Izdaja OKrajn, odbor SZDL TrbovUe — UreiuOe iirednižka odbor — Odgovorni urednur Stane Šuštar — Naslov uredništva in uprave: »Zasavska tednik« Trbovlje I, Trg revolucije 28 - Telefon Štev. 91 — Račun on Komunalni banki Trbovlje 62-KB-10-146 — List Izhaja vsak oetek — Letna naročnina 400 din. polletna 200 din, četrtletna 100 dta mesečna 40 Omarjev — Tiska tiskarna Časopisnega j podjetja »Slovenski poročevalec« v Ljubljani — Cena izvodu ln din — Rokopisov ki morajo biti v uredništvu najkasnele vsaik torek, ne vračamo Štev “>2 TRBOVLJE, 30. MAJA 1958 Leto XI Kaj se dogaja v Franciji? Kaj bo z deželo, ki je vse doslej ponosno nosila ime republika? Ali res drvi v prepad, iz katerega se ne bo nikdar več dvignila? Nesrečna Alžirija, ki je Francijo stala že nič koliko žrtev in denarja, bo pahnila republiko v prepad! — tarnajo francoski državljani, ki počasi spoznavajo, da mineva doba imperializma in da si hočejo zasužnjeni narodi sami krojiti svojo usodo. Francoski uporniki v Alžiriji hočejo v Parizu vlado, ki bo ohranila Alžirijo Franciji. Sedanja vlada pa, kot je videti, ne namerava zatreti tega upora irt nič čudnega, če je za Alžirijo prišla na vrsto Korzika, ki je odrekla poslušnost matični deželi. RAZPLET NI VE C DALEČ trdijo v Parizu in de Gaulle je že prišel v Pariz, da bi v danem trenutku prijel v roke vajeti Francije in jo začel voditi po svojih metodah in načrtih. Sicer je Francija na izrednem zasedanju sprejela vladni predlog o odvzetju skupščinskih pravic vsakomur, ki bi se zapletel v prevratniške akcije, videti pa je, da se skupščina za te ukrepe ni kdo ve kaj zanimala, ker so vse svoje sile osredotočili na de Gaulla, ki je prišel v Pariz in se sešel s Pflimlinovim šefom kabineta. Vse kaže. da bo čez nekaj dni vse jasno in takrat bomo že tudi vedeli, kaj bo s francosko republiko. VOLITVE V ITALIJI V nedeljo so bile v Italiji tretje parlamentarne volitve po vojni. Po prvih podatkih je volilo , okrog 93.77 °U volilnih upravičencev. Iz prvih podatkov lahko sklepamo, da so dobile največje število glasov tri najmočnejše stranke: krščanska demokracija, komunistična "H ja in socialistična stranka. NEVAREN POLOŽAJ V TUNIZIJI Tunizijska vlada namerava Ponotmo predložiti Varnostnemu svetu OZN bombardiranje Sakiet Sidi Jusefa. Tunizijski Predsednik Burgiba je v svo-iem govoru poudaril, da je tuniška vlada zaradi čedalje več-ie nevarnosti, da bi se alžirska vojna prenesla na Tunizijo, in zaradi navzočnosti francoskih čet v Tuniziji, nad katerimi, kakor kaže, vlada v Parizu nima kontrole, zahtevala od Velike Britanije in £DA orožje, da bi zmanjšala Vojno nevarnost. V LIBANONU SE VEDNO BOJI Vladne čete so pred dnevi Ponouno začele ofenzivo proti upornikom. V severnem Libanonu, blizu sirske meje, kjer so bili uporniki zasedli mesto Halbo, so ti napadli vladne *e*e, po triurnem boju pa so ,e umaknili v gore. Londonsko časopisje pravi med dru-Win, da je zares vprošanje, ali le sedanji režim v državi spodoben obnoviti red in mir v deželi, tudi,če bi sprevidel, da •e potreben kompromis. V zve-i* * jutrišnjim zasedanjem "ornostnega sveta pa je vlada *AR obvestila vsa diplomat-*ka predstavništva v Kairu o dvojem stališču glede libanon-dke pritožbe, v kateri je go-®0ra o. vmešavanju ZAR v li-btnonske notranje zadeve, in zavrača vse obtožbe. Zadnji plenum okrajnega sindikalnega sveta v Trbovljah Odgovorne naloge V četrtek, 22. maja, je ime) okrajni sindikalni svet v Trbovljah svojo zadnjo sejo, na kateri je razpravljal o tekočih n dogah občinskih sindikalnih svetov. Predvsem so na seji podčrtali odgovorno nalogo pri razvijanju in utrjevanju dela zborov proizvajalcev, zato je potrebna organizacijska in kadrovska utrditev, kar velja zlasti za občinske sindikalne svete v Sevnici, Radečah in Brežicah. Tam tudi ni opaziti primerne skrbi Zveze komunistov za delo sindikatov in za VAJENCI NA POHORJU V okviru programa dneva ml a-dosti smo vajenci kovinarske stroke Iz Trbovelj naredili izlet na Pohorje. Naša pot se Je začela v Trbovljah. Mercedesov avtobus nas Je popeljal skozi lepo Savinjsko dolino — pokrajino, ki je naseljana s hmeljem. To naše bogastvo lahko občuduješ vse do Celja, lei je že sedaj lepo razvito mesto. Avtobus je pri vasici Frankolovo urejenih parkih, cvetice so nedotaknjene, prav tako ostale rastline, presenečeni smo bili zaradi tega, ker v TTbovljah ni tako. Ce je že kak nasad ob cesti ali okoli stanovanjskih blokov, vidiš travo pohojeno, cvetice polomljene In pokrite s cigaretnimi škatlicami in drugimi ottpadki. Naš izlet se Je končal in proti večeru smo dospeli zopet v Trbovlje. uveljavitev samih občinskih sindikalnih svetov. Letošnje leto čakajo občinske sindikalne svete in vse sindikalne podružnice odgovorne naloge, v prvi vrsti pri usmerjanju organov samoupravljanja za pravilno uporabo skladov za splošno uporabo, ki naj se v glavnem uporabljajo za dvig življenjskega standarda, ne pa za investicijske namene. Po drugi strani bo treba v letošnjem letu posvetiti pažnjo tarifni politiki, skrbi za izvajanje izdanih zakonov in predpisov v zvezi z urejevanjem gospodarstva, njegovo stabilizacijo, in z delovno zakonodajo. Posebno skrb bo treba prav tako posvetiti nadaljnjemu izobraževanju članov delavskih svetov in UO gospodarskih organizacij, kjer morajo sindikalni sveti posvetiti potrebno pažnjo izbiri predavateljev ob sedanji izvedbi seminarjev. Plenum OSS je potrdil odločitev predsedstva glede orga- nizacije strnjenih tridnevnih seminarjev za člane DS in UO, kajti s pravilno izobrazbo organov samoupravljanja bo mogoče odpraviti samovoljo nekaterih upravnikov, o čimer je predvsem diskutiral tovariš iz Zagorja, ki je odkrito kritiziral nesocialistično ravnanje nekaterih upravnikov. V zvezi z volitvami skupščine in odborov ekspozitur socialnega zavarovanja so bile predvsem poudarjene naloge sindikalnih organizacij in zlasti sindikalnih svetov, na katerih sloni izvedba organizacije sestankov zavarovancev in izbor novih članov organov samoupravljanja na tem področju. Ob zaključku je plenum soglasno izvolil 8 članov, ki naj bi bili kooptiran; v OSS Ljubljana, in 11 članov v OSS Novo mesto glede na bližnjo reorganizacijo okraja. Nadalje je poveril predsedstvo OSS. da opravi zaključne posle glede na omenjeno reorganizacijo. VEj-NO BOLJ UPORABLJAJO PRI DELU v JAMI NAMESTO LESA zelezne konstrukcije Dan krvodajalcev v Trbovljah Seminar krajevnih odbornikov v Vidmu-Krškem Občinski odbor RK Trbovlje vabj vse prostovoljne krvodajalce na proslavo dneva prvo-dajalcev, ki bo v torek, 3. junija ob 19. uri v gledališki dvorani Delavskega doma v Trbovljah. V ta namen prireja odbor RK slovesno akademijo s pisanim sporedom.. Zaslužnim krvodajalcem, ki so že večkrat darovali svojo kri, bodo. slavnostno izročili priznanja in odlikovanja. Častno priznanje za 20-kratnd odvzem krvi bodo ob tej prilik; izročili tov. Martinu Žagarju, trboveljskemu- rojaku, bivšemu rudarju. Imenovanj je Občin, odbor RK je razposlal vsem krvodajalcem vabila za udeležitev tfe proslave, hkrati pa kliiče vse, ki so oddali kri že več kot petkrat, da se te slovesnosti zanesljivo udeleže. Med njimi so: Martin Žagar,- Neža Kovačič. Amalija Tomažin, Štefi Ravnikar, Gojko Gornik, Ivan Drnovšek, Marija Martinčič, Pavla Vi. dic, Karel Rupnik. Anton Kukoviča, Jože Ostanek, Ivan Senekovič, Sonja Baloh. Filomena Ostanek, Marija Godec, Terezija Erčulj. Fani Majes, Pepca Kovač, Anton Zakrajšek, Miran Suša, Peter Jeglič, Ivan Zupan. star že 82 let ln je še vedno Jože Vrezek. Danilo Vene, Fric KAJ TAKEGA ZAGORJANI PO VOJNI MENDA SE NISO DOŽIVELI. V SPREVOD MLADOSTI SE JE UVRSTILO NAD 3600 MLADIK LJUDI. NA LETNEM TELOVADIŠČU TVD PARTIZANA PA JE BILO VELIKO ZBOROVANJE, IZ KATEREGA SO POSLALI TOV TITU PLAMTEČE POZDRAVE OB 86 ROJSTNEM DNEVU. VREME *A ČAS OD 28. MAJA DO g. JUNIJA 28. In 29. majem priča kletno padavine s ohladitvijo ®*to bo v splošnem lepo vreme. *® Po 1. Juniju 2—S dni pogoste ^**l«vnc nevihte, predvsem na ^^oojofcem in v severni 81o- ustavil, tn mi smo z žalostjo poslušali pretresljivo zgodbo iz okupacije, ki nam Jo je povedala žena — domačinka, ki Je bila priča dogodkom v letu 1945. Partizani so likvidirali nekega Nemca, bli Je voditelj v Celju. Za kazen so Nemci pripeljali iz celjskih zaporov sto naših talcev, kt so Jih obesili na veje dreves, ki rastejo ob cesti. Šestdeset trupel, katera so še prej obropall, so pokopali v skupni grob, štirideset v trugl. Seda.) stojita na teh mestih spomenika, ki spominjata mimoidoče na dobo okupacije, položili smo cvetje v vazo, kil Jo vedno polna cvetic. Hoteli . smo obiskati tudi kraj, kjer Je Junaško padel pohorski bataljon, a šofeT ni upal tja z avtobusom, ker so prevelike serpentine. Odpeljali smo se v Maribor tn nato do pohorske vzpenjače. Ta' seveda še ni urejena, toda že sedanji vider. Je lep. Iz zgradbe potujejo aluminijaste kabine gor in dol. Veselje Je Mio gledati tz njih, kajti Pohorje Je eden Izmed biserov naše domovine. Lep čas smo prebili na Pohorju, naužili se gorskega zraka in kar težko se Je bilo posloviti od vrha in vzpenjače. Naša pot nas Je vodila še v Velenje. Po kopanju v Jezeru smo vsi začudeni ogledovali mesto. Kakšen smisel imajo graditelj) ali pa sami prebivalci, lepo vidiš po Mladi rudarji - Športniki so se seSli Vodstvo Industrijske rudarske Sole iz Zagorja ob Savi Je dala pobudo, da se vsako leto 25. maja — ob dnevu mladosti — ob rojstnem dnevu tovariša Tita — snidejo 'športniki — gojenci industrijskih rudarskih šol na športnih igrah. Letos so bile 1. športne igre mladih rudarjev Jugoslavije — kakor se bo odslej to teikmova nje Imenovalo — v Zagorju Športne igre so v Zagorju, letos še bolj poživile tako uspelo pr a/ novanje dneva mladosti. Letos so na športnih Igran na stopili gojenci industrijskih ru darsklh šol tz RaSe. Poznavavca Trbovelj ln domači. Športne Igr je v soboto zjutraj slovesno odpr direktor IRS Zagorje. tovariš Du San Kolenc. Takoj nato pa se Ji začelo tekmovanje. V Rušah si zmagali Trboveljčani, v nantit nem tenisu Zagorjani, v strelja nju Rašanl. ki »o zmagali tudi v malem rokometu ln košarki. \ nedeljo dopoldan so MM v odboj k najboljši Zagorjani, popoldan pr so v nogometu zmagali Rašanl Lahko trdimo, da so 1. športni igre mladih rudarjev Jugoslavtj povsem uspele. Se posebej veljf pozdraviti pobudo organizirati ta ko tekmovanje zato, ker so s« spoznali med seboj mladi rudarji Iz dveh republik ln tako rtave zali za naprej med seboj tesnr sttike Tako je bilo Zagorje prvo kjer se je začelo kovati bratstvi’ ih enotnost mladih rudarjev n(S-domovine tn sploh mladih ljudi. im«) Oh koncu izrabim priliko, da se v Imenu vajencev zahvalim upravnemu odboru rudnika Tr-bovlje-Hrastnlk, ki nam je omogočil vožnjo, in seveda tudi organizatorjem izleta, Društvu prijateljev mladine — center, R. M. Na pobudo * občinskega ljudskega odbora Videm-Krško in občinskega odbora SZDL so se zbrali v soboto predsedniki in člani krajevnih odborov z območja Vidma«Krškega in predsedniki osnovnih organizacij SZDL. Na seminarju so razpravljali o komunalnem gospodarstvu občine, o komunalni službi in o kmetijstvu v občini. Krajevni odbori so v zadnjem času posvetili vso skrb cestni službi, asanaciji vodnjakov, elektrifikaciji, urejanju pokopališč, vzdržavanju javne higiene, snage. Ugotovili pa so, da bodo morali krajevni odbori v prihodnje še tesneje sodelovati * volivci ja Socialistično zvezo. 6e bodo hoteli uresničiti vse naloge, sprejete na seminarju. Krajevni odbori bodo na pobudo občinskega ljudskega odbora uredili gaške gmajne tako, da bodo uporabne za pašniške skupnosti, istočasno pa bodo preprečili leglo raznih bolezni, metiljavosti itd., saj je na tem področju« okrog 50 odstotkov metiljave živine. Enodnevni seminar, ki Je imel namen utrditi krajevne odbore in prikazati povezavo s SZDL, je v celoti uspel in nakazal smernice ln metode dela krajevnih odborov za v prihodnje. —š. pripravljen darovati svojo kri. Naš Martin je doma s Kleka 7 Trbovljah, po upokojitvi pa se je za stalno preselil v Ljubljano, Na njegovo osebno željo mu bodo izročili odlikovanje v Trbovljah. Postaj« za transfuzijo krvi pri splošn; bolnišnic; v Trbovljah ima že nad 500 stalnih krvodajalcev, k; se zavedajo, da s; brez transfuzije krvi ni mogoče misliti določenih zdravljenj. Razne hude bolezni, ki so bile nekoč obupne, je danes s transfuzijo krvi mogoče uspešno ozdraviti. Rdeči križ zaradi tega zbira vse, ki so pripravljeni pomagat; sočloveku z darovanjem svoje krvi. Vsak, ki daruje nekaj krvi, je bogato poplačan z zavestjo, da je opravil lepo človekoljubno dejanje. ftledeCja stcčmlk Cie Toliko mladosti kot zadnjo soboto v Radečah menda še ni bilo. To je bila najmogočnejša manifestacija tamkajšnjega mladega rodu, kar pomnijo, ki je hkrati pokazala pripravljenost in sposobnost mladih ljudi za odgovorno delo. Z veliko parado in slavnostnim zborovanjem v domu -Svobode« so zaključili večmesečno sistematično politično, kultumoprosvetno in športno delo na področju vse občine. Ni naključje, da je mladi rod bolj kot kdajkoli doslej razgibal življenje v komuni. Vsa vas je bila ena sama manifestacija mladih v izobraževanju, v ustanavljanju novih mladinskih organizacij, raznih mladinskih tednov in vrste drugih prireditev... Mladina na Goreljcah je opravila več sto ur za preureditev kozolca v gledališko dvorano, mladina Loke je pgolj s prostovoljnim delom zgradila odbojkarsko igrišče... Delo mladine je vžgalo in razgibalo srca starih ljudi, je dejal ondan star Radečan. Radeška mladina kaže s svojo pisano dejavnostjo pot vse) zasavski mladini, je poudaril predsednik OK L MS Trbovlje, Franc Šetinc. Ko so gostje, med njimi tudi republiška ljudska poslanka M. Zupančičeva čestitali polni dvorani mladine k povsod vidnim uspehom, jim je ta z dolgimi, čutečimi ovacijami naši domovini in tovarišu Titu, obljubila, da bo šp naprej krepko stopala po svoji svetli poti. Zadnja majska nedelja se je z razkošno podobo pomladi in mladostjo src spremenila v en lam pozdrav tovarišu Titu za njegov 66. rojstni dan. Povsod, koderkoli nas je vodila pot, •>mo se srečali z radostjo, pesmijo, športom, prikazom de- mesecih častno opravljene mnoge pomembne naloge. Tudi v Hrastniku so imeli sprevod do zborovalnega prostora, kjer je govoril predsednik občinskega komiteja LMS, tov Grešak. V Puharjevem udeležili slavnostnega zborovanja in prisostvovali nekaterim prireditvam na kopališču. Lepo so praznovali v Sevnici, na Senovem in v Brežicah. Tudi življenje po mnogih vaseh je v nedeljo minilo v znamenju razgibanih prireditev kar najprikupneje v pozdrav dnevu pomladi. Rozman, Alojz Lesjak. Albin Lenič, Vilko Kukovič, Janko Krmelj Stef; Goljuf. Božo Eberlinc. Ivo Butkovic, Anton Klun, Jože G.una. Danijel G-o-bin. Farji Opresnik, Marija Selan. Ana Brvar in Anton Va-nelli. MLADINA JE PREJELA PRIZNANJE . Ob dnevu mladosti so .bile v Vidmu-Krškem razne prireditve. Tekmovanja, ki ga je razpisal občinski komite Ljudske mladine, jo se udeležile vse mladinske organizacije, najboljši pa so bili mladinci iz Velikega Podloga. Utrdili so kolektiv, pridobili 10 novih članov, uredili športno igrišče in sodelovali na več mladinskih manifestacijah. Za te uspehe je mladina iz Vel. Podloga prejela prehodni pokal »dneva mladosti«. V športnem tekmovanju pa so se najbolje izkazali, in sicer v odbojki io šahu »Celuloza«, v streljanju Videm, v metu bombe Stari grad in v teku na 100 metrov ekipa mladinskih delovnih brigad. Za prva mesta, so prejela moštva diplome, za splošen uspeh pa praktična darila. Na slovesni proslavi pa so nastopile folklorne skupine pio. nirjev iz Senuš, Podloga in Vidma ter mladi gasilci. Pionirji so tega dne končali s tekmovanjem, najboljši pa so prejeli diplome, —š. SO KORAKALI NASI V SPREVODU S,- SLAVNOSTNI TRIBUNI \ OKVIRU PRAZNOVANJA DNEVA MLADOSTI V ZAGORJU, SE JI ZBRALO NEKOLIKO PREDSTAV-NIKOV POLITIČNEGA IN JAV NEGA ŽIVLJENJA ZAGORSKE OBČINE javnosti, veliko željo kar naj*. ninuv° -»olje služiti domovini. V Zagorju se je 3.600 rudarke, kmečke in ostale mladine ■vrstilo v dolg, pisan sprevod nladosti. To je bila parada : rečnih lic nekdaj mračne revirske doline. Ko je zagorski nladi rod na letnem telovadišču »»Partizana" poslušal govor Mana CK LMS in predsednika ■bčinskega odbora SZDL, tov. ludija Bregarja, je še enkrat ugotovil, koliko se je resnično •spremenilo njegovo življenje in kako tesno je 1. vsem tem povezano ime predsednika republike. Hkrati pa Je še enkrat podoživel vse, v zadnjih domu je imel proizvajalcev iz klub mladih stekiame za-razstavo kvalitetnih izdelkov, ki je pokazala veliko strokovno sposobnost mladih steklarskih delavcev. V Delavskem domu v Trbovljah je bil v soboto zvečer pevski koncert trboveljskih cicibanov pod vodstvom Albina Weingerla, v nedeljo pa je bil veliki izlet na Mrzlico, kjer so trboveljski planinci praznovali 30 - letnico svojega društva. Radeška mladina se je v loškem parku skozi ves dan poskušala v najrazličnejših športih. V videmsko-krški paradi je sodelovalo nad 2.000 ljudi, se Praznik, pomladi v Goriških Brdih V nedeljo so goriška Brda sprejela številne goste iz vseh krajev Slovenije, ki so prihiteli v Kojsko in Dobrovo k prireditvam Ob dnevu mladosti.Tudi naši revirji so bili častno zastopani na veliki kulturni manifestaciji v tem predelu Slovenskega Primorja, V Vojskem so odkrili spomenik glasbeniku Srečku Kumarju in so se te slovesnosti udeležili tudi Delavska godba na pihala -Svobode-Center«, mešani pevski zbor »Slavček«« in moški pevski zbor -Zarja« iz Trbovelj, nadalje moški pevski zbor -Svobode I« iz Hrastnika. Razen revirskih umetniških skupin je sodeloval pri slavnosti odkritja spomenika tudi učiteljski pevski zbor -Emil Adamič« iz Ljubljane. Po odkritju spomenika Srečku Kumarju je bilo popoldne veliko zborovanje tn nastop mladih na glavnem trgu v Dobrovi. Po govoru zveznega poslanca Aleša Beblerja sta združena pevska zbora -Slavček« in -Zarja« skupno z Delavsko godbo na pihala iz Trbovelj izvajala pod vodstvom dirigenta Jožeta Škrinjarja -Pesem o Titu-in -Pesem o svobodi«. Ta dan je Dobrova v Brdih praznovala tudi svoj občinski praznik. Obisk in sodelovanje nad dve sto ljudi iz revirjev, ki so na ta dan pohiteli v goriška Brda, je treba posebno toplo pozdraviti, saj so se s tem obiskom vezi prebivalcev goriških Brd in naših zasavskih revirjev na ta način še bolj utrdile. DPD »Svoboda-Center« iz Trbovelj in DPD -Svoboda I« iz Hrastnika pa sta s sodelovanjem na slovesnostih v Brdih dali ne samo priliko, da niuno članstvo sodeluje na tej spominski slavnosti, temveč so imeli člani obeh društev lep tovariški izlet v sončno Goriško, katerega namen je Ivi tudi. da se članstvo med seboj še hol.1 poveže. —ar Posvetovanje o gospodarskih problemih v Trbovljah Osnova je v produktivnosti dela V SREDO, a. MAJA. JE BILO V TRBOVLJAH 9IRSE POSVETOVANJE O AKTUALNIH VPRAŠANJIH, KI SO SE GA UDELEŽILI direktorji in predsedniki DS VEČJIH PODJETIJ, SEKRETARJI OBČINSKIH IN TOVARNIŠKIH KOMITEJEV ZK, PREDSEDNIKI ORCIN IN DRUGI. POBUDO ZA TA KORISTEN SHOD STA DALA OKRAJNI KOMITE ZKS IN OLO TRBOVLJE. Čeprav razprava na posvetovanju najbrž nt izpolnila pričakovanja, ker se je omejila predvsem na oafce probleme podjetij, je bil shod odgovornih ljudi iz gospodarskih organizacij in občin vendarle zelo koristen, ker so na njem govorili — menda prvič v takem sestavu — tudi o splošno jugoslovanskih problemih. Izčrpno analizo gibanja Jugoelovansikega gospodarstva je podal sekretar OK ZKS, France Kimovec-Ziga, ki je mimo ostalega opozoril vodilne ljudi na naloge, postavljene v načrtu razvoja jugoslovanskega gospodarstva. Prav v tem pa je bila naj večja vrednost posvetovanja, ker so udeleženci skozi oris problematike jugoslovanskega gospodarstva lahko doumeli naloge gospodarskih organizacij v tem širšem okviru. Sicer pa so na konferenci odgovorni tovariši, Martin Gosak, Tone Zupančič, Jakob Zen in drugi, (pvorili tudi o gibanju gospodarstva v okraju in o nekaterih problemih v zvezi s tem ter tako koristno dopolnili posvetovanje. V nadaljevanju tega sestavka naj opozorim samo na nekatere najvažnejše probleme, o katerih so govorili na posvetovanju. Razen ‘ostalega je posvetovanje Večjo skrb vajenski mladini Na zadnji seji, ki je bila tudi prva delovna seja okrajnega sindikalnega sveta v Trbovljah po izvolitvi, je predsedstvo začrtalo osnovne naloge sindikalnih organizacij glede na program dela, sprejetega na občnem zboru OSS. Po analizi stanja in problemov vajenske mladine, o čemer je poročal član okrajnega komiteja LMS, je predsedstvo OSS 6klerulo, da morajo občinski sindikalni sveti Jn podružnice skrbeti za vsestransko izobraževanje vajencev s tem, da ta izobrazba poteka po določenem programu. Predvsem pa je to skrb posvetiti praktičnemu .zo-braževanju vajenska mladine, ker je ugotovljeno, da vajenci premalo delajo praktično, zlasti pri zasebnih obrtnikih. Ta skrb se mora nadalje zrcaliti v tem, da sindikalne podružnice pazijo, v kakšnih pogojih živi vajenska mladina v svojem prostem času. Izvršitev te naloge naj se kooordinira z mladinskimi vodstvi, vendar naj sindikalne organizacije skirbe predvsem za pravilne zdravstvene in delovne pogoje vajencev. Sporedmo s tem se postavlja pred sindikalne podružnice naloga, da nadzirajo izpolnjevanje pogodb, ki jih sklepajo mojstri za vajence. Osvojili so predlog, da se ob sklepanju teh pogodb skliče pri" posredovalnici za delo poseben sestanek skupno s sindikalnim svetom in mladinskim komitejem, kjer naj bi bili navzoči tudi starši in mojstri, ob kateri priliki bi se pogovorili o nalogah in dolžnostih vajencev in mojstrov, predvsem pa o nalogah in dolžnostih vajencev pri njihovem uku. Sindikalne organizacije naj podpirajo ustanavljanje klubov vajencev povsod tam, kjer so za to dani pogoji, ne pa seveda, da se ti ustanavljajo za vsako ceno. Več skrbi naj se posveča prav tako klubom mlad,h proizvajalcev. Ob tej priliki je bila pozdravljena misel, da se mladi delavci ob prihodu v podjetje seznanijo z nalogami in delovnimi pogoji in glavnimi Inštitucijami v njih, z delovanjem delavskega sveta, z delovnim procesom, funkcijo LMS, itd. Poudarjeno Je bilo tudi, da morajo sindikalne podružnice skrbeti za izvajanje šolske reforme v strokovnem šolstvu, zlasti spričo dejstva, da prehajamo v podjetjih od obrtniškega načina proizvodnje na industrijskega, pri čemer sedanji učni načrti ne ustrezajo več. Glede izplačevanja mesečnih nagrad vajencem je bil stavljen predlog, da se lahko uveljavlja uravnilovka, vendar je treba upoštevati obstoj različnih strok in različnost v težini dela, saj je ta drugačna pri rudarjih ali kovačih, ali pa v brivski stroki Občinski sindikalni sveti in sindikalne podružnice v podjetjih naj z dnevom vajencev pričnejo s stalnejšo obliko dela vajenske mladine. opozorilo na izredno veliko povečanje zaposlenih v letošnjem letu, ki znaša 1241 ljudi. V zvezi s tem je bilo poudarjeno, da ni mogoče povečati) realnih plač delavcev in nameščencev, če bo imelo povečanje proizvodnje osnovo le v večjem številu zaposlenih, ne pa v večji produktivnosti dela. Druga tendenca, ki se — kot drugod — opaža tudi v našem okraju, pa je nenormalno povečavanje dohodkov kmečkega prebivalstva, ki se ne ustvarja samo zaradi ugodne lanskoletne letine, ampak tudi zaradi povečanja cen kmetijskih pridelkov. Temu pa še ne ustreza — kakor bi pričakovali — izterjevanje kmečke dohodnine. Le-ta je bila s stanjem 30. aprila v posameznih občinah realizirana, kakor sledi: Brežice 66 odstoit., Videm-Krško 64 odstot., Sevnica 78 odstot., Radeče 87 odstot., Zagorje 92 odstot., Senovo 99 odstot., Hrastnik 100 odstot. in Trbovlje 119 odstotkov. Posvetovanje je posebej opozorilo na nazadovanje v izvozu industrijskih in .kmetijskih proizvodov. Medtem ko smo v' prvem tromesečju lanskega leta izvozili za 392 milijonov din industrijskih predmetov, je v istem času letošnjega leta znašala vrednost izvoza industrijskega blaga samo 197 milijonov din. Podobno je tudi z izvozom kmetijskih pridelkov, kjer je nazadovanje predvsem posledica dejstva, da lani nismo izvozili samo tržnih viškov živine, ampak smo precej posegli tudi v živinski fond. Zaradi tega bo potrebno, da povečamo napore za povečanje izvoza in to ne toliko na ra- čun večjih k°ličin, ampak predvsem z boljšo kakovostjo izvoženega blaga. Na posvetovanju so razpravljali tudi o delavskem samoupravljanju, o odnosih med komuno in podjetji, o novih gospodarskih predpisih in o bližnjih volitvah v organe socialnega zavarovanja. Izrazili so tudi željo, da se v prihodnje sklicu- jejo taka posvetovanja tudi v občinah, ker bi to prispevalo k medsebojnemu sodelovanju med podjetji, k večji povezanosti med komuno in gospodarskimi organizacijam; in k spoznavanju splošno jugoslovanskih problemov, v okviru katerih ima svoje naloge tudi sleherna gospodarska organizacija in seveda tudi občina. Senovski p>aninci so lahko za vzgled Da, res je tako. Ce govorimo o dejavnosti tega ali onega društva in njegovih uspehih, ki so z malimi in skoraj nikakšnimi denarnimi sredstvi dosegla viden uspeh, potem moramo reči, da zaslužijo senovski planinci vse priznanje. To društyo je pričelo delati s skromnimi sredstvi, toda z veliko voljo ln zavzemanjem svojega članstva se društvo danes po nekaj letih svojega obstoja, lahko prišteva med najmarljivejša društva te vrste. Tudi ostalim Je lahko za zgled. Ako pogledamo na primer samo lansko delo tega društva, vidimo, da je bilo vsestransko marljivo. Z delom Je dvignilo svoj ugled in zanimanje za planinstvo prav zaradi aktivnosti tega društva v senovski občini stalno raste. Največ so tl planinci storili za postavitev koče na Bohorju, ki so Jo že lanskega avgusta spravili pod streho ter jo zasilno že izročili svojemu namenu. Domača podjetja in organizacije so pravilno ocenile možnosti ln delavnost planincev ter so sredstva, ki so z njimi podprli gradnjo planinske koče na Bohorju, vložili res tako, da bodo rodila sadove. Razen Planinske zveze Slovenije, občinskega LO, domačih organizacij in društev sta to gradnjo zlasti lepo podprla senovski rud- PRI NAS IMAMO 2E SKORO VROČE POLETJE. NASI KMETOVALCI PRIČAKUJEJO LETOS IZREDNE LETINE, ŽELIJO PA SI SEVEDA CIMPREJ DEŽJA. — NA SLIKI VIDITE DEL BIZELJSKEGA Ne podcenjujmo upravljanja in zasedanja organov razprav na njih Tokrat le zaustavimo ob sejah upravnih odborov in zasedanjih delavskih svetov. Tudi ob tej priložnosti posezimo po podatkih iz ankete komisije za delavsko in družbeno upravljanje republiškega sveta sindikatov Slovenije. Ta anketa med drugim govori, da so imeli v 39 podjetjih Primeri, ki spodbujajo NEKAJ O IZVOZU V LETOŠNJEM LETU Nedvomno je, da je izvoz Industrijskih in kmetijskih proizvodov tesno povezan z izboljšanjem življenjskega standarda, kajti ugodna zunanjetrgovinska bilanca lahko vpliva na zmanjšanje primanjkljaja plačilne bilance, a to bi pomenilo večje možnosti za povečanje osebne potrošnje. Čeprav Je letos v našem okraju izvoz nasploh nazadoval v primeri z lanskim letom, pa so nekatere gospodarske organizacije nasprotno precej občutno povečale Izvoz svojih proizvodov. To velja predvsem za hrastnlško steklarno, ki Je v prvem tromesečju lani izvozila steklarskih izdelkov samo v vrednosti 17 milijonov dinarjev, v istem času letošnjega leta pa znaša vrednost izvoza že 33 milijonov dinarjev. To je uspela predvsem zaradi Izredne kakovosti svojih proizvodov, katerih sloves si Je utrl pot že na številna tuja tržišča. Zanimiv je primer Tovarne pohištva v Brežicah, ki ima sicer količinsko manjši izvoz, medtem ko bo zaradi boljše kakovosti pohištva in opreme finančni rezultat vseeno ugodnejši kot prej. Ugodne napovedi glede povečanja izvoza so tudi v Strojni tovarni v Trbovljah, ki ima večje možnosti za izvoz svojih strojev zlasti v Grčijo. Ta uspeh je toliko pomembnejši, če vemo, da je konkurenca zelo ostra ne samo na tujih, ampak zadnje čase celo že na domačem tržišču. Primeri navedenih gospodarskih organizacij dokazujejo, da Je tudi v težjih pogojih mogoče povečati izvoz industrijskega blaga, če se gospodarska organizacija trudi izboljšati kakovost svojih proizvodov, ki ustreza povpraševanju na tujih tržiščih, in če pri izvozu ne zasleduje samo svojih ozkih Interesov, ampak Ima v vidu tudi splošne jugoslovanske koristi. J lani 473 sej delavskih svetov in da so imeli torej povprečno delavski sveti po dvanajst sej letno. Ponekod so zasedali le petkrat, drugod 21-krat. V 36 podjetjih pa so imeli lani upravni odbori 893 sej. Povprečno so se sestali 19-krat, samo 8-krat v enem podjetju, 90-krat pa v nekem drugem. Zanimiva je tudi ugotovitev, ali se na zahtevo sindikalne podružnice sklieujejo zasedanja delavskih svetov. Od 39 podjetij so na zahtevo sindikalne podružnice sklicali zasedanje delavskega sveta le v petih podjetjih, v enem pa je sindikalna podružnica dala pobudo za skupni sestanek kolektiva, na katerem je poročal predsednik delavskega sveta o kongresu delavskih zve. tov Jugoslavije. Vzroki, zaradi katerih je bila sklicana seja delavskega sveta na zahtevo sindikalne podružnice, so bili tile: 1. zaradi razprave o količinski proizvodnji In proizvodnem planu, 2. zaradi ureditve odnosov med direktorjem In tehničnim kolegijem, 3. zaradi gradnje stanovanj, 4. za volitve v zbor proizvajalcev, 5. zaradi dodelitve stanovanj, v drugih podjetjih ni bilo primerov, da bi se delavski svet sestal na zahtevo sindikalne podružnice. In še drug podatek iz ankete In sicer, ali je bil na zahtevo sindikalne podružnice razveljav-v IJen kak sklep delavskega sveta. Glede tega je rečeno tole: Tak primer Je samo v dveh podjetjih. V enem je na predlog sindikata ln organizacije Zveze komunistov delavski svet razveljavil svoj sklep o načinu volitev članov novega delavskega sveta, v drugem podjetju pa je sindikat predlagal ponovno razpravo in spremembo sklepa delavskega sveta glede dodelitve stanovanj. In zaključek tega? Sindikalne podružnice premalo opozarjajo delavske svete na probleme, ki b| jih morali reževati. Kolikor sklicujejo delavske svete na zahtevo podružnice, jih le za urejanje odnosov v podjetju oziroma stanovanjskih problemov, pretežno pa se sindikati vključujejo v priprave za dnevne rede sej. In problemov, zavoljo katerih bi se morali marsikje delavski sveti in upravni odbori pogosteje sestajati ln zavoljo katerih bi morale celo sindikalne podružnice zahtevati sklicanje zasedanj, je obilo. In nič koliko je tudi problemov, kjer hi morale sindikalne podružnice reči svojo besedo. Kar poglejmo razprave okoli zaključnih računov. Borne so, preborne. Po navadi upravni tehnični voditelji seznanijo delavski svet na hitro roko z milijonskimi številkami, člani delavskega sveta na hitro o stvari glasujejo in zaključni račun je sprejet. Toda, ali so bila sredslva na sklade pravilno porazdeljena? Ali Jo potrebno vložiti toliko sredstev za investicije, tako malo za skupno uporabo? Ali so bila sredstva za skupno uporabo pravilno razporejena; To Je marsikje vprašanje, ki bi ga veljalo pretresti mogoče na posebnih zasedanjih In mogoče celo zahtevati, da delavski svet razveljavi kakšen sklep, ki ga Je sprejel na hitrico. In še vrsta je drugih vprašanj, o katerih bi veljalo pogosteje razpravljati. Težko je trditi, da Je delavsko upravljanje prišlo do veljave v tistih podjetjih, kjer se Je upravni odbor v vsem letu le 8-krat sestal ali kjer Je delavski svet le 5-krat zasedal. V takšnih primerih so organi upravljanja samo potrdili stvari, ki so jih upravni nlk m elektrarna v Brestanici. Pomemben prispevek k tej gradnji pa je pomenilo tudi prostovoljno delo članov društva, njihova organizacijska skrb in zavzemanje za uresničenje tega načrta. Samo lansko leto so člani prispevali blizu 4000 prostovoljnih delovnih ur pri gradnji te koče. Na občnem zboru društva Je bilo za požrtvovalno delo pohvaljeno veliko število planincev in planink, med njimi predvsem odborniki s tovarišema Šibilo in Javoričem na čelu. Letošnje leto so se senovski planinci vneto lotili zaključnih del pri tej koči, ki Jo nameravajo, če bo le mogoče, v avgustu skoro povsem skončano Izročiti svojemu namenu. Ne bo pa napak, če omenimo še ostalo dejavnost tega planinskega društva. Predvsem uspešno sodelovanje z ostalimi društvi, ki je z njimi zlasti v. tesni povezavi ob izvedbi raznih javnih prireditev in proslav. V sodelovanju s sindikalnimi podružnicami je planinsko društvo doseglo, da člani sindikalnih organizacij uživajo popust oziroma prispevek, ki ga sindikalne podružnice nudijo, ce se odločijo, da svoj letni oddih prežive v planinski koči na Bo-norju. Društvo nadalje uspešno deluje v redakciji »Zasavskega vodiča«, prav tako pri izvedbi transverzalne zasavske poti ter s širokim propagandističnim delom seznanja ljudi z lepotami Bohorja in planinskega sveta sploh. Z vrsto uspelih planinskih predavanj s skloptlčnlml slikami, ki jih je planinsko društvo priredilo lani in letos, Je le-to mnogim omogočile vpogled v povsem nov svet planinskih lepot in Jih pritegnilo v krog ljubiteljev planin. V tem pogledu Je društvo precej storilo, saj Je za lepoto domačih planin zainteresiralo mlado in staro. Pionirji in mladina poleg odraslih, ki Jih Je čedalje večji krog, se navdušujejo nad lepotami domačega Bohorja. Uspešno delo so opravili tudi markacistl društva, ki so na novo zaznamovali šest planinsl-lh poti. Med zelo uspele prireditve pa sodi brez dvoma nadalje Pla-tVnskl teden, ki ga vsako leto oi ganizlra planinsko društvo. Lanski Planinski teden Je društvo ob sodelovanju ostalih društev zaključilo z Izletom na Bohor. Tudi letos pričakujejo planinci, da bo Bohor priljubljena izletna točka mladih in starih, od blizu in daleč. Samo lani Je bilo na Bohorju nad 1600 izletnikov. Ce pa računamo, da bodo imeli izletniki na Bohor prijetno zavetišče v novi planinski koči, ki jo bo društvo letos odprlo, potem ie pričakovati, da se bo njihovo število v bodoče podvojilo. Za zaključna dela na planinski koči na Bohorju, ki so v zvezi s stroški, je pokazal delavski svet senovskega rudnika mnogo razumevanja i,n Je društvo finančno podprl. Želeti bi bilo, da bi to akcijo podprli še drugi delovni kolektivi in ostali, tako da bo planinska koča letos v glavnem skončana In slovesno odprta. Zakaj upravni odbori gospodarskih podjetij v občini Trbovlje ne prevzemajo uprave podjetja, kot to zahtevajo zakonska določila Občinski sindikalni svet v Trbovljah Je sklenil na svoji zadnji seji napraviti natančen pregled, kako so novoizvoljeni upravni odbori gospodarskih organizacij prevzeli upravo podjetja od prejšnjega upravnega odbora. Navodila za volitve DS in UO gospodarskih podjetij (Uradni list FLRJ št. 8/56) v III. poglavju, točka 67, natanko navajajo postopek pri prevzemu. Vendar kljub opominu tega postopka ponekod ne izvršujejo, kot je dokaj jasno podčrtano v navodilih. Prevzem uprave podjetja namreč zdaleč ni samo kakšen formalen postopek. Predvsem to izvajajo v podjetjih, kjer imajo izpod 30 zaposlenih ljudi, in tudi v nekaterih večjih podjetjih tega niso pravilno izvedli. Tako je po dosedanjih ugotovitvah 12 podjetij prezrlo to važuo opravilo. Prevzem uprave podjetja predstavlja za novi UO važen moment, ker se le-ta ob tej priložnosti seznani v podrobnostih o vseh vprašanjih podjetja, zlasti o dotedanjem delu podjetja, posebno še o materialnem ln finančnem poslovanju podjetja, o osnovnih in obratnih sredstvih in o odstotku izpolnitve plana v denarnih in materialnih pokazateljih. Še posebej pa mora predsednik prejšnjega UO razložiti težave in uspehe v dotakratnl upravi podjetja. O prevzemu poslov se mora nujno napraviti zapisnik, ki ga morajo potrditi predsednik in člani novega UO ter predsednik prejšnjega upravnega odbora. Prevzem uprave podjetja je dokončen, ko ga potrdi novi delavski svet, kateremu morata v 8 dneh poročati prejšnji in novi predsednik UO o poteku prevzema. Mnenje nekaterih tovarišev, da se prevzem faktično izvrši le po potrditvi zaključnega računa po ObLO, ni pravilno. Razrešnica staremu UO je stvarno podana takrat, če je ObLO do prevzema dal svojo potrditev, drugače pa so člani prejšnjega UO odgovorni še vnaprej po splošnih predpisih. t. k. k. lll!i!IIIHIiiilH)lllllllllllilHII[llllllhlllllUIIIIIIIUIiillllllllllllllll!Nllilililill!lll1j Šolskemu odboru v Stari vasi je treba pomagati tehnični voditelji uredil) po svoje, torej so le potrjevali, niso pa vodili gospodarsko politiko podjetja. Zato tudi na število sej In zasedanj in na obravnavo na njih ne gre gledati z omalovaževanjem. Tukajšnji šolski odbor Je precej delaven ln razgiban. Zelo se zanima za vzgojna in materialna vprašanja. Skrbi za reden šolski obisk jn ob potrebi opozori starše na njihove dolžnosti, da redno pošiljajo otroke v šolo. Ce je treba, pa tudi ostro ukrepa. Do danes pa takega primera še ni blilo. Zelo se — kakor Je že rečeno — zanima tudi za materialna vprašanja In nudi vso potrebno pomoč upravitelju šole ter skrbi za čimbolj smotrno Izrabo dodeljenih finančnih sredstev. Ze leta 1653 Je bil dodeljen kredit od bivšega OLO Krško v znesku IM tisoč dinarjev za fasado šolske stavbe. Toda že dva meseca kasneje je Ml kredit odivzet, češ da ss bo denar porabil za popravilo streh pri šolah, čeprav Je tudi tamkajšnja šola nujno potrebna prekritja celotne strehe, V letu 1654 smo dobili samo M tisoč dinarjev, ki smo Jih uporabili za zasteklitev, popravilo drvarnice ln za ostala manjša popravila. V letih 1655 do 1657 ni bilo Investicij, jn kolikor je bilo manjših popravil, so se krila iz rednega proračuna. Fasade pa še do danes nimamo, čeprav Je bila šola prepleskana zunaj te pred 25 leti ln sta dve steni, ki sta obrnjeni proti vetru, že popolnoma črni . . , Vsako leto čujemo samo eno: »Denarja ni!« Koliko časa bo to še trajajo! Stalno ne bo mogoče odlagati popravil na šolah. Kajti naša socialistična družbe bi morile deti sedej milijone za popravilo šol, nekoč pa bo treba za to milijarde. Upoštevati Je treba, da Je okupator naše šole popolnoma razdejal, demontiral In uničil. Tudi letos perspektivo niso dosti boljše. Odsek za prosveto pri občinskem ljudskem odboru Breči-ee s tovarišem Pihlerjem al Je zelo prizadeval, da bi zagotovil šolam več finančnih sredstev. Zamani Občinski odbor Je baje na proračunski sej| sprejel za šolo kveto, ki Je bila določena ln odobrena leta 1657. Torej nič več kot lani. Smo pa le na slabšem, ker so cene medtem poskočile. Okupator jo postavil drvarnico na šolskem dvorišču iz vseh mogočih delov brez zidanih temeljev. Drvarnica Je dosluiUa. v zadnjem hipu smo Jo podrli, da smo rešili ostrešje in strešno opeko. Na zidno opeko čakamo ie več kot pol leta ln Je ne moremo dobiti. Začeli M graditi novo, a ker nimamo opeke —- čakamo . . Premog pa Je izpostavljen dežju, ker ga nimamo kje shraniti . . . Pred nekaj dnevi so strokov-njakj pregledali strelovod na šo- li ln ugotovili, da Je zanič. Nujni bo treba namestiti novega, če B« lO Zaman M Ml neli čeme rešiti stavbo, ves trud, če ne bi' imeli dobrega strelovoda. Šolski odbor je voljan delati« žal pa ne gre brez denarnih sredstev. Tudj 100 metrov ogTaJe Je nujno treba obnoviti, ker noben žebelj več ne drži. Vemo, da se brežiška občina ukvarja z velikimi finančnimi težavami In kaže lep odnos do šol, vendar Jo lepo prosimo, da bi nam vendar Jo lepo prosimo, de bi nem razpolago, da bi uredili najnujnejše pri šoli. fasado, strelovod, drvarnico ln ograjo, vse drugo bomo že postopoma obnovili in krili Iz rednega proračuna v teku prihodnjih let. M. M. HUDA NESREČA V CERKLJAH 24. maja zvečer je vozil po glavni cesti iz Zagreba proti Ljubljan; osebni avtomobil H-12112 po cesti tretjega reda Trnovo—Cerklje—Pirošica, jz smeri Plrošice pa je peljal proti cesti prvega reda motorist Vinko Benčina s potnikom Jožetom Lupšino. Oba sta v popoldanskem času popivala in ob prehajanju na cesto I. reda nista upoštevala prednosti vozila na cesti prvega reda. Osebni avtomobil se je zaletel s hitrostjo 60 kilometrov v motorista In potnika. Oba sta dobila hude telesne poškodbe. Vzrok nesreče: alkohol ln nepoznavanje prometnih predpisov. —JaS Seminar za člane SZDL Pirejšnj; teden so v Vidmu-Kr-škem priredili enodnevni seminar za predsednike KO in predsednike osnovnih organizacij SZDL občine Videm-Krško. Udeleženci so se na seminarju seznanili’ a komunalnim gospodarstvom, z delom KO ter obravnavali tudi kmetijska vprašanja, kii so na tem področju ie posebno važna. -4 Zaradi malomarnostiJ Zakaj 4202 nezgod, od tega 20 smrtnih? j« bilo prvo vprašanje, ki sem ga zastavil delovnemu inšpektorju tovarišu Jovanu. To število Je resda za 9 odstotkov manjše kot v leitu 1056, toda Se vedno zelo veliko, če vemo, da je največ nezgod nastalo zaradi malomarnosti, zato, ker posvečamo človeku premalo skrbi. Veliko število nezgod pri delu v lanskem letu pa nas zaskrbljuje tudi zategadelj, ker so mnoge zapustile na nekoč zdravih ljudeh usodne posledice, ki jih več ne bo mogoče odpraviti, dvajset ljudi pa J« prišlo celo ob življenje. Skoda pa ze tudi zaradi izgube narodnega dohodka, kar vsekakor ne koristi naporom za izboljšanje življenjskih pogojev delovnih ljudi. Tovariš Jovan mi je v odgovor povedal, da je bilo največ nesreč pri delu zaradi premajhne poklicne Izurjenosti. Med ponesrečenimi so bili predvsem mlajši delavci, ki so bili premalo poučeni o upravljanju t atrojl. Zaradi tega ni nič čudnega, če Je bilo 2090 nesreč kot posledica premajhne pokltcne izurjenosti Okrog 700 nesreč Je povzročilo kršenje delovne discipline, kar ja spet posledica pomanjkljive vzgoje. Zaradi slabe organizaci- je dela in neprimernih delovnih metod je bilo 287 nesreč pri delu, medtem ko je bilo 665 nezgod zaradi neprimernih delovnih prostorov in njih opreme (spolzka tla, odprtine in pod.). Slabi prehodi so običajno v tesnih prostorih ln zaradi njih je bilo 160 nesreč. Zaradi okvar na orodju je bilo 150 nesreč pri delu. Ostale nezgode so posledica pomanjkanja zaščitnih sredstev, pomanjkljive konrtrcle, od tehničnega osebja itd. Delovna Inšpekcija je v lanskem letu pregledala veliko število podjetij, če izpolnjujejo vse pogoje glede higienske in tehnične zaščite dela ter če spoštujejo predpise o delovnih odnosih. Pri tem Je ugotovila, da 15 podjetij ne ustreza v gradbenem pogledu, Nezadostno zavarovanih strojev in naprav je našla ob pregledih kar 159. v 74 primerih električna napeljava ni ustrezala predpisom o varnosti pri delu. V 32 podjetjih so imeli neprimerne požarnovarnostne naprave ali pa so bili celo brez njih. Inšpekcija Je tudi ugotovila 73 primerov pomanjkljivih navodil; 40 delavcev pri posebnih delih je zalotila brez zaščitnih oblek. Kaj bi bilo, če ne bi podjetja odpravila teh pomanjkljivosti? Sicer pa bi bilo umestnej« naslednje vprašanje: kaj bo, C« podjetja ne bodo odpravila po inšpekciji ugotovljenih pomanjkljivosti? Kdo bo nosil moralno odgovornost za številne, morda celo smrtne nesreče? Kdo b° družinam nadomestil skrbnika, in kdo bo družbi nadomestil izgubljeni narodni dphodek? AH si zastavljajo taka vprašanja na sejah delavskih svetov, ko ra*-previjajo o ukrepih $a higieni” sko-tehnično zaščito dela? Resnici na ljubo pa je treba povedati, da zadnje čase vsej nekatera podjetja posvečajo več pozornosti skrbi za človeka. To dokazuje tudi dejstvo, da so v»* zasavska podjetja lani potrošil* za higiensko-tehnično zaščito 1* za podobne namene v zvezi * skrbjo za delovnega človeka i*2 milijonov din. Treba Je poaefoed omeniti, da je bilo od tega P°” rabljeno za okrepčila delavcem med delom 6 milijonov 718 tlaoč din, za osebno zaščito 51 miliJ0* • nov, za tehnično zaščito 21 milijonov, za higienako zaščito 8* milijonov din Itd. Lani Je bi*0 skratka porabljeno za zaščito J® zdravje delovnega človeka ** milijonov din več kot v I®*1* 1956. ,Erma‘ vsak dan v drugi sobi © Gospodinja Malka je sto- na Ulici 1. junija in vrsta po- krpalnice in s pobiranjem zank vsem potrebam. Tudi tu ne do pila h gospodinjskemu centru učnih tečajev preko zime. . na nogavicah, seveda pa so se odveč, če vam postrežemo s ceno Ulici 1. junija. Kmalu nato In načrti? Kemična čistilnica, razveselili tudi loščilca za par- uslug: za uporabo loSčilca boste Se že hitela proti svojemu sta- izdelovalni ca otroške konfekcije ket in sesalca za prah. Za zdaj plačali na uro IDO, za sesalec pa zanju še vsi niti ne vedo, sicer 50 din. In še to: cena ni preti- oba bržkone težko žadostita rana Še vedno „posebne'4 pravice pri nakupu mesa pRl ODKRITJU SPOMENIKA SREČKU KUMARJU V KOJSKEM V BRDIH JE SODELOVALA TUDI DELAVSKA GODBA NA PIHALA IZ TRBOVELJ oovanju. V roki je imela prikupno torbo, z bleščečim imenom — »Eirma«. Čez slabo uro se je nasmejana ®Pet vrnila. Sesalec, ki je bil v torbi, je opravil namesto nje omtonžu ni »lužilo samo zimskemu Športu, temveč Je dajalo streho tudil pon-tičnltn zborovalcem itn borcem za danaSnJo uruž-beno stvarnost, zato ima ta mala koča »redi kuenljanskih gozdov tudi pomembno zgodovinsko vrednost OANA&NJA MREŽA PLANINSKIH DRUŠTEV IN KOC V ZASAVJU Gradnja zavetišča pod Kumom se Je začela v času, ko planinstvo pri Slovencih in v Zasavju še ni bilo tako razgibano kakor danes, ko 'mamo ob rekL Savi gosto verigo planinskih 'Iruštev !n po Hribih nad Savo \rsto planinskih koč. Pogled na te kraje nas uverl, da Je planinskih društev in po hribih nad Savo vrsto Planinskih koč Pogled na le kraje nas uverl, ia Jc planinstvo ob reki Savi doseglo pomem->cn vzpon s svojimi planinskimi društvi: PD LITIJ a . Turizmu v Zasavju »luži tudi planinski dom na Partizanskem vrhu (985 m) nad Trbovljami (na nekdanji Sv Planini), pa tudi počitniški 'lom s kopalnim bazenom na Izlakah nad Zagorjem. Kazen navedenih krajev »c razvijajo v turistična središča tudi drugi kraji v Zasavju, •ako polšnlk sredi prezanlmlvlh polšnlškln dolomitov, v vseh teh krajih se razvija tudi zimski šport - smučairstvo. Naj napravim o razvoju smučarstva pri Slovencih v splošnem 'n pri nas v Zasavju nekaj navedb. JACETKt SMUČARSTVA PRI SLOVENCIH Rmučarstvo Je znano Slovencem te več stoletij. o bloških In drugih smučarjih, ki so uporabljali posebne naprave za prevoz po »ne-tu, Je pisal to Valvasor (1841—18931. Sistematično pa so začeli uvajati pri nas smučarstvo kot šport člani planinskega krotka •Dren«; med njimi Je bil vodilna osebnost litijski rojak, današnji 77-letnlk Rudolf Badjura • roj n. aprila 1881 — očetu krojaču, ki se Je kasneje zaradi boljšega zasluika preselil iz Lilije v Zagorje in tam sodeloval Indl pri gledaliških nastciplh). Rudolf Badjura se Jr opoz.nal s smnčarstvom Pr| vojakih leta 1919, ko Je bil poklican na orožne vaje v planinski polk. Te orotne vaje »o bile pomembne zanj ln za ves slovenski šport, ko se Je 29- letni zasavski rojak seznanil z lepotami športa na belih poljanah In Iztiril v smučarstvu. PLANINSKI KROŽEK »DREN« — ZAČETNIK ORGANIZIRANEGA PROPAGANDNEGA DELA Rudolf Badjura Je prišel v vojašiko smučarsko enoto te kot navdušen športnik, saj Je bil med ustanovitelji slovenskega planinskega krožka »Dren«, ki je bil ustanovljen tri leta pred njegovim v.poklicom v vojaški smučarski tečaj. »Dren« so ustanovil leta 1998 Rudolf Badjura, Bogumil Brinšek, profesor Cerk, ki se Je pozneje ubil na Stolu, kamor Je vodil skupino svojih dijakov na pomladanski izlet. Člani »Drena« so bili še: brata Joža ln Pavel Kunaver, učitelj Ivan Mihler, Tavčar, Kovač. Stanko Ribnikar (znan po odličnih fotografijah), dr. TršMer ln drugi. Drenove! so sc ukvarjali z različnimi športnimi področji Niso bili samo gurohodcl, gojili so tud| alpinlstiiko, plezalstvo in smučarstvo. Udejstvovali so se tudi kot prvi jamarji (Pavel Kunaver In Ivan Mihler »ta še danes znana kot vodilna slovenska Jamarja). Drenovcl so z lepimi slikami opozarjali na lepote slovenskih gora, zato so gojili tudi fotografijo In so te leta 1998 priredili prvo razstavo fotografij. Drenovcl so dali pobudo za ustanovitev Društva za raziskovanje jam, ki le Mio ustanovljeno leta 1910. Danes ima slovenska Akademija znanosti In umetnosti poseben oddelek za proučevanje krašklh Jam s sedežem v Postojni. PRVE KORENINE SMUČARSTVA V ZASAVJU Smučarstvo se Je v Zasavju pojavilo kot primer posameznikov leta 1912, ko so sl v Trbovljah nataknili na noge smuške deske dr. Hugo Baumcartcn In njegova žena. pa Konrad Camer In nekateri drugi. Po prvi svetovni vojni so prišli v Trbovlje še nekateri mladi naipredni učitelji — športniki, ki so začeli goJUl turistlko, obenem pa tudi smučanje. Med prvimi, ki ao zavpil navduševati mladino. Je bil učitelj Ante Beg. poznan med planinci pod Imenom »Gamsova kost«, ki Je Ml kasneje tudi ustanovitev trboveljskega planinskega društva. Begu so pomagali pri belem športu učitelji Tone Flegar, Dolgan tn Efrem Pavlič ki Jc postal med drugo svetovno vojno trtpv ustašev, kt so ca umorili v Bosni. Tl In drugi trboveljski učitelji so začeli gojiti smučarstvo v Trbovljah v zimi leta 1924-25, najprej na hribu Ostri vrh, Imenovan v domačem Jeziku »Splcberg«. ln po ostalih zasneženih obronkih. PRVI SMUČARSKI TEČAJ V ZASAVJU — V ZIMI LETA 1927-28 V Ustih časih Je Mia te zelo agilna litijska podružnica Slovenskega planinskega društva. Ta Je delovala na območju predvojnega okraja UMJa, ki Je vključeval v svoje delovno področje tudi Zagorje s Sv. Goro ln Sv. Planino (danes Partizanski vrh). Takrat na Sv. Planini Se ni bilo planinskega doma, zato smo pridobili precej naprednega ln uriMudnega tupnika Ivana Drešarja. k,| Je dal litijskim planincem na razpolago cerkveno stavbo — mežnarijo na vrhu hriba, nedaleč od cerkve. Mežnarijo so preuredili za prvo turistično gostišče na Sv. Planini. (Takratno delo mi Je znano, ker sem bil tajnik SPD Litija.) V to knčo na Sv. Planini so radi zahajali zasavski planinci, lluhljanski Izletniki, nadalje turisti iz Zagreba, člani Hrvatskega planinskega društva planinskega društva »Runollsts, a tudi hrvaškega Društva prijateljev prirode. V zasavski dolini, zlasti med litijskim,| planinci. Je bilo v zimi let* 1927-28 te toUlko zanimam!a za smu tarski šport, da Je litijska podružnica SPD nrlredlln na Sv. Planini smučarski tečaj, ki ga le vodil zasavski rolak Rudolf Pedjura. V tem tečailn Je Mio tudi že nrikaj deklet, kar Je Mio »a tiste čase redka posebnost. Jože Zupančič Mladina trboveljskih šol v počastitev Dneva mladosti V počastitev dneva mladosti Je bilo v Trbovljah večje športno tekmovanje mladine trboveljskih šol. Okrog 80 nastopajočih Je tekmovalo v troboju (telku, krogli in skoku). Razen tega pa Je pomerilo svoje moči okrog loo mlajših pionirjev v športnih igrah. Največ točk je dosegla gimnazijska mladina in absolutno zmagala. Pohvaliti pa je treba tudi druge ekipe, ki so pokazale precej požrtvovalnosti. Pokali, ki so bili pripravljeni v ta namen, bodo razdeljeni ob koncu tega tedna, ko bodo v Trbovljah obhajali občinski praznik. Rezultati: MLADINCI: med posamezniki sta Mia najboljša vili Vresk in Janez Bariič, oba z gimnazije —, 1341 In 1310 točk. Skupni plasma: gimnazija 8493 točke, industrijska kovinarska šola (IKK) 538«, vajenska šola 5804; ekonomska srednja šola (ESS) tu ni nastopila. MLADINKE: posameznice: Sa- lamon 1228, Podlunšek 1950 točk. Skupno: gimnazija 5950, ESS 5380 točk. PIONIRJI: posamezniki: Hauck 198« (gimnazija), plahner 1683 (osn. šola Trbovlje I)). Posebno prvi je pokazal precej nadarjenosti za atletiko« Skupno: gimnazija 8457, oanov. šola Trbovlje II 7787, osnov, šola Vode 8225 točk. Veliko zanimanje je vladalo za tek na 10« m. Ves Sas Je vodil Kovač, vendar ga Je dragomesitnl Cuk stalno ogrožal. Stefan Kovač 3:02, Cuk 3:02,6, Bariič 3:07,1 (vsi gimnazija). ŠTAFETA V SKOKIH: PIONIRJI: gimnazija, osnov, šola Vode, osnov, šola Trbovlje II. MLADINCI: gimnazija, IKS, vajenska šola. V odbojki je absolutno zmagala ekipa gimnazije nad. nasprotnikom IKS In vajensko šolo; obakrat z rezultatom 2:0. MED DVEMA OGNJEMA: pri starejših pionirjih Je zmagala ekipa gimnazije, pri mlajših pa ekipa vodenske osnovne šole. M. K. OB OBČINSKEM PRAZNIKU . . Trbovelj t. jUIIIlU ČESTITAJO: Okrajni ljudski odbor Trbovlje Občinski ljudski odbor Trbovlje Občinski komite ZKS Trbovlje Občinski odbor SZdL Trbovlje Občinski sindikalni svet Trbovlje Občinski komite IMS Trbovlje Občinski odbor »Zveze Svobod in in prosvetnih društev« Trbovlje Občinski odbor ZB NOV Trbovlje in vse ostale množične organizacije Rudnik rjavega premoga Trbovlje Cementarna Trbovlje Strojna tovarna Trbovlje Elektrarna Trbovlje Gradbeno podjetje »lasavje« Trbovlje Komunalna banka Trbovlje PODJETJE »MESO« TRBOVLJE TRGOVSKO PODJETJE »TOBAK« TRBOVLJE TRGOVSKO PODJETJE »IZBIRA« Trbovlje TRGOVSKO PODJETJE »PRESKRBA« TRBOVLJE TRGOVSKO PODJETJE »ŽELEZNINA« TRBOVLJE ZLATARSTVO TRBOVLJE AVT0PREV0ZNIŠTV0 TRBOVLJE OBRTNO NABAVNA PRODAJNA ZADRUGA TRBOVLJE FOTO TRBOVLJE KNJIGARNA TRBOVLJE KR0JAŠTV0 IN ŠIVILJSTVO TRBOVLJE PODJETJE »ROG« TRBOVLJE TRGOVSKO PODJETJE »VITAMINKA« TRBOVLJE GOSTINSKO PODJETJE »MAJ0LKA« TRBOVLJE KZ TRBOVLJE UREDNIŠTVO IN UPRAVA »ZASAVSKEGA TEDNIKA« TRBOVLJE Filmski program »mm ort uzinu inv;; uvnnnni v Toanvt lin n ® KAJ NAM BO NUDIL KINO SVOBODA V TRBOVLJAH II PRIHODNJE DNI? Kot zadnji film v tem mesecu bo na sporedu ameriška kriminalka »DAMA IZ SAN-GAJA«. Za ta zanimiv kriminalistični film, ki se ne zadržuje zgolj ob sami goli akciji, temveč sega globoko v odnose med ljudmi, prikazujoč demoralizirane iti pod vplivom denarja izmaličene značaje, je napisal scenarij znani Orson Welles, vsem v spominu s filmom »Tretji človek« »Častne« lastnike luksuznih jaht in razkošnih palač, ki predstavljajo -cvet« neke posebne družbe, avtor imenuje, čredo morskih psov«, To svoje stališče Orson Welles v scenariju do kraja virtuozno utemeljuje. V svojem režiserskem postopku se poslužuje vseh mogočih sredstev, kot n. pr. metafor v akvariju, sistema ogledal v kitajskem paviljonu, da bi bil čimbolj sugestiven in zanimiv. — V tem odličnem filmu nastopa v glavni vlogi sam Orson Welles, zraven njega pa njegova bivša žena Rita Hay-worth. Za mesec junij je predviden sledeči spored: Francoski film »OCE, MAMA, MOJA ZENA IN JAZ«. — Vsi se še dobro spominjamo očka, mamice, služkinje in njega, ki so nas razvedrili s svojimi dogodivščinami, da smo se ob filmu nasmejali do solz. Zdaj prihajajo na novo. da nas razvedrijo in nam PO- DOM »SVOBODE II, TRBOVLJE« JE POTREBEN POPRAVILA vedo drugi del svoje življenjske zgodbe, ki se v novem filmu začenja s poroko — torej tam, kjer so nam v slovo pomahali in dejali ob koncu prvega filma: Na svidenje! — Film bo na sporedu od 6. do 9. junija in ga vsem priporočamo, ker bo nudil dve uri res prijetnega razvedrila. Nadaljnji film je -MODRI PAJČOLAN«. — Louisa je rodila prvega otroka. Srečen porod — so govorili zdravniki. Toda ko so pripeljale strežnice v sobo dojenčke, da jih matere nahranijo), med njimi nii bilo njenega otroka... Cez čas je prišel zdravnik: -Gospa Masen, delamo, kar moremo, toda včasih ne vemo, zakaj se to zgodi...« Vsem tistim, ki posvetijo svoje življenje vzreji tujih otrok, in vsem tistim . ženskam, ki imajo materinsko srce za otroke, ki niso njihove krvi, je posvečen ta ameriški film, kj je pred leti prejel Dscarja. Angleški film -TOLPA IZ I.AVENDER HILA«. — Bančni uradnik Holand je imel v načrtu, da si prisvoji milijon Cuntov šterlingov. V ta namen ■e je spoznal s Pendlberijem. la b| mu odnesel zlato v tujino, in ga je res pridobil za ta načrt. S tem se prične napet film. v katerem nastopijo igralci: Alec Guinnes, Stanley Holloway in Sldney James. Francoski film -PRIMER DOKTORJA LAURENTA«. — S tem filmom mojstra J. P. Le Chamoisa prihaja v naše kinematografe izredrfo pomembno delo, ki nima namena gledalcem pripovedovati le drobne zgodbice iz življenja v neki francoski hribovski vasici, temveč želi predvsem posredovati zelo važno misel in pouk: gre namreč zlasti za popularizacijo prizadevanj zdravnikov, da bi ženam olajšali in odvzeli bolečine pri porodu. V glavnih vlogah bomo srečali dva odlična igralca, ki sta naša dobra znanca, namreč Jeana Gabina v vlogi zdravnika, in simpatično Nicole Cour-cel, ki se je pogumno odločila roditi po zdravnikovih navodilih in s svojim primerom pomagati zdravnikom do zmage. Preden se je filmsko podjetje -Vesna-film« odločilo posredovati ta odlični francoski film naši javnosti, je vprašalo za mnenje slovenske zdravni-ke-porodničarje, ki so povedal; svoje mnenje: -Film .Primer dr. Laurenta’ prikazuje pionirske težave, podporo žena in uspešnost metode«. V filmu je izvrstno prikazan pomen strahu pred hudimi porodnimi bolečinami, ki se vceplja ženskam že v rani mladosti in se nato še veča. — Film si bodo lahko ogledali samo obiskovalci, ki so stari preko 18 let. (ptaptik ^C%QoveC) POGLED NA PARTIZANSKI VRH Zapiski iz družbenega načrta trboveljske občine ZOIRA NOVEGA ONE Letos se bo — kakor pričakujejo — povečal bruto pro dukt v primeri z lanskim letom za 2,6%, ali v industriji za 2%, v gradbeništvu za 5,3%, v prometu za 1,6%, v obrti za 12% itd. — Družbeni proizvod se bo dvignil za 4%, narodni dohodek pa za 9%. Letos se bo — kakor pričakujejo — povečal bralo produkt v primeri z lanskim letom za 2,6 odstotka; ali v industriji za 2 odstotka, v gradbeništvu za 5,3 odstotka, v prometu za 1,6 odstotka, v obrti za 12 odstotkov itd. — Družbeni proizvod se bo dvignil za 4 odstotke, narodni dohodek pa za 9' odstotkov. Iz oočinskega družbenega plana je razvidno, da se povečanje družbenega proizvoda pričakuje zaradi boljše produktivnosti dela in razšir.tve obrtnih podjetij, zlasti še »Mehanike«, »MetaJije« in »Elektrosiandarda«. Previden porast industrijske proizvodnje v trboveljski občini pa gre predvsem na račun boljšega izkoriščanja proizvodnih kapacitet in večje produktivnosti dela v Elektrarni, »Elefctro-Trbovl j e«, rudniku rjavega premoga Trbovlje — Hrastnik, Strojni tovarni Trbovlje in Cementarni. V trboveljski Elektrarni pričakujejo, da bodo dosegli približno isti bruto produkt kot lani. Poseben problem tega podjetja je ogromna količina saj, ki uhajajo skozi dimnik in uničujejo vegetacijo. To pa je mogoče odpraviti le z lovilci, ki pa zahtevajo ogromne investicije. Teh pa podjetje samo ne zmore. Kapacitete v podjetju so zaradi specifičnosti in zaradi objektivnih razlogov le deloma in neenakomerno izkoriščene. Tudi v preskrbe stanovanja. Razen proizvodnje šahtnih, separacijskih in transportnih naprav so v tovarni lansko leto poizkusno proizvajali tudi jekleno jamsko podporje. Letos pa nameravajo v tovarni ustaliti dosedanjo zmogljivost, ter vzporedno s tem izboljšati tehniko in organizacijo dela. Edino v Cementarni računajo, da bo proizvodnja v letošnjem letu nazadovala za 14 odstotkov, ker so proizvodne naprave izrabljene; v ilustracijo naj navedemo, da znaša stopnja ohranjenosti osnovnih sredstev le 32 odstotkov. Zato je tudi kapaciteta« izkoriščanja v starem delu tovarne le 50-odstotna. V tovarni mislijo na rekonstrukcijo, ta pa bi povečala proizvodnjo za okoli 70 odstotkov. TUDI V KMETIJSTVU BOLJE Kmetijstvo je ena izmed najmanjših gospodarskih vej v trboveljski občini. Kmetijski okoliši so predvsem hriboviti, obdelovalna zemlja pa stama in slaba, delno tudi kamnita. V številnih kmečkih gospodarstvih je zaradi odhoda delovnih moči v industrijo ogrožen nadaljnji obstoj teh gospodarstev. Letos bo predvsem treba usmeriti kmetijska gospodarstva, da se posvetijo v čimvečji meri tistim panogam, ki imajo kar naj-baljše pogoje za razvoj. Predvsem bi bilo treba povečati živinski sklad pridobivanje mle- ka, sadjarstvo in povrtninarstvo. Kmetijska zadruga bo preuredila svoje trgovske lokale in skladišča za prodajo reprodukcijskega materiala ter bo skušala še v tem letu odpreti poseben trgovski lokal, za potrebe vrtičkarjev v spodnjem delu mesta. Prevzela bo tudi ves promet z živino na svojem področju ter pomagala pri odkupu. V GRADNJI JE 96 STAVB, PREDVIDOMA PA BODO GRADILI Se 50 NOVIH Lanj je bila v Trbovljah gradbena dejavnost zelo razvita. Samo mesto ima svoje gradbeno podjetje, razen tega pa grade v Trbovljah še »Beton« iz Celja, rudnik Trbovlje — Hrastnik v lastni režiji in Komunala razna manjša režijska dela. Leto6 je v Trbovljah v gradnji 96 stavb, na novo pa bodo — kakor računajo — izdali še 50 gradbenih dovoljenj. Izmed projektiranih gradenj je posebej omeniti regulacijo Trboveljšči-ce. Prav tako kanljo urediti poslopje železniške postaje in urediti prostor pred njo in zgraditi rampo. Potok Trboveljščico bodo od Cementarne do izliva v Savo prekrili z betonskim obokom in ves prostor zasuli z gramozom in izravnali. S tem bo dobila železniška postaja in njena okolica lepše in prikup-nejše lice. Tudi središče na Vodah bo dobilo novo, povsem drugačno po- dobo. Dograjeno bo poslopje banke, pošte in trgovski lokali. Dogradili pa bodo tudi skladišče za zelenjavo in poljske pridelke trgovskega podjetja' »Vi-tamdnka«. »Elektro-Trbovlje« pa bo poleg pošte zgradilo 11-etaž-no stolpnico s poslovnimi prostori stanovanji. To bo najvišja doslej zgrajena stavba v Trbovljah. Podjetje »Petrol« iz Ljubljane pa bo zgradilo servisno postajo po najsodobnejših načelih. Ob Rudarski cesti gradi Elektrarna aevetetažno poslovno-stanovanjsko zgradbo, v spodnjih prostorih bo otroški vrtec, knjižnica in razni poslovni prostori. Stanovanja pa bosta gradila tudi Strojna tovarna in rudnik rjavega premoga ter občinski ljudski odbor. Reševali pa bodo tudi pereče vprašanje šolskih prostorov. Načrti za novo osemletko na Vodah so že izdelani. Kakor računajo, bodo tudi v tem letu začeli z gradnjo. Strojna tovarna gradi strojno-kovinarsko šolo z internatom, rudnik pa bo gradil industrijsko-rudarsko šolo. Nove otroške vrtce pa bodo zgradili na Topolovškovem. Pola.ju in v Trbovljah IT (ma) podjetju »Elefctro-Trbovlje« imajo slabo omrežje, poudariti pa velja, da so elektrificirane vse okoliške vasi. Čeprav je rudnik rjavega premoga Trbovlje — Hrastnik naj-večje industrijsko podjetje v občini po obsegu proizvodnje in številu zaposlenih, ga vendar močno tare pomanjkanje strokovnega kadra. Čeprav je v Trbovljah industrijsko-rudarska šola, ostane le tretjina absolventov te šole v kraju. Ostali gredo drugam. Problem je pereč, zlasti še, če upoštevamo, da potrebuje sodobni sistem dela v rudnikih od rudarjev dokajšnjo kvalifikacijo. ^ Trboveljska Strcfha tovarna zaposluje danes že nad 790 ljudi. za delavce pa le s težavo 1« DRUŽINSKA HlSA PRI DIMNIKU, KI JO JE GRADILO PODJETJE »ZASAVJE« Opeka na opeko Vedno večji razvoj splošnega gradbenega podjetja »Zasavje« Pred enajstimi leti je sedem ljudi postavilo temelje današnjemu močnemu gradbenemu podjetju »Zasavje« v Trbovljah, ki daje delo preko 300 ljudem. Veliko delo je bilo opravljeno v tem času. Ni bilo lahko, zato pa ni Izostal uspeh, šola v Zidanem mosltu, na Mlinšah in Polšniku. 16-družinska stavba v Bevškem, v središču Trbovelj, Partijski dom, gozdna uprava, upravno poslopje »Elektro-Tr-bovlje«, domova »Svoboda-Za-savje« in »Svoboda-Trbovlje II«, poslovno poslopje »Mehanika«, Trbovlje, obrati steklarne in kemične tovarne Hrastnik in mnoge druge zgradbe in objekti so spomenik kvalitete njihovega dela. podjetje stoji tudi v bodoče Partizanska beseda Srečanja s starimi partizanskimi borci so vedno velik dogodek. To so trenutki, ki se jih še dolgo radi spominjamo, trenutki, ki nam obude spomin na čudovito toploto partizanskega tovarištva, iskrenosti in volje, ki je zmogla najhujše dni. Tudi naš prvojunijski obisk je veljal rrem partizanskim borcem. Pripovedovali so nam, kako so postali partizani. Dolfi Hohkraut: »Jaz grem,« je dejal orat Lojze, ko je prišel, če se ne motim, 12. julija 1941 z večernim vlakom z neke konference v Maribora. Bili smo v njegovi hišici na Dobrni in vsi smo vedeli, kaj Je mislil. Zato sem pristopil k njemu in ga vprašal: »Kaj pa jaz?« Bil je kratek: »Priporočam tl, da doma ne spiš.« Po tistem sem naredil še nekaj »šihtov« na “Terezija šahtu«, kjer sem izvedel sa-ootažo z vozički. Na vezi pri Marku sem se spet srečal rt Lojzetom. Tu so bili tudi dragi revirski orvoborci. Poročal sem jim o položaju. »Kaj misliš ti,« me je iznenada vprašal orat, ko sem končal. »Jaz bom tudi prišel!« Tiste dm. so Nemci zaprli mater v Celje, 2 sestri pa poslali v taborišče. Pred fa-iisti in izdajalci sem se previdno skrival dokler 1. avgusta 1941 nisem odšel v partizane. Bilo je okoli poldne. V taborišču na Vrheh je stražil pokojni Umek, oborožen z veliko staro francosko puško. Ko me je uzrl brat, mi je zaklical: »Kako je?« Jaz pa kratko nazaj: »Prišel sem!« ...Babič: Že meseci* junija 1941 sem se povezal s Sergejem Kraigherjem in Lojzetom Ribičem. Ti stiki so bili stalni in trdni vse do odhoda v partizane ob koncu tistega leta. Na to odločitev sem se pripravljal že prej, še bolj pa jo je pospešil neki sestanek v gozdu pri Hrastniku, kjer nas je opazila fašistična izdajalka. Iz revirjev sem nato odšel na Dolenjsko. Alojz Žužek: 1942. leta je pobegnil brat Jovo pred aretacijo gestapa v partizane. Jaz, ki sem takrat delal v nekem nemškem rudniku, sem bil o tem takoj obveščen. Kmalu sem prišel v Zagorje in vzpostavil zvezo z Jovom. 1943. leta pa smo odšli brata Ciril in Vinko, Jovova žena Ivanka, ki se Je vrnila iz nemškega taborišča, in jaz na javko v Stance-Laze. Dobro se še spominjam, da je bil snbg. Tu sem bil dodeljen v minersko četo k bratu Jovu, zraven je bil tudi brat Ciril, Vinko pa je odšel v IV. operativno cono. Ob koncu vojne sem se od štirih otrok vrnil domov samo jaz. pred pomembnimi dolžnostmi. Tako je prevzelo v Trbovljah gradnjo kovinarske šole STT, dveh četverčkov za steklarno v Hrastniku, samskega doma v Trbovljah za 80 ljudi in v Hrastniku za 50 ljudi, petih 16-stano-vanjskih hiš za Strojno tovarno, 36-stanovanjeko hišo pri gimnaziji Trbovlje, da ne štejemo več manjših opravil. Vso to dejavnost pa izpopolnjuje še njihov stranski obrat »Betonirka«, ki izdeluje betonske cevi, montažne stopnice, okenske police, plošče za oblaganje itd. Razen »Beto-nirke« imajo še žago, lasten kamnolom v Trbovljah in Hrastniku in prevoeni pank. Ti stranski obrati pripomorejo k cenejši in hitrejši gradnji. Podjetje čedalje bolj skrbi za ljudi. V Hrastniku in Trbovljah bo dogradilo še leto® samska domova, ki bosta imela zmogljivost 170 postelj. Za dobro prehrano delavcev skrbita dve menzi v Trbovljah in Hrastniku. V Hrastniku so ustanovili tudi kuhinjski odbor, ki skrbi za dobro in pisano izbiro jedi. Hrana je, kakor pravijo, povsod okusna, zanjo .pa plačajo dnevno od 90 do 140 din. Vedno bolj se uveljavlja delavsko samoupravljanj«. Lahko pa rečemo, da se vsi delavci živo zanimajo za probleme kolektiva. V Zasavju je dobro poskrbljeno tudi za naraščaj. Čeprav je dotok vajencev v gradbeništvo nizek, se je vendarle izučilo 28 zidarskih vajencev. Trenutno ima zaposlenih 6 vajencev. Pol-kvaliflkacljo sl je pridobilo okoli 80 delavcev, trenutno pa ima tečaj za nove polkvaliftctrane delavce, ki ga obiskuje 41 ljudi. Podjetje je štipendiralo, oziroma še štipendira, 3 inženirje, 2 delovodji In enega tehnika. Tako si bo pridobilo tudi dovolj strokovnega kadra. —ar Otvoritev 1958 TOV. »nmB ^‘ssasssas 3 KOMANDANTOM 7. KORPUSA Nedograjeni zidovi Blagovnice na Trku revdluclje že tako dolgo bodejo v očd, da smo se ramde že poveem navadili, In jih letos, ko so začeli dobivati svojo pravo podobo, spet občudovali kot nekaj novega. Zdaj, ko Je pročelje že ometano, ko »o »kore pri koncu vsa notranja zidarska dela, In sveta luč, lahko vendarle upamo na skorajšnji slove sen trenutek. To nam Je potrdil tudi direktor trgovskega podjetja »Potroš- nje«, ki bo prostore. uporabljalo nove »Ce rit«v še bo vse po »reči, letoe.« bo otvo- To bo največja trgovska hiša v Zasavju. V prvem prostoru, takoj ob vhodu s ceste, bo oddelek »Ciciban«, sledila bo špecerija, oddelek »Gospodrtnjake potrebščine, deMketesa, v zgornjih prostorih pa bodo prodajali pohištvo In galanterijo In drugo. Zaposlenih bo okoli 40 usluž- UTRDITEV Po telefonu smo poklicali predsednika SZDL Trbovlje tovariša Slavka Borštnarja. Ta je povedal: »Ena izmed pomembnih nalog je utrditev terenskih organizacij Socialistične zveze, da bodo sposobne reševati vse probleme in naloge, ki se postavljajo prednje. Socialistična zveza v Trbovljah mora postati zavestna politična sila, pretrgati še vse spone drobnjakarstva In neenotnosti. Podjetja morajo spoznati bistvo komune in odstraniti tovarniške plotove. Velika odgovornost jo čaka pri nadaljnji krepitvi delavskega in družbenega upravljanja. Medtem ko pri delavskem samoupravljanju lahko ugotavljamo čedalje lepši napredek, to ne moremo trditi za družbeno upravljanje. Pri hišnih svetih je bil doslej največji problem zastarelost stanovanjskih stavb, ki jih ni moč vzdrževati s plačevanjem najemnine. Zdaj bo to ugodno rešeno. Potrošniški sveti obstajajo sko-ro samo na papirju itd. Skrbeti bo treba tudi zato, da se bodo vsa sredstva za komunalno dejavnost kar najbolje izkoriščala tam, kjer je to res najnujnejšo. O. D.,-->NtK ŽRTVAM ORJUNE V TRBOVLJAH /MMMIVINSKI JUNIJ Ta hip me prevzamejo težki občutki. Zal ni več med nami tovarišev, ki so aktivno stali v prvih vrstah takrat, ko smo odbili pohod Orjune na Trbovlje. Dolga je plejada borcev, ki so potem padli v NOV. V tem dejstvu je dokaz o neizčrpnih zakladih trboveljskega proletariata, ki je dal v zgodovini delavskih bojev nešteto primerov junaštva, dal veliko število borcev, ki so se v boju za delavske pravice nadpovprečno povzpeli. Tisto spomladansko nedeljo se je v Trbovljah odigral dogodek, ki po svoji zgodovinski pomembnosti ni bil pomemben le za trboveljski proletariat. To je bilo v tistem času, ko so začele po prvi svetovni vihri in ilnem revolucionarnem vzponu sile popuščati. V neuspeli dvomesečnLftavki je delavstvo doživelo težak poraz. Sledili so odpusti in preseljevanje najaktivnejših in najbolj revolucionarnih borcev v Francijo. Oslabljenemu delavskemu gibatiju je začela groziti nevarnost fašizma, ki se je takrat porajal v Evropi in tudi pri nas. Začeli smo misliti, kako bi se uprli Orjuni, kako bi reagirali na posamezne izpade, ki jih je Orjuna uprizarjala na delavsko gibanje. Nas vse je prevzela globoka zavest, treba postaviti proti fašističnim izzivanjem in pohodom nekaj več kot samo idejno povezanost, da bo treba organizirati analogno polvojaško borbeno organizacijo, ki naj učinkovito odgovori na fašistične provokacije. Za 1. junij, ko je Orjuna napovedala pohod na Trbovlje, je dobila zagorska revolucionarna mladina dolžnost da pripravi odpor. Takratno skojevsko pokolenje je bito enotno v tem, da je treba dati odpor za vsako ceno Takratno skojevsko pokolenje je bilo enotno v tem. Z nastopi mladincev smo takrat priredili veliko predvolilne zborovanje, na katerem je bilo nekaj tisoč rudarjev. Med množico je bilo razpoloženje deljeno. Medtem ko so bili nekateri oporturi-stično nastrojeni, «e na drugi strani vladala čvrsta odločnost, da je treba odbiti in razbiti pohod Orjune na Trbovlje. Mladini je ob pomoči nekaterih revolucionarnih tovarišev uspelo, da je potegnila množico rudarjev za seboj. Ta množica vro-letariata je potem na zgodovinskem- mestu pri Povšetu presekala cesto, po kateri je prišla Orjuna V spopadu iv naskoku je odbila pohod in fašistično Orjuno razpršila. Miha Marinko, ' 1. junija 1954 0 c § Odo po komi S plenuma občinskega odbora SZDL v Trbovljah Te dni je bil v Trbovljah prvi plenum novoizvoljenega občinskega odbora SZDL, na katerem so ponovno izvolili za predsednika Slavka Borštnerja, za podpredsednika Dušana Povšeta in za sekretarja Petra Adlcšiča. Čeprav je tov. Borštner že na tem plenumu nakazal smernice za delo v bližnjem obdobju, je bilo sklenjeno, da bo prva seja sekretariata posvečena izdelavi /.elo konkretnega programa dela, v katerem bodo upoštevali tudi večjo samostojnost osnovnih or- Kličemo novo tovarno ZIDAKI IZ PEPELA — ZAPOSLITEV 85 NOVIH LJUDI — ODPADNI MATERIAL NE BO SEL VEC V SAVO Halo, tu elektrarna! Vodstvo našega podjetja je že dolgo razmišljalo, kako Izkoristiti odpadni material, ki nastaja pri izgorevanju premoga v kotlih, ki se ga letno nabere do 64.000 ton in odhaja v Savo. Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij v Ljubljani je začel z raziskovalnimi deli in ugotovil, da je moč clektrofllski pepel predelati v zidake, ki so enakovredni standardni opek), ponekod pa jo celo prekašajo. Izgradnja nove tovarne v Trbovljah bo rešila pro blem oskrbe našega tržišča z zadostnimi količinami tega gradbenega materiala, na drugi strani pa bo mnogo pripomogla k zaposlovanju odvečne ženske delovne sile. ki je je v revirju čedalje več. Tovarna bo zgrajena na ploščadi, zahodno od elck trame. Investicije zanjo pa bodo mnogo manjše kot za opekarno. Zidakov Iz pepela pri nas še ne Izdelujemo pač pa je ta proizvodnja močno razširjena v Nemčiji, Španiji, Angliji In ZDA. Proizvodni postopek je razil čen. V trboveljskem primeru bi uporabili za vezilno sredstvo apno iz zagorske industrije gradbenega materiala. Nova opeka bo velikega pomena za vse naše grad benlštvo. Predvidena Je letna proizvodnja 22 mill.jono\ zidnih enot, ki bodo ustvarile bruto produkt okoli 170 milijonov din. Z uporabo te opeke se bodo poeenile tud' gradnje. Načrt predvideva zaposlitev 85 ljudi, med njimi 50 žena. —ar gailizacij SZDL pri reševanju določenih problemov na slojem območju. Na plenumu je bilo poudarjeno, da bo občinski odbor SZDL lahko uspešno izvrševal svoje ngloge le takrat, če bo deloval kot kolektivno vodstvo in se bodo vsi člani čutili soodgovorne. Kavno to pa je tudi vodilo plc" num k sklepu o izvolitvi štirih komisij, ki bodo omogočile, d* bo sleherni član plenuma nekje konkretno delal, spoznava! probleme na posameznih področjih družbenega življenja In nudil konkretno pomoč osnovnim organizacijam SZDL. Izvoljene s0 bile naslednje komisije: za delavsko samoupravljanje, za ženska vprašanja, za splošno izobraževanje ter za agitacijo in propagando Trboveliski mikroskop TRGOVINE ^ Blagovni promet t>o 1-eitoe v občini porasel za 1,7 odstotka. To je pričakovati /.uradi več]9 kupno moči prebivalstva. V ~e' tošnjem letu nadalje pre-uvide-vajo, reorganizacijo trgovske mreže ter odprtje blagovnic®-Največja naloga trgovine v letu 1658 pa Je vei^ specializacija-0 Osnovno načelo trgovin* je posredovanja blaga iz proizvodnje po najkrajši poti potrošnikom. To načelo pa v občim n«' prišlo do pravega izraza 7-a" vadi tega, ker se trgovina na drobno oskrbuje z blagom S* vedno v precejšnjem delu prek® grosistov. 0 Delovni kolektivi trgovskih podjetij bodo morali še naprej skrbeti za raznovrstne j-šu izbir® blaga, kulturno postrežbo itd. posebej organi delavskega samoupravljanja morajo posveti« znižanju stroškov posebno p®* zornost. Se naprej pa bo treh* razvijati potrošniške svete, ki naj s svojo dejavnostjo pop®* morejo trgovini do boljšega P®' slovanja. GOSTINSTVO 0 V Trbovljah Imamo dv* gustinsk; podjetji, eno zadruin® gostišče, menzo Elektrarne, šti' ri gostišča v kolektivnem upravljanju, klet grosističnega podjetja, šest gootišč družbenih ®,r ganizacij, tri postojanke planinskih društev In 8 privatnih g°' stišč. Problem pa je prenočiš'®' saj v Trbovljah močno primanjkuje sob za prenočevanje. 0 Letos nameravajo reorganizirati gostinsko mrežo tor dalj .',i»»tlšča družbenih organ rtac*’ - družbeno upravljanje. Oseb j® na bo moralo posvetiti več skrbi postrežbi ter skrbeti za večjo I® kvalitetnejšo izbiro jedil pijač. SO. marca 1996. — Štev. 22 Halo, 91 Prosim, če ral lahko pojasnite. kaj bi postal v civilni prometni službi po dokončani podoficirski šoli? — V. J., Sevnica Telefonist ali hrsojavec. V radijskih vremenskih poročilih pogosto slišimo: pritisk pada, zmerno ali hitro raste. Kakšno vreme pomenijo ti izrazi? — Bralka iz Vidma-Krž-kega. Kadar pritisk raste, bo lepo vreme, kadar pritisk pada, pa se obeta poslabšanje. Koliko ljudi iz Zasavja se bo udeležilo proslave 16-letntce' borb na Sutjeski? — T. T., Trbovlje. Trideset. Ali gr, trboveljsko kopališče že odprli? — F. I.. Hrastnik. 2e od 25, maja dalje se lahko hladite v njem! 0 pripravah za volitve članov skupščin socialnega zavarovanja V prejšnji številki srrvo naše zavarovance seznanili z volitvami članov samoupravnih organov zavodov za socialno zavarovanje, ki bodo trajale od 1. do 15. junija letos. V ta namen je svet okrajnega ljudskega odbora, pristojen za občo upravo, imenoval v skladu z uredbo o volitvah in odpoklicu članov samoupravnih organov zavodov za socialno zavarovanje (Ur. list FLRJ, št. 19-58) 5-člansko volilno komisijo, ta pa je postavila v posameznih občinah okraja svoje podkomisije, ki 90 zadolžene za tehnično Izvedbo teh volitev. Okrajna volilna komisija je področje vsake Občine * razdelila na volilne enote, v katere je vključeno manjše število večjilh gospodarskih organizacij ali Uspehi učiteljskega kolektiva v Leskovcu Učiteljski kolektiv osemletne tele v Leskovcu pori Krškem je imel te dni zaključna sestanek »voje študijske skupine, na katerem so z zadovoljstvom ugotovili, da so v celoti dosegli delovni načrt, ki so ga sprejeli za Poglobitev vsebine in kvalitete šolskega dela v letu 1957-58. Dobro so se zavedali, da napredek reformirane šole zahteva Predvsem poglobljeno šolsko dete, v katerega je treba vnašat’ tudi vedno nove Oblike. Usipeh Ali neuspeh naših reformnih Prizadevanj je pa odvisen predvsem od učitelja. Zato so v tem letu načrtno posvečali vso skrb nadaljnjemu izobraževanju članov svojega kolekitiVa s predavanji, posvetovanji, medsebojnimi hospitacijami in z izmenjavo novih izkušenj. Član, kolektiva so pripravili Petnajst obširnih in utemeljenih referatov s področja družbenih ved in vseh področij učnega in vzgojnega dela s posebnim Poudarkom na zahteve reformirane šole. V referatih je bil naveden tudi material, ki obravnava posamezna vprašanja. Po vsakem poročilu se je razvila živahna razprava, kjer so načelne ugotovitve nanesli na konkretno delo. i Z željo, da bi šolo Simboli Približati življenju in potrebam IjudHva, so vse leto sistematično poizkušali povezavo šolske-83 dela s svobodnimi aktivnostmi učencev. O zanimivih za- ključkih nameravajo priobčiti ■razpravo o strokovnem glasilu. Zaradi izmenjave izkušenj so organizirali več hospitacdjskih nastopov. B. večje število manjših gospodarskih organizacij, ustanov, zavarovancev, zaposlenih pri zasebnih delodajalcih, uživalcev pokojnin in invalidnin itd. Po teh volilnih enotah se zdaj pripravljajo in sklicujejo sestanki volivcev, na katerih bodo posamezne predlagane kandidate — delegate izvolili javno in neposredno z dviganjem rok. Zaključeni pa morajo biti do 5. junija t. 1. Tako izvoljeni delegati sestavljajo volilna. telesa, k; bodo na zborih delegatov od 31. do 14. junija izvolili tajno z glasovnicami člane skupščin podružnic socialnega zavarovanja in člane skupščin okrajnega zavoda za socialno zavarovanje v Ljubljani in Novem mestu. 2e na sestankih zavarovancev pa bodo neposredno izvoljeni tudi člani odborov krajevnih in obratnih izpostav v Trbovljah, Hrastniku in Sevnici. Število delegatov in članov odborov pri izpostavah, ki bodo izvoljeni, na sestankih zavarovancev, kakor tudi število članov skupščin podružnic in okrajnih zavodov, je določila volilna komisija na podlagi posebnega ključa (količnika) glede na število volilnih Upravičencev v posamezni občini. Na zborih volivcev bodo zavarovanci slišali poročila o dosedanjem delu samoupravnih organov socialnega zavarovanja na katerih bodo lahko prinesli kritične pripombe in razpravljali o vseh perečih vprašanjih, ki tarejo nekatere gospodarske organizacije, ustanove, kakor tudi posameznike. Letovali bodo v Poreču 2e več let so razmišljale sindikalne organizacije in občinski sindikalni svet v Vidmu-Kr-škem, kako bi svojim članom po zmernih cenah zagotovili letni dopust ob morju. Ugotovljeno je namreč, da večina delavoev preživi svoj red-n: letni dopust doma in dieta., če že ne na svoji zemlji, pa pri sosedih, in se vrne še bolj utrujena z dopusta, kot je bila poprej. Do sedaj so izkoristili cenene dopuste le državni uslužbenci na Rabu, kjer je OLO Trbovlje imel urejeno letovišče. Po tem zgledu je sindikat tovarne celuloze in papirja uredil prostore v Poreču in vzel v na-' jem stavbo z zemljiščem, kjer bodo pričeli z obratovanjem že 25. maja. S sodelovanjem ObSS Videm-Krško ,'n ostalih sindi- kalnih podružnic bodo lahko izkoristili letni dopust v omenjenem penzionu člani sindikata iz občine Videm-Krško in njihovi svojci. Dnevna oskrbnina bo znašala okrog 250 din na osebo, razliko pa bodo krile sindikalne podružnice. Trenutno lahko sprejmejo v dom oddiha okrog 60 ljudi. Čeprav je prispeval glavni delež k temu kolektiv tovarne »Celuloze« oziroma njen sindikat, bodo imeli pravico letovanja v tem letovišču tudi člani ostalih sindikalnih podružnic. Prav tu prid« do izraza ObSS in zrelost sindJlMlnega vodstva »Celuloze* , ki se zaveda, da je potrebno tesno sodelovanje z ostalimi ustanovami oz. podjetji- j^tce Tokrat pa sem se napotil v Brežice. Mislil sem: že dolgo me ni bilo v kraju, to mora biti novic in noviCtc za mojo nenasitno malho. Pa sem se skoro zmotil. Ne vem sicer: ali ste se poboljšali, ali pa so moje oči že tako opešale, da nisem skoro ničesar videl. Grem po cesti, gledam, gledam, nič. Pa me ustavi prileten možak in me vpraša: »Si ti Pep-če?« »Seveda sem«, aem mu odgovoril. Pa spet nadaljuje: •Stavim, da Skoro ne uganeš, pri čem sem te spoznal!« »Veš, po tvojem dolgem nosu. Kdor te Je videl že kdaj naslikanega v časopisu, ta te mora spoznati« »2e prav,« aem mu dejal »Kaj imaš za bregom?«. Malo se je odkailjal in začel... »Veš tudi pri na« Imamo »Odpad«. Toda s tehtnico pri odpadu nekaj ni v redu. Ce pa je tehtnica v redu, pa naj pošljejo tovariša, ki odpadni material tehta, na okulistični pregled. Pionirji tožijo dan na dan, da se odpadeva tehtnica nllk©H ne ujema z drugimi tehtnicami. Kakor koli že je, urediti se da. Saj veste, da so pionirji pridni in da zbirajo odpadni material. Seveda se jim pa včasih tudli kalk dinar prileže...« Možakar mi je hotel pripovedovati to žalostno storijo še kar naprej. Pa sva na srečo prišla do avtobusne postaje. Gneč* je bila precejšnja. »Pepče,« sem sl misBl, »tuie pa bo spet nekaj zate!« In res. Ker nd klopi, kjer bi čakali šolarji in ostali potniki do odhoda avtobusov, morajo reveži Zložiti aktovke kar na tla, včasih pa položij nanje tudi svoje kosti. Pa pravijo, d« poleti še kar gre. Le pozimi, v Jeseni in spomladi Je bolj težko. Se posebej, kadar dežuje, in se morajo stiskati v veži. Morda bodo te vrstice kaj zalegle. Se k Sromeljčanom sem moral. Nekajkrat sem slišal, ds je njihova mladinska organizacija kar marljiva in delavna Le nekomu ni to po volji. »Komu?« se boste vprašali ... Ne bodite nestrpni. Vse pride na vrsto. Zadnjič Je mladinska organizacija priredila veseli večer Po končanem programu Pa Je bilo malo nereda, ki pa ga niso zafcravfti ljudje iz tamošnje vasice, sploh pa taisti najbolj vroči niso Mani mladinske organizacije. Seveda je to brž izkoristil stro melj skl župnik trn z leče oznanil, da Je »na stromejjisk* župnijo padla strašna sramota«. Razen tega pa ga tudi zelo žalosti »da je strameljsika mladina taka in da ta mladina kaj takega počenja«. Svetovali bi mu le, da se drugšč raje v take stvari ne vtika, ker so stari časi že davno milno. Mladina teži in hoče naprej. Sla bo čez vse ovire. Tega naj se tddl sromljanski , župnik zaveda. Lep pozdrav do prihodnjič! Vaš PEPCE Uspehi mladih kulturnikov Leskovca V OBJEMU POMLADI V mesecu juniju v Zagorju „Pintaijev športni teden11 V okviiru praznovanj dneva htladosti v zagorski občini pripravlja občinski sindikalni svet Zagorje skupaj z občinskem komitejem Ljudske mladine in Športnima društvoma »Svoboda« Kžaovev in »Proletarec« Zagorje te,r društvom za telesno vzgojo ‘Partizan« Zagorje v dneh od te. do 22. junija športni teden v Počastitev pokojnega prvoborca ~ narodnoosvobodilne borbe, ®tevka Pintarja — Robina. Naj te omenimo, da Je pokojni tova-rte Slavko Pintar — Robin odšel y Partizane v mesecu juniju teši. leta. Na prvi seji pripravljalnega 'tekora so že napravili dokončen tezpored športnih tekmovanj ,’n Jteatppov v tem tednu. Za zače-'*« tega spominskega praznovali* bo občinski odbor Zveze borcev NOV odkril v nedeljo, te. junija poipolde ob 15. uri ®®°mimsko ploščo vsem padlim •Portnikom zagorske občine na domu Športnega društva »Proletarec«. Po tem pa se bo ligino nogometno moštvo »Proletarca« srečalo verjetno z moštvom II. conske lige, »Branikom« dz Maribora ali s kakim brvatskim moštvom iz mariborsiko-celjske nogometne lige. Naslednji dan ob 16. uri v domu »Proletarca« moštveno tekmovanje zagorskih sindikalnih podružn/c v šahu, ob 19. uri pa ustanovni občni zbor šahovskega kluba »Proletarec«. V torek, 17. junija, bo na letnem telovadišču »Partizana« ob 17. uri odbojkarski turnir. V sredo, 18. junija, bo v novem plavalnem olimpijskem bazenu na Izlakah sindikalno plavalno tekmovanje na Izlakah. Pričetek tekmovanja bo ob 16. uri. V četrtek, 19. junija, bo na igrišču »Svobode« v Kisovcu ob 17. uri srečanje pionirskih moštev, ob 18. uri pa mladinskih moštev »Proletarca« in »Svobode«. V petek, 20. ju- nija, bo na stadionu »Proletarca« košarkarski turnir. V soboto, 21. junija, bo ob 20. uri na letnem telovadišču telovadna akademija pripadnikov zagorskega »Partizana«. Na zaključni dan bo na stadionu »Proletarca« nogometni turnir za prehodni pokal občinskega sindikalnega sveta, na katerem bodo sodelovala moštva »Svobode«, Kisovec, »Svobode« Trbovlje, »Olimpa«, Celje, »Rudarja«, Hrastnik iin prireditelja — domačega »Proletarca«. V odmoru med polfinalno in finalno tekmo pa bo prijateljska tekma starih nogometašev (nad 40 let) kisovške »Svobode« in zagorskega »Proletarci,«. Tako bodo tudi letos v Zagorju ka.r najdositojneje proslavili spomin športnika —« prvoborca Slavka Pintarja — Robina. (ma) IN TURIZMA © Okoliškim predelom, kjer stoje planinski domovi, je treba posvetiti več skirbi in s tem krepiti domač« turizem. Z® razvoj našega domačega turizma bi bilo treba v mesit« ustanoviti podružnico kake potovalne agencije ali osnovati samostojen turistični urad. © Okoliški planinski domovi v trboveljski občini razpolagajo trenutno skupaj z okoli 150 prenočišči. V sklopu tekmovanja pionirskega odreda je poročala o svojem delu tudi družina mladih kulturnikov na osemletni šol.’ v Leskovou pri Krškem. Iz predsednikovega poročila smo povzeli, da so bile vse sekcije zelo delavne in so dosegle lepe uspehe. Mladi dramal/ki so uprizorili množično pravljično igro »Uboga Ančka«, kjer je nastopilo 43 igralcev. Igro so tudi z uspehom ponovili. Dve ‘ponovitvi je nadalje doživela igra, »Rdeča kapica«, pri kateri so ae izkazali tudi naši pevci solisti. Za konec šol-' skega leta pa pripravljajo še mladinsko «'gro »Čarobni kamen«. Sodelovali so prav tako pri vseh proslavah za šolako mladino in odraste, posebno pa so nam ostale v spominu njihove originalne simbolične sirke. Literarni in dopisniški krožek sta vzgojila več mladih pesnikov in dopisnikov, ki sodelujejo pri naših pionirskih listih. Pionirji se redno zbirajo na delovnih sestankih, kjer prebirajo svoja dela dn jih medsebojno kritično ocenjujejo. Nekateri so pokazali velik smisel za sestavljanje križank, rebusov in zlogovnic. Folklorna skupina Je sodelovala • samostojnimi' nastopi In z vložki pri igrah. Od lanskega leta je opaziti velik napredek v uglajenosti gibov, večjem smdslu za ritmiko in doživetem pred-našanju. Lutkarji so tudi letos dalje razvijali svojo dejavnost in izboljšali svojo igro. Za pionirje in javnost so priredili štiri lutkovne igrice. G-ledalcem sta posebno ugajali »Tnbuc in razbojnik« in »Teliček Rjavček«. Sami so izdelali tudi nove lutke, ki so jih potrebovali za letošnjo zasedbo. Pravljični krožek je pritegnil predvsem naše najmlajše pionirje, pa tudi starejši so radi prisostvovali, posebno kadar J« tekat spremljal barvni diafilm ali skl optične slike. Mladi šahiaitl so dosegli na občinskem šahovskem tekmovanju dve prvi mesti, zmagali pa so tudi na prijateljskih srečanjih s sosednimi odredi. Skoda, da pevski zbor s svojimi solisti ni mogel prirediti samostojnega koncerta, ker je zaradi pomanjkanja prostora in časovne stiske pričel z rednimi vajami šele meseca aprila. Mladim kulturnikom želimo, da bi tako uspešno delali tudi v bodoče. V.P, Pri hrastniških tabornikih Kopališče ob Ktki Ob samih naravnih lepotah še ni moč bleščati s turizmom. To dobro vedo tudi v Brežicah, zato bona počasi, iz leta v leto, kolikor 1’odo dopuščala sredstva, skrbeli z« zadostitev osnovnih potreb izletnikov in turistov. Mednje sodi ureditev naravnega kopališča na Krki, ki ima te dni že prve kopalce, ob nedeljah pa jih obišče tudi po tisoč in več ljudi. Z gradnjo najpotrebnejših sanitarnih prostorov m kabin bodo bržkone začeli še letos sicer pa pripravljajo za področje več kilometrov ot> zeleni reka podroben urbanistični načrt. i V Cateških toplicah bj lahko n S. junija francoski film 'Takšni so možje«; 7. in 8. ju-5l*a smer. barvni kinemasc. blm »Zvezda je rojena«. Kino Brežice: 30. maia ob 18 ^Jgosl. film »G!mnaestrada««; , ■ in 31. maja 0J3 20 franc. £rinV,nalni film »Inšpektor lju-i gnečo«; 1. junija francoski “arvni film »Nana«; 3. junija ie m ob Savi nam je poslal spodnjj magični kvadrat, ki naj baD, N, OOOO, S. T. in, Ko Jbena nam h-,ste odgovorni, ne pozabite navesti razen svojega in priimka tudi razred šole, kii jo obiskujete, nadalje pošto »raj, kjer ste doma, v»em pionirjem In pionirkam leipe pozdrave! UREDNIŠTVO »»»HmiiiiMiiimiiiiiiiiniiniiifiiHinrHmMiiiiimHiiiiiiiumMiiiiiiiitnmiimiiiiniiiiiiiiiimininiiiiiniuiuiuiHHUiiiniiiuniHiiMuiuiUNmHiiiuiiunHiniiiniimHiuiiu &VT0-M0T0 DRUŠTVO VIDEM-KRŠKO vabi v nedeljo, 1, junija 1958, ob 15. url na velike mednarodne speedway dirke v Vidmu-Krškem »•lujejo najboljši dirkač! Nemčije, Avstrije, Poljske, Danske, in Jugoslavije. AMD Vldem-Kriko »'^ll!iri(|!!!i|j|j|(||t!|||j|||j||||j||j||||[|)l|||||[j||||!||;|||||j||||||||l||||||[||||| RAZPIS za vpis v I. letnik rudarske INDUSTRIJSKE RUDARSKE a In elektro odseka OLE v TRBOVLJAH v šolskem letu 1958-59 POGOJI: »■ Rudarski odsek: Kandidat mora z uspehom dovršiti 6. razred osnovne šole ali 2. razred gimnazije, v koledarskem letu 1958 mora dopolniti 15. leto starosti, mora biti duševno zdrav in telesno dobro razvit. »I. Elektro odsek: Kandidat mora z uspehom dovršiti 4 razrede glmna-'ije ln mora biti telesno in duševno zdrav. Ako kandidati pod I. In II. nimajo predpisane Izobrazbe, bodo »prejeti le, če z uspehom opravijo apre-lemnl izpit iz slovenskega jezika in računstva z geometrijo, » Šolanje v obeh odsekih traja 3 leta. Po uspešno oprav-»jenem zaključnem izpitu se absolventi rudarskega odseka usposobijo za kvalificirane delavce rudarske stroke — kopače, absolventi elektro odseka pa za obratne električarje. Mladinci, ki se žele vpl9ati, morajo ravnateljstvu Sole Predložiti s So din kolkovano prošnjo in ji priložit! naslednje osebne dokumente: 1. zadnje šolsko »pričevalo, 2. izpisek iz matične knjige rojenih, 3. potrdilo o premoženjskem stanju, 4. potrdilo o stalnem bivanju (samo kandidati, ki stanujejo Izven Trbovelj), 5. potrdilo o višini otroškega dodatka. Potrdila od 3—5 so kolkovtne prosta). Nekolkovane prošnje se ne bodo upoštevale, kakor »udi ne prošnje brez priloženih listin. ' Učenci prejemajo redne mesečne nagrade od 1500 do *®00 dinarjev. Razen rednih nagrad so učenci lahko na-*rajent Se s posebnimi mesečnimi nagradami, katerih vi-*»na je odvisna od učnega uspeha. Vsakoletno prejmejo učenci par delovnih čevljev, delovno obleko, delavno spodnje perilo, kakor vse ostale **ščltne predmete za izvajanje praktičnega pouka, vse *°lske potrebščine ter knjige. Pri šoli je internat, ki nudi učencem popolno oskrbo, to je prenočišče, odlično hrano (pet obrokov dnevno), Pranje osebnega perila in delovne obleke, krpanje perila »u obleke ter pomoč pri učenju. Vpis v Solo traja do 1. septembra 1958. Ravnateljstvo šole FILM 9 FILM Tl r~ indijski barvni film »Awara«; 4. in 5. junija amer. barvni cinemasc. film »Rojena je zvezda«; 6. in 7. junija amer. film »Dama iz Šanghaja«, Kino »Partizan« Sevnica: 31. maja in 1. junija amer. film »Ljubezen na bojišču«; 7. In 8. junija amer. barvni film »Destry«. MALI OGLASI Tovarišici Mili Kordiš — Obračuni iz Trbovelj najiskreneje čestitajo za njen 50, rojstni dan Jelka. očka. Ema, Lojze, Mira in Rudi. Prodam dobro švicarsko kozo z mladičem. — Naslov v upravi lista. Prodam šivalni stroj »Singer«. — Ljubica Korinšek, Borovak — Folšnlk. šem nižji gimnaziji (osemletki) rojstni list. Izpit je iz slovenščine, nemščine in matematike ter se prične 11. junija ob 8. uri zjutraj s pismenim delom izpita. V nedeljo so bile v Vidmu-Krškem propagandne plavalne tekme ob dnevu mladosti. Razen plavalcev iz Poljske so nastopili še Celjani od »Neptuna« In Ljubljančan; od »Krima«. Skupaj je nastopilo preko 106 plavalcev. Kakor je bilo pričakovati, so se najbolje izkazali plavalci iz Poljske. Najbolj zanimive borbe so bile v plavanju v prsnem slogu, kjer sta nastopila med drugimi tudi lanskoletni evropski prvak v tej disciplini, Poljak Kl.opotowsky. tn znan jugoslovanski reprezentant Pelc. In še Imena zmagovalcev tega tekmovanja. V plavanju na 104 metrov prosto je med ženskami zmagala Horvat (Krim), na 100 metrov hrbtno je bdi a najboljša Hočevarjeva (Krim), na 100 m prosto Breskvarjeva (Celuloza), Vesna pa je zmagala tudi v disciplin,; 100 m metuljček. V štafeti 4x100 m prosto pa so zmagale plavalke Celuloze. Med mladinci so bili najboljši Kaplan (Celuloza), Zgomba (Celuloza) in Dekleva (Krim). Med člani pa so se izkazali na 100 m prosto Kocmur (Krim), 100 m prsno Klopotowsky (Poljska, na 100 hrbtno Jaskiewicz (Poljska), 100 m metuljček Poljanšek (Krim). V štafeti 4x100 metrov so zmagali plavalci iz Ljubljane pred Celuloza. V waterpo!u med PK Neptunom in PK Celuloza pa so zmagali Celjani z rezultatom 3:1. Mladinci Rudaija pivaki V okviru prireditev dneva mladosti je bito v Trbovljah v nedeljo finalrtb tekmovanje za naslov republiškega prvaka v malem rokometu za mladince. Nastopala so moštva »Mladosti!« Uz Kranja, »Svobode« iz Ljubljane in »Rudarja« v Trbovelj. »Branik« iz Maribora pa je prepolno priglasili svojo udeležbo. Kljub temu je nastopil na turnirju, izven konkurence pa je zasedel drugo mesto. Izidi tekem: Rudar : Branik 3:0, Svoboda : Mladost 8:8, Branilk : Mladost 10:6, Rudar ; Svoboda 9:5, Branik : Svoboda 9:9, Rudar : Mladost 6:6. Namiznoteniško prvenstvo pionirjev v Hrastniku t V okviru praznovanja dneva mladosti je organiziral »Ketmi- ar« v Hrastniku namiznoteniško prvenstvo pionirjev. Prvo mesto so dosegli pionirji NTK »Karničarja« iz Hrastnika, drugo mesto »Fužimair« z Raven na Koroškem, tretje pa NTK »Ilirija« iz Ljubljane. Prvo mesto v ženski ekipi so dosegle pionirke »Fužinarja« a Raven. V pionirskem tekmovanju v streljanju za ekipno prvenstvo v občini Hrastnik je osvojila prvo mesto pionirska ekipa z Dola pri Hrastniku. R.V. Nova organizacija ZK Razpis Naša waterpolo reprezentanca premagala Poljake Ekonomska srednja šola v Trbovljah sprejema priglasitve za sprejemni izpit do 10. junija t, 1. Kolkovani prošnji mora biti priloženo spričevalo o dovršeni nižji gimnaziji (osemletki) in rojstni list. Izpit je iz slovenščine, nemščine in matematike teT se prične XI, junija ob 8. uri zjutraj s pismenim delom izpita. V bazenu v Vidmu-Krškem sta se v nedeljo pomeril; držav, ni vrsti Jugoslavije in Poljske v waterpolu. Tekmo prvih In drugih moštev obeh držav »1 je ogledalo nad 2000 vnetih pristašev in ljubiteljev vodnega športa. ,V tekmi drugih moštev so zmagali Jugoslovani z izidom 12:0 (5:0). V drug; tekmi pa so Jugoslovani zasluženo premagali Razpis Ekonomska srednja šola v Trbovljah sprejema priglasitve za sprejemni izpit do 10. junija t. 1. Kolkovani prošnji mora biti priloženo spričevalo o dovr- ^''»''»■■ninuiiHmmiiiiuiiniiiiiiiiiintGiiiiiumBiiiiiniiiiiiiiiiiiiiNiiuiHiiiiiifiiiiiiitiiiimiiiiimiuiiiiimHiiniKoiiniHiuiinnHiiHHHmmHnmiiiMiHniffliHVRNHN« REŠITEV NAGRADNE UGANKE IZ 2«. ŠTEVILKE »jE »havilna rešitev uganke iz 20. številke našega tednika se glasi: 2reb je prisodil nagrado za rešitev uganke Albini METELKO, tenki 5. razreda osemletne šole, pošta Zagorje ob Savi, Trbovelj-jč® 2. nadalje Alojzu FRORJANCICU, učencu 7. razreda osnov, šole Vas'GrEdec, pošta Šentjanž na Dolenjskem, Obema bomo poslali nllž«a darilo Po pošt'.. »M./«em ostalim, ki jtm žreb žal ni bil naklonjen, za poslano *s'tev ln pozdrave prisrčna hvala. UREDNIŠTVO NOV NAGRADNI MAGIČNI KVADRAT ZA PIONIRJE Učenec Roman Medija iz 4. razreda osnovne šole v Lokah nad Namesto reprezentance - državni prvak Glavni štab mladinskih brigad na avtocesti Ljubljana—Zagreb in NK »Brežice« sta se dogovorila z vodstvom državne A reprezentance Jugoslavije, da bodo v petek, 23. maja, odigrali nogometno tekmo z reprezentanco nogometne podzveze Zagreb. Za tekmo je kajpak vladalo po vsej Sloveniji in Hrvatski veliko zanimanje. Predvsem so se veselili tega srečanja našj mladinci, ki s prostovoljnim delom gradijo novo transverzal,, Jugoslavije. Iz nepojasnjenih, in. lahko trdimo ln nešportnih razlogov pa je vodstvo A reprezentance zadnji trenutek odpovedalo sodelovanje. Prireditelji so se zaradi tega dogovorili z našim državnim prvakom NK »Dinamo« iz Zagreba, ki je za brigadirje odigral nogometno tekmo namesto reprezentance. Nad 2900 gledalcev Je. sicer razočarano zaradi izostanka naše A reprezentance, niydušenr> pozdra- vilo enajsterico državnega prvaka. Tekma je bila kvalitetna Im je zadovoljila še tako razvajene nogometne simpatizerje. Rezultat je bil 6:2 (2:2) za državnega prvaka. »Dinamo« je bil kot celota dober, vendar so posebno navdušili gledalce Jerkovič, krilec Perušlč i,n mladi Hiigl. Tudi nasprotnik se je pokazal kot borben in je lepo igral. Odlikovali so se Jurak, Zi-žich ln vratar Deltja. Tekmo je dobro \ odil »odmik Orei iz Celja ob pomoči Vanelllja ln Balona. V predtekmi so do«nači nogometaši premagali enajsterico mladinskih brigad s 5:2. Mislimo, da je vsak komentar odveč in da vodstvo A reprezentance zasluži vso grajo, ker Je zaradi svojega Izostanka zaročaralo tisoče mladincev delovnih brigad ln številne nogometrte prijatelje. -ek VMC nogometna liga zaključena Rudar prvak, v 11. ligi imata možnosti Rudar in Kladivar 8LOBODA (VARAŽDIN) : RUDAR (TRBOVLJE) 3:3 (3:3) Zadnje kolo je končano in ena točka iz »vročega« Varaždina je tudi prav prišla. »Rudar« je z dvema točkama prednosti pred drugo mestnim »Kladi varjem« osvojil prvo mesto. »Sloboda« v Varaždinu Je v nedeljski tekmi vodila *e z 2:0 ln je domači Igralec celo zastreljal enajstmetrovko, toda »Rudar« je kmalu izenačil Igro na 2:2 to prišel celo v vodstvo. Minuto pred koncem prvega polčasa pa so domačini spet izenačili rezultat #na 3:3, ln tako Je ostalo do konca. »Rudar« Je prvo mesto zaslužil, saj so njegovi napadalci dali 73 golov, prejeli pa 'jih le 20. Poljake z 8:1 (1:0). Se posebej v drugem delu so naši vaterpolist; odlično zaigrali im le taktika gostov — zavlačevanje igre s fKtdajanjem — je Poljake rešila še hujšega poraza. —š. Svoboda : Kovinar (štore) 5:1 V zaključnem delu »pomladam-, skega nogometnega tekmovanj a v eeljsko-zasavski ligi sta se preteklo soboto na igrišču »svobode« pomerila domače moštvo in gostje iz Štor. V prvem polčasu Je Igro precej oviral močan veter, zaradi česar so Imeli gostje nekaj več od igre in je njihov napad često prihajal v kazenski prostor domač:nov. Spričo dobre obrambe domačih pa gostom ni uspelo poslati žogo v nasprotnikovo mrežo. Domače moštvo je pa navzlic vetru nekajkrat nevarno ogrožalo vrata gostov, V 38. minuti Je Kastelcu uspelo pobegniti obrambi tn se Je znašel pred presenečenim vratarjem nasprotnikov ter mu je tako med nogami poslal žogo v gol. Do konca prvega polčasa se rezultat ni spremenil. V drugem polčasu pa je domače moštvo zaigralo popolnoma drugače in je imelo teren povsem v svojilh rolkah. VldeLi smo več lepih kombinacij, vendar se niso vse končale uspešno. Kljub temu pa so domači uspeh štirikrat ukaniti obrambo ln vratarja gostov. Gole so v drugem delu Igre dosegli; Arnšek ln Zvone Mrežar po enega, Janez Kastelic pa dva. S to zmago so si nogometaša, »Svobode« priborili četrto mesto na lestvici, kar je lep uspeh, če pomislimo n,a težave, k,!, so jih Imeli v spomladanskem delu tekmovanja. Tekmo Je sodil Orel lz Celja zadovoljivo. no Pred nedavnim so se sešli komunisti podjetja »Elektro-Kr-ško« in ustanovili svojo osnovno organizacijo ZK. # Področje dela te organizacije je zel« obširno, saj sega delno tudi v območje celjskega in novomeškega okraja. Člani kolektiva so raztreseni po vsem Spod njem Posavju in opravljajo službo navadno v bližini stanovanjskih območij. Precej se ukvarjajo z elektrifikacijo -o- deželja in vzdrževanjem električnega omrežja. V zadnjem času so usmerili svoje sile na področje avtomobilske ceste, kje r so opravil i že nuj »go dela. S tem, da so ustanovili svojo osnovno organizacijo ZK, se bodo tesneje povezali med seboj komunisti iz raznih rajonskih področij in skupno reševali razna vprašanja podjetja, in to ne le iz perspektive enega rajona, temveč celote. Celjsko zasavska nogometna liga Prvak Rrežice, ne Bratstvo To nedeljo so zaključili s prvenstvenimi tekmami tudi v celj-sko-zasavSk.1 nogometni liglt. Za prvo mesto sta se potegovali moštvi »Bratstva« tn »Brežice«. Hrastničani so Imeli prednost domačega igrišča, pa jim tudi to ni za- doščalo, saj so Igrali 1« neodločeno ln si z rezultatom 1:1 (1:0) zapravili najboljše mesto na lestvici. Moštva iz Zasavja so v tem tekmovanju dosegla lep uspeh, saj »o na vrhu lestvice. Prve so »Brežice«, drugo »Bratstvo«, tretji »Proletarec«, četrta »Svoboda« tem pa Sledijo »Celje«, »Rudar« (H), »Sloga« (T) itd. UM1 VIII. šahovsko prvenstvo pionirjev Slovenije Pionlike lz Trbovelj zasedlo prvo mesto V nedeljo je bilo v Ljubljani v domu Malksa Perca republiško prvenstvo pionirjev v šahu, na katerem Je nastopilo 130 pionirjev tn pionirk, med njimi tudi miladl šahlstd Iz Zasavja. Pri sta- rejših pionirjih so pionirji osemletke Topilce pni Zagorju od devetih moštev zavzeli šesto mesto. Med starejšimi pionirkami pa je zmagala vrsta trboveljske gimnazije (Sirtbar, Jamšek, Breznikar in Rugelj). Od 2« možnih točk jih je osvojila 20. Trboveijslkim pionirkam za uspeh iskrene čestitke! Redek jubilej Dne 23. maja sta . praznovala zakonca Janez in Frančiška Račič iz Zupete vasi pri Cerkljah ob Krki častitljiv jubilej — šestdesetletnico svojega zakonskega življenja. Številni vmstnilkii jubilanta 'n starejši vaščani 'se spominjajo svojega dobrega dolgoletnega župana, ki je vedno gospodari", pošteno in nesebično tet gleda' samo na napredek občine. V borbi za boljše življenje družine je bdi slavljenec trikrat v Ameriki na delu, toda domovina ni nikoli pozabil. V času odsotnosti moža pa je žena in mati skrbela za dom in za dobro vzgojo Številnih otrok. K prazniku obeh zakoncev razen petih živečih otrok z družinami, od katerih so trije že mnogo let v Ameriki, ter ostalih sorodnikov častiitajo vaščani in občani ter širok krog poznancav. Tem čestitkam se pridružuje tudi uredništvo našega lista V. J. Posnemajmo jih! Lovska družina v Cerkljah ob Krki ne slovi zaman kot ena od najboljših na območju našega okraja. Tlo ugotovitev je ponovni) potrdil nedavni letni občni zbor te družine. Na njem Je bilo videti red in disciplino kakor tudi tovariški in iskren odnos med članstvom, ki Je tudi sicer značilen za večino lovskih družin. Marsikatera naša množična organizacija ali društvo bi si lahko vzelo za dober zgled to lovsko družino, kako so se ob zaključku poslovnega leta polaga obračun o Izvršenem delu, kako se upravlja in gospodari s splošnim družbenim imetjem, kako se s čutom odgovornost; in kolektivno razpravlja tn sklepa o bodočem delu itd. Občni zbor j® bil na splošno zelo dobro pripravljen ter je zaradi tega potekal v pravilnem vzdušju in živahnosti. Poročila članov upravnega odbora so bila zgoščena, toda vsestranska, izčrpna in stvarna. Čutiti Jo,* da imata starešina in gospodar lovske družine dovolj trdno roko tn znatne lovske izkušnje, katere znata vnet® prenašati na ostalo članstvo, zato nj čudno, da jkna je bilo poleg članov UO ponovno so-zaupano vodstvo druži- ostalih glasno ne. Opazovalec tega občnega zbora je moral dobiti moča® vtis ne samo glede dobrih lovskih uspehov posameznikov, članov in družin« kot celote, temveč predvsem, ker je bil na njem podan izčrpen pregled nad upravljanjem lovišča kot splošne družbene lastnine, dalje j« bila prikazana jasna slika o vloženem trudu in doseženih uspehih za gojitev divjadi, uničevanja roparic, o aktivnem sodelovanju vseh čla-nov LD v splošnem družbeno političnem življenju kraja itd. Tak® so na primer vsi člani LD vključeni v organizacijo SZDL, povečini pa tudi v ostale množične orgapizacile in društva in so zelo aktivno sodelovali pri tehničnih' pripravah in sami izvedbi volitev v občinske in okrajni ljudski odbor, posebno še na zadnjih volitvah poslancev v republiško in Zvezno ljudsko skupščino. Lep® je bilo slišati v razpravi po poročilu živo zanimanje in prizadevnost vseh članov družine, da s svojim; predlogi ln samokritično oceno dejanskega stanja vplivajo na sprejem konstruktivnih sklepov in boljšega družinskega poslovnika za tekoče leto. Družina razen splošne urejenosti vodi vzorno finančno poslovanje. Proračun za leto 1957-58 je bil z 214.143 din dohodkov in 110.863 din izdatkov dosledno izvršen. Za tekoče leto Je bil sprejet nov proračun z 208.000 din dohodkov in prav toliko izdatkov. Lovišče j« zelo dobro urejeno in čuvano, a tudi smotrno izkoriščano- Stalež divjadi se j* kljub povečanemu odstrelu zopet dvignil za približno 20 odstotkov. Med letom je bilo odstreljeno: 203 zajcev, 3 srnjaki, 53 fazanov, 116 jerebic, 23 kljunačev, 31 divjih rac in 8 golobov. Razen tega je bilo kot uničevanje roparic uplenjeno 6 lisic, 602 pernatih ujed, več klatečih se psov in mačk. Verjetno je vse to za 29 Članov lovske družine kar lep uspeh. Tudi sicer bi bilo potrebno takšni lovski družini, kot je družina v Cerkljah ob Kriči, dati Javno priznanje, posebej ne bi smeli pozabiti najboljših članov. S. K. Krištof Dimoč PO POVESTI JACKA LONDONA Riie: J. Spltaler 19. Naslednjega dne je veter še vedno pihal. Jezero Lin-dermann je bilo ozka, gorska globel, napolnjena z vodo Ker je veter prihajal z gorskih strmin in se stiska! ro tej soteski, ni vlekel enakomerno, ampak je bil včasih podoben budim sunkom burje, včasih pa je bil svež.3 sapica. 20. »Ce zadevo prepustite meni, mislim, da mi In, \’.sr lo,« je rekel Dimeč, ko je bilo vse pripravljeno za,odi: I »No, kaj bi pa vi napravili?« ga je kon no v p ra- 1 Sprague, ki Je težko dihal od napora. »Sedite in se pošteno odpočijte, dokler se bur.fa ne poleže,« Takoj prvič, ko so poskušali, jim je uspelo odriniti Potegnili so odejo na jambor *n čoln je odbrzel- r j :c?e- 21. Dimač Je krmaril vso pot preko Llnderrnuiinikega jezera. Pri tem je pokazal tako spretnost, da sta ga petična In delu nenaklonjena mlada gospoda določila za krmarja. Cok je bil tega zelo vesel in Je prav rad ostal pr! svojih loncih. Jezero Llndermann in Bennett veže pretok, čoln ta le lahko naložen speljali po ozki, a deroči vodni strugi. roooooit S V Jugoslaviji je registriranih skupaj okoli S.4O0 gasilskih društev. 9 Največ mesa pojedo prebivalci južnoameriške države Uragvaj — 127 kilogramov na leto. Najmanj pa pojedo Japonci — letno okoli 1 kilograma. 9 Prva fotografija Je bila izdelana 1839. leta. 9 Sueški prekop Je bil prvič prekopan v šestem stoletju pred našim štetjem, v času vladanja egipčanskega faraona Nehoa. Prekop Je gradilo okoli 129.000 sužnjev 9 Štirinajsti Dalaj Lama, vladar Tibeta, nosi tole ime: Jetsun Jampel Nga-vang Jišl Tensing GaJatso. 9 Morski tok, ki ogreva tudi ob‘ale zahodne Evrope In teče vse do Sipicbergov, ma povprečno brzino 2 kilometrov na uro. Na nekaterih mestih pa Krna ta tok hitrost tudi 7 km/h. Življenjska pot največjega sleparja zgodovine Napoleon vžigalic 12. marca 1923 je pariška policija našla Ivarja Kreu-gerja v mlak? krvi v njegovem stanovanju v ulici Viktor Emanuel 5. V levi Toki Je imel pištolo, s katero sl je prestrelil glavo. Svet si še ni opomogel od velikega finančnega polcma v Wall Streetu, ki je vrgel tedanji gospodarski svet v eno največjih kriz. Vsi časopisi so prinesli novico z ogromnimi naslovi: »Umrl Je najbolj boječ in najbolj bogat človek na svetu.« Stockholmski dnevnik »Afton Biadet« pa je celo napisal: »Umrl je nekronan) kralj Švedske«. Tako je pisalo časopisje, nato pa je kar čez noč Ivar Kreuger postal največji slepar v zgodovini. Kaj se je zgodijo? • Ugotovili so, da je Kreuger namerno bankrotiral za Sl milijonov funtov in da je ponaredil italijanskih zakladnih bonov za 28.668.509 funtov. 0 Pred samomorom je bil Kreuger na viškiu svoje slave in prava finančna velesila. V 6 letih je posodil 17 deželam nad 150 milijard lir in leta 1927 rešil Francijo pred gospodarsko katastrofo. Znan je bil tudi pod vzdevkom Napoleon vžigalic, ker je preplavil svet s švedskimi vžigalicami. Kreuger se je rodil 1. 1880 v Kalmaru na Švedskem. Še mlad je diplomiral za inženirja in je odšel v ZDA, nato v Mehiko, kasneje pa v Južno Afriko, kjer je postavil temelje svojega bodočega bogastva. V Johannesburgu je vstopil v ppdjetje »Wardng Et Gillow«, neko londonsko gradbeno pod- Zanimive najdbe na avto cesti jetje, kjer pa je ostal kratek čas. S kapitalom 300 funtov se je vrgel v finančne špekulacije in v nekaj mesecih si je pridobil ogromno bogastvo v zlatu in diamantih. Leta 1907 je za inženirjem Tollom ustanovil gradbeno podjetje »Kreuger in Toll« k; je zgradilo prvi nebotičnik v Stockholmu. V kratkem je postal najbolj genialen in hitri gradbenik 'v Evroipi. A tudi gradbeništvo ga ni dolgo pritegovalo, Leta 1913 zapusti podjetje in se vrne v Kairral. Oče mu je zapustil majhno tovarno vžigalic. Nihče ni takrat mislil, da bi bilo moč z vžigalicami doseči večje uspehe. Toda pomagala mu je prva svetovna vojna. V nekaj letih je potolkel svoje nasprotnike in postal absolutni gospodar v deželi. Do svojih neverjetnih uspehov si je Kreuger pomagal z vrsto zvijač. Med temi zvijačami Je vredno omeniti njegovo telefonsko napeljavo, s pomočjo katere je im«! navidezne razgovore z nov frankov, vsoto, ki naj bi jo da! Mussoliniju. Prijateljem, ki so skoro vsi gospodarsko propadli, Je v smehu zaupal: »Imam en milijon in 180.000 delnic, podjetij »Fabbriche Riunite Fiam-miferi«. Italija je moja bodoča Amerika. Malo pred samomorom se je Kreuger obrnil na švedsko zunanje ministrstvo, da bi dobil posojilo. Posojilo v znesku 1 milijarde. 150,000.000 lir so mu sicer dali, toda pod pogojem, da smejo pregledati poslovne knjige njegove družbe. Tako bi funkcionarji odkrili, da so italijanske zakladne bone ponaredili v Stockholmu in da je celotna Kreugerje-va zgradba na robu prepada. Tako se je Kreuger odločil za posebni korak In odnesel s seboj v grob skrivnost svoje ogromne sleparije. Nihče ni mogel ugotoviti, zakaj je prišlo do poloma. Samomor »Napoleona vžigalic« je potegnil za seboj samomore in finančno katastrofo številnih bankirjev in poslovnih ljudi, ki so mu zaupali svoje milijarde. Kakšne narave je bil ta velik; finančni pustolovec 20. stoletja, nam zgovorno priča tudi njegov poslednji bluf, ki ga je ta največji slepar zgodovine zaigral H. marca 1932. leta, na večer pred samomorom, ko je WIN MIN TAN je trenutno najpo* pularnejša igralk* v jugovzhodni Aziji. Pogosto beremo v naših časopisih o uspehih mladinskih delovnih brigad pri izgradnji avtomobilske ceste Ljubljana— Zagreb. Malo pa je poročil, da mladinci, ki s takšno vnemo gradijo našo najvažnejšo cesto, opravljajo do neke mere tudi doslej največjo arheološko raziskovalno delo v Sloveniji. Mnogokje zgdenejo krampi in OD ČATEŽA DO Bregane lopate mladine na temelje skoraj 2000 let stare rimske ceste, izkopljejo obcestni miljnik, zasledijo temelje rimskih domačij in utrdb z raznim domačim inventarjem, naletijo na rimske grobove z zanimivimi grobnimi pridevki in napisnimi kamni. Tudi na odseku avtoceste od Čateža do Bregane, kjer oprav- tale je bila lani prvakinja ANGLEŠKEGA FILMA, IME MORATE SAMI UGANITI Ija arheološko nadzorno službo Posavski muzej iz Brežic, je bilo v zadnjem času več zanimivih najdb. Na mnogih mestih so našli po več deset metrov dolge sledove rimske ceste in so tako ugotovili njeno smer od Čateža do Bregane. Presenetljivo se ta natanko pokriva s traso današnje avtomobilske ceste. Na Čatežu so našli miljnik (obcestni kamen, ki so na njem v miljah označene razdalje med posameznimi rimskimi mesti) rimskega imperatorja Antonija Pija. Ob nekdanji rimski cesti so odkrili temelje več stavb. Pri vas* Podgračano so mladinci že pri odstranjevanju ruše odkopali zid iz lomljenega peščenca, ki je vezan z močno malto. Podobno grajene, toda po obsegu' dosti večje temlje so našli tudi v Ribnici. Po temeljih sodeč je to morala biti nekoč razkošno urejena rimska domačija, saj meri tloris poslopja 40 X 35 metrov. Dobrih sto metrov od opisane stavbe so tam, kjer se pri Ribnici struga Save najbolj približa vznožju Gorjancev in tvori ozemlje manjši plato, odkrili aibzidje večje rimske utrdbe. V razvalinah utrdbe so med drugim našli novec iz okoli leta 160 po našem štetju, kar nam vsaj približno pove, kdaj so jo gradili. Vsekakor je lega te utrdbe pri Ribnici bila zelo premišljeno izbrana, in je tam, kjer je najožje mesto med strugo Save in vznožjem Gorjancev, varovala važno pot ob Savi iz Panonske nižine v doline Krke. . Blizu utrdbe je ob nekdanji rimski cesti na njivah pri Ribnici rimsko grobišče. Doslej so na približno 20 metrov dolgem pasu odkrili 14 grobov, vendar sonde in slučajnostne najdbe kažejo, da se grobovi nadaljujejo na kompleksu, ki je dolg najmanj 100 metrov. Mnogi grobni pridevki, predvsem novci, so večinoma iz drugega stoletja po našem štetju. Ko bodo izkopani predmeti proučeni in preparirani, bodo obogatili arheološke zbirke Posavskega muzeja v Brežicah in obiskovalcem pripovedovali o tisočletni preteklosti naših krajev. F. S. TALE CAS IMAJO NASI POTNIŠKI PARNIKI NA SVOJI;! Mu*l VELIKO ŠTEVILO DELOVNIH LJUDI, KI ODHAJAJO NA LETNI ODD Dl velikimi industrije! ali predstavniki vlad vsega sveta. Kateri poslovni človek ne bi hotel imeti opravka z osebo, ki ima toliko zvez? V kratkem je imel Kreuger v rokah 65*/» svetovne proizvodnje vžigalic. Iz svojih osebnih skladov je črpal pravljične vsote za finansiranje vlad v krizi, v zameno pa je dobil monopol nad proizvodnjo vžigalic v deželi. Tako je med letom 1925 — 1931 posodil 150 milijard frankov, leta 1927 je rešil Francijo pred gospodarsko krizo, tri leta kasneje pa je nemška republika sprejela s hvaležnostjo njegovo posojilo. Finančni krah v Wall Streetu I. 1920 pomeni prvo razpoko v njegovem koio-salnem cesarstvu. Potreboval je ogrom-so likvidnega denarja. Finančnim krogom, ki so zahtevali pojasnila o njegovem finančnem stanju, pa je Iver Kreuger odgovoril: »V nekaj letih bom imel monopol vžigalic v Italiji, Mussoliniju sem posodil znatno vsoto, da bi mogel graditi oklopnlce. V zameno za to bom dobil monopol . . .« In pokazal jim je zakladne bone za nad 28 milijo- telefoniral svojemu bratu To>r-stenu in mu dejal: »Kriza je premagana!« KONJ PADEL V SAVO Pred kiatkim je pripeljal k mesarju prašiča s Pristave voznik in na neprimernem mestu obračal vprežen voz, naložen s prašičem. Voz je padel tri metre globoko v Savo In potegni) s seboj konja. Prašič je pripla val k bregu, konja pa je tok Save skupno iz vozom vlekel proti mostu, kamor je konj priplaval. Tam pa je nepričakovano izginil in se utopil. Ižgubo cenijo nad 100.000 din. ŽENSKI KO TIČEK SONČNA OČALA. Zajela nas je psihoza sončnih očal. Danes nosijo sončna očala tudi tiste, ki bi jih sicer . e nosile, ker so prepričane, da jim pristajajo. Trgovci in ustvarjalci so tudi to žensko lastnost izkoristili in dali v prodajo že vrsto najrazličnejših sončnih očal z debelimi črnimi okviri, do očal mctuljastc oblike itd. No, sončna očala so v •roletnih mesecih zelo koristna, o tem ni dvoma; ni pa priporočljivo, da bi jih nosile vedno, ker se oko navadi na svetlobo leč in postane zaradi tega celo občutljivo za naravno svetlobo. Oko moramo navaditi na sončno svetlobo, zato moramo sončna očala večkrat sneti. Ce pa ste jih zaradi slabega vi- da primorani vedno nositi, potem si izberite sončna očala s svetlimi lečami oziroma z lečami takšne barve, ki najbolj ustreza naravni svetlobi. MINERALI, BREZ KATERIH NI ŽIVLJENJA. Vsi vemo, da moia hrana vsebovati železo in kalcij. Vendar pa sta to samo dve rudnini, popolni spisek jih zajema petnajst. To so: kalcij, fosfor, magnezij, natrij, kalij, klor, žveplo, železo, baker, kobalt, jod, mangan, cink, fluor in molibden. Normalna hrana mora obvezno vsebovati prvih sedem mineralov. Človeški organizem potrebuje relativno veliko teh sestavin, ostale rudnine so potrebne le v manjših količinah, vendar pa so neizmerno po- membne ii neogibno potrebne pri osnovnem prooc-iu tvorbe krvi, pri dihanju, pri sprr^tltvl energije v vseh ( -licah. Fluor n. pr. tvori posebne kemične spojine, ki preprečujejo zobno gnilobo. Molibden deluje kot katalizator, ki regulira delovanje jeter in drugih organov. Kalcij in fosfor krepita kosti in zobovje. Natrij, ki ga je v največ v kuhinjski soli, vzdržuje v telesu normalno ko ličino vode ter skrbi za njeno razdelitev v celicah in tkivih. Tudi kalij regulira razdelitev tekočin ter pomaga organizmu, da pravilno izkorišča ogljikove hidrate. V mrzlo vodo zlijte sok ene limone. Nato prežgite sladkor, da zarumeni In ga potrosite še z moko, razredčite « votlo in vlijte v limonino omako. Ta naj še prevre, d» se zgosti. OBLEKA IN__________Oblek*’ ki jo slečemo, nikakor ®* sodi takoj j omaro. Vedno J® prej prezračite in očistite 1° šele nato spravite. Iste °b' ieke ne oblačite dan na d*®’ ampak menjajte obleko čl®®' bolj pogosto, pa čeprav b Imeli le dve. Tudi oblek* potrebuje zraka in lepš* “ In dlje se ohrani, če ji P®* stimo, da ti včasih »odd**1' ne«. Moda čevljev Je vedno •velikodušna«. Zenski čevu z nizko peto so zelo prilj®*1' ljenl, ker so udobni. Za t»k( čevlje pa velja železni **j kon, da jih ne smete no®* pri oblekah, ki se tesno Pf*' legajo telesu, ampak 1* 0 širokih krilih. AGATHA CHRISTIE 29 Hiša na sipini sebneža. Vendar, vse to Je nesmisel. najti oporoko gospodične Nick.« Pojdite, Hastings. Poskušala bov® KRIMINALNI ROMAN »Že takrat, ko sem bila za starega sira Nickolasa kuhinjska pomočnica, le takrat v hiši ni billo drugače.« Poirot je pazljivo opazoval skromno ženo. »V starih hišah kroži često atmosfera zlega,« je dejal zamišljeno. »Da, sir, vi ste se pravilno izrazili!« Je vzkliknila EUen. »Zlo. K temu še grde mtsLi in slaba dejanja. Kot goba so se vgnezdlla notri in se jih ne more pregnati. Vdihava se jih z zrakom ... Vedno sem slutila, da se bo nekega dne v tej hiši nekaj zlega zgodilo. »In prav ste imeli.« »Da, sir.« Obe besedi je izgovorila z zadovoljstvom preroka, katerega napovedi so se uresničile. »Toda, niste mislili na mis« Maggie.* »Ne, gotovo ne. Nje ni nikdo sovražil, to zagotovo vem.« Medtem ko sem jaz v tej razlagi slutil neki skrit pomen in sem pričakoval, da ga bo Poirot razkril, je ta vprašal nekaj povsem drugega. »Ali niste slišali strelov?« »Pri šundru, ki ga je povzročal ognjemet.,.?« »Ste bili zunaj, da si ga ogledate?« »Ne, ker nisem še bila pospravila poeode, ki Je ostala od večerje.« »In strežnik? Vam je pomagal?« »Ne, ker je na vrtu hotel gledati umetni ogenj.« »In vi sl niste nič storili iz tega?« »Seveda. Prvič sem hotela končati delo in drugič naj bi se pojutrišnjem to ponovilo. Nato sem mislila z Villiamom oditi v mesto ln si od tam •gledati.« »Pravilno, madame EUen. Ali ste slišali, kako Je gospodična Maggie iskala svoj plašč ln ga ni mogla najti?« »Slišala sem, kako je mi« Nick hitela po stopnicah, gospod, a mlss Maggie Je vpila v veži, da nekaj ne najde. Takoj nato pa je rekla: ,Ze dobro! Vzela bom svojo ruto.’« »PaKtotM jo je prekinil Poirot. »VI se niste potrudili, da bi »anjo po-ali 8a pa jarineslt iz avtomobila, kjer je verjetno ostal?« »Imela sem delo, gospod.« , In nedvomno vas nobena od mladih dam ni vprašala, ker so mislile, da ste prav tako na vrtu? « »Da, sir.« »Aha, torej ste si v preteklih letih ogledali ognjemet?« Cez bledi obraz je šinila izdajalska rdečica. »Ne vem, kaj mislite, gospod. Vedno nam je bilo dovoljeno iti na vrt, in če si to leto nisem želela in sem raje hitro zgotovila posel, da bi lahko legla spat, to vendar ni nikomur nič mar.« »Mais oui, madame EUen. Niti najmanj vas ne mislim žaliti. — No, še neka malenkost, pri kateri ml morda lahko pomagate. Ker je Končnica zelo stara hiša, ima gotovo kakšen tajen prostor.« »Da. Premično steno. Na to nisem več mislila, sir, sedaj ko ste me po tem vprašali, se spomnim, da mi je nekoč kot mlademu dekletu, kuharica to pokazala. Toda kje? Ali je bilo v biblioteki? V jedilnici?... To sem že pozabila.« »Dovolj velik, da lahko služi človeku za skrivalnico?« »Da, malt prostor v steni — niša, velika en čevelj v kvadratu, nič več.« »Oh, kaj tako majhnega nisem mislil!« »Zopet ji je val krvi zalil obraz. »Ce mislite vi, da sem se jaz kje skrila, se zelo motite! Slišala sem hiteti mis* Nick po stopnicah dol... slišala nem jo zakričati zunaj, nakar sem prihitela v vežo, da vidim, kaj se je zgodilo, To je čista resnica, gospod. Gola resnica!« Potem, ko je jezno EUen odslovil, se je Poirot resnega In zamišljenega obraza obrnil k meni. Sedaj bi pa res hotel vedeti, ali je slišala strele. ... Jaz mislim, da jih Je. Slišala jih Je, odprla kuhinjska vrata in nato stekla v vežo. To vse je tako naravno. Toda, zakaj si ni ogledala ognjemeta? Hotel bi vedeti pravi vzrok.« »Kaj »te Imeli v mislih, ko »te vprašali za tajen prostor?« »Nenadni domislek, morda želja, da bi ugnal ,K’, zadnjo osebo na našem seznamu. Po- V dnevni sobi nisva našla sploh nikakršnih listin, in tako sva odšl* v sosednjo biblioteko, precej temen prostor. Skozi okno se Je videla vozna cest®-Tukaj je stala pisalna miza iz orehovine. Precej časa Je minilo, preden sva prebrskala vse pedale in predalčke. Ra" čunl in potrdila so ležala v velikem neredu. Vmes so bila pomešana vabi18, terjatve upnikov ter pi9ma in karte prijateljev. »Napravila bova red in preglednost v tej zmešnjavi,« je dejal strOŠ® Poirot. Držal je besedo. Cez eno uro se je zadovoljen naslonil nazaj in opazov® prevezane kupčke. »Cest bien ca! Nekaj dobrega pa je ta Tohuwabo " hu’ le Imel: morali smo vsak košček papirja temeljito'pogledati in tako tu' smo prezrli nič važnega.« »Toda iskali smo zam^i.« »Kdo vel Morda se je pa vendar izplačalo. Citajte!« Porinil mi je plsib®’ napisano z veliko nerodno in še nečitljivo pisavo. Draga moja, včerajšnja družba Je bila čudovita. Vendar je zame čT*®'* mučen dan. Zelo pametno sl storila, da se stvari nisi dotaknila — nikar 0 začni s tem, draga moja. Tako vražje težko je opustiti. Našemu prija1*1' moramo pisati, da z dobavo pohiti! Oh, kakšen pekel Je življenje! Tvoja Frlddle. »Označeno Je g februarjem tega leta,« Je zamišljeno pripomnil Poirot. 17 vendar po kakršnemkoli mamilu — to sem vedel, brž ko sem ga dobi pred oči.« »Ali res, Poirot? Tega si nisem mislil,« »Ah, vi, duša naivna. Morali ste le njene oči pogledati. In razen tega j® Izdaja valujoči glas. Včasih je živahen, spodbujajoč, včasih pa mrtev, okdr*ff' ubijajoč.« »In takšna pokvarjenost pokoplje tudi moralne občutke, kajne?« »Neizogibno. Vendar mislim, da madame RIce še ni tako globoko zaP»dl’ mamilu, da se je ne bi še dalo rešiti. Nahaja se šele v prvi atopnji, «® zadnji.« »In Nick?« »Ne dela takega vtisa. Lahko tu in tam zaradi zabave prisostvuje taki®® pojedinam, vendar ne spada v ceh učencev.« »Potem Je dobro!« »Sedaj sem se naenkrat spomnil, da Ja naš varovanec pripovedoval ® Frederici, da včasih ni povsem prltebnn, Sedaj sva videla, kam Je ms*®1*- »Tako, .tukaj nimava več kaj iskati. Pojdiva gor, v spalnico goap(*dič®®„ je ukazal prijatelj, (Dalje prihodi)1'* KAPLARSKA LOGIKA Južnokorejski predsednik Sing Man Ri se oglaša v določa* nih časovnih presledkih s kakšno izjavo — poskusnim balonom — za svetovno javnost. Pred nedavnim je spet vrgel v Javno** naslednjo misel: »ZDA se morajo z vso silo upirati konferenci najvišjih predstavnikov ali kakršnem koli sestanku ■ sovjeti ali njihovimi sateliti,« Pustimo ob strani, da je ta sicer na logiki zgrajena izjav* plitka, namreč, da ne moreš zgubiti igro, v katero ne stopiš. Z»* nimivo pa je, da državnika, ki javno nastopa proti najdemokra* tičnejšeuiu načinu reševanju sporov, na Zahodu prikazujejo kot trdnjavo demokracije Daljnega Vzhoda... NOVI SIMBO(> V Zahodni Nemčiji hočejo prihodnje leto postaviti 45 me* trov visok spomenik Neznanemu političnemu jetniku. To naj bi bil nekakšen nov naziv namesto Neznanega junaka. Akcent Je kajpak naperjen proti — Vzhodu. Spomenik naj opominja, d* »tam preko« ni svobode in da tamkaj ljudje množično umiraj® zaradi politične ideje. Cena tega spomenika je preračunana n* 420 milijonov mark! Mimogrede naj povemo, da je v Zahodni Nemčiji organizacija »Nedeljiva Nemčija«, ki vodi račun o poli* tičnih beguncih z Vzhoda, naslovila na Adenauerja, vlado i® politične stranke apel s štirimi točkami za Izboljšanje težkega položaja v begunskih taboriščih. V vsaki od teh točk je glavna zahteva — denar. S tem v zvezi ae pojavlja vprašanje, ali ne bi lahko z na* vedenimi 420 milijoni mark olajšali položaj številnim ujetnikom po teh taboriščih ... ZAVEZNIKI.., V zahodni aliansi je toliko lukenj »kot na kakšnem starem pc:1 platu«. To misel je izrekel neki zahodni diplomat v redkem trenutku iskrenosti. Dogodki ga kajpak ne demontirajo. Pred nedavnim je bil gladko odbit francoski protest v Londonu v zvezi s potovanjem alžirskega leadorja Ferhata Abasa. Ede* izmed voditeljev alžjrske vstaje je dobil na sirijskem potnem listu britanski vizum, ki mu dovoljuje potovanje v Anglijo. Na* men potovanja: predavanje muslimanskim študentom v Cambridgeu. Seiwyn Lloyd Je odbil proteste. Neki pariški list P**e: »Francozi tu ne opravijo ničesar!« Morda je mislil na ugrabitev aviona, ki je vozil Ben Bela in druge alžirske leaderje. Da. toda letalo ni pripadalo kakemu zavetniku — bilo J® maroško! s