6. jtcunRo.
Današnja Številka stane Din 1*50.
V Liotiionl, v ton* B. lonnorio mi.
Leto mil.
izhafa vsak dao popoldne, iavza asi oodolio La praznik«.
Iitserati: do 30 petit vrst a 2 D, do 100 vrst i 2 [) 50 p, večji inserati petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, nreklld beseda 1 D; Popust po dogovoru   — In sera t ni davek posebe. Vprašanjem glede nseratov naj se orilo t znamka za odgovor.
irnmvnistvo „Slov. Naroda' in „Naradna tiskarna" "aaHava ulica it 5, pritlično. — Telefon st. 304.
Uradni**v3 „3lor. Narodi' iCnaflovi ulica št. 3, U aadatropje
Tele on štev. 34. Dopise sprefeaa le niii«« i* zaioatio !ransovans« *r*   Rokopisa* so no vrača.
v luioslBvi]! od 4—3 str. 90 D. 1*50, a in vet 2 D. V inozemstvu 4—S sir. 2 D., 8 in vet po 3 O. Poštnina platana v gotovini.
„Slovenski Narod-	velja:	V JacMtSVtJl			V la«setBttv*
		t L|ubli«ni	po	po<ti	
12 mesecev   .  • •	•   • •	Din 2J0- —	Din	210 —	Din 360 —
		. 120-	•	1 SO-	.    180' —
3      m         •   • •		. 60—	v	BO-—	90-—
1                 .   . .		. 20-	*	20- —	30*—
Novi
Na
Pri morebitnem poviSanju se im.n daljša naročnina doplačati, naročniki  naj  poŠIiejo v prvič naročnino vedno   Oaa?    po nakazn'd. varno nismena naročila brez poslatve denar 1 se ne moremo ozirati.
Pogodba Češkoslovaške s Francijo.
Praga, 5. jan.
O pogodbi Češkoslovaške s Francijo, za katero so temelji dogovorjeni in bo njen tekst koncem tekočega meseca določen, so se razvila, očividno vsled nezadostnih informacij, bistveno napačna mnenja. To je sporazum, ki je v korist ne samo Češkoslovaški, marveč vsem državam, ki so z njo v Mali an-tanti. Ta se še ojači, oprta na velesilo, ki je dosegla odločujočo pozicijo v celi polovici Evrope. Pogodba obsega konkretne in splošne dele. N:eno lice je povsem mirovno, konservativno in defenzivno. Ni torej res. da je naperjena proti Nemči'i: sploh ni naperjena proti nikomur. Pač pa je obramba proti vsakemu, kdor bi hotel rušiti z mirovnimi pogodbami doseženo stanje, kolikor se tičejo naše republike. Dr. Ber.eš ni imel sicer mandata razpravljati imenom zaveznikov v Mali antanti, ali dejansko je delal tudi zanje, kar se bo gotovo obrazložilo na beogradskih konferencah.
Ne zl iga se tudi z resnico trditev, kakor da bi bil namen Francije in Ce-škoslovaš' te kar naravnost priznati sovjetski ruski režim. Dejansko so bili postavljeni amo predpogoji za priznanje, in razumljivo je, da bodo ti predoogoji pravnega in gospodarskega značaja ter da iih mora Pusija izpolniti. Kar se tiče PoPske. je njen vstop v Malo antanto nemogoč, dokler ima svoj lastni dogovor s sovjetsko Pusijo. katerega ne more sprejeti ne naša država in tudi ne ju-goslovenska. ter ga je Poljska sklenila na lastno odgovornost.
Na beogradskih konferencah pride do važnih sklepov, ki so s to pogodbo v zvezi, ki pa bodo merodami tudi nri reševanju vseevropskih problemov. Pogodba s Francijo je izhodišče, s katerega vzrasteio posledice tudi za Nemčijo. Anglro in Ru^iio. Vsi spori celega kontinenta in bodoče f^rmaciie ter skupine pridejo v pretres. Glede spora oJavorini se lahko reče. da je dotična razsodba definitivna in da se mednarodni forum ne bo bavil z nio. Dodatno še omenia-mo, da je bila nastala v poslednjem stadiju te zadeve kriza, katero pa se je posrečilo dr. BcneŠu odstraniti.
Tz vsega, kar je tu navedeno, se razvidi, da vodi češkoslovaško - francoska pogodba k miru, k obrambi političnega reda. k pomnožitvi gospodarskih stikov in da torej ni nikakega vzroka, da bi se razburjali zaradi nje v Rimu, v Londonu ali v Varšavi. Ako je Anglija nemilo zadeta, ie to mena lastna krivda in posledica njene omahujoče, meglene in nerazsodne politike. Z napetostjo se pričakuje, ali angleška politika opusti še ta me-s^c svoki m^odn. katere bi gotovo na-p —
S ven Elvestad:
dalje ne mogla več prenašati. Nemčija 1 I se je zmotila, ker se je zanašala na Anglijo, katera je v njej vzbuiala nade, aH katera jej prave pomoči ni hotela ponuditi, vstra^ajoč na tradici onelnem svojem stališču, da služi razdrapanost v Fvropi in nemško-francoski spor ojače-nju Anglije. J. K. S.
★   ★ ★
S češkoslovaške službene strani se naglasa, da se je o politični pogodbi med Češkoslovaško in Francijo govorilo v Parizu že za časa tamkašmega bivanja prezidenta .Ma«=an'ka, toda šele pogovori med dr. Brn šem in vodilnimi francoskimi osebnostmi so daTi vsej stvari aktualnost. Dogodki zadniih let so prepričali Francoze, da treba z^name prijateljstvo precej drugače cemH. kakor se je to delalo svoj čas. Pričeli so tudi s po*kuci. iskati si priat^Lev v taboru nekdanji nasprotnikov. La Fon+ai-ne je r^kel, da nofrebujeinu večkrat koga, ki je manš; nego mi sami. Protek-torski ton je v f~an:oski jasnosti potihnil in glede na češkoslovaško - francosko pogodbo razume frarjco^ka ^avn^st. da po dogovoru tudi nekaj prejema in ne samo daje.
Konstatirati se mora posebej, da je ta pogodba povsem drugega tipa nego vsi dosedami politični sporazumi. Povsod se podčrtava, da ta pogodba ne obsega vojaških klavzul, marveč edino le dogovor o določenih skupnih političnih smernicah, izvirajočih iz soglasnega upoštevanja načelnih vprašanj današnje
Fvrope. Ves pakt "e prirejen v taki obliki, da bi mogel lahko brez vsake iz-premen^be biti okvir splošnega garancijskega pakta, katerega glavna načela so bila sprejeta na poslednjem zasedanju Društva narodov. D?mokratičnost te pogodbe tiči v tem,   da bo javna, in
Predaleč bi zašli, ako bi hoteli reproducirati vse podrobnosti in vsaj površno omeniti vse, kar je prišlo na dan med procesom. Tožitelj je porabil vso svojo zgovornost in revolucionarno oduševljenje, da je podal občinstvu in senatu pregledno sliko današnjega krščanstva. Ugotovil je med drugim, da je rimski papež osebno odgovoren za to, da se duhovščina bolj zanima za posvetne stvari, kakor pa za svoj poklic, da je baŠ med krščanskimi narodi največ mržnje in trdosrčnosti do bližnjega in da vsa nesreča človeštva izvira iz dvoživkar-stva in lažimorale božjih namestnikov
dalje v tem. da bo defenzivna in določe- [ na zemlii. Kot vrhovni poglavar katoli-
na le za obrambo miru, končno še v tem da ne pojde preko kompetence zakonodajnega zbora, tako da bo predložena v zadnjo beseda zastopnikom ljudstva. Nekateri naglasajo. da bi moglo čcšk"<lovaško-francosko politično prra-teFstvo vplivati na ureditev francoskih stikov z Rusijo. Reče se lahko, da bi moglo biti v prvi dobi posredovateli v tej stvari. V kratkem poskusno kudje dob-e volje v Parizu in v Moskvi navezati znova n;ti, katere je pretrgala bolj-ševiška revoluci-a.
Te dni je brzo;av prinesel vest. da je Vatikan na poti k priznanui sovjetske vlade v Rusri. Če bi človek ne verel, da je v prosvitljenem XX. veku mogoče vse. bi se mu zdela ta vest absurdna izrr!Šl;otina. Priznanje sovjetov od strani Vatikana bi bilo ne samo zgodovinski paradoks, nego tudi dokaz absolntne kapitulacije pred ljudmi- ki jih je isti Vatikan še nedavno proglašal za največ e propalice in sovražnike krščanstva. Toda kaj se vse ne pripeti na svetu, in tako je tudi mogoče, da se je rimski papež v svojem prvotnem naziranju zmotil in hoče sedaj to zmoto popraviti. Cilj posvečuje sredstva. Tudi Vatikanu je dobro znano, kai se godi s krščanstvom v današnji Rusiji, in nevarnost, ki preti •krščanstvu od boljševiškega pokreta, je tako velika, da bi res ne bilo odveč zatajiti svoje prepričanje in vzluibiti vsa,: na jeziku svoje sovražnike. Morda bi se pa moskovski krvniki nekoliko unesli in prenehali prazniti cerkve, oskrunjevatl svetinje in pregamati duhovščino, morda bi učinkovala primerna priiateljska nota iz Vatikana na te div'ake. da bi ne lezli z reformami na cerkveno polje in ne brskali po kartah, ki so bile do sedaj monopol krščanstva. Kdo ve, če bi ne bilo bolje pogladiti Ljcnina po pleši in mu poslati ekspresno tristo dni odpustkov, kakor pa čakati, kdaj bo krščanstvu v Rusri popolnoma izbil iz rok posvetno oblast? Vatikan ima bogato prakso in gotovo ne bo zamudil ugodne priložnosti, da reši svoj prestiž, če je ta
I
^ešitev sploh š? mogojd. Vemlar pa je kombinacija nad vse kuriozna. Evropska javnost morda še pomni kako so ruski komunisti pred leti sodili v Moskvi rimskega papeža. Ta znameniti proces se je vršil kmalu potem, ko je začela sovjetska vlada pobirati cerkvene dragocenosti in zapirati starokopitno duhovščino. Seveda je papež sedel lepo mirno v Rimu, toda ta okolnost ni motila boliševikov. da bi ga in absentia ne spravili pred tribunah Vsi listi in letaki so vabili moskovsko občinstvo, naj se udeleži te agitaerske komedije in ne zamudi ugodne prilike, da si ogleda fenomenalni zgodovinski dogodek — proces proti rimskemu papežu. Tribunal je bil sestavljen po vseh pravilih modernih sodišč. Kot zagovornik je fungiral sivolasi član bivšega najsveteišega sinoda, državni pravdnik pa je bil, če se ne motimo, znameniti sovjetski jurist-sa-mouk Krvlenko, ki je zmagal tudi v predlanskem procesu proti socijal-revo-Iucijonarjem. dasi jih je zagovarjala druga svetovna kapaciteta — b?lgi^vi advokat in minister Vanderwelde. Prič je bilo seveda nebroj. Versko občestvo je poslalo svoje zastopnike, komunistična stranka in svobodomiselna inteligenca svoje, težaki iz rudnikov in tvornic svoje in končno se je oglasilo tudi nekaj slučajno v mestu bivajočih mužikov. Radovedno občinstvo je napolnilo sodno dvorano do zadmega kotička. Vsa Moskva je govorila tiste dni samo o tem velezanimivem procesu.
ške cerkve, ki je najmočnejša verska družba, je rimski papež največ kriv, da je človeštvo duševno in telesno zasužnjeno.
in končni rezultat je bil ta, da je tribunal izrekel smrtno obsodbo na vešalih. Sestavljen je bil akt, ki so ga podpisali vsi člani boljševiškega sodišča, in ta dokument je shran.en sedaj v nekem moskovskem arhivu. Rimskega papeža so torej boljševiki obsodili na smrt. Ker pa je Rim daleč od Moskve in obtoženec ni reagiral na predmetni poziv, so gospodje sodniki sklenili, da počakajo z eksekucijo do izbruha svetovne socialne revolucije. Ko bo zaplapolala rdeča zastava na Kapitolu in se bo razlegala po rimskih ulicah internacijonala. tedaj da postavijo pred Vatikanom vešala in smrtna obsodba bo izvršena.
Vest o prizadevanju Vatikana za priznanje iste vlade, ki hrani v arhivu papeževo smrtno obsodbo, nam je obudila v spominu ta moskovski fenomen.
Argumentov je bilo toliko in občin- ! Res, kuriozno bi bilo, če bi rimski papež
stvo jim je tako navdušeno pritrjevalo, da zagovornik sploh ni prišel do veljave. Priče so večinoma izpovedale proti
segel v roke svojim samozvanim »krvnikom«.
Konferenca Ma!e antante.
Značilna izjava češkoslovaškega poslanika v Beogradu.
— Beograd, 7. janu. (Izv.) Češkoslovaški poslanik Jan Š e b a je podal zastopnikom tiska daljšo izjavo o zunanjepolitičnem pomenu konference držav Male antante v Beogradu. Konferenca v Beogradu je reden sestanek Male antante. ki je bil že določen v Sinaji. Na dnevnem programu konference, ki ga je določil predsednik konference dr. Nin-čić, je vrsta vprašanj iz splošne evropske, osobito srednjeevropske mednarodne politike. Konferenca bo osobito obširno izčrpno in načelno razpravljala o madžarskem posojilu, ki se ima končno-veljavno v Londonu  dovoliti. Države
Male antante so na tem posojilu zelo in-teresirane in so že o niem razpravljale na sina^ski konferenci. Mala antanta ima sedaj razpravljati o garanciiskih pogojih, posebno o kontroli. Defegat Male antante v Društvu narodov odpotnjie po konferenc? v London, da prisostvuje definitivni rešitvi madžarskega posojila.
Naravno je. da bo tokrat konferenca Male antante manifestirala soglasno in solidarno za vse cilje, ki jih zasleduje. Ta sestanek ima tudi v mednarodnem oziru izreden značaj. Kakor je videti iz programa, polaga v'ada kralje vrne Srbov, Hrvatov in Slovencev tej konferenci izredno velik in svečan pomen.
Razen političnih razprav se bodo vršile paralelno tudi konference o razdelitvi arhivov bivše avstro-ogrske monarhije. Sestanejo se strokovnjaki, ki
šDama v borbi z dvema.
Nato je po peščeni poti odšla proti vili. Dolgo je poročnik skozi železne droge ob vrtni ograji zrl za njo.
Helmersen se je vrnil v svojo sobo. Bil je ves zmeden od čudnega doživljaja. Zdelo se mu je, da zre povsod pred seboj njene oči — njene velike, globoke oči z dolgimi trepalnicami.
Drugega dne se je opetovano šetal ob vili. Enkrat se mu je zdelo, da vidi od daleč njeno krilo, toda bila je tako zastrta od drevja, da je ni mogel natanko spoznati. Popoldne je šel docela slučajno mimo majhne železniške postaje.
Stal je prav pred kolodvorskim vrtom, ko je prisopihal vlak iz Kopenhagna; izraz »prisopihal« je pač docela umesten za boren vlaček, ki je priro-potal po tiru.
Opazoval je pestro poletno življenje na kolo-dvorskem peronu, smejoče in flirtujoče, kakor kava rjave letoviščarje, blesteče pestre toalete, gledal je. kako odhajajoči mahajo s pajčelani in belimi robci ob kupciskih oknih. To čudovito živahno življenje in vrvenje ob prihodu in odhodu vlakov tvori edino spremembo v kopališčih.
Tu sredi v gnječi je zazrl njo. Imela je belo krilo, ki ji je izredno pristojalo, na prsih ie imela
cvetke, a bila je brez slamnika. Neznan gospod je izstopil iz vlaka in se ji približal,
»To je njen mož,« si je mislil Helmersen, in srce mu je tolklo z vso silo. Ni mogel videti moževega obraza, ker je imel globoko potisnjen na oči panamski slamnik.
V tem hipu je snel klobuk pred svojo ženo in jo pozdravil. Poljubila sta se. Ona se je smehljala in zdela se je vsa srečna.
Sedaj je spoznal tega moža. To je bil vendar danski advokat Age Gade. ki mu je nekoč v Kristi-janiji pomagal pri nekem poslu. Nehote se je razveselil, da je tako našel dodirno točko s to rodbino.
Srečni zakonski par je zapustil kolodvor, in ko je gospa Gade opazila policijskega poročnika, je vedla moža naravnost k njemu.
Jedva pa sta napravila par korakov, je odvetnik sam spoznal tujca in mu hitel nasproti z razprtimi rokami
Svidenje je bilo nad vse toplo.
»Dragi prijatelj,« je dejal odvetnik, »izredno me veseli, da sem vas našel. Zakaj me niste posetili v Kopenhagnu?«
Policijski poročnik je nanizal nekaj fraz, odvetnik pa je vskliknil:
»Kako lepo, da imam priliko, vas predstaviti svoji ženi!« Okrenil se je h gospe Sonji ter ji rekel nekaj pohvalnih besed o svojem norveškem prijatelju.
Poročnik je baŠ hotel pripomniti, da je že imel čast spoznati lepo gospo, ko ga je zadel srep pogled iz Sonjinih oči.
Pogled . . . poročnik se je stresel pri tem pogledu.
Še nikdar ni videl in srečal takšnih prosečih
oči.
In zakaj je prosila?
Ni vedel tega. Toda delal se je pod vtisom nekega notranjega čustva, kakor da bi mu bila popolnoma neznana. In ona je hvaležno in s priznanjem prikimala.
In nepričakovano se je odvetnik okrenil. kakor da bi se bil mahoma nečesa domislil. Naenkrat je postal resen, se obrnil k svoji ženi in ji dejal:
»Ali veš, Sonja, mož z vrezkom v ušesu je pobegnil iz Kijeva.«
Ona je postala mahoma bleda kakor smrt, V. POGLAVJE. Beležke.
Ko je policijski poročnik videl proseče oči gospe Sonje in opazil, kako je lice oblila mahoma lahka bledost liki mrzel dah vetra, se je mahoma zavedel, da mora imeti gospa Sonia na srcu veliko tajnost, ki jo hoče prikriti svojemu možu.
Ni mogel tajiti, da bi ga to razkritje v gotovem oziru ne veselilo. Ako je ona imela kakšno tajnost,
imajo razpravljati o razdelitvi madžarskih arhivov na države Male antante.
Ministri držav Male antante bodo na tej konferenci poročali tudi o specijalnih vprašanjih svojih držav.
Kolikor je znano, predloži zunanji inimst. dr. Beneš konferenci načrt zvezne pogodbe med Franci»o in Češkoslovaško, čeprav še ta ni podpisan. Na konferenci se bo dalje v podrobnostih razpravljalo o programu skupnega gospodarskega sodelovanja držav Male antante. Imajo se reševati gospodarski problemi, ki vežejo vse države. Ima se revidirati sedanji gospodarski in trgovinski aranžma med Češkoslovaško in Jugoslavijo in je upati, da pride do definitivne trgovinske pogodbe med obema državama. To upanje je popolnoma utemeljeno, ker si interesi obeh držav n)so nasprotni.
Glede balkanske politike lahko izjavim, da Češkoslovaška republika nima nlkakc posebne balkanske politike, ker na Balkanu ni direktno interesirana in gleda dogodke na Balkanu skozi prizmo Beograda.
USTANOVITEV VELIKE RADIOPOSTAJE NA DUNAJU
— Dunai, 7. januarja. (Izv.) Kakor Javljajo listi, namerava delniška družba Broad Knsting ustanoviti na Dunaju veliko radiopostajo. Ta postaja bo ob gotovih urah oddajala na fug razna borzna, časopisna, politična .dnevna in diplomatična poročila, dalje reprodukcije velikih političnih govorov, koncertov itd.
RAZPUST ITALIJANSKEGA PARLAMENTA.
— Rim. 6. jan. (Izv.) Parlament bo 27. tm. razpuščen. Volitve se prično 6, aprila.
ki jo ni smel vedeti njen mož, potern je bil on nekako njen soznalec in s tem je bilo med njima ustvarjeno nekako zaupno razmerje. To bi mu morda dalo povod, da bi se z njo češče sestaal. Lahko bi se spogledovala in te poglede bi razumela samo onadva sama — to bi bili očarujoči izgledi za vsakega zaljubljenca.
Sicer pa je bil znameniti odvetnik zelo vesel, da se ie srečal «5 svoiim norveškim prijateljem. Tako rad bi se izkazal, tako je zatrjeval, hvaležnega za uslu/nosti v Kristiianiii, in zato ga ie povabil, naj ga zvečer posetL Policiski poročnik je njegovo povabilo prav rad sprejel, opazil pa je pri tem z razočaranjem, kako je odsevala nekaka nevolja z lepega obraza gospe Sonje. Pazgovarjaioč se so prišli do vrtnih vrat k vili; poročnik je pričakoval, da ga bosta takoj povabila v vilo, ker se je že jelo mračiti. Namesto tega pa mu ie gospa ljubeznivo ponudila roko in tiho pripomnila:
»Pričakujemo Vas torej danes zvečer ob 9. In veselimo se, Vas pozdraviti pri nas doma.«
Zdelo se je, kakor da bi bil odvetnik presenečen zaradi bržega slovesa; segel mu je v desnico in rekel:
»Zdravstvujte, pa na svidenje!«
Helmersen je odšel nekoliko razočaran, vendar pa srečen domov,
STian. 2.
»S LOV EN      I   NAKUP«   dne 8 januarja i^o
Odgovor n»še vlade na arn'eško noto.
— Beograd, 7. Tati. (Izv.) Zunanji minister dr. NinčiČ je Ime! včeraj da!j5o konferenco z mm^strskhn predsednikom g. Pa-ličem o vsebini odgovora, ki ga Ima izročit! naša vltda na angleško noto glede francoskega 300 milijonskega posojfia. Naša vlada se danes Izroči angleškemu poslaniku verbalno noto, v kateri bo pojasnila pravni dejanski položaj in kakšne garancije so dane za to posojilo. V dlplomsv ticnih krogla komentirajo korak angleške ▼lade v Beojrradn na ta način, da je Anglija to storila, ker naša država ne naroča ničesar v AsgiijL Angleži bi radi dobili velika naročila iz enostavnega razloga, da W kolikor toHko omejil krizo delavske hrezposetnosti.
Vclitve v francoski senat.
Poincar« ropet izvoljen.
«— Pariz, 6. Januarja (Ižv.) Pri današ-•Jm naknadn'h volitvah v senat so stranke ohranile svojte posestno stanje. Ministrski predsednik PomcarĆ je btl s 794 jrfasovi od 810 oddanih glasov ponovno izvoljen.
— Pariz, 6. jan. (vVolff) Pri današnjih aaJrnatfnih vomvah je bilo volit! 11« senatorjev. Rezultat je tale: konservativci in Hberalcf 19, republikanci r5, levi republikanci 24, neodvisni radikali 8, radikaK fn radikalni socijalisti -47, sociialfstlčui repnb-Hkantf 3. Pri prvem volalnem aktu je bflo »voljenih 82 senatorjev. Med izvoženimi senator)! «* nahajajo Gaudin, de Vlasne, Hanmet. Perard In Lebrun. Ožje volitve so potrebne za štiri socijaliste. V ož|i Volit-Tl se tudi nahaja komunist Cach n.
— Pariz, 6. Januarja. (Havas.) Doslej so znani ti-Ie rezultati: republikanci so priborili 1 sedež. 2 Izgubili, levičarji - republikanci —1. 2 dobili, neodvisni 4-1, —2, radikali In radikalni socijalisti 4-3, —3. socijalisti -f3, —3. socijalfstfčnf republikanci dobili 2, ravnotako socijalisti.
— Pariz, 6. Januarja. (Izv.) Pri tretjem volilnem skrulfniju Je 'bilo v senatorjev ponovno In 12 nanovo izvoljenih. Repvfbt*kart-skf socijalisti so napredovali, konservativci nazadoval!.
Vodite!! češkoslovaške demGkra^l^ preti Rizaanju sovieMe Rusije.
— Praga, 6. Jaguarja (Fzv.) Z ozirom «a sestanek držav Male antante v Beograda, na katerem se mm obravnavat! tudi Waianje sovjetske Rusije, Je objavil voditelj češkoslovaške narodne demokratske •tranke dr Karel Kramar uvodni Članek pod naslovom: »Pred sestankom ministrov Male antante.«
Dr. Kramaf naglasa v tem Članka, da bi priznanje sovjetske Rusije od strani Male antante pomenjalo resno pogibelj za vse Slovanstvo. Naravnost absurdno bi bilo misliti na to, da bf mogla »srbska« kraljevska vlada razpravljati in govoriti o priznanju sovjetov. Komunistična Rusija nikakor ne predstavlja nacijonalne Rusije ta ie neprijateljsko razpoložena napram Slovanstvo. Katastrofa bi tudi bila. če bi Francija sledita primeru Male antante ki priznala sovjetsko Rusijo. Prancna bi se pri tem koraku odtujila nacijonalni Rusiji In bodo pozneje ruski nacijona listi gleda H brez vsakega interesa na dogodke v Srednji Evropi, če bi Nemčija okrepljena In ©jačena zajela organizirati drugo fronto proti Franciji, da se »ako ođškoduje za svoje ponižanje. Dr. Kramaf drugače v svojem članku zagovar;a zvezo med Pran-cljo fn Malo antanto fz razlogov, da se ostvari slovanski blok, ki ma vodit! pravo slovansko pHftiko.
Bolngrska fn jskon o mM države.
— Sofija, 6. jan. (BTA.) Na današnji seji je narodno sobranje sprejelo v tretjem č?tanju zakon o za?č:tj države. Po tem zakonu so prepovedane vse organizacije, ki zasledujejo cfHe spremembe državne oblike In Propagirajo take slične ideje. Ustanovne!ji in člani takih organizacij se Imajo kaznovati s kaznijo do 15 let prsil-nega dela oz. z globo do 1 mfljjona levov. Za gotove delikte proti državi ie določena tudi smrtna kazen. Narodno sobranie je v drugem čitanki sp«-e*eIo tudi zakon o am-nest'jf vseh ou;h. ki so bfli rodi izcrredov v junija in septembru 1923. od bivše vlade obsojeni.
Vesti iz Itallie.
Volitve 6. apn'la?     Pogodba z Rusijo.
r— Rim. 6. lan. (Izv.) Agencija »Štefani« le naznanila, da je Mussolini Že napravil svole nepreklicne sklene glede politične sitnaciie, ki se objavilo tekom Januarja. »Tribuna« izvaja nato, da so volitve fe določene In se Izvrše, kakor veli Itatut. Po novem volilnem zakonu se mora razpust zbornice razierlasirl 30 dni pred volitvami. Tako se ob'avi razpust zbornice najbrž do 27. t. m. in volitve bodo razpisane na dan 6. aprila,
— Rim, 6. jan. (Izv.) Pogajanja med Italijo In RusMo za trgovsko pogodbo potekalo ugodno fn se skoro končajo. Mussolini je sprejel ruska delegata Jordanskega in Jansona in imel z njima dolg pogovor. Izločene so že vse težko-£e in besedilo pogodb« bo kmalu gotovo, ^1
Obisk pretMTk* MiRersnda v Pragi.
— Praga, 6. januarja (Izv.} Po part-fkm informacijah pivi ja jo tisti: Na podlog! londonskih poročil o potovanju predsednika Milleranda na Češkoslovaško zatrjujejo, da ima predsednik francoske republike ramen, ugoditi vabi'u predsednika Masa-ryka, ki ga ie izreke' povodom svojega bivanja v Parizu Dan obiska Se ni določen. Mfllerand bo želji predsednika Masnrvka čbnpreje mogoče ugodil. Ta obisk se je že prlčakova' v novembru pret. leta In je sedaj preložen na spomlad v mesecu maja. Obtsk hna obenem b:tl najzn^čHneiSn m najimpo-zantnejša manifestacija in svečanost, ka-krin h Praga Se n? dos'ej doživela.
Kakor nekateri listi pripominjajo namerava predsednik M llerand obiskati tudi Beograd in Bukarešto.
KONEC KOVINARSKE STAVKE V NEMČIJI.
— Berlin, 6. jan. (K.) Med zvezo za* stopnfkov kovinarske industrije in zastopnikov kovinarskih organizacij je priSlo do sporazuma. Delavci prično z delom v ponedeljek ali torek.
PRE'.OM MT> RUSIJO IN FRANCIJO.
— Pariz. 6. ianuarja. fTzv.) P"sk? delegat Skobelev ie d^bil nalos. da ves tr-goVTuSki arhiv prenese Iz Pariza v London. Moskva le sklenila prekiniti s Francijo vse tTT^virrske zveze.
POVRATEK NFvftVFHA ZUNANJEGA MINTSTRA.
— Berlin, 6. januarja (Iz.v) ZunpnjI minister dr. 5 tresem p nn se je povrnil danes s svojega 14 dnevnega dopusta iz Lu-gana.
POLITIČNT POLOŽAJ NA
VEN1ZELOS PT?^^SFniNK NARODNE SKUPŠČINE.
~ Atene, 6. jan. (Tin vas) Venizelos je bil z 345 glasovi od 385 izvoljen za predsednika narodne skupščine. Vsled indrspo-zicje ie bP primoran zapustiti zbornico. Izjavil je, da smatra za neumestno, da bi se po plebiscitu odločevalo o bodočem režimu na Grškem.
Venizelos te imel da'jše razgovore z voditelji strank. Nekateri listi javljaio. da prevzame Ven:zelos ministrsko predsedstvo in zunanje ministrstvo.
— Atene« 6. januarja. (Havas.) Tisoč-glava množica pred parlamentom je priredila Venize!o«ur ko je prihajal v skun?č:no. navdušene ovacije. Ko le Venizclos prisegel so vsi oo^'anci v zbornici in ?al^r?Ja vzkl;kali: »živel živel!« pozneje so Ve-nizelosu priredijali viharne ovaci|e.
— Atene, 6. januarja. (Izv.) Kakor za-trjujelo listi, so ie Venfzelos izrazil d a s e kralj nahaja samo na dopustu. Narod ima odločiti z Ijud^k'm domovanj°m državno obliko, kakor t!'d? potrditi sedanjega ali voliti novega kra'ia Ni Še gotovo, fie Venlzelos sprejme predsedstvo ministrskega sveta.
VELIKA EKSPLOZIJA NA MORAVSKEM.
— Brno, 6 januarja (Izv.) Včeraj v soboto ob 16 popoldne je po poročilih iz Moravske Ostrave ie nastala v rovu »An-selm« pri Petrkovicah velika eksplozija. Eksp'odiralo ie 250 kg dinamita. Pri eksploziji so bili Štirje rudarji takoj mrtvi.
SESTANEK ČEŠKOSLOVAŠKEGA PARLAMENTA.
~- Praga, 6. ianuarja. (Izv.) Narodna
skupščina se sestane že meseca januarja, da prične razpravo o zakonu glede socijalnoga zavarovanja.
= Politično zatišje je zavladalo v Becgradu radi pravoslavnih božičnih praznikov, kljub temu, da prispo jutri že semkaj zastopniki Male antante. Ta* koj po božičnih praznikih nanovedu* jejo v političnih krofih velevažne poli* tične rfop;or!Ve, Trna se predvsem izvršiti rekonstrukcija kabineta. Baje stopijo radikali zonet v poo^-janja s sMvenski* mi klerikalci. Ako bi ta podajanja ne rodila uspeha, namerava Pašrč, tako se trdi, poeftuafti sroraznni z demokrati, ali vsaj s Pribičevičevim krilom demo* kratske stranke.
= Koncil pravoslavne cerkve se vrši, kakor smo že svoiečasno poročali, letos snomVdi v N^išu. Koncil prirede v proslavo 1600 letnice prvega ekomen« skega koncila v Niceji. Koncila se ude* leže vsi pravos'nvni vladike s celega sveta, torej tudi pravoslavni škofje z Japonske, Kitajske, Amerike in Av* stralije.
?: LTft?matt*m dalmatinskih sodni-kov. Sodniki v Splitu so imeli zborova-nie. na katerem so pretresali svoj položaj, kateri je ustvaril take ekonomske neprilike, ki naravnost ubi'aio ponos In nekdanie pojmovanje vzvišenosti sodnlj-skega poklica. Pazprava je bila zelo resna, padale so ostre pa upravičene besede, nagla§aIo se je. da se sodniki ne pretvorijo v ono, kar nikdar niso bili ne po svoji vzgoji, ne po svoi? vest? in po izvrševanju sodniške dolžnosti. N? kompromisa med pravico in materijalprnil Interesi. Ali živeti treba. Brez kruha je to nemogoče. Sodniki ostajajo pn svojem ponosu in svojem poštenju, razmere na so take, da so sklenil! nastopno: Do 15. februarja se !"m fma f^Ntere« prf-•tojna denarna pomoč, bodlaj t tej a0
oni obliki hi na račun lega, kar Jfan gre
po znkonn. do 1. marca pa se Ima Tzvesti in uzakoniti sodn:?ska pragmatika. Za morebitne nadalnje korake v tvrho tvojega materijalnega in moralnega spasa so odločili primerna sredstva. Po skupščini so posetili predsednika višjega deželnega sodišča, ma naznanili svoje sklepe in ga prosili, da jfli predloži pristojnim faktorjem. S sklepi se itrinajo vsi dalmatinski sodniki in vsa dežela jim želi polnega uspeha.
=   Angleški   komentar. Tednik »Near Pst« od 20. decembra komentira nedavno govor našega zunanjega ministra dr. Nmč'tća v narodni skupščini in prestolnl govor bolgarskega kraFa Borisa v narodnem sobranju ter piše med drugim: Srbi so militarističen narod in n Ulova vlada se prav nič ne prizadeva, da bi prikrila ta fakt. Tudi zunanji minister SHS je v svojem govoru omenil glede Grške, da je treba v tej sosedni državi čim prej ustanoviti red in zakonitost. O B^nriji pa je delal, da Jugoslavija ne glede na mnogo podpisanih konvencij ne bo zaupala ni?ni iskrenosti, dokler priha'aio komitaške čete iz Bolgarije na jugoslovensko ozemlje, v angleško-francoskem reparaci skem nesoglasju ie zavzela iugosloven^ka vlada odločno frankofilsko   stališče. 2e pred to izjavo je bilo znano, da je sedanja   vlada   v   Beogradu definitivno opredelila tečai Jugoslavije po političnem nebu kot francoski sateit. Ta sklep potrjuje tudi 300 milijonsko posojilo, ki so ga dali Francozi Jtigoslavi;L Ni neutemeljena trditev jugoslovenskega zunanjega ministra, da ekonomski in di-plomatični vpliv Jugoslavije rase vsako leto in da ;e samo še vprašanje časa, kdai bo država lahko uživala tudi ugled in zaupanje pri vseh evropskih narodih. BVgarska vl^dn ne priznava obd Mčitve glede   komita*1'ih   vpadov na srbsko ozemlje in zahteva, nai se to pereče vprašanje prepusti nepristranski mednarodni komisiji, ker pa je beogradska vlnda predlog glede objektivne ankete odklonila, si mora Pvropa sama ustvariti mnenje   o   tem. katera obeh vlad stoji na pravem stališču in koga zadene očitek huiskan^a in izoodkonava-nja evronskega miru. — (AnirleŽi že vedo, zakai so v zadnjem času tako spremon'li svoje naziranie o naši zimami politiki. Ner^dovolni so radi naš^srn prijateljstva s Francijo. Sicer pa so bili n*m nenaklonjeni že za Časa koroškega pl2bisc:ta.)
Presveta.
Repertoir N?ro<*rteffa gledališča v LuiMfani.
DRAMA.
Začetek o*i H. »irl zvečer. Ponedeljek 7. jan.: Mogočni prstan Red A Torek  8. jan.: Zaprto.
Sreda  9. jan.: Smrt majke Jugoviča; vojaška predstava.
OPERA. Začetek ob pol 8. uri zvečer.
Ponedeljek, 7. jan.: Zaprto. Torek. 8. jan.: Psoirlavci Red C
Sreda. 9   ian.: Suzanina  tajnost, Mozart in Salieri, Gianni schicci Red B
•   • •
NAŠ OPERNI prpERTOIR.
(Konec.)
Ako stvarimo stalni repertoar, potem vprizorimo na leto večje število del. Ako jih pri ponovitvah na vse abonmaje, moremo kvečjem 20, dalo bi se tako Jih vpri-zorltl vsaj 30. če ne več, — in s tem bi pridobili na različnosti, a tudi se izognili temu. da bi bile keda} predstave prav slabo obiskovane, kar se zdaj žalbou večkrat primeri, kajti poleg abonentov moramo računati tudi na priložnostne obiskovalce, Id bi se bolj zanimali In bolj podvizali sa predstave.
Ze preje sem omenil, da bi bilo nelzgib-no potrebno za vs?keea Inmifelfa g^s^e in za vsakera muzikalno izobraženega največjega pomena, da se vprizorl In vzdrži Mozart In VVagner. — Mozartov »P^n Juan« je ft v Slovencih vrlo uspeval. Nafi Izvrsni! In prelluMjeni bas'st e Retetto je o pr'Hki svojega Jubn^fa poved?! da mu Je vloga Sa»vs*ra v »Čarrbnl p**o?fM« J^dna nal-IbbTh — gotovo žele vsi nlegovf snoStn-valc? Cofl era v nP na na?em odru. fx?j» Dunaj ti sem cul večkrat v nH •tla^nesra He?a. ki Jp bi! tudi obče priznani n?jbo!jši ICeca! v »Prodani nevesti« (ter sem ea mnogokrat čul v oT*»r* na Dtorr^ju. kakor nr^le pndč v Pranrl^ fVtettov K"ccal nikakor, nit! oevskl. nit! iTral^kl. ne za«*ala za s'avnlm če?k»m mojstrom, Cegar vlorra I? (no prezgodni! smrti rte^ovi) f#s na dTTnaiskl dvorni operi poverjena mlademu sl^ven-Jkfmi peiuu Pleti?ti" — fas^n d^k-T kako so Izoomal! m eenfl! n!e<fovo nmetnoM.
l,etos se nam za Sme*sn«v linSilel ob-fjtmlfa njegov »P^!tT?b«. Vsekako le želeti, da se ob te! prllPd *e se Že ne more prinesti nooolnega ciklusa njegov** d-1 —. , vsnretmejo v repertoar (in sicer tm*l sa abonmaje, na gori naveden način) tudi vnovično po'^g »Prodane neveste« ie »Dall-bor« In »Tainost« ter vzdrfe stalno na našem odru. želeli b! s! tnd! reprizo Dvofako-ve »Pusalke«. — Od Slovencev ne smemo povsem zanemariti Parme. Od Hrvatov bi morda Lrslnskega »Porin« bil upoštevanja vreden.
Vsek*1čo ve bi b»lo treba gofl« ▼ večll meri komično opero. Pred vsem bi ooazo-Hl na starei^e opera, na Francoz* (A"ber, ftolidHf. M-»"brt) pa Nemce (S^rt*?ng>. na TtnV»ane (Oomze^O. Ta zou-t m! ^rniaja aa misel nI mojster Bctetto. Kako krasna i
vloga Falstsffa t Nicolajevfli »Veselih ženah Windsorskm«, Jedil najljubkeiS h nemških komičnih oper, ki ie bila tudi ph nas izredno priljubljena. Pri kr-mičnih operah b! se uvedel enako porazdeljen ciklus, če tuJi niso ravno dela enega skladatelja. Da narod teži po komični operi, da si marsikdo želi zabave v clcdišču po naporih in težavah v delu in pckHcu. da bi si s tem pridobili zopet večje Števlo rbiskovalcev, katere zdaj pogrešamo Je naravno. Saj tudi »Gorenjski slavček« veli del svoje izvanredne priljubljenosti — da Je tekom eneza leta doživel 24 vprlzorltev. največji rekord naše opere — uživa gotovo baš za to. ker je komična opera. In ako se čuje clas po opereti. |e gotovo prav. da ne najde odmeva glede brezvredne dunajske fabrika ije zadnjih desetletij. Ako pa se dela velike In trajne muzikalne vrednosti, n. pr. Straussov »Netopir« ali »Cl?an baron« vprizarjajo na veliki operah dunajskih in bem'in^kih, ak" sem sam čul v Dračdanlh v dvorni operi Offenbachovecra »Orfeja p^d zemljo«, zakaj bi se ta drla in Mellflcherjev »Dfjrk prosjak« In Planquettovl »Cornevill^kl zvonovi« ne sprejeli tudi v naS repertoar (ter kakor opisano. vrstilO' Saj slednilč ir namenjena opera vsem slojem In v kolikor se to vjema z njenim namenom biti kulturen institut — naj tud; vsem sloj?m ustreza. Da bode n'di financijplna stran pri tem d^bro uspevala, je brezdvomno. Severtn. ★   ★ ★
— Umetniška razstava Trstenjak je imela razmeroma lep uspeh. Nad F00 ohi» snovalcev in. kar je za Maribor še večji čudež, 12 predanih slik.
Književnost.
— Jadranski almanah ra leto 1924. Ure« dil Janko Kralj. Tislca^a Zadružna tiskarna v Gorici Na svetlo dala »Na^a založba« v Trstu. Izšel je drugi letnik kulturnega zbor* niVa. V prvem drH knjige so krat-i, izčrpni pregledi slovenskih kulturnih organizacij v Primorju. V drugem deln knjige obravna* vajo gosoodarski strokovnjaki vprašania pri* morskega narodnega gosnodarstva. SIfdeči razdelek ie posvečen hrvatski Istri, četrti d^l zbornika prinaša doneske k zgodovini primorsVih krajev in umetniškega žitja v preteklosti. Vsebina Tadrans'-o^a almaraha je sledeča: Koledar 1*>24. — Solznem« domu.
— Temelji in smotri narodnemu delu (Ivan Rejec). — Eno pesem bomo peli. (Pr. 2gur.)
— Verske organizacij. T)- M. BrumaO — »Prosvetra zveza«. (Filip Terčelj.) — »Pro* sveta«. (T..) — Žensko gibanic ▼ Julijski kraiini. fM M.> — Glasbena gloanje v letu 1023   (V. Vodopivee.) — »Dijaška m*»^rca«.
— Zveza slovans''p"a učitel'stva. — SVrlv* nošena v"ina. — Novela. fFrance Bevk.) — Na5e n^liti^ne razmere In na5 kmet. flng.
J. R"stia^ — Zadružna zvera v Trstu. (T)r. .Tosio A^nMetto.) — Zadružna zveza v Gortei (D. Doktoric.) — Na^e planine. (Dr.
H. Tuma.) — Mai*?na V1r»tva. (Tstrska na* rodna.) — Pazin (Vlasimir Nazor.) — S*a* roslovensko bogosl"žje u Istri. (Bozo Mi'a* novič.1 Istra sedemdesetih godina. (Dr. Sto* jan Braiša.) — Moščenica. (Vladimir Na* zor.) — Dva tolminska umetniška spomeni« ka. (Voneeslav Bele > — Solkan v srednjem veku. (Prof. Franc Koa> — Študentje. (Joža
I. avrenčič.) — Iz zrfodovine unodabl ia toče obrti na Gon^Vem fS'nnko Stanič.) — Obračan 102^ Almanah ima dve umetniški pri* legi goriškega akademskega slikaria Vena PiVna In sest posnetkov tolminskih umet* nizkih sr>ominov. Naslovno stran je risal Lojze Snaeaoari. Jadranski almanah priča o gn'dorodnosti na§e kulture: «^n je spomenik ki'ItMrne moči |HfmorgVffi| Slovanov. Toplo pir>oročamo ta nestri, živahni, izredno zani« mivi zbornik, k! si ie že lansko leto osvojil simr^iie slovanskega občmstva. — Jadran* ski almanah 1024 — s*» naroča v vseh knji# garnah. — Gena Oin 35.—.
GNshPii vestnfk.
— Koncert barJtoulsta dr. Riga In Janka Ravn'ka se vrSi v četrtek dne 10. januarja v Filharmonlčnl dvorani. P Greben spored na plakatih. Vstopnice v Matični knjigarni.
domaČe nogometne tekme.
— SnŠak, 6. januarja. Rezultat tekme Oradjanskl : Viktorija 2 : 0. Danes tekma Oradjan^kf : Orient.
INOZEMSKE nooometne tekme.
— V Barceloni nogometna tekma med MTK : Barcelona 1 : 0. — V C u r i -h u Slavlja : Curih 4:3. — Siavija : Young FelIow 3 : 3.
— Ljttbljcnsfc! športni klub. Zimska športna sekcija sklicuje na torek 8. t. m. točno ob 7. zvečer v Narodni kavarni sestanek vseh članov. Seja važna radi nedeljske kli-bove prvenstvene tekme.
— Večerno drsanje ra dr^alšču SK 11% | rije. Na spl^5no že'Jo d'S^.lcev osobito onih. ki so čez dan zanoslcnl. vpelje Ilirija večerno drsanje Čvrkrnt t^den^ko in sicer ob torkih In petk'h. DrsalHče bo sveže očiščeno, po notrrbf poškropljeno ter odprto od 8. do 10. ure. Dnevno drsanie bo tedaj od 8. ure zjutraj do po! 7. zvečer ter bo veljala ob delavnikih enkratna vstopnina za celodnevni ou n~de?i">h in nr-irrrfVlh na enkratna vstopnina za vstrvo na drsališče. Ob dnevih, ko ne bo Izrecnega večernega drsanja, bo drsališče odprto tudi čez pol 7. | uro. po potrebi. Topla ogreva|nTea ie odprta ves čas. dokler se drsa ter vsakemu drsalen dostopna.
— Smrrški tečaj v Kranjski gori se bo ▼riti kakor le b?o n«povedi no od 6.—14. tm. Prfglasfkj se ie dovolj ndeleženeev. Interesenti za tečaj, Id se Se nrso prijavili JZSS, n»i se odslel Javijo, kar osebno pri voditelki tečaja g. R. Badluri v Kranrskl gori. Sportrrfki. ki ne utegnejo ostati permanentno v tečaju, ampak le nekaj dni, se tečalu lahko pridružijo. Nestalni udeleženci tečaja ter domačini In lovoi iz Kranjske gorske okoHce so prljavnine prosti. TJde'eženci so se prT.lavIW tz Ljubljane. Kranja, Beogrnda. Onri^e In Celja. Jngosl. rkn. s^ort snvez, Ljubljana, trg. Goreč. 1 Kreditna banka.
Društvene vesli.
— Trgovski ples. Po dolgih letih se le v soboto 5 januarja vršil v Lhibljani v uni-onski dvorani tradicionalni, nekoč zelo renomirani »Trgovski p'es« Priredila ga Je paša trgovska matica, za slov. trgovino in obrt ve'ezas!užno druttvo »Merkur«. V e!egantnl dvorani se je zbral cvet ljubljanskega trgovskega. industr.;a:ncga in obrtniškega sveu Svirala je vojalka godba pod vodstvom kapelnika dr. Cer na. Aranžma cee prireditve je pil v spretnih rokah odbora P'K. sodstvom agilnega predsednika g. PabQamfja. Udeležba je bila nad vse Pričakovanje s:e%'ilna. kljub mnogobro;n:m prredrtvam kega večera po drugih ljubljanskih dvoranah. Plesni program ie bil spretno sestavljen. Med odličnjak' smo zapazili pred*, odvetniške zbornice f. dr. D. Majarona. preds. notarske zbornice g. A. Hudovernlka, gen. konzula avstrijske repub'lke g. dr. Kohlrussa, zastopn ka trnn-coskega konzulata, predsednika In pod-predstdrtlka Trgovske zbornice gs. Kneza, in Ogr'na, ravnatelia Narodne banke g. Oregoriča. dvor. svetnika dr. Marna in dr. Tekom celega večera je vladala prešerna živahnost, ki je traiala do zgodme jutranje ure. — 2e!imo, da se z letosni m »Trgovskim plesom« vzpostavi tradlcljonMna elitna p-rireditev ljubljanskega trgovstva rn obrtništva In s tem poglablja družabna skupnost tega našega gospodarsko na po-membr- šega stanu'
— Jadranska Straža v Ljubljani pripravlja marljivo vse potrebno za svoj prvi ples, ki se vrsl 12. tm. v Unfonu. Cela prireditev se vrši v znamenju mornarice in bo vojaška godba svirala na veliki bojni ladji. Pripravljeni sta za ta večer dve lep darili, ki jih dobita kot nagrado 1.) dama. ki bo dobila od svojih prijateljev in čest:leev največ cvetlic — seveda pridejo v pnštev le cvetke, ki se bodo v to svrho dobile prt plesu. 2.} ona oseba ali skupina, ki bo s svojo originalno masko aH kostumom m dovtfrnfm nastopom največ pripomogla do zabave In smeha. Kakor čujemo vlada med občinstvom za to tekmo že vel:ko zanimanje, m bojimo se. da bomo morali število tozadevrtih izkaznic omejiti, ker pridejo v poštev tudi Še druge maske, ki se te teVme ne bodo udeležile. Z gori omenjeno tekmo bo dobila prireditev značaj šaljivega večera In obeta biti vsled tega ena nnjbojj zabavnih priredtev letošnjega predpusta. Toaleta je poljubna, kar še posebej pov-darjamo. da se prireditve lahko vsakdo udeleži. Glavni odboT Jadranske Straže.
— Druiabnl ples v prid zgradbi soknlt tkepa doma na Taboru, ki so t»a priredile dame kluba Primork v vseh prostorih N*» rodnega doma v soboto dne 5. januarji je uspel v gmotnem ozirn prav povoljno. Pri* reditvi je nekoliko škodovala istoča«nost trgovskega plesa Vendar se je v gornjih in spodniih prostorih zbralo veliko število na* rodnega občinstva, ki »e je ves večer prosto* dušno zabavalo deloma na plesiščih, deloma pri bogato založenih bifejih. Požrtvovalnim damam kluba Primork, kakor tudi odhornt* kom SK Primorja, kl so se velikodušno žrtvovali tako tekom predpriprav, kakor t"dl ves večer za številnimi bijetnlml mizami, gre vsa nrhvuls in priman ie.
— Podružnica ndruženja vojnih Invalidov v Ljubljani Javl;a, da se vrši nje redni občni zbor dne 13. jan. 1924 ob 9. dop. v salonu restavracije pri ^Levcu«, Gospo-svetska cesta.
IznreH sodišča.
— Iz ča9ov avstrijskega konfldentstva.
Posestnik Mihael Iskra v Hlebcah je pravil svoječasno posestniku Resmanu v Zapužau, da poseduje seznam bivših avstrijskih kon-fidentov, ki obsega 52 mož iz radovljiškega okraja in da so med njimJ tudi posestnik Ivan Ažman v Hrašah, takrat kanddat SKS in pa posestnika iz Lesc Al. Langus In Ivan Cvar. Ugotovilo se je pri obravnavi, da Je vodi! takratni orož. stražmojster v Radovljici res konsignacijo zaupn kov. ki so se zavezali da bedo izvrševali v slučaju prodiranja italijanske armade na naše ozemle razna sabotažna dela. Te zaupnike so večinoma poučili o tej nalogi, glede političnega nadzorstva prebivalstva pa so bile druge konfldentske liste. Iskra Je bil obsojen radi očitanja zaničljivlh lastnosti na 14 dni zapora.
Pri vsklicn! razprav! Je ugotavljal zastopnik Iskre, da prva sodba napačno pojmuje polem konfidentstva In da Je konfl-dent tudi oni. ki daje oblastem tajno zaupna poročila, kakršno vlogo Je Igra! tudi Ažman In tovariša. Senat pa se ni mogel uveriti, da bi vseboval predložena listal Imena res pravih konfdentov in ie vzklic zavrni! In potrdil sodbo prveea sodnika. — SI d;l Je še en podoben slučaj. Dne 11. marca pr. I. Je Imel Ivan Ažman k^>t kand:dat SKS v OosarjevI gostilni v Stari Loki poli;fčen shod. Na tem shodu le zaklical P"*, sin Pr. Hafner Ažmanu »avstrijski konf;dent«. Hafner je bil obsojen na 1 teden zapora. Tudi to obsodbo je vzklicnl senat potrdil.
PpiTVB^be.
— Izgubila se N od Sv. Jakoba mostu po Cojzovl cesti do Rimske ceste rumena torbica g denarjem. Poš*en najditelj naj jo vrne na Upravo Slov. Naroda.
— Zgubila se ie v nedeljo popoldn«. v kinu Matira torbfca s srednjo vsoto denarja. Naiditelja. ki ie poznan, se nnproia, da Jo vrne proti nagradi v Florjanski ulici 21/1. pri Šafran.
Darila.
Za Malgajev spomenik ▼ Guitanjn Je odbor prejel sledeče nadaljne zneske od gg. nab!ra!cev: Ivanka Skerbec. Slovenj-građec 61S Dfn. dr. rhjšan Senčar. Preva-IJe 660 Din, Rudolf Pevec. Mozirje 30 Din, major ratne mornarice Miroslav Drbrov-nfk. Novi Sad 325 Din, Stanko Komac. Ptuj 71 Din. Prej 10.106.75 Dte. tedaj 1704 Dta. Skucaj 11.810.75 Din.
«»pv 6
»  f > \ r- n ^ k
» f
o   ziiii-ar a im^i
V Lwbita.ru. dne
Klerikalci, mestni proračun in a v tonomija-
Klerikalni časopisi se jeze, ker smo ugotovili, da je klerikalno - socialistična »večina«   v   mestnem obč. svetu tako »delavna« in »vneta« za blagor ljiib-j^anskega mesta, da ni mogla v predpisanem roku spraviti ped streho niti proračunskega provizorna, kamoli še redni občinski proračun.   Da bi razbremenili svoje varovance, pravijo, da   so tudi prejšnji napredni občinski svet: reševali občinski proračun šele po predpisanem roku, previdno pa zarnolće dejstvo, da so ti napredni občinski sveti poprej skrbeli za proračunski provizorij, da torej o stanju »ex lex« takrat ne more biti govora. Ćrno-rdeČi koaliciji pa se seveda ni zdelo potrebno, da bi dala obč. za-stopu sprejeti vsaj proračunski provizorij, na eni strani zato, ker se smatra za vzvišeno nad vsemi zakonitimi predpisi, na drugi strani pa zategadelj, ker se je zavedala, da je konstelacija v obč. svetu danes taka, da bi obč. svet danes županu ne votiral   niti proračunskega provizorija.
Ka':or strela z jasnega, je v tem razpoloženju zadela klerosocijaliste vladna rešitev pritožb obč. svet. Turka. Gospoda se je čutila že tako močno v sedlu, da :e popolnoma izključevala vsako neugodno rešitev. Lahko si je potem misliti, kako konsternirana sta bila župan in njegov famozni »akcijski odbor« v Katoliški tiskarni, ko je vlada vročila županstvu svoj Silvestrov ukrep, ki vsebuje najodločnejšo obsodbo kle-rikalno-socijalističnega gospodarstva na magistratu. Konsternacija je bila tako velika, da je sprva vzela sapo celo »Slovencu«. Šele včeraj je klerikalno glasilo nekoliko prišlo zopet do sape in priobčilo proti vladi dolgovezno filipi-ko, v kateri med drugim grozi, da se klerikalno - socialistična koalicija ne bo pokorila ukrepom pokraiinske vlade In zakl učuje svoja izvajanja s to-le napovedjo: »Zastopniki Zveze delovnega 'fudstva ne bodo dopustili, da se tepta n ruši občinska avtonomija s takimi famoznim i odloki od strani vlade.«
S tem se tepta in ruši občinska avtonomija?   Ali   se klerikalna gospoda spominja, kako je teptala in rušila avtonomijo ljubljanskega mesta takrat, ko je bila absoluten gospodar Kranjske dežele? Od leta 1908. ko je dunajska vlada na pobudo klerikalne stranke razpustila občinski svet, da se maščuje nad Ljubljano zaradi septemherskih dogodkov, pa do leta 1914. in 1915. ni klerikalni deželni odbor odobril niti enega proračuna mestne občine ljubljanske samo zato, ker je bil njen občinski zastop v naprednih rokah. Klerikalci so takrat odkrito priznavali, da postopajo tako. ker hočejo s tem ukrotiti napredno Ljubljano in ji odvzeti vsako možnost za gospodarski razvoj.   Ako je občinski zastop sklenil še tako umestno in pametno investicijo, kakor je bila n. pr. zgradba električne centralne na Ljublian'ci, bil je klerika1™ deželni odbor tisti, ki je to preprečil ne iz stvarnih razlogov, marveč zgolj iz slepe strankarske strasti in mržnie.
Tako je bilo takrat, ko so vedrili in oblačili v deželi klerikalci. Tako so takrat davili in dušili Ljubljano, da se ni mogla razvi ati tako. kakor bi bilo želeti in kakor bi bilo potrebno. Sedaj pa isti klerikalci kriče, da se ruši in tepta mestna avtonomija, ker pokrajinska uprava noče trpeti, da bi se lahkomiselno zapravljal denar ljubljanskih davkoplačevalcev in se trosil v zgolj politično strankarske namene.
Sicer pa: Naj klerikalci le revoltiralo proti ukrepom pokrajinske vlade, nam je to prav. bo tem prej na magistratu konec mihovega gospodstva, ki je za ^a?o državo ž? Itak laven škandal.
★  ★ ★
nevne vesti.
7 januarja /924.
— Ro'stn! dan Nj. Vel. kral'ice se
praznuje dne 9. ianuaria t. 1. s slovesno službo božjo, kateri prisostvuje:o državna oblastva in uradi z vsem osobjem. V Ljnbltartf se vrši služba božja v stolnici Sv. Nikola:a ob 10. v pravoslavni kapeli ob 9., v evangeljski cerkvi pa tudi ob 10. Po deželi naj se služba božja vrši samo na sedežih garnizij, okrajnih glavarstev in okrajnih sodišč. Državni uradi in oblastva naj razobesijo na svojih poslopjih državne zastave. Tudi zasebniki se pozivliejo. da okrase* svo;e hiše z državnimi in narodnimi zastavami. Drugačni praznovanje ni odrejeno.
— Pravoslavni bož:č v LJubljani. Kakor običajno, so tudi letos naši bratje pravoslavne vere na svečan način proslavili božič, ki je eden njihovih naiveč-iih cerkvenih praznikov. Včeraj ob 1. uri popoldne so se zbrali pred poslopjem Dravske divizije oficirji ljubljanske gar-nizije na konjih. Pridružil se jim je oddelek Sokolov na konjih in nekaj civili-;tov. Ob 13. je odšel sprevod z godbo ra čelu in okrašenimi vozovi po Gradivu in Frjavčevi cesti proti tivolskemu *rozdu. Prvi so jezdili oficirji, pomešani s Sokoli, njim so sledili vojaki na ko-i ih in vozovih v slavnostnem razpoloženju. Ob 15. se je ves sprevod z nalo-
ženimi »badnjaki«, okrašenimi z državnimi zastavicami, vračal v vojašnice, kjer se je vršila oficijelna proslava. Proslava božičnega večera je potekla kot prava narodna prireditev.
— Otvoritev strokovne nadaljeval* ne šole gostilniške in kavarniške obrti. Danes opoldne se je vršila v prostorih restavracije »Zvezda« slavnostna otvo* ritev nadaljevalne šole gostilničarske in kavarniške  obrti. Slavnostni otvoritvi so prisostvovali številni zastopniki dr* žavnih oblasti in trgovsko=obrtnih orga* nizacij, med drugim g. dv. sv. dr. Marn in vladni svetn. Lubec, za oddelek min. za trgovino in obrt, magistratni nadsv. g. Govekar, dr. Spinčič za fin. deiega* cijo, tajnik Trgovske in obrtne zborni* ce g. dr. Pless, predsednik zveze obrtnih zadrug g. Franchctti, ravnatelj trgovske akademije g. dr. Bohm, višji kietarski nadzornik g. Gombač, predsednik za* druge gostilničarjev, krčmarjev   itd. g. Kavčič ter večina ljubljanskih hotelir* jev, kav-rnarjev in restavraterjev. Solo je otvori! predsednik zadruge gostilni* carjev g. Kavčič s kratkim slavnostnim nagovorom, v katerem je našteval dose* danja prizadevanja za predstoječo stro* kovno šolo, omenjajoč tudi zas'uge pok. župana dr. Tavčarja, namestnika Ivana Hribarja, dv. svet. dr. Mama, dr. Kri* sperja in drugih. Šola naj kot skromni poizkus posnema enake ustanove pri velikih narodih. Dv. svet. dr. Marn je nato v imenu vlade pozdravil otvoritev šole ter zlasti naglašal velike zasluge gg. odbornikov gostilničarske zadruge, povdarjajoč tudi njeno tujskoprometno važnost. V imenu Trgovske in obrniške zbornice je otvoritev pozdravil g. dr. Pless. G. ravn. dr. Bohm je v izbranih besedah podučil prisotne učence o viso* kih nalogah njihovega poklica. Enako je govoril višji nadzornik g. Gombač kot učitelj nove šole, g. Franchetti, g. Go* razd, g. kavarnar Pogačnik. Predsednik je nato prečital pozdrav velikega župa* na dr. Sporna, v katerem želi šoli naj* lepše uspehe. G. Štravs se je v imenu organizacije zahvalil zadrugi gostilni* Carjev in njenim odbornikom, ki so z ustanovitvijo šole izvršili tudi za nata* karje in uslužbence hotelov in restav* racij veliko delo. S tem je bila ofici;eTna otvoritev zaključena. Sole se bo udele* žilo ca. 30 vajencev. K varnosti te nove šole se še povrnemo.
— Smola klerikalnega veljaka. »Odličen« član vladajoče koalicije na Ijubljcn-skem magistratu se je v soboto zvečer udeležil v Mestnem domu zabavnega večera, ki ga je priredilo Društvo mnglstratnih nižjih uslužbencev. Obisk le bil precej ob'Ien, dasi je bilo prav tisti večer več drugih sl:č-nih prireditev. Upoštevajoč te okolnosti pa se je »odličnjak« tem ralsi udeležil te zabave — ne sicer v spremstvu svoje žene — temveč v družbi liubcznjtve dame in njenega moža. V ginljivi složno«^} so sc zabavali vsi trije No, pozna ura, podjetno navdušenju In ples pa so končno privedP do tega, da se je med nekaterimi plesalci pričelo prerivanje in boksanje, ki bi sicer ne odgovarjalo povsem pravilom ameriških poklicnih boksarjev, ki pa je vendar silno dvignilo veljavo klerikalnega galana v očeh dične dame. Razvneti petelin se je končno dal na njeno prizadevanje preprositi in je — odnehal. Po tem intermezzu se je zabava nemoteno nadaljevala do ranih jutranjih ur. Seveda je morala posredovati tudi pol:c'jn. Občinskega očeta so s težavo spravili domov.
— Doteo ni mogel do sape. »Slovenca* je silno spekel odlok pokrajinske uprave v zadevi pritožbe obč. svetnika in g. Stareta proti nezakonitostim mestne uprave ljubljanske. Par dni kar ni mogel do sape, a v nedeljo se je tem bolj razkoračil. Pred vsem hoče dajati lekcije državni upravi, ki bi morala po vzgledu občinskega sveta zvišati prejemke svojih uslužbencev, ki pa na nečuven način skuša posegati v obč. av-tonomro, in to v zad?vah, v katerih je baje občinski svet odgovoren edino le svojim volrlcem. Potem pa dolžj prejšnje občinske svete, »da so spravili na mestni magistrat toliko navlake in žlah-te nairazličnejš'h pokolenj ter nekvalificiranih moči. da je bil sedanji občinski svet primoran napraviti pri mestni upravi red na ta način, da je v posamnih oddelkih namestil nekai novih kvalificiranih uradnikov, ki so bili v svrho rednega poslovanja neobhodno potrebni in v izredno korist mestne občine«. Kolikor besedi, toliko nesramnih laži! Ves svet ve. da je bilo ljubI;ansko mestno urad-ruštvo do zadnjega časa elita, cvet urad-ništva in da mu je šele zadrra ljulika vzela dolgoletni dobri sloves. Za nekvalificirane napade na navlako in žlahto naj si pa prizadeti poiščejo sami primernega zadoščenia.
_ Naši veliki nesebični dobrotniki
so po mnenju »Slovenčevem« poklicni gasilci, za katere se toplo zavzema, naštevajoč z municijozno natančnostjo vsak korak, ki so ga storili tekom lanskega leta. Kar so storili, so storili, ker je to bilo njihova dolžnost, saj so bili plačani za to. Smešno pa se čuje »SIo-venčeva« trditev, da so opravili 49 požarov; to bi jih utegnilo spraviti dr-
trditev dobesedno istin'ta. Kontno še tole: Zakaj ne omenja »Slovenec« on h številnih voženj, ki si j i * i je privoščil ta in oni v vatu poklicnega gasilstva ponavadi v spremstvu nežnega spela In koliko je stalo popravilo pri nekem takem izletu močno pokvarjenega avta in kdo je poravnal ta račun? To so zadeve, ki bi jih radi vedeli davkoplačevalci ljubljanski.
— Iz sodne s'užbe. Minister pravde je z razpisom z dne 31. decembra imenoval av-skukama Alfonza Cepudra in drja Rudolfa Adamiča za sedn ka za okrožje višjega deželnega sodišča ljubljanskega ter ju prstavil za sodnika poedinca.
— Spremembe v državni službi. Imenovani so: za kcntrakti:a'nega poštarja pri neerarni pošt! v Kostanjcvcu Josip Kunaj, za kon'.raktualno poštarico pri ncererni poŠti v Petrinjavcu Franica Premužaj, za nekvalificirano p-Štno uslužbenko pri pošti Ksaverfj v Savinski dolini Josipina Krcs-nfk. Vp^kojeni so: poStarica v Sarajevu Stciica Vo'f-Mikluš, poslovodja urada za odk:Tp tobaka v LjubHani Jožo D~d?g in of;cljal monop-lskega skladišča soli in tobaka v Osjeku Vjko^lav Rebec ^nton Cen-Rerli. carinski posredn;k pri carinarnici v LjubTjnni ie prenehal poslovati.
— Zahvala. G. Leop<Vd Kovač, član Kraljeve opere v L'"nb,;an:, je na st>lošno želio v prijateljski družbi dovršeno znpel neVaf ar'i. V zahvalo so nato posViSild nabrali Din 310 za naše akadenvke. Vsem darovalcem, posebno pa g. Kovaču, se naisrjnejše zahvaljujemo. Oblasni odbor »Orjune«.
— Msks'mabia tar:fa za dimnikarski obrt. Uradni list obiavl?a v svoji prvi le'ošn-'i številki maksimalni cenovnik za drmifikarski obrt, vekaven izza dne 15. decembra 1923. Mesta Liubliana, Celje. Maribor in Ptuj spadajo glede dimnikarskih pristojbin v eno skupino, vsi ostah" kraji v Sloveniji pa zopet v eno skupijo
—Kolegmfn? večer društva »Pravnika«
v sredo 9. tm. ob osmih zvečer v restavraciji »Zvezda« Og članT se vabijo, da se sestanka mnogobrojno udeleže.
— Izprememba imena uradnega lista. Uradni list za Slo veni ?o se imenuje sedaj »Uradni list za bublansko in mariborsko oblast«, kar tudi znači priče-tek likvidaciie pokrajinske uprave.
— Število odvetnikov v SlovenTji. Po na novejšem izkazu odvetniške zbornice znaša število odvetnikov sedaj v Sloveniji 188, to je za 6 več kakor pred enim letom. Z ozirom na niih sedeže jih je v Liiibb'ani 62, v Mariboru 30 v Cel:u 17. v Ptuju 11, v Murski Soboti
I 9, v Novem mestu 7. v Dolnji Lendavi j 5. v KočevMi so 4, v Brežicah, Kamniku, ; Konilcah. Krškem, pri Sv. Lenartu v Slo-j verskih goricah, v Radovljici in Sloven-| ski B;strici so po 3. v Kranju. Laškem. ! Ljutomeru. Ormožu, Slovenigradcu in j Šmariu pri Jelšah sta po 2, v Češniicah ! pri Moravčah, Crnorrl u, Gornji Radgo-j ni. Kozjem, Litiji, Metliki. Rogatcu. Scv-! niči, ŠVofri T oki in ^oštaniu pa je po 1
— Poroka. PoročM se je včeraj g. de-I želnosodn' sve*nik g. dr. Alojzij Gradnik,
znani na? pesnik, z gt'č. Potoknrjevo, hčerko pošAr?esa uradnega ravnatelja g. Poto-karja. Bilo srečno!
— Iz zdravnike s'užbe. Za okrožna zdravnika sta imenovana: dr. Simon Jagodic za zdravstveno okrožje Slovensko Bistrico, in dr. Stanko P u š e -njak zo zdravstveno okrožje Cerknico.
— Pesnik Santc* nevarno holan. Po poročilu h» Mostaria je pesnik Šn§a Santič že več dn? v agoniji. Vsak trenutek pričakujejo katastrofe.
— Romanopisec Jirasck nevarno ob-M.
Velik? Čc?ki p?satclj Alojzij Ji rase k je po poročtI;b listov nevarno obolel. Listi v Pracj so Tiraska zaprosili za božične prispevke, a jim je odgovorit, da mu Je nemogoče pisat? ker je težko bolan.
— Celiske vesti. Kraljev In kraljičin božični dar za naiodličnej-šega učenca na državni rea!n! gfmnaziji v Celui je dobil sedmnšolec Božidar čemej, sm okra?nesa šolskega nadzornK-a g. Lud. Cerneja v Celju. Ravnanj JeTš'nnvić mu ga je fzroČII v navzočnost? učtcljskesa zbora in součencev. — Gospodinjska šola v Celju se letos radi pomanjkanja učnih moči ni mogla pravočasno otvoriti. Ministrstvo trgov:ne je sedaj imenovalo dve potrebni strokovni učrteljlcl, občina pa je  preskrbela  potrebne stvarne
potrebščine in prostore, tako, da se bo pouk lahko v kratkem otvoril. — Popravila kapucinskega mostu so končana In je most, ki je bil že v zelo de-solatnem stanju zopet dober. — Veselo življenie se je sedaj pričelo za naše Športnike Sedaini fini suhi sneg je zelo pripraven za sankanje in smučanje. V nedeljo je bilo zelo živahno vrvenje na hribu sv. Jožefa. Bolj Izurjeni smučarH pa si poiščejo boljSi teren pri celjski koči pod Tov-
stom,   kjer je izhodišče za smučarje. _
Celje v temi. V mestni elektrarni je v petek zvečer vsled preobteženja naenkrat pregorel eden Izmed dveh g'avnfh transformatorjev. Mesto In okolica sta bila vsied tega v temi. Do sobote zvečer je bilo mogoče popravit' toliko, da se zopet oddajal tok za razsvetljavo. Mestni magistrat je izdal na prebivalstvo razglas, v katerem javlja, da bo elektrarna mogla vsled poškodbe oddajati tok skozi približno 14 dnf samo za razsvetljavo fn Še to v zelo omejenem obsegu. Obratovanje z motorji pa je do preklica strogo zabranjeno. Razglas objavlja tudi omejitve glede razsvetljave ter poziva končno občinstvo naj Se ravna po izdanih navodilih v lastnem, kakor tudi lavnem Interesu. Prestopki se bodo kazno v« U s tako'šnjo In trajno uki-
' — MARIBORSKE VESTI. Premijera
»Onstran življenja*. V soboto zvečer jc ptm* ribor na polja dramskih predstav doživel svoj doslej največji glcduli^ici d^g^djk. Co* spod Bralii'* jc z di£.no Mnektatj > m nepri* čatvOvan'iĐ uspehom spravil na oder Slovcn* cem malo mar.o Hi^cn;!:v^rjčvo eksprc&ijo* nistično, pravzaprav mistično dramo »On* kraj življenja«. Ko smo pred enim mesecem
: slikali govorico o tem poskusu, da se za kun* sami pripravlja nekaj izrednega, nismo mogli verjeti, da je to čisto resno mišljeno. No radi težke tehnike v tej predstavi sami — ■ aj ' v. da i' a ti o v osebi e- B-atina in ge. Bukšekove dvoje tudi še ra težje vloge r Ti: : a: ;h mo i — ranircJ dvomili smo bolj glede tehni'ce v regiji sami. No. premijera je splošno zadovoliMa. Nekaj pa moramo £ra* jati. Sredi najbolj napetih scen, ko se je tudi g!eda!-C »-živci v poces lo**i!vc organ« sivega življen:a tu — in zg lj d »sn^ga ?iv* ljenja onstran, so r^adi g spodiei v dija* Škcm parterju zbijali svoje šale ter motili predstavo. Hascnclcver zahteva od gledalca, da dobro porna njcc"~-vo d,-lo preje »črno na belem. ka':or ga vidi na odri. si^er ostan** marsikateri prizor sVoro nerazumljiv. Pa rudi še pod tem pogojem treba dobro poznati tudi režijsko tehniko — torej treba pred* stavo večkrat tudi vid:ti. Tudi človek, ki sicer ni prijatelj spiritizma, sploh ne nvsti* ke, najde v tej d-ami marši' aj, kar ga proti volji sili razmišljati o »onstranskem življe« nju«. V celi drami nastopala ««mo dve živi osebi: glavni junak, usoda obeh živih, je še kot živ v prvem prizoru n^vid*n fse nagaja ▼ rudokopu, ki ga je »mPila eksplo* zija), pozneje nastopa le kot d th, v kočljivih prizorih nove li bežni njegove vdov^ do njegovega prijatelja, nastopa mrtvec trdi kot strah. Kot rečeno, za to vlogo hi n*1 mog'i — v?a; nc v Mariboru — naiti boljših pred* staviteliev kot sta ga. Bukšekova in g Bra* tira. Osobito pa velja to za g~>. Bukšekovo Marsikateri prizor bo treba v renrizah skrajšati, nekatere morda sp'oh črtati, gotovo na so prve srene fpr^^n od ?r, le zvoki od(*a« Ijcne godbe^ predolge Pred tava je trajala skoro do polno'i. to je vsekakor preveč. — H ud mraz. V nedeljo je nastopil ncpri'ako* vrao h d mrr»r — zjutrai 23 pod ničlo, še ob 9. 14, opoldne še — 8. Topot se je izvršil nenavad?n prevrat. Petek je kazal (tudi ne* priča' ovano^ prevrat na toplo i*rno vc"ie, tako da je zvečer iz sn-ga nastal topel dež. A v noči na soboto se je ozračje nenadoma ohladilo do 8° mraza, v soboto jasno, nv-^o, zvečer nenadoma meg'a in že ob 23. 12° C m^a^a pri komaj 5 cm debeli snežni plasti. T;di barometer je to not d?lal čudeže. Dvig* nil se je visoko na 740, a zračni tlak je bil tako nizek, da je tlačil d?m k Bom, namesto v višino. — Open j na KoŠaku. Ogenj, o ka* terem smo v petek poročali, jc bil krajevno pravilno iV^-a ~ ~no, na Kozaku, in sicer v viničariji E'e Daksove. Cašenie je bilo zelo ovirano radi nomanjkania vode, katero je avto*t'"-h?na črr»?*la iz ma'ega studenca, ki pa jc bil kmalu izčrpan ta?<o, da so se gasilci mo-ali omejiti na gašenje s snegom in z vodo, ki se je morala od daleč dora'att. Tako ni bilo mogoče rešiti poslopja, pač pa s** ie vsaj d^nm« rc^'1 inventar in živina. Vendar trpi vini'ar veliko škodo, ker mu ie zgorela skoro vsa obleka. Vzrok ognja, ki se |e prepozno opari*, je 5e neznan. MaH* borska požarna hramba se je to pot iz^n-'sla res požrtvovalno. — Pravoslavni Božič se je v Mariboru slovesno praznoval v ned-lio. Kliub občutnemu mrazu ie tudi letos čakala veb'ka množica na cestah, koder je šla iz podoficirske šole, o?rnma vojn^ realke vo* jaš'a povorka badnjaka k proslavi v meli* sko vojašnico. Povorke se je udeležil tudi jezdni odsek Sokola.
— Smrtna ko^a. Umrl je v nedeljo zjut-rnj g. Rudolf P e t e r 11 n, pose^tn"k na Trnovskem nrl^tanu št. 30. Pogreb bo v torek ob 4. ponoldne. N. v m. p.!
— V bolnici je umrl vpokojeni Invalid južne že'ezmce in šfrom znani izdelovatelj harmonk g. Viktor Kušar iz Sela pri Liub-Ijaoj. N. v nt. p.! — Včeraj je umrla Ka. Jed visa Rancinger roj. Malnerič. soproga g, Tgnac:ja Rancmgerja, revidenra državnih že'ezn'c. Pokojnica je b;!a dobra nnrodmakima. ki je vživala splošne simpatije. Pogreb bo v torek 8. tm. ob V? 15. na pokopa1 :šče k Sv. Križu. Blag ji spomin!
— Mesto tržnega nadzorn'ka. Razpisano je mesto tržnega nadzornika (drugega žlvnozdrnvn'ka) v Mariboru. Tozadevne oprem!:ene prošnje z navedbo službenih zahtevkov je predložiti do 20. tm. Stanovnn'e naturalno.
— Novo mesto. S kraljevim ukazom z dne 2°. decerrbrn 1923 je prrglnšena vas !?alja v kosmajskem okraju na željo tamkajšnjih prebivalcev za mesto.
— Pomaniknnle bogoslovcev na Češkoslovaškem. Praški tisti ugotavljajo dejstvo, da se ie v pre+ek:em letu najmanj dijakov vp'silo na bo^ros1 ~»vje. Na rr-^'-o bo«-05?cvno fakulteto so se vpisali samo 4 dijaki in v os*a'l Češki 7 bogosloven r.a Moravskem pa 25. Vsi le^ltuH br"<T'^' :i Štejejo v Prag: 16 in v ostalih krajih Češkoslovaške skupa' 118. Nemških bogos;ov-cev v Češkoslovaški jc 120, tako da znaša celokupno štev Ho bogoslovcev v Češkoslovaški repub'iki 238. Češkoslovaška repub-ika je ed.'ra. k? trpi na pomanjkanju du-hovnfkov. Že sedaj so nekatere župnije brez svečenikov. Kot razlog temu pojavu navajajo bojazen dijakov pred akcijo lo-Jitve cerkve od državne in v tem da je med češkoslovaškim narodom gibanje za izstop Iz rimske cerkve. Dijaki vsled tega računaio da bi nekega dne lahko kot bo-goslovci oz. duhovniki postali brez kruha.
žavnetnu pravdniku v roke,      bi bi;a j nitvijo električnega toka.
— Naši čitatelji a zanimanjem slede razvoju detektivskega romana, ki izhaja sedaj v podlistku »Slovenskega Naroda«. Nič manj interesantno delo istega pisatelja Svena Elvestada ima na današnjem sporedu KINO TIVOLI. Ima naslov »Grehi mlade Žene« ter igrata v n;cm glavni ulogi Gina R e 11 y m Erik K a i s e r Titi. — DrugI teden dospe epohalni film »Beštija v ie-nls
lji¥ia pilila.
VAŽNOST ZBLIŽANJA MED
NEiVCIJO IN RUSIJO. Nemški naperi proti vzpostavitvi francosko - ruskega sporazuma.
_ Stutgrtrt. 7. jan. (Izv.) Državni minister za narodno brnnibo dr. ven Gcssler je imel včeraj na iborovanju demokratske stranke zn \\ urtemberško senzacijonslen političen govor, nag'ašujoč med ostalim $ posebrirr povc'arkom da ie nemško dela*, stvo v sedanjem momentu povsem dlsorl-ent rano. vsled česar le Izrabljajo razni reakcionarni krogi.
Da'ie ie dr. ven Gessler izjavil:
Loto 1924. ne bo nikako leto javnega reda In miru, bo leto teikin borb.
frnnciia bo vporatila vsa sredstva, da prlsfl Rus jo v to, da sklene ž njo slično zvezo kot s Češkoslovaško ter tako postavi Nemč'io med dva ognja,
V nadaljnem govoru je dr. von Gesslef apeliral na voditelje sovjetske Rusije, da pretrgajo vse nfri s Francijo in da »e Ru* sija povsem nasloni in približa Nemčiji, ne pa Franciji.
POLITIČNI PROBLEM MALE ANTANTE.
_ Praga. 7. januarja  (Izv.) »Prnger
Pressc- opozarja češkoslovaško Javnost, da nikakor ne sme pričakovati od konference držav Male antante kak'h političnih senzacij. Predmet razpravam, ki so na dnevnem redu konference, tvor; ▼ glavnem madžarsko poso|:lo. drug'č vprašanje priznanja sovjetske Rušile In manlfestocljo solidarnosti Male antante za lojalno Izvedbo mirovnih pogodb.
PO VODENJ V PARIZU.
— Pariz. 7. jan (Izv.) Povodcnj le včeraj dosegla vrhunec. Seine Je narasla do najvišje točke. Danes le začela voda padati.
STROGA ZIMA.
— Kopenhagen. 6. jan. (Tzv.) Vsled hude zime sta zamrznila VeHki In Mali Kate-gat. LedoTomilci so morali lomiti led, da so omogočili plovbo med Dansko m Norveško. _
Borzna poročila.
Zagrebška borza zaradi pravo stavnih praznikov ne posluje.
V prostem prometu nortrajo: Cnrfh 15.65—15.7, Pariz 4.45, London 3S5 75, Dunaj 0.12650—0.1270, Praga 260.75— 261, Trst 3f5.25, Newyork 89.50—$9.75.
INOZEMSKA BORZA. Curih, 7. jan. (Izv.) Današnfa pred* borza: Beograd: 6.50. Berila i.30. Amsterdam 216.80, Newyork 574, London 24.68* Pariz 2S.25. Milan 24.70, Praga 16.65, Budimpešta —.—, Bukarešta 2.92» Sofija 4.10 Dunaj 0.0807.
— Trst, 7. jan. Predborza: Beograd 26.075—26.125, Dunaj 0.0326—0.0328, Prga 67.70—67 90, Pariz 114.25—114.75. London 99.95—100.05, Newyork 23.15—23.25, C turih 404—406.
Dopisi.
— Z Mošenj na Gorenjskem nam pišejo: Oče Silvester po domače Broščar, ooč. odbonvk m glavni klerikalni agitator, je prnznoval god. — Na predvečer so rmi priredili dični fantiči Orlici dvanajst po številu podoknico. Trobente so donele, puške, pištole in mož nar ji so pokali in ropotali so* sodovt BroŠčar ie po končani podoknici pozval družbo v h;5o in jo pogostil s poticami in sadjevcem, kl je prav d!v;e razdražljivo vplival na goste. Ko so se vračali proti domu so tulili m rjuli prav po živinsko. Vzklikali so neprestano:  »Auf biks, pork. m. — pork. k. in še mnogo sličnih or'ovsktti cvetk. Nasproti tej d'cni dru/bi so Sli trije domačini m eden je sklenil družbo pozvati* da se dostojno obnašv Pređno ii ie pom'rfl. se ie že Orlic zaletel v njega. Pomirjcva-lec ie bil prisiljen pričeti z slo. Znmalinil Je dvakrat z roko in vsi razun treh, ki so jo zlnjočih   korakov   odkurill so leža>ll na rleh. To vse pa bi bilo ostalo tiho fn znala b; bila samo novi. da rrso Orlfč= drugI dan sami pripovedovali, kako so padal: in da ni bilo na bo.^em po ju ostankov bitke la sicer klobuk, umetno zobovje m »oi. bojno orožje Orllčcv. Govorica se je raznesla in prišla do ušes pravice, kjer se bodo tt d:čni rrTadenfčt morali zagovarjati radi ne-dosfo nega vedenia in streljanja z možnar-ji. Tudi si ie bate eden spnhnil reko. Značilno za moralo nnših k'erikalcev pa je rudi to, da celo našega obče Priljubljenega župnika preganjajo n sicer radi tega, ker se ne mara vmešavati in za njih agitirati. Ko Je bila lansko leto pri nas birma,   so Stt trije   vašk   prvaki k škofu  in zahtevali drugega gospoda, klerfka'nega petel-na. da bi jih podpiral v gojenju klerikalizma in surovosti.
— Kino »TDEALc predvaja od 7. do
vjtevši 9. januarja veliko kriminalno socijalno dramo v 5 dejanjih »Pirati Lepotic« (»Boj proti trgovini deklet«). Ker je ta f lm po svojih pustolova-ih izvajanjih in vsebini nadvse lanimtv, posebno pa m'adim dekletom v svarilo proti brezvestnim zapeljfv-cem, se vsakomur priporoča, da siga ogleda. Glavno vlogo ierata občinstvu prlljiit Ijena Igralca Heinrth Peer In Grete rioh>
— Kar Vi potrehplete, to je Elzaflu To pravo domače sredstvo, katero preže ne Vaše bolečine! Poizkusna poš Ijka D,». 27, Lekarnar Fr?g. Pel'er, Shibica Donja, Hlzatra St. 238, Hrvatska.
O/flvm urednik: RAST O PUSfOSi F.MSFt 0»/e*iv*»rf»i
VALčMJiN KOPITAR.
s" a
»SLOVPNSKI   NAROP.     dnf 8 janu rja 1**4
štev. 6
Gospodarstvo.
Fuzija treh zagrebških bank
Centralna banka za trgovino, obrt in industrijo, d. d. Zagreb.
V Zagrebu so se v soboto vršile glavne skupščine Banke za trgovino, obrt in indu* strijo, d. d. Zagreb, Centralne banke d. d. Zagreb ter Centralne eskomptne in menjal* ne banke d. d. Zagreb, na katerih je bila členjena fuzija vseh treh zavodov.
Centralna ban!:a Zagreb in Centralna eskomptna in menjalna banka Zagreb sta prenehali z 31. dec. 1923 poslovati. Vso nji* hovo aktivo in pasivo je prevzela s 1. t. m. Ban'ca za trgovino, obrt in industrijo Za* greb. Delniška glavnica se povi'a od 26 na 125 milijonov dinarjev. Vsota 55 milijonov dinarjev se porabi za prevzetje ali izmenja* vo delnic Centralne banke. Centralne es* komntne in menjalne banke. Glcd^ emisije ostalih 45 milijonov se prepušča odločitev ravnateljstvu. Ta emisija se izvede v naj* krajšem času. Tudi se spremenijo pravila
Nova ban':a se imenuje »Centralna banka za trgovino, obrt in ind istrijo, d. d. Zagreb«. V novo ravnateljstvo je bil izvoljen za predsednica Mi'ivoj Crnada'c, za pod* predsednika dr. Stanko Sverlj -ga in S. D. Aleksander- V eVsekn^ivni rdbor pa ie izvo* ljena ta^le gospoda: Rvdolf Rlis, Pavi Engel, Heinrich Einhorn, Ernst Cr"n\vaM, D-n^:£ tin Hcmer, Leo Kronfeld, dr. Felix Schick in Ivo Schvvarz.
★   ★ ★
Trgovm^a ooEtičiia bHpnca srednje ?n vzhodne Evrope v la^s^n lotu.
Trgovinske pogodbe so s:mpton miru In m"rnega gospodarskega sode^vanja med narodi. Zato je bflnnca pogodbeno-politič-nega delovanja zanfrnrva in osobito zani-mva v srednji in vzhodni Evropi, kjer so nastale po svetovni vojni tako temeliite poljt-čne spremembe. Ker je število trgovinskih pogodb te ah* one države nekako mer'o za n;eno gospodarsko politiko, sp'ošno pa ilustrira situacijo obnove nor-malnfh mednarodnih stikov, je va?en statistični preg'ed do konca minulega leta sklen;enih pogodb.
Ceškoslovoška, ki si že od postanka prizadeva, da si prbori pot do svetovnega gospodarskega koncerta, lahko nrrno zre na svojo trgovinsko-poHtično bi'anco. ki iz1<azuj» v lanskem letu 8 novih trgovinskih pogodb: z Grško, Nr/ozcmsko, Litovsko. Angleško. Francijo. Norveško in Severno Ameriko. Vseh pogodb je dosedaj sklenila ČSR 25 in sicer z 20 državami; vštete niso samo kompenzacijske pogodbe. Jugoslavija, ki ima to prednost, da je veljavnih še 13 srbskih predvojnih pogodb. Je sklenila 1919—1922 leta trgovinske pogodbe s ČSR, Avstrijo, Nemčijo in Poljsko ta-
ko, da ima sedaj skupno 17 trgovinskih pogodb. Romunija je svoje predvojne pogodbe odpovedala in sklenila 1. 1923 trgovinske pogodbe s Švico, Špansko. Dansko in Angleško. Poleg tega je Podpisala lau-sannsko pogodbo s Turčijo. Od vseh 12 romunskih trgovinskih pogodb je bilo sklenjenih 9 potom medsebojnih not. Madžarska je slenila !2nsko leto samo eno trgovinsko pugodbe. U Lazijo)   Vseh pogodb
ima 7 in sicer z Nemčijo, Avstrijo, Estonsko Še neveljavni s C?R in Latvije, ter s Švico in Bolgarijo (zadnji dve po medsebojnih notah). Nemčia ima vsega skupaj 30 trgovinsVih pogodb, od teh je 12 predvojnih L 1923 so bile sklenjene pogodbe z Estonsko in severno Amerko ter tokozva-in modus vivendi s Špansko in Portugalsko. Poljska ie sklenila lansko leto 3 trgovinske pogodbe: s Turčijo. Finsko in An-g'eško. tako, da ima skupno U trgovinskih pogodb. Tudi v Avstriji ie preteklo leto pokaralo v trgovinsko-političr.em delovanju velik napredek. Avstrija je sklenila dve veliki tarifni pogodbi z Italijo in Francijo, obnovila predvojno pogodbo z Dansko in Nizozemsko, sklenila modus vivendi s Portugalsko in Belgijo in stopila v stike z Japonsko. Skupno ima nvstn.:ska rep::b"rka dosedaj 18 trgovinskih pegodb, kar je dokaz r.iene znatne trgovsko-politične aktivnosti.
Rusija je sklenPa leta 1923 pogodbo z Dansko, Poljsko. Afgan:s*anom. Perzijo, Turčijo. Mongoliio, Ang'eško, Knnado. Norveško, Avstrijo, Italijo, Nemč"o, Č5R, Dansko in tranzitno pogodbo s Finsko. Estonska izkazuje v lanskem letu 4 trgovinske pogodbe. Skupno jih ima 8. F:nska ie sklenila lansko leto 6 trgovinskih pogodb tako, da ima sedaj poleg tranzture z Rusijo 9. Litovska je sklenila lani trgovinsko pogodbo s CSR, Dansko in Islandijo, predlansko leto pa s Švico in Angleško. Latvija je sklenila lani trgovinsko pogodbo z Angleško In Estonsko, poleg tega pa ima >e pogodbo z Nomčiio in CSR iz 1. 1922.
A-bnnlja ni sklenila do sedaj še nobene pogodbe. Z Italijo se šele pogaia. Tudi Bolgarija ne izkazuje v lanskem leta noocne nove pogodbe. Po gospodarski zvezi s CSR iz l. 1920 ima dosedaj skupno 7 sHe-nienh pogodb. V>e n'ene predvoi ye pogodbe so razveljavljene. Grška je sk'oni a 1. 1923 pogodbo s ČSR in modus \ivend s Francijo. Poleg pogodbe z Abjsini-o :ina 5e \A rredvo:n:h pogodb, jk! teh e .ia;stn-rejša iz 1. 1827 s Severno Amerko. 7a Tu.-č:;o pomeni leto 1923 lausannsko m> rvno pogodbo in novo moderno urravo trgovsko-politlčn h   stikov z zavezniškimi
velesilami, obseženo v trgovinski pogodbi s temi velesilami z dne 24. julija 1923. Poleg tega je sklenila v preteklem letu trgovinsko pogodbo s Poljsko in Severno Ameriko.
2e ta suha dejstva in statistični podatki zadostujejo za pravilno oceno trgovinske politične situacije v srednji in vzhodni Evropi. Iz krvavega plesa in usodnega sovraštva prihajajo posanrni narodi k spoznanju, da so edino normalni medsoboini stiki na vseh po-ljih družabnega življenja, zlasri pa pravilni obtok življenjskih potrebščin ona pot, ki vodi h končnemu cilju — obnovi izmučene in izčrpane Evrcpe. Cim prej bodo iz mednarodnega življenja izginila vsa nepotrebna nasprotja, ttm bolj se bomo pr.bli/ai rešitvi današnje krize na vseh poljih iavnt-ga življenja,
— Protest proti davkom. Prejeli smo: Društvo hišnih in zemljiških poses.nikov za mesto Ormož in okolico jc na svrjem shodu dne 30. decembra 1923 sk'enilo naprositi vse slovenske poslance, da razne takse in nova davčna bremena, ki so bila uvedena brez vednesti slovenk ga ljudstva, natanko preštudirajo ter jih skušajo z intervencijo na merodajnih mestih odpraviti aH vsaj onrliti. Navzoči zborova'ci protestirajo proti brezglavnemu obdavčenju in obremenitvi vseh davkoplačevalev vobče. 2e danes ječijo pod pezo neznosnih d^.vvnih bremen in sedaj so jim naprtana z uvedbo novih taks in povišanih davkov še nova bremena, ne da bi se dala njim pravočasno prilika, da proti temu protestiralo. Po*,#»n?I se prosijo, da potom časopisja ali na drug primeren način pojasnijo, kako so pri no-\':h obremenitvah zakopali siovens'\3 vo-lilce oziroma kje tiči krivda pri reh novih obremenitvah.
v cerkvi sv. Jakoba. Pri tej priliki se je znova proslavil »Slovenec« župnik Bru-men, ki je sredi cerkve pozval orožnika, da naj izprazni kor, ker so tam zbrane prijateljice neveste hotele k poroki zapeti hrvatsko »Zdravo Marijo«. Orožnik ga je zavrnil, da naj sam ukaže, kar hoče, ker v cerkvi je on gospodar. Nato je župnik Bru-men prepovedal hrvatsko petje. Ljudstvo prihaja v cerkev sedaj takrat, kadar se ne vrši služba božja.
— V Trstu je umrla 6. tm. gospa Elvira Mahne, mati ugledne in spoštovane tržaške obitelji, tašča g. vladnega svetnika Vodo-p:vca in prokurista Jadranske banke g. Alfreda Smoleta. Naše iskreno sožalje1
— Resolucije, sprejete na občnem zboru »rdinosti«, označaio sedanji položaj .h\°:oslovenov v Italiji za poguben, ugotavlao, da se zasleduje cilj odprave slovanskega elementa, ki se tudi gospodarsko uničuje, protestirajo proti zati-ralni politiki in rotijo meroda'ne činitelje, da na v korist Julijske Krajine opuste dosedanjo Slovenom nasprotno politiko in osredotočijo svojo moč v svr-ho povzdige dožsle na ono stopnjo kulture, katera jej gre. Posebna resolucija zahteva skupno politično organizacijo vseh Jugo^lovenov v Italiji.
— Tud* slovenske srednje šo'e odpravljene. Uradni list prinaša odlok, ki določa, da se bo v drugorodnih srednjih šolah in učitel:iščih vršil pouk od šolskega leta 1927-28 dalje v italijanskem 'ezrku. K temu nouku se bo prehajalo postopno, začenši s prvim razredom nižjega tečai-a.
J
itftrc
irta.
— »Nov'ce«. V Trstu ie pričel izhajati nov slovenski list »Novice«, ki bo stremil poleg dnevnika »Edinosti« po tem. da se zedinijo pri političnem udej-stvovanju v enotno vrsto vse duševne in gmotne sile Slovenov, priključenih Italiji, ne glede na njihovo svetovno na-ziranie aH oolitično prepričanje, ker vidi le v združtvi in edinosti vseh naših sil jamstvo uspešne obrambe koristi našega pbmena na političnem, gospodarskem in kulturnem poliu. List ie tednik. Naslov lista je: »Novice«, Trieste, Via Torre b;?rtca 21—TV.
— V Opatji se je poročil gosp. dT. Vinko Rapctec, odvetnik, z gospodično Marijo Rajčie. hčerko ravnatelja tamkajšnje hrvatske ljudske šole. Poroka se je vršila
• KanJban. Kakor poroča »Chicago Tribune« se Je vrnil pred kratkim kapiian Frank Hurley z znanstvenega potovanja iz Avstralije in pripoveduje v Članku »Moji doživljaji« o interesantnih podrobnostih kanibalske rase, ki jo je zasledil na otoku Gvineji. Poteze obrazov teh ljudi so zelo podobni obrazom semrtske rase: samo barva vleče na rdečkasto, kot pri Indijancih. Pred njegovim prihodom niso poznali ti divjaki nobene kovine in so si kuhali svojo primitivno hrano v lončenih posodah. Ko je prišel kapitan liurlev s svojimi spremljevalci v n.rihovo bližino, so ga napadli z zastrupljenimi pušicami: toda ko so videli, da ne prihaja s sovražnimi nameni In da jim prinaša boljše orodje in druge potrebščine so postali bolj zaupljivi. Njihove Šege in navade so nenavadno krvoločne. Najbolj slaven in najbolj spoštovan je oni mož, pred čigar vhodom v kočo je nakopičenih največ človeških lobanj. Ujetnike zapirajo v iečo in jim polomijo kosti na rokah in nogah, da ne morejo uteči. Nas'ed-niega dne skuhajo svoje žrtve v omak: kokosovih orehov in jih z največjo slatjo po-užijejo.
HB&H
Ponedeljek 7. ran.
Torek Sreda 8. jsn.     9. jarr.
• Tat v zaboju. Nemška policija je aretirala zelo nevarnega železn:škega tatu, ki je napravil železn;ški upravi v znd-niem času ogromno škodo. Imenuje se Er-nest Vegener. Ta mož se je dal zapreti v velik zaboj, kateri se je potem odposlal po železnici v ta a'i oni večji kraj. Notranjost ogromnega zaboja ie bila ureiena zelo udobno, tako da je Vegener seaVl komod-no v n;em, pa če so postavili zaboj v vagone na to ali ono stran. Kadar je bilo vse trho in mirno, je odprl zaboj in je Izvrševal tatvine iz drugih zabojev. Zamenjaval je tudi spremlevnlne nnprse na zabojih tako, da jih ie mogel potem dob:ti v svoje roke na raznih določenih posta;nh. 2;vel je v Berlinu zo;o elegantno in trosil je vclfke svote. Slednjič so mu prišli na sled. Skoda znaša mnogn milijonov zlatih mark.
Največji historični monumentalni prekrasni f Hm
I •!____t*
i n n f $# *%
Ar
99
v glavni ulogi
CONSTAHCE TALMSGOE
Dekoracije izredno mojstrsko dovršene v slocru starodavnega Babilona. Krasne scene! Nabavni posnetki!
Sodelufe f§3 tisoč oseSb 5
Prager Press
za JusgĐslaesiio.
Ta najbolj  informiran in najbolj  razširjen dnevnik v
Češkoslovaški republiki   in v tuiini stane za kraljevino
BHS (radi znižanja poštnega tarifa) samo Din 40*—
mesečno.
Najboljše trgovske in obrtniške informacije i. t. d. držav
Male Antante.
Mi ML HMffii
mehanična delavnica
(po t.t vlfalaica)
L. BARAGA, L1nbl?0na, Selentnr^cva nlica 6-1.
Za odgovore uprave
naj se prifoSi 1 dinar.  Plačuje se vnaprej.
Cena malih oglasov
vsaka beseda 50 para. — Najmanje pa Din 5*—
Knrm
V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša dobra in blaea, nepozabna soproga, mamica, sestra, svakinja in teta, gospa
Jadviga Ranzinger
roi. Malnerii
v nedeljo, dne 6. januarja 1924 ob pol 6-ih zjutraj po dolgi in mukepolni bolezni, večkrat previđena s sv. zakramenti, v 30. letu svoje starosti mirno v Gospodu zasoala.
Pogreb se vrši v torek, dne 8. t. m. ob pol treh popoldne iz hiše žalosti v Ilirski ulici štev. 25, na pokopališče k Sv. Križu.
L]nbl3ana9 dne 6. januarja 1924.
Ignacif Ranlsnijer, revident drž. žel., soprog. — Vlhica. hčerka, ter ¥si ostali sorodniki.
Bn'T* Mmki 8.111 mm
HiUer eva nlica 5.
Popraviiam in nglaSujem klavlrfe in harmonije strokovno in ceno.
ZH3EjE]E1E3E3E3E1E"
Pozor!
Plačujem  le edino jaz po najvišjih cenah stare obleke, Čevlje, pohištvo itd. Dopis niča zadostuje. Pridem tudi na drm.
Dr?"><e Martin,
Ljubljana, Sv. Jakoba nabrežje 29
Kupujmo § po nalulšllh cenah
kožuhovino lisic, dihurjev, jazbecev itd.
American d. z o. z.f
L'ubli&na. Beethovnova nI. 10
Prgh od premoga
kupim; voznika poš* Ijcm sam. — Fran Ška* far, mizarstvo, Ljubljana, Ki-nska cesta 16. 201
Slnzbe
I
Natakar Dva konja,     I Iščem stanovanje
in nataT arski vaicnec sc | prav dobra, z ursrego in (2 ali 3 sobe S klininjo)
sprejmeta. — Naslov po*1 vozmi   naprodaj.   — v stari ali novi hiši; na*
ve uprava »Si  Nar.«. 164 Ogledati    pri   Slovenski jemnino  plačam  za eno
---- *rgovski  delniški  družbi, leto % naprej. — Ponudbe
A^la rO^b'na     ' RcslJcva cesta 22.     144 pod r.Leto  1924 207« na
išče oošteno stareišo že? no ali d?kle za vse. — Pismene pon"dbe je po* vlati na naslov: Maca Mcsler. soproga veteri« narja, Petrinja, Hrvats'-o
159
M 1 upravo   »Slov. Naroda«.
I S^anovava
Dva d!J~ka
Vrtnarja
išče za ta'"OTŠen naston službe graščina v Rihni* ci na Dolenjskem Pla'a no dogovoru. 131
Ko^esrjonrientfnjo
z večletno prakso, veščo hrvatskega, slovenskega in nemškega jezika išče tvornica »Zlatorog«, Ma* ribor. 204
Mesto jr?csTx>£Tnfe
sprejmem pri samskem rjospodu ali vdovcu — Ponudbe pod »Gospod?« nia/176<* na upravo »SI. Naroda«.
Dva vaienca za krojaško obrt
se sprejmeta. — Več se 001 zve v trgovini Anton Presker, Ljubljana, Sredi* na 12. 194
■ ali gospeda sc snreimeta W*" 1 na  s+arovanjc  in hrano.
Dva ^!efi^na s*""C|?.
(št. 8 in 10) nao^-odaj. — Zgornja Šiška 97. 197
Svetla oprava
iz črešnjevega lesa, novo r-:de?ana, naprodaj. — Naslov pove uprava »SI. Naroda«. 198
p1 o*
G^aTOcfon,
dobro   ohranjen, s ščami, naprodaj. — Po* izve  Fe  v  upravi »SI >v. Naroda« 184
Pes volčje carme
dolgodlak, se je izgubil dne 2. januarja nri klav* niči. Pošten naiditeli naj ga odda proti nagradi na
— Naflov pove uprava
»Slov.  Narrda«. 203
Meb'ovana soba
brez nostelj, evnt. tvd? s knKfnjo. se odda takoj
zakonskemu pa-u brez f^tro1;. — Naslov pove '•nrava *>Slov. Nar.«. 190
Soba,
\ >r»o nriri^'i^pa. se od; da taVoj ofi irjti. Oglcdn s^ od 10. do 11 in od 13. do 15. i're. — Naslov nove oprava »Slovenske« ^a Naroda«. 205
oziroma dve mali meblo* nemeblovani, s išče par
brez  otrok.  — Ponudbe nod    »§t.    5260'202« na Rimski cesti 21 185 i upravo   »Slov. Naroda«.
van 1 a!i soupo-abo kuhinje. ?&   ta'-oi zakonski
■     romali I
Trgovski lok.nl
na prometni cesti v Ljvb« ljani sc išče za takoj ali nozneic. — Ponudbe pod »>LokcIl024 111« na upra* vo »Slov. Naroda«.
Klavirje,
harmonije, godala. stru» ne in potrebščine, na drobno in debelo — M. Mušič, Ljubliana, Selen« burgova ulica 6. 9802
V,
]fe^remicn.n« I
Hiša
v sredini mesta s takoj prostim stanovanjem naprodaj za 550.0O<") kron. — Ponudbe pod »Miša ?lla na unrnvo »Slovens skega Naroda«.
Večje cosestvo
(kmetsko ali gra* š č i n s k o), na katerem se lahko redi 25 do 35 glav živine, se takoj kupi z vsem živim in mrtvim invrnta'-icm. — Pon"dbe pod »Veleoosestvo Of)« na ppravo   »Slov. Naroda«.
Simon Klimane k,
Ljubljana, Selenburcov« lica 6 Izdelujem oble« ka po meri »n naJT vci» šem kroju Jamčim za. na jelcejantne j.Šo irdelavo — V zalogi angleško in češko blago 12 900
Halo!
Plr.čam boljše kakor vsakdo drugf stare ob* leke, perilo, čevlje in po* h::'t\'o. — Dopisnica za» dostuje: pridem na dom. — A. Jjrečič. Ljubljana. Sv.  Jakoba nabrežje 31.
174
čem spretnega
frokounjaka
z najboljšimi referencami ter primernim kapitalom, ki bi se pridružil že 30 let dobro uvedeni veliki prekajevalnici in izdeloval-nici klobas v Gradcu. Ponudbe pod .GROSSER ABSATZ 1063« na Annonzen-Expedition Werbegesellschaftf Graz, Stempfergasse 4.
		
	H"	
	Težkim srcem naznanjamo vsem sorodrvkom. prijateljem in znancem, da je naš ljubljeni oče, gospod lISIlffiMli    Ullnf Uli	s.
kt"	uiRror Kiisar vpok. invalid južne železnice	k
	včerai po dolgi in mučni bolezni mirno prenrnul. Zemeljske estanke predragega pokojni Ka rrepe-ljemo  jutri, v lorek 8. t. m. ob pol 4. popoldne iz mrtvaSn ce drž. bolnica k zadnjemu počitku na pokopališče k Sv. Križu,	• ■ ■»
s	Mostc-Selo, dna 7. januarja 1924.	
	Žalnjoči ostali.	
		
IMbr. 17624/24
pr'nopcča
Narodna tiskarna
liiiliiiEiiiitemiiinai
212
«3
Upravi državnih monopola pot-ebna jc jedna nova ili upotrebljavana parna stabilna Iokomobila od 150 konjskih snaga sa jednim komplet dreštrom generatorom sa 150 volti i 50 perio la sa priborom.
Ponude dostaviti do 15. januara 19 '4 pod.
Iz Odele^fa Fnd'istr fe Uprave Držcvn;h monopola IMbr. 17624 od 27. dec. i923 god. u Beogiadu.
Ljubljana, Sv. Petra nas p 7.
Priporočamo na veliko in malo
galanterijo, nogavice, razne sukanre, gumbe, čipke, vezenino, spiehajalne palice, kravate, srajce, čevljarske in krojaške potrebščine.
Naj tlite cene.     Postrežba točna.
lastnina in   tisk   »Narodne *iskarne«.