^■sr Leto ix sta m o LiuDiiani, v mren z. avgusta 1921 Cm Din V Izhaja vsak <1an popoldne, Izvzemšl nedelje In praznike. — Inserati do 30 petit a 2— Din, do 100 vrst 2.50 Din, večji Inserati petit vrsta 4.— Din; notice, poslano, izjave, Popust po dogovoru. InseratnJ davek posebej. »Slovenski Na/od« velja letno v Jugoslaviji 240.— Din. za inozemstvo 420— Din reklame, preklici beseda 2.— D.o. Upravništvo: Knaflova ulica št & pritličje. — Telefon 2304 Uredništvo: Knaflova ulica št 5, 1. nadstropje. — Telefon 2034. Nespremenjeno politično 5 tunel jn Odmeri včerajšnjih volilnih shodov. — Odgođeno skupno potovanje gg. Vukičevića in Marinkovića na Bled. — Bolezen Vukičeviceve hčerke. — Beograd, 1. avgusta. V Beogradu vlada danes popolno zatišje. Ministrski predsednik se je dopoldne le kratko časa mudil v vladnem predsedstvu, kjer sta ga posetila ministra Subotić in Kocić ter mu poročala o svojih včerajšnjih shodih. Pojavi včerajšnjega dne, ki pričajo, da položaj za vladne radikale ni taib sijajen, kakor pa so domnevali, vzbuja v vladnih vrstah precejšnjo nervoznost. Včerajšnji govor Marka Trifkovića se je splošno tolmačil kot pričetek odločilne borbe med vlado in pašičevci. Najprej za soboto in nato za včeraj napovedano skupno potovanje ministrskega predsednika in zunanjega ministra na Bled je bilo obakrat odgođeno In še ni gotovo, kdaj se bo izvršilo. Vsekakor pa bosta oba voditelja potovala skupno, da tako manifestirata do* seženo soglasje v vladi. Danes sta se vrnila z Bleda tudi vojni minister general iiadžič in prometni minister general Milosavljevič, ki sta v soboto in včeraj poročala kralju o za- devah svojega resorja. Ministrski predsednik je danes izjavil v razgovoru z novinarji, da je svoje najavljeno potovanje na Bled odgodil radi poslabšanja zdravstvenega stanja svoje težko bolne hčerke, ki je bila danes operirana. Včeraj se je mudil ves dan ob njeni postelji. Na Bled bo odšel šele čez par dni, ko se bo pokazalo, ali je hčerka operacijo srečno prestala. V ostalem pa zanika vesti časopisja, da bi bila njegovi avdi-jenca in napovedana avdijenca zun. ministra dr. Marinkoviča v zvezi s političnimi položajem, ker da so razmere v vladi razčiščene. Oba sta poročala kralju le o resornih zadevah, on kot ministrski predsednik in zunanji minister dr. Marinkovič pa o zunanji politiki. Tudi veČina ostalih politikov, ki so se mudili včeraj na volilni agitaciji v svojih volilnih okrožjih, se vrne tekom današnjega dne v Beograd. Ljuba Davidović, ki je odšel skupno z dr. Spahom na agitacijsko turnejo v Bosno, ostane tam še par dni m bo imel več shodov. Nedelja volilnih zborov Veliki shodi radikalnih skupin« — Zopet novi spopadi med pašičevci in vladinovcL — Oster nastop skupščinskega predsednika proti vladi. — Predsednik finančnega odbora apelira na kralja. — Beograd. 1- avgusta. Včerajšnja nedelja je bila že vsa v znanieniu volilnega boja. Po vsej državi so se vršila večja zborovanja, kj so pokazala že sedaj, ko \ oJUna borba še ni na višku, da vlada zlasti v vladnih strankah velika razcepljenost. Na vseh radikalskih shodih, ki so se vršili včeraj v vseh važnejših krajih, ie prišlo do ostrih nastopov med vladnimi Tadikali in pašičevci, odnosno med lokalnimi opozi-ciionalci. Prvi pomembnejši dogodek včerajšnjega dne je postavljanje radikalskih kandidatur v Beogradu. Vladni radikali so določili za svojega kandidata v Beogradu bivšega notranjega ministra g. Božo Maksi-movica. ki je ime! včeraj na kandidacijskem zborovanju radikalne stranke velik govor. Predsednik zborovanja ie uvodoma nagla-sil, da so se vsi radikalski pododbori v Beogradu izjavili za kandidaturo Bože Ma-ksimoviča. Takoj pa so se osrlasili navzoči pašičevci, češ da to ni res, da Mak sim ovi -čevo kandidaturo odklanjajo. Med njimi in med MaJcsimovjčevinii pristaši je nrišlo do ostrega prepira, nazadnje pa so vladni radikali opozjcijonallce pod vodstvom ing, Obučine vrgli iz dvorane. Ko je policija na-rravila zopet red, se je zborovanje nadaljevalo in je bila proglašena kandidatura Bože Maksimoviča. Pašičevci nameravijo z ozirom na te dogodke postaviti v Beogradu svojo lastno kandidaturo. Danes popodne dospe v Beograd Nastas Petrovič, ki bo bržkone nosilec pašičevske liste v Beogradu. Ker razvijajo v Beogradu tudi ^a-vidovičevci veliko agitacijo nj izključeno, da bosta obe radikalski kandidaturi propadli, kakor se je to zgodilo PTi zadnjih občinskih volitvah. Zelo značilen za razmere v radikalni stranki in za odnošaje me. Na obeh straneh Save so nastala cela taborišča, kjer so opoldne kuhali in pekli, da je bilo veselje, popoldne pa se zabavali v žgočem solncu z vsemi mogočimi igrami. Opoldanski Kamni-čan je pripeljal še nov dotok par sto kopalk in kopalcev. Marsikdo, ki je pozabil, da je lahko sojnee tudi nevarno, in še ni bil dovolj utrjen, plačuje danes včerajšnje veselje s hudimi opeklinami. Močne čete kbpalcev so odpeljali vlaki tudi v Kresnice, kjer je morda najboljše kopališče, a žal malo preveč oddaljeno in vožnja zato predraga. Večino med obiskovalci Kresnic tvorijo zato železničarske rodbine z režijskimi kartami. Izreden je bil včeraj naval na kopališča ob gorenjski progi, Medno. Medvode in Reteče. Že dopoldanski vlak je bil poln, opoldanski in popoldanski pa pre-natlaČena. A izletniki so prenašali gnje-00 z zdravim humorjem, saj so se tolažili s skorajšnjo hladilno kopeljo. V vseh treh kopališčih je vladalo enako pestro in veselo življenje kakor ob Savi. Solnce in voda sta oživljala mlado in staro. Da je bil pri povratku naval na večerne vlake še hujši, je umevno. Železniška uprava je mobilizirala sicer vse vagone, kar jih je imela na razpolago, in poslala na Jezico celo garnituro tovornih vagonov, a kljub temu je bila v vseh vlakih gneča, da se nisi mogel niti ganiti in da si se pripeljal v Ljubljano zopet ves poten. Saj ie samo gorenjski vlak pripeljal nazaj v mesto okrog 1200 kopalcev poleg normalnih potnikov, ki jih je ob nedeljah tudi mnogo. Železnica dela s kopanjem pač najboljše «kšefte». Število včerajšnjih kopalcev iz Ljubljane na vseh kopališčih cenijo na 20000. Največ jih odpade na Savo med Jezico in Tornačevirn. kjer je bilo 6—7 tisoč ljudi. Čudno je prav za prav. da pri tolikem številu ni bilo tatvin. A kopalci so že sami zelo oprezni; pomagajo si navadno na ta način, da se zberejo v večje družbe in si porazdele «dežurno» službo, tako da vedno nekdo pazi na obleko. S tem so uzmovičem docela onemogočili njihov nečedni posel. Kriza razorožitvene konference — Ženeva, 1. avgusta. Prvotno za da* nes popoldne ob 17. napovedana plenarna seja razorožitvene konference je bila na željo ameriške delegacije v zadnjem tre* nutku odgođena za nekaj dni. Kakor se zatrjuje v krogih ameriške delegacije, ima odgoditev predvsem namen, nuditi ameri* ški vladi priliko, da zavzame svoje defini* tivno stališče k zadnjim angleškim pred* logom. Tukajšnji listi so v presojanju po* ložaja zelo pesimistični in vsi današnji jutranji listi že pišejo o popolnem fiasku razorožitvene konference. Japonska dele* gacija je še včeraj poskušala posredovati med Ameriko in Anglijo, je pa svoje pri* zadevanje danes kot brezuspešno opustila. TEROR V RUSIJI — Dunaj, 1. avgusta. «Reichspost» poroča iz Rige, da vlada po vsej Rusiji velikanski teror. Tekom zadnjih dni je bilo okrog 18 visokih sovjetskih funkcij ona rjev o priliki raznih svečanih pojedin zastrupljenih. V sovjetskih vladnih krogih vlada radi tega veliko vznemirjenje in skušajo s teroristič* nimi akcijami zatreti vsak izbruh nezado* voljnosti. AVIJATICNA KONFERENCA MALE ANTANTE — Beograd, 1. avgdsta. Dne 28. avgusta se vrši v Beogradu konferenca letalcev Male antante. Na to konferenco prispejo letalci iz Rumunije in Češkoslovaške, danes pa je prijavila svojo udeležbo tudi Poljska. Ta pošlje na konierenco posebno eskadrilo, ki prispe v Beograd okrog 30. avsrusta- Vročekrvni fantje Na deželi ie bilo včeraj zelo veselo in kionika beleži zato tudi več fantovskih pretepov. Njihove žrtve prihajajo danes v ljubljansko bolnico. V neki costilni pri Litiji so se fantje sprli radi »krivca«. Vročekrven fant se je postavljal in kazal svojo korajžo. Ko mu je nekdo s klobuka snel krivec, ga je to tako razjarilo, da je začel klicati na boj. Oklal je z nožem 25-Ietnega delavca na VVindischgraetzovi graščini Josipa Vodiška. Z nožem ga je sunil v trebuh. Vodišek je danes zjutraj prišel v Iiubljansko bolnico. Do hudega spopada ie prišlo tudi v Srednji Beli pri Preddvoru na Gorenjskem, kier so fantje pili na račun neke svatovŠči-ne. Bilo je do polnoči prav veselo, med popivanjem pa so se fantje okoli 1. ure ponoči sprli. Prepir se je vnel radi nekega dekleta, kj je baje prav lepo in čedno ter zna mešati pamet kmečkim fatom. Iz prepira je nastal pretep v katerem sta bila dva fanta težko poškodovana in sta danes zjutraj iskala zdravniške pomoči v ljubljanski bolnici. Prvi je bil 261etrri delavec A. G. iz Srednje Bele; njega je nekdo z nožem sunil med rebra in v desno pleče. Drugega, 251etnega A. P. iz Zgornje Bele pa je nekdo s kolom udaril po glavi, hrbtu in rokah. PRINC KAROL — Pariz. 1. avgusta. Današnii listi objavljajo izjavo bivšega rumunskeea prestolonaslednika princa Karla, v kateri naglasa, da je bila njegova odpoved na rumun-ski prestol pod raznimi okoliščinami in pod pritiskom takratnih razmer izsiliena in da se zato smatra poklicanega, da čuva nad pravicami svojega sjna. Iz pisane ljubljanske kronike Buren prizor v Križevniški ulici. — Premeteni tatovi. — Aretacija drznega tatu. V Križevniški ulici stanujoča krojače** soproga Justina Kovač je danes okoli 1. ure zjutraj prihitela k službujočemu stražniku pri šentjakobskem mostu ter ga prosila, ni £tc na. pomoč, da ukroti nekega pobesnele« ga moškega. Stražnik je odhitel v Križev« niško ulico. Spotoma je stražniku povedali, da neki pleskarski pomočnik rjove in tuli kakor lev, da razbija šipe in ljudem grozi. Ko je stražnik prišel v ulico, pa se je r«7. grajalec že pomiril in je odločno protesti« ral proti aretaciji: «Hočem k svoji ženi. Zakaj me zapira* te? Saj vidite, da sem pameten človek!« Na policiji so dognali, da ie nesrečne/ snoči okoli 20. pobegnil z opazovalnega oddelka javne bolnice. Tatovi so kaj iznajdljivi orl svojem poslu. V soboto ie mehanik Rudolf Grudnik s kolemo vozil po Gosposki ulici Ustavila sta ea dva miadeniča ter ga nagovorila: — Hej. prijatelj, ali imaš korajžo. Grudnik iu ie začudeno pogledal, ker ni nobenega poznal. Mladeniča pa sta »e začela ž njim prav vljudno pogovarjati. Ko so se pri banki «Slaviji» poslovili, je Grud* nik opazil, da sta mu izmaknila dva obro* ča za kolo, ki ju je imel s seboj. * Ljubljanska policija jc dobila obvestilu, da so v Celovcu prijeli Alberta Schlegla. rodom Kamnieana. ker je usuraljen umor« in tihotapstva. Schlegcl je mlad, a drzen tat. Pred mesecem je bil pravi trepet in strah kamniški in deloma ljubljanski oko. lici. Okradel je več posestnikov okoli Kam. nika. Orožniki so oa. neprestano zasledi« vali. toda zaman. Znal se jim je premeteno skrivati. Danes se je pojavil v tej, jutn v drugi vasi. Bil je že v preiskovalnem /«» poni kamniškega okrajnega sodišča, pa jc pobegnil in obstrelil zasledu jočega oroi« nika. 1'vedeno ie izročitveno postopanje, da ga celovške oblasti izroče našemu so* dišču. Katastrofalna poplava v Indiji — Bombav, 1. avgusta. Danes so bile za silo vzpostavljene zveze s poplavljenim, pokrajinami v Borodi. Po dosedanjih ugotovitvah je utonilo nad 10.000 oseb. Samo v Achamedadu jc voda porušila nad 5000 hiš. Voda je začela tekom današnjega dne padati, tako, da se ni bati nadalinih katastrof. Še vedno pa je okroc 8000 ha p>>d vodo. SOVJETSKI PROTEST NA DUNAJU — Dunoj, I. avgusta. Sovjetski poslanik na Dunaju je danes posetil zunanjega ministra in ostro piotestiral proti nanadom na sovjetsko Rusijo v avstrijskem Darlamentu ob priliki razprave o dunaiskih nemirih. Zlasti je protestiral proti govoru DOdkauce-laria, ki je ostro napadel sovjetsko poslaništvo in naghšal, da so v zvezi z dunajskimi nemiri tudi člani berlinske sovjetske trgovinske agencije «Lengvel«. dr. Rappa-port in Fiala. Borzna poročila LJUBLJANSKA BORZA. ! Devize: V oklepajih zaključki: Her» j lin 13.515—13.545 (13.53). Curih 10.935 do 10.965 (10,95), Dunaj 7.9931—8.0231 (8.0075, 8.01). London 275.85—276.65 (276.25), Ne«. vork 56.7—56.9 (56.8), Pariz 232.25 blago. "Praga 168.2—169 (168.6), Milan 306—310 (309). Efekti: Celjska posojilnica 197, 199, Ljubljanska kreditna 146, 150, Merkantilna, Kočevje 90 blago. Praštediona 850 denar. Kreditni zavod 160 denar, Stavbna družba 55 denar, Sešir 104 denar Lesni trg: Tendenca mlačna. Zaključenih je bilo 5 vagonov in sicer: I vagon smrekovih desk (I. II. III.) franko vagon nakazalna postaja po 480, 1 vagon tramov po noti kupca po 260, 2 vagona hlodov (smreka, jelka I. II. franko vagon po 230, 1 vagon rezane mecesnovine franko vagon nakladalna postaja po 775 Deželni pridelki: Tendenca čvrsta. Zaključeno 2 vagona, ZAGREBŠKA BORZA. Devize: London 275.80 -- 276.60. Newyork 56.70 — 56.90, Pariz 221.68-223.6S. Milan 308.20 — 310.20, Curih 10035 — 1096.5, Amsterdam 2276.6 — 2282.6, Berlin 1351 in pol — 1354 in pol, Dunaj 799.50 — 802.50, Praga 168.2 — 169. Efekti: 7 od=»t. inveet. posojilo 1921 84 in en četrt — 85, 2 in pol odet. vojna škoda 344 — 344 in pol, Hipotekama banka 56. Ljubljanska kreditna 147 novac, Jugo 90 — 90 in pol, Praštediona 850, Šećerana. Osijek 485, Trboveljska 450 — 460, Slavonija 16 — 18. Vevče 135. INOZEMSKE BORZE. Curih: London 25.21. Newyork 519.20. Pariz 2023, Milan 2&24. Madrid 88.50, Borim 133.45. Beograd 913 ta poi Mg. Prmca l&JB ki pel den. 917995 Politična odgovornost SLS Usodne pomote klerikalne politike* — Vodstvo SLS je prevzelo vso odgovornost za delo zadnje Uzunovrćeve in sedanje Vuki-čevićeve vlade. — Nezadovoljstvo med klerikalnimi volflci. — SLS je imela v razpuščenl Narodni akupščmi temed 26 slovenskih mandatov 20 v svojih rokah. Ponosno so se trkali njeni voditelji na prsa, češ da so edino oni pravi predstavnic slovenskega ljudstva, da zastopajo večino slovenskega naroda in da to, kar delajo, odobrava skoro ves slovenski narod. Resnica jc. da je število pridobljenih mandatov dajalo SLS v parlamentarnem Življenju večji vpliv, kakor bi jim pripadal po številu dobljenih glasov pri zadnjih skupščinskih volitvah. Ker pa so se poslanci SLS poleg tega še sami proglašali ga edino prave zastopnike slovenskega ljudstva, so tako še v večji meri prevzeli odgovornost za razvoj političnih, gospodarskih in socijalnih, razmer v Sloveniji. Odgovornost je padla nanje in klerikalni vod Melji so jo tudi iz srca radi prevzeli. Primanjkovallo pa jim De najvažnejše, zavest te odgovornosti. Kot slovenska večinska stranka ni nikdar znala SLS izrabiti svojega vpliva v taki meri, kakor bi to lahko storila. S svojo nedoslednostjo, neprestanim menjavanjem zaveznikov in raznih gesel je sicer pokazala mnogo prožnosti, zanesla pa je s tem desorijentacijo v lastne vrste, na drugi strani pa med vodilnimi politiki ostalih strank vzgojila nezaupanje napram sebi, tako da se nikdar ni mogla uveljaviti v polni meri v parlamentarnem življenju. Dokler je bila SLS v opoziciji, ji je bilo Se mogoče prikrivati nesposobnost svojih voditeljev z izgovorom, da ne more ničesar doseči, ker ni vladi. Dobro, — so dejali klerikalni volilci. siti čakanja na izpolnitev obljub svojih voditeljev — zakaj pa ne greste potem v vlado? Ta klic je postal tako splošen med klerikalnimi pristaši, da je predstavljal že nevarnost razkola in da se mu dr. Korošec ni mogel več upirati. In tako smo že lani opažali prizadevanje dr. Korošca, da bi prišel v vlado. Brej obotavljanja je pustil svoje zaveznike v opoziciji ob strani ter stopil v vlado, ko se mu je ponudila ugodna prilika, da bi vsaj s par drobtinicami potolažil svoje pristaše. Pri tem pa je zagrešil novo usodno na. pako. Po zadnjem razdoru med radičevci in radikali ni nobena stranka hotela več sodelovati z g. Uzunoviem, ki je bil v veliki stiski, ker je moral spraviti pod streho državni proračun. Tedaj so imeli klerikalci sijajno priliko izvojevati za Slovenijo in njeno prebivalstvo čim večje koristi, toda to priliko so zamudili, ker so vstopili v vlado, ne da bi postavili kake pogoje v korist našemu ljudstvu. Ko so bili v vladi, so imeli roke že vezane in da bi jih ne doletela Radičeva usoda, so glasovali za vse, kar so radikali zahtevali. Namesto obljubljenih dobrot, ki so jih pričakovali tudi politični nasprotniki SLS, so pričeli pndati na naše ljudstvo udarci za udarci. Klerikalni voditelji so vse razočarali. Ni skoro stanu, ki bi ne bil prisade! po krivdi kleroradikalaoga režima v zadnjem državnem proračunu in finančnem zakonu. Kmet ne plačuje na davkih nič manj kakor prej, brezposelnost delavstva so je povečala, ukinile 60 se razne socijalne ustanove, državnim uslužbencem so se zmanjšali dohodki in pridobljene pravice, državnim delavcem in nižjim privatnim nameščencem so se povišali davki, trgovina in obrt sta bili prizadeti vsled zmanjšane konzumne zmožnosti delovnih slojev, kar povzroča tudi padanje državnih dohodkov na davkih itd., zadovoljni morejo biti le crnogor. princi, ki dobe iz državnih sredetev bogate milijone, in pa velika kapitalistična podjetja, ki jim je § 82 finančnega zakona prinesel istotako milijonska darila v škodo našim občinam in okrajem. Takega poloma svoje politike in taktike, kakor ga je doživela klerikalna stranka pri u vel javi jen ju zadnjega državnega proračuna, še ni doživela nobena stranka, niti radičevska ne. Ta polom je tako velik, da ga klerikalni tisk sploh ne skuša zagovarjati in ker ne more ovreči dejstev in krivde klerikalnih voditeljev, se bori v sedanjem volilnem boju proti političnim nasprotnikom samo s psovanjem in zavijanjem resnice. Račun, in sicer zelo težak račun zaradi nespametne klerikalne politike plačuje sedaj ljudstvo in ga bo še dolgo plačevalo! Nezadovojstvo se je povečalo tudi v klerikalnih vrstah samih in da bi rešil, kolikor je mogoče, je sklenil g. Korošec prijateljski pakt s predsednikom sedanje vlade g. Vuki-čevićem v upu na vladno pomoč pred volitvami in pozneje. In se je zopet vračunal. S tem prijateljskim paktom in s sodelovanjem z vladnimi radikali je prevzel odgovornost za vladno delo in njegove usodne posledice, razen tega pa še povečal dezorijentacijo v klerikalni Stranki. Saj z ozirom na to, da stopa Vukičevičeva vlada v volitve brez vsakega programa, nihče med klerikalci pravsaprav ne ve, za kaj se naj bori. Kot zavezniki g. Vukičeviča morajo klerikalci zagovarjati delo vlade in njenih radikalov, toda pri tem nimajo nikakega jamstva, da se jim bo ta njihov trud po volitvah poplačal. Sigurno je, da radikalna stranka po volitvah ne bo več igrala tiste vloge, kakor jo je doslej, četudi bi se ji posrečilo zlepiti zopet v celoto svoje razcepljene vrete, kar pa je skoro izključeno. Zato je jasno, da gradi dr. Korošec svojo hišo na pesku. Za razsodne ljudi obstoja samo eno vprašanje: Ali naj volijo klerikalne kandidate in podpirajo nesmotreno klerikalno politiko samo zato, da bodo še nadalje doživljali razočaranje? Ali nismo zaradi nesposobnosti in kratkovidnosti klerikalnih voditeljev že dovolj trpeli, ali ni skrajni čas, da se odreče zaupanje ljudem, ki so slovensko ljudstvo v njegovih upih s svojimi obljubami samo prevarali? Zanimivosti iz naših krajev Kralj sarajevskih pustolovcev. — Zagoneten umor v Zagrebu. Sarajevo ima dvomljivo čast, da šteje med svoje častite meščane in občane tuđi Jovana Delerja, ki bo dobil po mnenju policijskih oblasti časten naslov «kralja sarajevskih pustolovcev«. Mož je na policiji in pri državnem pravdništvu že zelo znana firma. Vsako leto imajo ž njim opravka, — če gti seveda dobijo, kajti Deler je zelo premeten in se le redkokdaj vjame v policijske mreže. Izdaja se vedno le za kaj «boljšega» in ni tip onih pustolovcev, ki se zadovoljijo z malenkostmi. Živeti hoče dobro brez dela in truda. Ima pa tudi eleganten nastop in je finih manir, ki mu omogočajo svobodno kretanje v najfinejših dalmatinskih kopališčih, kjer nastopa z največjo eleganco. Kadar mu zmanjka cvenka. odpotuje zopet v notranjost države, da na hitro kaj «zasluži». Tak pohod je priredil tudi pred par dnevi. Pripeljal se je naravnost v Zagreb in posetil veletrgovca Galovi-ća. Ni pa se mu predstavi! morda za trgovskega potnika ali nameščenca kake večje rvrdkfe, kakor je to običajni trik takih goljufov. Pripeljal se je z avtomobilom in se izdajal za predsednika delniške družbe «Bukva» v Bosni, ki se bavi z eksportom lesa in je eno največjih podjetij te vrste v naši državi. Trgovec ni niti slutil, da obstoja to društvo samo v Delerjevi fantaziji. Deler je na široko razkladal, koliko lesa so že letos izvozili v Italijo, Turčijo, Sirijo in Egipt. Kmalu sta se pogodila za 6000 komadov železniških pragov za ceno 160.000 Din. Galović je izplačal Delerju na račun samo 20.000 Din, ker ni imel več gotovine pri rokah. Ostanek bi mu izplačal. ko bi bili pragi odposlani. K sr.eči pa je medtem zvedel, da je nasedel goljufu in vložil prijavo. Večjo srečo je imel pri nekem Sta-niju, katerega je ogoljufal za 20 vagonov lesa. Kupil je blago, dal navidezno manjši znesek za aro, nato pa les hitro prodal dalje in z izkupičkom izginil. Sličnih goljufij ima na vesti še celo vrsto. Policija ga je že parkrat ujela, a vselej se mu je posrečilo, da je v ugodnem trenutku pobegnil. Zadnjič je celo poslal iz Karlovca policiji v Sa- ScMeht«*o 7. odlika: I terpentinovo milo ^ je s\ujst\o MUchtevaga tefpeutiiMivt^j mila. Poeebno priporočljivo za pranje bo!» niškega in otroškega perila. — 1. Terpentm v milu. 2. Velik in priročen kos. 3. Prijeten duh. 4. Slike iz pravljic za izrezati. 5. Milo je v zavitku. 6. Svetla barva. 7. Razkuženje perila. HHHHHHHHSHHHEBEE rajevo razglednico s pozdravi. Od takrat pa manjka za njim vsaka sled. Bržkone je zopet ujel kako večjo ribo in sedaj brezskrbno živi v kakem reno-miranem kopališču. Včeraj zjutraj so našli v Zagrebu ob cesti, ki vodi v Bukovac, neznanega moža. starega okrog 50 let, v mlaki krvi. Seljaki, ki so rano zjutraj šli v cerkev, pripovedujejo, da so slišali neko stokanje, ki pa si ga niso znali tolmačiti. Šele sedaj domnevajo, da je stokal neznanec. Policijska komisija je ugotovila, da ima mrtvec popolnoma razparan trebuh, v desnici pa je krčevito držal oster nož. Zemlja je bila več metrov daleč na okrog vsa prepojena s krvjo, iz česar se sklepa, da se je ranjenec v smrtnem boju valjal po tleh. Čudno je to, da je bil nož, ki ga je držal v roM, obrnjen tako. da policija domneva, da si sam ni mogel zadati tako hudih ran in da je postal bržkone žrtev kakega zavratnega napada. Proti temu pa govori dejstvo, da je imel trebuh popolnoma razgaljen. Navadno le samomorilci operirajo tako, da se zabodejo na golo kožo. do-Čim morilec za to navadno nima časa in zasadi svoje morimo orožje kar skozi obleko. V žepu neznanega mrtveca so našli poziv na sodišče, ki se glasi na ime Martin Skravec iz Jalžabera. Truplo so po komisijonelnem ogledu prepeljali v mrtvašnico, kjer bo izvr-šena obdukcija._ Sport Plavalna tekma na Ljubljanici Primorje prvak Slovenije. V soboto in nedeljo so še vršile na Ljub* ljanici plavalne tekme za prvenstvo Slove* nijs. Tekmovali so stari rivali na vodi. Pri* morje, Ilirija in Ljubljanski športni klub, glavna borba pa se je vršHa tudi v tej športni panogi med Ilirijo in Primorjem. Primorju je uspelo, da je z 266 proti 248 točkam odneslo zmago. Po drugi verziji je razmerje celo 272 : 253 v korist Primorja. (Zmago Primorja so odločile dame, ki so zmagale skoraj v vseh disciplinah, dočim Ilirija za te discipline ni imela dobrih tek* movalk. Pri sobotnih tekmah so odnesli prva mesta: 50 m juniorji proato: BIei\veis Marko (LS*C) 34.5; 50 m juniorke prosto: Jenko Vera (II.) 43.1. 100 m senior j i hrbtno: Pa jer (I.) 1 : 37. 100 m dame hrbtno: Prekuh 1.44. 400 m prosto: Bleiweis Marko (LSK) 7 : 34.4. Skoki juniorjev s trinoeterske deske: 1. Longika (L) 34.5 točk. 2. Peče (I.) 33 točk, 3. Grilc (I.) 31.5 točk. Waterpoolo: Ilirija II. : Primorje II 6 : 0 (4 : 0). Včeraj so se plavalna tekmovanja na* daljevala. Borba za točke med Ilirijo in Pri* morjem je bila ogorčena, zmaga do konca negotova. Prva mesta so odnesli: 100 m juniorji hrbtno: Kovačič (P.)1 1 : 41. 100 m juniorske prsno: Treo (P.) 1 : 37. 200 m seniorji prsno: Bleiweis Marko (LSK) 2.46. 1500 m seniorji prosto: Trnkoczy (LSK) 32.2. 50 m juniorke prosto: (Ta točka se je plavala že v soboto, radi protesta Primor* ja pa se je včeraj ponovila.) Treo Majda (P.) 40.6. 200 m seniorke prsno: Prekuh Fr. (P.) 3.58.8. 100 m seniorke prosto: Prekuh Fr. (P.) 1 : 36.6. 100 m juniorke hrbtno Prekuh A. (P.) 1 : 43.2. 400 m seniorke prosto: Ogrin (P.) 8 : 32. 4 X 200 m seniorji: 1. Ilirija I. (Sever, Lapajnc, Erbežnik. Jenko) 15 : 27, 2. Pri* morje I. 3. Ilirija II. 4. Ilirija III. 5. Primor* je II. 100 m juniorji prsno: Grilc (I.) 1 : 31.<>. 4 X 100 m seniorke: 1. Primorje I. 7.55 (Prekuh F., Erbežnik, Scherban, Prekuh A.). 2. Ilirija, 3. Primorje II., 4. Primorje III. Skoki senior je v: To je bila ena najlepših točk dneva. Prvak Kordelič in Antosiewicz sta pokazala par krasnih, elegantno izve* denih skokov, dočim se je Juntesu poznalo, da nima zadostnega treninga. Rezultat je bil: 1. Kordelič (I.) 96 točk. 2. Antosie-vvicz (L) 88 točk. 3. Juntes (P.) 76 točk. Skoki seniork: 1. Dolenc (I.) 34.5 točk, dr. Božena Kokaljeva (LSK) izven konku* renče. \Vaterpoolo: LSK — Ilirija I. 2 : 0; se* mifinale: Ilirija II. — LSK 6 : 0, par forfait, ker LSK ni nastopil; finale: Ilirija II. — Pri* morje I. 4 : 0, (3 : 0). Zaslužena zmaga Hi* rije, ki je bila tehnično boljša in pred go* lom odločnejša. Tekmovanja so se vršila ob najlepšem vremenu, voda je bila izredno topla. Orga* nizacija tekme pa ni bila na višku in tek* movanja so se preko mere zavlekla. Primorje si je s to zmago definitivno priborilo prehodni pokal ljubljanskega pla* valnega podsaveza. Češkoslovaška - Jugoslavija 1 : 1 (0 : 1). — Izvrstna igra naše reprezentance. Včeraj se je vršila v Beogradu na igrišču Jugoslavije meddržavna tekma Jugoslavija — Češkoslovaška, ki je končala po krasni igri našega tima neodločno z 1 : 1. Preko 10.000 gledalcev je plačalo na vstopnini 161 tisoč dinarjev. Naše moštvo je bilo radi odsotnosti Luburiča znatno handicipirano, a je kljub temu nudilo Cehom povsem ena* kovredno igro. Najboljši del je bila krilska vrsta, kateri gre glavno zasluga na rezul* tatu. Izvrstna sta bila tudi Ivković in Ra* dič. Gosti so imeli v krilcih in vratarju svoje najboljše igralce. Moštvi sta nasto* pili v postavi: Češkoslovaška: StapIik*Per* ner, Seifert * Kolenatv. Čarvan, Hajnv* Fleischmann, Svoboda, Beibl, Puc, Kratoch* wyl. — Jugoslavija: Mihelčič (Sifliš)*Ivko* vic, DasovićVArsenijević, Premrl, Popović* Poduje, Per5ka, Bonačič L, Bonauič II., Radič. Igra se jc vršila sprva v ostrem tempu, ki je pa vsled velike vročine v drugi polo* vici popustil. Jugoslavija je bila boljša v prvi polovici, Čehi pa v drugi. Pri domačih vodja napada Bonačič ni mogel nadomesti* ti Luburiča. Burna odobravanja je žel Mi* helčič, ki bi pa lahko obranil dobljeni gol. V 8. minuti druge polovice je bil po ne* sreči težje poškodovan, zamenjal pa ga je prav dobro Sifliš. Čehi niso nudili tega, kar se je od njih pričakovalo. Nastopili so razen Kade v svo* ji najmočnejši postavi. Mnogo je nanje vpli* vala strašna vročina. Sodil je budimpeštan* ski sodnik Ivančič brez najmanjše napake. Publika se je vedla popolnoma sportsko in jc aplavdirala obojestranske lepe akcije. Goli so padli v 39. minuti I. polovice po Perski, ki je prevzel krasen center Poduja. Po odmoru je izenačil v 2. minuti Puc iz prostega strela. — Lahkoatletski dvomateh Poljska — Jugoslavija je končal z zasluženo zmago Po* Ijakov s 94 proti 46 točkam. Od 14 tekmo* valnih panog so gosti zasedli v 11. prva mesta. Zboljšana sta bila dva poljska io dva jugoslovenska rekorda. — Iz LHP službeno: Danes ob 20. va/nj. seja upravnega odbora v kavarni Emoni. — Tajnik. — S. K. Ilirija. Plenarna seja se vrši v torek, 2. avgusta ob 20.30 v klubovi sobi kavarne Evropa. Vsi gg. odborniki se na* prošajo. da sc seje vsled važnega dnevnoj, reda zanesljivo udeleže. Tajnik II. —. 5. K. Svoboda — S. K. Krakovo 7 2 (6—1) v korist Svobode. Svoboda je igraU pod običajno formo z 2 rezervama in ie v drugem polčasu popolnoma popustila. eleznica Koledar. Danes: Ponedeljek, 1. avgusta ; 1927 katoličani: Peter: pravoslavni: 19. julij*, Mark. s« b. VB. DEŽURNE LEKARNE. Danes: Piccoli, Dunajska c; BakaulJ, Sv. Jakoba trs. Solnce zaide danes ob 19.28. vzide julr; jutri ob 4.46 in zaide ob 19.2«>. Deložacija železničarjev iz vagonov Radi pomanjkanja stano\anj je železniška direkcija dovolila svoječav železničarjem v Zagrebu bivanje v železniških vagonih. Železničarji so zavzeli precejšnje število voz in in sc naselili vanje v nadi, da bo prometno ni.-nistrstvo pravočasno začelo zidati potrebne stanovanjske hiše. V Zagrebu so bili železničarji najprej nastanjeni v vagonih pred glavnim kolodvorom, potem pa so se preselili v Culinec in n.i-to še dalje. Dne 27. julija so vsi železničarji, prebivajoči v vagonih, prejeli okrožnico direkcije s pozivom naj se do 1. avgusta iz vseh vagonov izselijo. Generalna direkcija je tudi vserrj Šefom odredila, naj do tega termina preskrbe železničarjem stanovanja in pazijo na to. da se odredbe strogo vrši. V okrožnici stoji dobesedno: *Šeii naj z vsemi po zakonu dopuščenimi sredstvi skrbe, da se ta naredba v celoti izvrši. Neposlušne železničarje naj se protokolira. Proti tem se bo po&io-palo z vso strogostjo po zakonu o dr* žavnem prometnem osobju.* Na ta način bo v Zagrebu 200 želez-ničarskih rodbin brez strehe. Čeprav državne železnice potrebujejo zaradi izvozne sezone od železničarjev zasedene vagone, vendar je reševanje stanovanjske krize na ta način dokaj čudno. Železniška uprava bi se morala pobrigati, da železničarji dobe najprej stanovanja. Nekateri stanujejo v vagonih že 9 let in v tem času se jrrn ni posrečilo dobiti drugo primerno stanovanje. Nekateri so se vselili v vagone brez dovoljenja, drugi zopet samo začasno ob času poplave,a tudi ti nočejo zapustiti vagonov. Res je, da je skrajni čas, da sc odpravijo te vagonske kolonije, vendar bi morali merodajni činitelji siromakom pred deložacijo preskrbeti primerna stanovanja. Hugo Beitauer: 20 In sedaj bodo njegovo hčerko proglasili za kraljico lepotic, naslov, ki ji pristoja prav tako kakor kavki naziv ptice-pevke. Fred se je prisrčno zasmejal, ko je Gaston končal svoj referat. — Ves svet je ena sama norišnica! Dolarji ali ničvredne krone, v primerni količini vselej napravijo iz krivice pravico in iz debele goske najdragocenejšo eksotično ptico! Ko so rojile Fatrvju te ne baš duhovite, pa vse eno trezne misli po glavi, je prikorakal mimo njega mlad parček. Fatty je za hip prekinil svoje premišljevanje, a že v naslednjem trenutku je od začudenja široko odprl usta in presenečen strmel za lepim dekretom. Kaj bolj ljubkega še v svetem življenju ni videl. Dekle je komaj odraslo šolskim klopem, iz lepega obraza je gledal v svet dvoje sinjemodrih, sanja-vih oči, srednje vel&a postava, priprosta bela obleka, ki pa jo je krasilo krasno japonsko ogrinjalo; lasje pristriženi po fantovsko, so se svetili ko čteto zlato in med milijonom blondink se je menda samo še ena lahko ponašala s takim naravnim okrasom. Fatty se je zasukal na peti in z zanimanjem sledil mlademu parčku. Resnično, to je bilo najlepše dekle, kar jih je doslej videl v vsem svojem življenju. Od mlade lepotice je izhajal dih miline in devištva. Vsakdo je obstal in presenečen gledal za njo. Bila je očividno siromašna. S pogledom poznavalca jo je Fred ogledal od pete do glave. Nobenega prstana, nobene verižice okrog vratu, nobena zapestnica ni krasila njene fine roke. Bela obleka je bila iz najcenejšega blaga in tudi lakasti čeveljčki na malih nožicah so bili čisto navadne, najcenejše vrste. Fred je stopal v gnječi trdno za dekletom in njenim prav tako čednim, a istotako siromašno oblečenim spremljevalcem. Iz njenega razgovora je slišal besede, ki so ga globoko ganile. Dekle je postrani pogledalo na spremljevalca in smehljaje dejalo: — Veš, Rolf, midva bi bila klobase in kruha vendarle ne smela tako hitro pojesti. Sedaj sem prav pošteno lačna. — Ti, jaz tudi! Kaj naj storiva? Denarja nimam. Sem suh ko miš! Franci se je zopet razposajeno zasmejal*. — Kaj češ? Malo bova pač stradala! Imam še sicer par tisočakov, toda ne hotela bi ostati popolnoma brez denarja in jutri je tudi še dan...! Fred je bil ginjen, pa tudi razdražen. Smola, si je mislil. Najdem tu končno dekle, lepo ko Venero in če se tudi tokrat ne motim, pridno in pošteno, toda ima že svojega izvoljenca, ki je poleg vsega še ^**av čeden dečko. Ali naj ga izrinem? To bi bila nesramnost! In neglede na to: Garrick polaga največjo vrednost na deviitvo in dekle, ki obiskuje z mladim fantom večerne gozdne veselice in se Ž njim tika, bi v tem pogledu težko odgovarjalo njegovim rrgoroznim zahtevam. Toda kmalu je postal'drugih misli. Mladi mož, ki ga je ona nazivala za Rolf a, ji je dejal: — Ubogo dekle, lačna si, a jaz ti ne morem ničesar ponuditi. — Pri tem ji je položil roko okoli pasu in jo nežno prrvil k sebi. Franci pa se ga je energično osvobodila. — Pusti me, Rolf! Saj vidiš, da naju ljudje opazujejo. Ali morda hočeš, da bi naju smatrali za zaljubljeni parček, ko pa sam veš, da to nisva! Če nočeš, da bom huda. se moraš navaditi nt to, da boš postopal z mano kakor brat s sestro. Fattyju je pri teh besedah kar poskakovalo srce. Naglo je sklenil, da se bo oprijel tega parčka in ga ne bo več izpustu iz oči. V tem trenutku je nastalo na ožjem veseličnem prostoru razburjenje. Nek gospod je stopil na oder in kričal skozi megafon: — Cez četrt ure se prične štetje kuponov. Cenjene dame, ki jih imajo večje število, naj se potem zglase tukaj in oddajo svoje kupone, da jih preštejemo. Hčerka bogatega mlekarnarja je začela vsa razburjena drenjati proti odru in visoko v zraku je zmagoslavno vihtela svojo košaro, ki je bila do vrha napolnjena z rdečimi kuponi. Fred, ki je stal v bližini mladega parčka, je slišal, kako je Rolf nejevoljen zagodrnjal: — Ta pitana goska bo dobila prvo nagrado in ti, ki si najlepša med vsemi, boš ostala praznih rok! To imenujejo pravičnost! Odgovora Fred ui več slišal. Njegovi možgani so začeli krčevito premišljevati. V naslednjem hipu je že prijel Ga-stona za roko, mu stisnil cel šop bankovcev in rmi v angleščini razburjeno — Teci naglo k vsom šotorom In kupi vse kupone, ki so še na razpolago. Pokupi vse, vseeno, ali jih je dva, tri, pet. deset ali stotisoč. Vse! Razumeš? Vse, kar je še, moram dobiti! Gaston se je čudil le odlomek ene sekunde. Ko je v naslednjem hipu zagledal krasno dekle pred njima in videl, kako jo Fred kar požira s pogledi, jo vse razumel. S svojimi komolci si je brezobzirno krčil pot skozi množico. V naslednjem trenutku je žc zapela tromba in neki gospod je z odra zopet zaklical: — Prosim, oddajte kupone! Med veselim vzklikanjem svojih častilcev in spremljevalcev se je gospodična Kati rinila skozi množico, tako da ji je pot ki se ji je cedil po čelu. lepil lase. Zmagovito je stopila pred mizo, okrog katere je bil zbran odbor, da šteje glasovnice in iztresla svojo košaro. Prihodnja je pristopila k mizi neka črnooka, malo lahkomiselno izgledajoča damlca in izročila tudi precejšen šop glasovnic, ki pa je bil že za dobro tretjino manjši od onega, ki ga je pred njo izročila gospodična Kati. Druga, junon-ska impozantna postava jih je imela že samo dobro pest. 0996 Dnevne vesti Vt Ljubljani, dne 1. avgusta 1927. — Novice z Bleda. Prometni minister general Milosavljević je ostal na Bledu samo v soboto popoldne ter se je z večernim brzovlakom že vrnil v Beograd. Včeraj opoldne je odpotoval z Bleda admiral Priča, a vojni minister general Hadžić z večernim brzovlakom. Ko so na Lescah pripenjali salonski voz vojnega ministra k or-zovlaku. bi se bila kmalu zgodila nesreča in le srečnemu naključju je zahvaliti, da cista bila dva potnika povožena. — Osemdesetletnica narodnega škofa. V Boki Kotorski praznuje jutri 2. avgusta osemdesetletnico svojega rojstva narodni škof Fran Uccellini, velik narodni dobrotnik in rodoljub. Uccellinija spoštujejo vsi Dalmatinci brez razlike vere kot pravega narodnega svečenika. S svoUmi sicer skromnimi sredstvi podpira vsako na-rodnokurturno gibanje. Uccellini ie vedno vneto podpiral stremljenja našega jugoslovanskega Sokolstva. Jubilant ni samo velik teolog, marveč tudi mož svetovne naobrazbe. Škof Uccellini je prevedel v srbohrvaščino Dantejevo »Divino comedijo«. Prevod je posvetil »slogi in ljubavi Srbov in Hrvatov, istokTvnih in istojezičnih bratov.« — Himen. Poročila sta se 26. julija g. profesor Silvo Kranjec in gdč. Ana Petelinova. Čestitamo! — Redakcija učiteliiš. Začetkom šolskega Teta se izvrši redukcija učiteljišč. Sedaj ie pa pri nas 40 dTŽavnih in 5 privatnih učiteljišč. Finančni zakon pa odloča, da mora biti pri nas le 33 učiteljišč. — Carinjenje prtljage potnikov in turistov. Carinska glavna direkciia ie izdala obmejnim carinarnicam podrobna navodila jrlede carinjenja prtljage potnikov in turistov. Direkcija odreja, nai cariniki ne delajo nikakih ovir potnikom in turistom. — Mednarodni kongres srednješolskih profesorjev. V Bukarešti bi se imel vršiti meseca avgusta mednarodni kongres srednje šolskih profesorjev. Ta koneres je z ozirom na smrt rumunskega kralia Ferdinanda odpovedan in se letos sploh ne vrši. — Razpust obč. sveta v Vršcu. Ker se je radikalna stranka v Vršcu razdelila v dve skupini, sc borita aktivni minister Stankovič in bivši minister dr. Miletić za premoč v občinskem svetu. Do sedaj je bila skupina dr. Miletiča v premoči. Minister za kmetijstvo Stankovič pa je pripadnik vladajoče skupine in ie pustil po notranjem ministrstvu razpustiti občinski svet v Vtšcu. Pričakuie se sedaj imenovanje komisarja za mesto Vršac. — Posojilo uprave državnih monopolov. Neka ameriška finančna skupina jc ponudila upravi državnih monopolov posojilo v znesku 500 milijonov Din. Uprava sedaj proučuje to ponudbo v podrobnosti. — Gradnja sokolskega doma v Šibenj-niku. Ministrstvo notranjih del ie dovolilo podporo 5000 Din za gradnio sokolsk. doma v Šibeniku. — Pustolovščina zagrebškega lopova. K našemu sobotnemu poročilu o zagrebškem pustolovcu, ki se je izdajal za sina zagrebškega industrijca Arka ter se vozil z na-ietim avtmobUom po raznih kopališčih, nam poročajo iz Rogaške Slatine, da ravnatelj tamošnjega kopališča ni nasedel lopovu ter mu izdal ček za 1000 dolarjev. V toliko popravljamo svoie poročilo, ki smo ga posneli po zagrebških listih. — Sin bivšega kitajskega guvernerja v Dalmaciji. V Split je dospel Čite Cen iz Pekinga, sjn bivšega guvernerja Kitajske Cena. Prišel je v Dalmaciio na letovišče. Cen je po poklicu mlad zdravnik. — Sokol v Šiški praznuje v dneh 6. in 7. avgusta t. 1. svojo 25-letnico, združeno z okrožnim zletom I. ljubljanskega sokolskega okrožja. Pri tej priliki se otvori tudi letno telovadišče, ki bo izročeno Sokolu v uporabo. Občinstvo se vabi, da poseti prireditev v Šiški v kar največjem številu. Zdravo! 584/n — Milijonarji v Rusiji. Znano je, da je tiskarski škrat zelo hudomušen. V podlist* odporo in subvencijo za olimpijado, ki se vrši prihodnje leto v Amsterdamu. Med francoskimi športniki in atleti je zaradi tega zavladalo upravičeno ogorčenje, kajti na olimpijadi bo zastopana večina svetovnih narodov in zato bi bila pač sramota, če ne bi bili Francozi med udeleženci. Olimpijski odbor je zato apeliral za pomoč na javnost, ki se je radevolie odzvala njegovemu pozivu. Kakor javljajo iz Pariza, je sloviti milijonar Coty, izdelovalec znanih pudrov, poklonil znaten znesek za francoske športnike, pa tudi ostala javnost je prispevala k fondu za udeležbo Francije na olimpijadi. Dosedaj se je nabralo nad pol milijona frankov. Vezuv zopet bljuva Bljuvanje Vezuva je sicer vsakoletni pojav, vendar je po poročilih iz Italije zavzela erupcija vulkana letos tako velik obseg kakor v januarju 1. 1916. Direktor observatorija na Vezuvu javlja, da je začel Vezuv po 8 mesecih zopet bljuvati. Gosti oblaki dima se vale iz žrela vulkana, daleč naokoli je razsvetljeno obzorje. Vezuv bruha kamenje in pepel 100 m visoko in ta masa pokriva daleč na okrog pogorje vulkana. Lava je uničila aparate za merjenje o gibanju erupcije na observatoriju Vezuva. Lava se širi s hitrostjo 3 m na sekundo po pobočju vulkana. Njena širina znaša do 15 m. Tekom zadnjih 16 ur je Vezuv izbljuval okoli 2 milijona kubičnih metrov lave. Eksplozije so mogočne in jih je Čuti daleč naokoli. Prebivalstva se je polotila panika, mnogo ljudi, zlasti premožnejših je zapustilo svoje domove. Padec iz višine 7000 metrov Pred dnevi smo poročali o senzaci-jonalni in čudežni rešitvi francoskega letalca Laera, ki je s svojim letalom treščil iz višine 7.000 m, a v višini 100 m se mu je šele odprlo padalo in ga rešilo sigurne smrti. Svoj izredni doživljaj opisuje letalec Laere takole: Dvignil sem se s svojim enokrovni-kom do višine 7.000 m in občutil sem, da so se moji čuti, verjetno radi pomanjkanja kisika, zelo poostrili. Slišal sem bolje kot običajno in čul sem vsako najmanjše gibanje motorja. Nato so me začele zapuščati moči. Z zadnjim naporom sem skušal letalo okreniti, toda krmilo mi je odpovedalo. Bil sem napol omamljen. Videl sem, kako se je letalo postavilo na glavo. Slutil sem, da je to moja zadnja ura. Se par trenutkov, sem pomislil in bom pri svoji materi, ki mi jo je iztrgala smrt pred štirimi leti. Padal sem vedno bolj globoko, zemlja se mi je bližala z velikansko naglico. Skušal sem zlesti iz svojega sedeža, toda zaman. Petkrat, šestkrat sem ponovil poizkus, ki se je vedno izjalovil. Aparat je padal dalje. Zbral sem svoje poslednje moči in uspelo mi je letalo spraviti na hrbet, obenem pa sem odleiel iz aparata. Bil sem v višini 600 m, oba jaz in aparat sva padala z enako hitrostjo. Padalo se ni hotelo odpreti. Bil sem samo še 100 m nad zemljo. V grozi sem zaprl oči. Se kratek hip, nato velikanski trušč in hrušc — izgubil sem zavest. Ko sem se zopet zavedel, sem bil zapleten med vejevjem na drevesu. Bil sem torej živ in rešen. Restavracija v letalu Moderna avijatika je zopet storila korak naprej. Iz Pariza javljajo, da je v soboto na letališču Le Bourget starta-lo prvo letalo, ki je opremljeno z vsem mogočim konfortom, v njem se nahaja tudi restavracija. Potniki, ki se poslužujejo tega letala, ki vzdržuje promet na progi Pariz—London, so deležni vsega konforta, vsak hip so jim na na razpolago gorka ali mrzla jedila vseh vrst. Na letalu se nahajata poleg pilota in mehanika tudi dva natakarja. Letalo je opremljeno poleg tega z oddajno postajo. Prve vožnje se je udeležilo 10 potnikov, večinoma Angležev. Zdi se, da ni daleč čas, ko bodo ljudje pose-čali zračne restavracije in hotele. Galanten jetnik Iz zapora neke jetnišnice na Rumun-skem je nedavno pobegnil zločinec Georg Adamcsek. ki je bil obsojen na 2 leti zapora. V celici je pustil pismo nastopne vsebine: »Ljubi gospod ravnatelj! Oprostite mi, ker sem vas zapustil, ne da bi z vami izpregovoril besedico in ne da bi se poslovil od vas. Važni posli me silijo k begu. Zelo neprijetno pa bi mi bilo. če bi imeli radi mene neprihke. Zato vam zagotavljam, da se tekom dveh tednov prostovoljno vrnem. Ostanite mi zdravi in na skorajšnje svidenje. G. A.< Ru-munska javnost je sedaj radovedna, če bo ubegli jetnik res držal dano besedo. Strašna smrt starčka Iz Linza poročajo o strašni usodi, ki je doletela 841etnega starčka Emilija Gramla iz Kreisbuchla pri Lambachu. Starček je odšel pred dnevi na obisk k svojemu sinu, ki stanuje v selu Gribl. Na poti je starček zašel v močvirje in končno ves onemogel obležal. Tri dni in dve noči je ostal nesrečnež brez vsake pomoči. Bil je v obupnem položaju. Mušice, črvi, klopi in druga golazen se mu je zajedla v tek), ves obraz je imel strahovito razmesarjen. Trpel je tudi strahovito lakoto in žejo. Našli so ga v smrtni borbi, nesrečnež se je vil v obupnih bolečinah, razril je vso zemljo. Pomoč pa je bila prepozna. Prepeljali so ga na dom njegovega sina. kjer je pa že čez nekaj ur umrl. Kupcevalci z dekleti Kako ostudna kupčija z dekleti cvete, priča primer, ki je bil te dni odkrit pri Bratislavi. Iz Donave so potegnili pod nekim mostom steklenico, v kateri je bil listek s sporočilom: »Odpeljali so me kupcevalci z dekleti in me zavlekli v Carigrad. Grete \Viesner.« Dunajski listi javljajo, da je nedavno res na tajinstven način izginilo z Dunaja dekle z imenom Grete VViesner. Če ne gre za kako zlobno mistifikacijo ali za neokusno šalo, potem je res dekLe postalo žrtev brezvestnih kupčevalcev z belim blagom. Pinceta v želodcu bolnika Milan je doživel te dni svojevrstno senzacijo. Državno pravdništvo je ovadilo nekega znanega in slovitega kirurga iz Cremone in sicer radi malomarnosti. Profesor je namreč lani decembru operiral pacijenta, ki je bolehal na želodcu. Operacija je uspela, vendar je pacijent tudi kasneje tožil o bolečinah v želodcu. Ker bolečine le niso ponehale, je odšel mladenič še enkrat v bolnico in se podvrgel drugi operaciji. Pri ponovni operaciji so zdravniki odkrili v želodcu pinceto, katero je pozabil pri prvi operaciji kirurg iz Cremone. Tragedija mladoletnih Že zadnjič smo poročali o nenavadni tragediji dveh mladoletnih oseb, ki jih je pogala brezsrčnost roditeljev v smrt. Enak dogodek se je primeril te dni tudi v malem avstrijskem mestecu Tullnu. V petek zvečer so našli obešenega v stolpu cerkvenega zvonika 13 letnega dečka Josipa Hessa. Preiskava je ugotovila, da je deček izvršil samomor. Splezal je sam v cerkveni stolp, si zadrgnil zvonovo vrv trikrat okoli vratu in obvisel na njej. Tragična smrt mladega dečka ie vzbudila v mestecu splošno sočutje z nesrečnežem, obenem pa ogorčenje nad postopanjem njegovim staršev, ki so ga indirektno nagnali v smrt. Preiskava je pokazala, da je bil Josip Hess priden in marljiv deček, da pa so ga roditelji zlasti oče, notoričen pijanec, zelo trpinčili. Oče ga je često za najmanjši vzrok brutalno pretepel. Kakor pripovedujejo sosedje, je moral mladi Jožef že često vstajati ob 4. zjutraj in hoditi v oddaljeni gozd po drva. Usodnega dne, ko je izvršil samomor, mu je ukazal oče. da naj tolče kamenje. Orožniki so nečloveškega očeta ovadili državnemu pravd niš t vu. Preiskava je pokazala, da so roditelji krivi tudi smrti svojih dveh otrok dvojčkov Terezije in Margarete, ki sta umrli 1. 1919 ter 14 mesecev starega sina Leopolda Hessa. ki je skoraj istočasno obolel in umrl. Državno pravdništvo je sedaj odredilo ekshumacijo vseh treh trupel. Oče in mati pa sta morala oditi v preiskovalni zapor. Novoimenovani poslanik neke države je imel izročiti papežu svoja poveril na pisma. V zadnjem trenutku so ga opozorili, da se ima njegov nagovor na papeža izvršiti v latinskem jeziku po vi. Diplomat seveda ni imel niti pojma ceremonijelu, ki je v Vatikanu v velja-o latinščini in ie prišel zaradi tega v veliko zadrego. Kancelar poslaništva ga je pričel tolažiti in je prevzel nalogo, da ga v zadnji uri nauči potrebnih par latinskih besed. Učitelj je demonstriral pred diplomatom način ceremonije pred papežem: »Ekscelenca vstopite, upognite koleno, kakor da bi hoteli poklekniti in recite »Sanctissime patre!« (Najsvetejši oče). Papež bo nato odgovoril: »Carissime fili« (Najdražji sin). Po tem pozdravu izročite papežu po-verilna pisma z besedami: »Habeo do-cumenta« (Imam papirje), na kar bo sledil apostolski blagoslov, pri katerem morate ekscelenca poklekniti in vzklikniti: »Non sum dignus« (Nisem vreden).« Diplomatu se je zazdela stvar zelo« enostavna in vesel se je odpeljal k papežu v avdijenco. Toda v razburjenju in presenečenju nad zgodovinskim sijajnim ceremonijelom Vatikana je pozabil par na izust naučenih latinskih besed ter je pričel z besedami: »Carisima papa< (Draga papežinja). Papež se je smehljal in odgovoril: »Non sum mulier (Nisem ženska). Nato je poslanik dejal, kakor se je naučil: »Habeo documenta* (Imam dokumente). Lahko si predstavljamo, kakšne obraze so napravili Pij Enajsti, kardinali in drugi duhovni dostojanstveniki. Papež je pričenjal postati nestrpen, poslanik pa je dejal nazadnje popolnoma razburjen. »Nori sum dignus« (Nisem vreden), na kar je namestnik Krista ironično odgovoril: »Čredo* (Verjamem). Kako se je mučni prizor končal, vatikanska kronika ne pove. Statistika verstev Po najnovejši statistiki šteje danes krščanstvo 684 milijonov ljudi, . to je 37.6 odst. celokupnega zemeljskega prebivalstva, ki je cenjeno na 1 milijardo in 816 milijonov. Nekristjanov bi bilo potemtakem 1.132 milijonov ali skoro dvakrat toliko kakor Kristusovih vernikov. Med kristjani zavzemajo prvo mesto katoličani, ki jih je 330 milijonov. Za njimi so najmočnejša skupina protestanti z 210 milijoni in potem pravoslavni s 144 milijoni. V odst. izraženo je katolikov 18.1, protestantov 11.6 in pravoslavnih 7.9 odst. celotnega prebivalstva na svetu. Največja skupina med nekristjanj sc mohamedanci, ki jih je 235 milijonov (12.9 odst.), budistov ie 200 milijonov (11 odst.). raznih indijskih sekt 217 milijonov (11.9 odst). pristašev Konfucija 300 milijonov (16.5 odst.), šintoistov 25 milijonov (1.4 odst.) in animistov 130 milijonov (7.S odst.). Najzanimivejše v omenjeni statistiki pa je dejstvo, da štejejo Žid je le 15 milijonov vernikov, to je jedva 0.7 odst. celokupnega zemeljskega prebivalstva. M. Zoščenko: Svatba v Rusiji Volodki Sovituškinu se je zelo mudilo in to je bila njegova napaka. Zaupno morem povedati, da Volodka niti ni dobro videl usojene mu ženske. Res je, da je nikdar ni videl brez klobuka in zimskega plašča, ker so se vsi važni dogodki med njima odigrali na ulici. Niti tedaj ni odložila plašča, ko je pred svadbo predstavil zaročenko svoji materi. Volodka se je seznanil ž njo v tramvaju. On se je šele vsedel, ko se je poleg njega ustavila neka gospodična. Ni bila grda. Oblečena je bila precej okusno in imela je na sebi zimski plašč. Gospodična v zimskem plašču je stala poleg Volodke, z eno roko se držala za jermen pod stropom, z drugo pa pritiskala k prsim nekak zavojček. Razume se, da je bil tramvaj prepoln in da stati ni bilo prijetno, da povem resnico. Volodki se je zasmililo dekle: — Sedite na moje koleno, vam bo udobnejše. — Ah ne, hvala, je odvrnila. — Pa mi dajte vsaj vaš zavojček. Spustite mi ga v naročje. Boste lažje stali. Ni mu dala zavojčka. Zdelo se je, kakor da bi se bala. da bi ji ga ne ukradel. Volodka Sovituškin jo je še nekoliko pogledal in se zdrznil. — Moj bog je pomislil, tako lepo dekle, pa se vozi s tramvajem. Tako se ie pripeljal mimo dveh postajališč. Končno je Sovituškin videl, da odhaja dekle k vratom Vstal je. Na ulici sta se seznanila in šla skupaj dalje. Vse to se je dogodilo hitro in Volodka ji je brez obotavljanja predlagal, naj se čez dva dni poročita. Ona je pristala m tretji dan sta odšla na občino. Toda šele po zvršenih podpisih na občini, so se odigrale najvažnejše sltvari. Ženin in nevesta sta odšla domov k materi. Tam se je zbralo že mnogo sveta. Bila je velika svečanost. Miza je bila pripravljena. Mnoge gospodične in kavalirji so hodili iz sobe v sobo ter pripravljali, kar je bilo potrebno. Volodka je izgubil ženo iz vida. kakor hitro je vstopil. Obkolili so ga mati, sorodniki in prijatelji, ki so mu čestitali in ga vlekli s seboj. Vsi so govorili vanj in mu stiskali roki. Naenkrat se je Volodka spomnil, da ne ve. katera od vseh žensk je njegova žena. — Moj bog, je pomislil Volodka, še nikdar se mi ni kaj tako težkega pripetilo. Katera izmed teh je moja žena? Pričel se je smukati okoli vseh deklet, ki so bile v sobi, in govoril je eni to drugi ono. Gledale SO ga smehljaje, ne da bi pokazale zanj kaj posebnega zanimanja. Volodka se je nekoliko zbal. — Izgubljen sem, je pomislil. Ne morem najti svoje žene. Povrh vsega tega so ga sorodniki pričeli gledati začudeni. Zakaj hodi ženin iz sobe v sobo kakor nor in se zagleda v vsako dekle. Volodka je obstal pri vratih ves potrt. — Dobro bo, ako kmalu sedemo za rruzo, je pomislil. Tista, ki se bo vsedla k meni, bo gotovo moja žena Krasno bo, ako potisnejo k meni ono črnolasko. Morejo pa mi podtakniti tudi kako strašilo, s katero bom moral preživeti vse življenje. Končno so gostje posedli za mizo. Mati je prosila, naj se še ne vsedejo in naj še nekoliko počakajo, toda gostje niso poslušali in so navalili na ied in pijačo. Volodko Sovituškina so posadili na častno mesto, k njemu pa neko mlado dekle. Volodka jo je pogledal in srce se mu je olajšalo. — Ni slaba, je pomislil. Tudi brez klobuka ie lepa Nos se ji ne viha toliko. Poln nežnih občutkov je Volodka na-lil sebi in njej vino. da bi jo nazdravil in jo poljubil. In tedaj se je zgodilo najstrašnejše. Od vseh strani so pričeli nanj kričati. — On je nor, to je pasji sin! je za-klical nekdo. Oprijema se vsakega de- kleta. Žena se mu še oblači, on pa je že začel poljubljati drugo. Nastala je velika zmešnjava. Volodka je skušal obrniti vse na šalo. kar se pa mu ni posrečilo. V jezi ga je eden izmed sorodnikov udaril s steklenico po glavi. — Niti vrag bi se tu ne spoznal. Natrpali ste razne žene okoli mene in sedaj sem jaz sam kriv! V tem trenutku se je pojavila nevesta v bel: obleki in s cvetjem na prsih. r Kričanje je postalo še večje. Sorodniki so izvlekli Volodko iz sobe. — Dajte mi vsaj karkoli jesti. Od jutra nisem imel niti grižljaja v ustih. Toda sorodniki niso hoteli o tem ničesar čuti. Vrgli so ga po stopnjicah kakor vrečo in drugega dne je Volodka odšel na občino ter zahteval ločitev zakona. V občini se njegovi zahtev j niso niti malo začudili. — Nič hudega, so rekli, to se pogosto zgodi. In so mu dali potrdilo o ločitvi za-kona. Albina Bogata izdeloval ni ca perila Židovska ulica 1 - PRESELILA — Gradišče 13|I 1754 Mv-tr.i pogrebni mua Tužnim srcem sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naša dobra mama, stara mama in tašča, gospa Mojzija Jakše danes, dne 31. julija t. 1. po dogi, muke-polni bolezni, previđena s tolažili sv. vere v 87. lelu svoje sprosti mirno v Gospodu zaspala. Pogreb drage pokojnice bo v ponedeljek, dne 1. avgusta 1927 ob polu šestih popoldne iz hiše žalosti, Breg 20, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, 31. julija 1927. 177-l Žalujoči ostali. Spominjajte se Tabora! Za stavbe po znižanih cenah vsakovrsten suh, tesan in žagan les vsako množino v zalogi. Žaganje odpadki od lesa, drva Dostava tudi na stavbo FRAN SUSTAR, lesna industrija in trgovina, parna žaga 1/5/ L ubijana. Dolenjska cesta 12 Zastopnike proti visoki proviziji sprejme za vso Slovenijo „ANKER", splošna zavarovalna družba, Ljubljana, K ral »a Petra trr fl. rrm St 20.611/2//ret IX Razpis. Mestni magistrat ljubljanski razpisuje oddalo tesarskih del za napravo trinadstropnega poslopja za Delavsko zbornico na vogalu Miklošičeve ceste in Čopove ulice v Ljubljani Ofertalni pripomočki se dobe v mestnem gradbenem uradu, Šolski drevored 2-H. Ponudbe ie vložiti v imenovanem uradu do 5. avgusta 1927 do 11. dopoldne. Mestni magistrat ljubljanski, 30. julija 1927 1770 Zastopnike in zastopnice za prodaja srečk na obroke išče Bančna pošlo« valnica Bezjak, Maribor. Go» sposka ulica 25 77/L Starine Po ljubiteljskih cenah kupu* jem nastopne starin: tabernak* Ije, sekretarje, komode, garni* ture, vitrine, porcelan, stekle« niče, lesene lestence, srebro itd — Nujne ponudbe na: Julij pl. HuebmersnofensSilbernagl Za* greb. Ilica 131 a. 1769 Strojepisni pouk med počitnicami se vrši vsak dan od 6. do 9 ure zvečer. Začetek 2 ivgusta. Vpisov a* nje l. avgusta Chnstofov za* vod Domobranska cesta 7/1 1690 Za dom! Za šivilje, krojače, čevljarje ita najbolj priporočljiv je le STOEWER šivalni stroj Le ta Vam poleg šivanja entU (obšiva), veze (stika), krpa pe* rilo in nogavice Brez vsakega preminjanja plošč Id drugo je stroj: v minuti pripravljen ali za vezenje in ravno tako hitro zopet za navadno šivanje. —« Poleg vseh prednosti, ki jih za* vzema šivalni stroj STOEWER je tudi najcenejši Ne zamudite ugodne prilike in oglejte si to izrednost pri , . . w % D brezplačen pouk v vezenju, ra# LUd Baraga, bi aparatov itd — Ugodni pla» Ljubljana, Selenburgova 6/1. čilni pogoji. — 151etno jamstvo ™ Klišeje = *seh vrst, črtne hi avtot.p.ie »zdeluie po predloženih risbah, peroplsfh aH stikati za navaden tisk ali za finejso izvedbo v eni ali već barvah točno po naročilu in v najkrajšem času Jugografika, tiskovna in taložna družba z. o z. v Ljubljani, Sv Petra nasip 23 L Urejuje: Josip Zupančič. — Ža «Narodr»o tiskarno«: Fran Jesetiek. — Za inaeratml del lista: Oton Christof. — Vsi v Ljubljani 9183