66. številka.
Iztez^Je za sol>oto X. junija 1895,
(t Trstu, T soboto zjutraj dne 1 junij« 18»».)
Tečaj XX.
„BDINOIT"
iihftjM po trikrat na teden v leitih l»-ii»nji h ob torkih, 6«tr|klh in sobotah. /jutranje izdanjo ii-haja ob uri *jutraj. v«ć»rno pa oti uri večer. - Obojno iidanj« atane: /.a Jf'l«n mr.n . f. —.KO, izreu Avitrijn f. L*. «» tri ibcm: . . , 2.A0 , . . 4.-m pol lata . . . 5,— ... ».—
H tn let« ... 10.— .	a	. 1«.-
Na naroćbe brez prllaiaaa naračnine ••
IcnlJ« Nir. Poiiimiči!« itevilke m dobivajo v prodajal nieah tobaka v J ratu po a ari.. iivan Trata po S nvi. Sobotno vaAerno »danja v 1r*tu « n*., iivan Trat* S nt.
EDINOST
Oglaai ■• razumi po tarifa t patita; aa naslov* t debelimi črkami ta platna proator, kolikor obnega navadnih vrati«.
foilurrn. oNitirimca in j avnaiah vala, domači oijUki Itd. «• 'liunajo pa pagadbi-
Vai dapiii naj *a poiiljajo arodaiitva: alica Caoarm* it. 13. Tanko pinmo mora biti frankovano, kur nafrankovaaa a« n« tpropraajo. Rukopui ia ne vrainja.
Naročnino. reklamacija in «(la«a apra-jema uftrm niitv aliaa Malino pic-oolo hit. 3, II. nadat. Odprta raklamaaije
OlmmUo alo„n,Ke<ta poHtldnatfa druttva i« Prlmorako.
,r	j* •■»•#'.
0 strankah na Primorskem.
Tu ga imamo bolnika pred sabo — nase javno življenje in naše strankarske odnošaje. Toda bolezen je tako komplikovana, ila treba pač vestnega opazovanja, ako hočemo priti le do približno prave dijagnoze — do pravega spoznanja. Takih politiških in strankarskih breziniselnosti gotovo ne najdemo kje drugje pod solncem. Tu pri nas vlada toliko konfuzija in zmešnjava, da niti ne moreš govoriti o kakem načelnem raz-vrščenju strank. Vse se giblje tako, kakor ravno ugaja ambicijam posamičnih oseb. Nikjer je ne zapaziš udanosti do načel in navdušenja za stvar. Ne, jedna skupina ne zasluži te stroge sodbe, a to je ravno tista skupina, kojo kot Avstrijce moramo sovražiti iz vse duše — skupina irredentovcov. Ti-Ie poslednji vedo, kaj hočejo, in delajo tudi vztrajno in dosledno za to, kar hočejo. Vse druge skupine so pomašene v jedno samo velik* množico, pehajočo se sem ter tje brez načrtov, brez načel, brez ciljev in brez iskrenosti in lojalnosti, Pisana je sicer ta mnoiica, jako pisana. — Tu imaš vladnih konservativcev, konservativcev v verskem zmislu, klerikalnih patrijotov, liberalnih patrijotov, konservativnih liberalcev, liberalnih konservativcev itd. itd. A vse te stranke se razlikujejo le po vuanjosti, po imenu, sicer pa vrvć in se pasejo na jednem in istem pašniku kričeče nedoslednosti, brezznačajuosti in nelojalnosti. V časih — ko ravno nimajo drugega ničnega posla — se tudi malo popraskajo med seboj, ali vse je le tako bolj za šalo: hudega si nikdar ne store jeden drugemu. V resnih časih, to je v trenutkih, ko bi trebalo z dejanji dokazati svojo udanost do onih načel in do onega programa, ki bi odgovarjat imenu lastne stranke — v takih trenotkih ni razlike med njimi: zložni so v znamenju „italijanstva" te po veliki večini slovanske dežele. Tu vam bijejo v lepi slogi, liberalci in klerikalci, patrijotje in nepatri-jo tje, po slovanskem konservativcu in avstrijskem patrijotu.
Venec nedoslednosti, neiskreuosti, polili tiske breznačajuosti je pa vsakako prisoditi konservativcem obeh barv: politiškim in verskim. Zlasti ti -poslednji so se povspeli na vrhunec nedoslednosti in neiskrenosti.
Izborno jo je pogodil te dni goriški „Primorec*, vskliknivši: „DA, ali ima sploh kako smer takozvana konservativna ali katoliška g o-s p 6 d a ? t" Nima je ! Vsa borba te gospode za katoliška, kouservatinvna in avstrijsko-patrijotiška načela obstoji — v praznih besedah. Zaresuih od važnih dejanj ne vidiš
PODLISTEK. „Plevna pala!..
Spita! Dobruveo.
(Dalje.)
Kmalu je žvižgal tam mimo čevljarski vajenec čevljarja Počkaja. Mignil je fantu ter mu naročil, naj stopi čez sosedov vrt na dvorišče in odpahne vrata tia skedenj, drog pa naj vzame in nese delavcem na potok, kjer spravljajo in nakladajo led.
No, Matej jo je vkljub temu slabo skupil. Mati ga jo pričakovala s potrtim srcem in kot jesensko vreme kislim obrazom na vratih : „Odslej mi ne bodeš več tajil, da ne stopaš za Pakičevo. Danes si bil tako zamišljen v ouole okno, kakor da so tam odprta nebesa. Prišla sem in zaprla vrata za teboj in nič nisi sliSal, tako si bil za vero v au v sosedno okno. Pravo bo^je čudo je, da nisi priinrznil na skednju k podu, ko je vreme tudi zaljubljencem te dni tako grozno neugodno.'
nikjer! Da rešijo vsaj videz, ujunaČijo s* pač tu pa tam do kake filipike proti liberalcem — to pa je tudi vse. Da bi si pa proti istim liberalcem iskali zaveznikov tam, kjer so, tega pa Bog ne daj! Seveda: italijanstvo pokrajine je že toliko, vredno za vsacega poštenega laškega konservativca, da žrtvujejo zanje svoja konservativna in verska načela!
Tako je v Gorici, tako je v Trstu. Uprav zadnjih par let smo videli ob raznih prilikah, kako samozatajevalno ume ti klerikalci služiti — liberalcem, kak6 ti konservativci lahkim srcem gredo na roko — radikalcein, kak6 ti avstrijski patrijotje jemljejo v svojo zaščito one, ki deuionstrujejo proti avtoriteti vlade in obstoječim zakonom. Narodni radikalizem je takemu luškemu konservativcu strašno grda stvar, ako ga zaloti v — slovenskem taboru ; ako pa naleti nanj v italijanskem taboru — ti ljubi Bog, tedaj pa rado oprašča ljuba in dobra konservativna dušica.
Tak6 je bilo v onih viharnih dnevih, ko so hlapci laškega narodnega radikalizma trgali raz zidov dvojezične napise, tako je bilo povodom poslednjih volitev v deželni zbor istrski. V prvem slučaju zvijali so se ti divui konservativci, da se je človeku kar gnusilo. Živa duša med njimi si ni upala oglasiti se v možko obrambo vladne naredbe, izdane na podlagi avstrijskih zakonov in odgovarjajoče naj-j e d n o s t a v n e j š i m in n a j p r i m 11 i v-n e j k i m nazorom o pravičnosti. Zvijali so se prav po pravilih prirojene jim neiskrenosti in nedoslednosti, da le ne bi jim kdo mogel očitati pozneje, da so rekli tako ali pa tako. Mar delajo tako možje, kojim načela in programi ne veljajo le kot lepo pobarvana (irtna, ampak kot pravilo vsemu postopanju ?! Mar delajo tako možje, ki so res to, za kar se kažejo ? !
V onih hrupnih dneh torej ni bilo iztisniti iz njih možke in odkrite besede, tem glasneji so bili povodom volitev v Istri: j ves laško-konservativni aparat I je deloval podvojeno silo, da p rt-1 p o m o r e d o z m a g e laškemu radikalizmu in n a z o v i -1 i b e r a I i z m u n a d p i* a v i m slovenskim k o n s e r -v a t i z m o m. Žrtvovati so hoteli j c e 1 6 najsvetejša državljanska p r a v a s 1 o v e n s k i h duhovnikov — svojih lastnih bratov in d r u g o v ' — da le ne pridejo ob moč in gospodstvo o b o ž o v a t e 1 j i zj e d i nj e n e j in z j ed i nj e uo-1 ač n e Italije, torej nasprotniki glavarja Cerkve k a-t o I i š k e!!! Ne, to ni več samozatajevanje — za tako početje trebalo bi drugačnega
—	Potolažite se, mati! Stvar ni tako napačna kakor vi mislite.
»Seveda, tebi se vidi celo lepo."
—	Samo to ni bilo lepo, da ste mi zaprli vrata za hrbtom na skedenj, kjer sem odbiral grablje in senene vile, da jih dam Metlarjevemu Francku popraviti, ker mi je tožil oni dan, da bi rad kaj zaslužil za tobak.
„Prazni izgovori, ljubi Matej. Ti si šel na skedenj gledat sosedovo Tončko. To je tako jasno kot pomladno nebo."
—	Ni lepo, mamica, da se repeučite z neresnico. Vi niti niste bili z menoj na skednju. — „Kedo pravi ?" — Jaz, ki vem — »Torej povej, kedo te je zaprl?" — Vi! — »Povej, kako ?• — Povejte raje vi, kedo me je odprl iu kako? — .Ni težko uganiti. Morda misliš, da sem tako nespametna." —
| Koga sumite ? — .Koga —Tončko Pakičevo*.
Matej je ostrmel tolike drznosti in do-, mišljavosti, mati je pa še rekla r „Poglej, dragi moj, kako lahko sem le ujela?44 — A ne danes, mamica! — Matej pogleda skozi I okno na ulico, kjer jo je že brisal Počkajev
označenja! In zakaj vse to ? V čast iu slavo „italijanstva* te po veliki večini slovanske dežele! V svoji strasti šel je poznani konservativni list tržaški tako daleč, da je svaril pred Čitanjem slovanskih listov. „Piccole* „Indipemlenteje* in druga slična, duhom ateizma nadahnena glasila, naj le čita ljudstva, če že ni drugače; verska stvar trpi sicer pri tem občutno, zato pa pridobiva — in to ji- tej gospodi glavno — stvar italijanstva. Ali slovanska glasila in slovanske može, ki služijo stvari pravice ne le praznimi besedami, ampak tudi možkimi dejanji — teh pa nikar! Tako daleč ne sega konservativno uverjenje konservativne gospode laške.
In dosegli so, kar so hoteli: Italijani so izvolili v deželni zbor najradikalnejše življe, ki so jih mogli najti v svojem taboru I Vse, kar je bilo zmernejšega — četudi ne v resnici, pa vsaj po imenu — vse so izbacnili. In tako kaže naš politiški barometer na borbe, kakoršnih morda še ni videla zbornica v Poreču, dasi je že doživela marsikoji vihar. Sedaj pa naj le pridejo zopet konservativna gospoda laška se svojim obsojanjem »narodnega radikalizma' — loputniti jih hočemo z njih lastnimi dejanji.
Take so torej naše stranke na Primorskem : različna imena, različni programi, a isti cilji! Vso to pisano družbo spaja — mržnja do Slovanov ! Mržnja do. Slovanov je tisti malik, kojemu pokladajo takozvani kon-srvativci na oltar vodilna načela pravega J kouservatiziiia, kojemu je glavni znak : do-j bvohotnost in pravica za vse!
Politiške vesti.
Državni zbor. (Poslanska zbornica). Zbornica je vsprejela v vseh treh branjih zakon o lokalnili železnicah, ki se imajo dogotovili v letu 1896. V predstojećem zakonu je določenih 40 milijonov za zgradbo lokalnih železnic. Vspo.lbuja in inicijativa za take zgradbe pa more priti od dežele in interesentom. — Posl. Dy k je vprašal načelnika proračunskemu odseku, zakaj se dela v tem odseku tako zavlačujejo. Načelnik dr. Kuss se je izgovarjal, da sta odsek in zlasti poročevalec Bear preobremenjena z delom. Vse lepo, ali gospoda naj bi vendar ne pozabili, da smo stopili že v mesec junij! — Na to je posl. K ro n a w e t te r utemeljeval nujnost svojega predloga glede zaplenjevanjačasopisov, toda z istim vspeliom ali nevspehom, kakor vsi drugi predlagatelji iz opozicije — nujnost je bila odklonjena, predlog sam pa so izročili odseku. Nujnost je pobijal minister za pravosodje grof SchOnburn, naglasivši da bode pri razpravi o proračunu dovelj prilike govo«
čevljarski vajenec zmrzlo se držeč od potoka proti domu. Pokliče ga in praša, če je oddal drog ledarjem. Deček pritrdi in prejeniši v pest nek denar odide veselo. Tudi Pokačka se je obrnila v stran po toliki smoli, in sin je imel nekaj mirnih duij po tem dogodku.
Nesrečni slučaj, naključje ali morda še kaj druzega jo bilo to, da je Matej na novega leta v jutro, stopivši na cesto, prvo srečal Pakičevo Tončko, ki je hitela po vodo. Najraje bi se bil umaknil, zakaj zdelo se mu je, da bodo doma potem joj in t;oj z materjo. Toda umika se samo boja/.ljivec ! Tako so Mateju pravili pri vojakih, iu to je odločilo tudi danes. Stopil je k deklici, prijel jo za roko iu ji voščil .srečno in veselo novo leto'. Tončka je zardela, potem pa sramežljivo povesila oči. Hitro je potegnila roko iz njegove; Matej je pa tedaj nekaj videl v njenih očeh, kar ga je malone prepričalo, da bi utegnilo biti slednjič veuder nekaj resnice na tem kar trdi njegova mati. Neizrečeno dobro mu je bilo okolu srca. Ko je že odšla, stal je nepremično na mestu. Nekty
riti o tem predmetu. Minister pa odklanja odločno take splošne napade na vsa državna pravdništva in zlasti prutestuje proti osebnim žaljenjem. — Posl. Russ in tovariši so in-terpelovali radi dogodkov na Dunaju povodom volitve župana, posl. PacAk in tovariši pa radi nekih izjav ravnatelja Taussiga na občnem zboru družbe državnih železnic, koje izjave so baje v nasprotju s programom ministra za trgovino za podržavljenje železnic. — Ker z dnem 21. decembra 1895 steče zakon, dozvoljujoči oproščenje davkov in pristojbin za industrijska podjetja, ki se imajo zasnovati v Trstu, stavil je poslanec B u r g s t a 11 e r predlog, da se ta zakon obnovi. — Posl. S p i n č i i in L a g i n j a interpelujeta radi razpisa novih volitev za občinski zastop v Podgradu, posl. Krona-w e 11 e r in P e r n e r s t o r f e r pa radi tega, ker je c. kr. namestništvo tržaško z naredbo z dne 6. avgusta 1894 do okrajnega glavarja v Tolminu priporočilo neko inozemsko tovarno za centriliigalne stroje. — Zbornica je vsprejela dodatek k zakonu o uiue-ščenju vojakov, istotako resolucijo poslanca S p i u č i ii a radi odprave nedostatkov na vojaškem strelišču v Balinu.
Jedkovno vprašanje v Istri ne pride tako hitro do rešitve, ako pojde po volji naših italijanskih sodeželanov P Italijani Istre obrnili so se baje zopet do eksceleuce Hi-naldinija, da posreduje o tem nesrečnem vprašanju na najvišjem mestu. Vsevednemu „11 Piccolu" poročajo namreč 30. m. m. i Duuaja: Govori se, da je popotovanje namestnika Kinaldinija na Dunaj v zvezi z imenovanjem deželnega glavarja istrskega. Bivši glavar Cauipittelli noče te časti prevzeti z nova, ako mu v 1 a d a ne z a j a m č i naj-širšo svobodo postopanja v jezikovnem vprašanj u.u — Skušnja nas je že izučila, kaj pomenja taka »svoboda delovanja' — . Italijanom hleb in nož, Slovanom — nič 1
Občinski znstop dunajski — raz-l>U&čeii. Prišlo je, kakor je bilo pričakovati: vlada je razpustila občinski zastop dunajski. Dokler se ne izvrše nove volitve, bode občinske poslove vodil vladni komisar, okr. glavar F r i e b e i s. Zajedno se zasnuje svetovalstvo obstoječe i/. 15 članov in sicer: 7 liberalcev, 7 antiseinitov in 1 divjaka. Ob vseh važuejih vprašanjih mora vladni komisar vprašati to svetovalstvo za svet. Vladni komisar je prevzel včeraj poslove.
Nove volitve se bodo baje trčile še le v mesecu septembru. Tej vesti ne moremo prav verjeti, ker mestni štatut določa jasno, da se morejo volitve vršiti v 6 tednih po razpuščenju zastopa. Liberalnim bogatinom
časa je bil razmišljen, pozneje je poskušal samega sebe prepričati, da ni bila Tončka nič drugačnejša kot druge dni. - Celo dopoldne se je bal, kaj poreče mati, ko bodeta po kosilu sauia v sobi, pa ničesar se ni zgodilo. Mati ga ni videla zjutraj, ko je pozdravil Tončko in vse bi bilo dobro, ko bi se bil mogel Matej do cela prepričati, da Tončka res ni drugačna kot piejšuj« čase.
Bili so dolgi zimski večeri, ljudje so si, kakor je sploh na Slovenskem navada, kratili čas z branjem kratkočasnih in poučnih knjig. Ako je duhovni gospod ali pa domači učitelj še posodil v kako hišo star časnik, zgrnili so se sosedje okolu peči, ki jim ne bi ušla, ko bi tudi oživela z osmimi nogami. Ondaj so morali prebrati vse, kar je bilo kaj važnega v knjigah in časnikih, zakaj časniki pišejo saino novice in to ui kar si bodi. Dobra, recimo tudi dovelj debela novica in to še v pustem zimskem času, to je vsaj toliko vredno, če ne še več kot mesena klobasa. Tako se je godilo pri Pakiču.
(Dalje prili.)
je pač mnogo na tem leieče, da bi se volitve vršile še le v jeseni, kajti poleti se gospoda hlade v letuviščih zunaj Dunaja. 1 h ngo vprašanje p je, ali se tu<li s tem za-' larenjem izognejo pugnbi. Za sedaj žugajo 1 beralna gospoda, ako bi jim vlada ne bo-ti-la 1 »itri lia uslugo. Posebno se zgražajo nad tlemonstrm-ijaini ki j li jt* priredila množica prati dvema liberalnima svetovalcema. Ta je >pa: > nni s > provocirali, sedaj pa si* zgra-ž ijo. Kiik<«r je večina antisemitskih svetovalcev p'i volit vi župana ostavila mestno palačo >kuzi postranska vrata, da jih ne vidi množica — dasi se tom-le gotovo ni bilo bati neprijaznih demonstracij — tako bi bila lahko storila tudi ona dva liberalca. Toda ne: zapodila sta se med razburjeno množico in navlašča izzivala, očividno le v ta namen, da dobe liberalci vzrok za interpelacijo v zbornici. Taki so ti liberalci povsodi, tudi v Istri delajo tako. Najprej izzivljajo, potem tožijo.
Liberalci so torej zakrivili, da je občini dunajski cd vzeto najdragocenejše pravo — občinska avtonomija. Ali kaj je liberalcem do avtonomije, ako ista ni v njih rokah?
Zu obče volilno pravo. Do 10.000 oseb se je zbralo predvčerajšnjem v „Volks-lialle" nit Dunaju, da protestujejo proti na-nierovani volilni preosnovi. Jeden govornikov je vskliknil, da kin/Uu bode konec govorom in potem pridejo dejanja. Delavec Neuuian je vskliknil: Mi zahtevamo obče volilno pravo, a oni nam hočejo dati 13 mandatov! Poslanec 1'ernerstorfer: Cas je opomniti velike gospode, da obstoji delavsko vprašanje ! Po dovršenem zborovanju so klicali : Doli z vlado! Doli s koalicijo! Živelo obče volilno pravo!
Različne vesti.
Avdijencija. Nj. Vel. cesar vsprejel je dne 30. min. m. deželnega glavarja kranjskega, barona Heina, v avdijenciji.
.Konservativna' doslednost. Tu jih
imamo zopet — prazne besede konservativnega „Popola" I Sedaj, ko so dovršene volitve v Istri, sedaj ko mu ne treba već dokazovati z dejanji, kar nam pravijo lepe besede — sedaj je sel ta vrlina na sodni stol in grozna in uničujoča je sodba, ki jo izreka nad laškim časopisjem, v prvi vrsti nad „MaUinom*.
„Mattino" je zastava, ki se veduo obrača po vetru; „Mattino" prepoveduje najgnus-nejši liberalizem ; .Mattino-' bi prodal samega šibe, bodisi tudi hudiču, samo da si osigura življenje; služil je žj konservativcem, vladi in radikalcem ; vedno je preiuinjal barvo, le v jeiluem je ostal stanoviten : v svoji nemoralnosti; v svojih člankih je vedno trivijaleii in poln nesuage. Proti takim listom bi se morala nehati tolerancija toliko na strani občinstva, kolikor na strani oblasti.
Tako piše „II Popolo" v svoji številki ■/. dnu ij8. maja. Mar niso lepe te — besedu?l
Ali čujte dalje l .11 Popolo" žigosa tudi one „katoliku", ki smatrajo .Mattino* do-velj dobrim listom zgolj zato, ker podpira — vlado in ker ga čitajo in podpirajo mnogi, ki zahajajo k sv. maši in so r 1 e u i raznih b r a t o v š č i n. Ti so ubogi ubogi — otročiči.
.11 Popolo" i/vestno dobro pozna svoje ljudi. Verjeti mu moram) torej, da konser-vatizem laški podpira tudi u e m o r a I u o s t, ako razmere tako zahtevajo. Ali tu moramo prijeti tudi „II Popola" za ušesa in ga vprašati : kedaj so so njegovi patroni postavili po robu z d e j a u j i — to je : o času volitev — proti takim širiteljem ueniordluosti in pa proti razmeram, ob kojih se rede isti':!! Kedaj, prosimo vas. povejte nam — kedaj?! Koga hočete slepiti s tem hiuav-btvoui v tem trenutku, ko so slehernemu še v živem spominu Vaša dejanja izza zadnjih volitev v Istri! A dejanja veljajo, ne pa besede! Vedite, da se Vašim praznim besedam — Vaši nedoslednosti in neiskrenosti — le sinejemo mi, kakor se Vam izvestuo smejejo oni, koje hočute žigosati, da bi rešili puhli videz svojega konservativna I
Iredentovski agitatorji v Trstu. Nedavno so izgnale oblasti i/. Trota dva inozemska laška časnikarja — so že vedele, zakaj! Tem povodom piše rimski list .Osservatore Romano* : „Značilno je, da so velika večina inedentovskih agitatorjev in iutrigautov v
Trsta Židje, došli tu sem iz različnih pokrajin Italije, ki niti niso občinarji tržaški. Misliti je, da je vlada sklenila, iztiiati vse te nedobrodošle goste, p;ičiteljr ne l»» v politiki, ampak tudi vere in vseh poštenih običajev*.
„Slovenec" vsklika k temu: .Mi dostavljamo, da ti tnjezemski, plačani židovski pUači tudi najbolj liujsknjo proti Slovanom. Hi.g daj, da bi bilo skonij že resnično, kar se zli „Oss. Rom.!"
Kdo ne ve, da je tako?! Kdo ne ve, da tavno ti tujezemski pisači železno doslednostjo in drzno brezobzirnostjo vnemajo strasti v italijanskem taboru ?! Ali vendar ti tujezemski agitatorji .od peresa* niso še najhujše zlo. Veliko nevarnejši in pogub-nejši so oni inozemci, ki zlorabljajo gostoljubnost tržaško na skrivnem — kojih delovanja ne more kontrolirati nadzorstvo oblasti! Oni, ki ustmmiiin potom, v zaupnih krogih, v družinah, uli vajo strup nelojalnosti v srca lahko razburljive italijanske mladine. Javna tajnost je, da se v privatnih krogih in zlasti v družinah, gode grde stvari v tem pogledu. Po mnogih družinah kaže že hišna oprava žalostne sledove pogubnega upliva teh tajnih, priselivših se agitatorjev. Družin je, v katerih je hišna opiava urejena naravnost demonstrativno. Tu vidiš slike oseb iz kralj -ve obitelji ital., slike „junakov" iz borb pr<>:; Avstriji, slike vod. irrede itivskih a nikjer zna.iienja, po katerem bi mogli soditi, da je Trs: v Avstriji. Tu se prepevajo izdajalske pesmi, tu poslušajo deca pogovore, ki morajo zastrupiti čutstvovanje mladih src.
Ti agitatorji — in koliko jih jej! — ki zan s.ijo svojo „ideje" tajnim potom v rodbine. ti so pogibeljnejši, ker jih — kakor rečou j — ne more doseči roka oblasti. Žalost n > ali — resnično!
Za podružnico družbe sv. Cirila in Metod) na Greti iztržil je gosp. J |),»|lenz za šopek cvetlic 61 nč. — g. Svetko Martslanc daroval je svojo devidendo li gld. 10 nč.
Odbor slovanske Čita!n!ce. V poročilu o izv d tvi novega odbora slov. čitalnice »ti bili izpuščeni po neljubi pomoti imena izvoljenih odbornikov gg. Ivana A b ram a in Ivana Š a b c a.
Odprtje pomorske kopelji za bolne otroke. Dne 30. m. m. dospelo je z Dunaja 50 bolnih (škrofuloznih) otrok, katere je poslala Dunajska občina semkaj da najdejo zdravja v pomorski kopelji in v svežem, pomorskem zraku. Ti otroci (22 dečkov in 28 deklic) ost m lejo tu vso poletno sezono. Dunajska občina plača za obskrbo in zdravljenje teh otrok lepo svoto 5000 gld — Danes zjutraj vspivjeli so v kopelj tudi prvi turnus tržaških bolnih otrok, namreč okolo 110. — Želimo iz vsega srca, da se ubogi deci zdravje vsaj /.boljša, ako se jim že ne povrne popolnoma. Saj je blagodejni upliv Gradežke kopelji že na glasu dirom našega cesarstva.
Pomoč Ljubljani. Pomožni odbor za Ljubljano in okolico objavil je XV. izkaz pri-poslanih mu milodarov v znesku 2793 gld. 77 nvč. V tem izkazu je mnogo milodarov i. Nemčije in Oeške. Vsega je dobil ta pomožni odbor doslej 51.051 gld. 80 nvč. — Mestnemu magistratu so doposlali nadalje veće svote: Jos. Wittasek, podpredsednik .Sloge" v Zagrebu v imenu odbora za priredbo ljudske veselice v korist Ljubljaui 2288 gld. 16 nvč.; mestna hranilnica v Pragi 1000 gld.; administracija .Obzora" v Zagrebu nadaljnjo zbirko 243 gld. 40 nvč.; administracija časopisa .Narodui Listy" v Pragi nadaljnjo zbirko 269 gld. 89 nvč.; pevsko društvo .Vienac" v Požegi čisti dohodek koncerta 121 gld. U nvč. — Poleg teh svot so razna darila izpod 100 gld.
Falb o ljubljanskem potresu. Znani učenjak iti .prorok" dr. Falb obelodanil je — kakor poročajo dne 29. min. m. iz Herolina — obsežno studijo o ljubljanskem potresu. V svoji brošuri ta učenjak protestuje proti temu, da se zlorablja iyegovo ime v razširjanje1 vznemirjajoči!) vestij. Falb naglasa, da mora njegova teorija uplivati le pomirljivo, kajti on dokazuje, da je o potresih vedno najmočnejši prvi sunek, vsi drugi sunki pa so rahli.
Poginole ovce. Iz Pulja poročajo : Nenadni mraz, ki se je pojavil dne 15. in 16. min. m., napravil je mnogo škode med čredami v Puljskent okraju. Posebno so trpale ovce vsled nenadnega mraza, kajti bile so I že ostrižene. Kolikor je znano doslej, pogi-1 nolo je 218 ovac, vrednih okolo 1070 gld.
PaskviM saaoaMr. Predsinočnem skočil
je fi71etni Andrej Živic iz Senožeč raz visoki zid, ki je ob cesti Belvedere, na spodaj ležečo cesto Tor S Piero pri obokih v Rojanu. Starec hotel se je ubiti, ker ni imel od česa živeti. Padel pa je ktjubu veliki visočini tako srečno, da se je le nekoliko pobil na levi nogi. Siromaka so spremili k polic, nadzor« ništvu v ulici Belvedere, kamor je prihitel zdravnik z zdravniške postaje. Le-ta je odposlal Živica v bolnišnico.
Ujet blaznenec. Skoro je leto dnij tega, odkar je 331etni pekovski pomočnik Pavel Janežič na vogalu ulice delle Aipte in Aque-dotta ustrelil iz samokresa na predsednika zdravniškega kolegija mestne bolnišnice, drja. Jurija Nicolicha. Kakor se naši čč. gg.. čita-tetji morda še spominjajo, bil je Janežič t bolnišnici, ker je iinel na glavi tur. Hotel je po vsej sili — ker je imel razun tura na glavi kolešček premalo v glavi — da mu dr. Nicolich izvrši nevarno operacijo, ki pa s turom ni imela ničesar opraviti. Zdravnik, videvši, da ima opraviti z norcem, zdravil ga je tako, kakor je bilo treba, ne da bi se oziral na Janežičevo zahtevanje. Le ta je zaradi tega sklenil maščevati 9e na dr. Nicolichn in res ga je počakal na ulici, ter kakor znano, zavratno ustrelil nanj, toda na sreče ga ni zadel. Napadalca so zaprli v bolnišnico med blaznence, potem pa so ga poslali pod dobrim varstvom v Ljubljano. Priporočili so zajedno Ljubljanskemu magistratu, da uaj strogo pazi na Janežiča, kajti isti je nevaren blamenec. V Ljubljani so ga res zaprli v norišnico, toda — bodi si, da so ga zopet izpustili, bodi si, da je Janežič ušel, dejstvo je, da je pred nekolikimi dnevi prišel Janežič zopet v Trst. Prva njegova skrb je bila, da poišče aprijatelja* doktorja Nikolicha. Iskal ga je parkrat v bolnišnici, ne da bi ga bil našel. Odločil se je na kratko, ter mu pisal, prose ga — denarne podpore! Policija je dognala, da je Janežič v Trstu in na temelju zdravniškega spričevala prijeli so ga predvčerajšnjem na njegovem stanovanju v ulici della Guardia hšt. 17 ter ga spravili v varnost. Dr. Nicolich bode iinel torej nekoliko vasa mil' pred svoj m .prijateljem".
Ivan Minca, oni oženjeni v t nar, ki seje skrivaj .ženil", da si je pridobil nekoliko denarja ter si potem, ko je stvar prišla na dan, pognal krogljo v čeljust in se po vrhu še vrgel v morje, je zopet na svobodi. Na policiji so ga zaslišali zaradi .ženitve" ua zapisnik ter ga izpustili. Zagovarjati se bode inoral pred sodiščem.
.Pameten' uradnik". Povodom poslednjih volitev v Italiji izdala je prefektura v Rimu okrožnico ua podrejene sindakate v pokrajini, v kateri nalaga dotičuim oblastim, da naj izid posamičnih volitev objavijo prefekturi v Rimu jednostavno po tem le uzorcu : Kandidat L 1. toliko glasov; I. I. toliko drugih, toliko glasov raztreše.iih." — Aeesor Pen-iiacchiotti v občini Mouteporzio je na temelju tega uzorca vestno sporočil izid volitve v tej občini s to-le brzojavko: ,1. I. toliko glasov; 1. I. toliko drugih,raztrešenih toliko. Pennacchiotti, asesor.* Pa naj kdo poreče, da ta mož ni pameten? Prefektura v Rimu je pa po tem poročilu vedela toliko — kolikor poprej.
Sodnljsko. 331etui mizar Miha Davide iz Benetk je zadnje dnij minolega decembra meseca lepil po mestu oklice anarhiške vsebine. Kakor smo sporočili svoječasno, dobil je za to 6 mesecev zapora. V zaporu je obolel; poslali so ga v bolnišnico, kjer sta ga noč in dan čuvala dva stražarja. Proti tema stražarjema se je Davide ponašal zelo osorno, ju psoval in se jiuia nevarno pretil. Stražarja sta ga ovadila in predvčerajšnjem vršila se je pred tukajšnjim sodiščem razprava proti Davideju, v odsotuosti bolnega obtoženca. Sodišče gaje spoznalo k ivim nevarnega pletenja ter ga obsodilo na 8 mesecev težke ječe.
Policijsko. Organi Vrdeljskega komisari-jata so zaprli 43letno brezposelno služabnico Marjano Čefuto iz Sepulj (okr. Sežana), ker si je služila svoj .kruh" z brezsramnim življenjem. — 19letni mizarski pomočnik Ambrož Ambrožič iz Buj, razgrajal je v ulici delle Acque. Stražarje, ki so ga hoteli pomiriti, razžalil je razvneli mladenič s psov-k.uri. Zato so ga vzeli s seboj in ga stavili pod ključ. — Neznani tatovi so uloinili po noči pri Angelu Vidaliju na Kolonji štv. ter ukradli okolo 6o litrov vina iu razna
oblačila, vktipne vrednosti 60 gld. Goapftda tatovi se morajo seveda preskrbeti za bližnje binkoštne praznike. — 33Ietnega iz-voščka Angelja Caizuttija iz Vidma na Laškem, službujočega pti tvrdki Modiano, prijeli so stražarji, dodeljeni nadzoruištvu v zagati del Moro, ker je vsled svoje brezbrižnosti predvčerajšnjem v ulici del So-litario povozil 2 letno Ines Blažina. Pri nadzoruištvu zaslišal ga je načelnik na zapisnik in ga potem stavil na svobodo. Iz-voščka bode pozvalo sodišče na odgovor. — Oficijal gosp. Ti/, je zaprl SOletnega mor narja Marka Mikelija iz Žape pri Kotoru. Mikeli je svojemu tovarišu Miljoviču iz Gružs službujočemu ž njim na ladiji .Po molo", katera je sedaj zasidrana poleg obrežja Car-ciotti, ukradel srebrno uro, vredno okolo 11 gld. — Organi komisarijata okraja St. Ja-kobškega so zaprli 8 težakov, ki so na sumu, da so ukradli v LIojdovem arsenalu okolo 19 kg. medene kovine. — Neznau tat se je vtihotapil v občinsko Tišjo realko in odnesel šolskemu čuvaju Kastlhubeiju 19 gl., ki so bili shranjeni v zaprti pisalni mizi.
Koledar. Danes (I. junija); f Juvencij muč.; Gracijana, mučenica. — Jutri (9.): Binkošti. (Prihod sv. Duha.) Erazem. — Dne 3.; Binkoštni pondcljek. Klotilda, kraljica. — Prvi krajec. -- Solnce izide ob 4. uri 20 min., zatoni ob 7. uri 35 min. — Toplota včeraj: ob 7 uri zjutraj 10.5 stop., ob 2 pop. 24 stop. C.
Najnovejše vesti.
Dunaj 31. Vladni komisar, okrajni glavar Friebeis je prevzel danes vodstvo občinskih poslov iz rok podžupana dra Lu-egeija.
Dunaj 31. Misisterski predsednik oger-ski baron Banfly je dospel na Dnnaj in |»e je posvetoval z ministrom za vnanje stvari, grofom Goluhowskem. Pri posvetovanju je bil prisoten tudi ininisterski predsednik kuea Windischgraetz.
Peterburg 30. Povodom petdesetletnice službovanja ministra za vnanje stvari, kneza Lobanora, bilo je včeraj vaprejemanje, na katero je došel zbor diplomatov. Jubilarju je došlo čestitk v velikem številu od vseli stranij.
Tokio 30. Japonskega cesarja so dauea navdušeno pozdravljali ob zmagonosnem po-vratku v bogato okrašeno mesto.
Hongkong 31. Glasom zasebnih poročil začela je zopet vojna na otoku Formoza. Japonci bombardujejo Kelung.
Trgovlntke bv>oJa«k«,
Badlmptita. Pienl.'* na ju, a U 7.5* -7 67 Pivnicu »naj-juni 1&95 7.47 <lo 7 «9 Oraa ta j m in «.06—6 04 Ki ta jmo HM S.firf Ktrmi ta juni-juti «-53- 6 5«. ta juli-avgual 6-67—6.60
Pitfitir, II.,Tt U,I Is kil. r. 7-50-7 55 »d 7t kil. f. 7 60 -7 05. o<l SO kil. I. T «5-7 70, ad SI kil. f. 7-70-15, o.l S'J kil. for. 7 75—7-75. leAiiion ti 45-8 10; proso 6 20—tt-80. ri n >Ta6.3|-t$.40 Pivnic* : Prodaj* 12000 rot. utot., koruza 4—6 draije miru« Vroma: lapo.
Praga. Nora'liiirani «1 idkor <• maj r. 18.4«. nora lutlna 13.83. n alno.
Praga. Cmitrirugal nori, po.itarljau- r Trat in » carina vrtni, oJpojkiljater praoaj f.ftt — 'iO 25. Juni
■*pt. f. 29.50 -29.75 Couoaa«4 29.75--•— Calrorai
SU 50--.- V glavah (aodili) Si--
Eavra. Kava Santo* fuod avorag« » juni 96.93 /a oktober 94 —.
Hamburp. Kanton («to<1 averiif« /m juni 76.8^ oktoW 74- 25 iltcarobgr 7« 25.
Dun^Jakn boi*sa sT maJa.
iaea
vtaraj	dann
Drlavui dolg v papirju .... '01.45	101.35
„ „ v Nrubm . . .	101 ,13	101.25
Av»trij»ka renta v statu . . .	I"2:1-95	12S.0&
, „ v kronah . . .	101 »0	101.85
Kreditna akuija.......409 50	402.—
London tO L*t........IJ] ao	liti 70
Napolaoni ..............S.65	9-65'/.
•O mark ........U.8S	U.VO
100 italj. lir........44.05l/,	4« 10
Veliki izbor
na novo prispelih
Ovratnic za gospođe
najnovejše noše
V VELIKI IZBORI
se dobijo po nizkih cenah pri novi tvrdki
AITE & ZADM
TRST Via Nuova na voglu S. Lazzaro
Lastnik politično društvo „tidinost*. — Izdavatelj in odgovorni urednik: Julij Mikota. — Tiskarna Dolenc v Trstu.