tešnju imajo najmlajšega hafiza — poznavalca Islamske verske knjige korana in islamskega veroučitelja. To je devetletni Cerim, sin kmeta Adema Poro-biča. Deček, ki hodi v ljudsko šolo, se je naučil v 10 mesecih ves tekst islamske verske knjige korana na pamet. Ta verska knjiga, pisana v arabskem jeziku, obsega kakih 600 strani in deček pove na pamet ves tekst po vrsti ali pa njegova poglavia in odlomke, če mu navedejo stran. Odlično je prestal izpit pred imami in hafizi vse pokrajine in za vso vas je bilo veliko slavje, ko so dečka po izpitu proglasili za hafiza ter v znak te časti ovili bel ovoj okrog fesa.
_ Matineja ob 14.15 uri_
Nepozabna JEAN HARLOW in ROBERT TAYLOR
v veliki ljubavni šlagerkomediji
ONA JE MOJA
Kino Matica 21-24
(Film v nemški verziji).
Cene Din 2.50—6.§0
Nova grobova. Na Celovški cesti 61. je po dolgi to mučni bolezni 10. t. m. zvečer umrla gospa F rani ca t Imermanova, rojena Zdešarjeva, soproga g. Milana Ci-mermana. Pokojna je bila plemenita žena in blaga mati. V prejšnjih letih je marljivo delovala v mnogih naprednih ln narodnih društvih, zlasti pri šišenski Narodni čitalnici, CMD in Sokolu. Njen pogreb bo danes ob pol 15. in ne ob 15., kakor je bilo v osmrtnici objavljeno, izpred hiše žalosti na Celovški cesti 61. — Včeraj ponoči je umrla v Ljubljani vdova po znanem ljubljanskem odvetniku g. dr. Maksu Pir-cu, gospa Minka Pirčeva, stara 70 let. Zapustila je štiri hčere in sina, ki jim je bila skrbna mati. Poleg svojih otrok z družinami zapušča blaga pokojnica mnogo znancev in prijateljev, ki jo bodo težko pogrešali. Njen pogreb bo danes ob 15. lz hiše žalosti Cigaletova ulica 1. na pokopališče pri Sv. Križu.
Martinovanje priredi pevsko društvo »Slavec« drevi v veliki dvorani hotela »Metropol-Miklič«. Sodeluje jazz-orkester 40. pešpolka. Ples, pevski nastopi. Tudi Martinova goska, živa seveda, bo tam, ki si jo boste mogli prisvojiti pri licitaciji. Kdor se hoče ta večer res prijetno ln neprisiljeno zabavati, bo gotovo prišel na »Slavčevo martinovanje«. Ne pozabite! Drevi ob 20. v hotel Miklič-Metropol.
u— Plesne vaje Svobode-Grafike zopet drevi ob 20. v Delavski zbornici.
Mogočni zgodovinski prikaz človeštva, zlata in zemlje v milijonskem velefilmu
Olivla de Havllland
Georg Brent Ob 16., 19. in 21. uri
KINO MATICA 21-24
SADOVI ZEMLJE
Rezervirajte si vstopnice pravočasno:
I
u— še o nameravanem vlomu Pri Pez-dirju. Preiskala proti brezposelnemu pekovskemu pomočniku Josipu Turnerju. ki je bil v torek ponoči — ob pogumnem sodelovanju trgovskega sot rudnika Mirka Prešerna — aretiran na dvorišču Pezdir-jeve trgovine v Gradišču, je spravila v teh dneh še nekaj zanimivih podrobnosti na dan. Med drugim je Turner priznal, da je bil svoj čas zaprt v Som boru in v Zagrebu, pred meseci pa je pobegnil iz mar riborske kaznilnice. Najprej se je nekaj časa zadrževal po raznih krajih na štajerskem in se preživljal z vlomi in tatvinami. Mimogrede si je v Celju izbral dekle, pri katerem je najbrž spravljal del svojega plena. V četrtek se je odpeljal v Celje uradnik kriminalnega oddelka, da poizve, kar je še treba. V Ljubljani se je Turner pridružil skupini vlomilcev in a-tov, ki imajo stalno bivali56e nekje na šišenskem hribu. Med pajdaši, ki jih je zbral okrog sebe, so se našli izdajalci, ta so ga izročili policiji.
DANES
ruski VEČER
s koncertom in plesom ob 20. uri v Kazini
* Strašna smrt obupan ca. V Osijeku je na strašen način končal svoje življenje 33 letni zidarski pomočnik Ivan Trajček. Zaradi nekega malega prestopka je bil pred dnevi klican na policijo, a se pozivu ni odzval. Pač pa je policija dobila njegovo pismo, v katerem pravi, da mu je »vsega dosti« in da bo sam sebi sodil na ta način, da se bo sežgal Ne iščite me, je pisal, saj boste našli samo moj pepel, ker bom, z bencinom polit, zgorel na grmadi. Policija je to čudno pismo shranila v arhiv prav tako čudnih dokumentov drugih ljudi, ki so padli iz ravnotežja ter si kako malenkost predstavljali za veliko zlo. Moža sploh niso iskali, meneč, da je svoje pismo napisal v pijanosti in da bo pozneje lepo skesan prišel, kamor je bil klican. Tudi žena ni ničesar hudega slutila, ko je mož vzel iz kuhinje steklenico ben-
Clani Ljubljanskega kvarteta gg. Pfeifer Leon (I. violina), Stanič Fran (H. violina), šušteršič Vinko (viola) in Miiller Gustav (čelo) goje z največjo vnemo in najlepšim uspehom v Ljubljani komorno glasbo. Ljubljanski komorni kvartet je edino stalno komorno združenje v našem mestu, ki prireja redne javne koncerte v vsaki sezoni. V Ljubljani so si s svojo umetniško igro pridobili že precejšen krog ljubiteljev in spoštovalcev, znani pa so tudi preko meja naše ožje domovine. Prihodnji njihov redni koncert bo v ponedeljek 14. t. m. v veliki filharmonični dvorani in na tem koncertu bodo izvajali tri komorna dela, ki so deloma popolnoma, deloma pa kaj malo znana naši koncertni publiki. Vsa tri dela pa so visoke glasbene in umetniške vrednosti. Napisali so jih: Zika Rihard, Beethoven in Verdi. Na ta
od nje sicer precej čudno pošlo- koncert vabimo in opozarjamo. Vstopnice
cma m se
vil. Vedela je sicer, da ima neke sitnosti, a ker je bil takrat, ko je odhajal od doma, vinjen, si je mislila, da ima kak dogovor s svojimi prijatelji. Mož pa se ni več vrnil in drugi dan so pri neki pristavi blizu Osijeka našli njegove žalostne ostanke. Nesrečnež si je iz koruznice napravil grmado, se polil z bencinom ln za-žgal. Njegova strašna napoved se ni točno izpolnila, ker ga niso našli kot kupček pepela, temveč kot od ognja strašno opustošeno truplo.
S posebnim vlakom priredi Zveza za tuiski promet v Ljubljani izlet na Oplenac v dneh od 30. XI. do 2. XII.
Vse informacije in prijave sprejemajo biljetarne Putnika.
I? Uv&hMme
Stoti nastop Anice Grgurevičeve
Drevi bodo šentjakobčani imeli na svojem odru majhno slavnost. Priljubljena članica odra — Anica Grgurevič — bo proslavila svoj stoti nastop.
Mnogo je ljudi pri nas, ki dela amaterskega igralca ne znajo pravilno ceni'i. Ne znajo ali pa ga nečejo ceniti tako, kakor zasluži. Smatrajo ga za igračkanje ali v najboljšem primeru za eno izmed sreds ev, s katerimi si v dolgih zimskih večerih preganjamo dolgčas, če bi pa oni, ki si delo amaterskega igralca tako predstavljajo, hoteli samo za trenutek pogledati v garderobo šentjakobskega odra. bi morali svoje napačno mnenje na mah iz-premeniti. Srečali bi tam ljudi, ki jim edersko delo ni samo sredstvo za zabavo, temveč ljudi, ki pojmujejo svoje delo zelo resno s polno elana in energije. In med take spada Anica Grgurevič. Delu čast! Poštenemu in nesebičnemu delu! V tem smislu bodo šentjakobčani proslavili drevi v svojem gledališču stoti nasop gdč. Grgurevič. Sto nastopov na deskah amaterskega odra pomeni visoko število smo-;.renega in neumernega dela. ki ga je bilo treb3 žrtvov?ti za dosego tega jubileja. Samo oni, ki ima kaj vpogleda v zakulisno življenje, more oceniti uspeh tega dela in pronikniti v njegovo globino.
v knjigarni Glasbene Matice.
še en strokovnjak za kupčijo s tuji-i mi drvmi. Ni dolgo tega, ko smo poročali | o drzni potegavščini podjetnega brezposel-;' nika, ki je v Ljubljani nekemu trgovcu j ponudil na prodaj nekaj vagonov drv iz j okolice Velike Loke, ki jih nikoli ni pre-I mogel, po nekaj tednih pa Je našel posne-j movalca, ki se je lotil podobnega podjetja med čušperkom in Ljubljano. Zdaj je policija aretirala še enega prekupčevalca s tujimi drvi, mladega brezposelnega pekovskega pomočnika iz Malega Mlačevega, pristojnega v Žalno na Dolenjskem. Fant je zadnje čase živel v Ljubljani, preživljal se je s tem, da je žagal drva po hišah. Svoj čas je za nekega ljubljanskega trgovca nakupoval drva okrog Višnje gore. Ko je klavrno životaril od hiše do hiše, se je domislil, da so skladanice drv zložene po navadi daleč od vasi in da bi se celi tovori dali brez vednosti gospodarjev na tihem odpeljati. Poiskal je prevoznika, ki mu je dal na razpolago tovorni avto, in ž njim se je odpeljal do Višnje gore in v gozd nad mestom, kjer sta nekajkrat zapored naložila blizu 30 kubičnih metrov drv. Prevoznik, ki ni slutil sleparije, je vse skupaj prepeljal v Ljubljano, kjer Je fant drva po 82 din meter spravil v denar. V Višnji gori pa so tatvino kmalu odkrili, na obvestilo višnjegorskih orožnikov pa je ljubljanska policija tudi kmalu izsledila tatu.
MARTINOVANJE
pevskega društva »Slavec«
DANES, sobota 12. novembra ob 8. uri. — Ples, pevske točke — martinova gos — narodna zabava.
Vstopnina Din 10.—.
Hotel
Metropol
Miklič
u— Za veliki simfonični koncert, ki bo
18. t. m. v unionski dvorani, so vstopnice že na prodaj pri blagajni v Unionu. Na sporedu sta poleg Bacha, Mozarta ln Mu-sorgskega predvsem dve domači deli in sicer j Ples čarovnic« in pa Adaggio in Scherzo iz simfonije »Dume« talentiranega slovenskega skladatelja Blaža Arniča, ki je v Ljubljani že nekajkrat vzbudil pozornost s svojimi deli. Skladbe bo izvajal filharmočni orkester pod taktirko dirigenta Lovra Matačiča iz Beograda, ki uživa ugled in spoštovanje glasbenega občinstva po vsem svetu. Prireditev zar služi čim številnejšega obiska.
Iz Celja
Drevi ob 20. uri Martinov večer s plesom v Sokolskem domu v Šiški
u— Akademska Jadranska straža ima
danes svojo redno plesno vajo, združeno z veselo nagradno družabno igro. Pričetek ob 20. v dvorani Trgovskega doma. Vodi Jenko, igra Adamič-jazz.
si rti H
Grgurevičeva pa ni 'samo odlična igral- , sredstvo za čiščenje! Zadostuje vzeti 1—2
ka, temveč tudi odbornica in arhivarka Ob njenem današnjem jubileju se mnogo-brojnim čestitkam pridružujemo tudi mi in ji želimo še mnogo uspeha na polju dramske umetnosti.
zrnci. 2 kom. din 1.50; 12 kom. din 8.-60 kom. din 27.—.
Reg. S. br. 31.888-38
u— Slikar Božidar Jakac razstavlja.
Vse štiri sobe Jakopičevega paviljona so polne njegovih oljnatih in pastelnih slik. risb in grafik. Opozarjamo, da bo razstava tudi jutri v nedeljo ves dan odprta.
u— Angleško društvo sporoča svojim članom, da priredi na čast generalnega tajnika British Councila v Londonu g, polkovnika Charles Bridgea društveno čajanko v ponedeljek 14. t. m. ob pol 9. zvečer v društvenem lokalu ter vabi člane, da se je udeleže.
u— Jubilej. Tudi Benjamini niso izvzeti, zato — hočeš, nočeš — praznuje danes znani arhitekt g. Ivan Zupan iz slavnega orglarskega rodu v Kamni gorici svoj 50. življenjski jubilej. K srečanju z Abrahamom mu prisrčno Čestitamo in ne dvomimo, da mu bomo mogli ob njegovem čvrstem zdravju čestitati tudi k 75 letnici.
Za mestne reveže je Christofov učni zavod v Ljubljani ob svoji 351etnici poklonil 500 din in s tem na najlepši način proslavil jubilej za trgovski naraščaj pomembnega zavoda. Upravi zavoda se mestno poglavarstvo najlepše zahvaljuje za izdatni dar in vabi tudi druge jubilante k posnemanju.
u— Mestno zdravniško dežurno službo vrši od sobote od 8. zvečer do ponedeljka do 8. zjutraj mestna zdravnica dr. 2itko Jož., Pleteršnikova ulica št. 13, telefon št. 47-64.
u— Martinov večer priredi v soboto 12. t. m. pri Krušiču v Zeleni Jami Cirilmeto-dova podružnica v Mostah. Pričetek ob 20. Pridite!
e— Koncert Celjskega pevskega društva bo danes ob 20. v veliki dvorani Narodnega doma. Spored bosta izvajala mešani in moški zbor pod vodstvom pevo-vodje g. Peca šegule, ki obhaja s tem koncertom lOletnico plodonosnega glasbenega dela v Celju. Vstopnice so v prodaji v knjigarni K. Gori čarja vdove. Občinstvo je vabljeno, da se udeleži koncerta v čim večjem številu.
e— Starokatoliška služba božja jutri odpade.
e— Kulturni večer. Društvo »Vzajemnost« v Celju bo priredilo danes ob 20. v dvorani Delavske zbornice kulturni večer. Na sporedu je nastop pevskega zbora, predavanje g. dr. A. Relsmana iz Maribora o 201etnici Jugoslavije, dve dekla-maciji in nastop govornega zbora.
e— Umrla je včeraj Na okopih 9 v starosti 75 let vdova po trgovcu ga. Karoll-na Matičeva. Pogreb bo jutri ob 15. iz hiše žalosti na mestno pokopališče. Pokojni bodi ohranjen blag spomin, svojcem naše iskreno sožalje!
8— Sokolsko. društvo v Celju poziva svoje članstvo, da se v velikem številu udeleži koncerta Celjskega pevskega društva v Narodnem domu. Podprimo prizadevanja društva, ki ob vsaki priliki radevolje sodeluje pri naših prireditvah!
e— Nabiralna akcija za češkoslovaške begunce. Sokolsko društvo Celje-matica je organiziralo v mestu in okolici nabiralno akcijo za češkoslovaške begunce. Ne zavračajte nabiralk in darujte vsak po svojih močeh!
e— Vlomilska afera. Ljubljanska policija je v sredo ponoči zasačila in aretirala 24-letnega nevarnega vlomilca Jožeta Tur-nerja iz Dobrovnika pri Dolnji Lendavi, ko je hotel vlomiti v trgovino in vinotoč g. Pezdirja na oglu Kongresnega trga in Gradišča. Preiskava se je zdaj razširila tudi na Celje. Turner je osumljen, da je vlomil v prodajalno Prve slovenske železni-ne na Kralja Petra cesti in v mlekarno poleg te prodajalne ter da je poskusil vlomiti v trgovino g. Ravnikarja na Kralja Petra cesti in v trgovino g. Bremca na Miklošičevi cesti. Turner ja tudi sumijo, da je prodal delavcem, ki so zaposleni pri regulaciji Savinje, več samokresov in nožev, ki so jih ti v dobri veri kupili.
e — Plesne vaje društva »Soče« se vršijo vsako nedeljo od 4. do 7. ure v Narodnem domu. Vljudno vabljeni!
! DNEVNO RAZPRODANE PREDSTAVE, dokazujejo, da Disneyjeva
snegulčic a TRIUMFIRA TUDI V LJUBLJANI I
Predstave ob 16., 19. to 21. uri KINO UNION — Tel. 22*21
Iz Maribora
a— Mirovna akademija v Mariboru.
Zveza bojevnikov v Ljubljani priredi jutri ob 11. dopoldne v dvorani Ljudske univerze na Slomškovem trgu mirovno akademijo kot manifestacijo za svetovni mir. Ob 10. bo v stolnici maša zadušnica za padle v svetovni vojni. Pn akademiji bo govoril o mirovni ideji bivši vojni kurat in trnovski župnik iz Ljubljame g. Janko Cegoar. Na sporedu je tudi deklaimacija vojne sirote, petje moškega zbora bojevnikov in prikaz skioptičnih slik o grozotah vojne. Po mestu bo nabiranje prostovoljnih prispevkov po članih invalidskega združenja v Mariboru.
a— Drevi krstna predstava. V Narodnem gledališču bo nocoj krstna predstava štandekerjeve kmečke drame ^Prevara«, ki se pred diramatskim zaključkom odigra v veselem razpoloženju kmečke gostije v Slovenskih goricah (petje, ples, godba, itd.). Jutri bo piva letošnja popoldanska glasbena predstava, i zborno uspela Sup-pejeva opereta »Boccaccio«, zvečer pa »Hudičev učenec«.
a— Nacionalnim organizacijam in društvoma. Pripravljalni odbor akcije »Slovenskemu delavcu narodne opore« vljudno prosi vabljena društva in organizacije, da se sigurno udeleže po svojih predstavnikih seje jutri ob 10. dopoldne v predavalnici Narodne strokovne zveze, Sodna ulica 9/ni.
a— Mariborski Sokoli se udeleže nocoj martinovanja Sokolskega društva Maribor IH v gostilni Triglav v Košakih.
a — Protituberkulozni dinar, ki se pobira pri stanovanjskih najemnikih in hišnih posestnikih je dosegel v maju kosmato vsoto 438.379 din. Izven stanovanjske akcije je darovala gradbenemu skladu za jetične bolnike opekarna Dervušek din 350, g. Adolf Spaček mesto venca na grob g. Guština 200 din, v aprilu pa g. Avgust Zlahtič v spomin na pok. g. dr. Ferda La-siča 100 din. — V juniju je zbirka za zgradbo azila za jetične bolnike v Mariboru dosegla 439.342 din. Izven stanovanjske akcije so v ta sklad darovali uradniki mariborskega cestnega odbora mesto venca na grob pok. Martinu Lovšetu 150 din. — Vsem darovalcem iskrena hvalal
a— O tem in onem. Posesmci Mariji Podbukovšek iz Erjavčeve ulice 12 so odnesli z vrta vse perilo, škoda znaša okoli 400 din. Ker se tatvine perila v zadnjem času ponavljajo se zdi, da gre za novo tatinsko družbo, specialiste za perilo. — Zlat prstan je izginil mizarju Francu Emeršiču s Pobrežja, Ipavčeva ulica 18. Pustil ga je na umivalniku delavnice v Vetrinjski ulici — Pred Korenovo gostilno v Košakih je zavozil hlapec Martin švigl iz Pesnice z dvovprežnim vozom v konja viničarja Franca Brečka iz Poče-hove. Brečkovega konja je dvovprežni voz podrl na tla in ga vlekel več metrov po cesti.
a— Obsojeni zaradi bele Kuge. Pred malim kazenskim senatom sta sedeli včeraj 32-letna tkalka Anastazija Reberšek iz Maribora in sicer radi obtožbe, da sta zakrivili smrt Hermine Kajbičeve. Alojzija Lukek je obtožena ker je v juniju t. 1. odpravila Hermini Kajbičevi na njeno zahtevo telesni plod, Anastazija Reberšek pa je pri tem sodelovala. Dva dni po odpravi plodu so morali Kajbičevo prepeljati v bolnišnico, kjer je naslednjega dne izdihnila. Ker je obdukcija trupla dognala ,da je Kajbičeva podlegla posledicam; umetnega splava, sta bili Alojzija Lukek ter Anastazija Reberšek obtoženi Priznali sta svoje dejanje izpovedujoč, da ju je pokojnica večkrat prosila pomoči. Senat je obsodil Lukekovo na 4 mesece, Re-berškovo pa na 3 mesece strogega zapora, pogojno za dobo 2 let.
a— Pojasnjen vlom v kamniško cerkev.
V	noči na 5. oktober t. 1. je bil izvršen drzen vlom v župno cerkev v Kamnici pri Mariboru. Včeraj je pred kazenskim senatom sedel 27-letni brezposelni čevljarski pomočnik Ivan Heričko. Obtožnica izčrpno prikazuje nepoboljšljivost Herička, ki so ga 30. septembra izpustili iz zaporov okrožnega sodišča, že 4 dni nato pa je okradel čevljarskega mojstra Josipa Gajgerja, isto noč je vdrl v kamniško cerkev, pobral iz dveh puščic okoli 110 din.
V	zakristiji je pobral 20 hostij in jih pojedel, z mašniško srajco pa je obrisal predmete, ki se jih je dotaknil, da bi zabrisal sled. Z ukradenim denarjem si je potem privoščil v Merdausovi gostilni dobro večerjo in je popival še vso noč, dokler ga niso orožniki iztaknili ter aretirali. Heričko je bil obsojen na 10 mesecev strogega zapora ter na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 3 let.
a— Spet slinavka in parkljevka v Mariboru. Ker so v Vokmerjevi ulici 13 ugotovili slinavko na dveh svinjah, odreja mestno poglavarstvo: Mestna klavnica, kjer sta bili svinji zaklani in dvorišče hiše Grajska 3, se smatra kot okužen prostor in je treba ukreniti vse potrebno, da se bolezen ne razširi. Ostalo mesto je ogroženo ozemlje in veljajo zanj te-le odredbe: Prepovedan je promet s parkljarji. Pregledani bodo vsi parkljarji v mestu, prepovedano je kupčevanje z živino na področju mestne uprave. Izjemoma bo damo dovoljenje le od primera do primera. Vsi hlevi so pod zaporo, živino se ne sme goniti skozi mesto. Psi ne smejo letati po ulicah, kokoši ne smejo na dvorišča. Živilski in svinjski sejmi so do nadaljnjega ukinjeni. Vsak je dolžan vsako kakorkoli sumljivo obolenje prijaviti mestnemu veterinarskemu uradu. Dogon goveje živine tudi z vprego v mesto je prepovedan. V mesto smejo oni, ki imajo na živinskem potnem listu označbo: Za takojšen zakol v mestni klavnici, živino v mestni klavnici je treba takoj sproti po-klati. Prepovedano je pošiljanje vseh predmetov ,s katerimi se lahko slinavka prenaša, zlasti slame, volne itd. Slaninar-jem je dostop v mestno klavnico prepovedan. Kršitev teh odredb se kaznuje.
Iz Tržiča
č— Kino predvaja danes in jutri v nedeljo film j-Sever zove«, tednike in črtan film.
Sokol
Dramatični odsek sokolske čete na La-verci pri Ljubljani bo otvoril dramsko sezono jutri v nedeljo ob 15. v društveni dvorani z delom domače avtorice Manice Komanove »Prisega o polnoči«. Kff nastopata v glavnih vlogah naša najboljša igralca brat Možina in sestra Rupmk, upamo da bo predstava dobro uspela. Režija je v roki br. Antoniča. K obilnemu obisku vabi Sokol Laverca.
Iz Jesenic
s— Zvočni kino »Radio« predvaja danes in jutri v nedeljo ob 8. uri zvečer (v nedeljo tudi ob 3. pop.) velefilm »Alarm v Pekingu« z Gustavom Frbhlichom v glavni vlogi. Med dodatki tudi kulturni film »Država čebel« ki je bil odlikovan v Benetkah na bienali in Paramountov zvočni tednik.
Iz Marenberga
maj— Pri po^ti v Marenbergu že dalje časa pogrešamo druge uradniške moči. Promet te pošte je tako velik, da ena uradnica vsega dela ne zmore, čeprav pri vsej svoji spretnosti dela kakor ura, ne more istočasno sprejemati vplačil, poslu-plačila. Koliko zabavljanja morajo pre-žiti telefon, sprejeti priporoko, vršiti iz-slišati uslužbenci! Omembe vredno je tudi to, da poseča Marenberg mnogo tujcev, ki takele razmere s posebno naslado primerjajo z onimi pri njih. Prosimo torej, da se takoj namesti še druga uradniška moč. Tudi poštni pravilnik je sistemiziral v Marenbergu dve uradni moči.
ma— Kmečko-delavska zadruga v Sp. Vižingi je bila ustanovljena pred dobrim letom. V tem kratkem času je pokazala, kako med ljudstvom dozoreva smisel za zadružništvo. V skromnih prostorih je bil začetek. Pod požrtvovalnim vodstvom se je dosegel tak uspeh, da se je članstvo odločilo postaviti si lastno zadružno poslopje, v katerem bodo nameščeni poslovni in obratni prostori ter skladišča zadruge. Stavba bo stala v kraju Vasi občina Rem-šnik, ki je že izdala dovoljenje za gradnjo. Članstvo je pridno zagrabilo za lopate in odstranilo odvišno zemljo in že rase-jo iz tal temelji zadružnega doma.
Iz Ptuja
j— žrtev luninega mrka. Tudi v Ptuju in okolici so ljudje z velikim zanimanjem opazovali lunin mrk. Tako je na Vurbergu v sanatoriju zaposljena služkinja Ljudmila Fekonja gledala luno. Da bi bolje videla, je splezala na zid in z zida na visoki hrast Stopila pa je na suho veje, ki se je pod njo zlomila, da je padla v globino 8 metrov. Dobila je pri padcu hude notranje poškodbe.
j— Dimnik se Je zrušil na hlapca. Pri
posestniku Martinu Potočniku v Brstju so popravljali podstrešje pri stanovanjski hiši Pri tem delu je bil zaposljen domači hlapec Kare Anton, ki je to službo nastopil šele prejšnji dan. Premikali so neki tram, ki je bil v zvezi z dimnikom. Zaradi sunka pa se je ta dimnik zrušil in pokopal pod seboj hlapca ter mu zmečkal prsni koš. Poškodbe so smrtno nevarne in je le malo upanja, da bo ostal pri življenju. .
j— Zvočni kino Ptuj predvaja drevi ob 20. in jutri v nedeljo ob pol 19. in pol 21. film »Zmagovalec dneva«, kot dodatek pa Foxov tednik in kulturni film o naši državi.
Iz Ljutomera
U— Zvočni kino SoKolskj dom predvaja drevi ob 20. in jutri v nedeljo ob 4. popoldne in ob 8. zvečer film »Ciganska
kri«. Kot dodatek Fcksov zvočni tednik. ★
ČRNOMELJ. Bratski sokolski gledališki oder Ljubljana — Vič bo gostoval drevi ob 20. v našem sokolskem domu z izvrstno zabavno komedijo s Haškovimi »Pustolovščinami dobrega vojaka švejka« v režiji br. Bronija Battelina. Naslovno vlogo bo igral popularni komik br. Viktor Ambrož. Kdor se hoče drevi nad dve uri od srca nasmejati izvrstnim dovtipom dobrega vojaka švejka, naj poseti predstavo. Vabimo meščane in okoličane, da v polnem številu posetijo predstavo in tako izkažejo svoje priznanje dragim gostom z Viča. Drevi vsi v sokolski dom!
ČRNOMELJ. Sokolski zvočni kino predvaja drevi ob 8. in jutri ob 4. popoldne in 8. zvečer film »Vivere« (življenje).
POLJČANE. Izredno izdatno gradbeno sezono smo imeli letos. V kratkem času je bilo, odnosno bo zgrajenih kar sedem novih poslopij. V Peklu sta že dograjeni stanovanjska hiša posestnika in mizarja Goloba in hladilnica posestnika Brgleza. Pred dovršitvijo pa so dalje: trgovinska hiša treov<*«\	in stanovanjski hi-
ši posestnikov Soršaka in Petka. V Sp. Poljčanah pa si gradita hišici železničarja Rancinger in Verbič. — Preteklo nedeljo je bila tu otvorjena plesna šola. Vaje se vršijo pri Baumannu v Peklu pod vodstvom plesnega učitelja g. Simončiča iz Maribora. Cirkus »Wertheim« se že nekaj dni mudi v Poljčanah.
RIBNICA. Sokolski zvočni kino bo predvajal drevi ob 20. uri film »Strast«. Za dodatek Paramountov zvočni tednik.
SEVNICA. Zvočni kino predvaja danes in jutri veseli film »Duett« z Mariko Rokk v glavni vlogi.
Zanimiva tiskovna pravda
Sarajevo. 10. novembra Pred okrožnim sod;ščem v Sarajevu se je moral zagovarjati profesor in pisatelj Dušan Gjurovič zaradi svoje satire, kj je izšla letos v reviji »Pregled«. Pisatelja tožita bivši narodni poslanec Mihajlo Boškovič iz Danilovgrada in danilovgradski župan Stanoje Begovič.
Satira ima naslov »Saznanje Jeluša Du-biča«. V njej je opisano, kakor se je sestradan osel iz vasi Dubiča seznanil v bližnjem mestu z dobro rejenim psom. Pes je oslu predstavil vse prvake malega mesteca in med njimi seveda tudi župana in narodnega poslanca. Tož!telja navajata, da sta oba opisana v G-'n rov'če vi satirični no-'eli. Pisatelj se brani, da bivšega poslanca Boškoviča sploh ne pozna in da je svojo satiro napisal že leta 1933., ko Boškovič sploh še ni bil poslanec. To je potrdil kot priča tudi novinar in pisatelj Hamid Diz-dar, ki se dobro spominja, kako mu je Gjurovič leta 1933. razlagal vsebino svoje novele. Satira je bila gotova že takrat, čeprav je prišla šele letos v tisk.
Obtoženi pisatelj je tudi navedel, da bi svojo satiro drugače napisal, če bi bil Boškoviča poznal in če bi ga hotel izbrati za osebnost svoje satire. Boškoviča pa ni poznal in se je začel zanimati zanj šele potem, ko je bila vložena njegova tožba, če ie Boškovič samega sebe spoznal v satri. ni to krivda pisatelja ki ne more biti kriv, če je Boškovič res tak človek, kakršen je bil opisan v satiri, če pa ni tak, zakaj potem toži? y » ' - ' » ».V . .
• » t • - >	V
V «r « \	V ' • » ' ' *
, - % t •
Gospodarstvo
Javne nabavke naj se poverijo domačim
podjetjem
Že včeraj smo kratko poročali o 12. zboru Centrale industrijskih korporacij kraljevine Jugoslavije. Ta zbor je bil posvečen predvsem vprašanju javnih nabavk in vprašanju obremenitve industrije z javnimi bremeni.
V	svojem obsežnem referatu je generalni tajnik centrale g. Čurčin poudaril, da se sicer v mnogih državah javne nabavke ne vrše produktivno, temveč pogosto a posebnim ozirom na politične, vojne in druge ozire. Vendar pa imajo v drugih državah od javnih del in javnih nabavk koristi predvsem domača podjetja. V Jugoslaviji se oddajajo javne nabavke v veliki meri inozemskim podjetjem ali pa državnim zavodom in tvorni ca m in le neznaten del odpade na domačo privatno iniciativo. Ponovno je bila izražena zahteva, da bi se pri tem zaščitila domača industrija nasproti inozemski konkurenci. V tem pogledu predstavlja nov moment uredba o normalizaciji od 1. julija 1938 Zahteva gre za tem. da se obrtni in industrijski proizvodi, ki jih ni v naši državi, zamenjajo » sličnimi domačimi produkti in da se ne nabavljajo iz inozemstva predmeti, ki se lahko izde Lajo v naši državi. Prav tako je treba do mačo industrijo pri javnih nabavkah zašSi titi pred dumpingom inozemskih podjetij Nadaljnji predlog gre za tem. da se ino zemske ponudbe pri javnih nabavkah pred lagajo izključno v dinarjih.
V	debati o tem vprašanju so govorili dr. Blaškovič iz Beograda, dr. Vrhunec iz Ljub Ijane. Grosinger iz Karlovca in generaln' tajnik Zbornice za TOI g. Mohorič. Pod predsednik centrale g. Toma Maksimovič je med drugim zagovarjal potrebo centra lizacije državnih nabavk in je izrazil Ijenje. da je treba ustanoviti centralni za vod za nabavke Dvomimo pa. da so bil' navzoči industrijci in predstavniki industrijskih korporacij enakega mnenja.
O fiskalnih obremenitvi Industrije in Produkcijskega procesa Je obsežno referi-:al tajnik centrale dr. Cvetko Gregorič. Najobčutnejšo obremenitev industrije predstavlja uvedba skupnega davka na poslovni promet, ki ga plača proizvajalec za ves poznejši promet dotičnega blaga. Ta davek se plača tudi od neizterljivih terjatev za prodano blago in tudi na zneske, ki jih proizvodnik odobrava v obliki rabata in bonifikacij. Uvedeno je obdavčenje surovin in pomožnih sredstev produkcije in obdavčenje pogonske sile. To predstavlja največje breme s posebnim ozirom na okolnost, da Je bil davek na poslovni promet v poslednjih letih povečan za 150%. Poleg tega pa je bil uveden luksuzni davek, ki je znašal najprej 10, sedaj pa znaša 12%. Tudi drugi davki so bilsi občutno ša 12%. Tudi drugi davki so bili občutno dustrijske proizvode in pomožna sredstva za produkcijo. Carinske osvoboditve, ki jih uživa industrija, pa so znatno omejene. Poleg povečanje fiskalnih bremen so bila Poleg povečanja fiskalnih bremen so bila uvedbo starostnega zavarovanja delavcev Izredno občutno pa je industrija obremenjena zaradi povišanih banovinskih in občinskih doklad. V teku leta 1937 so bile uveljavljene nekatere fiskalne olajšave in industriji je uspelo, da se ni uvedla prvotno zamišljena obveznost nalaganja rezerv Industrijskih delniških družb v državne papirje. Dosežene fiskalne olajšave pa znatno zaostajajo za onim. kar industrija zahteva za neovirano poslovanje in za uspešen razvoj. Referent je predložil zboru načrt posebne spomenice, ki zahteva pravilno razdelitev fiskalnih bremen.
O tem referatu se je prav tako razvila obsežna debata, v kateri so sodelovali med drugimi generalni tajnik Zbornice za TOI g. Ivan Mohorič in glavni tajnik Zveze in-dustrijcev dr. Golia.
Znatno povečanje naših klirinških terjatev v Nemčiji
Od 22. julija je saldo narasel od 107 na 367 milijonov din
Najnovejši izkaz Narodne banke o gibanju klirinških računov z inozemstvom zaznamuje zopet prav znatno povečanje salda naših terjatev v Nemčiji. Ta saldo se je v prvi četrtini novembra povečal za 4.78 milijona mark, t. j. za 55 milijonov din, in znaša sedaj celotni saldo 25.26 milijona mark (367 milijonov din). Kakor Je znano je saldo naših terjatev v Nemčiji dosegel dne 22. julija t 1. 7.36 milijona mark (107 milijonov din) ln se Je torej saldo od tedaj več nego potrojil odnosno se je povečal od 107 na 367 milijonov.
Klirinški račun z Italijo pa zaznamuje v prvi četrtini novembra ponovno znatno zmanjšanje, in sicer za 7.7 na 67.4 milijona din. Tako je saldo naših terjatev v Italiji od pomladi padel že za 2/3, saj je takrat dosegel najvišje stanje skoro 200 milijonov din. Dne 10. t. m. je Narodna banka izplačala po kliringu z Italijo klirinške nakaznice do št. 18.404 od-16. avgusta t. L
Od ostalih aktivnih kliringov izkazuje kliring s Turčijo povečanje salda naših terjatev za 0.3 na 18.7 milijona din, redni kliring z Bolgarijo zmanjšanje za 0.3 na 1.3 milijona din in kliring s Poljsko malenkostno povečanje za 0.1 na 0.5 milijona din.
Med pasivnimi kliringi zaznamuje klirinški račun s češkoslovaško povečanje salda našega dolga za 1.2 fta 165.2 milijona Kč. Nadalje se je povečal naš klirinški dolg v Madžarski za 2.0 na 38.4 milijona din in naš klirinški dolg v Rumuniji za 2.9 na 9.6 milijona din. Saldo likvidacijskega kliringa s Švico pa se je zmanjšal za 0.11 na 4.31 milijona švicarskih frankov.
* • s t
* t » •
. « « r «
- ir
« , . » •
< I v • »
Zaposlenost v posameznih gospodarskih panogah
K že znanim podatkom o skupnem številu zavarovancev v mesecu septembru je Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani sestavil še podatke o gibanju števila zavarovancev v posameznih panogah.
Od avgusta do septembra se je povprečno število zavarovancev zmanjšalo za 444 na 103.972. Najobčutnejše je bilo zmanjšanje zaposlenosti v gostinskih obratih, kjer je zaradi konca tujskoprometne sezone v tem mesecu nazadovalo število zavarovancev za 458 ali 1.3%. Prav tako je nazadovalo število zavarovancev v industriji gradbenega materiala za 306, pri gradnjah nad zemljo za 278 ln pri gradnji cest, železnic in vodnih zgradb za 65. Zmanjšanje števila zavarovancev belež; tudi gozdno-žagarska industrija za 179. Temu nazadovanju zaposlenosti pa stoji nasproti povečanje števila zavarovancev v nekaterih drugih panogah, tako v tekstilni industriji za 186. v oblačilni industriji za 138. v trgovin' za 146. v industriji papiria za 111, v čevljarski industriji za 105 itd.
V primeri z lanskim septembrom smo imeli letos v septembru za 1938 zavarovancev več. Največji del tega prirastka nasproti lanskemu septembru odoade na tekstilno industrijo, kjer se ie od lani število zavarovancev povečalo za 731 na 17.036. Tudi v sorodni oblačilni industriji beležimo povečanje za 219 na 5084. Precejšnje povečanje beleži tudi industrija za predelovanje lesa, in sicer za 569 na 4426, dočim ie zaposlenost v gozdno-žagarski in dustriji od lanskega leta nazadovala za 131 na 8370. Povečanje zaposlenosti beleži v primeri z lanskim septembrom tudi kemična "ndustrija za 205 na 2427. Pri električnih centralah je zaposlenost narasla za 117 na 621, pri usnjarski industrij« za 130 na 2330 in pri čevljarski industriji za 201 na 3303. Končno se je povečalo tudi število hišne služ!nčadi za 352 na 9236.
Precej manjša pa je letos zaposlenost v gradbeni stroki. V primeri z lanskim septembrom se je število zavarovancev pri gradnjah nad zemljo zmanjšalo za 742 na 8694 in pri gradnji železnic, cest ln vodnih zgradb za 309 na 3516. Tudi v Industriji tobaka se je občutno zmanjšalo število zaposlenih delavcev in delavk, namreč za 147 na 736.
Gospodarske vesti
— K pomanjkanju bencina v Ljubljani.
K včerajšnji notici o pomanjkanju bencinske mešanice v Ljubljani smo prejeli od zastopnika kartela pojasnilo glede bencinskih rezerv. Pomanjkanje je nastopilo le glede bencinske mešanice, in to zaradi tega, ker centrala za špirit ne dobavlja mešališčem dovoljnih količin špirita. Včeraj pa je prispelo v Ljubljano 7 cistern ben cinske mešanice, t. j. preko 70.000 kilogramov. Po zatrdilu predstavnika kartela ima kartel v zalogi 11 milijonov kilogramov čistega bencina, ki ga pa ne more dati v promet, ker je dovoljena le uporaba bencinske mešanice. Toliko pojasnila od strani kartela. — Izkušnje zadnjih dni so nam vsekakor pokazale, da nekaj ni v redu in če je krivda na strani špiritovega kartela, potem bo pač treba napraviti ukrepe, da se kaj takega ne ponovi. Pripomniti pa moramo, da so prej, ko Je bila svobodna konkurenca, take stvari niso dogajale in da je Ljubljana vedno imela dovolj goriva na razpolago.
= Plačilni promet s sudetskim ozemljem. Narodna banka je izdala cirkular, ki se nanaša na plačilni promet s sudetskim ozemljem. Vse blago, ki je bilo po 10. oktobru uvoženo iz prejšnjega češkoslovaškega ozemlja, ki je bilo odstopljeno Nemčiji, se ima plačati v okviru plačilnega prometa z Nemčijo. Kot dokaz, da je bilo blago uvoženo iz +ega ozemlja, služi potrdilo o izvozu, izdano od nemških pristojnih oblastev. — Blago, ki je bilo iz sudet-skega ozemlja uvoženo pred 10. oktobrom t 1., se ima do nadaljnjih navodil plačati v kliringu s Češkoslovaške v smislu prejšnjih navodil (ta vpldčila se knjižijo na posebnem računu).
= Zamenjava čsL kron v sudetskem ozemlju. V zvezi z najnovejšim izkazom nemške Reichsbanke od 7. t m. poročajo iz Berlina, da zamenjava češkoslovaških kron v sudetskem ozemlju naglo napreduje in je bilo doslej izdanih v zameno za čsL krone okrog 200 milijonov mark, kar ustreza po zamenjalnem ključu 1660 mi-
NACE TJ
vsako rerilo vsake britvice je v sakem omotu enako ostro in trpežno
lijonom Kč. Obtok bankovcev nemške Reichsbanke je nadalje znaten in je znašal 7. t m. 7423 milijonov mark (lani 5249).
Borze
11. novembra Na ljubljanski borzi so se danes angleški funti v privatnem kliringu trgovali nespremenjeno po 238. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v grških bonih po 35.90 (v Beogradu po 35.75). Nemški klirinški čeki stanejo v LJubljani 14.35, v Beogradu 14.30 in v Zagrebu 14.31.
Na zagrebškem efektnem tržišču Je Vojna škoda pri mirni tendenci notirala 474 — 475 (v Beogradu je bil promet po 474.75). Promet pa je bil zabeležen v 8% Blairovem posojilu po 98, v delnicah Trboveljske po 180 in v delnicah Gutmana po 50.
DEVIZE
Ljubljana. Amsterdam 2390.66-2405.26, Berlin 1761.02 — 1774.90, Bruselj 743.70
—	748.76 Curih 996.45 — 1003.52, London 208.33 — 210.39. New York 4371 — 4407.31, Pariz 116.31 — 117.75, Praga 150.93 — 152.04, Trst 230.69 — 233.78.
Curih. Beograd 10, Pariz 11.7150, London 20.95, New York 441.75, Bruselj 74.25, Milan 23.22, Amsterdam 239.85. Berlin 177, Stockholm 107.9250, Oslo 105.2750, Kobenhavn 93.5250, Praga 15.16, Varšava 82.87, Budimpešta 85.50, Atene 3.95, Bukarešta 3.25.
EFEKTI
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 474 — 475, 4% agrarne 59 — 60, 4% severne agrarne 59 — 59.75 6% begluške
90	— 91, 6«/0 dalm. agrarne 89 — 90, 7«/» invest. 98 —99.50, 7% stabiliz. 97 — 98.50, 7«/® Seligman 100 den., 7% Blair
91	— 91.37, 8% Blair 97.50 — 98.50; delnice: Narodna banka 73.50 den., PAB 222
—	226, Trboveljska 180 — 185, Narodna šumska 20 bi., Gutman 50 — 55. šečerana Osijek 85 bi., Osiječka Ijevaonica 160 den., Isis 20 den., Jadranska 350 den.
Beograd. Vojna škoda 474.50 — 475 (474.75), 4% agrarne 60 den.. 4% severne agrarne 59 — 60, 6% begluške 90.25
—	90.50 (90.50), 6% dalm. agrarne 89.50
—	90 7% invest 99.25 — 100, 7% Seligman 100.50 — 103, 7% Blair 91.25 — 91.50, 8% Blair 97.25 — 98.50, Narodna banka 7400 den.. PAB 227 den.
Blagovna tržišča
ŽITO
-j- Novosadska blagovna borza (11. nov.) Tendenca nespremenjena. — Fšen«ca: sremska 148 — 150; slav. 149 — 151. Rž: baška 144 — 146. Ječmen: ba-šld ln sremski 64/65 kg 148 — 152; pomladni 68 kg 180 — 185. Oves: baški sremski slav. 142 — 144. Koruza: baška sušena pariteta Vršac in Indija 98 — 99; 242.50 — 252.50; »2« 222.50 — 232.50; »5« 202.50 — 212.50; »6« 182.50 — 192.50; »7« 152.50 — 162.50; »8« 110 — 112.50. Otrobi: baški 90 — 97. Fižol: baški 280 — 285.
BOMB AS
-f Liverpool, 10. novembra. Tendenca mirna. Zaključni tečaji: za dec. 4.74 (prejšnji dan 4.72), za maj 4.78 (4.76).
-f New York, 10. novembra. Tendenca, dobro vztrajajoča. Zaključni tečaji: za dec. 8.58 (8.51), za maj 8.30 (8.24).
Usmerjeno gospodarstvo v Franciji
Na kongresu francoskih radikalov v Marseilleu je vzbudil veliko pozornost tudi referat m;nistra trgovine Gentina, ki je govoril o potrebi izgradnje tako zvanega »usmerjenega gospodarstva« (Economie orientče) v Franciji. V utemeljevanje svojega predloga je navajal med drugim, da Francija ne živi več v tako zvanem liberalnem režimu. To pa ne morda zaradi tega, ker bi mu bili v vladnih vrstah nasprotni, temveč zato, ker ga Francozi sami nočejo več. Na mnogih področjih gospodarstvo ni več svobodno, ker ga država ali sama vodi ali pa vpliva na njegovo vodstvo.
Pod tako zvanlm »vsmerjenim gospodarstvom«. je izjavil min'ster, razumem gospodarski sistem, v katerem ostaneta na eni strani kapital in delo v okviru zasebnih podjetij podrejena zasebnemu pravu, v katerega pa na drugi strani poseže država nepokredno (s prevzemom vodstva) ali posredno (s pobudami) v gospodarstvo vselej, kadar je zasebna pobuda nezadostna
ali pa grozi gospodarstvu zaradi prevelikega števila zasebnih pobud anarhija.
Praktično uresničenje takega »vsmerje-nega gospodarstva« je seveda mogoče le v etapah in predpostavlja tehnično modernizacijo proizvodnje, oskrbo s potrebnim kapitalom ter strokovno izobrazbo delovnih moči. Prav tako so za njegovo uresničenje potrebne razne obrke. V nekaterih primerih more njegovo izvedbo prevzeti trgovska družba, ki se pogodbeno obveže za izvršitev določenega delovnega programa, za kar uživa državno podporo. V drugih primerih bo poleg take pogodbene oblike potrebno še posebno državno nadzorstvo pod vodstvom posebnega državnega komisarja. V primerih, kjer bi bila potrebna udeležba državnega kapitala, bi se morale ustanoviti mešane družbe z državno soudeležbo v upravi. Kjer bi se pa zasebna pobuda izkazala za povsem nezadostno, bi morala država sama prevzeti vodstvo novih obratov.
Mussolinijeve inšpekcije brez predznanji
Rim, ii. nov. b. Včerajšnji službeni organ fašistične stranke objavlja naslednje obvestilo: S poletom v Pescaro je začel Mussolini svoje inšpekcije brez prednazna-nil, ki jih bo mimo uradnih še večkrat izvršil tekom leta. Naj bodo zato federalni tajniki, kakor doslej, vedno na mestu, da jih bo mogoče takoj poiskati, ko bo duce po svoji izbiri želel obiskati enega ali več sedežev stranke, odnosno njenih organizacij.
Letošnja Nobelova nagrada za fiziko
Rim, 11. nov. AA Letošnja Nobelova nagrada za fiziko je bila podeljena italijanskemu univ. profesorju' Enricu Fermi-ju, ki je znan zaradi svojih genialnih odkritij o atomih.
Iz državne službe
Beograd, 11. nov. p. Za primarija pri državni bolnišnici v Ljubljani v 6. pol. skupini je napredoval asistent dr. Oton Baje, za višja zdravstvena pristava v 7. pol. skupini pa dr. Anton Hočevar v Kočevju in dr. Franc Delak v Laškem.
V finančni službi so- napredovali za inšpektorje v 6. pol. skupini Franc Per-kič v Gornji Radgoni, Stanko Vedlin v Kočevju in Franc Vošnjak na Vrhniki, za kontrolorja v 7. pol. skupini pa Josip Eržen v Ljubljani in Stanko Pleskovič v Laškem.
Pri podružnici Poštne hranilnice v Ljubljani je napredoval v 6. pol. skupino Ivan Tonja.
-S_
?ostani in ostani član Vodnikove dražbe!
Svetlobna stanfca
Draga pravda
Namesto 90 funtov odškodnine več nego looo susitov
škode
Pogled na velikanski prostor, ki ga bodo zavzemale razstavne zgradbe in kjer pripravljajo ta čas vse potrebno z mrzlično naglico
ANEKDOTA
Knez Kaunitz, minister in vojskovodja Marije Terezije, je imel razne slabe nava»» de, med drugim to, da si je po jedi dolgo trebil zobe, ne da bi se oziral na druge. Za ta namen je imel oel pribor srebrnih zobotrebcev, igel in zrcal. Ker je bil mogoč nik in bogataš, se mu nihče ni upal kaj reči Samo francoski poslanik Breteuil ga je nekoč pošteno blamiral. Ko je bil nekoč pri njem v gosteh in je Kaunitz po zadnji jedi izvlekel svoj trebilni pribor, se je poslanik dvignil in dejal: >Gospodje^ ▼stanimo. Knez želi ostati sam.«
Politični umor v Parizu
Svetovna »knjižnica« za filme
Tu te bo vršila newyorška svetovna razetarfl
Za ohranitev važnih filmov »o ustvarili mednarodno organizacijo. 2e nekoliko let spravljajo filme zgodovinske vrednosti v Londonu in New Yorku v muzeje, kjer jim ogenj ne more priti do živega. Sedaj se je stvorila mednarodna zveza filmskih arhivov. Ustanovni člani te zveze so »National Film Library« v Londonu, »Museum of Modern Art Film Library« ▼ New Yorku, »Cinemathegue Francaise« v Parizu in »Reichsfilmarchiv« v Berlinu. Organizacija naj bi ne olajšala samo ohranitev dragocenih socialnih in zgodovinskih filmskih dokumentov, temveč tudi izmenjavo knjig, tiskov, fotografij, filmskih libretov in drugega materiala, ki se tiče filma. Svoje delo bo razširila na ves svet. Prihodnjega avgusta se bo vršilo prvo zborovanje mednarodne izveae filmskih arhivov v New Yorku. Osrednji urad zveze Je v Parizu in pričakovati je;- da se bodo novi organizaciji priključili tudi filmski arhivi drugih dežeL
Atentator Herschel Feibel Griinspan
Štirinajstletna vdova
Te dni se je s kolesom smrtno ponesrečil 19-letni Gabriel Mathevet iz Montlu-ela na Francoskem. Pokojni je zapustil — štirinajstletno vdovo, ki pričakuje v kratkem otroka. Ko sta se v preteklem letu poročila, sta morala dobiti posebno dovoljenje s strani državnega predsednika. Tudi oče mlade vdove se je pred nekoliko leti smrtno ponesrečil, in sicer zavoljo nesrečnega naključja med — nogometno igro.
straži zlato
Električno oko za Štetje izdelkov
Novi dom vojvode Windsorskega
lfs Suchetovem bulvaru v Parizu si Je vojvoda Windsorski najel majhno palačo, v kateri si misli urediti svoj novi, stalni dom. yanJo se s svojo ženo preseli okoli Novega leta
Pol stoletja ie deluje CMD, darujmo ie za pol stoletja!
Električna doba nam obeta Se neslutene možnosti v vseh področjih kulturnega napredka. že prvi začetki so prinesli uspehe, ki so mejili na čudeže.
Radio, brezžična telegrafija, brezžični prenos slik, svetlobna stanica — vsaka izmed teh stvari je čudo zase. Svetlobna stanica je priprava, ki dojema svetlobne vtise in jih spreminja v električne toke. Po teh električnih tokih, ki nastajajo iz svetlobe, se spravljajo druge električne priprave v obrat. Zvočni film je bil ena izmed prvih in najbolj popularnih uporab svetlobne stanice.
V sodobnih tvornicah uporabljajo svetlobno stanico kot električno oko za brezhibno in izredno hitro štetje majhnih iz delkov. Rabi nam tudi za nadzorovanje pitne vode, kajti v nasprotju z nezanesljivim očesom, ki se hitro utrudi, dojema celo najneznatnejše skaljenje in prebarva-nje vode. To je za preskrbo mest s čisto in zdravo pitno vodo izredne važnosti
Svetlobna stanica pa varuje tudi zakladnice sodobnih bank vlomilcev. Kdor se bliža oklopni blagajni, ki jo takšno elek-
trično oko straži, zaide ne da bi o tem vedel med snope nevidnih žarkov, ki so lz skritih kotov naperjeni na stanico. S tem se prekine električni tok, ki ga povzročajo ti žarki, sprožijo svarilne naprave, ki prikličejo pomoč na ogroženi kraj. Skriti fotografski aparati posnemajo vlomilca od vseh strani in mehanično zapirajoče se duri ga napravijo za ujetnika.
O obstoju teh nevidnih žarkov prej razen v znanstvenih krogih nismo dosti vedeli. Gre za infrardeče žarke, s katerimi je bilo mogoče delati fotografske posnetke skozi meglo in dim na stotine kilometrov daleč. Ta čudež moderne tehnike daje najrazličnejše možnosti, o katerih se nekoč ljudem niti ni sanjalo. Ladje, ki plovejo skozi meglo,, imajo s temi žarki možnost, da opazijo pravočasno človeškim očem nevidne nevarnosti, ki prežijo nanje, vojske imajo možnost ugotavljati nasprotnikove zameglene položaje in umetne megle ne dajejo niti letalom v zraku niti ladjam na morju več prave možnosti, da bi se skrile nasprotnikovim očem.
Mrtveci, ki so se vrnili
Najrajši bi bili ostali mrtvi
V neki londonski bolnišnici so operirali 49-letno gospo Kate Linwoodovo. Med težko operacijo je bolnica umrla. Z masiranjem srca, injekcijo adrenalina in drugimi poskusi je zdravnikom proti pričakovanju uspelo, da so jo po petih minutah zbudili v življenju. Operacijo so srečno dokončali, bolnica se bo čez nekoliko tednov zdrava vrnila domov.
Operacije te vrste so se v zadnjih časih zgodile precej pogosto. Masaže srca in injekcije adrenalina so imele uspeh v primerih, v katerih so nekoč pacienta smatrali za izgubljenega. Smrt, ki se je bila polastila človeka, so prepodili. V večini primerov je šlo za dve ali tri minute, pre-
Umazan dež
Dež nesnage je šel te dni preko nekega predmestja St. Louisa v Zedinjenih državah. Ljudje so stopali v nedeljskih oblekah baš v cerkev. Izložbena in druga okna so šla na kose, otroci so vpili in odraslih se je lotila panika.
Ni šlo za naravni pojav. V bližini so razstrelili skoraj sto metrov visok dimnik nekega parnega mlina. Ko je zidovje padlo v rezervoar, ki je bil napolnjen z umazano vodo in vsakovrstnimi odpadki, se je dvignil v zrak silen prah, umazanost, razbite steklenice in kosi kovine. Vse to je padlo na sosedne ceste, kjer je povzročilo precejšnjo škodo. Mnogo delavcev je bilo treba, da so ceste potem osnažili. Bilo je tudi nekaj lažje ranjenih. Družba, ki ji je pripadal mlin, je izjavila, da je pripravljena plačati vso škodo, ki je nastala zavoljo tega nespretnega podiranja tovarniškega dimnika.
Največja angleška dolinska pregrada
je pregrada doline Haverswater. Dolga bo 600 m, visoka 40 ln ob vznožju 42 m debela. y ogromnem jezeru, ki bo nastalo za njo, bosta izginili dve vasi. Elektrarna, ki jo tu gradijo, bo zalagala ves mauchesterski okraj z električnim tokom
buditve po daljšem času so silno redke in zelo neverjetne.
Zanimive so izjave, ki jih podajajo takšni pacienti, ko se iz »onostranosti« vrnejo v življenje. Ga. Limvoodova je n. pr. pripovedovala: »Zbudila sem se med operacijo iz narkoze baš v kritičnem trenutku, kakor je dsjal zdravnik. Začutila sem hudo bolečino in potem se je vse nenadno pogreznPo. Postala sem silno lahka in prosta, moje misli so lahko potovale, kamor so hotele, navdal me je velik občutek sreče in zadovoljstva in imela sem le željo, da bi vedno tako ostalo. Iz velike daljave sem zaslišala godbo, čisto tiho, nežno godbo. Moj strah pred smrtjo, ki sem ga imela doslej, se je po tem doživ-laju popolnoma izgubil.«
Pri neki drugi operaciji pred pol leta je doživela 22-letna stenotipistka Ellen Smit-hova nekaj podobnega. Srce se ji je ustavilo za dve minuti in dvajset sekund. Ker so jo morali operirati pri polni zavesti, je nje doživljaj v času »smrti« še posebno zanimiv: »Nenadno sem začutila, da se ne morem več gibati,« je povedala. »Takoj nato sem ta občutek izgubila. Potem se mi je zazdelo, da vidim okrog sebe svetlo modrino, postala sem nenadno lahka, prosta in rešena vseh težav, nikoli se nisem počutila tako srečno kakor v tem trenutku. Imela sem občutek, da letim, in željo, da bi s tem nikoli več ne končala. Bila je čudovita omama. Povratek v življenje mi Je povzročil v prvem trenutku velik strah, rajši bi bila ostala tam, kjer sem bila.«
Zo&azslravnik žrtvoval svoje življenje
Zobozdravnik Emile Plckard, ki je deloval v Carigradu, se je ponašal, da zdravi svoje paciente brez bolečin. Imel je najmodernejše aparate in je z zanimanjem zasledoval nove metode. Ljudje so ga priporočali drug drugemu, tako da je imel čedalje bolj obsežno prakso. Ho'el je sedaj preizkusiti novo pripravo za plin, ki uspava bolečine, neki pacient se mu je bil za to ponudil, a prej je hotel ta poskus napraviti na samem sebi. Zvečer se je zaprl v svojo or-džnacijsko sobo. Naslednji dan je neki njegov prijatelj opazil njegov avto pred vrati in ker zdravnika dolgo ni bilo iz hiše, je začel eumiii, da se je primerila kakšna nesreča. Vdrl je v ordinacijsko sobo in ga je našel mrtvega na operacijskem stolu. Cev novega aparata je imel pritrjeno še na nosu. Aparat je bil tako zgrajen, da bi ga pacient sam lahko spravil v obrat, čim bi pri obravnavi zoba začutil ksikžno bolečino. Zdravnik je bil gotovo vdihnil nekaj preveč cimamljajočega plina in je postal tako žrtev svojega poklica in izuma. Umrl je v stremljenju, da bi soljudem prihranil bolečine. Te besede mu bo dala v nagrobni spomenik vklesati njegova mati, pri kateri je živel
Za smeh in kratek čas
»Ko sva se poročila, sem mislila, da si pogumen mož.«
»Da, to so rekli tudi vsi moji prijatelji.«
Ena Lovellova, lastnica gledališke agen-ture v Londonu in solastnica neke tvrdke za izdelovanje filmov, je bila velika prijateljica igralke Gwen Wyndhamove, tako da so se ljudje iz njiju nerazdružljivosti že norčevali. L. 1935. je Lovellova izdelala film, v katerem je imela Wyndhamova glavno vlogo. Film ni imel uspeha, prijateljici sta se sprli in igralka je zahtevala okrog 90 funtov šterlingov, ki jih je Lovellova njej baje dolgovala. Čeprav je ta oporekala upravičenost te zahteve, je bila zavoljo ljubega miru pripravljena, da da Wyndhamovi 70 funtov, Wyndhamova pa tega ni sprejela in je bivšo prijateljico tožila. Zadnja instanca je po treh letih dokončno zavrnila zahtevo in je Wyndhamo-vo obsodila na plačilo vseh stroškov, ki znašajo sedaj več nego 1000 funtov šterlingov. Igralka bi morala plačati torej več nego desetkrat toliko, kolikor je nekoč zahtevala, razen tega je izgubila 70 funtov, ki bi jih bila lahko dobua, in napove-
AngleSki letalec rekorder C. W. A. Scott se pripravlja za svoj četrti polet v Avstralijo, ki ga misli opraviti v rekordnem času 2 dni. Dama poleg njega Je njegova pomožna pilotka ga. Kirby Greenova, tudi znamenita
rekorderka , „,,.
Mladi Žid Herschel Feibel Griinspan Je v nemškem poslaništvu v Parizu ustrelil poslanskega tajnika v. Ratha, da se maščuje zavoljo neprilik, Id so jih v Nemčiji delali njegovim staršem. Na sliki vodijo policijski uradniki atentatorja po njegovem dejanju
iz poslopja nemškega poslaništva
Neumna stava
Kmet Štefan Kowalski lz okolice Varšave je postal žrtev skrajno neumne stave. Stavil je bil, da bo snedel dvanajst jajc z lupino vred, ne da bi mu to škodovalo. Mož je v resnici požrl dvanajst jajc, nato pa so se ga lotili strašni želodčni krči. Navzlic zdravniški pomoči je v bolnišnici umrl.
»In ne poza1.5 'j l.ček, da si hotel k zobozdravniku!«
(E. ji o,lys weekly).
dati je morala bankrot, kar ji je stroške
samo povečalo. Zadnji dve leti je bila brez dela, kar pripisuje živcem, ki jih je izgubila zavoljo pravde. Lovellova o njej noče ničesar več slišati, kajti tudi njeni živci so uničeni. Samo v enem se obe strinjata: pravdati se nočeta nikoli več. Zadnja razsodba je izrazila obžalovanje, da je šel spor za vsoto, ki ni bila v nobenem razmerju s stroški, ki jih mora nositi sedaj stranka, ki je izgubila.
Vojaško letalo
padlo na ulico
Po vzletu z vojaškega letališča v \Ya-shingtonu je treščilo neko letalo s polkovnikom Mac Dillom, članom letalskega generalnega štaba, in nekim pilotom na tla. Padlo je na ulico, razbilo več avtomobilov, eksplodiralo in zgorelo. Zgorela sta tudi oba moža. Nesreča ni zahtevala drugih žrtev.
Holandska princesa Beatrika
VSAK DAN ENA
hčerka prestolonaslednlce Julljane ln princa Bernharda Je pravkar dokončala detel mesecev. Kakor je videti, se obnaša pred fotografskim objektivom kar lepo
Zopet polet v Avstralijo
M nI turni pregled
Mariborski razgledi
i.
Naše gledališče izvaja repertoar, ki je precej kvalitetnejši od lanskega. Opera je povsem poživljena. Ob koncu novembra ali v začetku decembra bomo gledali Aido (ob Verdijevem jubileju). Mar ni to tvegana stvar? Tako se vprašuje kulturni Maribor. V tisti nizki pritlični stavbi v Slovenski ulici, ki je v kompleksu poslopja Narodnega gledališča, pa prevladuje optimizem. Imamo blesteči tenor Anatola Ma-noševskega, čigar prodorni, lirični in temeljito izšolani tenor je prepričevalno obvladoval situacijo ob nedavnem »Boccac-ciu«, ki smo ga videli v Skrbinškovi mojstrski, prenovljeni režiji. Poleg Manošev-skega, ki je Mariborčane takoj prepričal, da imajo po posebni konjunkturi angažirano skoro prvo-garniturno moč, se je s svojim zvonkim, svetlim sopranom uveljavila Fiametta Jelke Igličeve. V povsem novi smeri se nam je odkril Anžlovar v vlogi sodarja Lotteringhia. Izpričal je do-kajšnjo porcijo komičnega talenta. Precej obetajoča moč se je utrnila ob Beatrici Marije Veldinove, ki ji njen prijetni sopran ob vztrajnem šolanju lahko prinese Še lepe uspehe in morebiti kariero nove mariborske subrete. Tudi Verdonik je v vlogi boccaccijevsko nastrojenega Leonetta kazal vidno prizadevnost v pevskem izpopolnjevanju. Vprav klasično markanten pa je bil J. Kovičev Lambertuccio, ki je žel pravi triumf s svojimi improvizacijami v tretjem dejanju. Hudo ksantipski sta bili ostro začrtana Peronella Zamejič-Kovičeve in Isabella Slave Gorinškove. V skoro polnoštevilno sodelujočem ansamblu so se vidneje odražali še palermski princ E. Groma, brivec Scalza P. Rasbergerjeve in neznanec V. Skrbinška.
Boccaccio, ta prijetno muzikalna vesela opereta, ki se močno približuje komični operi, je nesporno pozitivna svetla točka v letošnjem glasbenem repertoarju. Lojze Herzog si je močno prizadeval, da poveže dobro izvežbani orkester, vnete soliste in pomnoženi zbor, ki mu v tej opereti pripada pomemben dramatični delež ob množičnih nastopih razkačenih florentinskih zakonskih mož.
Tudi Nušičevega »Pokojnika« so vpri-zorili s prodornim uspehom. Nušičevski milje je zaživel pred nami v hreščečem odmevu smeha, ki ni gogoljevski in ne mo-lierovski, ampak ki izžareva nekaj gren-tega, trpkega, disonančnega. Režiser Jože Kovič je usmeril tok odrskih dogajanj k upoštevanju obeh otipljivih elementov igre, to je resnobno tragičnega in cinično komičnega. Inž. Mariču, osrednji podobi, ki tone v tragikomičnosti in družbeni tra-gičnosti, je vdihnil Jože Kovič plemenitost, ki odlikuje tudi Blaževega skrušenega Aljošo, ki je drugi značilni svetli lik v tem poslednjem in najboljšem Nušičevem odrskem delu.
Vsi ostali tipi v tej pošastni življenjski sredini pa se potapljajo v pokvarjenosti in nravstveni brozgi. In vendar ni Nušič namenil zmage karikaturam, katerih glavni kolovodja je Spasoje Blagovič. V njem se je naš Danilo Gorinšek, ki je sijajen inter-pret nušičevskih moralno defektnih tipov, razmahnil do blesteče širine in odrskega zanosa. Kriminalni tip posebne vrste je Blagojevičev satelit Anta, ki ga je M. Ko-sič plastično prikazoval. R. Nakrstov No-vakovič in Crnoborijev Protič sta za spoznanje manjša pokvarjenca od prvih dveh, ki sta se z vsem zagonom nemoralne samoobrambe pognala v zaroto proti vrniv-šemu se »Pokojniku«, ki nas pominja na usodo »Živega mrtveca«. Uspešno so se uveljavili tudi P. Kovičev iznajdljivi gospod Djurič, ki predstavlja zvezo te gnile, tipično beograjske sredine z najvišjimi krogi, nadalje Verdonikov Mile in Košutov ostro začrtani publicist Mladen Djakovič, ki mu je dano, da nadmodri celo tako pretkanega lisjaka, kakor je Spasoje Bla-gojevič.
Vodilni ženski trio so predstavljale Ema Starčeva, ki je učinkovito podajala histerično zakonolomno Rino, Elvira Kraljeva, ki je sicer manj vodilni vlogi tete Agnje vtisnila poživljajoč pečat, in Branka Ras-bergerjeva kot razvajena edinka Spasoja Blagojeviča. Občinstvo je pozorno sledilo predstavi, s posebno zbranostjo pa je prisluhnilo bodečim nušičevskim strelicam.
II.
Ljudska univerza v Mariboru je letošnji
uvodni cikel predavanj posvetila bilanci našega žitja in bitja ob 201etnici Jugosla-vije._ Uvodnemu predavanju prof. S. Krajnca o razvoju in uresničenju ideje zedinjenja je sledilo vsebinsko in metodično sijajno predavanje univ. prof. dr. L. Hauptmana iz Zagreba, ki nam je ob mojstrskem razčlenjevanju nacionalne misli v zvezi z razpletom svetovne vojne ter vseh njenih posledic temeljito izprašal v?st: »Ali smo zreli, da ob sodobnem stanju v svojem nacionalnem odporu in žila-vosti služimo narodu in državi? Upajmo, da smo.« Znani vojaški strokovnjak general Belič nam je prikazal rast Jugoslavije v svitu vojaške slave, ki ožarja srbsko vojsko od zmagovite balkanske vojne do prebitja solunske fronte. Naslednje predavanje je bilo posvečeno socialno-političnim bilančnim razgledom ob 201etnici Jugoslavije. Tajnik Delavske zbornice Filip Urat-nik je strnil poglede ob problemih socialne zakonodaje in socialno politične aktivnosti, ob stanju glavnih nosilcev te aktivnosti ter se končno dotaknil potrebe nujno perečega vprašanja bolniškega in starostnega zavarovanja našega poljedelskega delavstva, ki zavzema 40 o/o vsega našega kmečkega prebivalstva. Univ. prof. dr. Štele iz Ljubljane pa je ugotovil spričo bilance 20 let likovno umetniškega ustvarjanja v Sloveniji: Slikarske struje se zlivajo v lirični kolorizem, kiparstvo si je ustvarilo svojo tradicijo ter oblikovalo svojski izraz. V arhitekturi pa se Plečnikova in Vurnikova šola posrečeno dopolnjujeta. V ponedeljek 7. novembra nas je obiskal univ. prof. dr. K. Ozvald iz Ljubljane, ki je navzočim učiteljem in profesorjem predočil veliko resnico, da moreta edino ljubezen in vera. ki se goreče oklepa svojeea naroda, voditi mladino v srečnejšo bodočnost.
III.
Kulturnemu Mariboru preti kulturni škandal. Glasbena matica je brez prostorov. Ko se je zanimala za poslopje starega muzeja, so ji odvrnili, da je ta stavba rezervirana za policijsko vojašnico. Nekateri
- :	no celo predlagali, da bi
Glasbena matica mislila na poslopje __
— "1.. Zopet drugi predlagajo, da bi se nekateri prostori preurejenega gradu uporabili za splošne kulturne prireditve in društvene prostore. Tako naj bi postal mariborski grad neke vrste mariborski kulturni dom. V Kazini ni prostora, ker so veliko dvorano s priključeno gledališko pevsko sobo že dodelili Studijski knjižnici, katere prostori so spričo silovitega knjižničnega razmaha postali pretesni. Glasbena matica je sedaj v svoji nadaljnji usodi najtesneje povezana z rešitvijo tega vprašanja.
Kulturni Maribor pa si ubija glavo tudi z drugo perečo zadevo: V Maribora Je danes vsak koncert riskirana zadeva. Bili so časi, ko je bilo drugače, ko so predstavljali koncerti prvovrsten umetniški in kulturni dogodek. Danes ni mogoče Maribora predramiti k smislu za koncertno življenje. Malodane vse koncertne prireditve pretekle kulturne sezone so se zaključile s poraznimi deficiti. Maribor se vprašuje: Kaj storiti, da operemo ta madež in da vrnemo Mariboru tisti sloves koncertno razgibanega mesta, ki ga je užival pred leti? Ce pojde tako dalje, si nikdo ne bo več upal prirejati koncertov večjega stila. Cuje se mnenje, da bi se formiral poseben kartel pevskih in glasbenih društev, ki naj bi pametno in smotrno skrbel za organizacijo in propagando bodočih koncertov.
IV.
V soboto 12. t. m. imamo v našem gledališču krstno predstavo. Uprizori se kmečka drama »Prevara«, ki jo je spisal mladi pisatelj in član Narodnega gledališča v Mariboru A. Standeker. Drama je močna in sega v gospodarsko socialno strukturo našega podeželja. Siromašni bajtarski sin Ivan Lemež se oženi na kmetijo in postane trden kmet. Toda prevaral se je. Njegova žena je precej starejša od njega. Na kmetiji živi kot rejenka mlada, zdrava Lonka, ki mu razvname kri. Vda se mu, ljubi pa ga ne. Ivan Lemež, ki doživlja tragično prevaro, meni, da ga Lonka ljubi. Leme-ževa žena, ki nekaj sluti, pa prigovarja Lonki, da bi se poročila z bogatim sosedom. Toda Lemež se temu upre. Lemeževa izve za \fnoževo razmerje z Lonko. Leme-ževka zboli. Po Lemeževih možganih pa se podijo zle misli, da bi zastrupil ženo. Medtem pa se vrne domov Drobežev Tone, ki je nekaj let delal v tujini Med njim in Lonko se zopet razvname mlada ljubezen, Lemeževa žena pa umre. Vsi menijo, da je umrla naravne smrti, toda Lonka dobro ve, da je Lemež svojo ženo zastrupil. Lonka spozna, da je z Lemežem zanosila. Sovraži ga, čeprav bo oče njenemu otroku. Njen otrok ne sme imeti morilca za očeta. Poročiti se hoče s Tonetom. Ko se pa Lemež temu upre, ga ovadi. V tretjem dejanju sledi Lonkina in Tonetova svatba. Sredi razigranega svatbenega razpoloženja se pojavijo zakrinkani prežarji, ki jih vodi Lemež, ki je ušel iz zapora. Lemež hoče odpeljati Lonko preko meje. Tedaj se Lonka izpove. Tone ji vse odpusti. Tudi v Lemežu se zbudi človek: vda se in se vrne, kamor mora.
Lemeževa tragika ima svoje vzroke predvsem v socialnih prilikah. Kot bajtarski sin je hotel postati kmet. V tem trenutku pa se je notranje prelomil. Postal je slepo orodje strasti, ki ga je nujno pahnila v zločin in tragiko.
Kulturni Maribor pričakuje z velikim zanimanjem krstno predstavo te nove domače izvirne kmečke drame, ki bo spričo svojega močnega dinamičnega zapletka in izpletka nedvomno žela lep uspeh.
—ec
Massenetov „Don Kihot" v ljubljanski operi
Nesmrtna umetnina Cervantesa, roman »Don Kihot«, se z vso pravico uvršča med najdragocenejše plodove pisateljske tvorbe.
Velik francoski skladatelj Massenet je v zadnjih letih svojega življenja (rodil se je leta 1842. v Saint Etiennu, umrl pa leta 1912.) skomponiral eno svojih najlepših del, »Don Kihota«, in sicer prav za Šaljapina, ki ga je poznal kot največjega umetnika svetovnega slovesa. Tako je rešil iz precejšnje pozabe Cervantesov roman ter ga vzpostavil zopet v središče zanimanja, kajti kakor hitro je postala znana njegova enako imenovana opera, za katero je napravil libreto Lorrain, verze pa zložil Cain. je zopet zaživelo zanimanje za to čudovito delo in njegovo visoko etično vrednost. Premiera Massenetove opere »Don Kihot« je bila leta 1910. v Monte Carlu, kjer je pel naslovno partijo Šaljapin ter dosegel svetoven uspeh. Znano je. da je gostoval 9 to partijo po vseh svetovnih odrih, in da se je odločil, — četudi je bil poprej dolgo nasprotnik filma, — oživiti ta lik tudi na platnu. Ljubljančani pač še niso pozabili velikega doživetja, ki ga jim je dal ta film ter tako omogočil, da so spoznali Šaljapino-vo umetnost.
Šaljapinu je naložila usoda nalogo, da je dopolnil svoje umetniško poslanstvo na zemlji s kreacijo Don. Kihota, junaka, ki se je boril za ideale, zaščitnika resnice in pravice, viteza, ki se je njegovim prizadevanjem rogal ves svet, človeka, ki je to vedel, a se je vendar vztrajno boril za svoje prepričanje in umrl zanj. Otroško mehka duša, junaški duh, vroče srce polno vite-štva, misli, zanesene v iskanje lepote, vroča vera v zmago dobrega, vse odpuščajoča dobrota, radodarnost, požrtvovalnost in še številne Lastnosti duhovnega plemenitaša z-družene v eni osebi — to je bil Don Kihot, vitez Dolge postave iz Manče. Če bi Šaljapin v vsem svojem življenju ne ustvaril drugega kot to podobo, bi zaslužil že to mero 9lave, ki obdaja danes njegov nesmrtni spomin.
Massenet je znan kot komponist številnih oper, ki so bile v veliki večini izvajane na našem odru; tako na primer: »Zongler Naše ljube Gospe«, »Thaig«, »VVerther« in »Manon«. »Don Kihot« bo torej peta opera tega komponista, ki bo izvajana pri nas.
M. Sl-eva.
^ostani in ostani član Vodnikove družbe!
Zapiski
NOV NOBELOV LAVREAT Z nekim presenečenjem sprejemajo poznavalci literatur« vest iz Stockholma, da je bila letošnja Nobelova nagrada za literaturo priznana ameriški pisateljici Pearl BuckovL Njeno ime se ni omenjalo med kandidati za to največje svetovno priznanje in zapadnoevropski slovstveni časopisi so naStevali — kakor že nekaj let — druga, slavnejša imena. Švedski akademiki so tudi v tem primeru pokazali, da hodijo svoja pota.
Priznati pa je treba, de. so Izmed sodobnih pisateljic izbrali dobro ime. Pearl Buck si je v teku zadnjega desetletja osvo jila čitatelje po vseh celinah, njeni romani, zlasti »Dobra zemlja« in »Mati« izhajajo v visokih nakladah v vseh večjih jezikih. Mnogi so jo spoznali tudi v filmu, ki je bil prirejen po »Dobri zemlji«. Sodi med kvalitetne ljudske pisatelje.
Pearl Buck se je rodila kot hčerka angleškega protestantskega misionarja, ki je oznanjal evangeljski nauk med Kitajci. Odtod toliki kitajski motivi v njenem delu. Svojo mladost je preživela na Kitajskem in iz teh doživetij črpa Se vedno velik del literarne snovi. Njene spise odlikuje plemenit, poduhovljen realizem. Kdor prebere »Dobro zemljo« in »Mater« — sled-
materinstvu v vsej svetovni literaturi — gleda na Kitajce ln njihovo življenje s mnogo simpatične jšimi očmi. Nemara Je tudi to pripomoglo, da so se Švedski akademiki v času japonsko-kitajske vojne odločili sa ameriško pisateljioo znanih kitajskih romanov.
»2Mjeoje tnsvet«	v prihodnji
Številki članek »življenje kot naravoslovni problem«, dalje članek o slovaški prestolnici Bratislajvi, Milana Perjana črtico »Kopa žari«, začetek spisa dr. Frana Gčstla »Zločini zaradi duševne abnormalnosti«, članek »Afrika v starem veku«, prevod novele Guy de Maupassantia »Prigoda Wa3terja Schnaffsa«, J. Koštiala jezikovna prispevka »Kristjan« in »Planika ln narcisa«. Rubrike Fotoemater, 1% praktične medicine ln druge zaključujejo Številko, ki prinaša tudi mnogo drobiža in ilustracij.
R. H. Bruce LocKhard, bivši angleški diplomat, ki je spisal več zanimivih ln mnogo predvajanih knjig o današnji srednji Evropi z osebnimi spomini na Češke politike ln na ribolov v dolenjski Krki, pripravlja dalJSo knjigo o Balkanu, Zlasti o Srbih. Knjiga bo izšla t kratkem v Londonu.
ŠPORT
Zemunci v Ljubljani
Jutri ob 14. Ljubljana—Sparta, ob 13* Ljubljana—Jadran juiu, oboje na igrišču ob Tyrievi cesti
Po dolgem se nam bo jutri spet nudila prilika videti doma ligaSko prireditev. Niso prepogoste take prilike kakor smo že dejali, zato pa morajo biti nastopi našega ligaša doma tembolj privlačni
Moč Jutrišnjega gosta smo včeraj ocenili in pripomnili, da do zadnjega sodnikovega žvižga naši fantje ne smejo popustiti. Gosti so enako nevarni v začetku in ob koncu tekme. Zato se morajo naši zavedati te nevarnosti.
Kakor zagotavlja klubovo vodstvo, bo imelo bržkone na razpolago skoraj vse igralce, ki pridejo za ligaške nastope v poštev. Tudi ne dvomimo, da bodo fantje dali vse iz sebe, jutri in še vse naslednje nedelje, ko bodo igrali na domačih tleh. Vendar želimo poudariti ob tej priliki, da mora tudi domača publika Izpolniti svojo dolžnost. Ni kraja, kjer se igra nogomet, da ne bi domačini imeli opore pri svoji
| publiki! Toda, če že naša publika ne zna podžigati, tedaj naj tudi ne vpliva demo-ralizajoče na svoje igralce kakor se je to pripetilo že nekajkrat.
Posebno mlajši igralci potrebujejo precejšnjo dozo vzpodbude. Ce Jim je dati ne moremo, tedaj jim nikar ne odvzemaj-mo volje do borbe.
Ker oba jutrišnja nasprotnika potrebujeta točke, zato Je pričakovati ostre borbe. Upajmo, da ta ne bo prešla dovoljenih mej. Doslej so se naši fantje pokazali vsepovsod kot fair Igralci ta enako pričakujemo seveda tudi od gostov. Tedaj bo prišel vsak obiskovalec na svoj račun.
Tekma se bo pričela po odredbi JNS ob 14, ob 13 pa bodo nastopili juniorjl Ljubljane proti Jadranovim za točke. Tudi pri tej tekmi bodo športni prijatelji imeli dovolj užitka.
Novo kolo tekem LNP
Vzporedno z ligaškim prvenstvom se bliža koncu tudi prvenstveno tekmovanje v območju LNP, v katerem bo jutri spet zelo pester spored.
V	Ljubljani opozarjamo čitatelje predvsem na tekmo
Mars—Bratstvo
ki bo ob pol 10. na igrišču Ilirije za Ko-linsko tovarno.
Bratstvo si je nabralo že dovolj točk, da je prevzelo vodstvo vljubljanski skupini I. razreda, kar pomeni, da je trenutno v odlični formi. Marsovci bodo to pot merili moči z Jeseničani na domačih tleh. 2e na Jesenicah je imelo Bratstvo dovolj opravka z njimi, gotovo pa jim bo Slo Se težje na tujem igrišču. Ker bodo prvi skušali ponoviti svojo zmago, domačini pa po možnosti izsiliti vsaj točko, bo tekma gotovo prav zanimiva in napeta.
Razen tega bodo v tej skupini igrali še
v LJUBLJANI: Svoboda—Reka ob 9.30 na igrišču Ljubljane in
na JESENICAH: Kovinar—Hermes ob 14.30 na igrišču Kovinarja.
Jadran v Kranju
Po daljšem odmoru bo jutri v Kranju spet prvenstvena nogometna tekma To pot bodo prišli v goste simpatični Jadra-novci, ki so zdaj na petem mestu v tabeli ln samo za dve točki za Kranjem. Čeprav je Kranj v prvi tekmi v Ljubljani visoko zmagal, ne računa s tem, da bi mogel prav lahko opraviti s trdim in žilavim moštvom Jadrana.
Tekma se bo začela ob 15. na igriSču Kranja, po tekmi pa bo domači klub priredil veliko športno zabavo pri Stari pošti. Spored namerava poživiti še s posebno točko, športnim kegljanjem na dobitke, ki bo posebej v Narodnem domu. Zmagovalec bo prejel novo moško kolo, bo pa tudi še mnogo drugih lepih dobitkov.
V	MARIBORU bo spored naslednji: Železničar—Slavija ob 14.30 na igrišču Železničarja in Rapid—Mura ob 14.30 na igrišču Rapida ter
v ČAKO.VCU: CSK—Maribor ob 14.30 na igrišču ČSK.
Celjski spored
JutTi popoldne bosta na igrišču pri »Skalni kleti« v Celju dve podsavezni prvenstveni tekmi. Ob 13. se bo pričela tekma Jugoslavija: Olimp, ob 14.30 pa tekma Atletiki: SK Celje. Za prvo tekmo je delegiran sodnik g. Veble, za drugo pa g. Kopič iz Maribora. Ker bosta obe tekmi gotovo zelo živahni in napeti, vlada za srečanji veliko zanimanje.
Ob 10. dopoldne 9e bo pričela na Glazi-ji drugorazredna prvenstvena tekma med SK Laškim in SK Borutom iz Gotovelj. Sodil bo g. Oberlindtner.
V nekaj vrstah
Kakor čitamo v »Službenem vestniku« LNP, je I. tajnik g. Mirko Peric, ki Je dolga leta opravljal to važno funkcijo v našem nogometnem podsavezu, podal ostavko. Na njegovo mesto je bil koopti-ran dosedanji član upravnega odbora g. Josip Kuhar.
Po beograjskih listih posnemamo, da Je varaždinska Slavija, eno izmed ligaSkih moštev s katerim ima Ljubljana v zadnjem delu tabele precej neposredne račune, zašla v resno krizo. Deloma so njegove vrste zapustili agilni funkcionarji, Se več skrbi pa povzroča klubovemu vodstvu odhod nekaterih najbolj uspešnih aktivnih igralcev, tako Madjariča, Solertija in Pavletiča.
Znani igralec zagrebške Concordije Eibl, o katerem je bilo lani ob tem času precej govora zaradi njegovega nenadnega bega v Beograd, odkoder pa se je potem le spet vrnil v svoj matični klub, namerava zdaj menda že spet pobrati šila in kopita. To
pot je njegov dogovor bolj premišljen ln računati se mora skoraj z gotovostjo, da bo v kratkem ojačil vrste beograjske Jugoslavije. Kakor pravijo, bo dobila Con-cordia zanj 20 tisoč dinarjev odškodnine. To se člta in sliši skoraj angleški...
V Londonu je nedavno umrl William Pickford dolgoletni predsednik angleške nogometne zveze in znani športni delavec v AnglijL Mož je dosegel starost 77 let, bil pa je do zadnjega zelo agilen in ga je nagla smrt iztrgala sredi Intenzivnega dela, predvsem za nedavno tekmo med Anglijo in celino.
Jugoslavija je poleg Anglije, Danske, Italije in Norveške ena izmed prvih petih držav, ki so se službeno prijavile za udeležbo na XII. olimpiadi v Helsinkih.
V. zimska olimpiada bo v dnevih od 3. do 11. februarja v St. Moritzu. Kakor kaže zdaj, bo ta olimpiada po sporedu precej okrnjena od zadnje, ker na njej ne bo smučarskih prireditev, razen tekem vojaških patrulj, ki pa ne spadajo v oficlel-ni spored zimskih olimpijskih iger. Izven sporeda se bo baje tekmovalo tudi v smu-ških skokih in slalomu. Morda se bo do začetka te prve bodoče olimpiade na snegu in ledu le še našla zadovoljiva reSitev med sprtima strankama, mednarodnim olimpijskim odborom in mednarodno smučarsko federacijo, da bodo v Švici lahko startali zimski športniki vseh disciplin.
SK LJubljana. Drevi ob 19. obvezen sestanek ligaškega moštva. Zbirališče pred restavracijo Slamič. Postave ligaškega in juniorskega moštva so na običajnem mestu.
SK Reka. Jutri ob 9. naj bo I moštvo v garderobi Svobode na igrišču Ljubljane. Postava v naši garderobi, kjer naj se dvigne tudi oprema. Juniorjl Igrajo s Ko-rotanom na našem igrišču; ob 9. naj bodo v garderobi.
ŽSK Hermes (nogometna sekcija). Postave moštev za nedeljske prv. tekme I. moštva, ki igra na Jesenicah ln juniorjev, ki igrajo na domačem igrišču, so razvidne na obiičajnih mestih. Moštvo na Jesenice odpotuje jutri ob 11.30 z gorenjskega kolodvora. Vsi in točno! — Uprava.
O vremenu
v planinah
je predsinočnjtm pod okriljem SPD predaval univerzitetni docent g. dr. Oskar Reya v dvorani Delavske zbornice. Predavanje, s katerim je naše planinsko društvo otvoailo letošnjo sezono svojih predavanj, ni bilo obiskano, kakor Je zaslužilo.
Predavatelj je poslušalce podrobno seznanil z vsem, kar mora laik, posebno pa planinec in smučar, vedeti o vrememoslov-ju. Po precej obširnem uvodu o osnovnih pojmih te znanosti na zemeljski obli sploh Je govornik izčrpno pojasnil glavne vetrovne sisteme ter najbolj značilne tvorbe oblakov v zvezi z napovedmi dobrega ali slabega vremena. Zelo zanimiv je bil del razprave o vremenskih kartah, Id se polagoma spoznavajo hi udomaču-jejo tudft pri nas. V zadnjem delu svojih izvajanj se je g. predavatelj pomudil še pri nekaterih velikih vremenskih preobratih zadnjih let ter na podlagi skrbno sestavljenih diagramov raztolmačil posamezne vremenske elemente v konkretnih primerih. H kraju je dodal Se nekatere natančne preglede o padavinskih in kli-matičnih razmerah pri nas. ki so seveda v bistveni vrez1 z vremenom.
Kiji* temu, da Je g. dr. Reya znan strokovnjak na t«n torišču, je znal pred poslušalci odlomke svoje težke vede razprostreti v tako poljudni obliki, da so mu do zadnje besede sledili z največjo pazljivostjo in ga na koncu nagradili z dolgim ploskanjem. Res pa je, da se je napovedane teme o vremenu v planinah dotaknil prav za prav le bežno in obljubil, da bo pri priliki izpopolnil svoj nastop pred člani in prijatelji SPD še s podrobnostmi s tega poglanrja.	{
COTV
V ELEGANTNEM BAKELITNEM ETUI-U V VSEH MODNIH NIJANSAH Din 21.— (vložek 12.—).
Naše gledališče
D B A M A
Začetek ob 20. url Sobota, 12.: Brezov gaj. A. Nedelja, 13. ob 15. uri: MoMere: Izsiljena ženitev. Ljubezen zdravnik. Izven. Znižane cene. Ob 20. Potopljeni svet. Izven. Znižane cene. Ponedeljek, 14.: Zaprto.
S prihodnjo dramsko premiera bomo spoznali nordijskega pisatelja Strindbergm kot pisca p^vljične igre »Labodka«, M. je prav tako namenjena odraslim, kakor mladini. Delo je izredno interesantno. Vpri-zorilo se bo s scensko glasbo, ki Jo Je k temu delu napisal finski skladatelj Sibe-Mus. Režija bo Ciril Debevčeva. V glavnih vlogah bodo nastopili: ge. Marija Vera kot mačeha, Vida Juvanova kot Labodka, šaričeva kot Labodklna mati, gdč. Slav-čeva Signe, Boltarjeva Prinčeva mati, gg. Skrbinšek Mladi kralj, Cesar Vojvoda, Po-tokar vrtnar, Plut ribič. Premiera bo 16. t. m.
OPERA
Začetek ob 20. url Sobota, 12.: Don Kihot. Premiera. Pre-
mierski abonma.. Nedelja, 13 ob 15. Grofica Marica. Izven. Globoko znižane cene od 24 din navzdol. Ob 20. Gejša. Izven. Znižane ce-ne.
Ponedeljek, 14.: Zaprto.
Na nocojšnjo premlero v operi še prav posebno opozarjamo. Francoskega opernega skladatelja Masseneta, ki ga poznamo po njegovi resni glasbi, bomo slišal to pot v komični operi svetovnega slovesa Doti Kihot. Tekst je vzet po znanem španskem romanu Cervantesa, prevedel ga je za opero kapelnik Niko štritof, ki ima tudi mu-zlkalno vodstvo opere. Tri glavne vloge so v rokah gg. Primožiča, Betetta ln ge. Kogejeve. V ostalem sodelujejo dame: Ribičeva, Hejbalova ln gg. Marčec in San-cin. Režijo bo imel Primožič.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Sobota, 12. ob 20.15: Vdova Rošlinka. Premiera.
Nedelja, 13. ob 20.15: Vdova Rošlnka.
»Vdova Rošlinka« je našemu občinstva že znana in priljubljena komedija. Z vsebino, ki je naši duši zelo blizu, se v tej igri stopnjuje naša pozornost do napete osredotočenosti. Idilično vzdušje gorenjske hiše, vedri, sproščujoči dialog, komične situacije, to so odlike »Vdove RoSlinke«. Režija ge. Juvanove je uporabila vsa razpoložljiva sredstva, da bi omenjene odlike še pridobile na veljavnosti. Glavne vloge so v rokah najboljših igralcev: Bučarjeva, Grgurevičeva, ki proslavi svoj stoti nastop, Porentova, Plevelj, Eypper, Moser in Gornik. Nabavite sd vstopnice že prej!
MARIBORSKO GLEDALIŠČE Sobota, 12. ob 20.: Prevara. Krstna predstava.
Nedelja, 13. ob 15.: BocacoJo. Ob 20. dičev učenec.
R
Sobota, 12. novembra LJubljana 12: Pester spored s plošč. —
12.45: Poročila. — 13: Napovedi, — 13.20t Plošče. — 14: Napovedi. — 17: Otroška r—	—,-,-io otroške pravljice ln
kramljanje gdč. Manice Komanove. — 17.50: Pregled sporeda — 18: Za delo-pust igra radijski orkester. — 18.40: Gor-juše in Gorjušci (dr. Jože Rus). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura: Nikola Djurkovič, prvi srbski moderni komponist. — 19.50: Beseda k prazniku.
—	20: O zunanji politiki (dr. A. Kuhar).
—	20.30: Dolenjsko martinovanje (napisal g. Jože Dular, izvajajo člani rad. igr. družine in »Fantje na vasi«). — 22: Napovedi poročila, — 22.15: Za dober konec tedna Igra radijski orkester.
Nedelja IS. novembra LJubljana 8: Radijski šramel. — 9: Napovedi, poročila. — 9.15: Prenos cerkvene glasbe lz franč. cerkve. — 9.45: Verski govor (g. Jože Jagodic). — 10: Radijski orkester. — 11.30: Lahka glasba. Sodelujejo: duet clter, duet orglic in harmonike — 13: Napovedi. — 13.20: Akademski pevski kvintet. — 14: Plošče po željah. — 17: Kmet. ura: Slinavka in parkljevka (dr. L. Hribar). — 17.30: Domači nape vi (plcišče). — 18: Vesela kmečka zgodba »Strah v koruzi«. — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura. — 19-50: Radijski orkester, vmes Trboveljski pevski jazz kvarteti. — 21.15: Samospevi hi dvospevi. Pojeta gdč. Štefka Korenčano-va in ga Draigaca Sokova. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Radijski orkester.
Beograd 1640: Ljudski spored. — 20: Vojaška godba. — 21: Narodne pesmi.— 22.20: Ples. — Zagreto 16.45: Plošče. — 20: Mandoline in recitacije. — 20.45: Lahka glasba. — 22.20: Plesni komadi.— Prag« 19.30: Koncert peivcev in orkestra
—	20.40: Lahka godba in plošče. — Varšava 21: Pester glasbeni spored. — 21.40:
Zabaven spored in lahka glasba. _ S°fl-
ja 18: Lahka ln plesna muzika. — 19: Orkester ln skladbe za čelo. —r 20: Petje. — 20.55: Lahka in operetna muzika.
—	Dunaj 12: Orkester. — 15.30: Komorna glasba. — 18.20: Lovske slike. — 20: Dunajski simfoniki. — 22.30: Lahka godba in ples. — Berlin 19.20: Lahka glasba.
—	20.10: Pester spored. —22.30: Lahka godba in ples. — Miinchen 19: Orkester.
—	20.15: Operni prenos. — 23: Orkester.
—	24: Nočni koncert. — Pariz 10.80: Lahka glasba. — 20.30: Klavirske skladba — 21.30: Zvočna igra.
»JUTKO* H, 968,
Bofeofa, 12. XL 1088.
PAUL RIPSON
83
Stratosferski pilot
Roman
tn prvi trenutek ga je hotel raztrgati na drobne koščke, toda takoj si je premislil. Mirno je sedel v naslonjač, pripalil cigareto, potem pa je počasi spet vzel to pismo v roke. Ovitek in papir sta bila navadna, brez vsakega znaka, po katerem bi se dalo sklepati, kje je kupljeno, ali kakšen bi bil pošiljatelj. Besede v pismu, kakor tudi naslov so bili pisani z navadnim pisalnim strojem, tako da iz pasma samega ni bilo mogoče prav nič sklepati na odpo&ljatedja. To je bilo edino, kar se je dalo dognati, in to je balo negativno. Sedaj si je Fred stavil dve vprašanji: kdo bi mogel biti pisec in zakaj je to pisal, in drugič, ali je bilo res, kar je stalo pisano v pismu. O tem drugem prepričati se, ni bilo baš težko, ostalo je samo prvo vprašanje, kdo je pisal, in zakaj je pisal. Na to pa Fred ni vedel odgovora. Zaman si je belil glavo. Ni imel prijateljev, pa tudi neprijateljev, ki bi jih mogel le iz dalaka osumiti, da bi mogli poslati takšno pismo. En vendar je moral biti to nekdo, ki mu je stal blizu, kajti vedel je njegovo ime, ime Leje in onega mladega Argen-tinca kakor tudi adreso njegovega hotela. Tu mu je nenadoma šinila v glavo misel: vratar Lejme hiše' To je bila edina rešitev uganke, sicer ni bila sigurna, toda možnost je bila velika. Bog ve, iz
katerega vzroka }• to napravil. Morda se Je hotrf
maščevati nad svojo gospodarico?
Fred je bil pilot tudi v vsakdanjem življenju: nI dolgo razmišljal in okleval, kaj mu je storiti, temveč je imel takoj svoj načrt gotov. Hotel se je najprej prepričati, ali je vsebina pisma resnična. Oblekel je dežni plašč, ki ga je imel že nekaj let v omari, in katerega že dolgo ni vzel, pceadil staro čepico na glavo in tako zelo v svoji zunanjosti spremenjen je šel dol v hotelsko garažo, kjer je imel svoj avto. Toda ni ga vzel, temveč je dejal garažistu:
—	Peljem se v zunanje okraje, in pri tem pro-kletem dežju, ki že pada ves popoldan, ne bi hotel umazati svojega voza. Ali nimate kakšnega starega Forda, in mi ga posodite za to noč?
—	Lahko vam ustrežem, Mr. Blair, kar stopite z mano.
In vedel ga je na drugi konec velikanske garaže, kjer je stal v kotu star dvosedežen Ford. Bil je športne tipe, toda zložljiva streha, ki sta jo dvignila, je bila še prav dobra za slabo vreme. Eden mehanikov je napolnil rezevoar z gorivom, preizkusil žaromete in zavore, ter dejal svoj običajni: »O. K.«
Fred je sedel v voz in se odpeljal. Zunaj je lilo. Fred je imel časa, kajti bilo je šele pol osmih. Peljal se je najprej proti stanovanju Leje. Vozil je mimo hiše in opazoval okna. Vse je bilo temno, torej je menda ni bilo doma. Dobro je vedel, da so okna njenih sob v tretjem nadstropju na desni, in ravno ta okna so bila temna. Tudi ni bilo nobenega voza pred vhodom. Izgledalo je, kot bi hiša
spala. Fred Je vozi! naprej ter 9» ustevffl v stranski
ulici, kjer je bilo dovoljeno parkiranje.
Njegovo početje se mu je zdelo prav za prav nizkotno, kajti ogledovanje je bilo proti vsem njegovim življenjskim nazorom. Ljubil je odkritost in poštenost, zahrbtno opazovanje mu je bilo tuje, toda v tem slučaju je vedel, da gre za njega samega in njegovo bodočnost in vztrajal je pri svojem opazovanju. Peljal se je okoli prihodnjega bloka hiš in spet vozil mimo Lejine hiše. Pozornosti ni mogel vzbujati, kajti pred in za njim je hitela dolga vrsta voz. Tudi je sedel v zaprtem vozu, zastrt od vseh strani, tako da ga nihče tudi iz bližine ni mogel spoznati. Tudi to pot ni ničesar opazil pred hišo. Peljal se je mirno naprej. Treba je bilo potrpljenja. Spet je za vozil na drugo stran in se čez nekaj časa vračal. Naenkrat pa je v svoje največje začudenje opazil levo od sebe spredaj Lejin roadster. Imel je srečo: voz, ki je bil med njegovim in njenim, je zavil pri prihodnji ulici v desno cesto in z enim sami skokom je pognal svojega Forda tik za Lejin voz. Vodila ga je sama, kljub dežju, lahni megli in temi je spoznal obrise njene glave. Bila je sama v njem. Vozila se je domov. Sledil ji je in potem malo pred njenim domom v naglem diru prehitel ter izginil v daljavi. Peljal se je do prvega telefonskega avtomata in tam poklical njeno številko.
Vratarju, ki se je javil, je govoril s spremenjenim, globokim glasom, ter ga vprašal, ali je Lea doma.
— Kdo je pri telefonu? je vprašal vratar.
—	Mr. Armour, je odgovoril Fred.
—	Mi je žal, ali miss Mountavon se vrne šele pojutrišnjem nazaj v New York.
Fred je položil slušalko na aparat nazaj in se skoraj na glas zasmejal. Potem je šel nazaj v svoj avto in se odpeljal. Vozil je na 44. cesto ter si ogledal okolico dotičnega hišnega bloka, v katerem se je nahajal dancing »The Crocodile«. Vhoda iz ceste ni bilo v ta lokal in tudi nobenega napisa ni bilo na hiši. Morda je bilo pismo le lagalo. O tem se je bilo treba prepričati. Fred je spet zapeljal svoj avto v stransko ulico in nato šel v ono hišo. Liftboju, ki ga je v njegovem starem covercotu malo debelo gledal, je po domače pomežiknil in dejal samo »The Crocodile«. Mali ni dejal ničesar, temveč ga je vedel do osmega nadstropja in mu pri izstopu iz lifta dejal:
—	O. K.
Fred je pozvonil na vratih, ki mu jih je bil označil liftboj in dejal črncu, kater imu je prišel odpret »Crocodil«, in ne da bi počakal njegovega odgovora, je slekel svoj covercot ter ga zajedno s čepico predal začudenemu služabniku. Neženirano je nato stopal skozi garderobo naprej in prišel pri vratih, skozi katera je čul pritajene zvoke godbe, v večjo, na pol temno sobo, kjer je bil dancing. Bilo je še prezgodaj in plesal ni nihče, čeprav je velik zvočnik na steni spuščal konzervne takte plesne godbe. Le pri nekaterih mizah so sedeli redki gostje in pili, seveda alkohol, prepovedano kapljico. Natakarici, ki je stopila k njemu, je Fred naročil čašo whiskyja s sodo, in ko mu je prinesla zaželjeno, je i dognal, da je bil v istini prvovrsten.
NOUGAT GALAK
4 NOVE ŠPECIJALITETE CRAKLAIT CIT R A
IZVRSTNA SLAŠČICA
FINA NAPOLNJENA BELA ČOKOLADA
i
Nestle
MLEČNA ČOKOLADA S PRAŽENO R2JO ZELO REDILNA
ODLIČNA ČOKOLADA S KREMO OD CITRONE
MALI OGLASI
Kam pa,Itam ?
Beseda 1 Din. davek 3 Dla; za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Na Kurešček
»ozi avtobus v nedeljo dne 15. novembra ob 8. uri zjutraj, izpred Mestnega doma. Prijave tel. 36-98.
26389-18
Službo dobi
Beseda 1 Din, davek 3 Din.; za ž liro ali daj a nje naslova 5 Din. Na} manjši znesek 17 Din.
Korespondenta
faii korespondentko) sprejme večja industrija v Ljubljani. Popolna samostojnost i slovenskim, srbohrvatskim in nemškim dopisovanjem, »nanje stenografije pogoj. Ponudbe z navedbo izobrazbe, znanja, dosedanjega »lužbovanja in zahtev pod iifro »Korespondent Ljubljana« na pošt. predal 298.
26412-1
Izjava
Podpirani izjavljam, da ni-jem plačnik za nikake dolgove, ki bi jih napravila moja iena Štefanija Hol-lin^er. Anton Holzinger, — Čret, it. 7J. Celje.
26421-51
Izurjene pletilje
** »talno, Bče K. Soss — Mestni trg.
25827-1
Perfektna frizerka
zmožna vseh v to stroko spadajočih del, dobi takoj mesto. Avgust Taček, Celje Gosposka ul. 15.
26422-1
Dve frizerki
perfektni, sprejmem takoj. Salon Heda, Ljubljana — Strosmaverjeva 4.
26386-1
Knjigovodkinja in korespondentka
samostojna, vešča slovenščine in nemščine, dobi mesto v eksportni trgovini za 1. januar. Ponudbe z navedbo plače proti prostemu stanovanju in hrani v hiši. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Export«.
26277-1
Natakar
srednje izvežban, dobi tako; mesto v Oficirski me-naži kasarne kralja Petra I„ Maribor.
26348-1
Vrtnar
dobi stalno službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Trezn«.
26252-1
Solidna
" damska kapela
išče dve mladi začetnici. Naslov v rseh poslovalnicah Jutra..
26379-1
INSERIRAJTE
V »JUTRU«
SENZACIJA' _ CIKOZMETIKE
„Morana" daje večno mladost in lepoto
Za ženo od 40 let naprej hormon aktiv din 60.— vrača ženi aktivnost ln mladost, za žene od 30—40 let hormon mišje žleze, din 50.—, za žene od 18—30 let vitamin krem visoko gorja, din 40.—•, lesni hormon krem za nagubano ln suho kožo din 50.—. Vitamin krem za suho ln občutljivo kožo, podloga pudra din 30.—. Lifiaj krem odstranjuj« vsakovrstne liflaje, din 50.—. Specijalnl krem odpravlja izpuSčaJe, mozolje, rdeče ln modre madeže din 50.—.
Krem proti soncu odstranjuje vsakovrstne pege ln madeže din 30.—•.
Rdečilo v vseh nljansah za ustna ln lica din 20.—.
Puder v vseh nljansah, Škatlica din 25.—. Pošiljamo po povzetju.
»MORANA« — SPLIT Strokovne nasvete za odstranjevanje vseh nevšečnosti dajemo brezplačno.
Delavko
za pospravljanje sob in trgovine, sprejmemo. Droge-rija *TT~"*ies«, Miklošičeva cesta 80.	26367-1
Službe išče
Vsak« beseda 50 par; davek i din; ta iifro ali dajanje naslova 5 din: naimaaiSi znesek 13 din.
Izprašan kurjač
vešč in vesten, izučen kovač, želi premeniti mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Poročen«.
26411-2
Brivski pomočnik
kateri striže tudi vse ženske frizure, želi vstopiti v službo, tudi na deželo. Ma-rincelj Martin, Novasela 12 pri Kočevju.
26279-2
■ ..»i i,lili':''
Vajenci (ke)
Beseda 1 Din. davek i Din za šllro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanj At znesek 17 Din.
Za hrano
instruira visokošolec, izkušen inštruktor. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro vAbsolvent«.
26425-4
Starši!
Prijavite svoje otroke v tečaj harmonike, kjer se v kratkem času nauče igranja. Prijaviti vsak torek in petek Restavracija Derenda, Rimska cesta.
26360-4
Glasbila
Beseda 1 Din. davek 3 Din; za Slfro ali daja □je naslova 5 Din. Naj
manjši znesek 17 Din
Ehrbar pianino
nov, skrajno poceni naprodaj. Pianino in klavirji proti najmanjšim obrokom. Zaloga klavirjev F. Bodner, Maribor, Gosposka 40.
26347-26
Beseda 1 Din. davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova S Din. Naj manjši znesek 17 Din
Ročni voziček
»dirco« dobro ohranjeno, kupimo. Strojna zadruga v Dravljah. Tel. 30-81.
26374-7
Transmisijsko gred
50 mm močno, vsaj 4 m dolgo s tremi zidanimi konzolaml in ležaji kupim. Ponudbe na B: Kolb, St. Vid nag Lj.
26060-7
Kupim
večjo množino hmeljskih drogov. Pismene ponudbe na podružnico Jutra v Ce lju pod »Hmeljevke«.
26267-7
Avto, moto
Beseda 1 Din, davek 3 Din: za Slfro aU daja □ 1» naslova 5 Din. Na] manjši znesek 17 Din.
Avto »Opel«
tip 1932 prodam za 5000 din. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
26349-10
BMW mali avto
kibro ohranjen, ugodno nroda DKW zastopstvo I. i levše," Tyršev& cesta 35.
26282-10
INSERIRAJTE
V »JUTRU« !
LET
ZEISS
PUNKTAL

vsako
izbočeno
steklo
PUNKTALNOSTEKLO
Beseda »Punktal« je postavno zaSčiteno geslo tovarne Zeiss za označbo točkastega očrtava-nja njenih stekel za naočnike — Zeiss-ovo kvaliteto. Cena Punktal steke nI dosti večja od drugih izbočenih stekel. Kot znamenje ima vsako Zeiss steklo ugravirano znamko ^ Pazite na to!
ZEISS - PUNKTAL
DOVRŠENO STEKLO ZA VID
Zeiss-ove reklame v izložbenem oknu vam pokazuje-jo strokovno trgovino za optiko, v kateri dobite vse Zelssove izdelke. Pojasnjevalni list »Punktal« ln cenik brezplačno pri Carl Zeiss, Jena ali pri M. Pav-lovlč, generalno zastopstvo za Jugoslavijo, Beograd, Mil. Draškoviča ulica br. 9. — Pofitanski pretlnac 411.
Spet slinavka v radovljiškem srezu
Na Brezjah In Črnivcu so okuženi štirje hlevi
_____1 Din. davek 3
Din; za šifro ali daja oje naslova S Din. Na)
manjši «nesefc iT Din
Krojaški atelje
FRANC IGLIČ, Pražakova 10 se priporoča Vsa moška in damska oblačila ter popravila.
26293-30
m
Beseda 1' Din. davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din Naj manjši znesek 17 Din
Mesarsko
delavnico
z vsemi klobasičarskimi str~:; na električni pogon, kompresorjem, oddam v v najem. Nasljednici Mikšič Ogulin.	27238-19
Frizerji!
Ugodno prodam brivsko-fri-zerski salon 2 vsemi potrebnimi aparati v letoviškem kraju Gorenjske radi odse-litve. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Odlično vpeljan.«
26377-19
Posest
Beseda 1 Din. davek s Din za šifro ali dajanje laslova 5 Din Najmanj 4, znesek 17 Din
Trgovska hiša
velika, dvonadstropna, v sicdini mesta Celja, z velikimi skladišči, naprodaj. — Ugodna naložitev kapitala. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod »Ugodno«.
26423-20
Prodam	hišo
Cesta v Rožno	dolino. 2it-
nikova ul. 8,	za 160.000
dinarjev.	
	26410-20
	
	SZ2
	
Dvosob. stanovanje
oddam v novi vili, suho, visokopritlično 1. decembra — s min. od postaje D. M. v Polju. Tomšič, Vevče 111 26354-21
5-sobno stanovanje
za pisarno, pritlično, bomo oddali v I. 1939. na Aleksandrovi cesti. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pisarna«.
26370-21
3-sobno stanovanje
solnčno, s kuhinjo, brez kopalnice, oddam za december mirni stranki brez otrok na Sv. Petra nasipu. Naslov v vseh poslovalnicah Jut-**.	26380-21
tanovanja
Stanovanje
eno ali dvosobno, v centru iščem. Ponudbe pod »Navedbo cene« na ogl. odd. Jutra.
26390-21a
Sobo odda
Beseda 1 Din davek 3 Din; za šifro ali daja oje naslova 9 Din Na) manjši znesek 17 Din
Opremljeno sobo
strogo separirano, oddim. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
26451-2}
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom in elektriko, oddam na Starem trgu 19-II.
26408-2}
Prazno sobo
zelo lepo, zračno, ter šolnino, s posebnim vhodom in souporabo kopalnice, oddam v centru za december stalni boljši osebi. Naslov, kjer se dobe informacije, prejmete v ogl. odd. Jutra.
26355-25
Dve sobi
opremljeno in eno prazno, s posebnim vhodom, oddam. Naslov v vseh pošlo valnicah Jutra.
26375-25
Sobo
zračno in solnčno, i soupo-rabo kopalnice, oddam 15 novembra rednemu plačni ltu. Naslov t vseh poslovalnicah Tutra.
26542-23
Informacije
Beseda 1 Din. davek S Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din Na)
manjši znesek 17 Din
Do Osijeka
prevzamem prevoz blaga s tovornim avtomobilom. Naročila oddati v gostilni Turk, Streliška 22 do ar delje opoldan.
26598-51
Naročniki »JUTRA« ss n varovan! n 10.000 Din.
Brezje, 10. novembra
Pred dobrim mesecem je bilo razglašeno tudi po časopisju, da se je posrečilo zatreti slinavko in parkljevko, ki je v preteklem poletju napravila mnogo zla med gorenjskimi kmeti. Skoro dva meseca že ni bil v radovljiškem srezu prijavljen noben nov primer te kužne bolezni. Prav zaradi tega smo bili toliko bolj iznenadeni, ko je na Črnivcu pri Brezjah spet zbolelo govedo za to kužno boleznijo. Primer pa ni ostal osamljen, temveč se je kljub vestnemu uvaževanju veterinarskih predpisov bolezen pojavila dva dni nato že v treh hlevih na sosednih Brezjah.
Ti primeri nam kažejo, kako zelo nalezljiva je slinavka in parkljevka. Ni izključeno, da je bila od istih ljudi zanesena v vse hleve. Ljudje pri nas menijo, da prinašajo to bolezen gonjači živine, ki prihajajo iz Hrvatske. To pa nj zelo verjetno, ker vendar nimajo taki ljudje povsod dostopa. Posebno v manjše hleve ne prihajajo. Verjetnejše je, da se nalezljive živinske bolezni širijo po domačih ljudeh in da jih prenašajo iz hleva v hlev vozniki in prekupčevalci živine.
Sreča v nesreči je, da se je na Brezjah, kamor prihaja čez poletje na tisoče romarjev, bolezen pojavila zdaj v jeseni, ko poseča kraj le malo ljudi iz drugih krajev.
Brezje in okolica sta bila v preteklem poletju hudo prizadeta tudi zavoljo svinjske kuge in rdečice. Za tema boleznima je poginilo mnogo svinj.
Kmetje tod okoli tožijo, da je zanje vedno vse narobe. Stari ljudje se spominjajo le prav malo tako ugodnih letin za repo, peso in korenje kakor letos. Pa kaj pomagajo polne kleti svinjske krme, ko pa imajo marsikje prazne svinjake. So vasi, kjer ni posestnika, ki ne bi imel letos nesreče pri živini. Mnogo je ljudi, ki nimajo denarja, da bi kupili druge svinje, svinjske krme pa tudi ne morejo prodati ugodno. So pa tudi posestniki, ki imajo denar, a so v preteklem letu doživeli toliko nezgod,
da so obupali nad rejo svinj. Pri splošno neugodni prodaji mleka, posebno čez zimo, in pri precej ugodnih cenah za seno, otavo in slamo pa so mnogi kmetje zmanjšali tudi stalež goved. Prav zaradi pogostega pojava živinskih bolezni mnogi računajo, da imajo boljše dohodke od prodaje krme kakor pa od živinoreje.
Potrebno bi bilo nekaj ukreniti, da živinoreja pri nas ne propade.	—«
Slinavka tudi
na Dolenjskem
Novo mesto, 10. nov.
Slinavka, k, je bila letos razširjena po raznih krajih in državah, se je v zadnjem času pojavila tudi v novomeškem srezu, in sicer v okolici Mirne. Ob pojavu bolezni lastniki okužene živine v svoji nepoučen o-sti ali iz strahu pred oblastvi niso pravočasno prijavili obolenja, zaradi čepar se je bolezen razširila.
Ko so oblastva zaznala za nevarno bolezen, so storila vse ukrepe, da se bolezen ne raznese v še neokužene kraje.
ŽIVČNO RAZRVANIM
Sodobni človek živi v prilikah skrajnega živčnega napora: depresija, nespečnost, predčasna onemoglost, živčna prenapetost, glej na čem mnogi trpe. Medtem je znanstveno dokazano, da regulira ekstrakt iz žleze močnih živali Ka-l<e-Fluid, kadar preide v organizem, lzločevalno delovanje vseh žlez, krepi organizem in uravnoveša živčni sistem tako, da postane človek zopet močan ln sposoben za delo ln borbo za svoj obstanek. Brezplačno detajlno literaturo zahtevajte: Beograd, Masarykova 9 - Miloš Mar kovlč. Ka-Le-Fluid se dobi v lekarnah.
6. br. 10537-33
Čitajte ln širite »J U T R O c
Prvovrstni trbovel j s k i
PREMOG
brez prahu, boks. suha drva nndl
I. Pogačnik,
BOHORIČEVA 5, Telet 20-59
NEPREMOCLJIVE
HURERTUSE,
TRENCKOTE,
vse vrste dežne plašče, obleke 1.1, d. Najboljši nakup
Presker
Sv. Petra c. 14.
INSERIRAJ V ,,JUTRU"!
Tnattvsm MLIN
ki melje tudi proti mlevskim pristojbinam
naprodaj.
Nahaja se na srednji Tisi s S — 3% vagona kapacitete, z renomlranlml izdelki. Po vsej državi najbolje uveden. Najmodernejša oprema. Ker se nahaja v najboljši žitnici države ln je poleg tega vsestransko in najbolje organiziran, zato je mlin v vsakem pogledu velika prilika kot renta ali obrat. Potrebno din 1,700.000; eventuelno brezobrestno v večjih odplačilih in en milijon v gotovini.
Eventuelnl interesenti naj piflejo na ogl. odd. »Jutra« pod »Rentabilno«. Nadaljnja pogajanja bo vodil mlin direktno.
MEDNARODNA ŠPEDICIJA
Emil JEDLOVČNIK, Dravograd
izvršuje na postaji Dravograd—Meža vsa uvozna In t*vozn» ocarinjenja po kulantnl tarifi. — Priporoča »e istočasno m prevoze, tarifske in carinske informacije.
Naša draga mama, stara mama ln tašča, gospa
MINKA PIRC
ODVETNIKOVA VDOVA
nas je danes ponoči po kratkem trpljenju za vedno zapustila.
Drago pokojnico spremimo na njeni zadnji poti v soboto, dne 12. t. m. ob 15. uri pop. iz hiše žalosti, Cigaletova 1, na pokopališče k Sv. Križu.
Prosimo tihega soialja.
Ljubljana, dne 11. novembra 1938.
Žalujoči otroci z rodbinami
Brez posebnega obvestila.
Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Vlrant. — Za Narodno tiskarno d. d. kot ttskarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v I^ubljant