Štev. 69.
V Ljubljani, v petek, dne 24. mirta 1911.
Leto XXXIX.
s Velja po pošti: ==
Za oelo leto naprej . K 28'— za pol leta „ . „ 13 — sa Četrt leta „ . „ 6-50 za en meseo „ . „ 2-20 ia Nemčijo oeloletno „ 29-— za ostalo Inozemstvo „ 35-—
V Ljubljani na dom:
Za celo leto napre] . K 24-— ia pol leta „ . „ 12'— za četrt leta „ . „ 8-— za en meseo „ . „ 2-—
I opravi prejeman mesečno K 1*80
SLOVENEC
Inserati:
Enostolpna petltvrsta (72 mm):
po 15 v . ... n 13 n
... n Vi n
sa enkrat za dvakrat za trikrat sa večkrat primeren popnst.
Poslano ln reki. notice:
enostolpna petltvrsts (72 mm) 30 vinarjev
; Izhaja
vsak dan, Izvzemšl nedelje ln praznike, ob 5. nrl popoldne.
P3T Uredništvo je v Kopitarjevi nllol itav. 6/OL Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Opravnlštvo je v Kopitarjevi nllol štev. B. ~£aj Avstr. poštne bran. račnn št 24.797. Ogrske poštne bran. račnn št 26.511. - Upravnlškega teleiona št. 188.
Današnja številka obsega 18 stran!.
Hrvaški kmet.
Zdaj, ko se toliko govori o triall-zmu, o zjedinjenju Jugoslovanov, je tudi čas, da se začnemo resno zanimati za razmere, v katerih žive naši bratje Hrvatje, predvsem tisti, ki je in more biti edini steber jugoslovanskega edinstva, to je h r v a š k i k m e t. Kdor razmotriva jugoslovanski problem, ta navadno pozablja na največji problem v tem problemu, na to, v kakšnih razmerah živi kmet na Hrvaškem, in žalibog je ravno hrvaška javnost tista, ki ji je to najmanjša briga. In kakor je neoporečna zgodovinska isti-na, da je svojčas velikaška večina hrvaškega sabora Hrvaško podvrgla Ma-žarski in v prid lastnemu stanovskemu interesu žrtvovala zraven politične tudi financialno samooblast hrvaške države, tako je tudi nepobitna istina, da so vsi zakoni, ki danes tarejo hrvaškega kmeta, bili napravljeni v hrvaškem saboru. Tudi še danes vlada v postavodajavnem zastopstvu hrvaškega kraljestva splošno prepričanje, da se hrvaškemu kmetu pomagati sploh ne more, pač pa se na vso moč branijo interesi vlastelinstva in uradništva. Žalostna resnica je, da je danes hrvaški kmet, če izvzamemo Macedonijo in Rusijo, največja sirota v celi Evropi.
Hrvaške stranke venomer poudarjajo in tako je stalo tudi v adresnih načrtih sedanjega sabora, da jc za Hrvaško največje zlo nago d b a z Ogrsko. To je tako s politiškega kakor gospodarskega stališča popolnoma res. Vsa hrvaška uprava, počenši od bana preko velikih županov in okrajnih predstojnikov, pa doli do občinskih uradnikov se do današnjega dne več ali menj zlorablja v to, da se izvrši volja vsakokratne ogrske vlade. Kar se pa gospodarske plati tega vprašanja tiče, se je Hrvaška po nagodbi odpovedala svoje finančne samostojnosti in dobiva zdaj od Madžarov le del svojih taktičnih dohodkov v uporabo. Zato se tucli v prid hrvaški deželi ne more porabiti toliko, kolikor je v resnici potrebno.
Vendar pa je velika zmota, če se vse zlo na Hrvaškem vali na nagodbo, ki so jo z Mažari sklenili svojedobni hrvaški velikaši, zakaj kmečki narod je ni! Dejstvo stoji, da bi se tudi pod nagodbeno vlado v okvirju omejenega političnega in gospodarskega delo-
kroga hrvaške vlade in sabora dalo kaj za hrvaški kmečki stan storiti, da se pa doslej zanj ni veliko več kot n i č storilo in da še danes razun Seljačke Stranke nobena stranka in tudi vlada ne kažejo resne volje hrvaškemu ljudstvu pomagati, pač pa se nadaljuje stara politika fraz in osebnosti.
Treba je jasno in glasno povedati, da so vsi zakoni na Hrvaškem, naj jih je ustvarila ta ali ona večina, osnovani tako, da se bogatin ščiti pred revežem, da se brani interes vla-stelina in uradnika pred interesom seljaka.
Ne govorimo veliko o volivnem zakonu, ki ga je ban Tomašič v svoje strankarske namene nekoliko reformiral. Po tem zakonu so imeli in še danes imajo visoki dostojanstveniki, ple-menitaši, prvi uradniki in visoki kle-rus virilne glasove, katerih je primeroma veliko in so vladi vedno na razpolago. Kar se ostalega ljudstva tiče, j® tudi še po Tomašičevi reformi ostal cenzus in javnost volitev in jc še veliko naroda brez pravice glasa.
Hudo tare hrvaškega kmeta predvsem gozdni zakon. Hrvaška ima veliko gozdov, ki bi po jiametnem gospodarstvu veliko nesli. Gozdovi so večji-del last občin. Vlada je pa gospodarsko upravo gozdov prevzela sama in ustvarila velikansk uradniški aparat, ki gospodari tako, da je danes ravno narobe, kakor je namen zakona: gozdovi komaj toliko nesejo, cla se more gozdno uradništvo plačati, občine pa, ki-&o gozdovi njihova prava last, pa komaj da dobijo kaj drv, pa morajo še za režijo doplačevati! Kmalu bo treba, da se bodo pravim lastnikom gozdov, kmetom, naložile naklade, kmet pa celo zimo kakor pes prezeba. Sekanje drv brez oblastnega dovoljenja se kaznuje uprav drakonično; zadnjič so gozdarji nekega reveža, ki je prišel po drva, ker jc s svojo rodbino trpel celo zimo mraz in si ni imel kaj gorkega skuhati, ustrelili, nc da bi se bil mož kaj branil: v saboru se za to niso veliko zmenili. Če kmet škode, ki jo tako prizadene erarju ali vlastelinu, ne more poplačati, pa ga zarubijo. Vkljub določbam obrtnega zakona so logarji zadnji čas kmetom zaplenili pljuge, voze, kotle v kuhinji in celo čižme, da, neki sodnik je nedavno dal seljaku streho z bajte sneti!
Nič manj krivičen ni lovski zakon. Iz tega zakona se čisto jasno da razbrati načelo, da je na Hrvaškem vsaka divjačina več vredna kakor krščeni
kmečki človek. En zajec, ki ga kmet ustreli gospodu, je vreden toliko kakor krava, srna stane celo že 500 K. Ni ga razun stvari, ki spadajo pod monopol države, zakona, ki bi vrednosti posameznih stvari določeval, a divjačina je cenjena, cla bi je kmet gospodi ne ( postrelil, čeprav dela kmetu tako občutno škodo. V koprivniškem okraju je ne dolgo tega oblast kaznovala pet gospodarjev, vsakega po 50 K globe, češ, da so njihovi pastirji divjačino s palicami tolkli!
Prehajamo k najvažnejšemu poli-tičnoupravnemu zakonu, občinskemu zakonu. Ne amo, da ta zakon velikemu številu bčinarjev, ki ne plačujejo po mnenju davkoplačevavca zadosti visoke davčne vsote, od občinskega zastopstva popolnoma izključuje, določuje še privileg za najvišje davkoplačevalce, ki izvolijo eno tretjino vseh odbornikov sami. Peščica vlastelinov je več vredna kakor vsa sila ostalega kmečkega naroda. Navadno ta tretjina odbornikov vedno ostane na vlasti, ker jih veleposestniška kurija vedno iz-nova izvoli, kmečki dve tretjini se pa vsako tretje leto menjati. Občinsko uradništvo je od vlastelinske kurije popolnoma odvisno in če pomislimo, da okrajna oblast v vsem gre na roko vlastelinstvu, lahko razumemo, kako celo ta slabi občinski zakon velja samo na papirju, kolikor je v njem kakšna reč dobra. Okrajni predstojnik jc vse; zoper njega se pač moreš pritožiti, pa pri kom? Pri velikem županu, ko-jegu najpokornejši sluga jo baš okrajni zastopnik. Druge instance pa ni v upravnih rečeh, tako da preko volje velikega župana kmet nikoli ne pride do pravice, naj se mu godi še takšna krivica.
Šikan, ki jih mora hrvaški kmet, ki ga ima vsak uradnik v pravem pomenu besede le za živino, pretrpeti od veterinarjev, od sodnij, koder se mu ne povrača niti stroškov za pot k pričevanju ali se mu da štirikrat menj kakor trgovcu ali kateremukoli gospodu, kako ga do nagega slečejo advokati, kako ga odirajo ocl zasebnega špekulanta do bank in denarnih zavodov, ki so navidez njemu v dobro ustanovljeni, pa zahtevajo judovske 8 do 10 in še večodstotne procente, kako mu poplavljajo neregulirane reke vsako leto imetje, tako da. iz posestnika 12 juter v nekoliko letih postane berač, kako se za podporo po elementarnih nezgodah poklicani faktorji ne zmenijo, če se pa. polovico požre uradništvo, o tem ni
vredno pisati, ker je nekaj vsakdanjega.
Da vlada in gosposke stranke v saboru tudi še danes nimajo zmisla za kmetove potrebe in da ga vsi le sma-trajo za stan, iz katerega jc treba drugim v prid zadnjo kapljo krvi iztisniti, je dokazala razprava o vladnem načrtu, da se jiovišajo učiteljske plače. Kes sramota, da je danes v Evropi še parlament, koder se upajo zagovarjati zakon, ki sloni na načelu, da sc v e č j i del bremen naloži slabšim ramenom, a manjši del plačujejo tisti, ki največ imajo! Tiste, ki plačujejo do 800 K davka, zakon pred naklado za vzdrževanje učiteljstva ščiti, a kmeta, ki. plača 6 do 8 Iv davka od grunta in mora na njem preživeti sebe in recimo šest otrok povprečno, tega se obremeni z največjim delom šolskega davka! In ko jo Seljačka Stranka v saboru pokazala na uprav enormne postavke, ki gredo za plačo višjemu uradništvu, se je ves sabor vzdignil, češ, uradniških plač se nobeden ne sme dotakniti! Seveda! Če pa pride birič in kmetu opanke i z nog zarubi ali pa če veterinar namesto ene bolne svinje da še deset zdravih zraven pobiti, ali pa čc se seljakom na Posavini zaradi gosposkih postrvi prepove lan v vodi močiti, takrat se nobena duša ne zmeni, da bi seljaka ščitila, kakor se n. pr. tudi bjelovarska županija že cMo vrsto let kljub vsemu dreganju ne zmeni za to, da bi spričo vsakoletnih poplav, ki kmetu vzamejo toliko govedi, osnovala vsaj zadrugo za zavarovanje živine.
Res! komej je faraonski bič Jude tepci tako, kakor tepe gosposka kmeta na Hrvaškem. Zato ni čuda, da zemlja propada, da jo tujec pokupuje in cla se domače ljudstvo tako v Ameriko izseljuje, da ni letošnje ljudsko štetje moglo pokazati žalostnejših številk kakor jih je. Sabor pa ubija svoj dragoceni čas z osebnimi in klikarskimi spori ter vsakovrstnimi domoljubnimi programi, v katerih nobena beseda nič pametnega ne pomeni. To se pravi lastnemu narodu na korist eni kliki grob kopati, ljudstvo zavoljo par bogatinov in birokracije v pogin gnati. Tukaj je problem, važnejši kakor vsi dr-žavnopravni: p o m a g a t i h r v a š k e-m u s e 1 j a k u. Le to jc predpogoj p r a v e m u in z d r a v c rn u združenju Jugoslovanov!
LISTEK.
Iz živlfenla slovenskega umetnika.
V	»Dom in Svetu« piše Izidor Cankar »Obiske«, jako zanimive ob-riske iz življenja in delovanja naših umetnikov.
V	danes izišli številki opisuje obisk pri Antonu V e r o v š k u , ki je nedavno slavil 251etnico svojega gledališkega delovanja. Prepričani smo, da bodo naše čitatelje zelo zanimali podatki, zbrani v tem spisu, zato ga tu ponatisku-jemo:
»Anton Verovšck — to je slovensko gledališče. Pred kratkim je obhajal 25-letnico svojega umetniškega, delovanja in z njim bi jo bilo moralo obhajati tudi slovensko gledališče kot tako, kajti on je njega integralen del. Anton Ve-rovšek jc tudi slovenski igralec par ex-cellcnce, slovenski igralec, z vsemi svojimi dobrimi in slabimi lastnostmi. Katje bilo talentiranih ljudi na našem odru, so nam odšli v tujino za kruhom. To dejstvo ni nikakor vredno tako sentimentalnih solza, kot iih navadno vzbudi, ker je lehko umljivo in skoro nujno, toda tem večje časti, in neseni i-mentalne hvaležnosti so vredni tisti, ki so stali doma. To je storil Verovšck.
Drugi so otresli kranjski prah s črev-ljev, obogateli drugod s slavo in nekateri tucli s premoženjem, toda za razvoj slovenske igralske umetnosti niso storili ničesar. Verovšck pa je prvi in doslej edini predstavljalec slovenskih tipov in kot tak, tudi če prezremo njegovo vzgojno delo pri igralskem naraščaju, važna ter za tradicijo odločujoča prikazen na našem odru. Verovšck govori med vsemi našimi igralci najbolj slovensko slovenščino; on je, kakor značilno piše njegov kolega g. Skrbin-šck, »hud nasprotnik onih l-ov koncem moškega deležnika; kolikokrat smo se pri izkušnjah do solz smejali, kadar jc začel nalašč »špičasto« govoriti
Ne le na odru, ampak tudi na ljubljanskih ulicah jc Verovšck dobro znan. On jo skoro tudi integralen del Ljubljane. Kadar hočete, ga vidite, kako hodi s svojim počasnim korakom, pozdravljajo najrazličnejšo ljudi na cesti — on so tika z vsemi stanovi in vsemi strankami — bodi včnsi sam, največkrat pa v družbi. Če ie sam, potisno klobuk malo na oči in često nenadoma iztegne obe roki daleč v zrak, da mu rokavi skočijo proti komolcu. Kaj ta kretnja pomeni, no vem; podobno maha človek, ki se brani sitnih misli.
Obiskal sem ga po njegovi petin-dvajsetletnici v deželnem gledališču. Kdor stooi v igralski oddelek našega
gledališča, mu takoj pri prvih korakih po hodniku zadiši ostri vonj šminko, ki prihaja iz raznih garderob. To je listi vonj, ki ga prinesejo valovi svežega zraka s seboj z odra tudi v avditorij, ko se zagrinjalo dvigne, in ki ga vsak obiskovalec, gledališča dobro pozna: to je prvi — in včasi najprijetnejši
—	pozdrav z odra.
Štirje režiserji deželnega gledališča imajo svojo posebno garderobo. Tu mo je sprejel Verovšck. Soba je tesna
—	za Verovška, na čigar postavo je Fr. Govekar pisal »Martina Krpana«, veliko pretesna — razsvetljena od enega samega širokega okna, ki gleda proti Franc .Tožefovi cesti, in opremljena z okusom iu potratnostjo kramarja, ki stoji pred konkurzom. Dva zaboja iz sirovih desk, pobarvana s še bolj sirovo rjavordečo barvo in opremljena z nekaj predali, predstavljata toiletto režiserjev. Verovšck mi je sramežljivo odprl svoj predal iu sem videl: nekaj razmetanih kosov šminke, več zmečkani!) srajc, bel telovnik, dve brisači, ki sta svojo prvotno beloto že bili zamenjali z rožnato barvo mladeniške masko, in diplomo, ki jo je dobil ob petindvajsetletnici od neznanih prijateljev. Spodaj so ležali črevlji raznih barv in vseh oblik; mod njimi se zlasti odlikujejo originalne cokle, ki jih jo Verovšck dobil ocl F. S. Finžgarja za
premiero »Divjega lovca«. — Nadalje sem še opazil tri stole v obliki odsekano piramide, veliko ogledalo, v kotu šibko mizico in piano, ki se jo pritiskal k steni, kot bi so sam sramoval svoje nedostojne širokosti, ki je ozki prostor šo bolj tesnila. Druge oprave, mislim, ni v sobi, razen »Hišnega reda« in »Inventarja«, ki sta nabita na steni; inventar našteva enajst kosov sobne oprave, med njimi tudi kljuke za obleko in klobuke.
Verovšck ni zbran, kadar govori, misli mu naglo begajo od predmeta do predmeta, dober dovtip ali zanimiva anekdota ga zmotita, da pozabi, kje je začel in kam meri. Njegov smeh doni jedrnato kakor bron. igralci so tudi v privatnem pogovoru večkrat patetični; Verovšck je v življenju nepatetičen, kakor je na odru naraven. Kretenj med govorom ne dela veliko; lo včasi razširi dlan in pokrije z njo obraz ter potegne preko obritih lic, dokler sc palec in kazalec ne združita na spodnji ustnici; semintja si seže tucli v lase nad levim sencem in jih nekoliko uvije. Kadar vstane.in so prestopi, upre svojo široko desnico v bok.
V garderobi sva bila sama; če je kdo \ erovškovih kolegov stojiil noter, so je opravičil in takoj zopet odšel. Z odra je bilo večkrat slišati hrup orkestra in visoki glas sopranistinjc; imeli
Razpor v mirjjski socialni lieiofcracii.
Avstrijska socialna demokracija je bila skozi več desetletij pred narodnimi boji zavarovana. Mednarodnost je bila velika opora njene moči. Medtem ko so se druge stranke med seboj prerekale in prepirale, katera je bolj poklicana, da zastopa narodne koristi, je socialna demokracija mirno in vztrajno napredovala in »narodnim« strankam vedno bolj tla izpodkopa-vala. Pravzaprav ni marsikatere teh »narodnih« strank prav nič škoda, ker marsikatera izmed njih ne dela prav nič drugega, kakor da živi od samega narodnega »navdušenja«, medtem ko ljudstvo strada in živi v največji zaostalosti in zanemarjenosti.
Ko bi socialna demokracija take 5>narodne« stranke lici primeren liti čin poučila, da obstoji narodno delo samo v povzdigi ljudske omike in gospodarstva in v zboljšanju življenjskih razmer, bi na eni strani odvzela ojstrino narodnih bojev in na drugi strani pridobila ugled resne in upoštevanja vredne ljudske zastopnice.
Ali socialna demokracija sama živi, če nc ravno od narodnih, pa vsaj od kulturnih besed in fraz, in zato tudi nji narodni boj v Avstriji ni pri-zanesel.
Na Češkem je stopilo v socialno demokracijo veliko ljudi, ki so bili prežeti z narodnim duhom. S temi ljudmi je morala sociainodemokraška stranka računati, če ne iz drugih vzrokov že iz konkurence, ki jo ji dela narodna socialna češka stranka, ki obeta sčasoma biti nevaren nasprotnik češke socialne demokracije.
In tako izginja polagoma tudi iz avstrijske socialne demokracije tista mednarodnost, na katero so bili avstrijski socialni demokratje tako ponosni in katero so smatrali za univerzalno zdravilo za vse avstrijske bolezni. Avstrijska socialna demokracija je dobila veliko razpoko. Čehi so sc popolnoma od nje ločili, in sicer ne samo glede na strokovno organizacijo, ampak tudi na zadružnem in političnem polju. Enotne organizacije ni več in avstrijska socialna demokracija je na svojem lastnem telesu občutila, da ostane geslo »proletarci vseh dežela združite se!« le prazen neizprosen sen.
Že kodanjski socialnodemokraški Kongres se je pečal s tem razporom, in sklenil, da ima. avstrijska socialna demokracija enotno strokovno organizacijo ohraniti. Obenem se je dr. Adler silno trudil, da bi češke sodruge zopet k dunajski osrednji zvezi pritegnil. A vsi poizkusi so ostali brezuspešni. Češki sodrugi (separatisti) so odgovorili z zahtevo, da se morajo vsi češki sodrugi od dunajske nemške zveze odtrgati in češkim strokovnim društvom priklopiti. Članom češko-nemških strokovnih društev pa naj se popolna svoboda pusti, ali ostanejo pri enotni dunajski organizaciji ali naj se češkim društvom priklopijo. Hkrati so sklenila češka strokovna društva, osnovati velik fond, ki hi jim bil v boju na razpolago. Vsa znamenja torej kažejo, da se bo vnel med češkimi in nemškimi
socialnimi demokrati velik boj, mnogo ojstrejši od onega, ki je divjal 1. 1880. med radikalnimi in zmernimi socialnimi demokrati. Kdo bo na vrhu, pokaže bodočnost. Češki separatisti so v veliki večini na Češkem; na Morav-skem, v Šleziji in na Dunaju so pa češki sodrugi razdeljeni: polovica jih vleče z dunajsko centralno zvezo, polovica jih pa drži s češkimi strokovnimi društvi.
Češki socialnodemokraški poslanci stoje vsi brez izjeme na strani separatistov. Ravnoisto stališče zavzemajo češki socialnodemokraški listi. Kakor sedaj stvari stoje, bodo gotovo Čehi s svojimi zahtevami prodrli. Dve strokovni organizaciji, v katerih so še Čehi in Nemci skupno organizirani in ki sta v dunajski centralni zvezi, skušajo Čehi že zdaj razbiti in češke člane k sebi pritegniti. Ta razdor bo zelo slabo vplival na razvoj strokovnih društev in se bo pokazal tudi pri volitvah. Avstrijsko socialno demokracijo čakajo hudi boji. Na slovenske socialne demokrate ne bo ta razdor nič vplival, ker so popolnoma odvisni in navezani na nemško centralo na Dunaju, brez katere sami itak veliko ne pomenijo, ker so denarno in po številu na jako slabih nogah.
JeseniSke novice.
j Koncert delavskega društva preteklo nedeljo je dosegel popolen uspeh. Čudom smo se čudili velikemu napredku. Dasi so bile nekatere točke, kakor »Večerna pesem«, silno težke, vendar jih je orkester izpeljal s fineso in preciznostjo, kakršno nismo pričakovali. Ni čudno, da se vsevprek govori. češ, da se v delavskem društvu na Jesenicah dobi najlepša zabava in izobrazba. — Neki gospod je sicer hotel intrigirati in preprečiti koncert s tem, da je prepovedal v zadnjih trenutkih rabo nekaterih inštrumentov tovarniške godbe, pa se je blamiral. Godala je drage volje posodila neka ugledna godba v Celovcu; sam pa je moral za isti dan naročiti za svoje liberalno društvo »Sava« vojaško god-1k> iz Gorice. In tako mu je ostal samo prazen žep in dolg nos!
j Socialni demokratje molče kakor grob na našo zadnjo notico o praznih kasah. Dotični socialno - demokraški blagajnik je silno fino živel nekaj časa, prispevkov organiziranih socijev niti zabilježeval ni, tako da sedaj niti kon-štatirati ne morejo, koliko prispevkov je lepo pognal po grlu.
j Skioptično predavanje priredi v nedeljo ob 8. uri zvečer v Delavskem domu katoliško delavsko društvo. — Snov bo silno zanimiva, namreč »potovanje po vsemiru«. Predavatelj nas bo popeljal s skioptikonom na solnce, luno in zvezde, na ognjenike, posebno na Vezuv in v njegovo žrelo itd. Vsi prijatelji zabave in izobrazbe k temu zanimivemu predavanju!
Ameriški milijonarji.
Ameriški milijarderji kupujejo republiko Guatemalo. Iz New Yorka poročajo, da se je tamkaj osnoval sindikat ameriških milijarderjev, v svrho,
da izvedejo naravnost orjaško osnovo, ki pravzaprav ne pomenja drugega, nego da želijo ti milijarderji kupiti celo republiko Guatemala v Srednji Ameriki. Na čelu tega sindikata stojita senator in »medeni kralj« W. Clarck in bivši guverner Spriggs. Te-ipu sindikatu je podelil predsednik guatemalske republike koncesijo za obdelovanje in izrabljevanje kakih 30 milijonov jutrov guatemalskega ozemlja, torej skoraj cele tri četrtine republike. Sindikat je dal v Guatemali preiskati zemljo in je našel, da je zelo bogata na žlahtnih kovinah. Kapital sindikata znaša sedaj okolu 70 milijonov kron, morejo ga pa zvišati na 250 milijonov. Sindikat ima izključno pravico za izkoriščanje zemlje, sme napraviti brzojavne in telefonske zveze in v mejah svojega koncesioniranega teritorija urediti javno upravo. Zato bo moral sindikat plačati republiki 10 odstotkov od vsega čistega dobička. Ta načrt vzbuja tudi v Ameriki veliko začudenje, kajti večjega podje!ja tam še ni bilo. Edino čakajo še na dovoljenje zakonodajnega zbora v Guatemali. Senator Clarck pa je že izjavil, da zbor na vse to pristane.
Kako žive ameriški milijonarji. V
plesni dvorani ameriškega milijonarja Astorja je pohištva, ki je vredno poldrugi milijon; vse to pohištvo izvira iz nekega francoskega gradu. Francoski markiz pa tudi ne vzame majhne svote, kadar ga ameriški nabob vpraša po ceni. — Pokojni newyorški multi-milijonar Wi l am Whitney, ki se je precej odlikoval od drugih svojih kolegov, je kazal pravi tip moža, ki hoče življenje uživati. Postavil si je hišo za poldrugi milijon, kar je plačal samo za zid. Notri pa je dal nanositi oprave, ki je veljala nad tri milijone dolarjev. Samo preproga v sprejemni dvorani je veljala 40.000 dolarjev. In baš ta milijonar ni bil srečen. Postavil je krasno hišo, poklical vse umetnike skupaj, nabavil si je, kar je le premogla človeška pamet. In kaj je imel od tega? Njegova žena, radi katere je največ storil, se je ponesrečila, še predno je stopila v hišo, in prinesli so jo notri umirajočo. Whitney sam je umrl pol leta pozneje, in dedič, ki je dobil vse to velikansko premoženje, James Hen-ry Smith, je umrl, predno je mogel to uživati. Po čemu so se izdali milijoni? Žena omenjenega milijonarja je izdala za svoje osebne služabnike na leto kakih 30.000 dolarjev, pri čemur moramo še pripomniti, da imajo vsi uslužbenci prosto stanovanje in hrano v palači; tudi perilo služabnikov se pere doma in lika; zato je tukaj posebna perilni-ca. Plače sc razdelijo sledeče: Hišna gospodinja dobi 1200 dolarjev, glavni kuhar 5000 dolarjev (ta je najbolje plačani človek, ker ga je težko dobiti). Dva pomožna kuharja vsak po 1200 d., kočija ž po 1500 dolarjev, drugi kočijaž 1200 dolarjev; šofer 1200 dolarjev; guvernanta 1000 dolarjev; zasebni stre-žaj 1000 dolarjev, pomožni strežaj 800 dolarjev, dve strežnici za otroke po 1200 dolarjev, gospejina strežnica 1200 dolarjev, privatni tajnik 3500 dolarjev, vzgojevalec 2500 dolarjev, pet služkinj vsaka po 200 dolarjev, perica 1000 dolarjev, pomočnice v perilnici po 800 dolarjev in vsa druga služinčad kakih
3000 dolarjev skupaj. Po izjavah nek bogatinke veljajo samo obleke vsak milijonarko na leto čez 70 000 dolarjei Samo za nogavice se izda vsako leti kak tisočak. Vedeti pa tudi morate, d( milijonarka, če je bolj »višje« vrste težko obleče eno obleko dvakrat, ka je zelo pametno, kakor pravijo proda jalci oblek. Ali je to vse? Koliko velji te ljudi, ki izdajo vsako leto 100.000 du larjev za služabnike in obleke, kuhinj] in klet? Koliko izdajo za gledališča, vožnje po Oceanu, po kontinentu, zi privatne zabave? Vprašali bodein* tudi, koliko dajo za siromake. Niti to liko kot za svoje žepne robce. Torej n nikakor veliko, če izdajo soproge mili jonarjev na leto nad en milijon dolar jev, da si narede prijetno življenje.
Milijonarji med reveži. Hermini Oelrichs v New Yorku, vdova milijo narja Oelrichs, ki je bil doma iz Bre mena, je započela novo gibanje za pre moščenje prepada med bogatimi ir revnimi. Storila jc to s tako velikim hrupom, da se le težko more misliti < resnobi njenega dela. Povabila je večjt število milijonarjev z njihovimi žena mi k lukulskem obedu v svoj dom ni Tifthavenue. Po končani pojedini se ji vsa družba peljala v najubožnejše kra je New Yorka, kjer so se kmalu zbral raznovrstni ljudje najnižjih slojev okoli njih, da so jih obdarovali z de narjem in slaščicami. Nek znan salon ski lev, po imenu Martin, je imel mei zbranimi capini in berači kar cel go vor, v katerem je izjavil, da se čut poklicanega, delati za odpravo razliki med bogatimi in revnimi celo svoji življenje. Komaj je končal, ko se je oglasil nek vagabund ter jo pozva svoje tovariše, naj ne zavidajo bogati nov. »Ti ne morejo nič £ato.>c je deja ljubeznjivi govornik, »da so bogati kakor tudi mi ne, da smo revni. Vjel so pač palico na drugem koncu. Ne obsojajte jih.« Nežne roke milijonark so stiskale neumite roke starih greš-nikov, ki že leta niso delali, temveč s< živeli od beračenja. Druge newyorške dame iz dolarskih krogov, ki so se na enkrat čutile poklicane, poboljšati svet pa so priredile svojim služabnikom in njihovim sorodnikom bogate pojedine pri katerih so jim same stregle. Pa metno je pač podjetje, ki so ga usta novili gledališki ravnatelj Frohman in nekateri filantropi, namreč, prirejat na prostem gledališke predstave za ljudstvo. Mesto Nevv York se je izja vilo, da v ta namen brezplačno da nekaj prostorov na razpolago.
Književnost.
Domen. Narodna igra s petjem v petih dejanjih. Po Jos. Jurčiču spisal Ivan Česnik. »Slovenec« je že na kratko poročal o vsebini te dramatizirane igre, ki jo je izdala in založila »Katoliška Bukvama« kot I. zvezek »Ljudskega odra«, in povdaril njene naj-markantnejše poteze. Ivan Česnik ni slepo dramatiziral po Jurčiču; vzel je iz znane povesti le ogrodje in ga prikrojil po svoje. Ako kdo prečita Jos. Jurčičevo povest in novo igro, mu nehote pade v oči razlika med obemi dejanji. Isti je sicer zapletek dejanja, a različen razvoj in konec. Pri Jurčiču zaide Domen med hrvaške hajduke in
so dopoldansko izkušnjo. Verovšek pa se je široko naslonil in pripovedoval svoje spomine:
»Do svojega poklica sem prišel slučajno. Ko sem kot sedemnajstleten mladenič postopal nekoč po Zvezdi, me ustavi odbornik ljubljanske čitalnice in pravi: Igrali bi Prešernov Krst, pa nam manjka duhovna. Ali hi hoteli Vi prevzeti to vlogo? Jaz sem jo prevzel in tako ugajal, da so me kar pritegnili k staremu gledališču, kjer sem najprej nastopil v Borštnikovi »Ponesrečeni glavni skušnji«. Prvo večjo vlogo sem imel v »Revizorju«. Izkušnje smo imeli v čitalnici, igrali pa smo v gledališču. Občinstvo je bilo tedaj naše predmestje; kadar sem stopil na oder, so se mi v avditoriju kar zableščale zlate verižice in broše naših mesarskih mam; v parterju so sedele šiškarice v pečali, obrtniki, gostilničarji in gostilničarke, ki so posebno rade hodile jokat k »Mlinarju in njegovi hčeri«. Vsaka predstava se mi je zdela nekako narodno slavje. Tedaj smo imeli početke — ljudskega gledališča, ki smo danes tako daleč od njega. — Razen v starem gledališču som tačas nastopal tudi na odru Rokodelskega doma.
Najprej sem igral karakterje; iz teli sem prešel v ljubimce in junake ter predstavljal Karla Moora, Othella, Risslerja sen., Mortimerja. Pozneje sta me poslala Dramatično društvo in deželni odbor na Dunaj in v Prago, kjer sem hodil v Raimundovo in Ljudsko gledališče ter v Narodni divadlo k iz-
k.u šnjam. Odslej sem dobival vlog-e junaških očetov.
Kmalu nato jc nastopila pri nas era takozvanih ljudskih iger. Tragedijo so pregnali L'Arronge, Anzen-gruber, Rosegger in razne francoske enodnevnice. V teh so se mi posebno podale vloge humorističnih očetov, najbolj pa som ugajal občinstvu v kmetskih tipih, ker sem vpeljal v gledališče slovensko govorico in kopiral slovenske značaje. To je Govekarja izpod-budilo, da je začel pisati narodne igre —■ dramatične produkte, ki so bili najbolj v korist blagajni in pisatelju samemu, manj našemu občinstvu in slovstvu, najmanj pa meni, ki sem igral glavne junake. Pri teh igrah so se mi namreč ljudje navadili smejati in tako som moral nekaj časa igrati same pajace, izmed katerih omenim zlasti »Krasno Lido«, v kateri sem nastopal kot baletka.
Dasi sem vsled teh figur postal popularen — pa po krivici, ker bi bil ta košček priznanja bolje zaslužil za druge vloge — sem tudi sam izprevidel, da je bila doba narodnih iger moji umetnosti le v škodo. Zato so se mi te vloge uprle, kakor so se uprle tudi drugim. Medtem so namreč »Rokovnjači« razbojnikovali po vseli slovenskih deželah, k rja v 1 jeva ln in krpanajsalo se jo v zadnji goriški vasi, dokler se ni pri občinstvu in kritiki pojavil odpor, ki je z narodnimi igrami nepričakovano hitro pometol.
V teh letih so sc hitro menjavale
intendance in odbori in z vsakim novim režimom se je začelo novo eksperimentiranje v gledališču: Dramatično društvo sc je počasi desorganiziralo. Umevno je, da v tem času igralec ni užil veliko sladkosti in da sem rad sprejel engagement, ki so mi ga ponudili v Trstu. Nikamor nisem šel s takim veseljem kakor v Trst, toda nikjer tudi nisem bil tako globoko razočaran. Tržaški narodnjaki so trgovci in tako ni čudno, da mi je ondotno bivanje materialno škodovalo in da sem bil vesel, ko sem se vrnil zopet v Ljubljano, kjer sedaj igram karaktere in ka-rakternokomicne vloge.«
»Kako se pripravljate za vlogo?«
»Moje vloge so dvojne: tako, ki jih znam, in take, ki jih ne znam. Znam tisto, do katerih imam veselje, iz katerih morem kaj ustvariti; ne znam pa tistih, katere dobim iz nagajivosti.«
»Nagajivosti?«
»Da, Kajti nič ni laže kot. igralca ubiti ali ga dvigniti. To se zgodi z re-portoirjem in razdeljevanjem vlog. Mogoče jo torej, da. človek dobi vlogo iz nagajivosti.«
»Kako Študirate značaje?«
»Če hočem značaj doumeti, moram poznati dotičnega pesnika vsega ali vsaj natančno celo dotično delo. Potom sožem večkrat še v življenje, da dobi vloga potrebno plastičnost. Ko sem študiral vlogo Mirtiča v »Moči teme«, sem jo že dobro razumel, že jasno videl osebo prod seboj, toda pravo barvo tona nisem nikakor mogel zadeti. Medtem
so me poklicali v Trst h gostovanju; ko gremo po predstavi v kavarno, za-slišim na cesti naenkrat laško kletev, izgovorjeno s hripavim glasom alkoholika. To je bil Mirtič! — Tudi pri komičnih figurah sem večkrat zajemal iz življenja. Nekoč bi o pustu moral igrati Vrbana Debeluharja. Bilo je že proti večeru, odpravil sem se v gledališče, da se maskiram, in še vedno nisem vedel, kako naj vlogo igram. Spotoma srečam vesele »ponedeljkar-je«.in ko gredo mimo mene, pravi eden prešerno: »Mi bomo pa tako naredili, da bomo kaj jedli.« S tem stavkom, ki sem ga zvečer vlogi priteknil in ga velikokrat ponavljal, sem dal Debeluhar-ju nekaj pristne, življenjske komike, ki je ostala Ljubljančanom dolgo v spominu.
Šminkanje se mi zdi za igro samo velevažno. Dokler se igralec ne vidi v zrcalu pri luči tiašminkanega, v lasulji, v popolni obleki do zadnjega žeblja na podplatih, ni siguren. Kadar se pa dobro opravi, ima zavest, da pojde po sreči, četudi je sicer malo negotov v vlogi. — Zdi se mi tudi, da je prva ideja o zunanjosti vloge najboljša in da tisti, kdor izbira in druge izprašujo za svel, navadno slabo zadene.«
»Kaj sodite o repertoirju slovenskega gledališča?«
»Jaz sem vedno simpatiziral 9 tistimi, ki so se borili proti petju na čitalniškcm gledališkem odru, ker som vedel, da so bosta iz tega razvili opera in opereta, kar je skoro smrt dramo.
2. aprila popoldne ob \\ 4. uro v sobi izobraževalnega društva. Vabila na dom sc ne bodo pošiljala. Na svidenje vsem!
—• Iz Gori). Naša dekleta bodo na praznik Matere Božje, to je v soboto dne 25. t. m. ob pol ti. uri zvečer vprvič predstavljale zgodovinsko igro :>I)ovica Orleanska« v cerkveni dvorani. — Igra je času primerna in poučna; torej Gorjanci, zlasti še matere in dekleta, pridite v obilnem številu!
—	Slov. kat. izobraževalno društvo Selo—Moste priredi v nedeljo 20. sušca v salonu gospoda Oražma predstavo s sledečim sporedom: 1. Petje društvenega mešanega zbora: a) Zaostali ptič, b) Planinar, c) Pevec. 2. Govor, govori g. predsednik J. Potrič. 3. »Občinski tepček«, igra v treh dejanjih; priredil dr. J. Ev. Krek. Začetek ob 4. uri popoldne. Vstopnina: Sedeži I. vrste 80 vin., II. vrste 60 vin., stojišča 30 vin. Ker je čisti dobiček namenjen za zgradbo Društvenega doma, vabimo domače in sosednje društvenike in društveni-ce, da se udeleže te predstave.
- Vič—Glince. Prihodnjo nedeljo, t. j. 26. marca sc bo v tukajšnjem Društvenem domu vprizorila na naših odrih že vclomačena, priljubljena igra dr. Kreka: »Turški križ«. Posamezne vloge so izročene dobrim močem. Da se častitljivemu ribniškemu narečju nc bo delala krivica, je Kat. slov. izobraž. društvo v Ribnici blagovolilo nam poslati člana pristnega Ribničana, ki bo gotovo najbolje rešil vlogo Štriga-lice — Ribničana. Začetek bo ob 7. uri zvečer. Iv obilni udeležbi vabi društveni odbor.
—	Podporno drnštvo za slovenske visokošolce na Dunaju je prejelo do 7. marca sledeče darove: 25 K: dr. Jos. Stare v Ljubljani; po 10 K: županstva Ajdovščina, Gorje in Boh. Bistrica, J. Blasnika nasl., ravn. Al. Ciuha, dr. A. Gregorčič, dr. Iv. Jenko, dr. V. Kac, finančni komisar Janko Macak, dr. Ant. Medved in dr. Edv. Šerko; 6 K: prof. Jos. Zupančič; po 5 K: dr. Ciril Ažman, trgovec Josip Berlisg, Andrej Gabr-šček, dr. Tom. Horvat, sodnik J. Janša, trgovec Franc Oset, sodni svetnik Fr. Peterlin, Pravdo Rebek, prof. Al. Rc-pič, Vladko Ternovec in dr. Fr. Žižek; po 4 K: sodnik Ivan Hutter in šol. sv. Ant. Šantel; po 3 K: okr. glavar Štefan Lapajne, Franc Majdič, Al. Senčar, prof. Jož. Skrbinšek in gimn. ravnatelj dr. Jos. Tominšek; po 2 K: dr. Ant. Dolar, Karol Marschitz, dr. Ant. Mulcj, Štef. Sušeč, dr. Ivo Šorli, J. Vecchiet, dr. A. Vilimck in Jakobina dr. Žiteko-va. 5 kron trgovec Fr. Repič. Skupaj 240 K. — Darove sprejema blagajnik Ivan Luzar, nadrevident juž. žel. v pokoju, Dunaj, III., Reisncrstrasse št. 27.
Idrijske novice.
i Dekan in Didič sta odjedla delavcem veliko dvorano pri »črnem orlu«, tako je modroval na zadnjem shodu Ant. Kristan sodrugom. In naročeni so bili nad to trditvijo medklici: fej, sramota itd. Povprašali smo dekana in Didiča, ali ona dva o tem kaj vesta. Oba sta se izrazila, da jima o tem ni nič znanega, prvi jc šc dostavil, da jc o priliki, ko si je znani sekcijski načelnik Iloman ogledoval vse naprave pri rudniku, toplo priporočal, naj bi se nad pivarno omislila velika delavnica,
kjer bi naše iz ljudske šole izostalo dečke privajali k raznim rokodelstvom. Ti čakajo brezposelno dela v mestu, a rudar ne more drugod plačevati učni-ne in obleke za sina. Iloman je takrat obljubil v tem oziru kaj storiti, zakaj do toga ne pride, mu ni znano. Sploh o tem ni potem z nobenim več govoril.
Kristan se torej kar izmisli, da bode ministrstvo za javna dela omislilo socialnim demokratom veliko dvorano, v kateri bi si oni omišlevali svojo mesečno shode. Gotovo bi stala taka naprava do 50.000 kron, in kdor pozna našo upravo, kako štedi z denarjem, so bode pač smejal takim trditvam. Vsako de-narsko — krog 18. vsakega meseca pri-J roma Kristan iz Ljubljane, da prvi posname nekaj smetane od delavskega plačila. Dobijo sicer udi 4. na mesec nekateri predujem uii »voršus«, a ta znaša lo krog 4000, medtem ko sc 18. izplača krog 70.000 kron. Za 4. se torej J ne izplača hoditi, pač pa 18. sc nekaj j nabere. In za te mesečne Kristanove j shode naj kar žrtvuje erar 50.000 kron. Razume se, da še za tc shode primanjkuje Kristanu tvarine, zato treba si kaj izmisliti in pozabljati, da bolj vleče. Prej je bil na vrsti dunajski Lueger, a ker je že leto dni v grobu, treba si prevzeti druge osebe.
i Kaj liberalce vso ne peče. »Slov.
Narod« skrbi žc nekaj mesecev za prav neprisiljeno zabavo. Najprej jc ob javnem shodu trdil- da je deželni odbor poslal svojega zastopnika, kar jc bilo seveda gola laž; potem jc prišel z anonimnim pismom o Kobaiovi kleti na dan in sc zopet pošteno osmešil; vrhunec vseh blamaž pa jc notica o tatinskih lovcih pod zaglavjem: »prav po katoliško«. V Trnovskem gozdu se je namreč ugnjezdila tatinska družba, ki kakor sraka krade; gozdni čuvaji kljub pazljivosti no pridejo ljudem na sled, to tem manj, ker so tudi mod prebivalstvom samim taki poštenjaki, da tatov nc izdajo. Ker pa gozdno oskrbništvo ne more mirno glodati, kako nepoklicani ljudje po gozdu gospodarijo, je prosilo orožništvo za pomoč in oborožilo svoje uslužbence s samokresi, da se v nevarnosti lahko branijo, ker se je žc pripetilo, da jc službujoči gozdar sredi gozda zašel med tatovo, nc da bi jih mogel izročiti pravici, ker je naenkrat zagledal pet do šest ccvi proti sebi. Skozi gozd je pa nekaj cesta in poti, po katerih tudi drugi ljudje hodijo, in tc sc jo hotelo na nevarnost opozoriti. Na ta dopis, ki ga mora vsak razsoden človek odobravati, sc je spravil »Narod«; podtika ga dekanu in kri-tikuje na način, kakor je mogoče le pri ljudeh, ki nc poznajo med mojim in tvojim pravega razločka. Govori o bitki s tatinskimi lovci, o zasilni bolnišnici za ranjence, krvavih igrah, avstrijskih »driclnavtih«, o ogromnih vojaških bremenih, o božji zapovedi nc ubijaj, spravlja zajca na dan in trdi, da tatovi zato divjačino kradejo, ker jim manjka vsakdanjega kruha. Vse skupaj fraze, ki jih »Narod« loto za letom ponuja svojemu »naprednemu delavstvu« in ki jasno kaže, kake socialne pojme in kak smisel o javnem redu imajo njegovi sotrudniki. No, pa ostanimo mirni! Trnovski gozdi še niso postali last mestne občine in zato tam tudi takih razmer ne bodo gledali, kakor jih imamo v Idriji, kjer nekateri res mislijo, da jc javno posestvo samo za to, da ga
se vrne čez dolgo lot, da se maščuje nad očetom. V igri je stvar prodruga-čena radi enotnosti. Domen se vrne, ko je ušel biričem, in Jurec mu dd Anko iz ljubezni, ker sc boji, da ne bi resno zbolela. Značaji so risani s pravo kmečko realistiko. Vrsti sc žalost, veselje, smeh, dovtipi, ljubezen, sovraštvo. Gledalec bo gotovo s pravo napetostjo sledil dejanju in zasimpatiziral z nesrečnim sinom, njegovo materjo in Anko. Prizori so izdelani efektno in vzeti iz starega narodnega življenja, kakor se je idilično odigravalo v slovenskih kmečkih domovih. Taki prizori so v I. in IV. dejanju v Jurčevi hiši. Pisatelj kaže zdaj skrajno brutalno silo gra-ščaka Sovo in njegovih priganjačev, zdaj odgrne nesrečo stare Meto, ki sc pokori za svojo hudobijo in s kesanjem spominja na okdanje dni, potem riše nežno zvestol med Anko in Domnom. Prelepo je Domnovo slovo od matere in Anke, lepo, a žalostno obenem, da gane človeka do solz.
Naša izobraževalna društva bodo gotovo posegla z veseljem po tej lepi narodni igri in jo vprizorila na svojih odrih. Saj če bodo tuintam malce pre-drugačila razmeram primerno kako sceno, vprizore lahko igro povsod. Tako se da n. pr. postelja v drugem in petem dejanju napraviti na tleh. Če so naša društva vprizorila tako težke igro kot so »Divji lovec«, »Revček Andrej-Sek«, »Za pravdo in srce«, »Rokovnjači« itd., bodo tucli to novo Jurčičevo dramatizacijo, ki je tako polna pravega ljudskega življenja in čustvovanja.
Cena igri je 80 vinarjev in se dobi v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani.
»Slovenska sira ur
Slomškov dar čez 20 K:
Nabrano pri pogrebu gospo Josi-pinc Hočevar-Mulley v Krškem, 70 Iv.
—	1. Kranjc, mladenič, Sv. Bolfcnk v Slov. goricah in gdč. Malika Finžgar, nabrala na Zadružnem tečaju v Sv. Lovrencu na Dravskem polju, 48 kron 1 vinar.
Nadalje se je nabralo kot Slomškov dar:
Daroval g. Matija Zupan, Srbenje pri Križali, 6 K 70 vin. — Davek za ples, nabral g. Peter Rupnik na pustno nedeljo pri Didiču, 62 vin. — Franica Hrib, Vipava, uspeh kazensko ovadbe, 10 K. — Peter Resman, Begunje, 3 K.
—	Karol Malajner, kaplan pri sv. Urbanu, 5 K. Nabrano v veseli družbi pri »Jurju« v Črnem vrhu 2 K 20 vin.
Iz nabiralnikov:
Iz nabiralnika v gostilni Dolžan, Goriče nad Kranjem, 2 K 63 vin. — Iz nabiralnika v gostilni g. Finžgarja, Sv. Lovrenc, 17 K. — Iz nabiralnika ženske podružnico Slovenske Straže na Vrhniki 6 K.
Sklad Mohorjanov 1910:
261. Mohorjani Banjšice, po g. Josipu Ušaj, kuratu, 4 K 20 vin. — 262. Mohorjani v Kamniku 10 K. — 263. Mohorjani Nabrežina, po g. Avg. Čargo, kuratu, 30 K.
Slovenska Straža priporoča, da pri nakupovanju kupujete izključno:
»Slovenska Straža« je tako važno društvo, da bi jo morali vsi Slovenci prav krepko podpirati. Mi se pogosto-ma ne zavedamo dovolj velikega po-
Pri nas smo se sploh nenaravno razvijali. Prekmalu smo dobili opero in smo vrhutega hoteli kar nagloma biti na vrhuncu: naenkrat se je znašel v repertoirju — Wagner! S to nenaravno dirko po napredku smo dosegli ravno nasprotno: upehali smo se in danes naprej ne moremo -— nazaj pa no smemo. Drama se je ves čas bagatelizirala; zato se ni moglo razviti slovensko dra-matiško slovstvo, zato tudi med našim občinstvom ni zanimanja zanj. Element naše publike je pravzaprav opereta, v opero se hodi le zavoljo noblese.
Vendar pa me ara reči, da nisem sovražnik opere; obžalujem samo, da je bila drama na slovenskem odru vedno odrivana pastorka. Usodepolna zmota je bila, cla nismo počakali trenutka, ko bi nam razmere same rodile opero, in da smo se dali zapeljati v konkurenco z nemškim gledališčem. Ko bi se to ne bilo zgodilo, bi Dramatično društvo ne bilo v sedanjih materialnih težavah, občinstvo bi ravno-tako hodilo k drami, kot hodi sedaj k opereti, slovenska drama bi bila najboljša na slovanskem jugu in naše gledališče bi bilo majhen Burg-theater.«
»Kaj bo s slovenskim igralskim naraščajem?«
»S prihodom prvega Ceha se je zgodil v našem gledališču velik preobrat. Ko jc odšel Borštnik, jo prišel Inemannn in ta je dvignil slovensko gle-
mona o^epa dela, ki ga vrši »Slovenska Straža«, delo za obmejne Slovence. Ko bi se tega vsi dovolj zavedali, bi »Slovensko Stražo« podpirali bolj nego doslej. Predvsem z nakupovanjem Kolinske kavine primesi v korist obmejnim Slovencem. To kavino primes pa moramo priporočati ne le za to, ker jo na prodaj v korist obmejnim Slovencem, temveč tudi zato, ker jo v resnici izvrstna, kakor nobena druga. En sam poizkus Vam zadostuje, da so o tem prepričate. Strogo pa pazite pri nakupu, da ima vsaka škatljica vtisnjen pečat »Slovenska Straža« in nadpis »V korist obmejnim Slovencem«!
Drože, kvas iz drožarne Josipa Košmerl, Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 8. Najboljši domači izdelek, o katerem prihajajo vsak dan pohvalna pisma.
Užigalice: V korist obmejnim Slovencem. Glavni založnik C. Menarcli v Ljubljani je izročil od užigalic 900 K. Dolžnost vseh naših somišljenikov je, da sc med našim ljudstvom v vsaki hiši, v vsaki gostilni, v vsaki trgovini nahajajo naše užigalice.
Papir vseh vrst za vse urade, pri-prost in fin, je sedaj urejen v tovarniški zalogi Slovenske Straže. Vse urade prosimo, da zahtevajo vzorce in cenik potom pisarne Slovenske Straže v Ljubljani.
C. Menardi, Ljubljana. Glavna zaloga navadnega perilnega mila, ki sc kosa z vsakim tujim izdelkom. Zahtevajte povsod!
Tovarniška zaloga »Hermes«, v Ljubljani, Šelenburgova ulica. Razprodaja vsakovrstne tkanine za obleko in perilo. Priporočamo.
Kregar in Seljak v Ljubljani, Sv. Petra cesta, izdelujeta izvrstno čistilo za čevlje in vsako usnje.
S podpiranjem domačih podjetij podpiramo sami sebe in Slovensko Stražo. Čemu kupovati tuje izdelke, ko imamo izvrstne domače?! Poznaj-mo najprej sebe in svoje clobro, potem šele pridejo tujci na vrsto!
Kupujte narodni kolek in razglednice Slovenske Straže!
Tamburaške potrebščine naročajte po pisarni Slovenske Straže!
Skioptični aparati naj se naročajo potom Slovenske Straže. Ceniki na razpolago.
Zavedajmo so svojega narodnega položaja in storimo svojo dolžnost!
Zavarujte se po posredovanju Slovenske Straže za življenje, za doživetje, za rento, za otroško doto ali pogreb. Slovenska Straža preskrbi najkulant-nejše pogoje. Sporočite svoje želje po dopisnici.
Maks Tušek, Ljubljana, Sv. Petra nasip 7. Stavbno in umetno steklarstvo, slikanje na okna. Edini slovenski strokovnjak. Prav toplo priporočamo mladega izvrstnega mojstra vsej slovenski javnosti, posebno čč. gg. župnikom pri cerkvenih delih.
Društva.
Društva naj na svoja naznanila. listom prilepijo vedno pet narodnih kolkov.
Gorenjelogaška Marijina družba
opozarja na krasno Silvin Sardenkovo »Mater Dolorosa«, ki jo uprizori dno
dališče iz diletantizma do umetnosti. Vpeljal je dnevne izkušnje, toda vsled-tega jc mnogo slovenskih članov-dile-tantov odpadlo, ker niso imeli podnevi časa. Zato so morali poklicati tuje igralce v deželo. Igral pa je pri tem tudi denar znamenito vlogo: Čehe so namreč engagirali samo za pol leta, medtem ko bi domačine morali stalno plačevati. Napadi našega časopisja na tuje igralco so bili torej velikokrat krivični: pomisliti jo treba, da so jih priklicalo v deželo razmero same.
Menim pa, da bomo sčasoma dobili slovenski igralski naraščaj, ker jc danes gledališče že prava potreba. V tem oziru so zlasti mali odri po deželi velikega pomena, ker bude zmisel za gledališče ter odkrijejo tudi marsikak igralski talent. Vendar jc vprašanje o slovenskih igralcih v prvi vrsti denarno vprašanje. O tem sc je žc jako veliko pisalo, pa mislim, da brez prave potrebe, kajti kadar bo slovenskemu igralcu zasigurana eksistenca, bo vprašanje rešeno samoposebi.«
»Kako živi igralec?«
»Igralsko življenje jc pri vsej mi-zeriji zelo zanimivo. Vsak igralec pravi, da komaj čaka trenutka, ko bi mogel pustiti svoj nehvaležni poklic, in se vendar ne bo nikdar poslovil ocl odra, če je strgal na njem le par podplatov.
Naše življenje je zelo razburljivo; kadar imam veliko vlo^o, sem ves ne-
miren; koder hodim, mi je vloga na misli; zadnji dan pred predstavo ne morem več jesti in ne govoriti; otroci to dobro vedo in zato niso nikdar tako pridni in prijazni z menoj, kakor ob takih dneh. Kaki dve uri pred predstavo sem žc v garderobi, kjer se jeza in nervoznost nadaljuje. Vendar jc vse to prepleteno s humorjem. Gledališki humor, zlasti slovenski, je čisto svoje vrste, tako da bi sc dala o njem napisati cela knjiga.
Priznam, da imam pred vsako večjo vlogo prav do zadnjega znamenja, ki ga vedno težko čakam, tremo, če sem tudi izvrstno pripravljen. Menim, da se godi vsem tako, in nc verjamem tistim, ki so navidez mirni.
Nekateri igralci se pred nastopom pokrižajo; Inemann si je vodno izposodil od tovariša kako malenkost, ki jo j c potem imel mod igro v žepu — čeprav samo robcc; jaz držim vlogo še v zadnjem trenutku v roki in jo imam tudi na odru večkrat v žepu; nekateri pokadc pred nastopom vsaj par dimov; drugi izpijejo kozarec vina. Navadno nastopajo brez večerje, ki si jo privoščijo šele po predstavi.
Ko mi da inspicient znamenje in stopim na oder, no vidim v avditoriju ničesar razen kake velike pleše, ki se blešči v temi. Čc me takoj sprejme smeh ali velika tihota, mi je to vzpodbuda; ob takih trenutkih človek čuti, da je žc pri nastopu zmasral.
*
Kot začetnik sem dobil prvi aplavz na odprti sceni v vlogi Michel Angela v drami »Trnje in lovor«. Ah, takrat sem se zazdel samemu sebi! Ko sem drugi dan šel po ulici, sem si mislil: »Fant, cela Ljubljana tc gleda!« Sedaj se z veseljem spominjam tiste naivnosti. — Plosk povzroča veselje in zavist, ki je tudi svoje vrste — invidia drama-tica — in se ne pojavlja pri vseh igralcih in ne vselej, ampak navadno takrat, kadar človek proti pričakovanju uspe. Sicer pa nc kaže, da bi govoril o njej.«
»Kaj sodite o naši gledališki kri-* tiki?«
»Kritika bi morala biti instruk-tivna za. občinstvo in igralca. Pisali naj bi jo ljudje, ki so neodvisni in dovolj zreli, ih hi jih igralec kdaj lehko vprašal za . vet. Pri nas je pa kritika odvisna ocl osebnih, narodnostnih in političnih simpatij. Zato sc je meni že zgodilo, da so me hvalili, ko sem bil mizeren, in trgali, ko sem bil dober. — Kritik bi morda najbolje storil, ko bi podal resume igre, ocenil kreacijo posameznih vlog, četudi igralca niti ne imenuje, in ob koncu sezone priobčil kritiko vsakega umetnika poseben
Medtem jo čas potekal. Z odra nI bilo več slišati orkestra in no petja. Jaz sem Verovšku šo enkrat iskreno Čestital, ga zahvalil in se poslovil.
gotovi ljudje molzejo in obirajo, drugi naj pa mirno ob strani gledajo iu davke plačujejo. Omenjamo tudi, da ni treba biti vojak, če kdo hoče spoznati, kakšno je in kako deluje kako orožje. Tudi se ni treba po vzgledu »Narodovega;; dopisnika streljati. Krajša pot je: Vzemi cenik kakega prodajalca orožja, pu izveš vse!
Pred razpustom.
Razpust zbornice je danes gotova stvar, če se ne zgodi v dvanajsti uri čudež. Proračunski provizorij se jo
i. m. rešil v zbornici v prvem branju in oddal budgetnemu odseku; odsek bi ga moral danes, 24. t. m., voti-rati, tako da bi v torek prišel v zbornico in bi se izvršilo drugo in tretje branje, eventualno do srede, v četrtek mora biti v gosposki zbornici. Ker pa jo »Slovanska Unija« sklenila to preprečiti, je mogoče le sledeče: demisija kabineta in nujna sestava novega, kateremu bi »Slovanska Unija« proračun dovolila, ali pa razpust zbornice in uzakonjenje državnih potrebščin po 8 14. Kaj drugega ni izlepa mogoče. Ker pa se govori, da se krona na noben način ne uda kakršnemukoli pritisku, da bi kabinet žrtvovala, je razpust neizogiben.
Kombinacij je zdaj toliko, da strah. Vsak kaj novega ve; ne manjka celo prerokov, ki pravijo, da bo pet minut pred zadnjo uro zopet vstal kak Krek in parlament rešil, kakor zadnjič, ko je s svojim znanim predlogom v enem hipu onemogočil obstrukcijo. Toda to bi bil že čudež in to malokdo verjame. Vse mogoče se govori tudi o tem, kako se Jugoslovani topot, ne skladajo s Čehi in nodobno; skratka veliko je praznih vesti, oliko takih, ki jih ni mogoče kontrolirati., koliko imajo dejanske podlage. Najboljše je, če suhoparno naštejemo fakta.
Včeraj, 23. t. m., je bil tisti dan, v katerem so se storili odločilni sklepi. Najprej sc jc zbrala dopoldne parlamentarna komisija Češkega kluba in sklenila, da vladi njenega položaja ne olajša. Ta sklep se jc izročil » Š 1 o v a n s k i Uniji « takorekoč v potrjenje. Ta pa ni nič definitivnega sklenila, ampak na predlog Slovencev sklepanje od godila do popoldne. Medtem so pa, Poljaki nastopili kot posredovalci, kakor nemški listi poročajo, po inicijativi nekaterih članov Unije. Poljaki so konferirali s krščanskimi socialci in nemškimi liberalci in jim sporočili, pod katerimi pogoji je opozicija voljna pustiti proračun skozi. Baje je zahtevala demisijo kabineta in tri člane »Slovanske Unije« v novem ministrstvu. Nemški liberalci pa so to odklonili, ako so se stvari res tako godile, kakor listi frajzina pripovedujejo. Nato pa se je zbrala »Slovanska Unija« k popoldanski seji. Tu se je končno sklenila opozicionalna resolucija s 17 glasovi proti 7. Kdo jc glasoval proti, nc vemo, pravijo, da Jugoslovani.
Nato je načelnik Unije dr. F i e d -ler šel k ministrskemu predsedniku baronu Bienerthu in mu sporočil natančno sledeče:
»Z ozirom na to. da spričo sedanjih strankarskih razmer v zbornici, ko
! more vlada ccl6 posojilo, s katerim se | imajo pokrili od večinskih strank v delegaciji že dovoljeni krediti, od | taistih večinskih strank le na (a"n'ačin izsiliti.; da proti z razpustom — ni misliti pa to, da bi se mogle uApešno rešiti težavno finančne naloge, reforma uprave in druge važne predlufe ki čakajo zbornico — nadalje upu:- i joč, da se zlasti češki poslanci nou :, jo cbvezani tisto vlado podpirati, ki neupravičeno nemško obstrukcijo, vsled katere sta deželna zbora češki in Moravski postala delonezmožna, le ! i in pospešuje, čeprav so vsled U strukcije najvitalnejši interesi Oi.on dežela najobčutneje oškodovani, je »Slovanska Unija« sledeče sklenila: Parlamentarna komisija »Slovanske Unije« sklene na svojem odločno opo-zicionalnem stališču vztrajati. Zato ni zanjo povoda, da bi vladi rešitev bud-getnega provizorija in z njim zvezanega posojila do 31. t. m. olajšala.«
Ministrski predsednik je to izjavo vzel na znanje, ne da bi kaj odgovoril, in jc potem konferiral z načelniki večinskih strank, katerim je sklep Unije sporočil. Načelniki večinskih strank so baronu Bienerthu baje obljubili, da bodo jutri, to se pravi danes 24. t. m., poizkusili v budgetnem odseku opozicijo premagati. To je seveda čisto nemogoče in le zaradi lepšega rečeno.
Baron Bienerth je bil tekom vče-razšnjega dne tudi pri cesarju in je, kakor se trdi, dobil od monarha vsa potrebna pooblastila. Če bodo Čehi 24. t. m. v odseku res obstruirali in obstrukcijo do konca izvajali, bo naj-bržeje že v soboto zbornico odgo-dil. Nato se bo po vsej priliki vršil ministrski svet, da se državne potrebščine uveljavijo s § 14. Če kateri ministri tega ne bodo hoteli, bodo odstopili in se bo sestavil nov kabinet, da stori ta korak, za katerega je vedno treba nekaj korajže. Nato se bo zbornica razpustila in razpisale nove volitve, baje kmalu, ker bi se nova zbornica imela konstituirati že junija meseca.
To so večalimenj dejstva; seve, kako bo ministrstvo omenjene namere izpeljalo, to so tudi le večalimenj vero-jetne kombinacije. Važno se je vprašati. kaj si Nemci pri vsem mislijo?
No, za Nemce položaj bogve da ni posebno imeniten. Če bi se morebiti tudi dalo disputirati o tem, je li naj-pripravnejši čas za povzročitev velike krize ravno zdaj, ko se gre za potrebščine, ki so večalimenj posledica vojaških zahtev vlade ali pa recimo kar naravnost krone, vendar je jasno, da so z razpustom pahnjeni v največjo negotovost ravno nemškiliberalci. Splošno se sodi, da bodo oni tisti, ki bodo v novem volivnem boju največ mandatov izgubili.
To je eno.
Drugo je to, da je B i e n c r t h na vsak način težko mogoč, naj zbornico samo odgodi in budgetni provizorij s § 14. uveljavi, ali naj jo razpusti. Zakaj težko je verojetno, da bi kakšna zbornica z veseljem pozdravila ministra, ki jc uporabil § 14., naj bo to kdorkoli.
Tretjič je tudi to vprašanje, ali bo mogoč tak z i s t c m kakor zdaj ?
Nemci danes zopet priznavajo, da so Bienertha le zato podpirali, ker je izključil vpliv slovanske »manjšine« na upravo. Zdaj pa, če ta »manjšina« pokaže, da se brez nje ne da vladati in če nove volitve radikalne elemente lo še ojunačijo, ali bo tak zistem še mogoč? Nemci so že danes v precejšnjih skrbeh, to jasno kaže njihovo časopisje.
Nemci vale krivdo, če do razpusta pride, na Čehe. To je seve precej hinavsko. Kako pa da jo r-"'šel Bienerth s svojim proračunom in ^ojilom v tako zadrego? Ravno z i i tli Nemcev, ki so se tako dolg. branili mu ga dovoliti, da mu je zclaj sape zmanjkalo in da zbornica sploh niti pravega časa nima državne potrebščine rešiti.
Poslanci S. L. S. pa izmed vseh strank najbolj mirno gledajo bodočim dogodkom nasproti. Njim se ni treba bati nikogar, oni imajo čisto vest, močno zaslombo v ljudstvu in zavest, da so vsikdar delali le za napredek in prospeh svojega naroda, ne pa za ego-istične interese kakor marsikateri drugi v parlamentu. Naj pride karkoli, poslanci S. L. S. so svojega uspeha gotovi!
Skrajni čas ie
da se obnovi na ročnina za II. četrtletje.
Tedenski pregled
Ljubljanske občinske volitve so razpisane na nedeljo 23. aprila, nadomestna volitev v deželni zbor namesto odstopivšega dr. Oražna pa na 16. maja. — Pri deželnozborski dopolnilni volitvi na Dolenjskem je S. L. S. sijajno zmagala. Njen kandidat Vehovec je dobil 4873 glasov. Število glasov S. L. S. vtem okraju se je zvišalo od zadnje volitve za 1865 volivcev. — Pri občinskih volitvah v Št. Ferjanu na Goriškem so liberalci sijajno pogoreli. Dosedaj je bila občina v liberalnih rokah. Tudi na Goriškem krepko napredujemo.
Končni podatki ljudskega štetja kažejo, da šteje tostranska avstrijska polovica 28,567.898 prebivalcev. Prebivalstvo je torej naraslo v desetih letih za 2,417.190 ljudi. V mestu Trstu in okolici je naraslo prebivalstvo za 28-5%, v Istri za 16 9%, na Goriškem za 12 ic/c, na Salcburškem za 115%, na Tirolskem za 11 odstotkov, na Štajerskem ; za 6-3 odstotka, na Koroškem za 6-3 od- ; stoika in na Kranjskem za 3-3 odstotka. Iz teh številk je razvidno, da je Kranjska v tem oziru zadnja v Avstriji. Vzrok tega pojava jc seveda izseljeva- I
nje v Ameriko, ki ves pr'rastek kranjskega prebivalstva izravna.
Upravno sodišče je zavrglo pritožbo Franceta Žagarja, kateremu je dež. oclbor prepovedal rabo tovornega avtomobila na cesti Stari trg—Rakek. — V okolici ljubljanski so pojavili pri Sne-berjih in v Hrast,ju novi slučaji črnih koz. — Na dunajski kliniki je umrl žirovski nadučitelj J. Šile.
Na Portugalskem so se vršili veliki spopadi med stavkujočimi delavci in republičansko gardo. Med vojaštvom po pokrajini sumljivo vre.
novice.
+ Liberalno resnicoljubje in Mm* ralni polomi. Liberalni listi vsi povrsti
napadajo v enomer »a So »ZadruZno zvezo« v Ljubljani i »Gospodarsko zvezo« v Ljubljani, predbacivajo deželnemu odboru enostransko postopanje, napadajo Ivregarja in Štefeta brez dokazov, brez vsake podlage, le zato, da imajo o čem lagati in s čim sploh polniti sicer prazne predale svojih listov. Res daleč smo prišli! Liberalci zahtevajo vedno, naj vsaj na gospodarskem polju preneha vsaki boj, v isti sapi pa napadajo naše organizacije ter naše somišljenike z obrekovanji in lažmi, a zase zahtevajo, naj jih pustimo popolnoma v miru, posebno tam, kjer jih najbolj boli — pri k on kurzi h njih organizacij. Liberalci polnijo z neresnicami o naših organizacijah svoje liste menda res samo zato, cla bi v tem morju laži j in obrekovanj njih resnični polomi ne prišli na dan. To je čisto navaden manever
—	na katerega bomo pa mi odslej redno odgovarjali, držeč se načela »k'in za klin, zob za zob«. Liberalci so menda popolnoma pozabili na polom njih mla-dinsko-liberalnega »Agro-Merk-trja«, ki je prišel v konkurz *er bode marsika-terega trgovca, ki pripada še danes liberalni stranki, uničil. Dobro bi bilo, da bi od časa do časa v svojih listih razpravljali o tem, kako bi se dalo tem žrtvam, ki so bile že opeharjene pri nakupovanju blaga od »Agro-Merkurja«, ki je bil ustanovljen kot liberalni konkurenčni zavod te stroke, torej kot bojna zadruga naše »Gospodarske zveze« v Ljubljani, — vsaj sedaj pomagati, da ne bodo uničene njih eksistence, njih rodbine. Liberalni listi so pa tudi popolnoma pozabili na svojo »Glavno« posojilnico v Ljubljani, ki je prišla vsled vzornega gospodarstva raznih HudnikcJv, Turkov in drugih liberalnih velemož v konkurz. Liberalci še niso posegli v svoj žep, da bi pomagali rešiti nedolžne ljudi, ki so vendar z 87% njih pristaši, - - pred popolnim uničenjem, pač pa lazijo okoli naših poslancev ter jim slikajo žalostne posledice tega poloma ter zahtevajo pomoči od njih, od vlade, od deželnega odbora. Pa to še ni vse. Ali mari o tem liberalnim listom ni čisto nič znanega,
—	vsaj niti s črko nc omenjajo več vseh teli raznih lumparij, ki so se godile v okviru njih »Glavne«, kakor tudi o tem ne pišejo, — da poizkušajo razni liberalni matadorji, ki so prizadeti tudi pri njih »Glavni«, še sedaj opehariti ostale revnejše zadružnike s tem, da prepisujejo svoja posestva na svoje
»Gespoda moja! Vesokarodn gc-spudi deluci!« Tku je začeu una nedela gespud dolitar Taučar, kc jc biu en-kat, Kurejne fertig in ga je mou tud gespud dohtar Taučar zadost za ta perva putreba, rentačt gor »pr Franclne« na Tržask cest in se giftat nad klerekal-cem.
»Vesokarodn gespudi deluci! Kle-rckalci nas čja gnat u mesnica, toda, gespoda moja, u mesnica pa na groma; u mesnica pa na nubena viža! Tega ni nekol Buli reku, cle b se mogl pestet mi ud klerekalcu gont u mesnica. Prašam vas, vesokarodn gespudi deluci, kdu pa jc ud nas za mesnica? Ene par nas jc res mal letiš rejeneh, kokr recima or en glih jest in pa moj
prjatu gespud placrešpehtar, ke je res tku lepu ukrogu, kokr tista luna na
turne iblanskega rotuža, iz kerga sa nas lansk let tku nausmilen segnal, kokr jude iz Rususkega. Astn, gespud placrešpehtar je debu in ta b biu, recima, dobr za u mesnica in pa jest. Zdej se pa ubrnima mal naukul in pu-glejma pr en glih tlela mojga prjatla in sutrudnka Kurejnata! Vesokarodn gespudi deluci! A je tu za u mesnica? A ga nisa same kusti, če tiste utrobe, ke ima glava iz nim nafilana, vn uza-mema? A ni biu ta nar bi kumern ko-zu, kar sm jh jest u sojem žeulejn ustrelu, prau Vrban Debeluhar preke nem? In take Idi, vesokarodn gespudi deluci, take Idi čja klerekalci gnat u mesnica?- Nak, tega s pa na smerna pestet dupast, tega pa ne, pa če se tud usi klerekalci iz gespudam Kregarjem in gespudam Štefetam in pu vrh še T'oltatu Pepe iz Hribarjuve tiskarne — čm rečt iz Kudcluga, na glava pustau-ja, al pa kok drgač ubrneja, u mesnica pa ne.«
»Pa pestima, gespoda moja, Kurejnata kakršen je in ubrnima se in pu-glcjma na prmer Ambata! Puvejte m, kua b reku mesar, če b mu Ambata prgnal u mesnica? A b na vrgu klere-kalce z Ambatam ured vn iz mesnice, ! da, b se stegnil u blat kokr sa dougi in 1 šrok? Pa pestima tucl ta dušeuna in telesna suša pr gmah, sej suša še ni ta nar veči zlu za mesarje in puglejma našgn 'obvbauba uva, ke jc prklenen ! usaka nuč tam za flečkainnrska ^er-
kuja, de lohka prec zjutri na teše ubla-ja puštene Idi, če mu iz kašna klubasa gofle na zamašeja. A je ta obrbaubau j za u mesnica? Ldc boži, puvejte m, a j je ta za u mesnica? Kimate, de ne. i Jest tud vem, de ne. Pa ne tulk zavle ; negave varžetne in druge suše, kokr zavle ukužejna, in jc*t se le čudm, de sa taka guvedna pusti čez grenca, in tu glih u tistmo čas, ke je na Srbskem razsajala med guvedna ta nar hujš kuga na gobce. Zdej ja pa mama u središ Krajnske.«
»Gespoda moja! Vesokarodn gespudi deluci! Kokr sma du zdej sprevidi, jh je med nam prou mal, de b bli prpraun za mesnica. Pa recima, če b tucl bli prpraun za mesnica, ke, če črna bt prou udkritasrčen, morma prznat, de je velik ene guvedne med nam; morma pa pr tem use glih pumislt, cle še prou ta prave bike, tiste, ke hodja pu štereh nugah pu svet, na morja pr-gnat drgač u mesnica, kokr de jm za-"ežeja uči. Mi pa, vesokarodn tre-spudi deluci, mi pa, ke hodma pu dveh nugah, saj u uštarija. — kuku hodma vn iz uštarije, je naša prvatna stvar
—	mi pa de b sc pusti tlela gont iz nc-zavezanem učmi klerekalcem u mesnica? Nak, tega pa ne! Temu se morma uprt iz usm šterem, in uprl se uma temu iz tem. do na uma nubenga klere-kalca vulil za mestnga učeta in jh pusti sest na stole, ke sma jh mi tulk let pužrtuvaln grel. Rotuž more bt naš
—	čm rečt vaš. vesokarodn gespudi deluci!«
»Gespoda moja! Tist časi sa menil že zdauni, ke sa nas še kumenderal u deželnem zbore in na iblanskem rotuž sami grofi in baroni. Dondons ste deluci tist baraboni — holt pardon! zarekl se m je; baroni sm tou rečt. Dondons ste deluci tist baroni, ke vam gre ublast. Ne en zastopnik, tud ne en ceu razred, ampak ceu ubčinsk svet more slišat vam, sam žepansk stou sliš men pu boži in čluvešk pustau. Zepan morm bt jest, preh na dam gmaha in prepričan sm, de m tega vesela na ute udrekl, kedr tile zasedi rotuške klupi, | že zatu m tega na ute udrekl, ke veste, de sm jest že ud nekdi ta nar bulš vaš prjatu — pred usakm vulitvam. In če u tku, se nam ni za bat, de b nas klerekalci gunil u mesnice, pa tud Štefe in Kregar nam na uta zašila usta. Tud ust s na smerna pestet zašit ud klerekalcu, pravem, tud ust ne, sej usta sa že zavle tega en velek dar boži, kc skus ne spušania božja kapica kc, ka-mr je namenona in za kar je ustvarjena.
Tku, gespoda moja! Zdej sm vam puvedu, kar m na src leži in puvedu vam nism tu dons ta perukat. Udkar sma ja mogl udkurt, z rotuža dol, pr-poudujem vam ttsak teden pu ene dva-kat, ud mesnic in ud zašiteh ust. In glili dons ubhaja ta moj govor jubi-leum. Ta pedeset brt vam že punau-lam in na srce pukladam mesnice in zašite usta; zdej u šišk, zdej u Štepan vas, pol pud Golucam, u Udmat. u mest in sam Buh ve kod še use. zatu
bližnje sorodnike. Tudi o tem naj bi pisali liberalni listi ter I ako opozarjali svoje pristaše, ki so prizadeti pri njih »Glavni«, na goljufije, ki se še danes gode v škodo nedolžnih zadružnikov »Glavne«, da bi jih obvarovali vsaj še večje škode. Treskalo bo okolu liberalcev, kadar mi začnemo s podrobnostmi! In še nekaj bi našim liberalcem na srce polagali, posebno najnovejšemu gromovniku na liberalnih shodih, bodočemu kandidatu za deželno poslanstvo mesta Ljubljane, liberalnemu vzorprofesorju Rcisnerju. Da bi si namreč ta mož pridobil zopet ugled pri učeči se mladini, ki mu je v šoli izročena, bi bi'o dobro, da bi obrazložil na prihodnjem liberalnem sho-diču, zakaj da dosedaj ni primerno upošteval četrte božje zapovedi in kako hoče odslej to storiti — li hoče sploh prevzeti skrb za svoje starše. Prav bi tudi bilo, da bi svojim liberalnim bac-kom poslušalcem obrazložil prof. Reis-ner — največji gospodarski ženij liberalne elite — kake uspehe da ima že zaznamovati na tem polju njegovega delovanja, ki ga je posebno s tem sijajno dokazal, da je pod njegovim predsedstvom se razvil uradniški konzum v tako kratkem času clo popolnega poloma, tako da se je bati, da bodo sedaj še oni njih pristaši prizadeti, ki še niso imeli nesreče, da so bili prizadeti po konkurzih »Agro-Merkurja« ali »Glavne«. Res, prav nobenega vzroka nimajo liberalci, da so predrzni!
+ Deželni glavar pl. Šuklje je danes v nujnih zadevah odpotoval za teden dni.
H- VI. splošni češko-slovanski katoliški shod se bo vršil letos od 12. do 15. avgusta v Olomucu. Na programu je v prvi vrsti organizacija boja proti »Svobodni Misli« in »Svobodni šoli« ter organizacija krščanske mladine. Predsednik pripravljavnega odbora jc drž. poslanec dr. Hruban.
+ Do 80.000 kron letnih dohodkov! Kadarkoli priobči »Slovenec« kako resnično notico o razmerah med tržaškimi Slovenci, ki »Edinjašem« ni ljuba, pa vzroji njih glasilo ter otepa okoli z besedami: budalost, zloba, neumnost, gorostasna bedastoča, neslanost, senza-cijonalna neslanost itd. Ta ton pristoja sicer najmanj »Edinosti«, ki se je še nedavno zgražala nad manirami, ki so jih uvedli kranjski časopisi —• vendar ji mi to oproščamo, ker vemo, da so tudi uredniki »Edinosti« za nohti krvavi. Vzrojili so in tajili, ko smo prinašali notice o »Narodni delavski organizaciji«, dasi so dogodki jasno dokazali, da smo vselej poročali resnico; vzrojili pa so tudi, ko smo pisali, da tržaški slovenski odvetniki ne marajo takih odvetniških koncipijentov sprejemati v službo, ki bi otvorili samostojne odvetniške pisarne v Trstu. Da je naša vest resnična, dokazuje nam najprej to otepanje »Edinosti«, še posebno pa polemika, ki sc je vršila radi tega vprašanja ravno sedaj med »Edinostjo« in drugimi liberalnimi listi. »Edinost« namreč jc v tej polemiki zavzela stališče, s katerega odsvetuje slovenskim puristom posvetiti se odvetniškemu stanu v Trstu, češ, da bo v bližnji bodočnosti preveč slovenskih odvetnikov v Trstu, ki bi eden drugemu kruh iz-podjedali. Ta strah za vsakdanji kruh pa je vladal že pred leti med nekaterimi tržaškimi odvetniki, saj je eden izmed njih izrazil srčno upanje, da bo
prou nč na cviblam, de ste s use tu zdej že dobr zamerkal in de se ute vedi in znal brant mesnic. Vem, de na ute vulil klerekalcu, ampak nas — čm rečt vas in pa mene in tku u Iblana zaduvolna in srečna. Ženske uja žihr hudile u hlačah (glas iz ubčinstva: moja ta stara jh že nos ud nekdej). — Usak dan u fasu usak Iblančan ena kila argentinskega mesa — sevede če ga ta velk birti na uja pubral — za ku-siu, za večerja pu en »Sluvensk Na-rud«, za fruštek pa en »Jutr«, če mu u želodec mogu use tu scerat, če u mou pa za tu želodec prešvoh, mu ga uma pa iz ublubam napumpal, kokr obr-baubau isoje upnke iz ublubam pu konc drži, de ila greja cegrunt.«
Tku je guvuru una nedela gespud 'dohtar Taučar »pr Franclne« na Tr-žašk cest in glih u guvuru še usak teden pu ene dvakrat pu drugeli uštari-jah, dokler na uja vulitve kunčane, čc mu na u kdu preh usta zašou al pa če ga na u preh kdu u mesnica udpelu. Sevede, jest, kokr veste, nism pulit-kar, zatu na morm že dons naprej pu-vedat, a u pustaulen gespud dohtar Taučar iz zašitem ustni na žepansk stou, a u pršou preh u mesnica. Sej veste, do še pratkari na veja prou za gvišn, a u jutr lep ureme, a u šou sneg, toča al dž, kuku more pa pol preruk-vat pulitične špekulacije
Boltatu Pepe iz Kudeluga.
odvetnik, ki je otvoril svojo pisarno, »v kratkem zmrznil«. — Strah gospodov slovenskih tržaških odvetnikov, če se pomnoži njih število, je umljiv, saj jim potem ne bodo nesle njih pisarne letno 20, 30 do 80 tisoč kron — težko zasluženih.
• + Nečuvena nesramnost. Neki član slovenskega akademičnega (!) 'ruštva »Triglav« v Gradcu je objavil »Narodu« samih bezniških izrazov nrgoleč članek, v katerem se ta akademik (!) predrzne o naših ljudeh napisati sledeče: »Zberejo se pač lahko k orgijam člani in članice Marijinih in Jožefovih družb, cela legija lačnih, a objestnih cerkovnikov in drugih far-ških podrepnikov, različni perverzni kutarji in otalarjeni' prešestniki v družbi kotljivih cigararic!« — Fej, prasec, ne pa akademik! Ti »Trigla-vani« pa zaslužijo na lo brneč odgovor; akademika, ki pride k nam še za kakšno službo se priporočat, bo pač odslej treba predvsem vprašati, je li član »Triglava«. — »Slovenski Narod«, ki se tako sila s svojo dostojnostjo ponaša, pa se lahko sramuje, cla daje prostora takim lopovstvom.
-f Tistega anonimnega »akademika«, ki je skril svoj »pogum« za uredništvo »Slov. Naroda« in v št. 40 imenovanega lista po barabsko napadel slov. katol. akad. tehnično društvo »Zarja« kot društvo, »ki se vzdržuje iz kupljenih duš demoralizujočega klerikalnega režima na Slovenskem«, poživljamo, naj imenuje tiste kupljene duše, ki so v »Zarji«. Dokler tega ne stori in ne dokaže, ga imenujemo prostaške-ga lažnjivca. — Zarjani.
+ Zahvala visokemu deželnemu odboru kranjskemu. Vsi oni zidarski mojstri, ki so se na povabilo viso-koistega deželnega odbora udeležili tridnevnega tečaja za napravo vzornih hlevov v dnevih 20., 21. in 22. marca v Ljubljani, se tem potom visokoistemu iskreno zahvalujejo za prireditev tega, za zidarski obrt in za povzdigo živinoreje prekoristnega tečaja, in izjavljajo, da se bodo v svojem obrtu glede te stroke ravnali rade volje po danih naukih in navodilih. — V Ljubljani, 22. marca 1911.
Prosi se tiste gospode, ki so od tukajšnje zaloge za milo in vžigalice dobili cfrkularje in cenike, da se blagovolijo za to stvar zanimali in cenike med trgovce in prodajalce razširiti.
H- Irredente ni I Tako so razsodili porotniki v Gradcu. Nam je to prav! Pri isti priliki sta bila omenjena tudi dva načelnika dveh c. kr. uradov v Gorici, na katera je padla grozna sum-nja »irredentizma«. In ta sumnja je dala nekaterim visokim glavam nekaj skrbi j, češ: v kakšnih rokah bi ležali važni državni interesi, ako bi prišlo do kakih očitnih sporov z laško sosedo. — Neki dvorni svetnik je prišel celo v Gorico, »preiskoval«, odšel — in mirna Bosna.. Načelnika, osumnjena irredentizma, poslujeta lepo dalje. A ljudje, ki poznajo razmere, pa pravijo: Uboga, trikrat uboga Avstrija, ki moraš trepetati za predpogoje svojega obstanka vsled lastne kratkovidnosti!
1+ Za Veliko noč izide v »Leposlovni knjižnici« znamenit angleški roman v slovenskem prevodu.
—	Ne v Ameriko! Družbi sv. Rafaela v Ljubljani piše ameriški list »Ave Maria«: Opozarjamo Vas vnovič, da napnete vse sile, da se omeji izseljeni-štvo, kolikor le mogoče. Svarite ljudi! Poslali smo Vam izrezke iz listov o dogodkih na Ellis Islandu, in Vam jih bomo redno pošiljali, da boste lahko na podlagi javnega mnenja, na podlagi časniških poročil ljudi svarili. Večina teh sporočil je iz New Yorker Staats-Zeitung, največjega nemškega lista v Ameriki. Že ta poročila jasno govore o vsem, kaj se dela z izseljenci in vendar je Mst precej mil in prizanesljiv do komisarja. Kdor je pameten naj ostane doma ter si išče svoje sreče doma v lepi slovenski deželi. Komur dandanes »majka Slave« ne bo dala »sreče« in »kruha«, temu ga amerikanski »Stric Sam« tudi ne bo dal, to je gotovo. Kdor pa noče verjeti, naj pa pride sem pa poskuša in nasledke sam sebi pripiše.
—	Zveza zidarskih mojstrov na Kranjskem. Po tečaju za zidarske mojstre, katere jc povabil deželni odbor v svrho poduka za napravo vzornih hlevov in sploh kmečkih poslopij, so sc zbrali mojstri v »Unionu« k posvetovanju, da" osnujejo zidarsko zvezo z namenom, da bi ložje tudi večje stavbe prevzemali vsi sosedni mojstri in si pri tem pomagali z delavci in s tem zavirali tujo konkurenco. Zato se je osnoval pripravljavni odbor med zidarskimi mojstri na Kranjskem, ki ima preskrbeti pravila za zvezo. Za načelnika tega odbora je bil izvoljen g. Ivan Seršcn, zidarski mojster, Radomle, Kamnik, in za njegovega namestnika g. Ivan Kožuh, mojster na Ladiji, p.
osebno. Ta oglasitev naj sc izvrši v li dneh, potem se napravi ustanovni shod.
—	Živinski semenj v Horjulu prepovedan. Dobili smo: Ker se je pojavila na Vrhniki kužna bolezen na gobcu in parkljih pri parkljati živini in se je bali razširjenja te kuge, prepoveduje se na podlagi § L, točke 5. zakona zoper živinske kuge iz leta 1909, drž. zak. št. 177, živinski semenj v Horjulu dne 27. marca t. 1. C. kr. okrajno glavarstvo v Ljubljani, dne 14. marca 1911.
—	Vič-Gince. Tukajšnji »klerikalci«, zlasti pa frančiškani, delajo nekemu »narodno navdušenemu« Jutrov-cu« strašne skrbi. Kaj so mu pa zopet napravili? Velikanski narodni greh! Sprejeli so neko podporo, ki jim jo je naklonila Kranjska hranilnica za žup-no cerkev, ki ima še nad 120.000 Iv dolga. S tem so po mislih Jutrovca segli Nemcem v roke in čisto slovenska občina Vič je prišla v nevarnost pred Germani. Resnica je, da se je Kranjska hranilnica z znatno vsoto spomnila podpore potrebne župne cerkve in hvaležni so ji frančiškani iz srca za ta dar. In ako se bodo gospodje pri Kranjski hranilnici še kaj spomnili cerkve sv. Antona, frančiškani gotovo ne bodo odklonili daru, kakor se ne bi Plut — ali kakor se mu že pravi — branil, ako bi gospodje pri Kranjski hranilnici rekli: Odbor skleni Plutu v pokritje ogromnega dolga za »Jutro« 23.000 K darovati. Kaj mislite, ali bi g. Plut odklonil tak velikodušni dar, ki bi mu ga nudile nemške roke?! Brez dvoma bi se do solz ginjen še bolj poklonil pred to gospodo, kakor pred kraljem Petrom. Dalje sanjari Jutro-vec o neki kapelici, katero bodo morali »nerazsodni« ljudje vsled pritiska frančiškanov postaviti. Ta kapelica je najbrž zrastla v Jutrovčevi omamljeni glavi. Ako pa Jutrovec misli na kapelico v Rožni dolini, naj gre tja in se bo prepričal, da že stoji in je v lepoto celi vasi. To kapelico so pa vrli, raz-sodni Rožnodolci postavili iz lastnega nagiba, brez kakega pritiska frančiškanov. — Da je pa Kranjska hranilnica dala podporo za cerkev in kapelico, s tem slovenski živelj v občini ni v nevarnosti. Pač pa se lahko dogodi, da v doglednem času tukajšnji Nemci zahtevajo nemško ljudsko šolo, in sicer vsled krivde nekaterih tukajšnjih Ju-trovskih sokolašev. Ob ljudskem štetju se je namreč dognalo, da ravno ti ljudje odpirajo Nemcem vrata, v občino. Jutrovci, tu se primite za svoj umazan, lažnjivi jezik! Iz celega dopisa, katerega je Jutrovec skrpucal v dvomljivem dušnem stanu, se spozna, da je z logiko v velikem nasprotju. Na eni strani se mu smilijo »nerazsodni« ljudje, katere bodo ti preklicani frančiškani na »meh« odrli, na drugi strani pa zabavlja, ako Kranjska hranilnica kaj daruje, da ne bi bilo treba ljudi »odirati« za cerkev in kapelico. Jutrovci so res vso pamet v Belgradu zastavili, če so jo sploh kaj imeli. Zato pa tudi za čenče, katere ti ljudje v svoji »zjutranji« cunji vsiljujejo, kdor je količkaj rezsoden, ne mara. Narodnost in skrb Jutrovcev za »nerazsodne« ljudi, da se poslužimo njihovega izraza, je res pravcati čisti — humbug.
—	Radi stavke pomorščakov v Trstu dohajajo v Pulj vsi parniki z večjimi ali manjšimi zamudami. Prevažanje pošte med Trstom, Puljem in Dalmacijo oskrbujejo torpedovke. — V Pulju se je vršil v sredo zvečer shod socialnih demokratov, katerega se je udeležilo okolu 1000 ljudi. Na dnevnem redu je bil protest radi štrajka odpuščenih uslužbencev cestne električno železnice. Na shodu se je namigavalo na generalno stavko.
—	Za naše mlekarstvo. Na tisoče denarja prinaša mlekarstvo našemu kmetu vsako leto, odkar so zrastle po deželi mnogobrojne mlekarske zadruge. Da pa se tako važna panoga našega narodnega gospodarstva ne zanemari, temveč utrdi in da se odpravijo nedo-statki, kateri se pri tej vrsti zadrug kaj radi pojavijo v mlekarsko tehničnem, kupčijskem in špecijelno zadružnem oziru, sklical je deželni odbor kranjski posvetovanje zastopnikov mlekarskih zadrug, včlanjenih pri »Mlekarski Zvezi« in »Zadružni Zvezi« v Ljubljani, na dan 4. aprila t. 1. dopoldne. Ker se poleg zastopnikov zadrug in obeli Zvez posvetovanja udeleže tudi strokovnjaki v mlekarstvu in zadružništvu, vršilo se bo to posvetovanje v zborovalni dvorani deželnega zbora.
—	Zaročil se je g. dr. F r. I r g o -lič z gdčno Natalijo Jakil, hčerko tovarnarja.
—	Prvi avstrijski dreadnought nc
ho imel, kakor se čuje, ime cesarja, ampak bo nosil ime »Admiral Te-getthof«.
Medvode. —- Kdor se za to zvezo zanima, naj se blagovoli oglasiti- pri omenjenih dveh mojstrih pismeno ali
—	V cirkusu Kiudsky, ki se nahaja sedaj v Brescii, je zdivjal eden izmed levov ter se vrgel na drugega leva in ga močno ranil. Krotitelj H a u e r je hotel leva spraviti narazen, ali tu se je zagnal lev-napadalec proti njemu ter ga zagrabil za hrbet. Vsi navzoči so kar trepetali. Posrečilo pa se je dvema pogumnima uslužbeneeme, da je eden utaknil levu železo v gobec, drugi pa mu je vrgel laso okoli vratu. Tako jc bil krotitelj rešen.
—	Sejmi na Hrvatskem zopet dovoljeni. Hrvaška vlada je zopet dovolila živinske sejme v Zagrebu in okolici. Uradni list objavlja dovoljenje tudi za sejme v okraju Sušak in Cir-k^nica.
—	Pritožba moravskih profesorjev
i naučnemu ministrstvu. Iz Brna
poročajo: Osrednje društvo profesorjev se je svoječasno pritožilo zaradi nekega odloka naučnega ministrstva pri upravnem sodišču, in ie bila ta pritožba to dni rešena, šolsko leto 1910/11 se jc namreč pričelo na Moravskem že 9. septembra. Ker so pa namreč srednješolski suplenti že dobili plačo za preteklo šolsko leto, za čas od 16. septembra 1909 do 15. septembra 1910, jo naučno ministrstvo pozvalo dotične suplente, naj povrnejo že izplačani znesek za čas od 9. do 16. septembra 1910 v znesku okoli 35 do 45 kron. Češko osrednje društvo profesorjev pa se je proti tej odredbi pritožilo na upravno sodišče, češ, da so bile izplačane plače za celo šolsko leto 1909. do 1910. neglecle na to, koliko časa počitnice trajajo. Upravno sodišče je odlok naučnega ministrstva zavrnilo. Na Moravskem je 200 suplentov in pomožnih učiteljev, ki so zahtevane zneske že vrnili, ki pa jih bodo sedaj dobili nazaj.
—	Na ladji »Princ Hohenlohe« avstrijskega Lloyda je 20. t. m. žena pulj-skegj[i gostilničarja Andreja Rismondo povila zdravega dečka. Oče je z ozirom na to, da je fant zagledal luč sveta na ladji, ki ima ime po tržaškem namestniku, slednjega prosil, naj bo dečku za botra. Princ je v to privolil in se pustil zastopati po glavarju v Pulju grofu Attemsu. Fantu pa je podaril hranil-nično knjižico s precejšnjo vsoto.
—	Tovarno za ribiške mreže ustanovi v Trstu posebno v ta namen ustanovljeno društvo z omejenim jamstvom; temeljna glavnica znaša 150 tisoč kron. Ker v vsej naši monarhiji pa niti v Italiji ni nobene take tovarne, je uspeh pač zagotovljen, tembolj, ker bi našla odjemalcev gotovo tudi na Grškem, Ruskem in Španskem. Leta 1905 je bilo v našem primorju 76.607 velikih ribiških mrež s skupno 2,398.311 m širine in 50.000 manjših mrež z 12 do 15 metrov dolžine; razven tega pa še ne-številno ročnih mrež. Do danes je to število še seveda zelo naraslo. Vse to blago je doslej prihajalo k nam iz Nemčije, Francije in Anglije, iz skupaj šestih velikih tovarn. Do nedavna so izdelovali na hrvaških otokih ribiči sami na roko velike mreže, a kakor vsako drugo tako je tudi to domačo industrijo izpodrinilo tovarniško delo. Sedaj se ribiči omejujejo na ročno popravljanje mrež ali k večjemu na izdelovanje majhnih mrež. — V novi tržaški tovarni bodo delovali stroji, ki jih je izumil Tržačan Ivolman in ki napravijo 480 vozlov na uro; vozli so dvojnati in ravno tako zapleteni kakor ročni. Tako poroča »Trščanski Lloyd«.
—	Goriška deželna umobolnica bo veljala deželo dva milijona kron!
—	Ladje brez morske bolezni. Morska bolezen je sedaj zelo redek pojav na sedanjih pomorskih ladjah, veliko redkejši kot v prejšnjih časih. Biti mora že precej neugodno vreme in zelo viharno morje, da more zgibati sedanje kolosalne parnike, ki imajo na deset-tisoče ton. To dejstvo se bo se bolj potrdilo, ko bodo pluli po Oceanu parniki po 50.000 ton, ki jih n. pr. sedaj gradi »Hamburg - Amerika Linie«. Kljub temu pa so istočasno uspešno skušali v zadnjem času tudi pri izredno viharnem morju omejiti guganje velikih ladij, ki ga povzročajo valovi od strani. »Hamburg - Amerika Linie« je na svojih parnikih »Ypiranga« in »Corcova-do« že več kot eno leto vršila uspešno svoje poskuse. Ti dve ladij imata namreč ob strani posebne priprave, ki one-mogočujejo ob viharnem vremenu gn-ganje ladij. Enake priprave namerava uvesti tudi pri novih 50.000tonskih ladjah. Torej, ako ne bo več na morju gu-ganja, tucli ne bo več morske bolezni.
Slovenec umrl v Ameriki. V Cleve-landu je umrl rojak Mike Veglej, star 30 let. Bolan je bil šest mesecev. Umrl je za sušico. V Ameriki je bil šest let. Doma je bil iz vasi Brv, fara Sv. Križ na Dolenjskem.
—	Surov mož. V Kozarjah živi mož J. O., ki je po poklicu pečar, a v ved-nem prepiru s svojo ženo. Dasi je ta vzgledna delavka v tobačni tovarni in skrbna mati svojim otrokom, jo vedno pretepa, da je revica že vsa obupana. Zadnjo nedeljo je zopet doma pretepal staro mater, ženo in otroke, tako da se najmlajšemu poznajo sledovi njegove »očetovske« ljubezni do otrok. Dobro bi bilo, da bi tu vmes posegi- .:.a pravice!
—	V Zagorju ob Savi so v orek dopoldne pokopali gospo Antonijo Blaj (ne Viktorijo, kot se je pomotoma glasilo v mrtvaškem oznanilu), ki je umrla v starosti 67 let. N. p. v m.!
—	Naznanilo sejmov. Slavna županstva uljudno prosi založništvo »Družinske Pratike«, da mu čimpreje javijo morebitne izpremembe v letnih sejmih ali pa opozore na napake v dotičnem zaznamku.
—	Samoumor mlade žene. Pri Trstu se je te dni zastrupila 281etna soproga delovodje Marija Kratochvvill. Ko se je pripeljala rešilna družba, je bila nesrečna žena že mrtva. Vzrok sa-moumora: družinski spori.
—	Pekovski pomočniki v Trstu so predložili mojstrom spomenico za zboljšanje plače in skrajšanje delavnega časa. Zadruga mojstrov je spomenico odklonila.
—	Stavka krojaških pomočnikov v Brodu. Iz Broda na Savi poročajo, da sc je ondi pričela stavka krojaških pomočnikov, ker mojstri niso Iiolcli ugoditi njihovim zahtevam. Krojaškim pomočnikom so bile izročene delavske knjižice ter so morali takoj zapustiti mesto.
—	Slovenec umrl v Ameriki. Umrl je v Vale, Kansa.s, Slovenec Ivan Po-lenšak.
—	Umrl je v Lescah g Franc Pe-telnikar. Pogreb se vrši v soboto ob 4. uri popoldne. X. v m. p.!
—	Vojašnica za vojake - planince.
V Gorici zgradijo novo vojašnico, in sicer za vojake-planince.
NEMČIJA. Sežiganje mrličev.
V nemškem državnem zboru se razpravlja o predlogu, ki dovoljuje sežiganje mrličev. Liberalci so povsod zato, da se jih po smrti sežge, katoliške stranke so bile pa proti temu. Nazadnje se je ta predlog odkazal posebni komisiji, ki naj to stvar uredi.
Nemški cesar na potu.
Nemški cesar Viljem, cesarica Avgusta Viktorija, njun sin princ Joakim in princezinja Viktorija Luiza so odpotovali včeraj iz Berolina na Dunaj, kjer bodo gostje našega cesarja.
MONARHISTIČNA ZAROTA NA PORTUGALSKEM.
Iz Lizbone se poroča: O monar-histični zaroti, ki so jo odkrili v La-mego. so znane sledeče posameznosti. Civilni guverner v Lamegu je ob prvem Sumu uvedel preiskavo v vseh vojašnicah, pri čemur se je izkazalo, da je večina moštva 9. pešpolka monarliisti-čnega mišljenja. Veliko število vojakov so aretovali. Pri zaslišanju aretovanih vojakov se je dognalo, da je monar-histično gibanje po vseh severnih pokrajinah države dobilo trdno podlago. Iz Oporta se je vodila propaganda z uspehom pri vseh polkih na sev. Portugalskem, zlasti pri 3. in 8. pešpolku. Samo 5. pešpolk sc je izkazal kot nepri-stopen. Monarhistični agenti so obljubili moštvu za slučaj, da sc zarota posreči, napredovanja v službi, v nasprotnem slučaju pa dosmrtne pokojnine. Tucli med civilnim prebivalstvom je bila večina pridobljena za protirevolu-cijo, ki naj bi se pričela z umorom vseh republiki udanih častnikov in vojakov. Potem naj bi zmagoslavni monarhisti pridobili polke po južni Portugalski na svojo stran ter si osvojili Lizbono. Republikanska vlada je izdala stroge odredbe.
VSTAJA V MEHIKI.
Vesti iz Newsa poročajo, da zrna-arujejo v mehikanskih bojih vstaši. An-tour so vstaši vzeli po 24urnem obstreljevanju. Branilo ga je 600 vladnih vojakov, ki so bili dobro preskrbljeni s strelivom. Iz Presiclio, države Teksas, poročajo, da so nekoliko za tem, ko so amerikanske čete zabranile mehikan-<kim vladnim četam preko meje dovesti strelivo oblegancem v Ojniagi, priletele med amerikanske vojake kroglje iz pušk. Amerikanska vlada zahteva zaradi tega slučaja pojasnil od mehikansko.
Štajerske novice.
š Interpelaciji sta vložila v seji zbornico 23. t. m. poslanec V o r s t o v -s e k zaradi holkotnoga razsrlasa »§ta-
jerčevske« stranko zoper slovenske posojilnice in poslanec Benkovič v zadevi regulacije deželne meje med 'Štajersko in Kranjsko ob Savi.
š Zopet zmaga. Pri volitvi župana V veliki občini Sv. Krištof pri Laškem je bil skriraj enoglasno izvoljen za župana gospod Anton Petek. Vseh pet svetdval-eov je tudi izvoljenih izmed naših mož.
š Ornig — odložil župansko Čast. Pri občinski seji v Ptuju dne 22. marca je prišlo med ptujskimi renegati do takih kontraverz, cla se seja sploh ni mogla do konca izvršiti. Rezultat je bil ta, da je župan Ornig — odstopil.
š Mladeniški shod v Velenju. V nedeljo, dne 26. marca po večernicali se vrši v Velenju velik mladeniški shod, na katerem govori poslanec dr. Ver-stovšek.
š Mariborski nemški »teater« se i
bliža koncu na račun mariborskih davkoplačevalcev. 'Po Mariboru krožijo raznovrstne vesti. Govori se o velikih defravdacijah in enakih rečeh. Mariborsko mestno gospodarstvo je res vzorno, cla so ga lahko »purgarji« izredno veseli.
š Osebne vesti. Nadučitelja Josip Koschutnigg v Vojniku pri Novi cerkvi in Fr. Vrečko v Slov. Gradcu sta imenovana za šolska ravnatelja. — Svetnik deželne sodnije Nedved v Slov. Gradcu je nastopil šesttedenski dopust; na njegovo mesto je imenovan okrajni sodnik dr. J. pl. Račič.
š Umrl je pri Sv. Benediktu v Slov. goricah posestnik in vnet naš pristaš Davorin Miki. — V 83. letu starosti je umrl v Mariboru feldmaršallajtnant Kari Scliroff, vitez železne krone II. vrste. Pokojnik se je udeleževal leta 1848. mnogih bojev, pa tudi vseh drugih vojaških prask poznejših let.
š Svojega sina hotel umoriti. Iz Brežic poročajo: 17. marca zvečer je hotel čevljar Jožef Molan, ki je zelo surov in pijači vdan človek in ki je že pred kratkim streljal na svojo ženo z revolverjem, a je po srečnem naključju ni zadel, ustreliti svojega sina Antona, ki se ie vrnil domov z dela. Anton Molan je namreč prišel domov, a je našel vežna vrata zaklenjena in je zato potrkal na okno sobe, v kateri je bil ravno njegov oče ter sestri Ana in Marija. Ko jo oče zagledal sina, je upihnil luč, setra Ana pa jc v tem zaklicala bratu, naj pobegne, ker ga hoče oče ustreliti. Anton Molan se je nato liotol skriti za neko drevo, v tem hipu pa je že počil strel in kroglja ga je ranila ria desni roki. Po tem dogodku je pobegnila vsa družina k sosedu, kjer je prenočila in ostala toliko časa, dokler niso orožniki aretovali nečloveškega očeta in ga izročili brežiškemu okrajnemu sodišču. Jožef Molan se je nekoliko ur pred nesrečnim dogodkom prepiral s svojim sinom, pri čemur je že napadel sina s 50 cm dolgo pilo ter mu grozil, da ga ustreli.
š Umrl ie v Mariboru Carl Schroft, c. kr. feldml. v pokoju.
š Uspeh šnopsa. Ptujski šnops je prava mesnica za naše ljudstvo. Teden za tednom prihajajo iz Ptuja in okolice prežalostne vesti o vedno pogostejših umorih, pobojih in tepežili. V mariborskih kaznilničnih prostorih pa ječi vedno več ubogih žrtev — »Štajer-čeve« šnopsarije. V šnopsariji neko Tschrepinko v Skorbi pri Ptuju so 21. marca pili žganje trije fantje: Valentin Brodnjak, J. Supanič in Jernej Kolarič. VsleH zaužitega šnopsa so se začeli prepirati. Na poti proti domu so se začeli pretepati. Valentina Brodnjaka je našla mati zjutraj 22. marca mrtvega in vsega razmesarjenega ležati v neki luži. Od šnopsa pijana tovariša sta ga v prepiru obdelovala s sekiro in nožem in mu razbila glavo in hrbtišče. Oba morilca st-a pod ključem in sta žo priznala strašno dejanje. — Ali slavna avstrijska vlada nima sredstva, da bi prepovedala ptujskim in okoliškim nemškutarjem šnopsarije, ki so največje zlo slovenskega ljudstva v ptujskem okraju?
STE Ah EN ZLOČIN V AVSTRO-OGRSKI ARMADI.
Narednik dal streljati na stražo.
Iz Budimpešte poročajo: V starem Budimu jo vojaška baraka. Tu je na-čcloval oddelku vojakov narednik Pavel Rudolf. Vojaki to so ga bali kot kako strašilo. Pred tednom je neki vojak radi njega skočil v Donavo. Te dni jo narednik Hudolf prišel pijan domov. Ko se jc bližal nočni straži, ža-.kliče na. straži stoječi vojak Andtej Jesinovič: »Stoj, kdo je tu!?« Narod^k na so ni brigal za klic straže in šelSjje dalje. Nakrat straža še dvakrat, Jakliče — strel poči in krolja je lotfela mimo pijanega narednika, ki se je Sedaj nekoliko toliko streznil, da je sffip-znal, k&j bi se mu kmalu zgodilo. Ma.-mestii, da bi mirno priznal svojo k^jv-! <"!o, 'pričel jo psovali stražo:, »Lopav, i
pokazal ti bom, kako se strelja na svojega narednika. To mi boš drago plačal!« Strel iz puške je zbudil celo posadko. Vojaki so prileteli iz barak, a narednik jih je surovo zapodil nazaj. Kmalu nato pa je narednik, prišel v barako, izvlekel iz postelje nekega vojaka Fiela ter mu zapovedal, naj* gre ž njim. Vojak ga jo ubogal. Ko sta Fiel in narednik prišla k vhodu v barake, pokazal je narednik vojaku stražo iz zapovedal: Streljaj! Vojak se je branil, narednik pa mu je zapovedal: »Streljal nanj, ali . . .« V tem trenotku ustreli Fiel, puška mu ocl razburjenosti pade iz rok, vojak na straži se pa zgrudi na zemljo. Vojaki, ki so zopet culi strel, se niso upali iz barak, šele ko je narednik prišel v svojo posteljo, so šli pogledat, kaj se je zgodilo. Našli so svojega tovariša smrtnonevarno ranjenega. Vojaki so se posvetovali, kaj naj store. Sklenili so, da narednika zvežejo, Fiela razorože in telefonirajo po zdravnika in na vojaško oblast. To vso so tudi izvršili, a ko je došel zdravnik, je nesrečni vojak Jesinovič v groznih mukah že izdihnil. Divjega narednika so odpeljali v zapor. Stvar pride v razgovor v ogrskem državnem zboru. Treba bi bilo surovosti pri vojakih omejiti z najhujšimi kaznimi, potom bi ne bil mogoč tak slučaj.
Hogflci žsa uoMilte S. L. S. S lfabšmo llas na
shod
hi se ori! sna praznik o solsafa 25. marca ob 10. ura dopoldne u veliki tioorani „filislona".
Gouori načelnik S. I. S. držaoni in deželni poslanec dr. luan ŠusierSii!.
Udeležite se gstoco ogleoaž-
nega shoda! Pristop imajo samo sosniSlgenllti in somišlfenice S. L. S.
Ljubljanske novice.
lj Umrl je danes v Ljubljani po dolgi in mučni bolezni gosp. F ran S. Šusteršič, župnik pri Sv. Jožefu v Jolietu države Illinois Zedinjenih držav severne Amerike, v starosti 47 let. Pred dvajsetimi leti je šel v Ameriko in bil ljubeznivo sprejet od chi-kaškega nadškofa, kateri mu jc izročil zanemarjene in razkropljene Slovence v Jolietu. Od začetka je zbiral Slovence v nemško cerkev k službi božji; ko pa je razmere nekoliko spoznal, je zgradil za tedanjo razmere precej prostorno cerkev in skromno župniščo. Ustanovil je tudi prvo slovensko šolo v Ameriki, v kateri se zdaj vzgaja okoli petsto otrok pod vodstvom šolskih sester iz reda sv. Frančiška. Verska šola je zvabila slovenske starše ocl vseh strani v Joliet, zato je narasla župnija sv. Jožefa v malih letih na šoststo družin; in ker je bila stara cerkev za toliko ljudi nezadostna, je pokojni župnik sezidal pred šestimi leti novo cerkev, ki je stala pol miljona kron in jo ena naj-krasnejših v nadškofiji. Pokojni je tudi veliko storil za Slovence v gmotnem oziru. Ustanovil je katoliško podporno društvo sv. Jožefa v Jolietu za može in eno tudi za žene. Vplival je, cla so se tudi po drugih slovenskih župnijah in naselbinah enaka društva ustanovila in je potem osnoval Kranjsko Slovensko Katoliško Jednoto, katera zdaj tako lepo napreduje po vseh Zedinjenih državah. Bil je jako blagega srca, njegova gostoljubnost je bila povsod znana, vsak mu je bil dobro došel, naj si bo duhovnik ali dclavec, in sam Bog ve, koliko slovenskim trpinom je on delo preskrbel, dober svet dal in jih gmotno podpiral. — Dasi je imel obilo dela doma, ga to ni zadržalo, cla ne bi Slovence po takih krajih in naselbinah obiskoval, ki nimajo še svojega duhovna, in jih je duševno oskrboval. Zato jo bil v Ameriki splošno spoštovan nc samo od svojih faranov in rojakov, ampak tudi ocl katoličanov vsake narodnosti in tudi od Amorikanccv in drugovercev. Prod mnogo leti jo prevzel od preč. monsig. Buha »Amerikan-skega Slovenca« in ga tako izvrstno urejal, da je kmalu postal priljubljen gost vsaki- katoliške slovenske družine. Tako neutrudljivo delo jo imelo slabe posledice. Pred dvema letoma jo začel bolehati in ker jd'tipal, cla bo pod domačim obneb,jem okreval, jo prišel lansko jesen domov. Navidezno so mu ie res izboljšalo, pa ncuriila' smrt ljube
/matere 4. februarja 1.1. ga je popolnoma potrla: od tistega časa se mu jo zdravje zelo poslabšalo, dokler ni da-nes izdihnil. Trpel je dolgo in bolečine so bile hude, vendar je vse voljno pretrpel. Bog mu bodi plačnik!
lj Liberalci in ljudstvo. Takrat, ko so po ljubljanskih ulicah manifestiralo delavske množice za splošno in enako volivno pravico v državni zbor, so stali liberalci ob strani ter. se posmehovali delavstvu. »Narod« je bobnal proti splošni in enaki volivni pravici in dr. Tavčar sam je glasoval v državnem zboru proti njej. Kakor pa so kazali liberalci svojo ljubezen do delavstva v javnosti, tako so jo tudi izvrševali v praksi. O tem vedo mnogo povedati zlasti nižji mestni uslužbenci. Sladke besede liberalnih govornikov in agitatorjev so le ena sama velika laž, na katero razsodni ljudje ne bodo nasedli. Kaj so storili liberalci za ^rednji stan? Saj mu še zastopstva r' -> dali v bivšem občinskem svetu, manj pa delavstvu. Niti za mestne uslužbence niso skrbeli, če izvzamemo visoko žlahto, kar je znano vsakomur. Poglejmo samo nekoliko k mestnemu užitninskemu zakupu. Pisali smo že o mestnih užitninskih paznikih, kako jim je znal bivši liberalni občinski svet s Hribarjem na čelu »olajšati« težavno službo. Danes omenjamo nekoliko o užitninskih preglednikih. Minulo je že štirinajst, lot, kar je prevzel Lavrenčič vodstvo mestnega užitninskega zakupa. Poglejmo samo, kako človekoljubno jo razdelil službeni čas užitninskim preglednikom. Ti so poloti od 1. aprila do 30. septembra v službi od 5. ure zjutraj neprenehoma do 8. ure zvečer, torej celih 15 ur na dan. Ali ni to sramota, da je liberalni občinski svet kaj takega dovolil? Prošnjo za iz-premembo pa je bivši župan ošabno vrgel v svoj koš! Pozimi morajo biti užitninski pregledniki od 1. oktobra do 31. marca v službi od pol 7. ure zjutraj do 7. ure zvečer, torej 1 2 urna d a n. Dandanes, ko se dobe že židovske (!) tovarno, v katerih delajo navadni delavci po 8 ur na dan, delajo užitninski pregledniki po 15 ur! To je mogočo res samo v Ljubljani pod liberalno komando. Nikjer ni v Avstriji podjetja, kjer bi se delalo po 15 ur na dan, samo ljubljanski užitninski zakup dela to slavno izjemo. Ali pa je to mogoče človekoljubno, da so pregledniki pozimi neprestano 12 ur v službi, v mrazu in dežju"/, pot^pj čudno, če otroci očeta več ne poznajo, ko je pa ta vse dneve v službi. Res, malo socialni so naši liberalci in to so je povsod in vedno pokazalo. Razmeram, ki so jih ustvarili liberalci, mora biti konec, in to bo, ko se bo popolnoma vrglo liberalno gospodstvo v Ljubljani. Kakor se ljudstvo ni oziralo na one, ki so mu hoteli odvzeti politične pravice, tako se tudi ne bo oziralo pri prihodnjih volitvah na. tiste liberalno gospode, ki so ga tlačili, izžemali ter jemali kinih izpred ust. Kdor noče tlačaniti raznim liberalnim pravdarskim in živinskim doktorjem, ki so zavozili v dvajsetih lotih pošteno (?) liberalno mestno gospodarstvo, ta bo pomagal vreči liberalno gospodstvo v Ljubljani, kot ga je slovensko ljudstvo že povsod drugod.
lj Društvo slovenskih trgovskih so-trudnikov je imelo včeraj zvečer v hotelu »Ilirija« svoj 4. redni občni zbor, ki je bil precej dobro obiskan. Otvoril ga je predsednik g. Oblak, ki jc pozdravil navzoče, spominjal se v kratkih besedah društvenega delovanja v minulem poslovnem letu ter imenoval za zapisr nikar.ja gg. Sokliča in Konica. Namesto odsotnega tajnika Seljaka je poročal o tajniškem poslovanju g. Rapus. Iz toga poročila posnemamo, da jo imel društveni odbor v preteklem letu 15 rednih sej in dve tajni, ki so se jih odborniki vedno redno udeleževali. Priredilo se je tudi dva sestanka trgovskih sotrucinikov, katerih udeležba je bila istotako povoljna. Tajništvo je izmed 194 došlib dopisov rešilo 192. Društvena posredo valnica za službe pa je poslovala v 65 slučajih. Med letom sta umrla dva člana, gg. Blaznik in Ravnik. Oskrbela 90 se jima pri pogrebih venca ter se je društvo tudi po cleputaciji udeležilo pogrebov. (V znak sožalja so navzoči vstali s sedežev.) Voselični odsek jo priredil en zabavni večer in II. plesni venček v »Unionu«, ki jo uspel zadovoljivo in na katerem so je opazilo nekoliko več gg. šefov kot lani. Blagajnik g. Černetie poroča, cla jc imelo društvo 2865 K 9 v prejemkov in 1820 K 80 v izdatkov. Pri plesnem venčku v »Unionu« jo bilo 853 K dohodkov in 828 K 56 v stroškov, dobička torej 24 K 44 v Na predlog revizorja se izreče blagajniku soglasno zahvalo in absolutorij. Pri volitvi odbora je bil na predlog dosedanjega predsednika g. Oblaka, ki jo odstopil, soglasno z vzklikom izvoljen ' g. Oskar de Ancona. ki sprejme med
odobravanjem navzočih predsedniško mesto. Ob tej priliki izreka tajnik g. Rapuš dosedanjemu predsedniku g. Oblaku v imenu društvenikov zahvalo za njegovo dosedanje uspešno delo za organizacijo slovenskih trgovskih so-trudnikov, pri katerem je bil že spočetka eden prvih. Za skrutinatorjc pri volitvah odbora se imenujejo gg. Sladič, Sterle in Snoj. Izvoljeni so bili: Josip Zima, Štefan Rapuš, Slavko Černelič, Ivan Ivernc, Martin Gornik, Luka Mo-nard, Svetlič, Prosenc, Fr. Zaloknr in Ivan Soklič; za računske preglednike pa Ivan Snoj, Karel Danko in Ivan Sladič. Pri slučajnostih povdarja g. Oblak, da je društvo v kratkem času svojega štiriletnega obstoja doseglo v obstoječih razmerah mnogo, razvijalo se je tudi po številu članov, katerih šteje sedaj že 115. Naj bi se člani tudi v bodoče udeleževali društvenega delovanja, po-sečali društvene prostore ter podpirali v slogi odborovo delo. Zahvaljuje se za čast, ki so mu jo izkazali društveniki, da so ga skozi vsa štiri leta volili v odbor in za predsednika ter poživlja med živahnim odobravanjem navzoče k še tesnejši organizaciji. Novoizvoljeni predsednik g. Ancona se je zahvalil za poverjeno mesto predsednika, ter izreka žeijo, naj bi člani v kolikor mogoče složnem delu nudili odboru krepko oporo ter se ne strašili, ako se jim bo metalo pod noge polena, kot so se jim že. Ako slovenski trgovski sotrudniki zase ne bodo dosegli morebiti mnogo, bodo pa za svoje naslednike. Zahvaljuje se časopisju, ki je podpiralo stremljenje trgovskih sotrudnikov, kar je zlasti pokazalo pred zadnjim praznikom sv. Jožefa. Gotovo je, da. bo organizacija trgovskih sotrudnikov napredovala, ker ima oporo v javnosti. Mnogo dela še čaka društvo. Spremeniti bo treba, pravila, ker žele pristopiti tudi izvenkranjski trgovski sotrudniki, zlasti s Štajerskega. Treba pa jc tudi v Ljubljani, kakor po Kranjski sami, živahne agitacije za društvo. Na to se je občni zbor zaklujčil.
Dekliška Marijina družba v Križah pri Tržiču ima v nedeljo, 26. marca popoldne po večernici igro »Junaška deklica«. Med dejanjem nastopa moški pevski zbor.
lj Dež. odbornik dr. Lampe jc iz tira da odsoten do četrtka.
lj Zbor »Ljubljane« ima v nedeljo ob 11. uri dopoldne vajo v hotelu »Union«.
lj Patronat Vincencijeve družbe za mladino v Ljubljani naznanja vsem delavnim članom, da se vrši konferenca v ponedeljek, t. j. 27. t. m. točno ob pol 5. uri popoldne v posvetovalnici Kat. tisk. društva (Katoliška tiskarna,
1.	nadstropje). Polnoštevilnc udeležbe se prosi.
lj Slovenske Filharmonije dobrodelni koncert, ki se vrši jutri, na praznik, v veliki dvorani »Unionovi«, bo nudil izvanreden glasben užitek. V simfoničnem delu sporeda nastopi, kakor smo že včeraj poročali, umetnica na glasovirju g. baronica Vay-Mikes v krasnem Mozartovem koncertu št. 23 za glasovir in orkester. Dalje svira orkester mično fantazijo »Stara pesem« domačega skladatelja Parme in Czaja-nekovo »Simfonično uverturo«. Zabavni tlel sporeda prinaša kompozicije svetovnih mojstrov: Liszt, Mascagni, Maillart, Lehar, Strauss in druge. Začetek koncerta ob 8. uri zvečer. Vstopnina 1 K. Vstopnice v predprodaji se dobe tudi v trafiki hotela »Union«. Ker gre čisti dobiček koncerta v dobrodelne namene, sc pričakuje mnogobrojno udeležbo.
lj Razburjenje v »Učiteljski Tiskarni« je bilo včeraj tako, da se je razvilo v tepež. Letele so okolu razne psovke. Pri tem je bil napaden stavec g. pl. SI a do vič, ki je bil tudi ranjen.
l j Zanimiva iznajdba gosp. Iv. Ma-sleta razstavljena. Danes so okolu
2.	ure popoldne razstavili v izložbenem oknu pri Igliču zelo zanimivo iznajdbo gosp. Masleta proti trčenju vlakov. Včeraj so poskušali napravo proti trčenju vlakov (samodelujoči pokladalec. pokalnih in svetlobnih signalov) v navzočnosti inženirjev in uradnikov južne železnice, ki so izrekli tako glede sestave aparata, kakor tucli glede njegovega delovanja popolno priznanje. Razstavljena je tudi nova iznajdba: Napet-nik proti oškropljenju z blatom.
lj Simultanska šahovna priredba dr. Vidmarja. Šahovni mojster dr. Milan Vidmar je dospel na povratu iz svetovnega turnirja v San Sebastjanu, kjer je dosegel sijajen uspeh, v Ljub-
Brilianfi p o nizki . ce ni.
ljano in igra na vsestransko željo da- j nes zvečer ob pol 9. uri v prostorih kavarne »Evrope« istočasno proti poljubno visokemu številu igralcev. K priredbi se vabijo vsi šahisti, in naj prinesejo z ozirom na pričakovano veliko udeležbo igro seboj.
lj Umetniška razstava v Jakopičevem paviljonu. Spomladanska razstava se letos otvori meseca maja Zadnji rok za prijave je 15. april, za vpošiljatev umotvorov 25. april. Prijave sprejema R. Jakopič, Ljubljana, Emonska cesta 2; umotvori pa naj sc pošljejo na naslov: Umetniški paviljon R. Jakopiča, Ljubljana.
lj Bolniška blagajna samostojnih obrtnikov v Ljubljani ima občni zbor v soboto, clne 25. marca 1911, ob 2. uri popoldne v steklenem salonu pri Levu, Marije Terezije cesta.
Dela za notranjo šolsko opravo za novo šolo na Prulah so razpisana clo 11. aprila.
UMORI AMERIKANCEV V OKOLICI KARLOVCA.
Poizkus tudi v Ljubljani?
Ves Karlovec je razburjen, ker je sedaj gotova stvar, da je v tem sicer jako miroljubnem mestecu imela sedež organizirana roparska družba, ki se je bavila z ubijanjem ljudi na veliko. Ta tolpa je čakala one, ki so se vračali iz Amerike v domovino, jih zvabila v zasedo, jih umorila in oropala. Doslej so našli v Kulpi priKarlovcu tri umorjene Amerikance, o katerih še ne vedo, kdo so, o četrtem najdenem truplu pa trdi oblast, da je mož umrl le vsled srčne kapi. Detektivi na avtomobilih iščejo sledov. Danes poročajo, da so prijeli v Krstinji na bosenski meji moža, o katerem je brezdvomno dognano, da je morilec tretje žrtve. Iz previdnosti policija o podrobnostih molči. Sled za roparsko družbo vodi v Bosno. Roparsko družbo bodo, kakor zagotavlja policija, prijeli še tekom današnjega dne.
Včeraj smo poročali, da so včeraj ponoči našli za južnim kolodvorom v Petrovardinu leta 1878 rojenega Jožefa Sommerja nezavestnega, ki je krvavel iz ušel in ust in je imel na levi strani čela veliko rano. Mož je sedel zvečer v restavraciji južnega kolodvora, je šel potem v čakalnico tretjega razreda, kjer je nameraval počakati prihodnjega vlaka; ko so pa kolodvor zaprli, je revež moral vsled posebnih ljubljanskih razmer na cesto. Težko ranjenega Jožefa Sommerja so prepeljali v deželno bolnišnico, kjer je že umrl. Ker se je okoli južnega kolodvora ob kritičnem času klatil nek brezposelni Bošnjak, je tega. policija izsledila in izročila sodišču. V domovino vračajoči se Amerikanci in drugi potujoči naj bodo previdni, cla ne padajo v roke kakemu članu družbe bosenskih roparjev.
Telefonska in brzojavna porodila.
STALIŠČE »SLOVENSKEGA KLUBA«.
Dunaj, 24. marca. Včerajšnja vest, da bi se člani »Slovenskega kluba« mislili pridružiti češkemu predlogu, je bila pomotna. Zastopniki »Slovenskega kluba« so marveč dosledno vztrajali pri svojem odklonivnem stališču, katero je utemeljeval dr. šusteršič v dotič-ni seji »Slovanske Unije« sledeče:
»Slovenski klub« je v svoji celoti za razpust zbornice, ker kaže sedanja zbornica vsa znamenja senilnosti in je absolutno nesposobna za resno politično delo. a »Slovenski klub» je soglasnega mnenja, da ne bi bilo umestno baš sedaj šc pred Veliko nočjo privesti zbornico do katastrofe, kajti zbornica stoji sedaj v znamenju pokritja za najimenitnejše potrebe monarhije kot ve-levlasti in nikakor se ne more »Sloven-ltlub« strinjati s tem, da bi se rešitev teh vprašanj zaprečila. »Slovenski klub« svari slovansko opozicijo pred tikim sklepom. Zastopniki »Slovenskega kluba« bodo glasovali zoper češki predlog, izjavljajo pa že naprej, da bodo v slučaju, da bi bili preglasovani, kar bi zelo obžalovali, vendar kakor vselej zvesto držali se storjenega skle pa »Slovanske Unije«.
Izvajanja dr. šusteršiča so napravila tako globok vtis. da se je dobila večina za odgoditev soje na popoldan. Samoposebi se razume, da so v popoldanski .seji zastopniki »Slovenskega kluba« dosledno glasovali zoper češki predlog. Češki predlog je bil sprejet z vsemi češkimi glasovi, zoper vse neče-ške glasove.	,
Dunaj, 24. marca. Od nekaterih strani se razglaša mnenje, da bi se dal
položaj sanirati s spremembo vlade.
To pa ni res. T'.-'čina »Slovanske Enote« stoji odločno na stališču, da bi sprememba vlade bila v sedanjem trenotku ire|cvantno dejstvo, ki bi na noben način ne izpremenilo parlamentarnega položaja, kakršen je nastal v posledici zadnjega sklepa »Slovanske Enote«. Izboljšanje položaja zamore ustvarili samo razpust zbornice.
OPOZICIJA VSTRAJA NA SVOJEM STALIŠČU.
maj, 24. marca. Na kritični situaciji se tekom današnjega dopoldneva in jiopoldneva ni ničesar izpremenilo.
Opozicija vztraja na svojem stališču, da se. vladi provizorij na noben način ne dovoli. Danes ob deseti uri dopoldne sc je sešel proračunski odsek, v katerem je opozicija sprožila formalno debato in predlagala, da se mora odsek baviti najprej z rednim proračunom in še le potem z izrednim. V debato sta od slovenske strani posegla tucli dr. Korošec in G o s t i n č a r. Po dve-urni včasih zelo živahni in celo veseli debati se je sprejel predlog večine, da se začne debata o proračunskem pro-vizoriju proti glasovom opozicije. Nato je začel poslanec grof Wittek svoje poročilo, nakar so prišli posamezni govorniki do besede. Govorniki opozicije govorijo zdaj še normalno, da ne bi se zmučili in da se lahko še v drugič vpišejo v govorniško listo. Opozicija hoče na vsak način rešitev provizorija preprečiti in svojo akcijo do konca izpeljati. — Danes zvečer se namerava sklicati ministrski s v e t, v katerem bo že padla odločitev, kaj se ima zgoditi. Splošno se misli, da bo baron Bienerth najprej podal formalno demisijo svojega kabineta, seveda, če io ho krona sprejela, je clrugo vprašanje. Vsi poslanci so pripravljeni na to, da je bila včerajšnja seja zbornice zadaja.
BUDGETNI ODSEK.
Dunaj, 24. marca. Budgetni odsek sc jc danes sešel, da začne razpravo o budgetnem provizoriju, ki bi se morala po intencijah vlade danes tudi končati. Že od začetka je opozicija izprožila 2-urno debato o formalnih predlogih, na kar je poročevalec začel debato. Govorili so dozdaj Conci, Šilinger in Šra-mek.
KRANJSKO POSOJILO.
Dunaj, 24. marca. Justični odsek jc nujnim potom sprejel vladno predlogo glede pupilarne varnosti lOmilijon-skega posojila, ki ga najame Kranjska.
LAŠKI KRALJ SPREJEL SOCIALNO-
DEMOKRAŠKEGA POSLANCA.
Rim, 24. marca. Laški kralj Viktor Emanuel je v svrho rešitve sedanje ministrske krize sprejel soc. demokraške-ga poslanca Bissolatija. Vsled tega dogodka se sodi, da bo Giolitti sestavil svoje ministrstvo tudi s pomočjo soc. demokratov. Ker se je zdaj vprvič zgodilo, da je sprejel laški kralj soc. cle-mokraškega poslanca, se o tem dogodku seveda jako veliko govori in piše. Bissolati je najgorečnejši .zagovornik bloka, to je zveze vseh »svobodomiselnih« elementov zoper krščanske. Bisso-
lati Je bil eno uro pri kralju. Na katoli
škc kroge je seveda ta avdijenca napravila vse prej kot ugoden vtis. Glasilo soc. demokracije »Avanti« noče glede te avdijence nič pravega povedati, pravi pa, da je Bissolatijev korak bol; osebnega značaja in da ni bil od stranke avtoriziran. Socialistična stranka da bo nadaljevala kljub temu svoje »propagandistično« iu »bojno« delo.
NEMŠKI CESAR NA DUNAJU.
Dunaj, 24. marca. Danes so prispeli semkaj nemški cesar, cesarica, princ Joachim in princesa Luiza.
Koroške novice.
k Nemški cesar mimo Trbiža. V
soboto, dne 25. marca ob na 7. uro sc bo peljal tukaj mimo nemški cesar z dvornim vlakom. Pred njim bo peljal nekaj časa prej posebni vlak, ki bo pregledaval tir in varhostne naprave. Železniški uradniki so dobili radi cesarjevo vožnje posebne instrukcije. Vsi železniški uradniki in čuvaji morajo hiti ta dan v službi v prazniški obleki in z vsemi odlikovanji. Železniški delavci, ki bodo stražili mostove in cesine prehode, so dobili za to priložnost posebne trakove z cesarskimi barvami, ki jih bodo imeli pripete na levem rokavu.
Specialni zdravnik za
očesne, nosne ln vrstne

9!«
Učiteljica Marija Cepudor javlja v svojem in v imenu svojih otrok Irme, Leona, Milana, Alfonza in Anke prt-tužno vest vsem svojim sorodnikom, prijateljem in znancem, da je njihov preljubi nepozabni sin oziroma brat, nečak in bratranec, gospod
mestni učitelj
po jako dolgi mučni bolezni včeraj 2.'5. marca oh 12. uri opoldne v starosti 22 let, previden s tolažili svete vere, mirno v (lospodu zaspal,
Pogreb nepozabnega rajnika se vrSi v soboto, dne 25. marca ob 4. uri pop. iz hiše 'žalosti, Poljanska cesta 83, na pokopališče k sv. Štefanu (Božjemu grohu). — Dragega pokojnika priporočamo v trajen spomin.
V Ljubljani, dne 24. marca 1911.
Brez vsakega drugega obvestila!
Potrtim srcem javljamo v svojem, kakor v imenu vseh sorodnikov tužno vest, da je naš predragi soprog, dobri oče, oziroma brat, tast in stari oče gosp.
JAKOB MEDEN
posestnik
danes zjutraj ob 1/28. uri, po dolgem hudem trpljenju, prejemši sv. zakramente za umirajoče, v 65. letu svoje dobe mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega ranjkega bode v nedeljo dne 26. t. m. ob 3 uri popoldne.
Nepozabnega ranjkega priporočamo v blag spomin in molitev. V Begun j ali dne 24. sušca 1911.
Marija Meden, roj. Škerlj
soproga.
Matija, Anton, Viktor, Mlmi omož. Regvart, Ana, Ivanka omož. Les-
kovic, Lojzka in Genca
otroci.
Ivan Meden, Ana omož. Meden, Franja omož. Lah.
brat in sestri.
Ladislav Regvart, Zdravko Leskovic
zeta.
Maša in Maja
vnukinji.
1 ITT N F R unar-Prva največja domača k^i^-^i
* ' ^ exportna tvrdka ur,zlatnine stvena znamka: ana Mestni trg j n s reb rn in e, b a 51 n a tova r n a ur v
,, mm w
•-—» O .• __1•: o«r%-
Ti delavci-čuvaji imajo posebna spričevala, da se nobeden nepoklican ne prikrade med stražo. Obenem je poklicanih polno žandarjev, ki bodo stražili progo. Na vsaki kilometer pridejo povprečno trije in bodo tako razvrščeni, da bodo drug drugega videli. Straže morajo bit pol ure pred prihodom vlaka na svojem mestu. Na peron postaj smejo samo službujoči uradniki.
k Samoumor. Zlatar Rudolf Maas, stanujoč v št. Rupertu pri Celovcu, se je 22. t. m. zastrupil s ciankalijem. šo predno se je pripeljal ponj rešilni voz, jo Maas izdihnil. Vzrok samoumora so baje slabe družinsko razmero.



065
Najžalostnejšega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem iu znancem, da je naša iskreno ljubljena mati, stara mati. sestra in teta, gospa
Jerico Lenassi,
mesiaega užitoinskega prejemnika vdova
dne 23. marca ob 1. uri popoldne po dolgi, mučni bolezni, previdena s svetimi zakramenti za umirajoče, v 50. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspala.
Truplo predrage pokojnice bo v soboto dne 25. marca ob 10. uri dopoldne blagoslovljeno v hiši žalosti, GlinSka ulica št. 5, ter prepeljano v Gorenji Logatec, kjer bo ob 3. uri popoldne na župnem pokopališču pokopano.
Predrago pokojnico priporočamo v blag spomin.
Ljubljana, dne 23. marca 1911.
Viljem, Marija, Ivana, Amalija, poročena Mosesncl, otroci. — Ostali sorodniki.

983
H
Z?hvala.
Med dolgotrajno boleznijo in povodom smrti našega predragega
ljubljenega sina oziroma brata gosp.
Franc Škerjanca
dijaka I. drž. gim.
smo dobili toliko dokazov iskrenega sočutja, da nismo v stanu zahvaliti se vsakemu posebej za ustno in pismeno izraženo sožalje.
Zato se tem potom zahvaljujemo iz celega srca za vse ljubeznivosti, zlasti tudi zamnogobrojno pogrebno vdeležbo in za prekrasne vence, ki so jih darovali prijatelji in znanci dragemu rajnkemu.
Posebej izrekamo svojo zahvalo prečastitemu očetu Ernestu za to-lažljive obiske ob urah nepopisnega trpljenja, dalje gospodom profesorjem in dijakom kot prijateljem našega ljubljenca in pevcem za ganljivo petje, ki je nas tolažilo ob pre-rani izgubi preljubljenega sina.
V Ljubljani, dne 21. marca 1911.
Žaluioia rodbina Škerjanc-
Globoko potrtim srcem naznanjam vsem prečast. duhovnim so-bratoni, prijateljem in znanaem žalostno vest, da jo bil po volji Vsc-mogočnoga odpoklican po večno plačilo prečastiti gospod
VB V
n

na prodaj poleg pokopališča svetega Križa.	oso
ustersic
Več se poizve pri kamnoseku Kunaverju istotam.
Takoj se sprejme
979
bivši župnik v Met-n države Illinois v Severni Hmerili?
ki je danes zjutraj ob 3. uri po dolgi mučni bolezni, večkrat previden, v starosti 47 let izdihnil svojo blago dušo.
Pogreb prečastitega gospoda bode v nedeljo ob 4. uri popoldne iz hišo žalosti, Sv. Petra cesta 17, na župno pokopališče na Viču pri Ljubljani. Sv. maše zadušnice sc bodo brale v župni cdrkvi Mar. Oznanjenja.
Nepozabnega pokojnika priporočam vsem duhovnim sobratom v pobožno molitev in blag spomin.
krolaški pomočnik
za vsako delo.
Peter Dolničar,
Dobrova pri Ljubljani St. 75.
F^iSScSSSJIS
Ljubljana, 24. marca 1911.
f Ivan Stariha
škof v p.
976
Venci se na željo pokojnika hvaležno odklanjajo.
Prvi kranjski pogrebni zavod Fr. Doberlct.
z dvema sobama se odda za majev termin v Ilirski ulici. Poizve se pri lastniku Adolfu Hauptmann, Ljubljana. 972
Dva mizarska pomočnika = in dva učenca =
sprejme Anton Hrovat, mizar v Brez-nici, p Žirovnica, Gorenjsko. 982
ZRHVRLR.
V imenu našega najboljšega pokojnega prijatelja, očeta in moža
IVANA VURNIKA
naj nam bo dovoljeno zahvaliti se slavnemu občinstvu mesta Radovljice ter njegove bližnje in daljne okolice zu vse mnoge dokaze ljubezni in spoštovanja, ki mu jih je izkazalo ob priliki njegove smrti in njegovega pokopa. V prvi vrsti se nam je zahvaliti visoko-častiti duhovščini, zlasti prečastitemu g. kanoniku-dekanu J. Novaku za vodstvo pogreba in nagrobni govor, gospodu msgr. Tomo Zupanu gospodu mestnemu dekanu A. Koblarju iz Kranja, gospodu dekanu iz Stare Loke M. Mraku, gospodu dež. poslancu župniku Iv. Pibru gospodu duhovnemu svetniku Jan. Oblaku, visokočast. predstojnižtvu samostana na Brezjah in vsem drugim visokočastitim gospodom, ki so bili ali v asistenci ali se sicer udeležili izprevoda. Prav tako se nam je zahvaliti visokorodnemu c. kr. uradništvu: c. kr. okrajnega glavarstva, na čelu gospodu Fr. Župneku, c. kr. sodnije, na čelu gospodu predstojniku sodišča, okrajnemu sodniku Regally-u, gospodom uradnikom c. kr. davkarije, visokorodnemu gospodu c. kr. okrajnemu zdravniku dr. Jelovšku. zlasti za izredno skrb in požrtvovalnost tekom zadnje bolezni pokojnika, okrožnemu zdravniku dr. Vovesu gospodu c. kr. notarju Alf. Rudeschu, gospodu županu dr. Vilfanu za vse dokaze sočustev, kakor tudi mestnemu starešinstvu radovljiškemu in vsem zastopstvom slavnih občin iz okolice, blagorod. gospodom pevcem in njihovemu vodju, gospodu Šmigovcu za ubrane žalostinke in šolski mladini, slavni požarni brambi, telovadnim odsekom ,,Orla" iz Radovljice, Brezij, Podbrezij in Kamne gorice, blagorod. gospodom stanovskim tovarišem pokojnika, gospodu Tomannu iz Ljubljane in vsem mnogoštevilnim pokojnikovim prijateljem in dobrini znancem ki so počastili njegov spomin.
V Radovljici, dne 23. marca 1911.
Terezija Vurnik, žena. — Ivan Vurnik, tehnik, cand. archit., sin.
Marica Vurnik, hčerka.
Pozor! Vabljivo in priporočljivo I
Otvoritev gostilne
^Movijork"!
Slavnemu p. n. občinstvu v Ljubljani kakor tudi tujcem z dežele si usojam najvljudneje naznanjati, da sem prevzela in na novo uredila staroznano gostilno „Tunel" sedaj pod imenom „NovIjork"
v Kolodvorski ulici v Ljubljani
blizu južnega kolodvora. GosUlno otvorim jutri dne 25. inarca Točila bom najboljša vina, kakor trdi sveže pivo in drugo pijačo. Za točno postrežbo bom skrbela sama in sicer z gorkimi in mrzlimi jedili po zelo nizkih cenah. - Na razpolago so tudi prenočišča. Obenem sprejmem abo-nementna hrano in stanovanje. Postrežba točna! — Za obilen obisk se priporočam
Beti Orehkova, gostilničarka. ifeiu—
Vabilo
Kmetijskega društva v Podkorenu
registrovana zadruga •/. omejeno zavezo ki se bo vršil
23. aprila 1911 ob 4. uri pop.
v zadružni hiši.
Dnevni red:
1.	Poročilo o letnem računu in odobritev
računskega zaključka za leto 1910.
2.	Volitev tretjine odbornikov in na-čclstva.
3.	Volitev nadzorstva.
4.	Volitev razsodišča.
."». Čitanje revizijskega zapisnika, •i. Slučajnosti. 7. Prememba pravil § 17.
V slučaju, da prvi redni občni zbor ne bo sklepčen, se skliče po § 36. dragi občni zbor na isii dan ob 5. ari popoldne, z
istim sporedom.
Načelstvo,
M Laska kuhinja ___
v hotelu Malic, nasproti glavne pošte.
Vsak drn sveže rifee iz jadranskega morja raznih vrst.
Kosilo za abonente od 50 vin. dalje.	y78
Pristna južna vina Brioni i. dr. Vsak dan kaka špecialiteta laške kuhinje in sveže tržaške škedenjske ročice (bige). Vampi, polenta, Sardoni alla Marinaja. - Danes špecialiteta od 7. dalje rižota morskih rakov — Risotto di scampi in špecialitete: brodetto (juhica morskih rib), filetti, peresa (svoglie), cefali (cievoli), zobniki (dentale), orade, bradniki (barboni), rumeni guati, sardele, begalci (scampi).
Naznanilo in priporočilo.
969
Podpisani javljam slavnemu občinstvu da sem se preselil iz Malega polja, občine Col pri Vipavi v črni vrh št. 9 pri Idriji, kjer bodem imel
gostilno in kupčijo z lesom
ter sc vljudno priporočam za obilni obisk in blagohotno naklonjenost.
Obenem opozarjam slavno občinstvo, da sc obrača v pismenih in drugih zadevah naravnost na radj naslov.
Franc Pregelj, Črnivrh pri Idriji štev. 9.
CERNE
sodar na Glincah štev. 10
naznanja slavn. občinstvu, da izdeluje nove in popravlja stare sode po najnižjih cenah. 961
za kleparsko obrt in vodovodno inštalacijo se sprejmeta takoj v Sp. Šiški štev. 66 Franc Lončar, klepar in vodovodni instalater.	985
Fr. F. Zajec
Izprašati optik
Ljubljana, Stari trg 26
priporoča veliko zalogo očal. ščipalcev, toplomerjev, barometrov ter vse optične
izdelke.
Očala In ščipalcl po zdravniškem recoptu.
Popravila se izvršujejo dobro In ceno.
Ceniki brazplačso.	97)
TržlSKe novice.
t Stoletnica požara v Tržiču bo prihodnji četrtek, 30. t. m. Leta 1811. je bilo, ko je začelo goreti zjutraj v hiši kovača Mateja Klander v zgornjem koncu tega trga. Grozoviti požar je vpepelil vslecl močnega severnega vetra 151 hiš in nad 100 delavnic. Zgorelo je 75 ljudi. Župnik Prešeren, ki je tedaj župnikoval v Tržiču, poroča ško-fijstvu: »Das Weinen, Wehklagen und das bis an die Verzvveiflung grenzende Heulen des Volkes ist unbeschrei-blich.« V spomin na ta požar se vsako leto slovesno obhaja praznik sv. Flori-jana s procesijo po trgu. — Kakor ču-jemo se bo letos v spomin na stoletnico obhajala cerkvena slovesnost najslo-vesneje na dan sv. Florijana, 4. maja. Slovesno pontifikalno sv. mašo bo opravil ta dan mil. g. stolni prost Sajo-vic iz Ljubljane. Ta dan bo menda tudi slovesna otvoritev in blagoslov novega gasilnega doma.
t Prememba posesti. Aljančičevo gostilno pri kolodvoru je kupil g. Jožef [Pogačnik, ki je bival doslej v Celovcu. — Tukajšno lekarno g. Robleka je kupil Čeh g. Bogoslav Lavička.
t Predavanja v društvu sv. Jožefa. Zadnje tedne je predaval v društvu g. kaplan Čadež o predmetu: Ali bivajo živa bitja na zvezdah? G. župnik je govoril 14. t. m. o delovanju delegatov avstrijskih v Budimpešti, 21. t. m. pa o sežiganju mrliče v. Predavanja se vrše vsak torek ob 8. zvečer in so zelo dobro obiskana.
t Društvene zadeve. Društvo sv. Jožefa je svoj praznik 19. t. m. praznovalo na slovesen način. Zjutraj so se članice in člani udeležili skupnega sv. obhajila, Orli v krojih. Ob 10. so odšli z društveno zastavo v cerkev sv. Jožefa, kjer je imel g. predsednik Gole primeren nagovor in sv. mašo, popoldne ob 4. so bile tu pete litanije. Nasprotnikom poštenega krščanskega delavstva ti javni nastopi niso bili po godu. Dali so duška svoji nevolji s psovkami, ki pričajo o oliki, katero imajo gotove vrste ljudje, ki se prištevajo med boljše. Drugič bomo imena takih olikancev javnosti naznanili.
t Cvetina Borograjska jc igra, katero so priredile na večer sv. Jožefa društvene članice. Igralo se je izborno. Dvorana jc bila tako nabito polna, da je moralo mnogo občinstva oditi, ker ni bilo več prostora. Igra se zato ponavlja v nedeljo, 26. t. m., ob pol 5. uri popoldne. Kdor želi videti resno, pod-učno igro, naj se ta dan potrudi v društvene prostore. Ne bo mu žal. Dana je prilika tudi okoličanom udeležiti se predstave.
t Trški občinski urad je najel nove, zračne in svetle prostore pri Bastelju sredi trga, kamor se preseli s 1. majem. S tem pa se je izpolnila gorečemu socialnemu demokratu Jazbecu najgorečnejša želja, ki jo je izrazil v gostilni pri Gašperinu, da hoče namreč kot bodoči občinski svetovalec sedeti tam, kjer sedaj sedi pri občinskih sejah g. odbornik Dornig. Ker bo torej to mesto v dobrem mesecu prazno, bo lahko sedel od 1. maja naprej noč in dan na njem sodrug Jazbec. Čestitamo!
Izpred sodlSCo.
Sodna razprava proti kralju ka-moristov in dvainštiridesetim tovarišem. Take sodne obravnave, ki se je pričela 15. t. m. v italijanskem mestecu Viterba, še ni bilo nikoli. Že notranje lice sodne dvorane je nenavadno. Pred sodnim senatom in porotniki sedi 39 obtožencev v veliki železni kletki, ki so jo napravili nalašč za to obravnavo. Te varnostne odredbe so bile neobhodne, ker se je bilo bati, da bi obtoženci (italijanski kamoristi — organizirana roparska tolpa), ne atakira-li sodnike, porotnike ali priče, ko bi došli v dvorano. Obtoženi so kralj neapeljskih kamoristov Enrico Alfano iu <42 njegovih tovarišev. V celi Italiji se z največjim zanimanjem pričakuje razvoja te obravnave, ki bo trajala gotovo šest mesecev. Ko je uvidel pred časom Enrico Alfano, da mu v Italiji postajajo pod nogami tla vroča, je pobegnil v Ameriko, kjer je lirzo postal vodja močne italijanske mafije in kjer so ga kamoristi sprejeli z odprtimi rokami. Toda tudi njemu, kralju italijanskih roparjev in tatov, so bili kmalu na sledu. Newyorški policijski nadzornik Perosini, po rodu Italijan, ga jo izsledil in arctoval. Alfano bodo izročili v Italijo, a Perosini je plačal svojo smelost s smrtjo; umorili so ga kamoristi. Njegovega morilca dosedaj niso še dobili. V omenjeni sodni obravnavi sc bo razpravljalo tudi o tem umoru. Povod sodni razpravi je dal umor zakonskih Cuocolo, ki se je dogodil dne 5. junija 190G v Ncapelju. Ženo Couco-
Prlznano na oečja, resnlCno domaČa, le 25 let obsto{e£a ekspertna furdka.
Franc Čuden, urar
LJubljana, Prešernova ulica I
samo nasproti Frančiškanske cerkve
največjih tovarn švicarskih ur »Union« v Genovi in Bielu
on iorel lahko po originalno tooarnlSklh cenah
garantirano zanesljive, v vseli legah in temperaturah po njegovem astronomičnent regulatorju regulirane, svetovno
znane
matematično preciznim kolesjem v zlatu, tula, srebru, nikeljnu in jeklu
Ncdosežno velika izbira. — Večletno jamstvo.
zastonj in poštnine prosti.
637 t Ceniki

Trpi Vaš Urok na angleški bolezni,
ali jo slaboten in nič ne napreduje? Dajte mu Scott-ovo emulzijo in opazili bodete, da postanejo kosti sčasoma ravne in močne, mišice se razvijejo, otrok bode zopet v kratkem času čvrst in zdrav skakal, kakor drugi otroci. Najbolje in najbolj čiste sestavine po posebnem Scott-ovem pripravljanju slastne in zelo lahko prebavne, to pomeni
Pristna lc s (o znamko	. . ..............,
— ribičem - kot	ni nje v 34 letih dosežen uspeh
garancijskim znakom	pri angleški bolezni. Sladek, StllC-
Scott-ovegaravnanja!	tjjnast okus Scott-ove emulzije
je pri vseli otrocih zelo priljubljen in pri tem veliko bolj učinkujoč kot drugo neprijetno ribje oije.
Cena izvirni steklenici 2 K 50 vin.
Dobi se v vseli Iclsarnati.
5109
f! s--1
o/črmva/loz
železr.ato j<ina-Vmo
Higienična razstava na Dunaju 19C6:
Državno odlikovanje in častni diplom k zlati kolajni.
Fovzroča slast do jedi, okrepča živce, zboljša kri iu je re-konvaiescentom in malo-krvnlm zelo priporočeno od zdravniških avtoritet.
VeSkrat odlikovana.
Nad 7000 zdravniških spričeval.
, c. in kr. dvorni
THST-Barkovlje.
pilim zflravijenle.
Prvi pomladanski tedni so navadno čas, v katerih se išče, da se popravijo motenja v telesnih funkcijah, katera je provzročil način zimskega življenja v ta uamen opozarjamo m
To kislieo zdravniki posebno priporočajo za popolno domače zdravljenja, zlasti pa tudi za predzclravljen,je 7.a toplice Karlovi vari, (VI. i Marijino in l-rančiškove kopeli. 19
Najvažnejše |e, c»a sc kapi per|e iSn puh po-(»nlnomu cirjo ln brez vsega duha. Tako per|e 2000 ln puli sc dobi pri znani tvrdlU
ŠHRC
Ljubljana, Selenburgoua ulica 5
nn vogalu Knatlove ulice (ranprotl glavne pošle) po sledečih cenah:
Fcrjc Vt kg po K 1-03 „ ......»•»
„ „	M M
......V 3
Puh siv '/., kg po K G-So ,, „ „ ,, ,. ,1 6-25
„ bol „ „ „ „ «75 ...... „ „ J«
............10-
l'ošll(a sc poštnine prosto s povzct|em.
izvirek: Giesshulbl Sauerbrunn,
Jelez. postaia, zdravilno kopališča pri Karlovih variti Frospekti zastonj in franko.
V Ljubljani so dobiva v vseh lekarnah, večjih Špecerijskih prodajatnicah in trgovinah z jestvinam n vinom.
Zahgs pri Mihael Kastner u, Poter Lassniku in Andrej Sarahonu, Ljubljana.	tl4tB —49
s
Ime:
R.. Miklauc
Ljubljana
bodi vsakemu znano pri nakupu blaga
za obleko in perilo.
najboljše vrste po najnižji ceni, posebno izvrstne avtomatične za gostilničarje pripravne, priporoča
Marije Terezije cesta 11 (Kal zej!-
la, rojeno C.utinelli, so našli 6. junija zjutraj na njeni postelji umorjeno; po telesu je imela več ran od bodala. Vse dragocenosti, denar in druge vrednosti so bile pokradene. Domnevalo se je s početka, da jo je umoril soprog vsled ljubosumnosti. A kmalu se je dognalo, da je bilo to domnevanje brez podlage, ker so tudi njega našli umorjenega na morski obali. Znano je bilo o tem poročnem paru, da sta tajna kamorista oba, mož in žena. Sicer se nista udeleževala sama del kamore, a podpirala sta jo. Coucolo je bil sin uglednih in bogatih starišev iz Neapelja, a bil je v toliko nesrečen, da sc je oženil s pro-palo Marijo Cutinelli, ki ga je znala spraviti popolnoma pod vpliv kamore. Žena Cuocola je živela zelo sijajno in navidezno tudi zelo pošteno, ker pač nihče ni smel vedeti, da ima kake odnošaje s kamoristi. Kot dama visokih krogov je imela pristop seveda v najboljše rodbine. Imela je nalogo, da je pri takih bogatih rodbinah polagoma poizvedovala o domačih hišnih razme-ah, o čemur je potem obveščala karno-iste, ki so vlomili v dotične hiše in od katerih je potem dobila delež od ropa. Pri tem so jih ščitili tudi pri policiji in sodniji nameščeni kamoristi. Ko pa ih je začela vlada bolj strogo preganjati, se je odločila, da izda nekatere svoje pristaše policiji, kar je seveda morala plačati s smrtjo. Prišli pa so kmalu na sled morilcem in mnogim njihovim pomagačem. Kamora je 'napela vse sile, da jih reši. Duhovnik don Ciro Vitozi je odkril kolovodje. No, tem se je posrečilo, da so dokaza/ii svojo nedolžnost, nakar so jih izpustili iz zapora. Tedaj pa so stopili v akcijo ka-rabinerji, italijanski orožniki, ki so javno izjavili, da kamora samo zatoni v zaporu, ker jo pod varstvom policije, s katero jc v zvezi. Poveljnik karabi-nerjev, Capezzuto, si jo stavil kot življenjsko nalogo, da izsledi kamoriste. Čelo leto je živel preoblečen med kamoristi v Ncapolju in okolici, udeleževal se celo ž njimi skupaj vlomov in si tako pridobil med njimi zaupanje. Na ta način je tudi zvedel, kdo je umoril zakonska Cuocolo, in posrečilo se mu je tudi, spraviti vse v zapor. Za omenjeno sodno razpravo vlada veliko zanimanje, ker se pričakuje, da se bo ob tej priliki silno razkrinkala italijanska policija. Da bi nc bilo kakih pristranskih simpatij za obtožence, se vrši razprava daleč proč od Neaplja, v malem mestu Viterba. Pred porotniki sedi sedaj 39 kamoristov, ker so štirje pobegnili. Med obtoženci je tudi učitelj Rabi, ki je gotovo zelo nenavaden učitelj, ker .ie silno bogat ter sam priznava, da jc v prid kamore potoval po Francoskem in Angleškem. Tudi dve ženski ste na zatožni klopi. K razpravi je poklicanih 850 prič. Predsednik sodnega senata je odredil, da se spravijo iz dvorane proč vsi gibljivi predmeti, zato tucli pisarji pri obravnavi nimajo tintnikov, pač pa moderna votla držala, napolnjena s tinto. Vsi obtoženci so zaprti v železni kletki, samo eden glavnih je v posebni kletki. Rešena Italija pač ni rešena razbojnikov kljub tisočletni »kulturi«.
pavnokar so izšle najnovejše plošče 25 cm. premera Ro K 3 50, 1000 igel samo 2 K. — Ceniki na zahtevo franko.
1 1
Ugoden prilika!
Ker imam veiiko zalogo opeko, ki je izdelana še iz cenenega cementa, oddajam
{z zarezo in brsz zareze) p©
Cgmsntna strešna opeiia preM po svoji irposti gnifiovrstne opehe ter daiem za n!
»Valerija ali zmagoslavni izhod iz Katakob.« — Zgodovinska povest. — Ta povest, katero jc spisal priznani poznavatelj rimske zgodovine monsignor Ant. de Wa.ll, jc zajeta iz one smrt in muke prezirajoče dobe krščanstva, iz katere so izšle najlepše povesti svetovnega slovstva. Povest, katera se vrši za časa vladanja rimskih cesarjev Maksencija in Konstantina Velikega, nam prekrasno slika zmagoslavni boj procvitajočega krščanstva proti propa-lerttu poganstvu in je gotovo ena najlepših povesti iz prve dobe krščanstva, katero smemo staviti v isto vrsto s »Ono vadiš«, »Dekle z biseri« in drugimi povestmi, ki so si v pol leta osvojile cel svet. Pisatelj monsignor Ant. de Waal je znan Sirom sveta kot eden najboljših poznavalcev stare rimske zgodovine in izpod njegovega peresa izvirajo najboljši spisi o Rimu in njegovih znamenitostih, kar jih imamo. — Knjiga se dobi v »Katoliški bukvami« ln stane s poštnino vrecl 1 K 50 v.
ivan
JeSa
Cerkvenim in pevskim zborom priporočamo za postni in velikonočni čas sledeče skladbe: Foerster Anton: Lamentacijc in očitanja, za mešani zbor; part. 70 v.
Sattner P. Hagolin: Osem postnih pesmi, za mešani zbor. orgle in soli. Part. 1 K 50 v, glas po 38 v.
Kimovec Franc: Rihar renatus, za mešani zbor in orgle. V tej zbirki se med drugimi nahaja tudi več postnih in velikonočnih napevov, dalje križev pot (star harmoniziran napev), pri nas najbolj v rabi. Part. 3 K. Klasovi po 40 vin.
ie
Najcenejša vožnja v Ameriko.
m «
M
L Kristan
oblastveno koncesilonl-rana potovalna pisarna
za
:: Hmeriko ::
v Ljubljani, Kolodvorske ulice štev. 41
n n n	a bi a 3143 52-1 g i a
ta iS
M
Ja
Najcenejša vožnja v Ameriko.
Delniška glavnica: 60 milijonov kron
Hezervni in varnostni zaklad:
16 milijonov kron |EHE
Centrala v Pragi.
Ustanovljena 1.1868.
■ •ii
Podružnice v:
.Brnu,
Bndjevlcah, Ig.'avi, Krakovu, Lvovu,
Moravski Ostravi, Olomncn, Pardnblcah, Plznjn, Prostjejovn, Tabora, na Dunaju, U Herrengassc 12
Bančni prostori: y TRSTU Menjalnica:
Via S. HlCOlO 30 Telefon St. 2157 Via HROVa 29
izvršuje vse bančne posle obrestn e vloge na vložne knjižice po 4 °|0 na tekočem računa po dogovoru.
Kupnjo in prodaja vrednostne papirje, devize in valnte. Daje pred* ujme na vrednostne papirje in blago. Dovoljuje stavbne in carinske kredite. Daje promese za vsa žrebanja. Zavaruje srečke proti Surznl izgubi. Oskrbuje inkaso na vseh tnzemskiU ln inozemskih trgih.
Sprejema borzna naročila
ter se rada vdeležnje s svojim kapitalom na dobrih ln napredujočih industrijskih podjetjih. Brzojavni naslovi Živnostenska Trst.

Podjetje betonskih stavb!
BRATJE SERAVHLU k PONTELLG
Ljubljana, Slomškova ulica št. 19.
Kiparstvo in tvcrnica umetnega kamna.
Različna kamnoseška dela iz umetnega kamna, izvrševanje cementnih cevij, stopnic, po-stamentov, balustrad, strešnih plošč, raznovrstnih plošč za tlakanje, vodometrov, korit in vodovodnih mušljev, korit za konje in govedo, ornamentov, kipov, fasad, plošč in desk iz mavca za stene in strope. — Zaloga kameninastega blaga in Samotne opeke.
\ I , vodo.
Vsa dala so solidno In strokovnjaiko izvedena. Cena najnižja. Jamstvo. Zastopstvo svodov patent Jtimi"

»M
mizarski mojster ¥ Ljubljani
Dunajska cesta 19 (Medjatova hiša) :
priporoča svojo bogato zalogo hišne oprave :
MMBHBB*9 aMmMMMa
za spalne -ter jedilne sobe in salone. Šivane vsake vrste. jVtodroce, žimnice na peresih, podobe, ogledala, otročje vozičke Ud. : ::
Naročila se iočno izvršujejo.	::
Cenik s podobami zastonj in franko.
48
Najcenejša zaloga. Cene brez konkurence.

•t
Tovarna pohištva J. J. Naglas
Ljubljana	Turjaški trg št. 7 Ljubljana
Najveefa zaloga pohištva
za spalne in jedilne sobe, salone in gosposke sobe. Preproge, zastorji, modroci na vzmeti, žimnati modroci, otro-Ustanovjjena ^	ški V0Žički itd-
35OT
1E47.
Najsolidnejše blaga.
Ustanovljena 1S47.
Tovarna za stroje Jlndrltz akc. dr.
Andritz pri Gradcu (Štajersko).
2657
gradi kot specialitete	52
parne stroje, vodne turbine, sesalke, škripce .n trans-misije najmodernejše vrste in najsolidnejše izpeljave.
Livarna za železne, jeklene in Kovinske predmete po lastni! ali vposianiii modelih.
Iksr Ponudbe vsak čas radevolje in brezplačno.
M®1 l MihaSa, Ml, Clfislolova iia i iiijia.
Prvo talili podjetje n umeino iteM in sliHanle na siellii
DiaiFajsIcsi cssta 5f. 13 psleg „Fifioucs"
sc priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojništvom kakor
p. n. občinstvu za prevzetje in solidno izvršitev vsakovrstuega
umetnega steklarstva in slskanfa na steklo
za steklarstvo v figuralni in navadni orna-mentiki, stavbno ter portalno steklarstvo kakor vsakovrstna v to stroko spadajoča dela vse v najmodernejšem slogu in po najnižjih cenah.
Zaloga kakor velika izbera steklenega in porcelanastega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okvirov podob, izdelovanje okvirov za podobe itd.	3314
Narisi in proračuni na zahtevo zastonj.
Spričevala mnogih dovršenih del so na razpolago p. n. odjemalcem v ogled.
Ivan Jax m sin
Dunajska cesta 17, Ljjuhiiana.
IloSesa iz prVih, ovarn Avstrije Cur-kopipj Stjpia (PacSt), Waffei;pRd.
š:

jam
A'inogokrat odlikovana.	Mnogokrat odlikovana
Priporoča se slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini v naročila na
sledilna ognjišča in peči
preproste in najfinejše, izvršene v poljubnih modernih barvali in vzorcih najbolj strokovnjaški, solidno in trpežno po najnižjih cenah. Zupniščem samostanom in šolam dovoljujem znaten popust, llustr. ceniki so na razpolago
izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Lincu. Ustanovljena leta 1867. Vezenje poučujemo brezplačno
ssaisii str a, jI-
Ceniki zastonjj in franko.
= C. kr. izvedenec in učitelj „Glasbene matice"	=
LJUBLJANA 1LFHMZ BREZNIK 1U' presni trg št. 13
Na|v ija, najstar. in edino domača tvrdka in izposojevalnica klavirjev ln harmonijev.
Velikanska zaloga vsega glasb, orodja. kakor: violin, citer, kitar, tumburlc, harmonik, klarinet itd., najbolj, strun (tudi VVcidield) ter mu-zlknllj. Prodaja na fudovito majhne obroke tudi brez zadatja, lako, da jc vsakomur dana prilika, izogniti se vsiljivemu »pofelnu« ter si na najugodn. nt in "odplačevanja nabaviti Instrument prve vrste Dvorna llrma lavlrjev Czapka, Hfilzl & Heltzmann, Stelz-liammer ln KOskr ter Horiigel in Mauborq (amer,-liarm.) so svoje zastopstvo za Kra jsko meni poveri^ iu imam le jaz izključno edini le znamenito instrumente v največji zalogi In izbiri. I (J letno pismeno jamstvo Poprailla in nglaicvanja klavirjev in vseh glasbil po najnižjih cenah. Stari klavirji ne lialugodncj&c jemljejo v zameno. Najnižja Izposojcvalnlna.
^iptir^fF^^^ 1 z modernimi' velikimi brzoparniki iz
liljane oez Antvverpen v New-York in čez v
je proga
iJierie
5!
((
Na naših parnikih „Lapland", «Finland», «Kroonland», »Vaderland«, *Zcelanri», «Sam-land«, .Gothland", .Marquette", .Menominee*, .Maniton", kateri vsak teden v sobotah oskrbujejo redno vožnjo med Antwerpnom in New-Vorkom, so snažnost, izborna hrana, vljudna postrežba iu spalnice ponoveni urejene v kajite za 2, '1 iu 6 oseb, za vsakega potnika eminent-nega pomena in traja vožnja 7 dni.
MM iz Ljubljani; mi torek popoldan.
Naša proga oskrbuje tudi po večkrat na mesec vožnjo čez Kanado, katera pa je izdatno cenejša kakor v New-York.
Pojasnila daje vladno potrjeni zastopnik
Franc Dolenc
v Ljubljani, Kolodvorske . ice odslej St. 26, od južnega
kolodvora na levo pred ;:nano gostilno pri .Starem tisiorju. 188 (52-11