^ a Švedskem se pojavila velika napetost glede tega, ali naj se pošlje Finski vojaška pomoč, ali ne. — Kriza taka, da utegne kralj Gustav odstopiti. — Vse države se obotavljajo, da bi očitno podpirale Finsko. MALO UPANJA ZA MIR iz Jugoslavije oce domovine Velike težave zaradi hude zime po celi državi. Zameti ovirajo promet po cestah in železnicah ter povzročajo drage nesreče. — Smrtna kosa in druge vesti iz starega kraja. Francija povdarja, da bo za mir morala zaprositi Nemčija, predno se bo razpravljalo o njem. Pariz, Francija. — V priča- C kovanju prihoda ameriškega si ''mirovnega odposlanca," dr- -žavnega podtajnika Wellesa, , ^ so tukajšnji krogi pričeli po- ' dajati razna mnenja o tem, kaj ima biti pravzaprav Wel-lesova naloga in, kako naj bi jo izvrševal. ( Kakor se iz časopisnih član- ^ kov in iz izjav raznih govor- ^ nikov dobi vtis, ni dosti upa-nja, da bi odposlanec ^dosegel kake posebne uspehe v obeh zapadnih državah, Franciji in lgz Angliji. Predvsem se povdar- ; ja, da kalta morebitna inicija-tiva za mir gotovo ne bo pri- .. šla iz teh diveh držav, marveč mf mora k temu koraku pregovo- ' riti Welles Nemčijo, ako ho- d& če, da bo kaj dosegel; in za- ' to, pravijo Francozi, mora it: f'n tudi; pro j v N(Mnči.io kakor j\i\, zapad. A tudi, ako bi Nem- v čija privolila k mirovnim po-gaj an jim, se bodo ta vodila ^ po pogojih Anglije in Franci- y je in ne njenih, pravijo. V Angliji je podobno raz- ^ položenje, le, da je tamkaj neki člankar šel pred par dne- ce vi še 'bolj daleč ter je zapisal, ^ naj bi Amerika raje stopila v ^ skupno akcijo z Anglijo in Francijo, češ, da bi bilo to bolj učinkovito kakor njeni _ mirovni vplivi. Obenem je tu- ^ di povdaril, da ne bo imela Amerika nobene odločujoče ^ besede, kadar se bo sklepal mir, ako se ne bo zdaj pridru- / žila. jc -o--bi PRIČAKOVALI BURNE VOLITVE . K New Orleans, La. — Ta to- n rek so se vršile v državi Loui- j{ ' siana primarne, toda obenem o : tudi končne volitve za go ver- j< 1 nerja. Bile so to ožje volitve b med sedanjim governerjem s1 Earl K. L o 11 g o m, bratom d ~ umorjenega senatorja Huey v Longa, ter advokatom S. H. J on os oni. Oba sta demokrata, v toda p r i primarnih volitvah, s z 16. januarja, ni nobeden pre: jel odločujoče večine glasov. . Ker republikanske opozicije r " takorekoč sploh ni, bodo se- s danje volitve odločilne. Priča-u kovalo pa se je iz lburne kam-e panje, da bo glasovanje 1 h skrajno vroče, in iz tega vzro- : 1- ka je dal governer postaviti v i- pripravljenost 3,500 vojakov a narodne garde, v tukajšnjem a- mestu pa posebej še .1.500 po-k licistov. k, -o- ij S POSOJILOM FINSKI la ODLAŠAJO a- Washington, D. C. — Doto čim je senat zadnji teden odobril predlog, po katerem bi se lahko nakazalo Finski posojilo 20 milijonov dolarjev, vendar ni pričakovati, da bi kon-a, ena odločitev padla tekom te-ga tedna. Predlog je bil nam's, reč zadržan v bančem odboru ta. poslanske zbornice. / Obsojen Zaradi neprevidnega ravnanja z orožjem je bil na mariborskem sodišču obsojen na tri mesece strogega zapora, pogojno za tri leta 28 letni lovski čuvaj Franc Foršnerie iz Sp. Brega pri Ptuju. Franc je bil pustil puško pred hišo posestnika Rudolfa Vajsa, katero je vzel v roke njegov 15 letni sin Viktor, pomeril skozi okno na svojega 7 letnega bratca in ga ustrelil. Meril je v prepričanju, da puška ni nabasana, pa je prišlo do nesreče. . Smrtna kosa V celjski bolnici je umrl Ivan Holeček, posestnik iz Tur j a pri Hrastniku pri Dolu star 81 let. — V Mariboru je umrl Franc Krepek, poštni poduradnik v pokoju star 72 let. — V Krškem je umrla Ivana Zesser, vdova trgovca, ki je dočakala 91 let. Na jugu so ie večje težave zaradi zime Ljubljana, 24. jan. — Iz Zagreba poročajo, da so na zagrebški periferiji v nevarnosti strehe, da se zrušijo pod težo snega. Prebivalci ga mečejo s streh, da prepreče katastrofo. — V Sloveniji je Sava v dolnjem toku zamrznila in tam led razstreljujejo z ekrazitom. — V Zagrebu se boje, da bo tudi tam Sava zamrznila, kar bi povzročilo gotovo povodenj, ko se začne led tajati. — V Dalmaciji je 1500 kilometrov cest zatrpa- Zmrznil V Prgovišču je zmrznil 73 letni starček Jakob Munda. Mož se je tisti dan mudil v Seneškem vrhu, kjer se ga je malo navlekel. Ko se je proti večeru podal domov,je na potu omagal in zmrznil. Ker ga dolgo ni bilo domov, so ga domači šli iskat in ga našli mrtvega. OBNOVITE svojo naročnino tekom te kampanje, da tako glasujete za enega ali drugega kandidata! fisiH M E RIK A IN S K1 SLOVENEC ij s g?Is : wm SLOJENSKI OST ffl KMERXK1 SL££T* 1 o s ***** Peti«; na vere i n narod — k« pratieo inretnico — od boju do znuigtj združenih iJ l Konracl ■nP'J'AV&w gI ™k + GLASILO SLOV. KATOIi DEESVSTVA V AMERIKI IN URADNO GIAS1LO DRUŽBE SV. DRUŽINE V XOOETU; S. P. DRUŽBE SV. M0H0RJ5 ® ameriških 22 C Washing, roj. CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH, ~ (Official Organ of four Slovenian Organizations I ..........;...........a........................i ,.„.1- ŽTEV. (NO.) 37._CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 22. FEBRUARJA — THURSDAY, FEBRUARY 22, 1940__LETNIK (VOL.) XLIX. Švedska v krizi zaradi Finsko - Uspehi Wellesa negotovi Stockholm, Švedska, r— U- BPehi, ki jih dosegajo Rusi V zadnje dni v boju proti Finski, so spi*avili v veliko ner-Voznost obe skandinavski dr- , žavi; zlasti pa se opaža du-S«vna napetost v Švedski, ker 3° ta pač najbližja priča dp-Sodkom, ki se odigravajo na jg( Finskem, in zato čuti, da bo °na prizadeta od njih prej, en kakor kdo drugi. Švedi vidijo, da je poraz . Fincev neizogiben, ako ne bo- nc do dobili ti znatne pomoči iz ^ inozemstva, in sicer takoj, in v nervoznosti, ki jih je zaje- ^ ia, ste se pojavili med njima dve struji, kateri zastopate dve povse nasprotni mnenji: Ena povdarja, da mora ostati aj švedska absolutno nevtralna, ,. druga pa zahteva, da se po- j šlje Finski takoj nemudna vojaška pomoč. Kakor je ra- . Sumljivo v takih slučajih, je ^ ta razkol zajel večino prebi- 'r/. valstva in napetost je taka,da -Sko'm i:/f/v.ai i rosno • donwV; krizo. Na čelu prvih, namreč ne-vtralcev, je večina vlade ter „ *udi kralj Gustav sam. Ta je ^ zadnji ponedeljek izdal pro- ^ glas, v katerem je povdaril, da Finska ne more pričakova- ^ ti direktne vojaške pomoči od Švedske, češ, da bi se s tem Švedska izpostavljala nevar-nosti, da bo potegnjene v splošno evropsko vojno; povdaril 3e, da je o tem povedal Fin- ^ ski že ob prvem začetku voj-ne. Dan pozneje po tem proglasu, v torek, pa se je z vso ve-hemenco dvignila druga stru-•ia, takozvani aktivisti, ter ' Predložila m i n. predsedniku v lianssonu resolucijo, v kateri se povdarja, da "finska fron- P ^a se mora držati in se ji po- 6 niagati s švedsko podporo." Ker podpirajo to strujo tudi 11 armadni voditelji, je postala c nevarnost razkola v javnosti 1 tem bolj resna, ker ste obe { struji po moči dokaj enaki. ® Tako kritičen je postal polo- 1 žaj, da so se pojavile vesti,da J utegne kralj Gustav odstopiti, 1 ako bo namreč druga struja ' 2adobila premoč. Sploh je vojna na ffinskem : zadobila docela medparodini enačaj ter se je glede; nje ne samo evropsko, marveč svetovno javno mnenje razdelilo v dva tabora. Prvi stoje na strani Rusije in povdarjajo, da je bila ta upravičeria, pod-Vzeti borbo za prost jzhod na m°*\ie, katerega ji je ; Finska °&rožala s svojimi mogočnimi utrdbami, zgrajenimi tik pred 11 j enim edinim zapadnim pri-staniščem, Leningradom. Dru-Si tabor pa obtožuje Rusijo 1 jnperijalističnega nas:jja, češ, da je brez povoda napadla miroljubno malo sosedu, in ti iz-uajajo pokiv za pozivom, naj Se gre napadeni žrtvi na po-f10^- Težava pri tem pa je, ft5r se nobena država ne upa, Poslal pomoč direktno in Očitno. Vedo namreč, da bi bil 0 P^vi korak v vojno z Rusi KRIŽEMJVETA — London, Anglija. — Potapljanje ladij se je v ponedeljek nadaljevalo in so šle na dno nove žrtve vojne. Do-čim je Anglija izgubila ruši-lec Daring, ste bili potopljeni isti dan še dve drugi ladji, ena španska, di'Uga grška. — Pariz, Francija. — Nemci so v ponedeljek izvršili ponovni napad na francoske obram'be na zapadni fronti, kar je bilo že tretji dan zaporedoma. -Domneva se, da je to znamenje morebitne ofenzive v večjem obsegu. — Gibraltar. — Tukajšnje angleške oblasti so v ponedeljek objavile, da> so se ukrenile priprave, po katerih bo omogočeno bolj hitro poslovanje pri pregledovanju ameriških ladij, katere plujejo sko- V zi to ožino. q -O--n 'žtfan jugosl. državnik 1 umrl j* Eelgrad, Jugoslavija. — " Zadnji ponedeljek je preminul t" znani srbski državnik Ljuba 1< Davidovič. Pokojni, ki je do- n ' segel starost 77 let, se je ak- l ^ tivno udejstvoval v politični » ^ službi od leta 1904, ko je pr- = vikrat postal minister. Bil je eden tistih mož, ki so poma- * ~ gali ustvariti Jugoslavijo, ter je bil tudi nje prvi min. predsednik v 1919. -o--^ VLADA MOLČI NA PREDLOG POSREDOVANJA Washington, D. C. — Pred-L. log, ki ga je stavil neki nor- 1 j veškj list, da naj predsednik . Roosevelt prevzame vodstvo ] pri posredovanju v sporu gle- J, de napada na nemško ladjo 1 « Altmark, ni našel tukaj ugod- ^ [i nega odmeva. Dočim se je ^ a drž. tajnik Hull izrazil, da ni ( (.j prejel nikakega obvestila o e tem predlogu, so pa drugi vi- . j šji uradniki povdarili, da se ^ j. ima morebitna ponudba od-a kloniti, češ, da je to preveč j kočljiva zadeva, da bi se a Amerika vmešavala v njo. Predsednik sam, kakor znano, m je točasno na počitnicah. ni -0- ie STROGA CENZURA e_ v rumuniji j0 Bukarešta, Rumunija. — ia Vlada je zadnji ponedeljek 0j izdala odredbo, s katero se (j. uvaja skrajno stroga cenzu-ia ra. Vsaka publikacija mora Ka biti predložena cenzorju, prelij d|no sme biti objavljena, pa e(j naj bo pisana, tipkana ali ti-rj. skana. Tiskarnam je še pose-•u- hej naročeno, da ne smejo ti-jj0 skati ničesar, kar ni bilo prej eg; odobreno od cenzorja. ni- ■—- iz" jo in morebiti tudi z Nemčijo. ia.i Zato se obotavljate Švedska po- in Norveška, a tudi Anglija in je> Francija si menda še ne želite pa, odprtega konflikta z Rusijo, in Možnost pa obstoja, da se bo 'bil[Finskem izcimila kal za veli-iusi-ke konflikte drugod. Bolj kakor kdaj poprej se ravno v sedanjih časih zavedamo, kaj pomeni, uživati svobodo in mir. Dočim po ostalem svetu ječi ljudstvo pod peto diktatorstva ter tre-peče pr*Hl gv^witostrm vojne, Amerika v stosti uživa sadove civilizacije. Pač je primerno, da se s hvaležnostjo spominjamo velikega moža, George Washing-tona, ki je s svojo odločnostjo in hrabrostjo v trudu oral ledino za današnjo Ameriko, ter se mu danes, ob prazniku njegovega rojstnega dne, v duhu poklonimo. TURČIJA V VOJ■ l NEMSTANJU Vlada s proglasom uveljavila K vojni zakon. Istanbul, Turčija. — Iz obnašanja tukajšnjih vladnih v krogov se more sklepati, da se si je te dni mednarodni položaj ji izredno poostril ter, da je dr- o žava v neposredni vojni nevar- h nosti. V torek je namreč via- 2 da postavila v veljavnost na-rodni obrambni zakon, po ka-terem se uvede v državi pra- v vo vojno stanje. Ta vladni od- , lok mora sicer potrditi p ari a- j ment, toda pričakovalo se je, t da bo to tudi storil brez vsake- f ga ugovora, ker je itak že t pred mesecem dni poveril via- j di v tem oziru popolno oblast. j V kakem pogledu je postal . položaj pravzaprav tako napet, se ne ve natančno. Kakor pa se domneva, je vzrok v tem, ker je Turčija končnove-ljavno odklonila ponudbo ^ Nemčije, naj ostane nevtralna. -o- " PREDSEDNIKU POGOJNO VZETA PRAVICA Washington, D. C. — Ako a predsednik Roosevelt ne bo | ponovno izvoljen pri prihod- . njih volitvah, ne bo imel pra- . vice, da bi sestavil osnutek za i proračun prihodnjega leta, četudi bo 1. januarja še v = uradu. Tako je enoglasno 3. sklenila zadnji ponedeljek po-a slanska zbornica in senat bo in bržkone predlog tudi odobril, co. Osnutek bo potem sestavil no-o. vi predsednik, ki fbo inavguri-)o ran 20. januarja, li- ^ -o- 'ŠIRITE AMER. SLOVENCA' ZMAGO HOČE- JO TA TEDEN £ —— ^ m K armadni obletnici skušajo d; sovjeti dodati zmago. & —o— b< Moskva, Rusija. — Cilj so- n-vjetov je, da' še ta teden, in gj sicer do petka, docela razbi-jejo finsko Mannerheimovo obrambno linijo. Ta clan obhaja namreč rdeča armada 22. obletnico svoje ustanovitve . , . , r-in omenjena zmaga, ki utegne biti odločilna za ves pote k ^ vojne na Finskem, bi v znatni meri povzdignila proslave.Ka- kor se povzema iz ruskih po- j točil, so sovjetske čete close- ' gle v torek nove pridobitve ter so od mesta Viborga odda- , ljene le še šest milj in to me- ; sto tudi stalno obstreljujejo z ■ artilerijo. J. -o- r VARUH DIONNE PETORK V CHICAGI j j Chicago, 111. — Na obisku ; v tukajšnjem mestu je bil te dni varuh znanih kanadskih ; Dionne petork, dr. A. R. Da-foe, tčr je bil gost predsedni-[, ka mestnega zdravstvenega 0 odbora, dr. Bundensena. Po-[_ setnik je imel v ponedeljek govor društvu za pomoč otrok, a katerega člane je povabil, naj 1 pridejo v Collander, Ont.., da v vidijo njegove varovanke. Ka-o kor pravi, jih obišče na leto j. do 400,000 ijudi. io -0- j. NAZNANILO NAROČ-NIKOM i- Zaradi narodnega praznika, Washingtonovega r o j s tnega dne, ki ga obhajamo danes, izostane petkova številka lista. Ogromno snega na Dolenj- i skem, zlasti na Kočevskem N t Novo mesto, 24. jan.—Vce- ^ raj in danes neprestano sneži ^ po vsem Dolenjskem in je že } zapadlo skoro meter snega. ^ Davi so morali ljudje dolgo odkidavati snežne množine izpred hiš, da so lahko prišli do hlevov. Vse ceste so visoko 1 zametene s snegom. Poštni av- . tob'us Brežice-Novo mesto da- ! nes ni prispel, prav tako ne ' ostali avtobusi. Dolenjska železniška proga je bila zjutraj | vsa zatrpana s snegom. Zara- ( di tega je imel jutranji l'"V, ] ljanski vlak ki prihaja nor- 1 malno ob 7:30 v Novo mesto, nad eno uro zamude, dopol- 1 danski vlak, ki prihaja ob 10 j pa 90 minut. Veliki zameti so onemogočili vsak redni vozni in avIoiiiiMi't j/M.itK-; na > ■ -ud. v Ljubljano, Krško, v Metliko 1 preko Gorjancev, v Zagreb, v 1 Cermošnjice in v Žužemberk ( V čermošnjiškem okraju, v ko- [ čevskih hribih in na Gorjancih je nad meter snega. Tudi na Gorenjskem so vse ceste tako zasnežene da je bil avtomobilski in avtobusni pro- 1 met izključen. Delavci so morali po nekaterih krajih po pet in tudi po 10 kilometrov gaziti sneg, da so prišli na delo. . Nihče noče prvi na cesto in zato leži na večini stranskih cest nepretrgana celina. Hudo so prizadeti kraji, kjer je zmanjkalo vode in jo morajo dovažati od daleč po slabih, težko prehodnih krajih. Neprilika se vrsti za neprili-ko Tovarniški delavec ki ima - na Jesenicah manjše posestvo' - je skušal odtajati vodovod. Z i ogljem je ogreval cevi. Ko pa • je zjutraj stopil v hlev, ki je ^ blizu vodovoda je našel obe i svoji kravi mrtvi. Jasno, žari dušil ju je plin, ki ga je po-V vzročalo oglje. Iz Poljčan poročajo, da je l, v torek ponoči namedlo toliko i, snega, da je pogledal v hišo i: skozi okna in da so vrata i. komaj odpirali. Kdor nima e nujnih opravkov ne gre iz hi-l- še. Po gričih in holmih raztre-i- sene hiše so v velikih zame-tih. V nevarnosti je uboga ži-e vina, ki prezeba v slabo opa-3- ženih hlevih, v -o- nih s snegom, to jo polovica vseh dalmatinskih cest, po katerih ne more nobeno vozilo. Skoro vse ceste ki peljejo s Primorja v zaledje so neprehodne, Občini Muč in Lečevi-ea sta v Splitu zahtevali hitro pomoč, ker je nevarnost, da bo ljudstvo stradalo, ker primanjkuje hrane. — Na planini Romanija so kmetje našli človeško lobanjo, par čevljev in lovsko puško ter nekaj su-knenih cap, poleg sta pa bila dva ustreljena volkova. Iz sledov je razvidno, da so volkovi napadli in požrli dosedaj še neznanega lovca. — V Gnjilanah sta se oče in sin odpravila v mlin, pa ju je med potjo zalotil sneženi vihar, v katerem sta zašla. Nekaj dni pozneje, so jn kmetje našli plaiijrii /VoifeH pn MoMarjii v BosriJ so napadli volkovi sedem tihotapcev tobaka. Štirim se je posrečilo ubežati, tri so sestradane zverine raztrgale in požrle. — Pri Djakovu je sneženi vihar ustavil potniški vlak sredi proge. Šele po dolgem času je bila proga toliko očiščena, da je mogla lokomotiva s tremi vagoni odpeljati v Djako-vo, drugi vagoni so pa ostali še na progi. __n_i—_ dalj. Stori to čimpreje moreš. Ce le moreš, stori to še danes! TARZAN IN OGENJ V THORU Pf«M5FBBSSf«gfJB i-iT" #<t |UNlTtD MMTORB MVMblCATE. I?l?! "Žclitii da ostaneš tukaj in da si za vedno pri meni," je nadaljevala Athea. Tarzan pa ko bi je ne slišal, je vprašal: "Zakaj si poslala po me in Dr. VVonga?" — "Da vama pokažem bogastvo mesta Tohr, mojo zakladnico — 111 tvojo, če boš ostal z menoj tukaj," je p,dgovorila kraljica. "Toda," je nadaljevala Atliea in njene oči so bile liki dva žareča ogla; "neki dan, če ne boš napravil tega kar jaz želim, se boš s Kaboni, največjim le-vojHfc pobližje seznanil. Sto načinov je, da te lahko dam umoriti, -toda, jaz ue želim tvoje smrti, moj Tarzan, ampak da živiš z menoj." Nato je kraljica Atliea odgrnila zaveso iz kož in velela obema vstopiti. "Pri dihu dragona s petimi palci!" je vzkliknil Dr. Wong, ko je zagledal toliko bogastvo. Njegovo začudenje nt bilo prisiljeno, Jkajti takega bogastva, kot je bilo tukaj nakopičeno, ne premore celi svet. Štvu sv. Jerneja št. 81, JSKJ. pri podružnici Slov. ženske zveze št. 30, in še pri nekaterih tukajšnjih angle ških društvih. Vsa ,ta društva so ji poklonila lepe vence in ji lepo izkazala zadnjo čast, jo v veliki udeležbi spremljala v cerkev sv. Jožefa, kamor je rajna spadala, k sv. maši za-dušnici in od tam na njeni zadnj i poti na pokopališče sv. Jožefa, kjer je bila položena k večnemu počitku. Pogreb je bil naravnost lep in veličasten. Dolga vrsta avtomobilov se je pomikala za njeno krsto. Ne-broj je bilo vencev, pa tudi duhovnih cvetic, sv. maš je bilo veliko. Vse to je pričalo, kako priljubljena je bila med nami, ne samo med našim narodom, ampak tudi med drugimi narodnostmi. Nobeno oko ni ostalo suho, ko so se otroci poslavljali od nje in ji v grob zaklicali zadnji zbogom. Vse je sočustvovalo z zapuščenimi še danes obratuje. Tisti čas vem, da je bila zaposlena v trgovini hčerka Mr. Zgonca, ki je menda sedaj poročena v Clevelandu. Tako je bilo vse pripravljeno in odrinili smo. Jaz sem vozila naprej, z nami je pa šel sin Mr. Zgonca, da nam je kazal pot. Take smo se srečno pripeljali pred kabino. Pot se je vila na vse strani, po nekod je bilo zelo ozka, drugod pa zopet bolj široka. Asfaltirana seveda ni bila in Lojze zadaj se je pra-šil in godrnjal, da sedaj hitreje vozim kot po lepi cesti. Pri-šedši k jezeru, smo ustavili in s čolni pripeljali svoje stvari h kabini. — Še predno smo prišli do jezera, pa kar naenkrat ustavim svoj avto. S hitrostjo kakih 30 milj na uro sem vozila, pa sem kar naenkrat zagledala pred; seboj kot prepad sti 'm klanec. Šur se bomo na je sočustvovalo z zapuščenimi g]avo postavili, sem si mislila, otroci zaradi izgube ljubljene zato sem kar z vso mnčin nri. jim mame. — Na tem mestu izrekam še enkrat iskreno so-žalje ostalim, pokojno pa priporočam1 v blag spomin in molitev. Mary Fajfar O zato sem kar z vso močjo pritisnila na zavoro, da je avto kar zdrsel po gramozni poti na stran. Nak, sem rekla, tu doli pa že ne grem', raje ostanem tukaj. Fant pa, ki je bolj vajen takih potov pravi, da se prav lahko pride. Tudi, Lojze „„ liuiKu priue. iuai JLoize ^SEM POTOVALA PR- pride gledat, malo se posmeji,) VIČ IN DRUGIČ Z VLAKOM V MINNESQTO IN KAKO Z AVTOM Ely, Minn. (Dalje) Odpravili so se v&i nazaj v Park Hotel,le jaz sem še osta la pri Mrs. Osolnik čez noč. Še poprej kot so odšli, sipo se izgovorili, da gremo proti Ely ob 9 uri.zjutraj. Jaz sem bila preti omenjenim hotelom točno ob 9 uri, oni so pa še vsi bili v svojih sobah. Brž sem jih začela nagovarjati, da so se začeli malo hitreje obračati in tako smo nekako ob 10 uri vendar odrinili tja proti Virginiji, Tower in Ely. Pot se je vila ob zelenem gozdu in nič prav gladka ni bila ; jamasto je bilo, .da so naši av-lomobli, vajeni gladkih cest, odskakovali, kot da jih nekdo privzdiguje. Jaz sem se že začela bati, da ne dobim "flat," kajti do tu še nisem imela s kolesi nikakega trubla. No, pa je šlo hvala Bogu vse srečno in nekako opoldne smo pri-vozili na Ely. Spet se mi je videl hrib in že sem mislila, mar bomo spet lezli gori, kot smo včeraj in kar mraz me je stresal. Toda, vendar ni bil ta hrib tako strm. — Kje se bomo ustavil, nisem vedela, ker nisem poznala tukaj nobenega, dasi je živelo tukaj veliko Gorenjcev. Oni so namreč poznali Frank Rozmana in Mr. Zgonca in res, smo povprašali, kje žive ti Slovenci in tako smo jih kmalu našli. Lojze je hotel na vsak način k jezeru. Mr. Zgonc, oziroma njegov sin je namreč takrat imel kabino, oddaljeno kakih 20 milj od Ely in tako se zmenijo, da pojde eden z nami, da nam pokaže pot. Vse potrebno so pa še poprej nakupili,kot gro-cerijo, meso in sploh vse kar se rabi za vsaki dan. Kupili so v neki veliki trgovini, menda zadrugi in če se ne motim, pa pravi, da pojde on naprej, če si jaz ne upam. Rekla sem mu naj kar gre, če hoče, jaz bom pa kar tukaj ostala. Videla sem ga kako dobro je vozil, brez vsake nezgode, pa rni pravi Mrs. Mubi, če si jaz ne upam. Na vsezadnje sem se tudi jaz opogumila, misleč si, če sem prevozila oni, tako visoki hrib, pa bom zmagala še to strmino. Pa naj se avto prevrne, kamor se hoče. Pot je bila namreč silno ozka in zares čudno strma. Poženem, vodilno kolo sem pa silno pre- ne zavo-v stran. No in, na vso skrb sem srečno pripeljala v dolino in kaj kmalu smo jezeru. Dan se je za-w z«? nagibati proti večeru, vendar je bil še krasen razgled po jezeru in njega bregovih, katere so obraščale velike smreke in bukve ter šumeče breze. — Ko smo bili že tu, je bilo pa .treba v čolne in se pripraviti za kakih 20 minut vožnje po jezeru. Jaz in moja spremljevalka sva bile precej nemirne, ker sve slišale, da so tod okoh\ medvedje, volkovi in še druge zverina. Tudi to sve izvedele, da je medved že tud;i v to kabino gledal skozi okno. Sicer nisem strahopetna, toda tisti-krat sem čutila več las na glavi, kot jih imam v resnici. Kako sem po tiho vzdihovala, kam da smo prišli in kaj nas vse čaka. (Dalje sledi) R^ary Oblak -o- Oglasi v "Amer. Slovencu" imajo vedno U3peh! POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo in naj starejšo jugoslovansko Ra dio uro od 9. do 10. ure dopoldne na WGES postaji, 136G kilocycles. Dogodki mtH Slovenci p« Ameriki V bolnišnici Milwaukee, Wis. — Težko bolan se nahaja v St. Lukes bolnišnici rojak George Rito-nia. Omenjeni je bil prvi slovenski grocerist v Milwaukee. Prijatelji mu žele skorajšnjega okrevanja,! Iz domovine Cleveland, O. — Pred kratkim se je potfrnil iz starega kraja Mr. Frank Torkar, ki se je mudil v starem kraju na obisku devet mesecev. Žalostna vest Barberton, O. — Iz starega kraja je te dni prejela žalostno vest Mrs. Jennie Usnik, da ji je na Igu pri Ljubljani umrl njen ljubljeni oče Jožef Podržaj v starosti 62 let. Tukaj v Barbertonu zapušča clve hčeri in sicer že zgoraj omenjeno Jennie in Frances, poročeno Lah. — R. I. P. Jubilej zakona Milwaukee, Wis. — Srebrni jubilej zakonskega življenja sta te dni slavila v družbi prijateljev Mr. in Mrs. John Kegel z West National Ave., ki lastujejo restavracijo. Jubilanta sta doma iz zelene Štajerske in sicer iz Murskega polja, jubilant od Sv. Jurija ob Ščavnici, njegova soproga pa iz Zagorja pri Pilštajnu. Nesreča z orožjem Cleveland, O. — Desetletni Louis Kolenc z East 156th St. in njegov bratranec 14 letni Štefan Mihelich z East 162nd St., sta se na Miheličevem domu igrala roparje in policijo. Lojze je imel pištolo, kot jo imajo otroci za igranje. Štefan' domačo pulkorkaliBra 22. Tekom igre se je puška sprožila in Lojzek Kolenc se je je zadet v čelo zgrudil na tla. Odpeljali so ga v Glenville bolnišnico, težko ranjenega. Lepa prireditev Chicago, 111. — Chicago Symphonic Choir ima v nedeljo 25. februarja popoldne prav lepo in zanimivo pevsko prireditev, katere program obsega celih 17 točk, med katerimi je vključena tudi "Kolo," katero prištevajo za jugoslovansko narodno pesem. Med točkami je tudi nekaj nabožnih pesmi. — Prireditev se vrši v znani "Orchestra Ilall." Začetek je ob 3:80 popoldne. Vstopnina je od 50c do $1.50. — Program se vrši pod vodstvom Walter Aschen-brenner, Conductor. Westalliska rojakinja operirana West Allis, Wis. — V West Side bolnišnico se je morala podati zaradi operacije Mrs. Jennie Oblak, soproga predsednika organizacije Slovenskega Avditorija v West Alli-su Mr. Jacka Oblaka. —i Sr,2 ■ -------------- --------------AMERIKANSKI SLOVENEC Četrtek, 22. februarja 1940 Amerikanski Slovenec Prvi in najstarejši slovenski list v Am&riki. Ustanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891 Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak, Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Agitirajmo za katoliško časopisje. Kdor razširja v teh razdrapanih in zmešanih časih katoliški časopis, ta zida utrdbo okrog svojega katoliškega prepričanja. Kdor je brezbrižen do katoliškega tiska, ta zanemarja varnost svojega prepričanja. Prijatelj, ki to le čitaš, kaj delaš ti? Ali zidaš ali podiraš? Zadnjega nikar! Bodi junak, bodi pogumen in zidaj! Za celo leto Naročnina: Za pol leta ............................. Za četrt leta .................................. 1.50 Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto -..................................$6.00 Za pol leta ___________________________________ 3.00 Za četrt leta ...................................- 1.75 Posamezna številka ........................ 3.c Subscription: For one year ..................................$5.00 For half a year ___________________________ 2.50 For three months .......................... 1.50 Chicago, Canada and Europe: For one year ____________________________________$6.00 For half a year ________________1_______________ 3.00 For three months ________________________ 1.75 Single copy........................................ 3c Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti poslani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter, November 10, 1925 at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Beri in premišljuj! Mesec februar in postni čas je navadno določen za razširjenje katoliškega tiska že več zadnjih let med ameriškimi katoličani. Katoličani smo v tem času poklicani, da delujemo ža razširjenje katoliškega časopisja. Katoličan, ki tekom takih kampanj brezbrižno ob strani stoji, je slab zastopnik svojega prepričanja. Dežela, ki razglasi generalno mobilizacijo in potem udari na sovražnika in ga premaga, doseže to le radi složnega odziva naroda in ljudi. Ce bi na take razglase ljudje rekli: Kaj to nas briga, bodo že drugi šli na bojišče, mi nismo zato, nam se ne ljubi itd. — bi taka dežela salamen-sko slabo vozila.v kaki vojni. (Ta primer velja nam katoličanom, ki smo na razglase, katerih namen je ojačiti ka-tolištvo potom tiska, potom akcij, itd., tako hladni, kakor, da to ni naša zadeva. In vendar je naša zadeva — potrebna zadeva! Kdo naj dela za naše katoliške stvari in njih namene, če ne bomo mi katoličani? Taka vprašanja so zelo potrebna, da si jih katoličani večkrat zastavimo ter skušajmo na ista dati pameten in premišljen odgovor. SV. MISIJON PRI SV. JOŽE, FU V JOLIETU Joliet, III. Kakor so nam že parkrat oznanili naš preč. g. župnik M. J. Butala bomo imeli v naši slovenski cerkvi sv. Jožefa sv. misijon, ki se bo vršil od nedelje 25. februarja pa do 3. marca 1940. Sv. misijon bo vodil veleč, g. kanonik in župnik John J. Oman, iz Clevelanda, Ohio. Vspored sv. misij ona bo sledeči : Začetek: 25. februarja ob 7:30 zvečer. Sklep: 3. marca ob ,7:30 zvečer. 5:30 zjutraj — Sv. maša in kratka pridiga. 6:15 zjutraj — Sv. maša. 7:30 zjutraj — Sv. maša za otroke. 8:00 zjutraj — Sv. maša in kratka pridiga. 7:30 zvečer sv. rožni venec, pridiga in blagoslov s presv, Kešnjim Telesom. Papežev blagoslov, ki je združen s popolnim odpustkom, se bo podelil pri sklepu sv. misij ona. Namen sv. misijona je, da se da vernikom posebna prilika slišati besedo božjo in sprejeti sv. zakramente. Sv. cerkev dovoljuje velike posebne milosti onim, ki dobro opravijo sv. misijon. Zato molimo prav gorečega bi noben ud naše žup Katoliška* društva, organizacije, katoliško časopisje, naše katoliške župnije,"sole in druge naše katoliške ustanove, so lastnina nas katoličanov. Naši pijonirji in deloma mi smo jih ustanavljali in organizirali zato, ker so potrebne in so bistveni del našega skupnega katoliškega živ- nije' ne zamudil tega svetega Ijenja med Slovenci v Ameriki. Zato ne smemo dopustiti, da bi nazadovalo lie eno, ne drugo. Vse te zadeve tvorijo skupne stebre, na katerih sloni in stoji katolištvo med nami. Zato smo dolžni tudi vsi za vse te naše stvari, ki so lastnine katoliških Slovencev v Ameriki, delovati in skrbeti. Le v skupnem in vzajemnem delu je zmaga in uspeh. časa. "B r a t j e opominjamo vas, da milosti božje neprido-ma ne prejemate. Rečeno jeJ namreč: "Ob milostnem času te uslišim in na dan zveličanja ti pomagam." Glejte, zdaj je čas milosti, glejte, zdaj je dan zveličanja." Vsi, ki citate to naznanilo ste prošeni, da na to opozorite svoje znance in prijatelje in skušajte iste pripeljati seboj k misijonskim govorom. Poročevalec -o- KAJ NOVEGA MED NAŠIMI V AURORI ? Aurora, III. Ker sem ravno pri pošiljanju naročnine in ker že dolgo ni bilo nič dopisa iz naše naselbine, bom pa zopet nekoliko poročala, kako se gibljemo pri nas. Delavske razmere so, mislim, kakor drugod, tako, za spoznanje boljše, toda je še Proč z bojazljivostjo. Izpričujmo svoje prepričanje)kljub temu veliko JiU(li brez dela in se delo sploh težko dobi. — Vretae smo imeli do Papež Pij X. je izjavil: "Biti katoličan, imenovati se za katoličana in ob istem času biti indiferenten do katoliškega tiska, je patentirana absurdnost." — Ne mi, sv. Oče Pij X. je tako izjavil. Katoličani premišljujmo razsodno to važno izjavo! To važno izjavo, bi morali temeljito premišljevati zlasti tisti, ki pravijo da so katoličani, naročajo pa proti verske liste. Nasprotniki pri vsaki priliki omenjajo svoje časopise, so ponosni na iste. Katoličani se pa kar nekam sramujemo nastopiti za svoje stvari. Bojazljivi smo. Ali je čudno* če se nam nasprotniki posmehuje jo? Junaškim, ko-rajžnim ljudem se nihče ne posmehuje ,ampak občuduje jih vsak. Posmehuje se vsak le bojazljivcu in posebno še, če vedo, da bi lahko veliko storil, za svoje stvari, pa ne stori zato, ker je bojazljiv! vsepovsod javno in pogumno. S tem bomo priborili sebi in svojemu prepričanju veljavo. Kot junake neustrašene borce bo nas vsak spoštoval. Kot bojazljivce pa vsak zasmehoval. Katoliško prepričanje predstavlja največjo resnico na svetu. Za to resnico je umrl sam Kristus-Bog. In če je bila ta resnica že samemu Bogu tako sveta, kako sveta bi morala biti še le nam, ker jo je Bog dal nam kot lestvo, po kateri se pride do odrešenja. In te resnice naj bo nas katoličanov sram? Če je, z nami je nekaj narobe! Premišljujmo to. Božiča prav toplo. Z novim letom je pa začelo prav dobro pritiskati. Tako je pritiskalo, da je mnogim voda v hišah zamrznila. Ta hitra izpre-memba vremena je pa tudi povzročila, da je veliko ljudi zbolelo za nekako "flu" imenovano boleznijo. Tudi mene je prav pošteno pograbila in me za tri tedne položila v posteljo. Pa tudi ostali v družini so občutili njene prijeme, pa ne v toliki meri. Tudi po drugih slovenskih družinah so imeli skoraj povsod bolnike. Vsem tem bolnikom želim prav hitrega okrevanja. Predpust je že tudi za nami. Seveda, ker je bil bolj kratek, sta se samo dva iz slovenskih družin poročila in sicer prvi je bil Mr. John Ober-man, ki si je izbral za nevesto Uršulo Spang, ki je hčerka luksenburških s t a r š e v, druga je pa bila Miss Rose Fajfar, katera se je poročila v Chicago in sicer si je izbrala za spremljevalca v zakonskem življenju Mr. Johna Pichmana, sina slovenskih staršev. Bog daj obema paroma svoj blagoslov in srečno zakonsko življenje. Tudi žalostno novico imam poročati, namreč, da je- po kratki mučni bolezni pljučnici umrla blaga žena in dobra mati sedmerih otrok, enega sina in šest hčera, Mrs. Karo-lina Jeraj v starosti 51 let. Četudi so si trije zdravniki prizadevali, da bi jo ohranili pri življenju, se jim ni posrečilo, da bi bili oteli otrokom ljubljeno mater, ki jih je tako ljubila. Božja volja je bila drugačna in Bog jo je hotel imeti pri sebi. — Draga Karo-lina, veliko si prestala na tem svetu. Komaj 35 let stari, ti je umrl mož, zapustivši ti sedem nepreskrbljenih otrok, katerih najmlajši j;e jbil komaj tri mesece star. Šestnajst let si jim bila oče in mati, vse do svoje smrti. Prav lepo katoliško si jih vzgojila in večkrat jih je videti pri obhajil-ni mizi in gotovo ,tudi sedaj, ko tebe ne bo, bodo sledili tvojim naukom. Gotovo ti bo sedaj dobri Bog ves trud stotero poplačal, poplačal pa tudi vse tvoje trpljenje, ki si ga prestala v svojem življenju. — Ker je bila rajna vedno zavedna žena, je bila v več podpornih društvih in organizacij, kot v društvu sv. Janeza Krstnika št. 11, KSKJ., tiru Smo v mesecu razširjevanja katoliškega tiska. Kato>-liški tisk je naša avant garda, je glasilo našega katoliškega življenja in gibanja. Katoliški Slovenci v Ameriki vemo, kako silno je nam potreben slovenski katoliški dnevnik. Zato pa v tem mesecu zanj tudi kaj storimo. Agitirajmo zanj zlasti med onimi, ki niso nanj še naročeni. Pridobivamo mu novih naročnikov. Na tisoče jih je še, ki tega lista nimajo. Ti, ki to le čitaš, lahko enega ali drugega svojega prijatelja ali znanca pridobiš za naročnika. Stori to čimpreje, predno mine ta kampanja. S tem boš storil nekaj dobrega, nakar boš lahko ponosen. Ne odloži pa tega sklepa in načrta na jutri, na drugi teden, ali še na (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice Burroughs Velike skrinje vsakovrstnega na-kitja in najbolj izbranih dragih kamnov ter najčistejšega zlata je, bilo v tej zakladnici. "In vse to je tvoje, Tarzan," je rekla Athea. "Vse to ne pomeni za me prav nig," reče Tarzan. Athea je na te besede prebledela in hitro spremenila svojo taktiko. TlAlADf Poglej na številke poleg naslova in i U£URI imena- Ako ^ Je naročnina potekla, j^g^^jjg obnovi jo in pomagaj listu! VOJAK POMAGA BEGUNKI MARS SATURN VENUS JUPITER MERCURY. P1SAM MNOŽICA NARODOV EVROPSKEGA SEVERA šele spor na evropskem severu je obrnil pozornost kulturnega sveta na ta daljna ozemlja, ki so prej živela v svojem miru Malo kdo se je prej zanimal za ta svet, zato je tudi le malokdo Vedel, kakšna pisana množica narodov tu živi. Tudi danes je 88 zelo splošno mnenje, da so poleg Fincev samo še Laponci, po-|eg tega še v Estonski, Letonski 111 Litvi neki neznani narodi, o katerih preteklosti, jeziku in kulturi vemo le malo. V resnici Pa je tudi ta del Evrope svoj poseben svet, ki samo zato ne povzroča mednarodnih zapleti j a-Jev, ker je dovolj prostora, in se narodi ne tarejo tako drug ob ^ugega. Kakor v večidel ostale Evrope So tudi na ta ozemlja prišli lju-^je iz tistih zakladnic človeštva v_ širnih ruskih nižinah, s katerih so v dobi preseljevanja narodov prihajale množice za množico. y davni dobi je ob sredam teku Volge živelo pleme, ki v zgodovini znano pod imenom Ugrofini. Bilo je to sorod-110 Pleme Samojedom v tundrah °b Severnem morju in severni ^usiji, le da so Samojecli ostali Majhno ljudstvo in na svojem Prvotnem ozemlju, so se Ugro-^ni namnožili v velik narod in Se razširili preko sosednjih pokrajin in se slednjič v stoletjih razdelili v dve veliki skupini: "čisti" Ugrijci in "čisti" Finci. Ugrijci so se v preseljevanjih p°mikali proti vzhodu in deloma Proti jugu, kjer so se pomešali s 8°sednjimi plemeni. Tako so se Razvila nova ugrijsko govoreča •iudstva: Ostjaki, Voguli in Madžari. Ostjaki so se premikali do Srednjega Oba v Rusiji, kjer so naseljeni še danes in jih je okrog f°.000. Žive od živinoreje, ribo-°vVso pa tudi mojstri v rezij a-> lesa. Voguli žive še po poboč-■'"k severnega Urala, vendar pa Se Je njihovo število skrčilo že j1*1 6000 duš; žive pretežno od °Va in ribolova. Kot vera je med jWnii razširjen neki skrivnostni S{ilttanizem, zagonetno češčenje ^Uhov, polno praznoverja in ^raž; pravoslavje so sprejeli vekoma le na zunaj, da prikrije-Jo svoje skrivnosti. Madžari, ki sprva prebivali na ozemlju Volgo in Uralom, so se s Preseljevanjem narodov v 9. sto-etju pomaknili v današnjo Ogr-8 ko, kjer so se pomešali z že tam Vseljenimi Kelti, Goti, Slovani |n ostalimi narodi, ki so jih po- !a&oma asimilirali. Ko so spre Deli krščanstvo, so se kmalu po-Vz ';,'>;i Chicago, 111. — Na drzen, I toda očividno dobro pripravljen način, se je neki ropar zadnji ponedeljek polastil v tukajšnji Marshall Field trgo vini plena v zacoUu Sj;.l{},0GG. Ta denar je bil pripravljen, da se iz podzemskih prostorov transportira z ekvatorjem na retje nadstropje, ter je bil v zaklenjenem malem zaboju Ko pa je moški, kateri ga je nosil, stopil z njim v dvigalo, mu je bandit, ki je sedel v bližini na klopi, takoj sledil ter z revolerjem ustrahoval njega, in dekle, ki je elevator vozila. Na njegov ukaz se je moral elevator dvigniti v sredo med 1. in 2,- nadstropjem, kjer je vzel ropar iz žepa ključ, odprl zaboj ter pobral denar. Nato se je dal odpeljati do 2. nadstropja, tam izstopal ter izginil. -—0-r DEKLE S FAJFO V USTIH (Dalje) j Kar prijetno je za starega človeka, ako po dolgih letih odsotnosti zopet hodi po kraju, na katerega se je navezal v mladih letih z mnogimi prijetnimi in neprijetnimi spomini. Prav za prav neprijetnih spominov star človek ne pozna. Tudi če so bili razni dogodki v mladih letih neprijetni zanj takrat, ko jih je doživljal, jih je spremenil čas v prijetne, ker čas zaceli vse rane. Tudi ima čas to dobro lastnost, da z leti briše iz neprijetnih dogodkov vse ono, kar je bilo neprijetnega in dela človeka tem bolj ponosnega, čim več je težkega in grenkega prestal v življenju. Star človek najraje govori ravno o tem, kar je prestal hudega, pa ne, da bi ga to bolelo, temveč da se z njim pohvali. Prav to sem čutil tudi jaz, ko sem po triintridesetih letih zopet hodil po elevelandskih ulicah in si ogledoval kraj, kjer sem preživel dve najbolj zanimivi leti svojega življenja, leti, ki sta dali vsemu mojemu poznejšemu življenju svojo posebno barvo in smer. Vsaka ulica, vsaka hiša mi je vzbudila spomin na kak poseben dogodek iz onih dveh let mojega "grinarstva". Razni dogodki so se kakor v kinu vrstili pred očmi mojega spomina in vse sem doživljal še enkrat, kakor bi še enkrat šel čez vse to. Kar pomladil sem se. S kraji in dogodki onih časov so mi stopili pred oči spomina tudi razni obrazi, ki so bili v zvezi z njimi. Posebno se mi je srce kar raznežilo, ko sem šel mimo dvorane, kjer sem (takrat ustanovil pozneje zatrto župnijo Žalostne Matere božje. Koliko lepih trenutkov sem preživel v nji! Tekom let sem sicer marsikaj pozabil. Te dni mi je pa vse še enkrat prišlo živo pred oči in sicer do potankih podrobnosti. Marsikaj je bilo takrat zelo neprijetno zame. Bil sem obdolžen marsičesa. Še veliko let pozneje se mi je marsikaj očitalo, česar pa nisem zakrivil, niti bil kriv, niti povzročitelj, niti nisem mogel preprečiti, če so tudi drugi trdili, da bi bil lahko. Seveda, od daleč se vse drugače vidi, kakor od blizu, in tisti, ki ni v metežu boja, marsikaj drugače presoja, kakor tisti, ki je bil sredi njega. O sebi lahko trdim, da sem bil potegnjen v vse one razmere ta krat proti moji volji, ali vsaj ne- vede, kdaj in kako. Nekega dne sem začel dobivati v Kamnik, kjer sem bil presrečen katehet ondotne meščanske ljudske šole, pisma iz Amerike, ki so me vabila, da bi prišel v Cleveland. Dokler so bila ta pisma pisana od laikov, se zanje nisem resno zmenil. Ko mi je pa pisal škof Horstman, in pozne še škof Kou-delka, ki se je obrnil tudi na mojega generalnega redovnega predstojnika v Rimu, in tam prosil, da me pošljejo, takrat sem stvar šele vzel resno in se odločil, da pridem. Iz tega je jasno, da jaz nisem ničesar povzročil in ničesar zakrivil, temveč sem bil samo vržen v bojni metež, ki je obstojal pred menoj že dve leti in sicer tako, da nisem mogel več ničesar spremeniti in tudi ne odločilno vplivati nanj, tudi če bi bil hotel. Eno je pa tudi jasno: da vsi oni dogodki niso nečastni za nikogar, ki je bil kakor koli zamešan vanje, četudi jih je takrat ta ali oni obsojal, kar je pa vsakdo storil samo v nepoznan ju dejanskih razmer. Vse treba presoditi samo po znanem francoskem izreku, ki pravi, da "treba vse prav razumeti, pa se vse odpusti"; tudi te dogodke. Marsikaj iz one dobe sem tudi jaz obsojal in ne odobraval. Toda danes kot star človek, ko so me leta in življenjske izkušnje naučile gledati na življenje vse drugače, kakor takrat, vse bolje razumem in tudi vse lahko odpustim, vse pravilno razumem, bolj po človeško. Zelo zanimivo poglavje v zgodovini ameriških Slovencev bodo ti dogodki zlasti takrat, ko nas, ki smo bili v njih takrat, več ne bo, in se bo vse presojalo iz drugega vidika, kakor jih presojamo mi, ki smo jih doživljali. Ako izluščimo iz vseh čisto jedro, nam ostane le ta ugotovitev: ti dogodki bodo jasno in častno pokazali, da ameriški Slovenec, dasi vržen v tuje, nepoznane razmere, dasi pahnjen v nevarnost, da vrže od sebe najdražjo svetinjo slovenskega naroda, krščanstvo, vero, te svetinje ni omalovaževal, saj v Clevelandu ne, je ni v Clevelandu vrgel proč, temveč se krepko boril zanjo, ko je mislil, da je v nevarnosti, ali ko je mislil, da potrebuje njegovih žrtev in njegovega dela. (Dalje prih.) Najnovejše vesti najdete v dnevniku "Amer. Slovencu!" Chicago, 111. — Policija je v ponedeljek prijela neko 16 letno dekle, po imenu Peggy Stubbi, in sicer po naročilu njenih staršev v „Clevelandu, od katerih je pobegnila. Dekle pa je več kakor moderno: cigaret ne mara več, pravi, marveč paradira s pipo v ustih. goreti največ dve. do šest sveč. I Prepovedano je, da bi \kdo prižigal sveče v kak namen, VELIKONOČNA DARILA postno skupino spadajo tudi irrio'^'. k' se v sv°3em jeziku ''čCS0 Udmurt, kar pomeni lij0ll • -teh je okrog pol nu-fesjr yečinoma so poljedelci. strnjeno na svojem glav :lu' ki je upravna enota z trebil mestom Iševsk (65,000 Ulvuleev). ob srednji Volgi še okrog 1500, ki prebivajo v 12 vaseh današnje Letonske. Večinoma so ribiči in mornarji, ki so svojo domovino imenovali Livland in ji tako dali današnje ime Letonska, ki ga je sprejelo tudi novo ljudstvo, v katerem so stari naseljenci v teku stoletij skoro popolnoma izginili. V to skupino nekdanje močne ugrijske veje spadajo še Čudi, ki pa jih je samo še nekaj sto in prebivajo na ozemlju med Lado-škim in Oneškim jezerom v Sovjetski Rusiji, nedaleč od finske meje. Tudi to majhno ljudstvo ribičev in lovcev se je tako močno pomešalo s severnimi Rusi, da je že skoro popolnoma izginilo. Vsi narodi ugro-finske skupi-ne^štejejo okrog 21 milijonov duš. Vedeli so zanje, ko so še prebivali po ruskih nižinah, že dali za sveče v kak namen, darujejo rajši za pomoč revnim in zapuščenim cerkvam. OHRANITE MIRNO KRI! Kadar se človek razjezi, ne ostane razburjenje brez vpliva na funkcije v njegovem organizmu. Prebava se mu poslabša, nastopi glavobol in kri pride v nepravilen obtok. Nervozni bolniki dobe često tudi temperaturo. Časih seže ta reč tako daleč da hoče želodec izbljuniti hrano ali pa je noče sprejeti. Vse to kaže, da tudi Grki, Rimljani, Peržani. Od vseh skupin so državno samostojnost dosegli le Madžari v O-grsti, Esti v Estonski in Finci v Finski. , je čas, da zdaj odpravite domov. Zda] obratuje promet med Evropo in Ameriko vedno bolj počasi. Zakasnitve so na dnevnem redu. Vendar se pa denarne pošiljatve dosedaj še redno dostavljajo v Jugoslavijo in Italijo. Da bodo vaši domači prejeli vaše velikonočno denarno darilo do časa, ga odpravite čimpreje in ne čakajte zadnjih tednov pred Velikonočjo, Naše cene so zdaj: JUGOSLOVANSKI DINARJI; Za $ 2.40.................. 100 Din Za $ 4.60.................. 200 Din Za $ 6.70.................. 300 Din Za $ 8.80................ 400 Din Za $10.50.................. 500 Din Za $20.50..........-......J000 Din Za $40.00..................2000 Din ITALIJANSKE LIKE; Za $ 3.05................ 50 Lir Za $ 5.9.0............... 100 Lir Za $ 11-50................ 200 Lir Za $ 17,00................ 300 Lir Za $ 28.00................ 500 Lir Za $ 55.00..............1000 Lir Za $108.00-...............2000 Lir i Vse pošiljatVe naslovite na: JOHN JERICE 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois Naznanilo in zahvala Tem potom naznanjamo tužno vest, da je dne 4. februarja 1940 za vedno v Gospodu mirno zatisnila svoje oči naša ljubljena mati in draga mi soproga J©ftasta Music Blagopokojnica je bila rojena v vasi Sinje Gorice pri Vrhniki 23. avg. 1836 in je bila ob svoji smrti 53 let stara. Po domače je bila znana kot Japclj-nova Johana (Jeraj). Pogreb se je vršil 8. febr. iz doma pogrebnika, kjer jc ob pol deveti uri zjutraj opravil zadnje molitve Rev. M. J. Hiti. Potem je bila darovana rek. sv. maša ob 9. uri, katero je opravil naš domači č. g. župnik Rev. M. J. Hiti. Zahvalimo se njemu za vse delo in njegovo skrb ob času bolezni blagopokojnice ter tudi č. g. pomožnemu župniku, Rev. F. Pribyl, kateri je bil tako tolažljiv ob smrtni postelji pokojnicc. Pokojnira jc bila bolna več kakor pet let in z vsem trpljenjem jo bila tako potrpežljiva in blage volje. Lepa hvala vsem, kateri ste jo obiskovali v bolnišnici. Naj ji bods večni mir in nebeško veselje v zaslugo za to trpljenje na svetu. Lepo se zahvalimo dr. sv. Jožefa, štev. 53, KSKJ. ter njega predsedniku, Frank Jerina, in tudi dr. sv. Družine, št. 6. Ravno tako lepa hvala društvom sv. Ane, št. 127, KSKJ., in dr. Marije Pomagaj, St. 79, KSKJ. Prav lepa hvala vsem onim, kateri so prišli pokojnico kropit in molit za njeno dušo in vsem, ki so jo spremili k zadnjemu počitku. Lepa hvala vsem onim, kateri so darovali vence in za sv. maše, in tudi onim, kateri so dali svoje avtomobile na razpolago ob času pogreba. Istotako so iskreno zahvalimo pogrebniku Joseph Ncmanich-u za lepo urejen pogreb in spreved. Ljubljena soproga in nikdar pozabljena draga mati, pustila si nas po božji volji in počivaj v mSti božjem. Zapustila si nas tukaj na svetu, vendar pa boš z nami vedno ostala v blagem spominu in v naših molitvah. Žalujoči ostali: FRANK MUSIC, soprog. FRANK, M-L„ ALBERT, WILLIAM, JOSEPH, sinovi; JENNIE in AMELIA, FRANCES, hčerke; FRANCES SVIGEL, sestra v, Jugoslaviji. Waukcgan, 111., 17. februarja, 1940. Četrtek, 22. februarja 1940 AMERIKANSKI SLOVENEC _____„/ Stran 3 Stran 4 AMERIKANSKI SLOVENEC Četrtek, 22. februarja 1940 ____ _ m"...... ESETI BRAT IZVIREN ROMAN Spisal Jos. Jurčič Pa legal si — ne, stoj! tako robato ti ne smem govoriti, ti se ne moreš legati — tisti modri poetje in blebetavci lažejo. Saj že upam in upam, kar sem se zavedel, da živim. In kaj mi je prineslo to upanje? Nič! Konec vsega tega večnega upanja je ta, da hlapčujem, da sem priupal učeni-štvo na starem gradu. Ali bi ne bil tega lahko opravljal precej, ko sem se brati in pisati izučil? Cemu sem se tolikanj ubijal? Ceinu sem si prizadeval slepca Homerja razumeti in druge prismojene in pametne besede nekdanjih razmotati si, čemu sem postopača Sokrata občudoval? Že vem, kaj boš odgovoril, kako me boš oštel in me nehvaležnega pital. In da ne boš menil, da sem Čisto izgbuljen, moram ti povedati, da so vse to le besede, pol resne, pol ne. Nekaj upanja mi je še vendar ostalo, čeravno moja vera nanj ni tako neomahljiva, da bi s teboj mislil, da človeka živi. Zakaj ko bi bilo to res, bi bil zdaj pri tebi, bil bi srečen pri tebi. Tudi ne smeš misliti, da jih več ne spoštujem, teh starih modrijanov. Ce včasi sanjarim, sanjarim zato, ker me nekako veseli, menda ker bi s tem rad praznoto napolnil, praznoto v svojem srcu. Dokler sem še pri tebi bil, imel sem vsaj enega človeka, ki me je ljubil in razumel, kateremu sem lahko vse zaupal, vse povedal. Še te imam v srcu, tvoje prijateljstvo je menda edina reč, kar me more navdušiti, kar me more tolažiti. Ali ravno to je tudi, kar me nekako tare; kajti prav zelo te pogrešam; jaz bi rad imel vsaj enega pri sebi, ki bi čutil z menoj in se ž njim še o čem drugem pomenil kakor o dolgočasnih vsakdanjih rečeh. Ne more mi iz glave, kedar se tebe domislim, kitica preproste pesmi, ki mi jo je oni dan pel eden mojih tukajšnjih čudovitih prijateljev, maty ar prav po božji volji, ki se desetega brata imenuje (če več, kaj to pomeni); pel je: Po hribcih je ivje, po dolih je mraz, al kje je preljubi, al kje sem pa jaz! Pa to me domisli, da ti moram kaj povedati o svojem življenju in svojih novih gospodarjih in prijateljih — ali da tega imena ne skrunim — znancih. Iz tega, kar sem ti ravnokar pravil in tožil, boš morda posnel, da sem nezadovoljen s svojim okrožjem. Toda pohvaliti se moram, da kar se vnanjega življenja tiče, nisem do zdaj še boljšega imel in da so mi celo ljudje večji del pogodu. Menim, da že nekaj več sveta poznam, kar sem tukaj. Moj gospodar, tako menda ti moram imenovati očeta svojega gojenca, moj gospodar je pol izobražen meščan, pol kme-tovavec. Kakor prvega ga človek mora rad imeti. Tako prijazen in priljuden je z menoj, da si res v srečo štejem, da sem jaz, ki sem se težko in nerad pripravil in vdal v to usodo, vsaj k takemu možu prišel. Kakor kmetovavec je pa ves tak rus-ticus, kakor Horacij svojega v lepem verzu slika: Immoritur studiis et amore se-nescit habendi. Zares jaz takega človeka ne zapopadem, ki ima dovolj in več ko dovolj, in vendar še vedno v tem tiči, kako bi pridobil še več. Moj gospodar je omikan mož, ve ti o vsem govoriti; kakor se kaže, je tudi marsikaj bral, lepo knjižnico ima, marsikatero pametno besedo izgovori, ki bi bila vredna, da bi si jo dobro zapisal in ravnal se po njej. Ali najljubše mu je vendar govoriti o žetvi in setvi, žre-betih in teletih, konjih in volih in drugih enakih rečeh. Pri najmanjšem delu misli, da mora zraven biti, vse ogleda in vse dela. Večkrat sem ,si mislil, ko sem ga zvečer videl vsega utrujenega, kaj ti je treba vse obleteti, tolikanj ubijati se, tolikanj trpeti in skrbeti! Jaz zase menim, ko bi enkrat toliko imel, da bi pošteno utešil potrebščine tistega dela svoje osebnosti, ki ga telo imenujem, jaz bi nikdar ne mogel še dalje in dalje riti in pridobivati, ampak hotel bi živeti srečen in zadovoljen. Da feaškega življenja tu ne mislim, to že vem, da ti v glavo ne pride. "Kako je to, da se hoče nekaj šopiriti s temi sploh znanimi izreki, morda bi me rad svoje učenosti prepričal?" boš rekel, videč, da sem te že dvakrat v teh vrstah razveselil, omenjevaje starega klasika. Ali tudi to sem še tukaj pridobil. Imam namreč starega študenta, čudovitega človeka, brata svojega gospodarja, za učeni-ka in učenca. Ah, ko bi ga ti videl, tega postarnega, sesušenega, raztrganega in zamazanega moža, ko bi ga slišal, kako govori vedno o pijači, ne nedolžni vodi, temveč o sladkem vincu in žganju, kako včasi celo mene pridobiva, da bi šel ž njim, kako pri tem ve navajati primerne in neprimerne latinske izreke iz raznih knjig — ti bi mislil, da imaš starega, slovečega capeta Diogena pred seboj, ki mu drugega ne manjka ko poveznjene kadi, da bi vanjo zlezel in pa malo več ciniške filozofije. Zakaj, ko bi k temu kak Veliki Aleksander prišel in mu na izbiranje dal', kaj bi rad imel, izprosil bi si moj stari učenec rajši frakelje žganja, kakor pa, da mu ne bi solnca zaslanjal. Učenca pa imenujem starega Dolfa (kako čudno naše ljudstvo imena za svoj jezik prekrščuje) zato, ker včasi zjutraj, ko na vrtu berem svojega in tvojega ljubljenca, pride k meni ter mi knjigo iz rok Vzame in jame prestavljati, da se mu ne morem prečuditi. Koliko talentov je Bog ljudem razdelil, ljudem, ki te darove zakopljejo sebi in človeštvu na škodo. Nekatero leto je že preteklo, kar ni imel knjige v rokah, veliko je med tem časom takega doživel, ki ni v nikakršni zvezi z izobraževanjem boljšega dela našega bitja, celo veliko je počel, kar bi bilo pre lahko utopilo poslednje duhovne moči v njem, in vendar včasih, kedar mi bukve iz rok vzame, tako dobro zamotane reči v Horaciju pretolmači, da ne vem, kaj bi mislil, ali imam genijalnega človeka pred seboj, ki je tudi njemu namenjene darove zakopal, ali pa so nekdanji učeniki vse drugače znali učencem znanosti prilasto-vati ko današnji pedantje*in suhoparniki. Pa naj bo dovolj o tem, drugo ti povem, če boš hotel, vso zgodovino tega čudnega "bisera v blatu". (Dalje prih.) Kjer katoličani ne skrbe za razširjevanje svojega k a t o I. tiska, tam dajejo najlepšo priliko nasprotnikom, da širijo ti svoj protiverski tisk. PROBLEMI PRISELJENCA Ne zna za svoje državljanstvo VPRAŠANJE: Imam prijatelja, ki je prišel iz pokrajine v starem kraju, katera je že trikrat po svetovni vojni spremenila svoje podaništvo. Sedaj je zopet pod okupacijo tuje vojne. Ker mora on zaprositi za drugi papir, on niti ne ve, kako bi moral odgovoriti na vprašanje glede sedanjega podaništva. ODGOVOR: Lani je Kongres spremenil določbo zakona, po kateri on se je moral odpovedati oni deželi, h kateri spada. Kakor sedaj zakon, Vaš prijatelj ne mora izrecno odpovedati se podaništvu napram posebej navedeni deželi. Kar se zahteva, je to, da se odpove zvestobi napram vsem inozemskim deželam sploh. Nastanjenost v svrho naturalizacije VPRAŠANJE: Prišel sem v Združene Države pred 6 leti in živel sem večinoma v New Yorku. Meseca januarja 1940 pa sem bil premeščen ^a delo v Chicago. Svoj prvi papir sem dobil pred štirimi leti. Morem-li sedaj zaprositi za drugi papir? ODGOVOR: Inozemec, ki prosi za naturalizacijo, mora izpolniti sledeče zahtevke glede bivanja: Mora neprenehoma stanovati pet let v Združenih Državah; zadnjih šest mesecev pa mora stanovati v oni County, kjer vloži prošnjo. Zato morete vložiti prošnjo za naturalizacijo še le po šestih mesecih bivanja v Chicagu. Seveda potrebujete dvoje prič za Chicago in dvoje za New York. Ona dva v Chicagu bosta z Vami prišla na naturalizacij,ski urad. Za ona v New Yorku, dajte imena in adrese na-turalizacijskemu uradu. Informacije glede državljanstva žen in otrok VPRAŠANJE: Rad bi imel splošne informacije o državljanstvu žen in otrok in tudi sploh glede naturalizacije. ODGOVOR: Foreign Language Information Service, 222 Fourth Ave., New York City, je izdal knjižico 64 strani, ki ima naslov: "How to Become a Citizen of the United States." Pišite na zgornjo organizacijo in priložite 25 centov za knjižico. F. L. I. S. ■WM'MllK "vuiiniiHi a- luiiiHiiiiHiimiir i —\ // S | V_ J/ J jgj Pregleduje oči in predpisuje očala g | 23 LET IZKUŠNJE | DR.J0BNJ.8M™ I OPTOMETRIST § j| 1831 So. Ashland Avenu« | Tel. Canal 0523 Uradne ure: Tsak dan od 9. jj 1 zjutraj do 8:30 zvečer. milili !IHII!l!BlllinHIH!:iiailll»!l|!!nill!BIIIIIPii|lin Lahko lastujete to moderno ftH električno peč S I zdeluje vse vrste tiskovine, za društva, organizacije in posameznike, lično in poceni. Poskusite in prepričajte se! 1849 West Cermak Road, CHICAGO, ILLINOIS * Nadomestite svojo staro pee z moderno električno pečjo in uživajte prednosti električnega kuhanja. Je hitro. Je lahko. Je čisto — ni-kakih saj ali nesnage ... lonci in ponve ostanejo blesteče svetli. In jedi so bolj okusne, bolj redilne, ker se kuhajo v svojih lastnih naravnih sokovih. Pridite zdaj in oglejte si to L & H električno peč. Je izredne vrednosti glede svoje lepote in uspešnosti. Malo prvo naplačilo Preostanek, poleg malih prenosnih stroškov, plačljiv v pripravnih mesečnih obrokih z vašim računom za elektriko. Ima vse te PREDNOSTI ZA BOLJŠE KUHANJE * Krasna "Streamlined" Moderna * Velika, docela izolirana peč * Tri površinske edinice 5 različnih hitrosti * Globok varčevalen kuhalnik * Premene, ki se lahko obračajo * velik predal za zaloge. * VELIK POPUST, — ki bo kril stroške za žično inštalacijo v večini krajev. Pisano polje J. M. Tnmk COMMONWEALTH EMSON COMPANY -«+ Glej, glej. "Čudne reči se gode na svetu," vzdihne rdeči Charles. Fajmošter je strasten boljševik in niti iz cerkve ne gre sam, treba bi bilo inkvizicije, in sam Charlie bi bil skoroda za grmado za tega fajmoštra. Čudne reči. Res čudne reči. Pri "Pro-sveti" imajo menda 'rule," da morajo priobčiti vse, kar kdo objavi s podpisdm. Je njih zadeva, in baje dobra demokracija. Šment pa je, da urednik piše dolge članke,kjer pobija razne zmote čitateljev in jim fiksa pamet. Poleg tega morata (?) Molek in Garden malo pokukati še na "Pisano polje," in če pokukata, je tako, da ju lahko še božji žlak zadene, če te ruske in finske robe ne ibo kmalu konec, lin zdaj je šele začetek. Vidita same 'zmešane možgane" in če ne priporočata grmade,ker baje nista za smrt, vsaj zo "dosmrtne prostore v blazni-ci" sta z dušo, telom. Ampak gre za "Prosveto," ne za kako mazanje na P. polju. Komaj so bile "Zmote naših čitateljev" končane, je v št. 20. dopis iz Chicage, kjer piše F. A. Vider in piše "Kaj je povedal Mr. Irving Pflaum.' Kdo je ta F. A. Vider, ne vem, I. Pflaum je "urednik inozemskih vesti pri Chicago Daily Times." Mr. I. Pflaum jo predaval v Tomanovi dvorani in g. Vider objavlja in "Prosveta" je natisnila. Mnogo zanimivega, če kdo zna sam soditi in ga ne slepi strast. Bi vsebino marsikomu priporočal, če mu je za to, da se kako znajde v sedanjih zamotanih razmerah Cicero je imel svoj čas pred kritičnim rimskim senatom govor "Pro domo sua — za svojo obrambo." Ne gre mi za to, ker mi je vse eno, kaj kak rdečkar o meni piše ali kako me sodi. Gre za "rusko okno". To ni nastalo morda na P. polju in v moji zmešani buči, nastalo je to "rusko okno" za časa Petra Velikega, in je prišlo le ■ zopet na dnevni red v naših dneh. Ako je kdo pri tem v nevarnosti božjega žla-ka, vsaj jaz ne morem pomagati, naj se obrne na Petra Velikega in na Stalina ali na Rusijo, če gre res za okno, in ne le za imperialističen napad na Fince in tu je nevarnost žlaka še večja. Ker je še nekaj več in je zanimivo in poučno, naj sledi vse, kar je rekel Mr. I. Pflaum in zapisal F. A. Vider. To-le pravi in je rekel: "Glede rusko-finske vojne je omenil, da so bili Rusi vedno iskreni v svojih trditvah, da ne marajo vojne z nikomur in tudi s Finci ne. Po njegovem mnenju Rusom ni za Finsko, kakor ni ne Angliji ali Nemčiji, toda kdor pozna lego evropske Rusije", mora prizna- ti, da je Finski zaliv izredne strategične važnosti za Rusijo, ali tistega, ki ima namen napasti Rusijo in ker je Rusija videla vedno večji angleški vpliv na Baltiškem morju, se hoče zavarovati, kar bi storil vsak v takem položaju. On nfl' verjame, da misli Rusija nadaljevati svoj pohod na Balkan, kakor strašijo razna poročilo, je pa mnenja, da bo vzela nazaj Besarabijo, katero je izgubila v zadnji vojn1 in je dostavil, "če jo vzame* se ne more nihče zgražati, saj spada nji." Izrazil se je tucji) da dvomi, če je Rusija kd& resno mislila pomagati Ceho-s-lovaški, dasi so mnogi Cehi prepričani, da je temu tako. Ne verjame tudi, da bi Angleži, če ravno bi zmagali v vojni, stavili pogoj obnovitve Če-hoslovaške republike in če b> se le mogli, bi se tudi izvil1 glede Poljske. Mr. Pflaum je govoril kak' šne tri četrt ure v zelo prepričevalnem tonu in potem j£ odgovarjal na vprašanja kakšnih dvajset minut. Na shodu je bilo do dve sto ljudi, večina Cehov, med kate rimi je, kakor sem opazil, prevladoval sentiment za Rusijo. Med raznimi vprašanji je bilo tudi stavljeno vprašanje1 Ali so resnične vesti, katere čitamo v listih glede rusko-finske vojne? Odgovor je bil' da on pozna osebno tri poročevalce, kateri so na Finsketf1 in da jim popolnoma zaupa* da pišejo pošteno, kar vidijo in kar jim uradno poročajOi toda oni ne vidijo tistega, kal' se pošlje sem. "Tega ne poza bite," je pripomnil. Rekel je da on ne verjame poročilom dii so Finci potolkli celo div' zjjo ruskih vojakov in da ji'1 tako tolčejo kakor pišejo, ke tako slabi tudi Rusi niso, je zatrdil. Dalje je tudi rekel da finsko vojaško poveljstvo ni tako zabito, da bi pošiljalo taka poročila v svet, ker on1 se dobro zavedajo, da bi si s tem nakopali večje sovraštvo Rusov in maščevanje radi na-rodnega ponosa. Name je predavatelj napra-vil dober vtis, četudi nisefl1 vzel vse za sveto resnico, ka*1 je povedal, zdi se mi pa, je bilo v njegovih besedah veliko resnice. F. A. Vider." Bogami, glede strategične važnosti sem rekel v bistvu isto tudi jaz, in jaz sem op0' zoril le še na gospodarsko važnost za vse zaledje, o* prosto pot na morje, ako & pri tem kdo ne zadovolji mo1'' da s tem, kar je za Anton*1 Garden a dovolj, da smejo Jl> pr. Slovenci pri Trstu iti gl®' dat, kako tam Lah koruzo' Slavonije za laško polento prevaža. Malo špasa v pust1' ne bo škodovalo. ŠIRITE AMER. SLOVENCA Jacob Gerend Furniture Co. Priporočamo naš pogrebni zavod. Dobite nas podnevi in ponoči. Imamo tudi vsakovrstno pohištvo po zmernih cenah. 704-706 North 8th Street, Sheboygan, Wis. Telefon: 15 — Km. 4080-W ZA OBNOVITEV VAŠE ZAVAROVALNINE proti ognju, tornadu in avto nezgode, kakor tudi, kadar potrebujeta notarska dela, pokličite me po telefonu: KENMORE 2473-R ali ■e pa zglasite pri: JOHN PRIŠEL 15908 Parkgrove Avenue CLEVELAND OHIO ZASTOPNIK 'AMERIKANSKEGA SLOVENCA" IN PRODAJALEC HIŠ.