Poštnin plačana GOTOVINI TJ O C * * 19 *7 rV t U O A 1U L 1^1 A ŠTZVIEKA' 03 DIN IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečno Din 10.—, v inozemstvu mesečna Din 15.—. — Uredništvo in upravai Maribor, Ruška cesta 5. poštni predal 22. telefon 2326. Čekovni račun št 14 335. — Podružnice: Ljubljana. Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dpm — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračalo. — Nefrankirana pisma se n s sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaju vsaka beseda Din l.~, tnali oglasi, ki slutijo v social,it n amen s delavstvu in nameščencem, vsaka beseda Din 0-50 Štev. 123 e Maribor, torek, 29. novembra 1938 • Leto XIII ssa Socialisti in volitve Zagrebški »Obzor« z dne 26. novem-^ 1938, št. 270, objavlja to-!e vest iz ^lobodne Rječi«: »Z opozicijo v te volitve pojdejo tudi ?°cialisti pod vodstvom drja. Topalovi-p in sicer v Srbiji, Bosni in Sloveniji, Ner so v mnogih okrajih postavili svo-je kandidature, dočim bodo v drugih r^jih, kakor v banski Hrvaški, Dalma-in Vojvodini, glasovali za opozici-l0- katere nosilec liste je dr. Maček.« Ž. Topalovfč v svojem volilnem okraju . Po shodih v Nišu in Skopi ju lt, s. dr. Topalovič potoval v svoj volil-1,1 okraj v. Kos. Mitrovico. Tam ostane ^ okraju okoli deset dni ter bo imel v tem času sestanke in konference. r Kakor je znano, je v tem okraju dr. Jopalovič edini kandidat opozicije. Vla-!ja je postavila dva kandidata, in sicer Jankoviča, direktorja banke, in; Tovora Mihajloviča, bivšega poslanca. Dr2avna Usta nosilca dr. VI. Maika odobrena Državna lista nosilca dr. VI. Mačka |,G bila pravočasno vložena in s tozadevnim zapisnikom v celoti odobrena. Hj.V. knez Pavel pri Halifaxu Reuter poroča iz Londona 26. novem- ra: Jugoslov. knez nam, Nj. V. Pavel Se bo v pondeljek sestal z angleškim J^inistrom zunanjih zadev lordom Hali-‘aXom. Časopisi sodijo, da se bodeta izgovarjala o stališču Jugoslavije glede ?a politično in gospodarsko situacijo v ,u!?ovzhodni Evropi, kakršna je nastala Po monakovski konferenci. rancoskp delavs svo IB ¥ ODram pravic 24-urna generalna stavka napovedana za v sredo. Reakcija hoee odpraviti socialne pridobitve delavstva socia i h ki izpust fašistične stranke na Finskem Finska vlada je razpustila takozvano jLjudsko domovinsko stranko«, ki je b,la organizirana po načelih fašizma in ^niškega narodnega socializma. — V ^arlamentu je imela stranka 14 poslan-c*v, ki bodo obdržali svoje mandate prihodnjega leta, ko se bodo vršile ''ove volitve. Dogodki v Franciji se vsak dan bolj zaostrujejo radi trmastega stališča, ki ga je zavzela Daladierova vlada napram delavcem in nameščencem, ko jih namerava oropati Blumove socialne zakonodaje in sanirati francoske finance (bud-žet) na račun delovnega naroda. Kapitalisti so stavili vladi ultimat, da naj sanira finance z davki na delo, življenjske potrebščine in s podaljšanjem delovnega časa ter okrnitvijo socialnopolitične zakonodaje. Vlada je kapitalistom ustregla in si dala izglasovati tozadevna pooblastila v poslanski zbornici. Nezmiselno je podaljševanje delovnega časa, ker že doslej velik del industrije ni polno zaposlen. Direkten udarec pa je naperjen proti delavcem in konzumentom z uvajanjem indirektnih davščin in s tem podražitev življenjskih potrebščin ter se s tem, zaradi manjšega kcnzuma, ne bodo mogle sanirati državne finance, ki imajo 36 milijard frankov deficita. V zadnjem času je izbruhnilo več stavk, zlasti v rudnikih in v kovinski industriji ter stavka doslej že nad sto tisoč delavcev. Vlada je poslala nad stavkujoče policijo in mobilno gardo, ki je po nekaterih krajih z orožjem izgnala delavce iz obratov. Pri spopadih je bilo ranjenih več sto delavcev, veliko število pa aretiranih. Stavkovni val se vedno bolj širi.i Mobilizacija delavstva. Daladierova vlada namerava proglasiti obsedno stanje, delavstvo pa poklicati na orožne vaje, s čemur upa, da se ji bo posrečilo zatreti stavkovni val. — Ministrski predsednik Daladier, ki za- stopa tudi notranjega ministra, je prepovedal vse ulične demonstracije, ki so se pa vkljub prepovedi v Parizu in v ostalih večjih mestih vršile. Vlada je poklicala na pomoč tudi vojaštvo, ki naj bi v tem sporu interveniralo. 24-uma generalna stavka Splošne delavske strokovne zveze. Splošna delavska strokovna zveza je sklenila proglasiti za v sredo, dne 30. t. m. generalno stavko v vseh privatnih podjetjih, kakor tudi na železnicah, počivala bo pošta, brzojav, telefon, elektrarne, plinarne, vodovodi itd. Pri tej stavki bodo izvzete le bolnice, zato pričakujejo, da bo stavkalo nad 5 milijonov delavcev in nameščencev.. Vlada grozi, da bo odpustila vse delavce in nameščence v državni službi, ki bodo izgubili tudi pravice do pokojnine in druge ugodnosti, ki jih uživajo. Socialisti zahtevale odstop Daladierove vlade | V zvezi s tem se je razširila vest, da bo v kratkem prišlo do preosnove /lade. Socialistični poslanski klub je na posebni seji razpravljal o nastalem sporu _ ___ in sprejel resolucijo, s katero zahteva Reakcija se boji nove Blumove vlade takojšnji odstop Daladierove vlade, ki se je poslužila pooblastila, da bi s tem oropala delavce in nameščence pridobljenih socialnih pravic. Daladierova vlada naj takoj odstopi radi svoje reakcionarne politike, ki provocira delavstvo. Daladierova vlada grozi z represalijami proti stavkujočcmu delavstvu, dočim njegova radikalna stranska zahteva obzirnejšo politiko. V »Populaire« je Leon Blum objavil oster članek proti reakcionarnemu stališču vlade, v katerem pravi med drugim: »Daladier, ne kapricirajte se še nadalje. Možna je samo ena rešitev! Pustite igro! Vi niste človek, ki bi si lahko pridobil zaupanje na borzi za ceno novih junijskih žrtev. Samo vlada sloge in vsenarodnega sporazuma lahko obnovi mir državljanom in red v republiki.« Predsednik parlamenta Heriot je dalje časa razpravljal z Leonom Blumom, nato se je Heriot sestal tudi s predstavnikom komunistov Duclasom. — Reakcionarni radikal in bivši minister Leon Mayr pa je izjavil, da nameravajo socialisti vreči Daladierovo vlado, na kar bi Leon Blum uvedel diktaturo levice. Podpis nemško-francoske nenapadalne izjave odgoden. Nemški zunanji minister von Ribbentrop je predlagal francoski vladi, da bi se naj njegov obisk v zvezi s podpisom nemško-francoske nenapadalne izjave v Parizu odgodil radi splošne stavke, ki grozi izbruhniti v Franciji, na poznejši čas. * * * Govor predsednika vlade Anglija ne oditopl Kolonij Lord Churchill se je v nekem govoru izrekel proti vrnitvi kolonij Nemili- Vsako popuščanje napram Nemčiji pomeni slabost, ki bo samo podžigalo jjjtleriste, ki bodo zahtevali vedno več. hurchill je tudi dejal, da Anglija ne s^e priznati nacionalistični Španiji pralce vojskujoče se države, dokler ne 0 odstranila vseh tujih vojakov iz Sv°je armade. Nove volitve v Angliji Na nedeljskem zborovanju Delavske s r1 M' kot veščaška ustanova v so- j cialnopolitičnih stvareh. — Delavska I zbornica zastopa vse delavstvo, ki je. po zakonu obvezano plačevati prispev-! ke zanjo. Delavska zbornica tudi lahko' podvzame iniciativo za to ali ono socialnopolitično vprašanje, nima pa svojstva borbene ustanove. Drugače je z razrednimi svobodnimi strokovnimi organizacijami. Te organizacije so nepolitične in imajo nalogo, da branijo interese predvsem, poleg splošnih, svojih članov. Delavci in nameščenci pristopajo v te organizacije, ker čutijo potrebo po boljših plačah, boljših delovnih razmerah, in ker vedo, da morejo te pravice izvojevati le če so združeni, edini. Delavske zbornice niso mogle podpreti strokovnih organizacij, ker to ni njih naloga, služile so jim le v toliko, da so zagovarjale njih socialnopolitične zahteve na podlagi pribavljenega socialnega in statističnega materijala. Oflastni odbor URSJove organizacije črtan iz evidence delavske zbornice.! ! Dne 20. t. m. je imela nova skupščina novosadske zbornice svoje zborovanje, j Sprejet je bil proračun. Na skupščini so tudi sklenili, da se Urssove organizacije črtajo iz evidence delavske zbornice,, ki so zastopane v oblastnem odboru. Ta sklep velja tudi za Sbotiča (organi-, zacijo bančnih nameščencev) in ženevsko zvezo natakarjev. Oblast je sklepu ugodila. (Po »Rad. Novinah«.) Pregled ljubljanske in sarajevske delavske zbornice. Delegat ministrstva socialne politike g. Jankovič, komisar beograjske delavske zbornice, je izvršil v prejšnjem tednu pregled vsega poslovanja delavskih zbornic v Ljubljani in Sarajevu. (Iz Rad. Novinah.) Novo ravnateljstvo Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu je imenoval minister Dragiša Cvetkovič. V upravo je imenoval nove ljudi. — Izprememba ravnateljstva se v kratkem izvede tudi pri OUZD v Ljubljani. Občni zbor Pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani se bo vršil v nedeljo, dne 8. decembra t. 1. v dvorani »Trgovskega doma« v Ljubljani z običajnim dnevnim redom. Sklepalo se bo tudi o podpornem skladu za brezposelne siromašne zavarovance, o zneskih za podpore po § 6, o draginjskih dokladah in nakupovanju nepremičnin. Načelniki generalštabov držav Balkanske zveze se nahajajo v Atenah, kjer se vrši vojaška konferenca. Na konferenci so zastopane Turčija, Grčija, Rumomija in Jugoslavija. Med Jugoslavijo in Madžarsko je bila sporazumno podaljšana sedanja trgovinska pogodba do prihodnjega leta. Belgijska delegacija je prispela v Beograd, kjer se bodo vršili razgovori o trgovinski pogodbi med Jugoslavijo in Belgijo. Odlok o izvozu blaga v Albanijo. Finančni minister, je izdal odlok o izvozu blaga in o ureditvi prometa z devizami in valutami' med našo in albansko državo. ’ v Povodenj grozi na Hrvaškem radi silnega naraščanja reke Save: narašča pa tudi Kolpa. Izvoz sadja iz dravske banovine. Iz dravske banovine so trgovci izvozili letos 13,878.320 kg sadja. Največ sadja se je izvozilo iz mariborskega, ljutomerskega in ptujskega okraja. Cene izvoženemu sadju so bile po kg od din 0.75 do din 1, namiznemu sadju pa po din 3 do din 3.10. Radi podražitve električnega toka v Naši-cah v Slavoniji od 'din 7.50 na din 9.—, za kilovat so vsi konzumenti 'pustili tok odklopiti. Demonstracije v Sofiji. Prejšnji teden so se vršile v Sofij demonstracije, ki so jih uprizorili pristaši revizionističnega gibanja. Demonstrante je policija razgnala. V sobranju pa je ministrski predsednik Kjuseivanov odgovoril predsedniku zunanje - političnega odbora, da bodo vsa, sporna vprašanja z državami Balkanskega sporazuma urejena sporazumno in pravično. Rumunskl kralj Carol je na povratku iz Londona sprejel v Leipzigu Goringa. Madžarska ne priznava nobenih narodnih manjšin na teritoriju svojega ozemlja, tako je izjavil minister Jaros. Madžarska vlada tudi ne bo izdala manjšinskega statuta. Slovaki, ki so prišli z dunajsko razsodbo pod Madžarsko, se lahko izselijo. Bomba v madžarskem gledališču. V soW je v gledališču v Temešvaru na Ogrskem enkrat ekspolidarala bomba in je bilo pri 14 mrtvih. Baje je bila vržena bomba radi J P( ga, ker je bil med igralci na odru tudi ® žete bre l na: kai ko Izpopolnitev angleSke in francoske obrambe JUT,sl ie poravnal naročnino? Ako ia na, Izpolni svojo dolžnost! V Parizu so se vršili te dni razgovori njed angleškimi in francoskimi državniki. Anglija je obljubila, da bo dala na razpolago Franciji v primeru vojne pol milijona moderno oboroženih vojakov in vse svoje letalske sile. Francija pa namerava povečati produkcijo svojih letal. Angleški ministri so se tudi informirali, kakšno stališče bi zavzela Francija, če bi Nemčija skušala zasesti Ukrajino. Bonnet je dejal, da je Francija obvezana podpreti Rusijo le tedaj, če bi jo kdo napadel, ne da bi ga izzvala. žid. Ako to poročilo »Reuterja« odgovarja i* dvo nici. je to pač najboljši dokaz, da vodi faši#1 *enc 11 Pu ljudi že v blaznost in v zločinstva, ki ga * srg( bena zabloda človeštva doslej še ni pozlr »vz Na Poljskem so tudi izdali zakon o zal” ^e'! države, ki je zelo strog proti lažem v škol interesov države. — z. uahU* M* Nove protižidovske izgrede so uprizorili * jaki te dni v Varšavi. Dijaki so ubili end žida, več pa hudo ranili. Bivši ameriški poslanik v Berlinu NVlisa1 ki je bil, kakor smo že poročali, odpoklic1-* je takoj po' prihodu v Washington poročal zunanjem ministrstvu Rooseveltu o položaja Nemčiji. Wilson se najbrže ne bo več vrnil1 svoje mesto v Berlin. Prav tako domneva!' da tudi nemški poslanik v Washingtonu Diirkopf ne bo nastopil svojega mesta, doki' ne bo znano stališče ameriške vlade napP* Nemčiji. Nemčija zgradi čez Češko avtomobilsko ct sto. Nemčija zgradi do leta 1940. avtomobila*1 cesto od Breslave čez Brno do Dunaja nemški tranzitni promet. Po Češkem bo teki' cesta 60 do 65 kilometrov. Cesta bo prene^ brzino do 120 kilometrov na uro. Nezadovoljnost v Nemčiji s Švico. RajhovJ tisk očita Švici, da se ne obnaša nevtralno pram Nemčiji, ker preganja švicarske občan' ki simpatizirajo z nemškim narodnim social'* mom. To pomeni kršenje nevtralnosti, kated je Švica še letos tako slavnostno proglasil* Društvu narodov. Tudi glede Češkoslovaške je švicarski tisk v septembru in oktobru P"’ stavil popolnoma proti Nemčiji in ni kazal ra*' umevanje za nemške pravice. »Miinchener Ne*' este Nachrichten« pišejo, da Švica na ta nat1* podpira mednarodne vojne hujskače in ker vf čina švicarskega javnega mnenja deli te prow nemške nazore, ni mogoče več govoriti o k*k*j švicarski nevtralnosti. Francoski in angleški minister vojnega talstva se bosta v kratkem sestala v Pari#1 kjer bodo razpravljali o poenotenju vojtieg* letalstva obeh zavezniških držav. Francoska vlada je ustanovila vdeposlaji štvo v Bukarešti. Doslej je bilo v Bukare^ samo poslaništvo. Splošno vojaško obveznost namerava uve5*1 angleška vlada. Chamberlain se je baje obv? zal napram Franciji, da bo uvedel splošno v Mavro Sessler iz Zagreba že dne 30. 'a dan rudarji tudi 50 letnico obstoja kočev-| marca 1934 z odstopno pogodbo izročil svojo *kega rudnika. O zgodovini rudnika bo poro-1 °snpv.np v,1?g0, din 50-000 >>Zadružni gospodi obširno g. Nik. Vse prijatelje trpečih rudar- J * ' lev vljudno vabimo k udeležbi. Torej popoldne .Si v »Hotel Trst« mimo častne straže rudarjev, skozi rov na zabavo s plesom in srečo-!?vom. Za okrepčila in postrežbo, skrbe rudar-Jl v kroju. — Medstrokovni odbor rudarjev. | Brnici. V soboto, dne 3. decembra ob 6. uri zvečer v gostilni Dimitrovič v Hrastniku. V nedeljo, dne 4. decembra ob 11. uri dopoldne v gostilni Peter Šentjurc na Dolu. V nedeljo, dne 4, de cembra ob 3. uri popoldne v dvorani Konzumnega društva rudarjev v Hrast niku. Okraj Dravograd: Vuhred: V petek, dne 2. decembra s pričetkom ob 8. uri zvečer v gostilni Zgerm. Dravograd: V soboto, dne 3. decem bra s pričetkom ob 7. uri zvečer v go stilni Hatenberger na Meži. Guštanj: V nedeljo, dne 4. decembra s pričetkom ob 9. uri dopoldne v gostil ni Milonik. Kotlje: V nedeljo, dne 4. decembra s pričetkom ob pol 3. uri popoldne v gostilni Marije Vastl. Trbonje: V torek, dne 6. decembra s pričetkom ob pol 6. uri zvečer v gostilni Brajnik. LJUBLJANA pojasnila. Vršilo se bo v volilni dobi še 12 konferenc v različnih okrajih mestnega ozemlja Volilne konference za ljubljansko okolico se vrše vsak dan. V nedeljo je imel naš kandidat za ta okraj pet konferenc. MARIBOR NaSa proslava 20-letnlce Jugoslavije bo v soboto 3. t. m. ob 8. uri zvečer v »Unionu« T,o soboto, dne 3. decembra t. 1. ob 20. uri zvečer, priredijo združene mariborske delavske kulturne organizacije v dvorani »Uniona«, na Aleksandrovi cesti, delavsko proslavo 20. letnice Jugoslavije. Slavnost je namenjena najširšim krogom našega delavstva in bo zato vstop brezplačen, čeprav je spored zelo obširen. V svrho kritja stroškov za prireditev bodo zaupniki prodajali spominske znake z napisom »20. letnica Jugoslavije«, ki si ga naj vsak nabavi in pride z njim na proslavo. Ker je pričakovati velikega navala, naj vsakdo skrbi, da pride pravočasno, najbolje že nekaj pred 8. uro. Spored je sledeči: Godba Glasbenega društva železničarjev, kapelnik g. Schonherr. Pevski zbor »Grafike«, dirigent g. Živko. Deklamacije (člani »Vzajemnosti). Slavnostni govor s. dr. Avg. Reismana. Pevski zbor pekovskih pomočnikov dirigent g. Horvat. Godba. Ponemčevanje tlsvtl ob meji. Na pismo slovenskega delavca s Sladkega vrha ob Muri v »Delavski Politiki« o razmerah v tamošnji tovarni lepenke je »Slovenec« prejšnji teden vendarle odkrito priznal, da ima »Zadružna gospodarska banka« tam v tovarni kar dva svoja uradnika, ki pazita na podjetje. »Slovenec« pa bi se rad izvijal, češ, da je »Zadružna gospodarska banka« samo zemljeknjižna lastnica poslopij. V resnici pa je MAJŠPERK Obupen položaj delavstva v tovarni »Vuna-tex«. Tudi pri nas imamo tekstilno tovarno, k* se imenuje »Vunatex« in zaposluje prečej-pije število delavstva. Namesto pa, da bi ta tovarna plačevala svojim delavcem vsaj take jbezde, ki so določene kot minimalne v kolektivni pogodbi za tekstilno industrijo odnosno v uredbi o minimalnih mezdah, plačuje delavcem mezde, ki so za polovico in še več kot polovico nižje od minimalnih mezd pred-/Jdenih po zakonu. Pomožni delavci, ki bi ^orali po kolektivni' pogodbi zaslužiti najmanj pp din 3 na uro odnosno po uredbi o minimalni , mezdah vsaj mezejo po din 2.75 na uro, aslužijo komaj po din 1.50 in celo samo po ’u' 1.25 na uro, zlasti delavke. Tvrdka »Vu-ni xX<< .te tako ena od 'ondl tekstilnih tvrdk, ki lačujejo delavcem najnižje mezde in gredo n'rno preko zakonov in preko koletivnih po-*°ub. Skrajni čas bi že bil, da bi se oblast «>0 pozanimala za taka podjetja in raziskala Drw?Vne pos°ie v nj'ih ter trdo Prijela vse one mai '^nike- ki se ne drže Predpisov v mini-r>n ri1 mezdatl- Svojčas so delavci tudi v tem Za • • hoteli ustanoviti strokovno fergani-Acilo, kar pa je podjetje preprečilo s tem, j* le organizatorje takoj odpustilo iz službe. astmki tvrdke gotovo dobro vedo, da bi ne del8 veS s tako nizKimi mezdami izkoriščati la aY.stva' bi bilo to trdno organizirano. So-Uin pod'etia »Vunatex« sta pa Novak Fra-dn»\ 'tidustrijalec, Zemun in Kubricht Mici, in-Ustnjalka, Majšperk. KOŠAKr PRJI MARIBORU don°!jn‘ shod, H se je vršil minulo nedeljo j Poldne v gostilni Welle, i« l«n, ku «i Poro-0 ! so kandidat za Maribor, levi breg, s. dir. Hr jman, ss. Ulbl, Bahun in Jelen. Shodu je Osedoval bivši župan Cerinšek. darski banki«, ki je od tedaj, torej že preko štiri leta, edina lastnica te tvrdke, kakor se lahko o tem vsakdo prepriča pri mariborskem sodišču. Vodje te banke, gg. dr. Basaj in dr. Slokar iz Ljubljane ter g. Jože Lekan iz Maribora, pa so bili tudi že aprila 1934. vpisani kot poslovodje »Sladkogorske tovarne« in že takrat izbrisana gg. Sessler in ravnatelj Haydu. Če je torej »Slovenec« našel kljub temu še sedaj nemške napise v tej tovarni, '■ je temu kriv? Kdo ponemčuje mejo s slovenskim denarjem? s,..-’- ■ •- Staro mestno pokopališče je spet oživelo. Delavci odkopavajo nekatere stare grobove in prenašajo r):^ ■ «•!»«(» drugam. To so grobovi, .za katere se njih živi lastniki še pravočasno brigajo, ker do leta 1940. m.ora biti pokopališče likvidirano in ipredlano drugim namenom. — Zemljišče je last stolne župnjie. Kaj bo z ostalimi grobovi in številnimi spomeniki, ki so nekateri zelo dragoceni in imajo precejšnjo zgodovinsko in umetniško vrednost, se še ne ve. • a t> .v, ,.«•’*?«”' Glede prostora starega mestnega pokopališča smo mnenja, da je najprimerneje, če se spremeni v javni park, ker parkov v Mariboru itak nimamo preveč. Nekatere važnejše spomenike naj se 'pusti kar na mestu kjer stoje, za ostale nai pa se zgrade v tem parku 'posebne arkade, kamor naj se zmesti vse spomenike, ki imajo kako zgodovinsko ali umetniško vrednost, da dobi tudi Maribor svoj »vrt zaslužnih«, kakor ga ima Ljubljana pri sv. Krištofu. Kosti pa pustimo pni miru! Motoriziranega poštnega prevoza še ne bo. V našem mestu še vedno pobirajo iz poštnih nabiralnikov pošto in prevažajo sploh vso pošto s konji, kar se vrši seveda bolj počasi in najbrže tudi nič cenejše, kakor, ako bi uvedli motoriziran poštni prevoz. »Putnik« je interveniral in so se pred časom že razširile vesti, da je poštna uprava pristala na modernizacijo poštnega prevoza. Ta sklep pa je bil pozneje zopet preklican ‘ Stanovalci barak so se pričeli seliti v nova zasilna stanovanja, ki jih je zgradila mestna občina. Teh stanovanj je seveda premalo, da bi prišli pod krov vsi bedni stanovalci v barakah in vagonih, zato je treba, da mestna občina še nadaljuje z gradbo cenenih stano- Nemške oblasti so prepovedale vsak prenos mesa iz naše države čez mejo. To prepoved utemeljujejo s tem, da je razsajala v mariborski okolici parkljevka in slinavka. Na levem bregu te kužne bolezni sicer ni bilo, v Sodna razprava v pravdi, ki jo je naperil bivši najemnik »Grajske kleti« g. Ba§letič proti mestni občini, se bo vršila dne 30. decembra. Razprava je bila že tretjič preložena. Mestno poglavarstvo razglaša: Ker se ni pojavil od 9. nov. noben nov slučaj slinavke in parkljevke v mestu Mariboru, se z današnjim dnem ukinejo odredbe razglaša z dne 10. nov. razen toč. 10, da se morajo živali v mestni klavnici takoj sproti poklati. Rdeči križ za češkoslovaške begunce. Po zadnjih političnih izpremembah narašča število češkoslovaških beguncev dan zai dnem. Skoraj povsod po svetu je podvzel Rdeči križ akcijo, da se tem brezdomcem olajša njihovo žalostno stanje; tembolj je naša dolžnost, da jim človekoljubno priskočimo na pomoč. Sreski odbor društva Rdečega križa v Mariboru bo v ta namen pobiral 3. in 4. decembra t. 1. po ulicah prostovoljne prispevke. Apeliramo na vsakogar, da se vsaj tako spomni češkoslovaških bratov. Prvo del. kolesarsko društvo, podružnica Pobrežje sporoča vsem članom in prijateljem društva, da je umrl društveni član s. Mahold Feliks, rnes. delovodja, star 42 let. Pokojni je podlegel •* bolezni tuberkulozi. Po- greb dragega sodruga se bo vršil v torek, dne 29. t. m. ob 16. uri izpred hiše žalosti. Poljska ul 4 na Magdalensko pokopališče na Pobrežju. — Odbor. ICO konjskih podkev je bilo ukradenih kovaču Ivanu Raušlu, ki ima svojo kovačnico v Pristaniški ulici. Raušel |je oškodovan za okrog 1200 din. Na 3 leta robije in izgubo državljanskih pravic za dobo 5 let je bil pred okrožnim sodiščem obsojen posestnik Anton Pungartnik iz Sp. Kaple radi požiga svojega gospodarskega poslopja. Obtožen je bil, da se je hotel z zavarovalnino okoristiti. vanj. a--« e “ \ O tli U&L Naročniki, pozor! Današnji številki smo priložili poštne položnice ter prosimo vse one p. n. naročnike. ki so v zaostanku z naročnino, da isto nemudoma poravnajo, ker le na ta način bomo v stanu, naš list vzdrževati in ga tudi redno dostavljati. — Vse one pa, ki so naročnino že poravnali, prosimo, da si poštne položnice shranijo in Jih porabijo prihodnjič. — Uprava. Ob 60. letnici sodruga Stropnika Franca Mnogo življenjskih epizod je pustil za seboj dolgoletni bojevnik za izboljšanje življenjskega položaja proletarijata, predno je dosegel to važno obletnico njegovega nič kaj prijetnega življenja. Dolžnost nas vseh je, da se ob njegovi 60. letnici spomnimo njega, ki se je boril za svobodo ob času, ko pri nas še niso bila tla pripravljena, da bi si bil delavec lahko izbojeval vsaj nekaj več socialnih pravic. Oče mu je bil delavec v celjski cinkarni. Vzgajal ga je s trdo roko, dočim je bila mati zelo nežna. Ker ni našel doma posla, je odšel v tujino, v Nemčijo, iskat zaslužka. Kot rudar v Westfaliji je kopal premog, iz katerega si je ustvaril kos črnega kruha, prepojenega s potom. Tujina ga je izmozgavala. kakor tudi njegovih tisoč tovarišev, ki so molče, s sključenimi telesi udarjali s krampi ob trdo plast premoga. Gledal je pred seboj mnogokrat smrten boj rudarjev, ki jih je premogova plast zmrcvarila v krvavo maso. Zgoraj pri vhodu pa je zaman pričakovala nesrečna družina svojega očeta. Toda tujec-milijonar je šel brez sočutja preko vseh žrtev. Umrle tovariše so takoj nadomestili drugi trpini in življenje v rudniku je šlo nemoteno naprej. To težavno življenje ga je pričelo prebujati. Porodila se je v njegovem srcu mržuja do kapitalizma. Istočasno pa se mu je vrinila ideja, ki poziva delavca v boj za izboljšanje položaja. V tujini ni pozabil svoje rodne grude. Ko se je vrnil domov, je dobil službo na že-lezenici na Pragerskem. Idejo, ki jo je nosil v glavi in srcu je pričel širiti na domačih tleh. Začel je snovati socialistično stranko. Bilo je treba žrtvovati mnogo prostega časa za to važno organizacijo. Njegovi pristaši so uvideli. da so njegove ideje resnično dobre in izvedljive. Tako je pričela organizacija uspevati in se širiti. Toda trčil je na hud odpor i In prodrl je, ne samo na Pragerskem, ampak tudi v sosednjih krajih, Vsako leto 1. maja je s svojimi sodrugi na svečan način praznoval delavski dan. Sto in sto oči je bilo uprtih v prapor na vrhu kostanja, ki je oznanjal svobodo, bratstvo in enakost. Njegovo nesebično delo je rodilo uspehe Vzklile so skoraj po vseh važnih krajih v okolici socialistične organizacije. Nato je bil >po potrebi službe' premeščen iz Pragerskega. Še vedno opravlja svojo težko službo, ki mu krati noči in spanje, donaša pa skromen zaslužek. Kot oče je vedno vzorno skrbel za svojo družino in pravo vzgojo svojih otrok. Ob priliki 60. letnice mu čestitamo tudi mi z željo, da bi deloval z nami v pravcu, ki si ga je bil začrtal tudi še za naprej. Iz CeSkoslovaike Koncentračni tabori v Slovaški Iz Bratislave poročajo, da izdelujejo v ministrstvu notranjih zadev priprave za ustanovitev koncentracijskih taborov na Slovaškem. Prvi tak tabor bo urejen v kraju Ilavi. Koga bodo dali Slovaki v koncentracijske tabore, poročilo ne pove, pač pa javljajo iz Bratislave, da je slovaška vlada prepovedala razven židovske stranke tudi slovaško in madžarsko socialdemokratsko stranko in sedaj tudi že slovaško evangeljsko narodno stranko. Te odredbe so bile baje potrebne za ohranitev enotnosti v narodu ter za vzdrževanje javnega reda in miru na Slovaškem. V bodočem slovaškem parlamnetu v Bratislavi bo okrog 75 poslancev, ki jih bo mogla izvoliti edina dopustna Hlinkova ljudska stranka. Pravkar so Slovaki odpustili vse češke sodnike in jih dali na razpolago češki vladi. Ravnotako vse vse-učiliške profesorje in sedaj univerza v Bratislavi za celo vrsto predmetov sploh nima profesorjev. Na univerzo pošiljajo profesorje iz srednjih šol. Razkol med češkimi narodnimi socialisti Do zadnjega so pričakovali, da se bo narod-no-socialistična stranka združila s socialnimi demokrati v novo stranko narodno-delovnega ljudstva. Vodstvo pa je končo proglasilo, da se stranka združuje z vladno stranko zedinjenja. »Pravo Lidu« pa prinaša izjavo nekaterih na-rodno-socialističnih poslancev dr. Kozaka, dr. Moudryja, dr. Patejdla in Ferdinanda Richterja iz Brna, da se ne strinjajo s tem proglasom vodstva, ampak vstopajo v »Narodno stranko delovnega ljudstva«, ki je zrastla iz trpkih izkušenj zadnjih let. Priglašajo se k novemu pojmovanju demokracije, katera bo zavestno zavrgla vse, kar se je izkazalo za nezdravo in življenja nesposobno. Za reakcijo na Slovaškem je bilo najbolj potrebno. da je vlada sklenila ustanoviti koncentracijska taborišča. (MM- .'d ‘ LAŠKO Volilni shod, 11 se je vršil minulo soboto, je *■-' • s-, Shodu je predsedoval s. Mlakar, poročal je pa kandidat s. Petejan. Shodi, ki so bili sklicani za Sv. Lenart in Sv. Jederi se niso vršili, ker so bili oblastveno prepovedani. DELAVSKA politika Terc Mrčeh: ftanes meni, jutri tebi! Danes meni, jutri tebi, star pregovor pravi. Svet se neprestano suče, to je že v naravi. Gospod današnji je lahko že jutri siromlak, tu in tam pa tudi revež postane kdaj veljak. Danes zgoraj, jutri spodaj, to je že tako; danes burja, jutri sonce • nam sijalo bo. 1512-99 Okusni domači čeveljčki za deklice iz rdečega in modrega toplega sukna, z lahkim usnjenim podplatom in niško peto. Okrašeni so s svileno paspulo. na srednjem delu pa je lep srček. Zato pa le pokoncu glave, vse se izpremeni, kdor poslednji se riasmeje, se najbolj smeji. Privatna zaposlitev državnih upokojencev (Mislinja) Vprašanje: Ali je res, da ista oseba ne more prejemati državne pokojnine in biti istočasno nameščena pri kakem privatnem podjetju? Ali obstoji tozadevno kak zakon? Odgovor: Po obstoječih zakonitih predpisih ni nobene ovire, da ne bi smeli državni upokojenci prevzeti kake privatne službe. Skupno delovanje (Mežiška dolina) V p r a š a n j e:+Skupaj s teto sva podedovala posestvo. Ker ona ni imela denarja, sem jaz sam plačal vse takse in stroške zapuščinskega postopanja. Ko mi teta ni povrnila na njo odpadajoče polovice, sem jo dal terjati po advokatu. Teta dolg priznava, a nima denarja in se ima vršiti dražba. Prodati se ima celo posestvo, tudi moja polovica, ker samo njene Polovice nihče ne bi kupil. Ali sem dolžan plačati od moje polovice dražbene stroške, ko vendar hočem priti le do denarja, ki mi ga teta dolguje, in ki ga je mojemu odvetniku priznala. Ali lahko računam od dolgovane vsote 8 odst. obresti? Odgovor: Ako predlagate s teto skupaj dražbo celega posestva kot solastnika brez pravde in eksekucije, morate brez dvoma nositi sami polovico dražbenih stroškov. To je takozvana prostovoljna javna dražba. Kot tetin upnik pa niste dolžni pristati na prostovoljno dražbo, ampak lahko ženete njeno polovico na prodaj s prisilno dražbo, dotičnemu, ki bo zdražil polovico, pa lahko prodaste tudi sami svojo polovico: na ta način se boste o-gnili lastnim stroškom. Zakonite obresti so 5 odst. obresti in se smejo zahtevati večje le, če so posebej obljubljene. Izgovorjena stanovanjska pravica (Dravska dolina) Vprašanje: Na posestvu, ki bo šlo na dražbo, ima stric izgovorjeno sobo. Ali se sme ob prodaji stricu soba odvzeti za primerno odškodnino? Odgovor: Strica ne morete prisiliti, da odstopi od izgovorjene pravice stanovanja, če sam na to ne pristane. Velja pa to le za vknji-ženo pravico, sicer kupec ni dolžan priznavati stricu njegove pravice, ki jo je imel nasproti vam. Poročna obljuba (Maribor) Vprašanje: Imel sem dekle, ki sem ji obljubil zakon. Sedaj pa ona v moji odsotnosti hodi z drugimi fanti. Ali je to utemeljen vzrok, da odstopim od svoje poročne obljube. Pripominjam, da sploh nima prič za mojo obljubo. sedaj pa mi grozi s tožbo. Odgovor: Ako boste lahko dokazali, da ;e dotično dekle imelo v Vaši odsotnosti v resnici spolne odnošaje z drugimi fanti, se Vam tožbe ni treba bati, ker imate v takem orimeru brez dvoma pravico odstopiti od svo-:e poročne obljube in niste dolžni dajati dekletu odškodnine. 98991-6« Mamice! Kadar je sneg in brozga* ni potrebno skrbeti za zdravje svoi otrok, &ko jih v takem vremenu ob jete v naše nepremočljive gumij*1 škornje z lufa uloškom *in debel" toplimi nogavicami. Noge bodo vedi suhe in tople. Kadar ste zaposleni delom In se želite otroke za trenutek znebiti, tedaj mu dajte samo nase gumijaste Igračke. Z njimi se otrok igra brez skrbi, one ga bodo zadovo-Ijile in razveselile. v 2560-58 Topli »Baby« čeveljčki iz rdečega i modrega sukna, okrašeni z belo mucko' in rdečim čopkom. Stanejo samo Din 25*-^ 68991-691 Praktični otroški potškornji iz gume podloženi s toplo podlogo. Prav lahko se obuvajo in se zuvajo. 28632-635 Praktične otroške snežke za zimsko I** blatno vreme. Zapenjajo se na zaponk®’ 2861-63600 Jako lepi in okusni otroški čevlji iz laka kombinirani s sivim boksom. Udobna oblika omogoča normalen razvoj noge. Od vel. 23—26 Oin 39’- 2451-4368^ Ti čeveljčki iz mehkega usnja s topi®/ podlogo nudijo občutljivim otroški**1' nogam udobnost in toploto. 2461-43600 Visoki otroški čevlji iz mehkega rjavega usnja. Njihova Široka oblika vstre-za higijenskim zahtevam obutve za majhne otroke. Močne bombažne patent nogavice. V izdelavi od sukanca stanejo 3222-48809 Otroški polčevlji iz močnega boksa z n®r*xt«-qi;ivim gumijastim podplatom.Za živahne otroke nimate boljše in trpe-obutve. Od vel. 31—34 Din 39 - vel. 35—38 Din 49*- K VSAKEMU PARU ČEVLJEV IMAMO ODGOVARJAJOČE NOGAVICE Deran .... Din 4‘- 5‘- 6"- 7‘-Triglav . . . Din 7*- 8'- 9*- 10’-Sibirac .... Din 7’- 9‘- 10 * 6962-4462* Otroški visoki čevlji izdelani iz pr*°“ vrstnega telečjega boksa z usnj•*,^,,, podlatom in peto. Okrogla oblika goča normalen razvoj noge. 3762-68801 Za šolo in štrapac otrokom najbolje služijo čevlji na vezavo iz črne kravi* ne z močnim podplatom. Od veličine 31—34 Din 39*- od 35—38 Din 49*- Dobričina Zasnubil sem Marijo, pa me je odbila. Zato si ni treba beliti glave. Saj si je ne belim, toda Marija se ItctiCUk sodcužU Žensko vprašanje Avgust Bebel pravi v knjigi »Žena in socializem«: »Osvoboditev človeštva ni mogoča brez socialne neodvisnosti in enakopravnosti obeh spolov. Zena je prvo človeško bitje, ki je zapadlo v hlapčevstvo, žena je postala sužnja še preden je nastalo suženjstvo.« — Letos poteka štirideseto leto, odkar je napisal Bebel te besede, ki so povzročile, da so se začele delovne žene zavedati svojih pravic, da so se začele otresati sto- in tisočletnih spon, da so se začele boriti za svoj prostor v družbi in • kupno z možem za boljšo bodočnost člove- organizacijah. Na r; < organizacije se žene pri svoji borbi ne smejo nikoli zanašati, ker bodo vedno bridko razočarane. - .. % t>h •» — r - -,-r. .**• 'r• • *cv -r>v Ta prir mer naj bo vsem delovnim ženam, onim, ki delajo z roko in onim, ki delajo z glavo, opomin, da se je treba pri vsakem boju nanašati samo nase, da je bilo edino delavsko gibanje tisto, ki se je vedno odkrito in zavestno borilo za enakopravnost žen « f • • i i .. tt.ti Ajdovi žganci Večinoma kuhajo pri nas. ajdove'žgance tako: 2 litra slane vode pustimo v loncu za- neprestanim^ mešanjem na ognju toliko časa, nik. Zato moramo peč prisiliti, da odda vS° toploto sobi. Komaj je vsaj en del kuriva v polnem plamenu, že lahko vratca priprem0, kmalu nato pa jih popolnoma zapremo. Seveda pa je treba paziti, da zlasti zvečer peči i'e zapremo prenaglo. Posebno je na to treba Pa' žiti pri onih starejših pečeh, ki imajo zan’t>r' nico. Lahko se namreč zgodi, da se zaradi P°' manjkanja zraka naberejo strupeni plini, ki P°' tem vdarijo v sobo in se lahko ljudje zastrupijo. tva, za prostor na soncu vsem ljudem. Če j vreti, nato vsujemo notri pol kilograma pre-pogledamo danes, kaj so dosegle v štirideset-! sejane ajdove moke, pokrijemo in pustimo ka-letni borbi, je bilanca kaj žalostna. Pač so šejkih 10 minut vreti. Nato odločimo s kuhalnico deloma izboljšale nekatere krivice, n. pr. na- j vso kepo od lonca, jo obrnemo, da je sedaj nitnina, ki je bila takrat za žensko delo obi- j spodnji del navzgor obrnjen in jo prebodemo, -ajna, se le počasi umika načelu, da je za | da vre tudi skozi sredino. Tako pustimo vreti ‘nako delo potrebno enako plačilo. Pri vsem še 10 do 15 iniirut. Nato odlijemo vodo v dru- drugein pa moramo danes ob štiridesetletnici tfelavskegla ženskega gibanja z bridkostjo go posodo, vso moko pa premešamo z dvo-rogljatimi vilicami, da se narede žganci. Kjer spoznati, da se kolo zgodovine le prav poča-j je potrebno, dolivamo po močnatih delih še si vrti, da je bilo še mnogo premalo doseže- (odlito vodo. Potem nadrobimo žgance v skle- ’iega da bo treba še desetletja vztrajnega in [ do in jih zabelimo, trdega dela, če bodo vsaj naši otroci dočakali j dovih žgancev je pa oni družabni red, ki bo imel za vse lačne! muden. Po Ta način kuhanja aj-razmeroma precej za-. Koroškem delajo žgance na hi- \ruh:r, za vse delavoljne dela. Zato bo treba i trejši način in sicer tako: V široko kozico :>ogumno na delo in strniti vrste v delavskih vsujejo osoljeno ajdovo moko in jo puste med da je v redu pregreta in ddbi že rahel duh. Nato vlivajo po malem vrelo vodo med neprestanim mešanjem na moko tako dolgo, da se stvorijo pravilni žganci. Nato jih zdrobi/jo v skledo in zabelijo. — Tudi po gostilnah kuhajo ajdove žlance večinoma na ta način, ker gre hitreje. Posebno je to važno, če hočemo v naglici skuhati ajdove žgance kot vložek za govejo juho. Koruzni pečenjak V pet osmink litra vrelega mleka damo dve žlici sladkorja, žlico masti in malo soli, nato pa vkuhamo tri osminke litra koruznega zdroba, in. če imamo, pest rozin. Ko se zgosti, razgrnemo to zmes za prst debelo v namazano kozico, naložimo na vrhu na krhlje razrezana jabolka, potrosimo s sladkorjem in ciin-tom, spečemo in nato razrežemo. Pravilna kurjava Kuriti je treba tako, da porabimo čim manj kuriva, a da bo stanovanje vseeno toplo. Predvsem mora vsaka gospodinja dobro poznati svoje peči, ker bo le potem lahko prav in popolnoma izrabila kurivo. Kadar kurimo, moramo predvsem paziti, da ne pride preveč zraka^ do ognja. Spočetka, ko zakurimo in šele začne goreti., mora imeti ogenj seveda že dovolj zraka, da ne ugasne. Kakor hitro pa seje ogenj dovolj razvil, je neobhodno potrebno, da omejimo zraku dostop. Zato nikakor ni potrebno, da pustimo spodnja vratca peči tako dolgo odprta, da pogori vse kurivo. Ako so spodnja vratca na stežaj odprta, odnese prepih skoraj vso toploto iz peči v dim- HUMOR V ZGODOVINI Berlinski humoristični časopis »Kladdera-datsch« je prinesel 1848. leta k otvoritvi prU' ske narodne skupščine ta-le spored političnega »prosvetnega vdčera«: 1. »Zdaj počivajo vsi volilci,« izvajajo v člani skupščine. 2. »Hrepenenje po miru« — ta Prizor smr desni centrum. 3. »Kladderadatsch iu politika,« predava n tranji minister. „ _ . , 4: »Orjaška senca« — vstane grof Reich bach. . iri 5. »Škodljiv vpliv kislih plinov« — izvajal kmečki poslanci proti mestnim. 6. »Sam,« sentimentalni prizor, ki ga pnM zuje minister Rodbertus, .ki ga odvede z oar. Auerswald. . n(,; 7. »Mi se imamo radi,« pojejo vsi posiat^ Pasivna resistenca Janez: Kaj pomeni slovensko — pasivna resistenca? Jur: Enostavno: aktivno figarstvo. It ktnitrcil izdaje in urejuje Adelf Jelen v Maribtr*. — Tiska; Ljudtka tiskarna, d. d. v Maribora, pre/istavitelj Viktor Eržen v Mariboru