! PROLETAREC JE DELAVSKI LIST ZA MISLECE CITATELJE PROLETAREC Offirial Organ Yugo*lav Federation, S. P. - - danilo Jiipo»lovuiiftke Socialistične Zveze (i i A S 1 L O PROSVETNE MATICE IN J. S. Z. 4T. — NO. 1693. " "•»■• — ■*■ un. « •»< •">« •« '«■ c,.., «t *m i. un CHICAGO, ILL., 21. FEBRUARJA (February 21), 1940 Publi.h.4 W..kl, .t 2301 S«. L«v«J«l. A... LETO—VOL. XXXV. UNIJE 'RAZKRINKAVANE' ZA BRLOG TOLOVAJEV Dvojni značaj nevtralnih dežel v sedanji vojni ŠVEDSKA IN NORVEŽKA P0RINJENI V SPOR. — GROŽNJE IZ BERLINA. — POLITIČNA IN TRGOVSKA IGRA ZED. DRŽAV POD MASKO NEVTRALNOSTI. — ITALIJA V ZAGATAH i Dočim o >i ik d jn a vske dežele v poejinji svetovni vojni (Šved ka, Ncvvežka in Danska) >\3io nevtralnost razmeroma lahka ohranile, so zdaj— četudi n: 3 v vojni, na severu Evrope glavna tarča vojnih intrig. Spremenjene vloge Eden izmed vzrokov temu ie. da sta bili v prejšnji vojni Rusija in Nemčija druga proti drugi, v sedanji pa delujeti sporazumno. To je situacijo docela »premenilo. Obe ti sili si rkuAata o jačati svoj položaj v Evropi in drugje na stroAke malih dežel ter Anglije m Francije. Pričela je s to igro najprvo fašistična Italija, nato z njeno pomočjo Hitlerjeva Nemčija, in po sporazumu s Hitlerjem avgusta lansko leto tudi Rusija. "Nevtralnost** Italije Italija je po zvezi med Ber-^nom in Moskvo ~ak!d par tisoč prosto voljccm. Toda Berlin jima venomer preti s posledicami, ako ne Unt« v konfliktu med Finsko in Rusijo novtralni. Hitlerjev režim je na naslov švedske in norvežke vlade izjavil, da bo Finska poražena, da mora biti poražena. Ako se bo kdo u mešal nji v pomoč, bo stopila v konflikt na Finskem in v drugih ftkandhiavskih deželah na strani Rusije Nemčija z vso silo, ki jo ima na razpolago. Upravičen strah Vlada v Stockholmu se je te pretnje zbala, ker ji je mir več kakor pa napadena bratska država na severu. Enako se počuti vlada Norvežke, četudi obe vesti, da bosta v sHičaju nem-sko-ruske zmage v sedanji evropski vojni postali podložnici njunih interesov. Toda v miru živita obe deželi že toliko let. da sta se pripravljeni braniti edino v slučaju napada, kakor se sedaj hrani Finska, vzlic temu, da ju je angleški momari-čni minister poevaril, da pridejo s tako taktiko vse maie de-(Nadaljevanjf na 5. strani.) KAJ STORI LEWIS V LETOŠNJI KAMPANJI? SREČA FINSKE ZAOBRNJENA V PRID RUSIJE Sovjetcka Rusija, ki je ob pri čet k u svoje vojne s Finsko oči vidno res napačno računala in je njena armada vsled tega doživela nekaj občutnih porazov, se je končno odločila, da mora zmagati za vsako ceno. čudež je, kako Finska v tej vojni sploh more vztrajati toliko ča.sa, kajti vojna na Finskem je vojna zares. Nemogoče je mali deželi, kakor je Finska, poraziti Rusijo, razen, ako bi ji priskočili drugi na pomoč, švedska in Norvežka, ki sta idejno njeni zaveznici, tega nista hoteli. Brez teh dveh ji tudi Anglija in Francija ne moreta kaj prida pomagati. Finska je razen nekaj trgovske, moralne, finančne in diplomatične pomoči v tej vojni omamljena in ne izgleda, da se bo kaj spremenilo nji v prid. Prestidž Ruaije zahteva, da ker je vojno začela, v nji ne '-me popustiti. Morda jim je v Moskvi žal, ker so se je lotili, kajti škoda je življenj na obeh straneh, ki so bila izgubljena. Mannerheimova trdnjavska črla na karelijski ožini se je po tritedenski ruski ofenzivi morala upogniti. Neprilika Finske je, da morajo ostati zdržema na fronti eni in isti njeni vojaki. Le na mesto ubitih prihajajo novi, ki pa so že starejfti letniki, dočim Rusija, ki razpolaga z ogromnim človeškim ma* fefTJ**owi; lahko utrujene divizije nadovesti s svežimi. V šahovski igri evropskih velesil se prizadeti državniki &e vedno trudijo razširiti boječe tudi na severu in Finska se še nadeja izdatne pomoči. Rusko poveljstvo vsled tega h Ki. Nič mu ni všeč, da se tuji tisk norčuje, češ, tako velika država — 40 proti enemu — pa traja vojna že ui mesece ne da bi bila odločitev že dognana. Kar se Moskve tiče, je dognana. Storila bo vse v svoji moči, da neodvi- j sno Finsko izbriše z Zemljevida, kakor je bila izbrisana PoCjska in čehoslovaška. SMOTRENI BOJ PROTI 'RAKETIRJEM' V AFL IN RADIKALIZMU V CIO IMA ZA CILJ UNIČITI OBE SKUPINI NESLOGA MED UNIJAMI VODA NA MLIN NJIHOVIM NASPROTNIKOM. — ZLOČINSKI TIPI V ODBORIH UNIJ POSLEDICA POMANJKANJA DELAVSKE IDEOLOGIJE Mnogi veliki dnevniki in re-, unij brez pravic in obdavčeni vije vodijo že kake štiri me-vece j plačevati davek v obliki člana->motreno kampanjo za iztreb-. rine raketirjem. Ako kdo izmed Ijenje raketirjev iz unij. Za do-! članov kaj zine, ga bodisi pre- Demokrati, republikanci, pm tudi delavci m> radovedni, kaj ilftri vodi-telj CIO Jekn L. LewU e letošnji predtedniski kampanji, lajavil je ie, da je preti ponovni kandidaturi •edanjeia predsednika, katerefa »daj v tvojih govorih in irjavah ljuto (raja; enako je Levri* obsodil ve« new deal in (a preflasil za fiasko, demokratsko stranko pa. ker ni ispolnila obetanj, ki jib je dala delavstvu. Na gornji sliki je Lewi* in njegova hči. Bila je sneta na neki konvenciji v Pitt*burghu, katere sta se udeležila. PRESOJANJE IMM.OIIKOV DOMA IX PO SVETU DVE SOCIALISTIČNI KONFERENCI PRED NOMINACIJSKO KONVENCIJO r > j Socialistična stranka je sklicala v namenu, da se boljše pripravi na svojo konvencijo, ki bo 6.-8. aprila v Washingtomi, dve posvetovalni konferenci. Prva se bo vrnila 23.-24. februarja v New Yorku, ki jo je sklical strankin predsednik Norman Thomas, druga pa bo 2.-3. marca v gl. stanu socialistične stranke v Chicatgn, katero sklicuje tajnik Travers Clement Glavni namen na obema je razčiščevanje pojmov, da se s tem prihrani čas na konvenciji. Tajnik Clement pravi, da v kolikor je mogel ugotoviti s svojimi poizvedovanji strankin urad. se unije in delavske ter farmar ske politične skupine prav nič ne pripravljajo poseči v volfni boj samostojno. S ifm dejstvom bo morala socia-li-tk*na f^rankA na konvenciji aprila računati. Tajnik tudi apelira, da ako ima kdo izmed Članov kake nasvete v korist stranke, ali kake konstruktivne predloge, in ne pride na konferenco ali konvencijo, naj jih »ponoči na sledeči naslov: Travers Clement, S. P., 549 W. Randotph Street, Chicago, 111. V Clevelandu so si Italijani župnije Odre&enika nakopali interedk-t, kar pomeni, da ne bodo imeli pravice krstiti svojih otrok, ne se cerkveno poročati, ne pokopavati svojih mrtvih po cerkvenih obredih, ne biti previden! s svetimi zakramenti, ne birmani, ne obhajani, ne spove-dovani, dokler se ne "spokore". Tako je odločil nadškof Schrembs. Vzrok je sledeči: Njihov župnik Martin Campa-gno, ODM, je umrl. Na njegovo mesto je bil imenovan Vin-cent Caruso, ODM. Farani so zahtevali, naj pokojnega župnika nasledi njegov sedemletni pomočnik Louis Loi Zedda, ODM. Dvakrat so že farani, škofovim, oziroma nadškofo-vim svečenikom zastavili vrata. In tako »pet minulo nedeljo. Kar 60 policajev, krdelo Kolumbovih vitezov in sličnih zvestih služabnikov cerkve je podedovalo. Posledica so bunke na glavah, nekaj aretiranih in grešni farani pa ob pravico do večnega izveHčanja. Nekoč so tudi že Slovenci v Clevelandu imeli sličen š,pa<, niso pa bili kaznovani tako ze'!o, kakor je prevzviAeni nadškof Schrembs "štrafal" Italijane. Zaporna kazen v tej solzni dolini ni nič. Ali kaznovati vernike s peklom za vse večne dni — to je zares kazen. Stvar je komedija, toda poročajo, da je italijanskim župljanom I fare Odrešenika zdaj silno hudo. Kaj Če kdo izmed njih umrje in bo moral v pekel? — G on pod nadškof, ki ve, da pekla 1'on ost ran groba" ni, se smehlja. On igra pač svojo politiko. V dobro faro z do-! brimi "ofriM je hotel spraviti svojega človeka. Faranom pa j se je 'priljubil pnmnfni župnik. Stara »torija. Unija tiskarjev je bila nedavno izključena iz AFL in minuli teden na ukaz W. Greena iz čikaške delavske federacije, i Tiskarji v Chicagu imajo pet (lokalov. V enemu, ki je največji, so delavci v tiskarnah, ki so uposleni zgolj na angleškem tisku. V drugem največjem eo odpošiljalci listov in delavci sličnih strok. V tretjem so stavci v židovskih tiskarnah. V četrtem so čenki ti-karji, ki ima samo še kakih 40 članov. Glavni tiskarni, v katerima je priznana, sta SNPJ in Mejdrich, obe na I«awndale Ave., blok druga od druire. Tiskarji tiskarne. v kateri se tiska Proletarec, pripadajo staremu nemškemu lokalu. Tudi njihov je (Nadaljevanje na 5. strani.) kazilni material niso v zadregi. Kampanja, ki uspeva V glavnem uradu AFL in CIO gotovo dobro vedo, da jim boj sovražnikov unij povzroča ne le škodo na ugledu, nego tudi težkoče v orgariizatoričnih akcijah. To je tudi vzrok, čemu so poslednje čase imele več neuspehov kakor uspehov. Najprvo so se lotili CIO. Uspeli so d Akreditira t i sedeča stavke in ohladila med maso neorganiziranih delavcev, katerih je trikrat toUko kot organiziranih. navdušenje za vstop v unijo. K»o iz te moderne klavnice v Nemčijo. To je prva, iz inozemstva financirana tovarna mesnin v Jugoslaviji. Domače, kot omenjeno, so majhne in obratovane po »starinskih načinih. IGRA, KI SE PONOVI VSAKA ŠTIRI LETA Borba sa službo predsednika Zed. držav zavzema vse ostrejše oblike in bodo čezdalje bolj napete do volilnega dneva prihodnjega novembra. Zmerjanja bo na koie. ■ Ves dosedanji boj je natančno tak, kakor je bil dosedaj vsaka itiri leta, ko ima ameriško ljudstvo nalogo izbrati predsednika svoji republiki. Republikanska stranka bo imela tvojo nomtnacijsko konvencijo 24. junija v Philadel-phiji. Bogati meščani ji bodo poklonili ob tej priliki dve «to tisoč dolarjev in ji plačali še posebej najemnino za dvorano in druge stroške konvencije, ki bodo znašali kakih $130.000. Brez dnevnic, seveda. James A. Farley sklicuje konvencijo demokratske stranke na dne 15. julija v Chicago. Clkaški biznismani jt bodo plačali stroške in prispevali par ttotisočakov v kampanjski sklad. Na prvi bo borba med tekmeci, ki se bi radi preselili v Belo hišo. Programa nimajo, nego le obetanja. Med seboj se v glavnem kosajo, kdo bo bolj napadal Roosevelta in njegov tskozvani new deal ter prej "balanciral budžet'f. Na drugi bi rad dobil predsedniško nominacijo poeebno dosedanji podpredsednik Gar-ner, dalje generalni upravitelj pošte Farley in nedvomno še marsikdo izmed demokratskih politikov, a vsi se boje, da bo redarji predsednik Roosevelt ie kandidiral in s tem za letos pokopal njihove ambicije. Ameriško delavstvo se zanima 7gol j za ti dve konvenciji, na katerima pa ne bo odločevalo ono, nego privatni interesi. Ljudske koristi bode na njima upoštevane le toliko, v kolikor to služi političnim motivom ene ali druge omenjenih dveh strank, z izjemo Roosevelta, ki še govori o socialnem programu in socialnih problemih. To- j da kar se njegovega socialnega programa tiče, je njegova stranka proti njemu. Socialistična stranka bo imela svojo konvencijo 6.-8. aprila v Wash ing tonu. Ako se bi delavstvo zanimalo zanjo toliko, kakor se za demokratsko in republikansko. bi st lahko res dobilo "new deal'* namesto WPA in beraškt relif. Kj«> delu h tU v \ našem napredek? V tej številki na 4. strani je zanimiv dopis ix največje slovenske naselbine na zapadu. Župnija jo ima danes bolj pod oblastjo ko kdaj prej. Ta naselbina ni izjema. Vseka večja slovenska župnija ima samo na Božič, nevštevši druge praznike, večje dohodke, kakor jih ima Prosvetna matica po vseh naselbinah skozi vse leto. Uporabljani so ne le v korist cerkve, ampak v oporo nazadnjaštvu. V nekaterih se bore proti naraščajoči reakciji in klerikalizmu pojemajoči socialistični klubi. V drugih samo neorganizirani posamezniki. Nekaj je narobe z gibanjem slovenskega naprednega delavstva. Nekje so hibe. Mi nimamo nikake zaslombe ali vpliva v organizacijah, kot je KSKJ. Kako to, da jo imajo klerikalni vplivi v naprednih društvih? Kako je mogoče ustvariti zanimanje za brezpomembne "slovenske dneve" sebičnih političarjev, ne pa za delo pod okriljem konferenc Prosvetne matice, ki res dela za izobrazbo Slovencev? Čas je, da začnemo o tem razpravljati, ne zato, da bi metali očitke drug drugemu, nega v namenu, da strnemo naše napredne moči v enoto za enotno delo. To priložnost nam dajejo konferenčne organizacije Prosvetne matice. Naj sc jih skliče to pomlad povsod. Vse imajo pravico poslati delegate no prihodnji zbor JSZ in Prosvetne matice v Cleveland, ki se bo vršil 4.-6. julija, kjer bodo razprave nadaljevane in storjeni definitivni sklepi, kako v >odoče nadaljevati naše aktivnosti, da ne bodo pojemale, nego naraščale in žele uspeh. -.ti' mh \ PROLETAREC LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. EKSPERIMENT ZAVAROVALNE DRUŽBE V GRADNJI STANOVANJ lil. IZHAJA VSAKO SREDO. Isdaja Jugoslovanska Delavska Tiskovna Druiba, Chicago, "GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE NAROČNINA v Zedinjenih driavah za celo leto $3.00; za pol leta f 1.75; C\ za četrt leta #1.00. 1 Inozemstvo: za celo lcU> $3.50; za pol kU $2.00. V »i rokopisi in oglasi morajo biti v našem uradu najpugneje do pondeljka popoldne »a friobfltev v frevijki t»ku4aga 1> R O L K TA U E f Published every VVcdnesdav by the Jugoslav Workmen'» Publiuhlng Co., Inc. Established 190tl. Editor..................................................................... Frank Zaitz Business Manager........................................Charle* Pogoroiee Asst. Editor and Asst. Business Manager..........Joseph Drasler SUBSCRIPTION RATES: United States: One Year $3.00; Six Months $1.75; Three Months $1.00. Foreign Countries, One Y«ar $8.50; Si* Months $».00. PROLETAREC 2301 S. Lavvndale Ave. CHICAGO, ILL. Telepbouo: ROCkWELL 2864. NA PROLETARČEVEM SLAVJU V SPOREDU VSAKEGA NEKAJ Chicago, III. — Odbor za postal Proletarec v onih dneh aranžiranje slavja 35-letnice | najbolj upoštevan jugos :>van. Proletarca, ki bo v ned^jo M Y tej deželi, četudiiMije marca v dverani SNPJ, je po-, moral boriti za obetaae*, Kakor skrbel, d4 bo flppred služi) na-> i* *n P0>ilej- f .. r, menu prireditve, ob ^nerp , Kri-.tan j* sedai un Jmk Cun-tudl v prijetno ratvfcdtfto in karjevega Glrnmka. Star je 78 nabavo nav/.o£im. ' 1 1 ' j toda njegov duh je »vež, M Petja, kl ga ljubimo vaj, bo'« svojimi gc.ori le zmerem obilo Predvajal ga lo trfo se- \ elektrizira avdijenco. Veselje *ter Mfcrv, Ef1#»fine in 'LUclIle ga bo poslušati, .fugg, ki ot> tej priliki med nami prvič skupno nastopijo. Na Poleg Kristana bomo ču'i govornika tudi v anfck.lMnL Ta bj k avirju jih bo i>i;«:*eiMijat Frank. profesor Maynard C. Krue«£-. Rubina. Pele bodo sloVfcmke j Mc ek J« tnrcdlj y narodne in par angleških pesmi1 slavje kralko zbcrr.D recitacijo Zlo so neiztrebljeni vzroki Ljudstva niso za vojno, razen začasno tam, kjer so s spretno propagando nahujskana zanjo. Ampak ko so enkrat v nji, si ne žele ničesar bolj nego kcnca vojne, z zmago njihove dežele seveda, ker pomeni poraz za ljudstva premaganih dežel novo trpljenje. A tudi ljudstva zmagovitih dežel plačujejo v vojnah z blagom in krvjo, po vojni pa z nadaljevanjem pomanjkanja in garanjem. Narodi so torej vsi proti vojni. Tudi državniki trdijo, da »o za mir. A vendar smo v vojnah in nam groze se z večjimi zamahi. Fonekcd so ljudstva vsled nje že napol uničena. Vsi vemo. da je vojna barbarizem. Vsi količkaj razsodni ljudje ga obsojajo. Kako torej, da vojne ne preprečijo ali usitavijo? Res, ljudstva so proti vojnam. Niso*pa še sposobna zapo-pasti resnice, da je mogoče vojne odpraviti '»e z iztrebi jeva-nj^ vzrokov, radi katerih nagajajo. Vojne je nemogoče od praviti, ako ne odstranimo gnojišča, na katerem uspevajo. Gnojišče je sedanji sistem: kapitalizem in imperializem. Oba sta enako zlo. Tri velesile trdijo, da so proti kapitalizmu. Toda vse tri so imperialistične in vsled tega prav tako nevarne miru in svobodi, kakor kapitalizem sam. Kdor re« hoče, da se vojne odpravi, mora delovati za uredbo, v kateri bo sodelovanje dežel in narodov vsega sveta v korist vseh temeCjni zakon. To bo socializem. Ne tak socializetn, ki ga v potvorbi oglašajo v totalitarnih deželah, ampak socializem v pravem pomenu besede, človeška uredba svobodnih, civiliziranih ljudi. Dokler je ne bo, se bodo vojne dogajale, pa če jih ljudstva hočejo ali ne. Kdor je torej resnično proti vojnam, naj deluje za socializem, četudi je to dandanašnji, v novem valti barbarizma, zelo nehvaležno in nepriljubljeno delo. Ta novi predel newyorikeg* mesta obtega 129 akrov. Metropolitan Lifo Insurance druiba gradi v Park« cketterj« e New Yorku »tanovanjtke hite a« It,200 dr«, iia. No respologo bodo nitje plačanim delavcem, ki si no morejo privoščiti dobrih stanovanj, kor »o pr« draga. Polovica tega prostora jo namenila druiba ia park in igriiia tvojih stanovalcev. Na sliki na desni jo poslopje aa centrala* kurjav«. Stanovanja bedo udobna in mo. darao opremijo««. To je najvo4je stavbno podvsetjo to vrste. pod označbo "Songs of the People". Mešan zbor ''Sava" bo pod vodstvom Jakoba Muhe zapel dve delavski in za "Sejalci", in tako bo juh le j Proletarca v Chicagu vre^.io jvfKinovfrn. Vsi njegovi čitatelji in drugi nameček Prijatelji delavskega tiska v mJrd a š e kako drugo pe*em. Chicagu ja goltih na -elbinah ITIIIV KIIISIV OB JUBILEJU (Nadaljevanje in konec.) Včasih smo peli slavo delu in verjeli v bodočnost delavstva. Se več. Prepričani smo bili, da bo delavstvo sposobno za »ajvec-.o nalogo, ki jo je kdaj zgodovina namenila kakšnemu razredu: da odpravi razrede in ustanovi družbo resnične enakopravnosti, ki ne bo slonela le na pisanem zakonu, anipak bo tako vkoreni-njena v dejstvih, da je nobena sila ne bo mogla izpuliti. Kajti zgodovina J K zapisala to nalogo. Družba je podvržena zakonu razvoja kakor vse, kar Živi in v teku tega razvoja se pri roda trudi, da bi se, kar je nepopolnega spopolnilo. To je tendenca evolucije. Ampak v teku neštetih tisočletij je marsikaj na poti zastalo, marsikaj poginilo in pred tabo je pot in na kraju poti je odrešenje. ★ Včasih kakšna ura v življenju, kakšna dol>a v zgodovini ni posebno važna. 0 dnevih in tih, ki jih pravkar preživljamo, se to pač ne more reči. Od vojn, ki razsajajo po Evropi, po Aziji, po vseh morjih, vjsoko v zraku in globoko pod zemljo, še bolj pa od te^a, kar ustanovi mir, ki jim mora slediti, je odvisno dolgo razdobje zgodovine in nihče ne bo tako prizadet kot delavski razred, ki morda doseže trdnejšo podlago in več svobode za svoj boj, ali pa bo morda pahnjen v večjo sužnost kot jo je kdaj izkusil. Ce ob sklepanju miru njegov glas ne bo tako močan, da bo grmel oblastnikom v ušesa in reč "En starček je živel," "Kaj pa dek'e tukaj delaš", "O, ti fantih milosrčni" in "Tam na vrtni gredi". Gornji pevski*spored je torej vreden označbe "pevski" in je sam na sebi vreden vstopnine, ki bo računana na to slavje, in velike udeležbe. Zabaval nas bo s par pesmicami tudi mladi, talentirani Eddy Udovič, ki ga boste vsi podirajoč zapreke, čealo trepetajoč za goli obstanek. In ni j vedeli. omagal. Vseh teh pet in tride- A to še ni vse. Prvič v dvora- set let smo ga potrebovali, sedaj ga potrebujemo kot sestradan kruha, kot žejen vode. Potrebujemo ga, ker je čas za de ni SNPJ nastopi tudi orkester Johna Gorška ml. iz Springfiel-da, kjer je jako priljubljen. Njegova posebnost za nas je, lo, čas za boj in ie hočete, ga da je Jotin Goršek ml. tudi elo-lahko imamo, krepkejAega, trd-, venski, ne samo ameriški god-nejšega kot prej. benik. Njegov orkester je unij- Kar storite za svoj tisk, storite za svoj razred, za&e, za ti- ski. Dasi zaposleni v soboto prod našim slavjem na prire- zasiaio, msr».*«j ^k- Ra bodo morali ne le slišati razvoj nI vlačil mrtvih | pak tudi ubogdtl9 tedaj Mo ve_ am- Iskanje obljubljene dežele Herbert Hoover je na nekem židovskem relifnem shodu govoril m*xl drugim o vprašanju, kam z begunci, kam s pre-ganjanci, kam z zatiranimi ljudstvi. Dejal je, da jim je bila zatočišče 150 let Amerika, ki pa je zdaj dosegla stopnjo, s katere je morala vsled svojih težav zapreti vrata. Potrebno je torej potekati novo "obljubljeno dežeflo Hoover predlaga v ta namen centralno Afriko. Pravi, da mu je dežela znana, ker je delal v nji, in da lahko sprejme kakih deset milijonov preganjanih ljudi in brezdomcev, ki bi ustvarili novo civilizacijo, kakor so jo priseljenci, ki so obljudili 25«di-njene države v Severni Ameriki. Nekdo je svetoval, da se naj naseli v Afriko Žide, Poljake, Čehe itd., finski narod pa naj ameriška vlada v celoti povabi v A laško, ker je večja kakor sedanja finska republika, bogata na prirodnih virih in ima rodovitne zemlje veliko več kakor Finska. Ako so si Finci znali ustvariti blagostanje v tako revni deželi, bi jim bilo to še toliko iaglje v Alaski, je rekel dotični, irt vse Zedinjene države bi imele kor -ti od tega. Razni drugi človekoljubi iščejo prostora za brezdomce v Južni Ameriki. Tudi v nji je še prostora za milijone ljudi. Enako v Kanadi. V Sibiriji in mnogih drugih krajih Rusije. Pa tudi v Zed. državah je še ogromno neobdelane zemlje, na kateri bi se lahko preživljalo v pametnejše planirani družbi še mnogo milijonov ljudi. Prostora za pridobivanje kruha torej ne manjka. Manjka pa ljudi, ki bi bili ljudje in znali urediti svet tako, da bi bik) na njemu vsem ljudem dobro. trupel za seboj. V razvoju duhovni zlatega teleta pora- itva je človeku samemu dodelje- b||| ki jjm }yo ugodna ln ve_ na velika vloga; v razvoju družbe so svoje vloge dobili njeni deli, sedaj razredi in med njimi je v naši dobi delavski najvažnejši, kajti njegova potreba po liki cilj borcev se zopet odmakne v nedogled. Le mogočna volja združenega delavstva vseh na- ste, ki pridejo za vami. Okre- ditvi v Springfiekiu, so se odlo-pite ga. pa boste z njegovo po-1 čili na naše v abilo priti tudi k močjo lahko zapustili svojim o- iu*m, ker je Goršku ml. Prole-trokom boljši podedovali pred nami bite jih v predprodaji pri članih in članicah. Lahko piiete ali telefonirate ponje v d onih, ki so bili svojih otročkih let. To je zaslu- j tajnik, i ga njegovega očeta, ki je čita- ____ Izvoz ameriške municije v inozemstvo 0 I * ' Lani je znašal izvoz ameriške municije v inozemstvo nad $102,000,000, naročene pa je bilo za nad $200,000,000. Francija jo je dobila za nad 38 mi cd kar je v . , . t t ix bo imel v sebi pogoje trajnosti izpremembi je najmočnejša, nje- |n ^ da| ddavgtvu mgžno»t SV0- Zovo breme v sedanji obliki "aj- bo(J ibanjft težje in njegova sredstva za dosego cilja so izvrstna. Treba je le, da zbere svoje sile, da jih or- "^e pridobiitakegavpliva Ah se spominjate leta 1905? V rodov more diktirati tak mir, ki ,ijonov< naro£ene pa je imela za 122 milijonov. Na drugem mestu je Anglija. Izvoz ameriške municije tema dvema znaša več Ne recite, da si delavstvo ne kot r,0ioviCo omenjene vsote. ganizira, da tako ustanovi moč, katere noben drug razred ne mo- habsburški Avstriji je ponosni re postaviti na plan, da jasno anstokrat ki je bil takrat vnim- spozna cilj - in tedaj se morajf^1 predsednik s samozavest- zgoditi,, po čemer je človeštvo *> ateolunegamo^tcazatrd.l, hrepenelo odkar se je v njego- <*a v Avstriji MKDA ne bo vem srcu zbudilo čustvo pravič- sP,0*»f ,n KNAKE volilne pra-noa^j vice. Par mesecev pozneje je go- _ i , . * spod grof v parlamentu slovesno laka je bila neKaaj nasa .ra- d„ mu predloži vlada v na vera Zanjo ao ljudje živela „ajkraJ^m Mafrt splo. ko bi bil brez te opore obstanek ^ jn ^^ ^ _ ga njegovega telj Proletarca Ameriki. Gorškov orke-ter bo igral med prcjrramom in zvečer na plesni zabavi v gornji dvorani, v ppodnji pa Pucljev trio. Govornik v slovenščini bo Et- nemogoč; zanjo so trpeli bedo in zaničevanje in preganjanje; zanjo so žrtvovali dobiček, udobnosti, zdravje in življenje. Za- medtem, ko so pred parlamentom korakale trume dunajskega, po drugih mestih in mestecih pa ..... legije nemškega, češkega, polj- c,J?k,h tovaren Izvoz ameriške Rusija je lani dobila ameriške municije za nad milijon dolarjev, Finska pa za $347,448, torej približno trikrat manj kakor Rusija. Izvoz municije na Finsko pa se je zelo zvišal v tem letu. Veliko ameriške municije je šlo lani spet na Kitajsko in Japonsko. Slednja kupuje večinoma srrovine (baker, svinec, surovo olje, bombaž itd.), ki jih uporablja za izdelovanje municije v svojih tovarnah, dočim je Kitajska brez velikih muni- Daniel J. Tpbin o tragediji nesloge med unijami Borba proti upravi VVagner- jevega delavskega zakona iz delavskih vrst je 95 odstotkov ^S ... . .. posledica nesloge, je dejal Da-bin Kristan, ki je bil urednik | ^ j Tobjn^ predsednik we- Proletarca sedem Cet v kritičnih , ameriške bratovščine prevozni- letih prejšnje svetovne vojne. ^ (international Brother- S svojimi sposobnostmi, pozna- hood of Teamstera))? ki je po vanjem mednarodnega poloza- j č,ansH.u v AFL največja unija. ja in energij je dosegel, da je | Tobin ^ ^ dol?Q trudi prepri_ čati obe stranki, da je skrajni čas začeti bolj vneto delovati za slogo kakor za razdvajanje delavstva. Pravi, da ga ovira, oziroma preprečuje le kak ducat voditeljev unij na obeh straneh, katerim je samoljubje več kakor pa solidarnost osmih milijonov delavcev. kaj nad vsem jim je bila bodoč- (ske ^enakega, italijanske-noat, svetla in ponosna, bodoč-hrvaSkeKtt deiavstva. Ni še slabo v Italiji... Policija v Italiji si prizadeva ustaviti med ljudstvom kupi-čenje in skrivanje živil. Mnogi so pripravljeni potrositi v trgovinah svoje zadnje lire, samo da dobe potrebščine, čeprav po vjsokih cenah. Vsakdo, ki more si skuša pripraviti nekaj svoje zaloge. Vlada je vsled tega ljudem ukazala, da ne sme nihče kupiti več nego potrebuje za sproti. Ni obveljalo. Do srede februarja je bilo aretiranih okrog 30 tisoč kršilcev, med njimi m iogo trgovcev, ki so umetno navijali cene. To za Italijo ni slabo. Mučno pa bo zanjo, kadar ne bo nič v prodajalnah in ne bo mo^ei nihče ničesar "kupičiti". Ljudje se tega boje, pa se bi radi zavarovali. Ampak za petami jim je policija in posebni prostovoljci, pa so morali prenehati s "ku-plčenjem". Vojna je zlo torej tudi v Italiji, dasi ni še v vojni, nego kuje dobičke vsled nje. Ne vprašujte Ne vprašujte, zakaj niso socialisti "ničesar dosegli", kajti oni so veliko pripomogli, da svet vendarle spoznava, da bo treba nekaj nekomu storiti, če noče zagazitl še bolj v zmedo. Če pa taki, ki socialistov nimajo radi, že hočejo kaj očitati, naj rajie sebe vpratšajo, kaj ao oni dosegli. Organizacija, ki hoče kaj doseči, mora priznati tudi delo, ne se ukvarjati samo z debatiranjem. £ nost pravičnosti in svobode, ne več le za njihov razred, ampak za vse prerojeno človeštvo. Ali je vse to odpihnila sapa? Ali je splavalo po vodi? Ali je! delavstvo izgubilo vero v cilj in samo vase? Videti je, kot da je opešalo. Breme, ki ga nosi, je težko in pot je dolga. Udarci so padali po lečih in po glavah in v duše je apal strup. Prevara in izdaj-•tvo je pomagalo nasprotniku, z drugega tabora pa se slišijo si-renaki glasovi, sladki in zapeljivi — kakor na gori, ko je nu-diČ Kristu obljubo val svet. Nikogar, kdor ima visoke cilje, ne mine ura na Oljčni gori ... Toda delavstvo ni poginilo, če bi, bi ž njim poginila družba sama. Njegova butara ni pacjla z njegovih rftm. če se je enemu ali drugemu nekoliko olajšala, je še| vedno butara. Mamon je še vedno vladar sveta in deli mnogo milosti pičlim izvoljencem, mnogo nemilosti pa fnilljonom. Cilj je še vedno na vrhu hriba kakor sonce, tudi če ga zakrivajo oblaki. Slabosti so delež Človeštva, meso je ranljivo in duh se utrudi. Ampak kdor veruje v cilj, mora premagati slabost. Spočij se, ubogi prijatelj, potem pa vstani in dvigni glavo. Glej, Kar se sedaj godi, se ne tiče delavstva ene dežele, ampak vsega sveta. To je sila, ki je ne more prezreti noben oblastnik, če je organizirana z enotno voljo, za vejik cilj. čas je, da se pozabi na slabost in upre pogled v bodočnost. In da se vsakdo loti dela zanjo. Slovenci smo v tej deželi le peščica, to je res. Sami ne bomo odločevali. Ampak — zgledi vlečejo; pregovor je star, pa še vedno resničen. Dvignite Jugoslovansko Socialistično zvezo. Ustanovite klube povsod. Pridobite jim članov, kolikor le mogoče. Agitirajte, predavajte, govorite. In nabrusite svoje najmočnejše orožje, utrdite svoj tisk, da posveti njegova luč v vsako slovensko hiio, da zdrami zavest, kjer Še spi, da postane nepremagljiv vodnik iz teme v svetlobo. če morete pokazati uspeh, bodo drugi morali za vami. Majhen valček se izgubi, močan val ne ostane osamljen v vodi. "Proletarec" praznuje svoj pomembni jubilej v dobi, ki jo bo zgodovina beležila 2 največjimi črkami. Njegova naloga je tako velika, da se ne more preceniti. Pet in trideset let vas je vodil, neprenehoma se boreč s težavami, gredoč 7. naporom municije in sirovin bo velik tudi v tem letu. pada pa izvoz tobaka, prezer-viranega sadja, raznih mesnih in drugih izdelkov, katere so evropske vlade vsled izdatkov za vojno in oboroževanje nehale kupovati. Seja in diskuzija v klubu «t. 1 JSZ Predmet t Delo in odgovorno«! naprednih delavcev v podpor nih organizacijah Chicago, (II. — V petek 23. februarja se vrši seja kluba it. 1 in po končanem dnevnem redu razprava. Na seji bomo čuli zanimiva poročila, med njimi poročilo o pripravah za Prole-tarč^vo slavje, potem pa se prične diskuzija o predmetu, kakor je naveden v nas!k>vu. (Hvo-rila jo bosta Frank A'2sh in Fred A. Vider. Predmet je važen posebno v sedanji dobi, ko nazadnjastvo pod raizninii maskami in pretvezami buta ob vse, kar služi napredku, pofttenju in ljudskim interesom vobče. članstvu priporočamo, da naj pride na sejo v Slov. del. center točno ob 8., da bomo imeli več ča-a za razpravo. • P. O. TISKOVNI FOND PROLETARCA III. IZKAZ. Strabane, Pa. John Chesnik $1.00; Louia Huinar 25c, skupaj (Po- islal John Terčetj.) G»litip. N. Ma«. Mrs. J. Novak $2. Pinejr F©rk, O. Nace Žlemberger $1.00. Milwaukee, WU. Po 25c: Matt Smoli«, Victor Pvtck, Frank Zajec in Frank Poličnik, skupaj $1.00. (Poslal Fmnk Polic nik.) Cleveland, O. Frank Barbič $1.00. Detroit, Mich. Joseph Klarich $1.20; Frank Krtsse $1.00. »kupaj $2.20. (Poslal Joseph Klarich.) Chicago, 111. Nabrale na sestanku v Slov. de), centru za ča&a seje gl. odbora SNPJ Kritina Tmpin >n An« Pojrorelec $16.55. New PhiUdelphia. O. John Petrich 2 De. Chicago, III. Filip Godina $1.00. Bon Air, Pa. Joseph VVidmar 25c. Fontana, Calif. Ant. Hlasich $1.20. 8kupaj v tem iikaau $27.96, prejšnji iika* $82.50, skupaj $110.45. DODATEK k izkazu tiskovnega fonda za 11*89. Pomotoma izpuščeni is seznama za 1P3P so bili sledeči* Springfield. III. John Goriek st. $1.00. Chicago. III. Klub * t. 1 JSZ od piknika 4.'juliji $73.20. Cleveland, O. R«se .furman $10.00. (Poslala Jennie Dagratin.) Skupaj $84.20, zadnji izkaz za 1939 $1,530.33, skui>aj $1,020.53. Prizadet« prosimo^ da oproste tej nt ljubi pomoti. UPRAVNISTVO. Tole mi ne gre v glavo? Kako to, da delavatvo tako velike induatrialne države, ka kor je naša, ie zmerom ni zrno žno sgraditi močne delavske stranke? ■ ■ ■ ■ : V SOBOTO 24. FEBRUARJA VSI NA: j DOMAČO ZAIIAVO I - "NARODNIH VITEZOV" ŠT. 39 S. N. P. J. : * PR1CETEK OB 8. ZVEČER. ■ a VSTOPNINA 25 CENTOV. • • FINA ZABAV A ■ ■ Godbo: GRADISEK in 0MER2A . ■ ■ ■ PREKO ATLANTIKA PO 31. LETIH FRANK ZAITZ (Nadaljevanje.) "Nekaj dni se nekje morava ustaviti. Tole tekanje iz kraja v kraj, iz lokala v lokal, od človeka do človeka, v urade itd., ne utruja samo mene nego prav tako tudi tebe," me je karala /ena. Domenila sva se, da greva na "oddih" v mirni Bohinj. In za nama naj pride vsaj za dva dni, ako bo utegnila, njena mati. , Odpeljala sva se na Jesenice, presedla v bohinjski vlak in izstopila v Bohinjski Bistrici. Tu sva dobila avto bus, ki je naju zaeno z drugimi potniki Poleg hotela Zlatorog je v 1'kancu še eden blizu gorskih ften, ob poti k Savici. V Bohinj prihaja veliko ljudi, da počivajo, še več pa hri-bolazcev in pozimi pa smučarjev. V hotelih pri Sv. Janezu je stan in postrežba precej draga, a v hotelu Zlatorog, ki je bil zgrajen pred nekaj leti, pa je biio oboje razmeroma poceni. Veliko ljudi si najame le-toviščne koče, ali pa sobe, in si kuhajo sami. Na ta način shajajo jako poceni. Po vaseh pa stanuje veliko letoviščarjev v gostilnah in kmečkih hišah, kajti udobnih sob v hotelih in hotelske postrežbe si s svojimi odpeljali na cilj. Midva sva iz-1 dohodki ne morejo privoščiti. stopila zadnja. Drugi so se u stavili v letovišču Sv. Janez, ki je prvo ob koncu Bohinjskega jezera. "Pozdravljeni v kraljestvu Zlatoroga", se glasi napis nad stransko cesto, ki zavije proti hotelu Slovenskega planinskega društva. Imenujejo ga "Zlatorog". Ta je na drugem ali začetnem koncu jezera. Ko sva se divila krasni okolici, strmim goram. Bohinjskemu jezeru in gledala proti kotlini, kjer je izvir Savice, sva za trdno zaključila, da tudi tu ne bova "počivala". Napravila sva načrt. Prvo jutro k izviru slapa Savice, nato nazaj in po drugi poti k slapu. Potem par ur počitka v gorski gostilni blizu slapa. Imenuje se pen-sijon Savica. Naslednji dan peš okrog Bohinjskega jezera. Med potoma se ustaviva v vasicama Sv. Duh in Sv. Janez, ki se preživljati z letoviščarji. En dan hoje sva si določila za poset v vas Staro Fužino, nato v Bohinjsko Srednjo vas, o kateri pravi Krajevni leksikon Dravske banovine tudi tole: "V noji gorenjski občini ni zdru-iih toliko pokrajinskih lepot, ffkovitih talnih oblik, razgle-dišč, planinskih postojank, prilik za oddih in telesno okrep-čilo kot tu."—Na to iz Srednje vasi dalje po vaseh in poljih do Kohinjske Bistrice, kjer počakava vlaka, s katerim pride njena mati. Ln ostali čas porabimo s posetom na vojno poko- Na obiskih v vaseh sva se seznanila s pisano družbo počit-n i čar je v iz Ljubljane, Zagreba, Beograda in drugih jugoslovanskih mest. Ljubljančani, večinoma uradniki, so bili v večini. Vrhovi gora ao goli. Nižinski deli so poraščeni z gozdovi. Vmes so planine, po katerih se pase živina. Bohinjski afer slovi daleč naokrog. Veliko gozdov, zemlje, hotelov in žag pripada v tem kraju ljubljanski škofiji. Cerkvi jih je vzel avstrijski cesar Jožef in jih proglasil za državno iast-nino. Pozneje je avstrijska vlada na pritisk katoliških politikov in duhovščine dala vse dohodke od svojih posestev, ki so bila prej cerkvena, v "verski zaklad", iz katerega je plačevala razne cerkvene naprave. Isto je potem vršila Jugoslavija, dokler ni dr. Korošec končno iz pošlo val vrnitev teh bogastev cerkvi. V ljubljanski škofiji obsegajo 27,041 hektarov, ali približno 67 tisoč akrov v ameriški meri. Od tega ima v Bohinju 12,863 hektarov, na Bledu 7,-930 iu Kranjski gori 3J20, o-stalo pa v Kostanjevici na Dolenjskem. Gozda ima 17,000 hektarov, ostalo so njive, planine, travniki in vinogradi (slednji na Dolenjskem). Ta velika imovina je ljubljansko škofijo zelo ojačala, kajti velika posestva je imela na Kranjskem in tudi na Šta- bkižnjega zadnjega hotela pred kotlino z avtobusi iz Nemčije, pa se jim v njihovih šol nih ni zdedo vredno dokončati strme poti do vodopada, ki je znan po vsi Evropi, Na koncu poti je mala koča, in tik nje prepad. Pod njim se pričenja Savica. Od koče, v kateri je prostora za kakih osem oseb, je uklesana ob skalni steni kakih dve sto čevljev dolga pot navzdol do slapove nižine. Angela je hitela snemati slike in vzklikala, "sem bova še prišla in mama z nama, kadar pride." Res sva šla spet še isti dan proti večeru in v tretjič z njeno materjo. V kotlini vodopada je bil že mrak. Dasi mi pridejo verzi le malokdaj v misel, sem se tu spomnil na Otona Župančiča "Slap". Sredi samotnih sten V pajčolanih pen slap pada, pada, padat___ Solne« nad ftumom mavrice spleta, ptica meglice prieče preleta, fctieaa dragulje g poroti; prijel po daljni sem poti preko strmin in če« lojce. i inano neveatica mlada, pa sva oba kot zakleta, vklenjena v biserne kroge: venomer nlap pada. pada, poda. Videla sva niagarske slapove in se divila njihovi mogočnosti. Lenin se poslovil od svetovne razstave v New Yorku j deJež v korist doma. O tem več v Prosveti, tako tudi o razburljivem govoru tajnika Slov. del. doma V. Coffa o slabih investicijah SNPJ, ki ga je govoril ravno pred zaključkom konference SDD. Rekel sem, da ne soglašam slovanskem hranilnem in posojilnem društvu, je plačal lani $689.54, vzdrževanje in olep-šavanje vrta je stalo $104.43, za kurjavo je bilo potrošenega nad $200 (za premog in plin), ostale vsote pa so davki, elektrika. razne potrebščine, plače, z vsem pri tej ali oni ustanovi čiščenje, izdatki za vzdržava- in ne z vsakim, in to velja zame tudi pri SDD. Bil pa sem pravičen in dosleden in še ve- nje balinišča m a ,a potroški. Vloga SDC in razni drugi v Jugoslovan- dno bom izrekel in zapisal lepo skem hranilnem in posojilnem in koristno besedo kot delničar, za SDD, pa če sem v direktori-ju ali ne. Drugače bi se pokazal nizkotnega in nepravičnega. Zavedati se je treba, da posameznik še ni podjetje. Onim čitateljem po deželi, ki ne poznajo dobro tukajšnjih razmer zagotavljam, da vzJic vsemu, kar so čuli o Slovenskem delavskem ciomu, j« na trdni gospodarski podlagi. Gotovo, da ima dolg! Kje pa ga ni pri delavskih podjetjih! Ampak ta dolg bo počasi izginil. Prav nič strahu. Anton Jankovič. Nedavno smo priobčili »liko delavca a svesdo na paviljonu Sovjetske Rusija na svetovni raastavt v New Yorku. ki so ga po navodilu is Moskve rasdrli in ga bodo odpeljali nasaj v Rusijo. Na tej sliki je blok paviljona a uklesano podobo Nikolaj« Lenina. Sovjetski paviljon, ki je bil na razstavi eden najpopularnejših, je isgubil privlačnost in pomen vsled nove sovjetske Videla s/va slap reke YelloW-l VMljt politike in njene svese s Hitlerjem, kateri je med večino newyorča- atone v Montani, šla do njega navzdol po strmi stezi in stopnicah do rečne gladine in občudovala krasoto. Ampak Slap Savice je čudo svoje vrste. Iz skalnatih sten hrumi voda. ki se zbira v dro-bu gorovja in si je tu poiskala pot na prosto. Višina slapa je nov najbolj obsovrašen« oseba na svetu. Razno iz metropole Cleveland, O. — Dne 2. februarja »mo v Slov, del. domu obdrzavali sejo kluba št. 49 JSZ in po seji smo pa imeli kar tri predavanja in i>otem še dis ven, se je razvil v dobrega govornika in v še boljftega predavatelja. Tretji je govoril Math Petro-vich. ki je slovei za finega govornika že pred mnogimi leti. Govoril je o splošnih trenjih in Občni zbor Slovenskega delavskega centra Chicago. — V soboto 10. feb. se je vršil občni zbor Slovenskega delavskega centra, ki se ga je udeležilo kakih 35 pooblaščencev in članov. Zastopali h o svoje deleže, klub št. 1 in druge klube, društva in JSZ. Glavni poročevalci so biJi predsednik Frank Alesh, taj-nik-blagajnik Joseph Drasler, ki je predložil finančno stanje te ustanove. Rok Božični k v imenu nadzornega odbora in 97 metrov. V bazenu, ki si ga kuzijo o njih ter vprašanja na tokih te,r ^ as Lft»j\n a I ca ut tn t a i a _ t«___ t___ »v_____• • • ____ pališče v Ukancu, v gore in dru- jerskem že prej. Donaša ji lepe ge zanimive kraje tod okrog, dohodke in pomaga preživljati Polja okrog Bohinjskega je-! veliko gospodov, zera. kolikor jih je, radi hia-' Ljudem to ni všeč, ampak dne klime niso rodovitna. Ve- kritizirati javno ne smpjo. fa-< inoma se ljudje tu pečajo z ži- sopisi so smeli le poročati o po-' Mladi ljudje. "Kako grozno je vinorejo, glavni vir dohodkov pa jim prinašajo letoviščarji. Bohinjsko jezero je dolgo štiri in pol kilometra, ali po naši meri nekaj manj kot tri milje. široko je povprečno dve tretjini milje; po površini obsega 4 k v. milje. Globoko je do 45 metrov in najhladnejše izmed gorskih jezer v Sloveniji, po legi in obliki pa ga prištevajo med najlepša alpska jezera. Njegov okvir se naglo zmanjšuje z nasipanjem po me-liščih, snežnih plar^vih, okru-senih skalah, ki se kotalijo vanj z višin, zlasti pa po hudournikih, ki nosijo vanj ogromne kupe kamenja. Vas, v kateri sva se nastani-ln, se imenuje Ukanca. Mnogi ji pravijo tudi Ukanec in Konec, ker je zadnja v bohinjski kotlini. Od tu vodi pot na gore Komarča .Komen, Konjski Vrh Bogatin, škrbino, k Triglavskim jezerom In druge v tem pasu. je zgodilo Predsedoval je Frank <"'esen. On je v resnici zmožen tega kot trije govori na en veier preveč, ker vsaki da sam dovolj gradiva za razpravo. Tudi ob onega, kamor ga postavite, svo- tej priliki je bilo na govornike jo nalogo dobro izvrši. veliko vprašanj. Ker imamo v Med drugim smo na tej lejij Uuku dobre moči, naj se torej društvu znaša $5,850.00, dolgujemo mu pa $4,430.36. Davke, obresti in obroke na glavnico SDC redno plačuje, manjka pa denarja za izboljšave, ki so potrebne. Mnoga dela se izvrši brezplačno. Na primer, John Che-mazar je delal' lani na vrtu brez odškodnine, veliko dela pa so izv ršili Mrs. Groser, Luka Groser in njun sin Lucas Groser. Dalje Rok in Nieolina Bo-žičnik. Tudi John Težak, ki je bil priden posebno prvo leto našega Centra, je nekoliko pomagal, toda vsled slabega zdravja zdaj ne more več toliko. John Sprohar je prevzel kakršnokoli delo mu je bilo odka-zano. Tako se je s temi in drugimi močmi naš Center vzdržal vzlic stabim časom. V novi upravni odbor (direktorij) so bili izvoljeni, Frank Alesh, predsednik; F. S. Tauchar, podpredsednik; Joseph Drasler, tajnik; Filip Godina, blagajnik; Anton Garden, zapisnikar. Nadzorniki: Rok Bo-žičnik, Oscar Godina in Angela Zaitz. Za upravitelja poslopja je bil izvoljen Frank Zaitz. Vsi omenjeni so bili ponovno izvoljeni, razen Oscar Godina, ki je nov Član v direktoriju. Nadomestil je Justina Zajca, ki se vsled bolezni zborovanja ni mogel udeležiti. Poleg poročil odbornikov je bila najvažnejša točka dnevnega reda vprašanje o predelava- razpravijali tudi o bodočem zboi u JSZ. Kot znano, je njena eksekutiva sklenila obdrža-vati zbor JSZ in Prosvetne matice 4., 5. in 6. julija in vprašala klube v Cievelandu, dali sprejmejo sedež zW»ra v svoje področje, to je, da se ga skliče v Cleveland. V razpravi, ali naj bo v Slov. nar. domu na St. v prihodnje za po končani sej^ , od časa do časa izbere v naprej en predmet in referanta; ko ga skonča. se naj razpravlja o njemu. Isto se lahko vrši v klubu št. 27 in kadar mogoče, tudi v , klubu št. 28. Pa dovolj o tem za danes. Bom še v drugič kaj pisal o našem delovanju. Naj poročam nekoliko tudi Clair Ave., ali v Slov. delav- ° delovanju in uspehih Slovenskem domu na Waterloo Rd., nom. Dohodkov na delnicah, najemnini za dvorano, stanarini za urade, in prispevkih članov Družabnega kluba Sloven- j njih. Ko so izrazili svoja mne-ski center so skozi vse lansko nja vsi, ki so se priglasili, je bi-leto znašali $2,622.30, izdatki Io sklenjeno, da se pooblašča pa $2,376.94. Za popravila se ukrepati na podlagi financ, je potrošilo $173.17, na obvez- okolščin in potrebe novi uprav-nosti. ki jih ima SDC v Jugo- ni odbor. Orožje nevarna igrača Mnogi starši in drugi imajo navado kupovati otrokom za so se navzoči odločili za slednjega, vodstvo za priprave in drugo pa prevzame klub št. 49. Ako pa bi se odločili za SND, bi bil prevzel vodstvo klub št. 27, ki zboruje v njemu. Naravno, da boeta s klubom št. 49 sodelovala tudi kluba št. 27 in 28 JSZ in konferenčna or.zaniza- skega delavskega doma na Wa- igrače tudi stvari, ki predstav-terloo Rd. v Cievelandu. Pred I Ijajo orožje. Igraški samokresi nekaj tedni se je vršila seja ! vo med otroemi najbolj zahte- delničarjev, na kateri je predsedoval Math. Petrovič, s. F. vani. Vidijo streljanje v kino-glediščah, poslušajo o ropih, o Barbič je bil podpredsednik, | starih divjih časih na zapadu, M rs. Matko pa zapisnikarje a. I pa jih v njih domišljiji mika, klada v cerkveno last, in to jo vse, kar so jim cenzorji v Sloveniji dovolili. Od Zlatoroga do izvira slapa Savice je naju vzelo par ur hoje. A se je izplačalo. S konca steze, ki je vsekana v strmi breg do izvira, sva gledala, kako vre voda iz sten Komarče in se podi po njih v globino. Veličastno gorovje vsenaokrog, goli vrhovi, gole stene in iz njih bruha voda ip se bobneče poganja v nižino ter izteka po Savici v Bohinjsko jezero. Struga, po kateri se izteka iz jezera, se imenuje Sava Bohinjka, in po nekaj dotokih Sava. Od izvira je treba nazaj v globel in potem po drugi poti k slapu. Zaradi klanca in ka? menja, ki ga nanašajo nalivi, je pot utrudljiva. Mnogi, posebno ženske iz mest, se vrnejo predno dosežejo slap. Videla »va jih, ki so se pripeljale do Prepričali ste se, da je AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR za leto 1940 knjiga, ki je vredna, da jo rila v na-k da, zmožen našega jezika. Ker ne je vnehina koledarja do/Hidla vam, ne ho tudi drugim, ki ga ne nino čitali. Pripravite ga jim, ali /ki naročite i>ar izvodov vi, ker jih honte mednje na ta način ne najlaglje razpečati, S tem nodelovanjem honte /pomagali, da ho koledar čimprej ven razprotlan. spremljevalcu. Druga ji je vz hičeno pritrdila. Fanta sta molčala in ju stiskala k sebi. Prišli so sem vsi zgovornr. Tu jim je beseda zastala. Mrak je in slap "pada, pada, pada". Temne, mokre stene širijo hlad. Slap bobni in se spodaj spreminja v šum Savice. "<*e padem," je rekla ena, ko je pogledala v prepad, "bo konec". "Ne bo ga," je odvrnil njen fant. "Jaz te varujem." Privila sta se drug k drugemu v hladu, nato so vsi štirje odšli. Druga se je ozrla nazaj Še enkrat in sama zase vzkliknila: "To je grozno!" Pa ni. Odšla sva tudi midva. Proti slapu nisva srečala nikogar več. Večer je legal na krajino in na gorah so se gostile megle. Tihoten mir je motil edino šum Savice in bobnenje vodopada. In spet se spomnim Otona Župančiča, ki je na koncu svoje pesmi "Slap" zapisal: Koliko let *e? šli ao pr«d nami bratje In aeatre nepovratno pot; tihi, ukrivnoKtni tiati ao hrami, tih, kot gluh Je njihov rod; aH jih mami. ali jih drami, ko tam Mm uredi samotnih aten v pAjčolanih pen »lop pada, pada, pada? ... (Dalje prihodnjič.) landsko okrožje. Klub je za zbor najel veliko Bosed je bilo mnogo iZtgovorjenih, rekel bi, da za prazen nič veliko preveč, da smo jih bili vsi do grla siti. Poročilo tajnika V. Coffa za zadnje Miri mesece poslovanja j , » • » i je bilo nad vse zadovoljivo. O- dvorano SDD, da se bodo zbo- ... , , , . . . .. . . , . . . . •. . . . ... čiten dokaz, da je bil prizidek »/M>a !«■ «. litih idbi «>lwder je upal v kongresne!^ 'olrt ajo v Yotku, v kati^em ab se vršile feb. nadomestne voJitve, Če že ne zmagati, priti s številom glasoV vsaj blizu zmagovalca. A ostal je daleč na tretj< ni merugi, ki so zadovoljni, agitirajo proti. Pa so nezadovoljni sklenili dati članstvu še eno iniciativo, v kateri bodo pred lagali znižanje plače gl. predsedniku, gl. tajniku in gl. uredniku. Zanimiv boj, pa tudi tSfpasen. V boju zaradi uslužbencev gl. podpredsednik ohij-ski senator Roič ugotavlja, da je vsaki dobil službo po prijateljstvu, kakor je običaj več aJi manj tudi drugod. Josipu Cesar k u pri HBZ. — Tista stvar v Proletarcu je bila šala, zato je ne bi smel vzeti resno ali jo citirati v Zajedni-čaru. WPA se peča ne samo z gradnjami, ampak uposluje tudi slikarje, novinarje itd. Cle-velandski Foreign Language Newrpaper Digest Project pod vodstvom WPA se peča z opisovanjem drugojezičrah listov v Clevelandu ln študijami organizacij tujerodcev. Med njimi je vključena, kot piše F. J. Eržen v glasilu SDZ. tudi Jugoslovanska socialistična zveza. To je pametno, kajti klubi JSZ so med našim narodom v omenjenem mestu izvršili v nad treh desetletjih veliko koristnega dela. V Chicagu je izvršil Študijo o nji, istotako v področju WPA, neki Čeh. Krivda za poraze, ki jih naše gibanje doživi tu in tam v društvih, ni samo pri nasprotnikih, nego včasi tudi netaktnost, ali pomanjkanje aktivnosti naših judi in pa osebnosti. To velja tudi za slučaj v Milvvaukeeju. — N. N. Možnosti za spor z Anglijo vsled njenega pregledovanja ameriške pošte PONUDBA za dokaz varčevanja na 90 dni Dokaiite samim sebi, da lahko zmorete čudovito udobnost vroče vode vedno m če?)*. * Na tisoče in tisoče družin se je poslužilo prednosti te senza-cionelne dnkatilne ponudbe lanskega leta. Samim sebi so dokazali, da lahko smorejo udobnost in pripravnost vroče vode vedno na čepu. Da omogočimo družim tisočerim, da uprotove, kako malo stane, ako imajo vročo vodo VEDNO na čepu, ponavljamo zdaj to ponudbo! Vzemite si tri mesece časa, da dokažete samim sebi, da ni primerno biti brez samoobratujočega plinskega vodnega grelca . •. Samobi atujoči plinski vodni grelec vam daje stalno vročo vodo po presenetljivo niski ceni. V reimici, vzeto galon za galon, ^roča voda ne stane Sa ta moderni nnčin nič več, kakor s starinskim grelcem, ki ga morate oakrbovati na roko. Samoobratujoči plinski vodni grelec drii vodo vročo natančno pri tisti temperaturi, ki jo želite, sploh brez vsake vaAe pozornosti. Nič drugega vam ni storiti, kakor obrniti čep — vaAa vroča voda je vedno v njem, podnevi in ponoči, za posodje, kopeli, čllčenje in pranje. Sto ln eno gospodinjsko delo se bo opravilo laije in hitrejie, kadar imate obilico vroče vode, vedno ČAKAJOČE NA VAS! Preizkusite sami. Hprejtnite to ponudbo t.a dnevni dokaz varčevanja! Pomnite, vi borftr edini r«*«njrvalec pri tej preizkušnji v vaiem lastnem domu! Ta ponudba velja samo za omejen čas Obiščite svojega plumberskega trgovca takoj AM PA POKLIČITE VVABASH 6000 Aafleika blokadaa kontrol« ie več tednov utUvIj« tudi ameriške ladje m le da jih pregleduje, ia volijo "koatrakaat", noga pregleda tudi ameriško pot t O in il pridrmi pisma ia paketo, ki »o naslovljeni v Nemčija ali v njen« "protektorata" Češko ia Poljsko. Ameriška vlada ja proti temu protestirala, a angleška vlad« j« odgovorila, da pošiljajo Nemci in dru * I« Amerike Nemčiji denarno vsota, ki skupno saaiajo stotisoče dolarjev. Anglija ja s Nemčijo v vojni, pravijo v Londonu, p« n« morejo dovoliti, da bi prejemala podporo od kjerkoli. Gornjo sliko je »nel mornar ameriiko ladje Waskington v času pregledovanja pošto na nji pri Gibraltarju. pete "Častne" lisrte, ki je rubrika i ši, ki ao bili za prelivanje krvi. onih. kateri niso dali ničesar! Učili so. da je treba vse duhov-Kadar lahko župnija v tako ne pobiti, cerkve ipdžgati, kapi-revni naselbini, kakor je naša, taliste poklati in si vse razde-nabere samo na botič do dva liti, kakor so napravili v Rusiji. K sreči je Bog tudi nje pripravil na pravo pot, da se pri nas gospodom ni ničesar bati in tudi revolucije ne b6 v Pueblu. Otroci v naši farni šofli se pridno uče. Ampak to ni edina njihova dobra -lastnost. Kadar u-tegnejo, gredo s tablicami za srečkanje od hiše do hiše in prodajajo številke, ki so po 2 do lOc. Kdor pravo zadene, dobi škatljo pudra ali kak drug dajm vreden predmet, tablica ps prinese od 3 do $10. Zelo, zelo dobro. Res, da se otroci uče pri tem prosjačenja, toda to jim v življenju lahko koristi, kajti prosjačiti je treba za delo, za relif, za zaslombo, za odtpustke in marsikdo mora beračiti tudi kruha. Torej je prav, da se otroci naše in drugih M uče prosjačenja že v mladosti. Naše društvo sv. Jožefa KSKJ tisoč dolarjev, je že nekaj! To je nam v ponos! Ttidi nesrečo smo imeli v fa-ri. Župnikov avto, ki je bil last cerkve, se je razbil. Nekdo se je zaletel vanj Ln ga pokončal. Ampak tisti nekdo ni mogel plačati nikake odškodnine, ker je avto, s katorim je treščil v našega župnijskega, ukradel. In tat sam je brl tudi brez denarja. Župnik je nato pojamral, da ne bi rad posegel v cerkveno blatraj no za nakup novega avta, pa je v tistem božičnem poročilu napisal nam tudi tole: "Has anyone a good plan to pav for a nevv car withou* draining an aireadv deplcted church trea^urv? We are open for suTgevtio-ns, We may ask every wage-eaming pariahioner to give us one dollar for thia purpone." Mednje je bilo podčrtano v originalu. Citiram gornje zato, ker se Še nam faranom, oziroma ovcam, ki smo striženja vajeni, zdi to skoro malce zanimivo. Gospod so nas povabili tudi na zahvalno molitev, da izreče-Zopadni Rim, ali napredni ustniljeMtnu stvarniku ivo-Puphln? vzradoAčemje za milosti in ruepio. , ,dobrote. ki jih ie nam izkazal minulem letu. In vrh tega so gospod omenili, da tisti, ki se nimajo Bogu za kaj zahvaliti, iih ni treba k zahvalni molitvi, n res jih je veliko manjkalo. Za krizo, bolezni in take nadloge se ljudje pač neradi zahvaljujejo, razen oni, ki sma-rajo, da so nadloge kazen božja ra njihove grehe. Nabirali smo tudi za nove orgije nekako na tak način ka-cor so gospod svetovali, da jim bi kupili nov avto. Ampak da-ali nismo samo po dolarju, pač pa po 5, 10 in nekateri so tudi več nametall v pehar. Dasi gospod po jam rajo, pravijo cerkveni odborniki, da če ne bo nikoli nlabše. bo za župnijo at, Mary jako dobrb. Zadnje tedne je tod pritiskal mraz, a v župnijskih prostorih ni ni-iče ozebel. Ker nisem v šolskem odboru, ne vem točno, koliko otrok prihaja v župnijsko *olo, a pravijo, da nad 200. Moji sofarani pravijo, da obiskujejo farno šoto St. Mary tudi otroci nekaterih takih starcev, ki so nekoč bili zofper Boga in niso hodili v cerkev. Zdaj otroci moMjo zanje, da jih otmo večnega pogubljenja. Da, moj sosed, s katerim sedim v cerkvi v isti klopi, mi je čelo zaupal, da pošiljajo otroke v šolo 8L Mary celo nekateri tako pregrešni star- lepo uspeva. Tako tudi dru^a nsša društva, ki služijo Bogu in Pueblo, Colo. — Nekateri pišejo o Rusiji, nekateri o na-liredku. mi, kakor pravi cleve-arti. lin tako nazaj do nazaj. Kompanija pa si je na- Aktivnosti kluba Št. 27 JSZ pravila svojo unijo. • T-j-jg Na kulturnem polju smo ja- ^orje ko aktivni, ker še nimamo keg- Cleveland, O. — Tis«, ki pra- ijišča, kakor v Collinvvoodu. Pojemo večinoma v cerkvi, v izobraževalne namene pa kritiziramo, zmerjamo, kolnemo in včasi kvantamo. Ako nam tega dopisa ne boste priobčili, prosim, pošljite ga v objavo Glasilu KSKJ, ali pa Napreju. Faran. Rev. Rojcu. Sicer je tu tudi neko društvo, ki se imenuje po ptiču namesto po svetniku ali svetnici, kakor bi se spodobilo. Nekoč je bilo jako brez versko. A člani so se postarali in se pripravljajo na smrt. Ker je naprednost pregrešna, se rajše pričkajo in obsipajo drug drugega s hiKlimi besedami. Tudi nekak narodni dom so si umislili. Pa se naš sv. Jožefa in dom farne sole veliko bolj postavita. Ne »mete pa misliti, da »mo farani nazadnjaki, kajti mi veliko čitamo in »e teobrazujemo v svetih resnicah. Naročeni smo na Amerikanskega Slovenca, Ave Marijo in Novi Svet. Nekateri imajo tudi Glas Naroda in Naprej, brezve^t>i pa berejo Prosveto in nekateri tudi Proie-tarca. Teh je malo. Takih, ki bi ta dva lista brali na 3krivaj, je ve*, a naročiti ju nočejo. Tako je prav. Kaj bi si kvarili dušol Z organiziranjem delavcev tukajšnje jeklarnev unijo CIO gre zelo počaeM. Lani »o ie pravili, da bo treba vsem v to unijo. Vpisanih je bilo v njo nad polovico. Pa se je dogodilo, kakor že v mnogih unijah, v katerih sem bil. Organizatorji so pričeli kazati svojo komunistično barvo, pridobili ao za svojo stvar še nekaj drugih, kompanija tudi nf brila lena, pa je šla stvar rakovo. Ce je res, ne bom prisegel, a verjetno je, kar so pravili In pravili »o, da »o bili nekateri tistih organizatorjev kom panijski voh uril', komunizem pa so le na videz igrali. Vodstvo unije je na njihova mosta poslalo nove organ 1 za-torje iz Denverja, a izgubljeno zaupanje jim bo tefcko dobttl Diktatorji in demokracija tukaj in drugod Milvvaukee, Wia. — Zadnje Čase se veliko p*še o diktatorjih in diktaturah v Evropi, prav malo pa se zanimamo, kako bi odpravili diktatorske v tej deželi, ki ne bi bili nič boljši kakor diktatorji tam čez, ako ne bi imeli še to bore malo demokracije. Vzemimo na primer nekatere demokratske governer je im njih obljube pred volitvami, ko so pa bili izvoljeni^ so se obrnili proti nevv dealu in v industrialnih sporih proti unijam. Voli le i v VVisconsinu se gotovo se spominjajo govorov po radiu republikanskega "gover-nerskega kandidata Heila. Ob-ljuboval je znižati davke, odpraviti brezpose'nost, relifa ne bo treba več, ker bo dela pod njegovo administracijo za vse zadosti, ki hočejo delati, a zgodilo se je po njegovi izvolitvi obratno. Naložil je poleg drugih davkov dodaten davek na cigarete. Ker pa si jih mnogi brezposelni delavci ne morejo kupiti že izdelanih, si nabavaljajo tobak in si jih zvijajo sami. Zato je naložil davek tudi na cigaretne papirčke. Poprej si jih dobil z ovitkom tokaba zastonj, sedaj pa te stanejo 5c. Zaposlenosti ni nič več kot pred njegovo izvolitvijo, ako ne manj. Zaradi večletne brezposelnosti »em si preganjal čas z ribolovom. Ker sem imel z njim srečo, me je prijatelj vprašal, kaj devam na trnek, pa mu rečem, da 4e some of the fcime, but you can't fool a!l the people ali the time. Frank Juvan. vijo, da pri klubu št. 27 nič ne delamo, rodijo napačno. Res, da ne moremo delati čudežev, dt'amo pa to, kar nam je v danih razmerah mogoče. Klub in Zarja imata tedaj precejšnje število tu rojene mladine, ki je zelo aktivna posebno na naših prireditvah. U-pcljali smo tudi nekak open forum, ki ga obdržujejo vsak četrtek večer. S tem se veŽba-jo, da bodo enkrat sposobni rele va tj socialne in druge prob'.teme. Diskuzirajo o vojni, državi, o unijah in političnih vprašanjih. Ko jih človek posluša, se mu kar dobro zdi. ker vidi, da je tukaj naša bodočnost in da bo delo za socialno preu-redbo nadaljevano tudi ko nas več ne bo. Pokojni Debs je dejal, da je socialistični pokret največja univerza. In je res. Kajti ta mladina, ki zahaja v naše vrste, veliko nadkri. Incidcnt na Norveškem Nevtralno «*t Akandinavs k i h dclel v »d«nji vojni je Angliji trn v peti, ker z njo nudijo •> poro Nemčiji in ovirajo angle-;kj bloku i j. &yedcka zalaga Nemčijo z železno rudo, le.-om itd. Vrh tega ji ščiti varnost na BaUiškem morju, ker nima Anglija v njemu no-benega oporišču. Ako pa bi bi'a Švedska v •/.vezi z Anglijo, bi imele angleško vojno bicdavje. posebno pa se angleške letal'ke flote, opori 3a tudi na tem ko«u Evrope. Isto velja za Norvežko. S svojo iu , trt nostjo nudi Nemč:ji varno pomorsko pot s severa, od kjer dovažajo nemške ladje železno rudo. kj itd. Po mednarodnem zakonu je merje v širini treh milj od obrežja vsake dežele, ki ni zaplstena v vojno, njena priznana lastnina in vs-leJ tega ne sme operirati v njemu s -ovražnimi nameni nobena v vojno zapletena dežela. Ta mežika obrežna pot ob Nor-vežki je angleški admiratiteti povzročila že veliko preglavic. Ob nji je >el na varno nemški potniški parnik Bremen, nemški trgovski parniki plovejo ob nji sem in tja, Anglija pa ie to gledala s svojih vojnih ladij, a storiti rd smela ničesar. Končno se je osmešila in udarila po nemški ladji Altmark, kar v fjordu Norvežke. Parnik Altmark je pred meseci spremljal nemško bojno ladjo Graf Spee. Slednja je potopila precej angleških parnikov. Mornarje, ki so se rešili z njih, je 3prav$ v svoje medkrovje parnik Altmark in jih skušal po norvežkem nevtralnem pasu pripeljati v tretji rajh. Anglija se odločila Poveljstvo angleške vojne mornarice, ki je izvedelo za ta manever, *e le odločijo kršiti nevtralno-t Norvežke in rešiti angle-ke mernarje. Napad na parnik Altmark je uspešno končala. Angleške mornarje je rešila. Ampak nevtralnost Norvežke je bila kršena. Angleški \ iadi je sedaj vseeno. Norvežka je majhna in šibka in z nevtralnostjo Ščit Nemčije v vojni z Anglijo. Tako je Norvežka — hočeš nočeš — v vojnem vrtincu med dvema, oziroma med štirimi velesilami, četudi sama ni še v vojni. Naša "nevtralnost" Kakor je nevtralnost Skandinavskih in drugih dežel lahko oni vojujoči «e deželi v škodo in drugi v korist, tako je enostranska, ali pa striktno trgovska, tudi nevtralnost Zed. držav. V vojni med Nemčijo, Anglijo in Francijo je politika ne-vtrainosti zvezne vlade v prilog dnjima dvema. Toda ne v trgovskem oziru. Nemčija lahko kupuje v tej deželi vse tisto, kar je naprodaj tudi Angliji in Franciji. Tcda po tako blago morajo priti s svojimi, ali »pa s tujimi ladjami. Nemčija si pomaga naj bel j s .pomočjo Rusijo, Je sicer drag način, kor gre ameriško fc1 ago vsled angleške blokade večinoma po Pacifiku in od tam po železnici v Kupijo in Nemčijo. Ali pa po ri«kirani severni poti v pristaniiče Mur-niaink, od .kjer je do Nemčije veliko bližje. Tehnični izhod glede Finske NaJ nevtralno.tni zakon določa, da ne sme ta dežela dati posojil nobeni v vojno zapleteni dežei. Finska ga je dobila vseeno, ker med njo in. Rusijo ni vojne. In je to čisto enostavno. Rudija je ni napovedala, torej je ni in vlada Zed. držav Finski lahko pomaga. Vendar pa se p:sojilo, ki ga ji je dala ta dežela nji na razpolago, ne sme uporabiti za nakup ameriškega, ne drugega vojnega orožja. tore j edino za živila, zdravila in v slične potrebne namene. Eiufko politiko igrajo Zed. države v vojni Japonske s Kitajsko. Japonska trdi, da vojne ni, Zed. države so to vze e na znanje, in priznavajo, da je ni, ob enem pa pomagajo Kitajski s posojili in z bagom, Japonsko pa zalagamo z municijo. oljem in z veem. kar more kupiti, kakor zdaj Rusijo. Nepriatranost je težka reč če že tako močni deželi, kakor so Zed. države in Italija ne moreti biti nevtralni, kako naj bo na pr. Rumunija? Ali Jugoslavija? Obe sta prisiljeni pomagati Nemčiji z vsem, kar pridobivati iz njune zemlje. Turčije je v ugodnejšem položaju. Zavezniki ji lahko vsak hip priskočijo na pomoč, pa se je odločila zanje in odkrito priznava, da ni nevtralna, kakor Italija ni, samo v vojno nj še zapletena. Enako Grčija. Resnične nevtralnosti torej ni. Kajti če miruješ, pomagaš tisti skupini, ki ima od tega največ koristi. Nevtralnost skoro vseh evropskih dežel pomaga neposredno Nemčiji, ker ji Anglija in Francija vsled njih ne moreta do živega. In zdaj, ko Be je Rusija še bolj oslonila na NemCjjo in sklenila z njo izpopolnjeno trgovsko pogodbo, bosta London »n Pariz morala zelo premišljevati, kako se izkopati iz kaše in zmagati, ako mislita nadaljevati vojno. ____ Simfonični koncert v Orchestra Hali V Chicagu priredi y nedeljo 25. februarja ob 3:30 pop. v Orchestra Hali na S. Michigan Ave. vejik koncert Chicago S.vmphonic Choir. Vodja zbora je Walter Aschenbrenner, Vstopnice ao od 50c do $1.50.1 Nas obstanek in boj Mijiwaukfe, Wia. — Živimo v časn žitne, krize, pc jtu in sam vrag naj nam razodene kaj še vse na-« tlači. Ampak Milvvaučani smo od sile.-Samo poslušajte in strmite, pa boste dpozn&ni, kam drvimo. Dolgotrajna kri/a je nas že skoro izmučila in prisilil« na rob propada. Radi tega se včasih malo zlasamo in drug drugemu jamo kopljemo, umreti pa ntče nobeden. Kakor hitro se kdo slabo počuti pa j 2 lak o j na mc .tu zdravnik, odvetnik, zdravila in sv. olje, toda zadnje že odhaja iz prometa, ker ne odgovarja več našim potrebam. One 12. marca se vršijo primarne volitve. Odločili smo se, da bomo skupaj nastopili v prid delavskega razreda s tem, da bemo glasovali za delavske kandidate na listi Progresivne federacije. ftfo, to je pametna poteza in bo nam v veliko korist, kajti na ta način lahko pričakujemo lepi i in boljši uspeh na dravskem obzorju. Na društvenem po)ju smo z> lo aktivni in imamo vedno dosti zabav in plesov, vrh tega tudi dela, skrbi in jeze, ker nam ne prinašajo zaželjenih uspehov. Radi tega se mi vidi, da je prišel čas. ko se lahko sami prepričamo, da bi bilo za nas in naše organizacije zelo koristno omejiti naše prireditve in se združiti v večjih in močnejših skupinah. Ker sem pri društvenih prireditvah, naj omenim še to, da k'ub št. 37 JSZ priredi kartno zabavo dne 10. marca v dvorani SST. Pripravljalni odbor je pridno na delu, da preskrbi potrebne dobitke in uredi vse drugo, kar *pada v njegov poklic. rian«tvo in slmpatičarji poročajo, da bo ta prireditev po-voljno obiskana, ker se vsakdo zaveda, da klub potrebuje novce, če hočemo uspešno nadalje- vati svojo zavrtano delo in se odločno postaviti v bran našim nasprotnikom---------J___________ Ob tej priliki se mi zdi potrebno, da izveste še to! V soboto večer, dne 24. feb., prredi društvo Vijolica št. 747 £NPJ, domačo zabavo v dvorani Tivoli na So. 5th St in W. National ave. Naše društvene kuharice po zelo aktivne in pri-d ■io pripravljajo, da ustrežejo društvenim goltom. Plesaželjne bo po dvorani spremljala na*H slovenska u-meUiinu JdL i m sv prvenstvo pri godbi ?n petju. Imenuje se Kccky Mnuntain Mary. Več o njej ne mam pinti, ker živimo v postnem času, toda potico bomo v*e eno jedli, ravno tak ) klobase in pečenega prešiča, ki ga bo nam pripsMal naš brat Jce Zaja. Veliko >e je govorilo, da se v bodoče pri naših slovenskih prireditvah ne bo smelo tečiti vina. Na tem met u*tz javi jam, da je to neresnica, o tem smo *e prepričali pri davčnemu komisarju. ki je nam povedal, da toči se ga lahko, samo prodajati se ga ne sme. To se mi zdi ko-r eno omeniti, da se naša društva o tem pouče in se vedo ravnati v takih slučajih. Torej na naši zabavi ga ni bo manjkalo. Vsakdo je dobro došel. Vstopnina v dvorano znaša 50c za gorpe in gospice, za možake pa*25c več in bodo nečesa deležni, kar bo ženskam prepovedano. Ta vsota bo zadostovala za ples, jestvine in pijačo pri mizi. Začetek ob 7:80 zvečer. L. Ambrozich. pogon juri »»as je na ^ij#ke,(p , . Vojna proti njim je bila otvor- iT0SOjailje dOgOOkOV "a- mmm doma in po svetu (Nadaljevanje m 1. strani.) JfP* Obtreh zjutraj je bila 7. di-vrUija že v»a pokonci, "redi za antreten". Ko je prišla na lice mi sta v Ugorer mountain, da M z drugimi vred izobčen. Vz-4,ftMwebUM Fr. Turši:- uka/„ i Toj/i je,iker unija ti?karjev (In-1 da ne sme s sovražnikom nihče (let national Typographical Uni-imtti usmiljenja. Nakar "zugs- hotela plačevati lc od ftihrcr" L Skidel vzame «yojo č ana izrednega asesmenta za četo in korakajo tako, da bi o- AFL proti CIO. Unije ti-v at:'ka obk »1 i, "patrouMlm- 'karjev so imele v č!ka*ki de-fUhrtr" A. PeiHn pa s svojo la* ki federaciji 24 delegatov patruljo z dir te »treni. Do In mrogo važnih odborov v nji r av hudi b.tke ni prišlo. Naših In v illinoi ki delavski fei^ra-ni bil nihče ra ljen, pa tudi no- <,'JL Ortani eo ie vseh. Tisk rej i bon fmrif iik ni bil ubit. Eden v. led teh okončin i;o ali saje bi! menda ranjen, a na*im mc Aojna unija. I *\a utejcem" ni rTri:el v roke.! ^ - » ., , . , . . ... Ju»ticni department je rav- Sreča, da ni, saj nn?o imeli dru- ■ gtga orožja kot nož. Tako *o O Vfct.m ae je treba prepričati, o v.-aki stvari dvomiti; nič se ne sme vzeti Jako kot je, razen ako je zanesljivo in prosto vsake mistike (slepe vere). — Gide. VII1IIEIIB ii KI1IIOV •I« h* Z. Justični 114) pameVno, ker je preklici FEBRUAR CLEVELAND, O. — Družabni ve-cvr kluba ii. 2$ JSZ pri F. C j»iinil-č(% 7520 Ban krof t Ave. v soboto 24. februarja. MAREC CLEVELAND, O. — Zaba>ai večer, ki go pri: edita klub it. 27 in »«:. ^arjo aa člare in prijatelje v petek i . t i Mi , za početo preganjanje preti 16 , . snd br« vtke ..Kube ^jebl« ve, Um y MichiK8l!J k M b|„ «• SN®; , dan * noto •« v jarkin, ob /1 rv » Afy ama /1 m * m .. 1 . .. .. 1 2 .. ^ »-MltAUO, ILL. — Slavje J5-let in - hojo « v jarkih, ob cb u cuu. P ie- ;aj ' ^ čemerni ko je bila v cjvijni vojni" Ke<....... '. »/"J" '1" d * v'">* | ameriški nevtr.lnoatni .aken je „ bel T,r-nka-te ruckwart3; w| M a fc,M v ....jo ,o. march .Oni pa «o pozabili do- .1)11AtlU„ . _____T ._____. , „ wauk zv P« niče Proletarca v nedeljo 3. m srca v dvorani SNPJ. ko je bila v civilni vojni. Re*,! milvvaukee, wis. — Shod i« aafcava kluba it. 37 JSZ v ne-marca v dvorani SST. pozabili do- t7K raziiT"drugi kroj 1 ^waukegan ill- Kartn. kompas in m#rišira!« k ri n :#nnanLo Muba 45 JSZ v *aboto vcc*r kakih »0 k: Wiov v napačno ^Voi^rom v M?rhf ' f' V pro,l°'* SND smer, da ro bili ž« v« utrujeni. r Jf ^ ^ CHICAG°. ~ ^ ganu .1« bilo pedvzeto pod vod- v nedeljo 31, marca v evorani r.vom prejšnjega generalnega snpj. Murnhyja. pravnik Robert ma svoj najbolj pa jih je mudi.»a žeja. Kaj si tudi m talite! Ponoči, P^lp^ik^^Va ''•"i? ()kriW1"1Novi peneralni pr........... noh pr.de,o do ^vrafcmkove ( „ Jackjon je obtojtene komu. knh.nje (stare /.aRe). Bdo je „jMe reAj, nada,jnih nepri)ik. vse razbito in zapuiieno. pa Murphy> katere(fa so .pred par nobenega vodnjaka ali studenca. "Feldvehel" od same Žeje že ni mogel več govoriti, razen april CLEVELAND, O. — Pomladanski konenrt iqc. Zarje v nedeljo 7. aprila v SND na St. Clair Ave. BKIDGEPCRT, O. — Majaka pri- leti in Še pozneje poviševali v redite* kluba Naprej it. U jsz v deveto nebo, se jim je vnled *obol° 27 v dru»«veni dvorci, svojih vpadov na njihove svo- junij bodščine silovito zameril. Po- CHICAGO, ILL. — Piknik y kori»i sebno Brovvderju, kateri se je Proletarca ▼ nedeljo 30. Junija oa nadejal, da ga bo Murphy otel ' WJiiow sPrinf.u. .pred kaznijo zaradi potvarja- strabane, pa. — Konferenca { dih pravi kraj, kajti voda se je | uja tnih lkt(yv A namMto j klubov jsz w druitev Pro.vet«. m.. pričela zbirati v nji, toda so jo ____,, _________• « ... . . »•«• ' "®deij0 30. junija v dvo.««. po "indijansko" (na prste), in je s temi znamenji ukaza' četi izkopati pet čevljev g oboko jamo. Res so skopali in pogo- Pozno, o ne prepozno Bon Air, Pa. — Čitatelji naj opro*te. ker bom pisal o lovu. Pri nas je namreč to najvažnejši spent. Imamo gozdove in divjačino v njih. Takih krajev za lov, kot so naši, je v vzhotaih državah jako malo. Das-i sem pozen s poročilom o lovu, bo nekatere vsekakor zanimalo, kako so naši opravili. Glavni Smotreni boj proti 'raketirjem' v AFL in radikalizmu v CIO ima za cilj uničiti obe skupni ^jrjrjrjrjr^^rjrjrjrjrjr^^jrjrjrjrMA \ \ \ PRISTOPAJTE K \ J SLOVENSKI NARODNI j i PODPORNI JEDNOTI s i J USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA DESET ^ ^ CLANOV(IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO ^ S --j ^ NAROČITE SI ONpVNIK 5 j "PROSVETA" | Naročnina sa Zdruieae driaea (!>▼#« Chicaga) im Kanado $8 00 k k na leto; $3.00 sa pol lata; $1.50 aa £atrt letat aa Ckiea«* ia Cicero ^ k' $7 50 aa cela letat $3.75 sa pol latat sa InoseoMlfo $9.00. —-—| Noslov za list in fpjpiifvo |e; 1 ■ s 20.17 So. LbudiIoIC ^vcime 1 S ChicMg«, Illinoi« ^ (Nadaljevanje s 1, strani.) Patriotizem ni zalegel AFL, ki ne je v prošlih letih ponašala s svojim patriotizmom in borbo proti "komunizmu", toda je zdaj prav tako tarča napadov, kakor CIO. Socialisti so obema skupinama od začetka dopovedovali, da ju bo reakcija izrabljala drugo proti drugi, dokler se ji bo to zdeflo vredno, potem pa bo udarila po obema. Bilo bi neresnično, ako bi trdili, da je v unijah vse čnto. Maroka k takozvani organizator bi spadal vse drugam kakor med bojevnike za unioni-zem, ampak ljudi je veliko in tisti, ki se pečajo z najemanjem, f»o ponavadi običajni lju-(Jje, ki delajo bolj iz aentimen-tov in oaebne naklonjenosti, kot pa za unijo. Manjka jim širokega obzorja, idealizma, dale-kovidnosti in prevdarnooti. So pač "povprečni AmerikanciM. Res je tudi, da je v mnogih odborih lokalnih unij. in tudi v takozvanih splošnih ameriških unijah (katere napačno označujemo za "International unions") mnogo takih v odborih in V uradih, ki po svojprp piljenju in značaju nikakor na bi smeli zavzemati vodilna mesta v delavskih organizacijah. P«f ler jev Jboj Te. vrete odbornike si je vzefl za sredstvo napadov med drugimi znani kolumni^t VVest-brook Pegler. Njegovi čjanki do«ežejo vsak dan milijone ljudi. V njih ie nekaj tednov raz-krjnkava "kriminalce" v AF1, tako cntro fn tako odkrito, dn se marsikdo vpraša: čemu ga ne to<4ijo? Nekaj tožb za odškodnine je bilo proti njemu in ljf»tom, v katere piše, te vloženih, a moi nadaljuje s svojo taktiko dalje. V članku z dne 17. februarja pravi (vir Chicago Daily News), da je v*a AF1, nič drugega kot raketir*tvo; da je to laina delavska Organiza-cija, kj guli publiko, terorizira delavce in jim pobere iz žepov nad 106 milijonov dolarjev na leto, ne da bi vedeli, kdo in v kake namene se zapravlja njihov denar. In ko v takih člankih nato še našteva resnične dogodke, kako gang*terji v u-nijah nastopajo proti članom, je naravno, da si mar?ikdo misli: "Prav piše! Res je tako!" Napačni borci poštenja Delavci seveda ne vedo, da jt isto časopisje skuhalo im v marsikakem slučaiu tudi ugonobilo vsakega poštenega unij-«kega voditelja, dočim so jn? "raketirji" svetili na banketih republikanskih in demokratskih politikov, njihove fraze in indorsiranja pa btfe priobčeva-ne in proglaša ne v istih listih za pametna, konstruktivna in patriotična izvajanja. Neštetokrat je Eugene V. Debs dokazoval na shodih, na konvencijah in v listih, da kapitalistični tisk noče poštenja v unijah, ne poštenih voditeljev, ker je proti unijam. In tak je še danes. Nevarnost kliče po slogi Položaj vs^ed te sovražne kampanje je ta*, da bi odgovorni ljudje v AFL in v CIO morali najti pot v zedjnjenje, kajti ko enkrat reakcija udari po njih s svojimi zakoni, ki jih ima v načrtu, bo prepozno. Katastrofalno za ameriško delavstvo je, ker mu manjka delavske ideologije, kakršno uče socialisti. I>okler ni reakcija udarila v ča«u svetovne vojne po našem gibanju in ga s pcmočjo "leviča-rwtva" in poznejših "komunistov" zdrobila, je bila socialintična mis*4 v unijah že močna, nagibanje za samostojno delavsko politično akcijo čezdalje yečje, toda vsled omenjenga vzroka, Hoovrore "prosperitete" in komunističnih intrig so unije spet prišle po<} liv in vodstvo "demokratov1" In "republikancev". Too. Zopet povelje "bajonet auf"! in naprej. Ko pridejo do cilja, in pogledajo notri, je bil | "taksi kep" v njej. Ustrašil se i jih je zelo. Vprašali to ga, naj jih pelje r.azaj, cd koder so prišli. pa je bi! takoj pri volji v%o divioijo tlačiti v taksi in jo od-| p€"jal na Siegfriedovo linijo. Sedaj pa je vse mfrno. Tu pa tam kdo kaj u«treji tne glede kako in kam). Ob enem se pripravljajo na prihodnjo ofenzivo. Mekenik Kcren je že nekaj iznašel, da bo vse u*t*vll s svojo umetnostjo, če bomo toldko delali, da bo imel s Čem kupiti potrebni material. Sedaj delamo še precej dobro: minerji po 4 dni na teden, ga je predložil proti Brovvderju d7«iiia lt.138 ŠnpjT vsa evidenco. Posledica je ob- STRABANE, pa. — Piknik Lon- jodba nad Brovvderjem. ference klubov j5z in Proavetne matice sa sap. Penntylvanijo v nedeljo Armour Sl Co. V Chicagu je 30. junija na Drenikovih proitorih. končno sklenila pogodbo z unijo klavnfikih delavcev, ki so or- julij ga ni žira ni v CIO. CLEVELAND, O. — Slavje 30-let- .. , Ampak po- j nice k!i|Kj| 4t 27 JSZ in piknifc #oc godba ni črno na bcem, nego le Zasjc v nedelja u. julija »a farmi u-tmena. Kar pomeni, da de- federacije snpj. lavci pri nji niso še dovolj orga- j avgust nizirani in se družba radi tega j STrabane. pa. - Piknik klub« *e lahko poigrava z njimi. Vseh »t. ju jsz t nedeljo is. avfu»ta na je okrog 7000. Načelnik Unije Drenikovih prostorih. Van A. Bittner pravi, da nova oktob£r pogedba vzlic Vsemu pomenj chicago, ill. — Dr.m.k« Pred-izboljšanje delovnih razmer, »tava kluba it. 1 jsz v nedeljo 20. ok-Kompanijfki reprezentant pa : ▼ dvorani snpj. se je |>ohva!H, da ostane, kar se november odnošajev med delavci in kom- • cleveland. o. n. Zahvalni da„ pailijo tiče, V bistvu vse nespre- V četrtek II. novembra koncert *©c. menjeno. Unija ima kajpada * s^P- St- Clair Ave. colinost govoriti o uspehih, kompanija pa se bahati, da ji ni v fabriki pa eni *e več. Ne vem, | v ničemer da a koncesij. Ampak koncesija je že to, da je unija pri Armourju spich mogoča. Da je priznana, četudi CHICAGO, ILL. — Koncert Save, v nedeljo 24. novembra v dvorani SNPJ. I kako do'go bo to šlo. Menda dokler bocrta Hitler in Stalin grozila s preHvanjem krvi. Ne ve pa niti en človek, kaj bo s sedanjo vojno. En dan poročajo« da se bodo pobotal«, drugi dan pa, da se bodo na ponvlad zares pograbili. Mislim, da bo resnica najbrže slednje. Naj bo že kar hoče, \\««e bomo presta1!, samo da bi kaj bilo. Saj tako pravijo, da je ljudi preveč, ker ne morejo vsi dela dobiti. Gotovo ne, ko jih vsepovsod maši na izpodriva. Zimo smo imeli ves čas zelo , mrzlo, od kar sc je pričela 21. dec. in potem ie kar naprej dr-Žaslo. Potem pa smo dobili še snežno nevihto. Ko to pišem, ga je zapadlo že šest palcev in še zmerom mede. Joseph Vidmar. "Vitezi" vabijo na domačo zabavo Chicago, IU. — Društvo "Na-rodrti vtrcv.r It. If SN1M. ki je, mimogrede povedano, tudi včlanjeno v Prosvetni matici, prireja priti od njo soboto večer v dvorani SNPJ pravo in pristno domačo nabavo, na kaiero ste vabljeni val, kajti čimveč nas bo, intimnejša ]bo nabava med znanci in prijatelji. Vstopnina je samo 25c th osebo. Postrežba b<> najboljša. nam bo4a pa gpdla znana naša fanta Gradjšek in Omer^a. P^i-Četek bo o«b 8. uri. Torej, tia idenje V soboto zvečer! Chas. Pogcrelec, pred^. Italijo fioče več Nemcev Iz ponovnih poročil iz Rima je razvidno, da Mussoiini zahteva od Nemcev na južnem Tiro) kem ali da se čimprej izselijo. ali pa da se nemštvu čistd odpovedo in se proglasijo za Italijane. Cenijo, da se bo izmed kakih 800,000 Nemcev pod Italijo nad 'polovico' rajše izselilo v Nemčijo kot pa se pretvorila v Htalijan* . Izseljevanje je že v teku. mo ustmeno, je uspeh. Boj AFL in CIO pred kongresno komisijo in vrhovnim sodiščem radi tolmačenja Wag-nerjevega delavskega zakona in delovanja njegove uprave je kvaren unijam obeh skupin. W. Green to priznava, toda dolži odbor, ki upravlja Wagnerjev zakon, in CIO. In Lewis odgovarja, da so se njegove unije pripravljene v^ak hip pridružiti k AFL, ako se jim izda ča¥-ter, takim, kot so, itd. Združenja na ta način seveda ne bo. K sreči se oglaša čezdalje več resnih unijskih vodij in drugih članov, ki zahtevajo od ek*e-kutive AFL in odbora CIO, naj temu stanju napravita konec, aii pa se umakneta drugim, ki bodo izvršili to nalogo. palandech s yugoslav. american radio broadcast everjr Saturdajr, 3 to 4 p. m., Station WHIP, 1490 kilocrcle. (Firtt Statian oa your dial.) DECEMBER CHICAGO. ILL. ~~ Silvettrova sa-bava kluba il. 1 JSZ v dvorani SNPJ. 1941. MAREC CHICAGO. ILL. — Priredba v korist Proletarca ▼ nedeljo 2. marca v dvorani SNPJ. APRIL CHICAGO, ILL. — Koncert Save. v nedeljo 20. aprila v dvorani SNPJ. Ste Ameriški družinski koledar že naročili? !*MMM4IMm>IM>IMIM i BARETINC1C & SON | POGREBNI ZAVOD Tel. 1475 424 Broftd Street JOHNSTOWN, PA. MIUiR'S CAFE 5 tO S S«. Clair Aee., Cleveland, O. Fino pivo, viijo In igranje. V*ak pe. tek ribju ven vvill be held right here at home, in Cleveland, Ohio, and for that very good reason we can and ahouid do a great deal more than juat tat!k about it. On the very top of the list of vital isaues confronting us, vvill be the youth problem—much discussed nt every previous convention, in betvveen conventions, and othervvi^e, but stili one of our biggest headaches. Youth is not taking up the reins vvhere the old folks are leaving off; there can be no do-ubt on that point. It is a«s plain as day. It is pleasant to recall past davs vvhen Proletarec'* English seetion vvas filled vvith news report-« of the aetivities of *ome half dozen aetive youth Branches. This very same group of alert, aetive and progressuve-minded young people enriched other publication« also, vvith intelligent articles and construetive criticbms. Notably Prosveta. vvhose back page vvas filled vvith highly educational articles reflecting the progressive thinking of youth. Those pages vvere plea>ant to behold, indeed. Nor vvere they confined to the male species of the race either Both sexe« vvere represented in this energetic youth movement. Today, your editor prepares the English seetion of our paper at times minus a single contribution from our ovvn youth members. But, vve are not alone vvho suffer this unfortunate change. Our c lose neighbor, Prosveta, has the same circumstance to iament. Aside from lodge nevvs, and a fevv steady columnists, a real y instruetive article in Prosveta's English seetion is as hard to find as the proverbial needle in a ha.vstack, and appears like a cry in the vvildemeaa, among the columns upon column* of sports newj.# AU consumer articles published are vvorth-vvhile. - On the other hand. ehurches in many tovvns vvhere Slovenes constitute a arge part of the population, are proving too small to accommodate their parishioners, and new, magnificent edi-fices are rcij lacing the old. VVith immigration restrieted to practically nothing, it's a cinch this nevv influx to the churches kn't coming from the old folks. No! It is youth that is being successfiilly attracted in largep numbers. VVe do not vvish to imply by this that aH young people vvho vvere once in our movement, and vvho vvere the lead ing lights Ln our fraternal movement, have flocked to the church. We »re inclined to believe the more evident truth that these young people have simply become paasive, inaetive, and many, perhaps, indifferent to ali activity. Otir problem is to shake off this lethargy. If vve fail, serious consequences vvill surely result from this apathetic state, of vvhich opportunism is not one of the least. The old-line Republican and Democratic parties maintain a constant vigil for energetic, promising young people among our natk>nality as among everv other; and just as sure as vve relax our educational and organizational efforts, thev will sue-cecd in I ning up our youth vvith promises of jobs vvhich vve are not able to offer. VVhat alterations in our program, vvhat changes in our tactics, and vvhat nevv proposals should be considered at our Convention in July, mi*st be aired in the columns of Proletarec from novv until the time of our convention. A solution—difficult, to be sure, but nevertheless extrem-ely imperative—of our youth problem must be found, if vve are to survive. If our movement is not to die vvith the older genera-ration, youth must become interested. Youth stands alienated from our movement today. Many are content vvith the Nevv Deal reforms, inadequate as_ they are. But, even though least headaches come from reconciling ourselves to the facts, vve should not accept them as final. With development of nevv reactionary movements throughout the nation now in the offing, the Socialist hiovement vvill grovv vvith an influx of new members. Our program is as good today as it has ever been, and far more necessary than ever before in the hlstory of our country. Over ten million men throvvn on the streets and replaced by scientific developments in industry, i.s definkely a permanent unemp!oyed army under capitalUm. None but the Socialist program offers a solution of this problem. Vroletaree'* 35th Anniver»ary Program Stirriag Much Interesi CHICAGO. — Caila for additional ticket*—alwuys a reliable indication of how interest U spreading for an affair—came from a number of per. »ona last vveek, even at thia eariy date, vveek« before March 3, the date on whkh the 35th anniver«ary cele-bration of Proletarec will take plače in the SNPJ Hali. A group of comrade« and friend« from Wuukegan have promised to come, and, talking to Johnny Gor-«hek's dud, a member of the SNPJ Suprcme Board, who vvas in town last week for the Board* semi-annual meeting, we learned thut a few car-loadn of comrade« and friends vvill uccompany Johnny'» otehestra when he comes to Chicago to play at our celebration. AU thia good new» ha« considerably heightened the »pirits of our arrang-tnenU committee which is pressing on, full steam ahead, to cap the climax of ali this hustle and bustle of airangments in u manner that urili not be soon forgotten. AU SNPJ lodges in Chicago and cnvirons have been officially invited. VVe ure naturally hoping to see every group represented in large numbers on this memorable occasion. Luter on. a written invitation will be sent lo Ss -ry one of the over 500 SNPJ membera in Chicago. Cicero, Berwyn, and other local cities. Each member of Branch No. 1 JSF. can contribute his share to*aid* as-suring the final and complete success of our 35th anniveisary program by talking to his friends about it, con-vincing them that they should come, and by selling them ticket*. VVith your cooperation we can fill the SNPJ hali to the last corner of its ca;*city. SOCIALISM N0W A "MUST" ORDER TO PRESERVE CMLIZATION By VVILLIAM A TOOLE Dan Hoan Seeking Seventh Term as Milvvaukee Mayor Big Incomes and Unemployment Always about this time of year we are provided with a topic for an editorial by the publication of the names of big-income takers. And al-wuys it is that those vvho receive the big rack-off are m »m bers of the own-ing class. While it is always galling to note that a few people are 4,worth" as inuch to society as hundred* of In-dividual workers, the fact that those incomes are possible while millions of Americans sre being permitted to rot in idleness is the best proof of the need for a new economic arrange-ment. On the vvhole, the owners of the hnsic industries of the nation are doing pretty well. To them there READ AN AMF.RICAN ADVEMTURE IN UNDF.RSTANDING America Ry LOUIS ADAMIČ Pricc $3.75 Order from PROLETAREC 2301 So. Laurndala Avenue CHICAGO, ILL. never has been a depression. N(W conditions are "back to normalcy" despite the fact that unemployment lingers on as a chronic ailment of the capitalist cconomy. What deserves more attention than the clean-up* vvhich a few i>eople are able to report i* the fact that tho*e clean-up* no longer require the pro-duetive effort of human beings. To-day machines make the wealth and produce the profits. Today, alao, machines make outcast* of million* of able and experienced worker* and deny opi>ortunity to a generation of young men and women. Whst i« the sn*wer to *uch condition*? The Sociali*t* have given it; the maehine mu*t be made the ser. vsnt of everybody; our economy mu*t be socialized. Far more important than the pre- *ence of a small group of big-income ta ker* is the development of s third nnd outcast cla**. It vras alwsy* im-moral for ovvners to exploit worksr*, Uut the menace to civilisation deepen* when a grovring army of people are denled the "privilege" of being «x-ploited, —Reading (Pa.) Labor Advocate. No wind make* for him that hath no intended port to »ail into. -— Montaigne. The wny to climb high is to remain on the levtl. Keailing Sorialhls Nominatc* llitv aiiul ¥ (lountv (luniliduleM READING, PA.—Aetion to launch a local campaign in Berks County wa* taken nt a meeting of the Socialist County Committee last week, fol-lowing a joint meeting of the State Committee of the Socialist Party and Social Democratic Federation organ-izution* at which a unity slate of candi«laten for national and state officers waa jointly endorsed. W»l| Support Tkomas In accordance with the decisions of the S«»ciali*t state official*, local Socialist« will support Norman Thomas for president und Jesse Holmes, professor cmerit us of Swarthmore Colleve, for vice-prcsident, should the fiocialist national organization *ee fit to nominate them. Other candidate* endorsed were: David Felix, Philadeiphia attorney. for United State* *enator; Birch Wil-*on, veteran local Socialist, for audit. or general, and Horace Geary, president of the Pennsylvania S«curity Leagtie, a* state treaaurer. Gearv ^*as fo»merly of thi* city, but for many yesr* has been a reaident of Allen-town. He is aetive in the unemploy-ed snd workingclass movement* of Lehigh County and was one of the original organizem of the Social Democratic Federation. COLLEGIATE SPEED Mother (to Elmer vrho had just driven home from college)—Did you pas* everything, son? . Elmer—Everything but t\vo mo-torcyclc*, Ma. Then there was the society girl who became bored with swimming. and yawned under vvater. The question ini«ht wcll be asked and, indeed, ia being asked: Wkat is Socialiftm? Hie Communists say they are building Socialism in Russia. The party of Hitler calls itself the "National S«h ialist" party. The Austt ian form o t Nasiam, which Hitler drove out, was called "Christian Socialism," and the governing party in France toda.v haa taken the name of "Radical Socialists." Yat democratic American Socialists vvill deny that any of the above named gNup is Socialist. It i* any wonder, then, that many people are asking: "What is Socialism?" WHat Socialism U Not It i* not intended here to herd a lot of facts together after the manner of some writera and speakers, in order to both confuse and irr.press those vvho may read, but rather for coinparison only and to set out the things that are NOT Socialism in the Amefican and Tvventieth Century no-tion of what Socialism—the party, the movcr.iont and the program— means. So, in histoi v \ve vvill read of many '"Socialist" experiinents, and exreriinenters, Louis Rlanc, St. Simon, Fourier, Robert Owens, the "Sliaker" Communities, and many similar one* coming from the old world John Httrrphrry Nojres in hi* b«»ok. "Historj- of American Socialism." lists 78 so-callerl "Socialist" Communities b«*tween 1780 and 1850. "VVe vvill lay aside," says the writer, "the antique Religious As-sociations sueh as the Moravians, Dunkards, Zoaritr*. etc. It put* out of consideration also those group* that were cntirelp foreign in their memhership; of these he says there are six, but mentions only three, to wit: The Icarians, and certain Brazil-ion and Venesuelan experimcnts. Neithcr does he include Spiritual colonies vvhich had a certain "Social-w«tic" basi*. Th<*se organizations iusted only from three m«>nth* to five year*. Three "Big" Group, Of the most outstanding "S4»cial-Mtic" grou|»s arere the follovvers of Robci t OaeiML Then follovved tho dis-cinle« of Fouriet and St. Simon. Horace Greely and nviny other liter-sry bright lights of his day organized and conducted vvhat, for a time, vvas s rather *ucce**ful ezperiment on the plan of the Frenchman Fourier. Yet ali "failed" and these incidents in American history are presented by capitalist npologtiats to prove tliat present-day S«»cialism vvill fail. Indeed, the Social Democratic Movement in this courrtiy, founded by no less a person than Eugene V. Debs, had It« origin in a scheme that Is novv gcnerally recognized to have been a fak* land iclicm«. Most Failed on Land The land scheme of the Social Democracy, vvas to include the entire State of VVashington; that is, after a Icng time. But there vvere utopian visions of a vast Socialist doniain including miles and miles of land. Yet this vvas not strange. when one is ac-^uainted -wlth the hintory of other knd »)Ider schemes. Says Noyes in the book from vvhich vve have been quoting: "Judginf from our own aspariance, we inclina to think tkat thia fondnen for land, urhich kai been tke hakit of Socialista, haa muck to do urith their failures." Noting another weakness, Noyes adds: "Tka aaw mili ia the only form ol machaniam that fiffurea much in theae raporta." lie continues: "Almoat any kind of factorjr would ha hattar than farma for a 'Socialiat' nuraery.'* AH mora or Leaa Rehgioua Most of these American experi-inental communities had a religious husis, or. vvhich after aH is not very much different, an anti-religious basis. One main reason for failure out-side the land eraze, was the fact of tV open eountry and free land. If the old ones held out as many did, the voungsters naw a better opportunity lying around them and left the communities to go on their ovvn. I^eat, we fcieet. America waa then raally "the land of opportunity." Today the stor>' of the sharecrovpers tends to dis-sipate suf*h a notion vvithout even ntentinning the 10,000,000 unem-plojsd. A VVorld Revolution Haa Taken Plače It wiU be noted thnt the maehine h;»d little part in the life of the C(»lonies here noted. And this is the r»utsta»*Hir*r -Mfference betvveen, vvhat vva* called "Socialism" in the early davs of the country and the recognized Socialist movement of the present day. In one of ni* book*. Hen-ry George coni pure* the Indian vvoman, vvith her stone pestal and mortar breaking up her corn. to the, even then, great flour mills in Minnesota and, commenting on this comparison, he said: "One is big. one is small but thev are both flour mills; there is no differcnce betvveen them." How wrong was George! It vvas just that difference. in size snd funetion. betvveen the tvvo mechanism* vvhich he called flour mili* that made the difference betvveen the civilization of the Indhn and that of Henry George ■ nd hi* times! Socialism and Machinea THE IROiNEI) C1IA1NCEIJ.OR? AH eivilirations are bn«jed on mn-ehinery or the lack of it. Civilization, as vve have known it in the nast, cn«ld not have come to us vvithout the dis^overv of iron or© and the art of *molting it. As the "Manifesto" put« it: « "The mftnner in urhich a people earn their living and the manner in vvhich that living ia diatributed de-teimine everything elaa in that ao-ciftjr: the government, tke morala, cnnatitution, and it may be added, affectt at leaat the forma of religion." Today it is the maehine thst dom-inates. K the so-called Socialists of early dnvs made the mlstake of taking too much land. so the cspitalist* have made the mistake of developing too much machinerv. Kari Marx once de-seribed caprtalism ss a society arhere the people have r eraze for accumu-lating capital. In modem soclety capital and machinery, for the most r*'t, mean the same thing. The Grave Difgera Msrx also said thnt no «ociety was snhstitute I for another a* long n? the old *y*tem funetioned. The very ma. chine»-v of our present dav render* the further t>rogres* of capitsli*t so-ciet impossible. This capital, these machines, throvv people out of work nnd then there are less people to buy Ihe eoods made by the capitalists' machines. So unemployment becomes wkle-spread and chronic. People starve in the midst of plenty, or were the capitalists not frightened? Capitalism is digging the grave of capitalism. Only nov could Socialiam ba in-troduced into the United Stataa. The old system does not funetion, Socialism must be built on a maehine economy and capitalism has given us just that. Everything i* at hand today for the introd-uetion of Socialism. e::ccpt the will to have it. It la tha miaaion of the Socialiat Party to propafate thia vrill for Socialiam. If it does not do it—and do it better in the future than it has In the immediate past—then vvill the Socialist party poss from the scheme of things. Thi* vvould not matter vvere it not for the danger that with the nassing of the party vvill also vanish the opportunity to build a better society, a better civilization. DONT FORGET! CHICAGO. — Branch No. t JSF mcets this Friday, Feb. 23, at the Slovene i*nhor Center. Further diseus-sion on the 35th anniver*ary celebration of Proletarec vvill take plače, as thi* i* the la*t meeting before Msrch 3, and after the meeting. a very interesting discussion dealing arith our vvork among ihe fiaternal movements, vvill be held. Don't fail to attend. • MIL\V A UKEE.—Djn Hoan, Mil-, aaukee's Socialist mayor, is in the i thick cf a harj fight tor r»-ele.'tion. . Seeking his seventh term in the office, lloun is running under the en- ; doi*enient of the Fatmer-l^abor Progressive Federation, along vvith a full ciste of city offk-ials, councilmen snd county supervisora. Opposirig Hoan are eight reaction. ary candidates, including one Communist. Businesa interests in Milvvaukee are leaving no stone unturned in their effort« to defeat Hoan. Chief candidate of this group is Earl Lilly-dahl, real e»tate broker, vvho is csm-paigning for vvhat he calls a "business aJininistration." Lillydahl is out to take "the red flag off city hali," so he say«. He has promised to throvv his support to the non-partisan nominee, meaning the candidate who wins the right to oppose Hoan in ihe run-off. Aetive for Hoan Also in* the race is Richard Leh-mann, the "Uxi>ayers candidate," who cbiims he can reduce the cost of running the city and county government* one-third (one suggestion is to charge for admisaion to the zoo, the censervatory snd other leisure, social, cultural and recreational aetivities which aie termed "non-essential,") Ca H Zeidler, present city attorney, and Communist Fred Basset Blair. Socialist« and members of the Progressive federation are busy in aH the city's 27 wards campaigning for the Federation slate under the slogan "Keep Milvvaukee on Top." Planka aad Platforma The platform on vvhich the Hoan ticket ts running calls for tazation on the basis of ability to pay, adequate relief and relief to b« a city, state and national responsibi!ity, extension of the merit syslem, and workmen's coni p«* ii sat i on and an amortisation fund which vvill leave the city debt-free by 1941. In the face of the intolerance ram-pant throughout the vvorld, Federation candidates are stresaing their stand un civil liberties and equal right« for citizens in every economic level, creed, race or sex. They pledge their most energetic efforts to preserve civil libeitie« in practice as vvell as in theory, and sUte: "We muat never foiget that eternal vigilance is the ptice of liberty. To preserve civil liberties we must keep America out of vvar." Official Since 1010 Mayor Hoan has been a city official since 1910, vvhen Socialist« cap-tured the city hali vvith Emil Seidel as mayor. Since 1916 he has been mayor, acknovvledged as the best in the United States. He has served as president of the United State« Conference of Mayors, president of the Conference of Wisconsin Municipal-ities and a delegate to the interna-tional conference of municipal offi-ceis at Havana. Hoan has served the people of Mil-waukee longer than any other mayor in the nation and every effort is being made by Socialista and Progressive* to return him to office for the seventh term. LABOR'S DISUNITY HURTS REAL THING The follovving notice vva* inserted in a farm weekly: "Anjrone found near my chicken honse at night, vvill he found thare Ihe next mornlng." Smile of the vreek: A* mr* a* a complete *tory of the IjiFollette henr-ings ln the daiiy papers. The unexcusable quarrel in labor'« own ranks continues to hurt. Theie are inereasing indication* here and there that the tide is turning against unionism—not because of any vveak-nes* in the principle of unionism but because many vvorkers, while the fight betvveen the AFL and the CIO k-1*, prefer not to be affiliated vvith either side. We suapect that thi? is the major reason uhy both the AFL and the CIO sufferod a bad defeat in the national labor board elections at the Endicott-Johnson shoe factories. It seems to have been the reason, too, for the dccision of a large local of utility vvorkers at the Consolidated Edison plant in Nevv York to with-dravr from the International Brother-hood of Electrical Workers. . . . Though the AFL has *tcadily strengthened itself during the past two vears, and ha* in most re*pect* been more respon*ive to unity pro-po*al* than the CIO, ali is not har-monious within ita ovvn ranks. Dan Tobin of the Teamsters is not satis-fied that rie*ident Green and the majoiity on the executive council have done a* much they might have for unity. The Machinist's monthlv journal, though not quitc a* blunt a* Tobin. voices *imilar viears in its current issue. The suspension of the International Typographica] union, announced recently by the AFL executive council, aill help no one, and it vvill de-prive man v local centml bodies and state fedemtions of valuable officers \vho are printers unless, like Giten, they .can find membership in ?u>me other union for office holding pur-poses. The executive council might better spend it« time dealing vvith a fevv un-savor.v charactcrs vvho have obtained the leadership of a fe\- unions, and vvhose dietatorial and "ackeetering tacties give reactionary neaspapes a chance to attack the tvhole labor movement. a a a Within the CIO there are also seiious problems. For some months it has been knovvn that John L. Le\vis and Sidney Hillman vvere drifting a pa rt. Hillman wanta unity, and has differed vvith Levvis on how to get it. He i« also reported to believe that Ijcaris i« not procecding fast enough in puvging Communists from control of some unions. Some of their differences became public last vveek when Hillman de-fended Roosevelt and the nevv deal after I^ewis* blistering attack. I>ewi* was right in ssying thnt the nov deal, after seven years, has not solved the problem of unemp)oyment. But he was not just in fsiling to give Roosevelt credit for important labor and social legislation that ha* greatly helped labor'* status. Hi* true crlti-ci*m of the nevv deal'* vvorst failure would have carried more vveight if I«ewi* had backed it up vvith apecific proposals for putting everybody to work. As vet he has not indicated that he is himaelf ready for the important changes in our economic *y*-tem that are necesaary If everybody who want* work can have s joh, a a a The need for unity in the labor movement ha* never been more ur-gent. And a* a *tep tovvard unlty both the APL and the CIO vvould do vreli to devote less time to expo«ing each other and more to putting their own houses in order—the AFL, by ousting its few racketeers, and the CIO, its agent* of Russian imperialism. We think vve are entitled to say these things because in Kenosha the labor movement has never been tain-ted a ith shady practice*, we have no Cominunist problem, and vve have set an e\ample for the country in unity. —The Kenosha Labor. "CHRISTIAN FRONT" EXP0SED BY THOMAS Noiman Thomas' pamphlet "What la Behind tha Chriatian Front?" d;oul.l gvt \vi.le circulation not only among psrty members but among the masses in general, vvho have been read in; about the ciazy antics of the Detroit priest, Father Coughlin, and the arsenal of guns and amunition belonging to one of his groups of fanatics, recently uneovered in Nevv York City. The pamphlet can be purchased from the National Office of the Socialist Party, 549 W. Randalph St., Chicago. Y0UTH MEETS CIUCAOO.—Among topics discussed at the Young People's Socialist Leanrue meeting in Chicago over the week-end of Lincoln's birthday vvere: relations of the YPSL to organiza-tn»ns containing large Communist biucs. anti-war vvork, aid to anti-vvar and anti-imperialist movements in Europe. and yourg Socialist parti-cipation in the Campaign for Youth Necds. Delegates from Nevv York, Nevv England. Philadeiphia, Cleveland, Chkago and Milvvaukee attended the session« which were held in Work-nicn's Circle Lyceum. AUTOMOBILE PROFITS CLIMB TO NEVV LEVEL General Motora Breaka Record in 1939; Enpecta to Do Better Thia Year The automobile business did very wcll by itself in 19.*M», and promises l to do even better in thi* yesr of grsce General Motor* reported s profit of $183,000,000, vvhich wss slmost 100 per cent more thnn the year be-fore, The fourth-quarter pmfit tras declared to be an all.time record. Hovvever, the "Wall Street Jour-nal" disclosed that retail sales In January vvere excecded in only one previous month and that the outlook for February is a nevv high. Many plants. it said, must step up produetion to meet the demand. PUZZLE One of the things that may disturb economist* of 2040 ia why employers vvho got from $2,000 to $8,000 a vveek vvere hostlle to the $12.60 mini. mum of the wage-hour law. Temperance and labor are the two be*t physicians of man; labor *harp-ens the sppetite, and temperance prevents from indulging to ezcess — Rousaeau.