Učinkovito ljudsko samoupravljanje bo mogoče šele, ko bodo nepartijski Slovenci enakopravno soudeleženi pri osnovnih političnih odločitvah prek samostojne, od partij-skeka vodstva ločene in neodvisne politične organizacije. Ce bi to bila Slovenska socialistična zveza, bi prehod bil toliko lažji.
(Ciril Žebot, SLOVENIJA DANES IN JUTRI).
— VČERAJ,
sLovensKA
F O R A..F R E E SLOVENIA
Samonikel narod, ki nima lastne države kot potrebnega orodja za skupnostno odločanje, ostaja v sodobnih razmerah brez zadostnih možnosti za nadaljnji narodni razvoj; njegove sile se izčrpavajo v nasprotovanem in oviranem ohranjevanju že pridobljenih narodnih posebnosti. Tako stanje stvari ni le krivično, temveč tudi povzroča čut manjvrednosti in neodgovornosti, nevoljo, nemire in uporništvo.
(Ciril Žbot, SLOVENIJA JUTRI).
VČERAJ IN
LETNIK XIX — VOLUME XIX 1. FEBRUAR 1968
Published monthly by: Sloven ian National Federation, of Canada, 646 Euclid Ave. Toronto, Ont. Canada. ŠTEVILKA 2. — NUMBER 2.
About the "Third Force" or The Role of The Ethnic Groups
During the rečen t \veeks tihe so-called "third force" or the ethnic groups, have received at-tention not only from the ethnic press, but also from the Canadian English press. The \vel.l-knovvn MacLean's Magazine corn-mented favourably on the cfforts of the Hon. Paul Yuzyk and some other papers dealt with the state-ment of Professor Rudnyckyj. Senator Yuzyk met on January 27 with the members of the Canadian Ethnic Press Association of Ontario and outlincd a program-ine of activities vvhich shotild help the ethnic groups to take their right plače in the Canadian society.
At the beginning of January the ncwly elected President of the Canada Ethnic Press Federation, Dr. J Al. Kirschbaum, also came with a suggestion to orga-nize a conference on the subject of "Canadian Unity As Seen By The Ethnic Groups". The respon-se to this initiative vvas generally favourable and the conference will very probaly take plače in Toronto, in the month of May.
It is planned as a vvorking conference at vvhich papers will be read by outstanding leaders of the Canadian public life and the cthnic organizations and properly discussed by a number of dis-cussants. Dr. Kirschbaum also published an article in Kanadsky Slovak from vvhich vve quote for our readers, the follo\ving para-graphs:
...Canada's Centennial was un-doubtedly a great success and a new "point de depart" in the history of Canada. Many people serutinized, praised or criticised the event and assessed its signi-ficance for Canada's political, cultural and economic life. The "unity of Canada" was one of the main topics of ali thosc who vvrote or spoke during the Centennial year on the problems of our country, but it was "the French fact" vvhich vvas dis-cussed and given thorough con-sideration.
The ethnic groups or the "one third of Canada's population of other than Anglo-Saxon or French origin" were not mention-cd in the discussions about the unity of Canada. Was it be-cause the speakers and wrlters consider them a "quantite negli-geable" or because the loyalty and a positive attitude of the ethnic groups tovvards the problem of Canadian national unity is not questioned? Pcrhaps both. There are stili many people hi Canada wlio fall to notice the chainging face of Canada and Hve rather in the past than in the present, and do not think much about the future.
While the loyalty of the ethnic groups towards Canada and their stand on the question of preserving the integrity and unity is beyond any doubt, some remarks seem to be necessary about their plače in Canadian socicty and about their part in the public life. For it vvould seem that in that respect they have bcen taken as "quantite negligeable".
If any segment of Canadian population displayed warm en-thusiasm about our Centennial vear, it was adoubtedly that part of Canadians wlio are called the ethnic groups. And not only the young, Canadian born or Canadian educated took an ac-tive part in the celebrations in co-operation vvith the Folk Art Councils or individually. Also the small commuties and practically ali ethnic assoclations had their centennial projeets. One of the projeets — a series of books on the history and achievements of the ethnic groups — which orig-:
VERSKI IN NARODNI SPOMENIK SLOVENCEV V AMERIKI
Na dan sto-te obletnice smrti škofa Friderika Barage je bil v Washingtonu podpisan z upravo Narodnega Svetišča Brezmadež-noga Spočet ja, dogovor za zgraditev slovenske kapele v tem svetišču. Dogovor so podpisali v imenu vse-ameriškega odbora za zgraditev kapele g. Joseph Nerria-nich, predsednik, g. Frank Turek, tajnik in g. Antonia Turek, bla-gajničarka. Pri podpisu so bili navzoči Rev. Dr. Frančis Blatnik in kot priče člani vvashingtons-kega. krajevnega odbora.
■ ■ , .
II.
■p ^■■■■h
v spomin stoletnice smrti škofa Barage ter za vse dosedanje in bodoče dobrotnike kapele. Istočasno tudi z uspeh nabirke same.
Po maši je bil kratek sprejem na posebnem sestanku vvashing-tonskega odseka'Slovenske Ženske Zveze, da se je glavna predsednica gospa Antonia Turek lahko srečala s prisotnimi članicami. Po tem sprejemu so bili glavni člani vseameršikega odbora g. Nemanioh, gospa Turek in gosped Turek gostje pri gospe Iči Zebot, ki je članica washing-tonskega krajevnega odbora.
0 dogodku je poročal šc isti večer Glas Amerike vsvoji slovenski oddaji, s primerno razlago, da je bil 19. januar izbran za podpis za to, ker je to datum sto-te obletnice smrti škofa Friderika Barage. Kapela, ki bo posvečena Mariji Pomagaj iz Brežij, bo po načrtu vsebovala tudi sliki škofa Barage in Slomška.
Zgraditev kapele bo trajala nekako dve leti, prav toliko, kot je trajalo za zgraditev drugih narodnih kapel, med njimi poljske, slovaške, litvanske meksikanske, ki mL. _ .........»«
so že postavljene in hrvatske, ki jo gradijo zdaj.
V Narodnem Svetičšu Brezmadežnega Spočetja so ameriški katoličani in v njihovem imenu ameriški škof je počastili spomin škofa Barage s prekrasnim oknom, ki se imenuje Baragovo okno. Nas Slovence pa so povabili, da postavimo slovensko kapelo, ki bo trajni verski in narodni spomenik vseh Slovencev v Ameriki in dokaz za naš doprinos k razvoju katoliške cerkve in kulture v Zaruienih Državah.
To povabilo in dosedanji uspehi nam naj bodo v ponos in vzpodbudo za nadaljnje delo. Nabiralno akcijo moramo povečati; kjer odborov še ni, bi bilo najlaže, da se ustanove, četudi so naselbine majhne, krajevni odbori, ki bi razložili pomen kapele in nabirali darove, Posamezne prispevke in dopise je pošiljati na Mrs. Antonia Turek 986 Bryn Mawr Ave. Wicklyffe, Ohio 44092 Čeki naj bodo naslovljeni na SLOVENIAM CHAPEL FUND.
Kot v preteklosti bodo imena darovalcev objavljena in nato zapisana v spominski knjigi, ki bo hranjena v kapeli sami, ki bo trajen zpomenik na naše in naših prednikov prispevanje za razvoj katoliške vere in slovenske kulture v Sloveniji in Ameriki.
Slovensko časopisje v Clevelan-du, Zarja v Chicagu, Ave Maria v Lemontu in še nekateri listi izven Zdravih Dri*.v ik pred božičem obširno pisali o slovenski kapeli v narodnem svetišču. Zanimanje zanjo je bilo precejšnje in ob podpisu je bil tudi že plačan prvi obrok.
Končani slovensnosti podpisa je sledila sv. maša, ki sta jo so-darovala čč. gg. Blatnik in Ceglar,
inatcd vvith the Canadian Ethnic Press, will sum up the economic and cultural contributions by the ethnic groups to Canadian life. Some books are already out of print and thcy show that the contribution vvas not negli-gible, that the economic integra-tion of the ethnic groups is com-plete and the socio-cultural in-tegration on good tracks.
Ilovvever, to achieve full integ-ratlon and cquality of the non-Anglo-Saxon and non-French element will stili require some time and an effort on both sides: from the ethnic groups and from the rcceiving society — especially from tlie Government. As Jolin Porter's Vertical Mo-saic shovvs, there are stili problems to be solved and attitudes to be changed. The cthnic press and some ethnic leaders men-tioned during the Centennial one sueh problem: the representation in the Senate. The Polish, Italian, Slovenian and other nevvspapers cxprcssed the hope of the cthnic groups that during the Centennial ycar the Prime Minister vvould nominate one or tvvo sen-ators from the ethnic groups as a gesture in recognition of the contributions vvhich the cthnic groups made to Canadian life during the past century. There are undoubtedly among the people of other than Anglo-Saxon and French origin many indi-viduals vvho qualify for the Senate and vvhosc contribution to Canadian life can favorably compare vvith people nominated to the Senate during the rec.ent years.
Will the Prime Minister do this gesture before he leavcs his of-1 fice? It vvould certalnly be a good service to Canada and a good omen for starting the sc-cond century of the Canadian Confederation.
17. januarja 1968. so se člani etničnega tiska udeležili "Ture razumevanja" ter obiskali
ukrajinske kulturne ustanove.
Poučevanje zadružništva na univerzah
The Cooperative Union of Canada je izdala kot razmnpženino obširno delo svojega direktorja za raziskovanja Georgea Davido-viča University Teaching of Co-operation in Various Countries. Dolgoletni glavni tajnik Jugoslovanske zadružne zveze in sodelavec pok. dr. Antona Korošca v zadružništvu, vodi že pet let znanstveno delo kanadske zadružne zveze in ji je s svojimi številnimi publikacijami pridobil velik mednarodni ugled, ki ga preje ni uživala.
Pričujoče delo o poučevanju zadružništva na univerzah v raznih državah je plod večletnega dela in je prvo tako delo.
Prvi del govori o pomenu zadružništva, ki ga avtor smatra ne samo kot posebno vrsto gospodarstva, marveč kot svojski sestav, ki se bistveno razlikuje od individualističnega kapitalizma in centralističnega kolektivizma. V zadružništvu je zagotovljeno prvenstvo človeka nad snovjo, pa tudi njegova osebnost pred premočjo kolektiva. Avtor se zaveda, da ne soglašajo vsi z njegovo opredelitvijo zadružništva, toda nihče ne more zanikati dveh dejstev: število zadružnikov in zadrug narašča iz leta v leto in vedno več univerz nudi predavanja o zadružništvu.
V naslednjih delih podaja avtor podrobno sliko univerz, ki so odgovorile na njegovo vprašalno polo: za Kanado, Združene države in Latinsko Ameriko, za Evropo (Avstrija, Belgija, Zahodna Nemčija, Finska, Francija, Anglija, Grčija, Nizozemska, Norveška, Švica, SSSR in Češko-Slovaška) ter za Azijo (Indija, Iran, Izrael, Koreja, Libanon, Pakistan in Turčija).
Navedbi podatkov v vsaki državi sledi analiza in njegovi komentarji o obsegu in značaju preda-
vanj ter o posebnih pripombah, ki jih je dobil v zvezi s svojo vprašalno polo. Ena največkrat ponavljanih točk je, da primanjkuje tako strokovnjakov v zadružništvu kot tudi primernih učbenikov za poučevanje na univerzah. Mnogo vseučilišč bi želelo pouk zadružništva še razširiti, pa tega zaradi omenjenih omejitev ne morejo.
Pričakovati je, da bo ta prvi enciklopedični pregled položaja, ki ga zavzema zadružništvo na vseučiliščih, vodil tako do povečanja znanstvenega dela na področju zadružništva kot tudi do še večjega obsega poučevanja.
Rudolf Cujcš-
Na obisku pri Ukrajincih
Na skupno pobudo Organizacij "Ukrajinskih novinarjev" in "Zveze kanadskega etničnega tiska v Ontario", so se člani zadnje udeležllu ture ukrajinskih kulturnih vzgojnih, verskih in gospodarskih podjetij v Torontu. Z au-tobusom so obiskali naslednje ustanove med 10. uro dopoldne in 6. uro zvečer:
1.	Ukrajinska Narodna Zveza (m Kreditna zveza) 297 Coiiegc St. obisk ve njeni šoli, Govor o Ukrajincih.
2.	Institucija Sv. Vladlmirja, 565 Spadina Ave. (dom. akademikov).
3.	Ukrajinski ljudski dom, 191 Lippincott St.
4.	Ukrajinsko kulturno središče, 83. Christie St.
5.	Ukrajinska pravoslavna katedrala Sv. Vladimira, 404 Ba-thurst St.
6.	Kulturni center "Prosvita" in tiskarna "Homin Ukralny", 140. Bathurst St.
7.	Ukrajinska katoliška čerkev, Sv. Miklavža, Queen & Bell-vvoods.
18. Ukrajinski dom za stare, 36. High Park Gardens.
9.	Ukrajinska katoliška ljudska šola Sv. Jozafata, 106. Franklin Ave. in katedrala (ogled cerkve—škofije).
10.	Center ukrajinskih skavtov ("Plast"), 2199 Bloor St. W.
11.	Ogled ukranijske "Q.W." umetniške galerije na 2263. Bloor St. W.
Misli in pogovori
12.	U.B.A. trgovska hiša — na Lakeshore Road.
13.	Kosilo v ukrajinski restavraciji "Mayfair Inn", 1184. Queensway ter
14.	Veliki ukrajinski "College of St. Basil" na 1300. Weston Rd.
Obisk pri vseh teh organizacijah je imel namen, kot predčasno obisk lani v japonskem kulturnem centru, seznaniti člane "etnične časopisne zveze" z ustanovami ene izmed največjih etničnih skupin v Torontu in v Kanadi sploh. Reči moram, da smo videli toliko novega in tako dobro organiziranega, da lahko rečemo, če bo kaka etnična skupina ohranila svojo narodno bitnost v anglosaksonskem žlvlju, bodo Ukrajinci vsekakor na prvem mesto. Posebne omembe so potrebne kreditne zveze (na gospodarskem polju—), saj je ena od njihovih največja etnična kreditna zveza na severo-ameriškem kontinentu, In pa šole, kjer se preko 3000 otrok uči ukrajinščlne ter ukrajinske literature, zgodovine in zemljepisa. Ne samo da imajo organizirano osnovno šolo (6 razredov) — ponekod vsak večer od 5—7 ure-povedati hočem, 1 da imajo tudi več šol na višini gimnazije (4 razrede). Starši ču-
tijo za svojo dolžnost, pred Bogom in ljudmi, da nadzirajo redno pohajanje svojih otrok v te šole. Roditelji, ki to zanemarijo, oziroma opustijo pošiljanje otrok v šole, so izključeni iz organizacij, ki jim pripadajo in vsem to pomeni nekaj nečastnega. Videli smo marsikaj, kar bi bilo VREDNO in POTREBNO — morda ne tako rigorozno — posnemati, se pri njih učiti.Ni še zamujeno in hvala Bogu, še ne pojejo vigilij naši narodni biti v emigraciji, a vendar — marsikaj bi bilo potrebno tudi pri nas "preurediti" in popraviti. Naša slovenska šola pri Mariji Pomagaj -— in levji delež pohvale pravgotovo zasluži njen ravna-tel — in tudi šole drugod — vsa čast jim! klic velja našim stra-šem, posebno onim, kateri ne čutijo potrebe ali dolžnosti (če so jim šole dosegljive in dostopne) pošiljati svoje, to se pravi naše, slovenske otroke, — v naše slovenske šole! Tem slednjih velja naša prošnja in poziv na prebuditev, tovrstne narodne zavesti, — in rekel bi celo, — narodne dolžnosti, — pred Bogom in pred—slovenskimi ljudmi!
Vlado M.
OSNOVNI PODATKI O ZBIRKI ZA SLOVENSKO KAPELO V WASHINGTON U
To je drupi članek pod naslovom "Misli in pogovori". Ponovno prosimo bralce naj se v svojih morebitnih dopisih izražajo na kratko in jasno. Zanimiva pisma bomo tudi objavili.
Vaše misli in pomislike o člankih objavljenih pod "Misli in pogovori" pošiljajte na: g. Peter Cekuta, uredništvo S.D. 646 Euclid Ave., Toronto 4, Ont., Canada.
SKUŠNJAVE MIRU
"Bomo" in "morda" sta besedici z veliko razliko v pomenu. Ustvarili sta zanimanje o čudnih skušnjavcih miru iz Severnega Vietnama. "Bomo" ali "morda bomo govorili o miru" so izražali, hanoiski zastopniki v Parizu in Laosu.	|
V Parizu je Sev. Vietnamsko zastopništvo dejalo da bodo pripravljeni pričeti z mirovnimi pogovori, pod pogojem, da ZDA preneha z bombardiran jem severa. V bližnji preteklosti je Hanoiska vlada izražala le "morda" o pogovorih.
Razlika tega. mišljenja je lahko učinkovita, saj izraža možne želje Severnega Vietnama za mirovne konference. To mišljenje še bolj i potrjujejo poročila iz Laosa: 'Severni Vietnamski politiki so pritiskali na Laos in druge azijske države za mesta in prostor kjer bi naj bil konferenca.
ZDA lahko preiskusi te skušnjave miru, s tem da preneha z bombardiranjem — ne samo za en dan ali teden, ampak za ne določen rok. Tako bodo spoznali Ho Chi Minhove resnične ali lažnjive besede.
Ameriško bombardiranje uničuje ekonomsko stanje Severnega Vietnama, pomori nešteto l judi in nadvsem tem pa so še države z mrzlim pogledom in neprestanim kritiziranjem ameriškega dejanja. -
Dokazano je bilo, da bombardiranje ne prepreči pomoč in mobi-liziranje rdečih v gozdovih Južnega Vietnama. Enako še vedno raste število moštva iz Sev. Vietnama, ki nadaljuje pohode na jug.
Bombardiranje Severnega Vietnama ne sme prenehati! A nekateri želijo da bi ZDA poiskusila novi začasni odmor. Z odmorom, VVashington lahko prime Hanoisko vlado za besedo. Pisma o: "Smrt, premestitev srca in etika". Januar 1968.
•	Spoštovani!
Ka j nam pomaga novo srce
saj vsak mora enkrat umret . . .
SJ. Toronto
•	G. Urednik!
Morda pa srce odkloni telo in
ne obratno! Kaj pravite? —
V.V.B.M. — Toronto
Svetišče Brezmadežnega Spočetja
To Svetišče v VVashingtonu je največja katoliška cerkev v Združenih državah in sedma največja cerkev na svetu. Je vsenarodno Svetišče za vse ameriške katoličane In je pod upravo izvršnega odbora ameriških škofov.
Posebne spominske kapele v Svetišču so namenjene ameriškim narodnostnim skupinam in cerkvenim redovom, ki so prispevali k razvoju katoliške cerkve v ZDA.
Kapele, ki so jih narodnstne skupine že darovale (Poljaki, Lit-vanci, Slovaki, ameriški Mehikanci in Hrvatje) so z izjemo ene (slovenske) bodisi že dokončane, ali pa se že krade. Te kapele so sestavni deli cerkve in bodo zatorej obstale, dokler; bo stalo Svetišče.
Svetišče ima več kot milijon obiskovalcev vsako leto. Okrog 15.000 ljudi prisostvuje nedeljskim mašam v številnih kapelah, ki so vsakomur odprte. Slovenska kapela
Talna površina edine še razpoložljive kapele znaša okrog 300 kvadratnih čevljev. Namen kapele, da služi kot trajno in častno priznanje delovanju ameriških Slovencev in njih prednikov.
Kapela se nahaja v Spominski dvorani (Memorial Hali), kjer
pričenjajo vsi izletniški ogledi Svetišča. Slovenska kapela bo zatorej na ogled največjemu številu obiskovalcev in bo tako tudi služila boljšemu poznavanju Slovencev in njih kulture.
Kapela in njena ureditev bosta poudarili osnovne točke slovenske verske zgodovine doma in v Ameriki, a njena osirednja zamisel bo Brezjanska Mati Božja, kateri bo kapela posvečena.
Dve leti sta običajno potrebni za dokončanje kapele. Ta doba daje dovolj časa za priprave na posvetitev kapele. Posvetitev slovaške kapele je na primer izpadla kot ena največjih manifestacij slovaštva v Ameriki. Denarna stran zbirke
Prispevek za kapelo je enkratna vsota 70.000 dolarjev, plačljivih v dveh ali treh obrokih. Celotna Vsota mora biti izplačana predno je kapela popolnoma dokončana. V gornjem prispevku je vključeno vse: od začetnih arhitektovih načrtoiv pa do sveč na oltarju. Vključeno je saveda tudi trajno vzdrževanje kapele. Prvi obrok znaša 25.000 dolarjev.
Magjnnis, Walsh and Kcnnedy so uradni arhitekti Svetišča in kot taki odgovorni za končni načrt kapele. Bodo pa z nami v stalnem stiku in upoštevali v kolikor mogoče vse naše želje glede načrta in notranje ureditve.
SLOVENSKA DRŽAVA
For a free SI oveni a
Published monthly by Slovenian National Federation of Canada,
Edited by: Editorial Board
Address: 646 Euclid Ave., Toronto, Ont. Canada
Subscription rates.
$4 per year, 30tf per copy Advertising
1 column x 1"
$2.80
Nd.^lov:
ANTONY AMJROŽIČ
V vseh pravnih zadevah se lahko z zaupanjem obrnete na
novega slovenskega odvetnika Barrister, Notarv Public
in notarja.	861 CoIlege St- Toronto'
Telefon: LE. 14)713
SLOVENSKA DRŽAVA Izhaja prvega v mesecu.
Letna naročnina znaša: Za ZDA in Kanado 4 $, za Argentino 50 pe-zov, za Brazilijo 60 kruzeirov, za Anglijo 20 šilingov, za Avstrijo 35 šilingov, za Avstralijo 2.50 avstr. L„ za Italijo in Trst 800 lir, za Francijo 600 frankov. Naročniki v Argentini morejo poravnati naročnino tudi v upravi „SIovenske poti". Za podpisane članke odgovarja pisec. Ni nujno, da bi se avtorjeva naziranja morala skladati v celoti z mišljenjem uredništva in
izdajatelja.
VABILO SLOVENSKI MLADINI List »Slovenska država" in Slovenska narodna zveza v Kanadi bosta v kratkem razpisala nagradno tekmovanje slično lanskemu. V eni izmed prihodnjih številk bodo objavljena navodila in pravila, na kar že danes opozarjamo. Uredništvo S. D. in odbor S. N. Z.
POZOR ROJAKI I POTUJETE SKOZI
Sprejem na letališču ali železnici, ogled Rima, prenočišče, domača hrana
RIM v DOMOVINO? Loste obmilf^a! b°d° ^ * *
Vinko A. LEVSTIK
Director in lastnik
Hotel 'BLED'	in Hotel-Penzijon 'DANILA'
Via S. Croce In Gesuralemme 40,	Via L. Luzzatti 31
Roma, Tel., 777—102	Roma, Tel., 750—587
(ARL VIPAVEC
obrnite be z zaupanjem v vseh nepremičninskih.
družinskih	SLOVENSKI ODVETNIK
in pravnih zadevah na:	NOTAR
278 Bathurst St.. Room 4. Toronto, Ont. _ EMpire 4-400«
bila
Slovenskem domu na
Naročilnica knjižice o literarnem delu Barage in Pirca in njunem vplivu na Indijance v Kanadi. Knjižica stane $1.50 (poštnina vključena).
NOVA SCOTIA CREDIT UNION LEAUGUE LTD. PRINTING DEPT.
ANTIGONISH, NOVA SCOTIA, CANADA
Gentlemen: Send me, please
copi (es) of R. Čuješ, Ninidjanissidog Saiagii-nagog. Contribution of the Slovenes to the socio-cultural development of the Canadian Indians.
I am enclosing My address is:
for $..
Yours truly,
Holmes Avenue družabna prireditev športnega kluba. • Slovenska kapela.
Toronto
•	Ontario Credit Union News, glasilo lige kreditnih zvez v On-tariju, je posvetilo večji del šeste strani letošnje januarske številke 10. obletnici Hranilnice in posojilnice slovenskih župnij v Toron-t". Porožilo vključuje tudi tri slike — simbol kreditnih zvez, mož z dežnikom — s slovenskim napisom, sliko odbora ter sliko glasne mize z banketa. —fš
•	Urednik Slovenske države in tajnik organizacije kanadskega etničnega tiska g. Vladimir Mauko je dobil od državnega tajništva stoletniško odlikovanje (Centennial Award) za svoje javno delovanje. Sodelavci lista in bralci mu k zasluženemu odlikovanju iskreno čestitajo! — fš
•	Na sestanku akademskega društva S.A.V.A. je 24. jan. 1968 Predaval v angleščini g. Peter Čekuta o "Socioloških pogledih na današnjo Kanado". Predava-tel je obravnaval uprašanje que-beške pokrajine.
OBČNI ZBOR SLOVENSKE HRANILNICE IN POSOJILNICE
Janeza E. Kreka v Torontu
Kar udomačilo se je že, da je zadnjo nedeljo v januarju občni zbor SLOVENSKE HRANILNICE IN POSOJILNICE. Tako je bilo tudi letos. Kmalu po drugi
datki za celotno poslovanje v primeri z drugimi kreditnimi zvezami zelo majhni, v primeri S privatnimi podjetji pa se skoraj ne dajo primerjati. To je mogoče le zato, ker vsi odborniki j delajo zastonj. Skoraj ves čisti' dobiček se je razdelil med člane v obliki 5% obresti na hranilne vloge in 20% popust (rebate) na obresti osebnih posojil.
Iz poročila kreditnega odbora, ki ga je podal g. Mihevc, smo izvedeli, da je posojilnica izdala v pretekli poslovni dobi preko 1420,000.00 posojil. Povedal je tudi, da je veliko zanimanja in prošenj za hipotečna posojila, katerih pa posojilnica zaradi vladnih odredb in omejitev ne more dati, kakor bi mi sami to hoteli in tudi lahko dali. Osebna posojila pa so pod običajnimi pogoji vedno na razpolago.
Za nadzorni odbor je poročal dr. F. Habjan. Naglasil je, da je nadzorni odbor na svojih rednih pregledih ugotovil pravilno, vestno in točno vodenje knjig in računov. Kakor že prej predsednik Trček, tako je tudi dr. Habjan v imenu nadzornega odbora izrazil pohvalo in zahvalo za nesebično in požrtvovalno delo upravnika in blagajnika Janeza Senice in njegovega pomočnika g. S. Ko-serja.
Zaradi boljšega nepretrganega
veličastnem Marijinem svetišču v \vashintonu sploh začela. Srečal sem M rs. Albino Novak, tajnico Sž. "Kako napreduje akci-19. januarja, na dan stoletnice 1 ja " sem jo vprašal. "Prav do-smrti svetniškega slovenskega bro", mi je rekla. V Chicagu smo slovenskega misionarja in škofa Friderika Ircneja Barage so predstavniki vsenarodnega odbo-I ra za zgraditev slovenske kapele v narodnem Marijinem svetišču j v VVashingtonu, D.C., kateri odbor i Ima svoj sedež v Clevelandu, pod-j pisali pogodbo z vodstom svetišča o zgraditvi in posvetitvi posebne kapele Mariji Brezjanski, kraljici Slovencev in položili prvi obrok plačila. Iz Clevelanda so šli v Washington predsednik g. Jože Nemanich, tajnik g. Frank Turek in blagajničarka ga. Antonija Turek. Odbor je do tega časa zbral prvih $25.000.00. • Pristavska noč.
V soboto zvečer 20. januarja je Slovenska pristava priredila v Slovenskem narodnem domu na St. Clairju svojo veliko zimsko prireditev: Pristavsko noč, dru-abni večer z večerjo, zabavnim sporedom in plesom. Zabavni spored je vodil ing. Franček Gore nlšek, za ples pa je igral znani ensambel g. Dušana Maršiča "Veseli Slovenci". Večer je bil
Škofovsko posvečenje v Ljubljani
V Ljubljani so imeli 14. januarja redko in pomembno cerkveno slovesnost: nedavno imenovani pomožni škof ljubljanski, generalni vikar dr. Stanko Lenič je bil posvečen za škofa. Obred škofovskega posvečenja je izvršil apostolski delegat nadškof M. Cagna, soposvečevalca pa sta bila ljubljanski nadškof dr. Jožef Pogačnik in mariborski škof dr. Maksimilijan Držečnik. Navzoči so bili še škof-apostolski administrator Slovenskega Primorja dr. Janez Jenko, zagrebški pomožni škof dr. Josip Lach in sti-čenski opat Rafael Asič. Obred škofovskega posvečenja je bil združen s somaševanjem vseh imenovanih cerkvenih dostojanstvenikov. Ljubljanska stolnico so ljudje napolnili do zadnejga kotička.
uri popoldne se je dvorana slo- P°slovan.ia glavnega in drugih venske župnije Marije Pomagaj i odborov se voli vsako leto pri-na Manning Avenue napolnila in ! bllžno eno tretino novih odbor" predsednik g. Viktor Trček je nikov" Triletna d°ba je letos po-s pozdravom in dobrodošlico tekla 8- vikt°rju Trčku, dr. Petru vsem navzočim začel zborovanje.! Urbancu' S- Teodorja Lebarju V imenu ravnateljstva je na krat- in S- Franku Pajku. G. Trček in ko povedal kako je posojilnica in PaJk sta bila P°novno izvolje-hranilnica v preteklem pošlo- na- G Urbane in g. Lebar pa sta vnem letu delovala in kake uspe- iziavila. da zaradi zaposlenosti to he je imela. Ker se bliža petnajst- : leto ne moreta kandidirati. Na letnica ustanovitve zadruge (sre-1 njum mesti sta bila izvoljena g.
Jože Pogačar in g. Janez Cvetko.
Po koncu formalnega dela občnega zbora se je začel družabni
velik uspeh za Slovensko pristavo, družabno in denarno.
•	Baragova akademij a.
V nedeljo popoldan 28. januarja je Baragova zveza v Clevelandu pripravila v Baragovem domu Baragovo akademijo v spomin stoletnice smrti misjonarja in škofa Friderika Barage. Govoril je pisatelja Karel Mauser.
•	Slovenski oder.
Slovenski oder v Clevelandu je v januarju pričel s pripravami in vajami za pasijonsko igro "V času obiskanja", ki jo bo podal na odru šentviške dvorane na tiho nedeljo za zaključek slovenskega misijona pri sv. Vidu.
•	Naročnma.
Ob začatku novega leta naprošamo naročnike našega lista, da poravnajo, oziroma obnove naročnino. V Clevelandu morete plačati naročnino za naš list g. Viliju Zadnikarju, 6920 Bavliss Ave., Cleveland, Ohio 44103, pa tudi v Eršte's Slovenian Village, 6802 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio 44103.
doslej zbrali nad $5000.00 dolarjev. vsega skupa j je sedaj zbrane ga nad 27 tisoč dolarjev. Ta kapela bo vendar naš narodni ponos", je zaklučila agilna Mrs. Novak. Tako je! Naš narodni ponos zahteva, da prav vsak daruje, če ne more stotaka, pa vsaj polovico, če to ni mogoče pa po svoji najboljši moči. • G. .Mirko Geratič od 1. januarja dalje v pokoju.
Nujno prosi, da se spomnite naročnine za SD za minulo leto, kakor tudi za tekoče. Tudi v tem delu je delček slovenskega ponosa in samozavesti: Nočemo biti hlapci nikomur. Naš cilj je lastna drava. Tvoj doprinos naročnini, je tudi tvoj doprinos k cilju!
• Za 17 letno zvesto službo
v bolnišnici sv. Antona Pad. v. Chicagu je bil nagrajen sodelavec "Slov. Države" g. Mirko Ge-
ONTARIO
PROVINCE OF 0."*P0RTUNlTY
Chicago
Goveriimeiit Information
From the Department of Justice and Attorney General
Vlada je pred kratkim dobila poročilo Ontarijskega odbora za pravne reforme za Osnove odškodnine v slučaju razlastitve. Ta zadeva je skrbela vlado, in 8. marca 1966., je pravni minister in glavni advokat dal navodilo Odboru, da začne popolno in vso proučevanje stvari in da mu potem poda podrobno poročilo.
Odbor je po posvetovanju in poizvedovanju ter sprejetja poročil od organizacij, kakor tudi od
Kaj pravi Regerčan o	posameznikov, svetoval da naj se
slovenskem drl gibanju? i Pole8 zadostne odškodnine za V eni od predbožičnih številk razlastitev nepremičnin, ustano-
di tega leta) je omenil tudi njeno rast od skromnih začetkov do sedanjega stanja, to je od 139 članov in $24,399.00 vlog prvega leta je narastla do konca tega poslovnega (31.XII. 1967.) leta na 1922 vpisanih članov in $1.246,733.00 hranilnih vlog. Med tem časom je posojilnica posodila svojim članom $4,026,650.00 od katerih so marljivi in vestni člani vrnili že $3,080,000.00, tako da je posojenih še vedno okrog milijon dolarjev. Res lep uspeh. Omenil je tudi, da bo v jeseni proslava te petnajstletnice.
Za njim je podal pregledno finančno poročilo blagajnik g. J. Senica. Iz poročila se vidi velik letni promet, ki gre že v milijone. Zvedeli smo tudi da so iz-
"Ameriške domovine", je znam Regerčan pod poglavjem: "Chicago včeraj, danes in jutri" pisal tudi o "Slovenski Državi" in o slovenskem državnem gibanju. Povdaril je, da ima vsak narod, ne oziraje se na velikost ozemlja, ali številčnost ljudstva, brez ozira na to, ali je ubog ali bogat, pravico, da sam odloča o svoji usodi. Ima pravico da nele obstoja ampak tudi pravico do lastne
del,"ki je ob pogrnjenih in dobro države- Ce imaj° že nerazviti na"
rodi v Afriki svoje države, zakaj
je ne bi smeli imeti tudi Slovenci Ce jene bomo dosegli kmalu, jo bomo dosegli kdaj pozneje. Cas ni važen, važna je idejih. G. Regerčanu se zdri slovensko državno gibanje premalo aktivno, kakor da jih je sram, te ideje. Žele, da SD gibanje nastopi tudi javno na zborovanjih in tako da ljudem priliko spoznati idejo.— Tako Regerčan, čigar članki in dopisi so zelo zanimivi. • Akcija za Marijino kapelo v Washingtonu napreduje. Slovenska Ženska Zveza ima to zaslugo, da se je akcija za slovensko kapelo Marije Pomagaij, v
obloženih mizah trajal še precej časa v prijetnem razgovoru in družbi znancev in prijateljev.
Poročevalec
Cleveland
V Clevelandu je naprodaj 35 'et star, dobro upeljan, gostinski obrat v slovenski na-selbini-restavracija z državnim dovoljenim za točenje in prodajanje vina in piva. Za pojasnila in dogovore pišite na naslov: Mrs. H. Lobe, 6802 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio 44103.
• Prireditev Športnega kluba V soboto zvečer 13. januarja je
vi tudi poseben denarno preme-stitven načrt za pomoč osebam, ki se morajo preseliti.
Bila je svetovana, nova formula za določitev odškodnine ki ne bo samo temeljila, na časovni prodajni vrednosti razlaščene nepremičnine, ampak bo vsebovala vsoto za škodo, ki jo je utrpel lastnik z razlaščenjem, vključno stroške za preselitev, pravne stroške in stroške za ocenitev nepremičnine, izgube pri podjetju ter plačila za popravila, ki sicer ne dvignejo vrednosti nepremičnine.
....Ta na svetovanja predstavljajo tisto pozornost, ki je bila dana temu vprašanju. Vlada preočuje poročilo s pogledom na vse poštavke in pozornosti, ki bi jih ta nasvetovanja rodila, če bi se izvedla, na vseh oblasteh, ki lahko podvzamejo korake razlašče-vanja.
ratič na posebni slavnosti v petek 12. januarja. Navzoči so bili zastopniki vseh oddelkov. Sestra Agnesine je v zastopstvu sestre prednice, ki je bila službeno odsotna, prebrala pismo sestre prednice Marine, ki izraža globoko zahvalo za njegovo verno, vztrajno ter nesebično delo v teku 17 let v bolnišnici. "Bil nam je na razpolago kadarkoli smo ga klicali, po dnevu in po noči". Sestra Agnesine je v imenu prednice izročila g. Mirku Geratiču prvi ček iz takozv. Pension Fund. Predala mu je tudi lepo izdelano medaljo z napisom: "17 Years Service" v lepem etuiju. Mr. John Quin, direktor od Laundrv and Housekecping mu je izročil v posebnem pismu dobre želje vseh doktorjev in uslužbencev v zavodu 7. izredno lepim denarnim prispevkom.
• Slovenci v Združenih državah se pozivajo, naj sporoče svojo željo, da izda poštno ministrstvo posebno spominsko znamko ob stoletnici Baragove smrti. Poštni urad je že prejel uradno prošnjo, potrebno pa je, da to prošnjo podpre kar največ državljanov. Pišite kratko pismo na naslov: Postmaster General, VVashington, D.C. 20260.
-fš.
Snov za sodobni Slovenski slovar
(nadaljevanje)
lajna — glasbena omarica, ki na ročni pogon proizvaja vedno isto melodijo; z lajno so si v starih časih služili kruh berači, v novejših pa partijski funkcionarji, ki kar naprej ...gonijo staro lajno" o pridobitvah revolucije, o oblasti delovnega ljudstva, ko to ljudstvo hodi ha delo drugam;
las — las, množina: lasje; kadar poslušamo govore naših političnih predstavnikov „nam gredo lasje pokonci"; marsikatero pojasnilo o položaju našega gospodarstva je „za lase privlečeno";
lastnina — last; osebna lastnina je to, kar ostane po zaplembi, družbena lastnina pa to, kar pobere oblast; lastninska pravica je najšibkejše področje v našem civilnem pravu;
laž — laž; debela, kosmata, grda, partijska itd.; znan pregovor „laž ima kratke noge"; zgodovina narodno-osvobodilne borbe je krasna zbirka laži;
led — zamrznjena voda; pregovor „osel gre samo enkrat na led" za nas Slovence ne velja;
leto — časovno obdobje, v katerem zemlja obkroži sonce — sončno leto; poznamo še prestopno, proračunsko, mokro, suho in slabo leto (npr. osvobodilno leto 1945);
V vednost
"Slovenska država" je v no-vemberski številki 1967 v zvezi z banonimnim dopisom v GLAS-u Slovenske kulturne akcije z dne 26. sept. 1967 pod naslovom: "Posledice skrivnostne poslanice" v uredniški izjavi navedla, da je g. Mirko Javornik "ver jetni avtor ali vsaj informator omenjenega dopisa".
V odgovor je g. Javornik poslal uredništvu pismo, v katerem med drugim izjavlja: "Nisem ne dejanski ne verjetni avtor sestavka 'Posledice skrivnostne poslanice'.... Tudi nisem inicia-tor inkriminiranega članka ..."
Izjavo g. Javornika objavljamo v vednost našim čitateljem.
Uredništvo SLOVENSKE DRŽAVE
PROSIMO PORAVNAJTE NAROČNINO IN
DARUJTE V
TISKOVNI SKLAD "SLOVENSKE DRŽAVE"!
the Hon. John Robarts
Prime Minister of Ontario
•	Mohorjev koledar celjske Mohorjeve družbe se je spomnil stoletnice Baragove smrti z več sestavki. Vilko Fajdiga je napisal sestavek Jubilej velikega Slovenca, ki mu sledi Iz Baragovih misijonskih poročil ter odstavek o Baragi, ki ga je Loius Adamič zapisal v svoji knjigi A Nation of Nations, Baraga — dobrotnik Indijancev. —fš.
Silvo Kranjec je prispeval sestavek za še eno stoletnico, ki jo praznujemo Slovenci v letošnjem letu — Ob stoletnici taborov. Prvi tabor, ki ga je namest-ništvo v Gradcu sicer prepovedalo, pa ga je moralo na zahtevo notranjega ministra dr. Giskre, le dovoliti, je bil v Ljutomeru 9. avgusta 1868, še večji pa 6. septembra istega leta v Žalcu. —fš.
•	Zimska številka Baraga Bul-
letina ima na naslovni strani fotokopijo pisma generalnega vikarja enemu duhovnikov, ki ga je Baraga vodil po posebnem dogovoru z detroitskim škofom. Pismo je bilo pisano na dan Baragove smrti. Številka ima tudi več pisem, ki so bila pisana ob Baragovi smrti ter Baragovo pismo, ki ga je še narekoval 3. decembra 1867. -fš.
Kanadske oborožene sile

SILA BODOČNOSTI
Služi svefu - za mir
KANADSKE OBOROŽENE SILE MISLITE 0 NJIH
3
"SLOVENSKA DRŽAVA"
T. FEBRUAR 1968
J/V. VC E
nadaljevanje nove "3 strani" SI.O-	silnicah slovenske stvarnosti. Posamezne rubrike bodo
/J^A oktave, namenjeno sistematični analizi	pisali strokovnjaki na dotičnih področiih / lastno
v Sloveniji in Jugoslaviji pod	avtorsko odgovornostjo. Ker je tisk v Sloveniji še
omunistično oblastjo. Nova stran se bo	vedno zaprt v tesne okvire, svetovni tisk pa omejen
razvila v vrsto stalnih rubmk o pomembnih razvojnih	na bolj slučajnostno in površinsko
V januarski številki SD smo poročali o začetkih spora med Slovenijo in zvezno vlado glede na stopnjo gornje meje davka na osebne dohodke za skupne potrebe republik in občin. Medtem sta zvezni in gospodarski zbor v Beogradu 29. decembra 1967 v resoluciji o temeljih gospodarske politike za leto 1968 nenadoma vključila odstavek, naj bi gornja meja republiškega davka bila 26 odstotkov.
Slovenska vlada in skupščina sta že lani poudarila enotno stališče, da naj bi vsaka republika sama določila gornjo mejo svojih davkov v skladu s svojimi lastnimi potrebami. Te so v Sloveniji zaradi preteklega gospodarskega izrabljanja in večjih kulturnih ter socialnih zahtev višje razvite dežele večje kot npr.
Naraščujoči pritisk 2a konfederacijo:
pa omejen poročanje o
tamkašnjen razvoju, upamo da bo globlja analiza na tej strani dopolnila važno vrzel v dosedanjem prikazovanju sprememb, katerih pomembnost presega politične meje Slovenije in Jugoslavije.
Uredništvo "Slovenske države"
Slovenija vodi
v manj razvitih južnih republi- J Mi smo trdno prepričani, da
kah razen Hrvatske, ki tudi ima večje potrebe.
Izgleda, da je zvezna resolucija bila tista bilka, ki je strla hrbet slovenske in hrvaške po-
se je treba takšnega problema lotiti z načelnih, političnih in sistemskih vidikov. To pa pomeni, da je treba vprašanje postaviti takole: ali lahko republika
trpežljivosti. Ker je Slovenija bi-1 ali narod potem ko je izpolnil
ia svoje stališče jasno izrazila že lansko leto, so vladni krogi v Ljubljani očitno smatrali vrinjeni odstavek v zvezni resoluciji kot nenadno provokacijo. Nanjo je odgovoril predsednik slovenske vlade Stane Kavčič v obliki razgovora z beograjsko POLITIKO.
vse svoje obveznosti do federacij vštevši tudi pomoč nerazvitim in s tem socialistični skupnosti, sama razpolaga in deli ostanek narodnega dohodka? Mislim, da je to vprašanje teoretično in načelno politično jasno že od začetka ustanovitve nove
Ciril ž e b o t
za uresničevanje ciljev gospodarske reforme se kažejo kot nesprejemljivi procesi, ki na njihovih osnovah prihaja do sklepov v merilih federacije. Pri obravnavanju nadaljnjega razvoja go-spodarsskega sistema s federacijo glede prenašanja pristojnosti na republiko bo torej treba poudariti večjo samostojnost republik. Iz navedenih ugotovitev sledi, da je treba takoj prenesti pristojnosti pri odločanju o stopnjah prispevka iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja ob-
se tudi ostale štiri republike pričele nagibati k slovenskemu stališču....
Pomembnost spora sega preko gospodarskih posledic enoinpol odstotne razlike v davčni stopnji. Gre za to, koliko oblasti bosta imeli zvezna vlada in komunistična partija, da vsilita republikam in njihovim partijam važnejše
in politične odločitve."
Tako se po več ko dvajsetih letih papirnate slovenske suverenosti sedaj začenja resna borba za njeno uresničenje. Kot Slovenci doma, tako tudi Slovenci v svetu upajo, da bo ta borba uspešna. To je sedaj tista težka pot v slovensko državo, potem ko so zgodovinski trenutki za njeno
Kot posnemamo po DELU z dne 10. januarja, ki je objavilo slovenski prevod Kavčičeve izjave POLITIKI, so njene poglavitne točke naslednje:
„Na svoji IX. seji, ki je bila 21. novembra 1967, je ccntralni komite Zveze komunistov Slovenije sprejel resolucijo, v kateri je med drugim rečeno: V zvezi s tem je treba prenesti s federacije na republike naloge, ki jih lahko uspešneje opravljajo.... Razen tega imamo tu tudi ne-
Kavčičeva Izjava
frontacije, je treba odgovoriti: to vprašanje je bilo povzdignje-no na to raven že prej, pred zasedanjem zvezne skupščine oziroma pred izglasovanjem omenjene resolucije....
To vprašanje je bilo že davno povzdignjeno na to raven in kolikor se zdaj kot takšno ne obravnava, zdi pa se mi, da sta glavno zlo in osnovni nesporazum prav v tem, da se ne obravnava tako, bo neogibno povzročalo nadalnje politične konfron-
Zasnova slovenske države
Ko se je po treh tednih povratnega tavanja prebil nazaj do Ljubljane, je prosefor Ehrlich 3. (1941) maja predvojnim politikom doma predlagal, da je nujno potrebno ustanoviti podtalno slovensko vlado za medvojno vodstvo zapuščene, razkosane in preganjane Slovenije. Do te vlade ni prišlo in nad Slovenijo je legla dolga noč trojnega uničevanja, ki mu je sledilo mrko jutro osvobojenja brez svobode, zedinjenja brez Koroške in Trsta ter slovenske republike brez suverenosti.
A Ehrlichovo višarsko slovenstvo je pripravilo gredo in njegova majska pobuda leta 1941 je vanj položila seme iz katerega se je razrastlo poslej neusahljivo slovensko državno hotenje........
Jedro Ehrlichovega "višarskega slovenstva" je v izvedbi slovenske politične samoodločbe za slovenkso oblast kot jamstva slovenske narodne samobitnosti in ozemeljske celotnosti ter kot praktičnega pogoja za prosto izbiro najboljše državno-politične alternative, ki bo pri rokah: ali Slovenija s Trstom kot neke vrste "jadranska Švica" ali Slovenija kot enakopravna država-članica pogodbene jugoslovanske konfederacije ali pa Slovenija v neposrednem sklopu širše evropske zveze držav.
Obstoj slovenske države bo jamčil, da s Slovenijo v bodoče ne bodo zopet ravnali kot z okrnjenimi pokrajinskimi priveski tujih političnih tvorb. Obstoj slovenske države bo tudi zagotovil, da Slovenije ne bodo nepogodbeno in posredno vključevali v širše zveze. Kakršnakoli bi že bila kaka bodoča zveza držav okoli Slovenije, Slovenija bi si morala v njej zagotoviti neposredni položaj države-članice. Skratka, slovenska država mora postati eno izmed osnovnih dejstev nove Evrope, o katerem ni več debate........
Slovencem so imperialistično odrekali pravico samo-odločevanja in pogodbenega sodelovanja pred in po obeh svetovnih vojnah, šele sedaj nastajajoča slovenska država bo—upajmo, da kmalu—za jamčila, da bo slovenska gospodarska zmogljivost v bodoče služila doseganju slovenskih teženj in ciljev, ki si jih bodo suvereni Slovenci sami demokratično krojili. Pogodbeno suverena slovenska republika bo preprečevala, da bi tudi v bodoče slovenske gospodarske dosežke davčno konfiscirali po starih ali novih imperialističnih merilih iz neslovenskih političnih središč za neslovenske interese. Tudi slovenska pomoč gospodarsko nerazvitim predelom mora biti prostovoljna in pogodbena na osnovi slovenske zmogljivosti.
Nekako tak je bil narodno-politični program za povojno Slovenijo, kot ga je v izkušnjah dveh svetovnih vojn spoznal in v začetku trojne okupacije 1941 predložil profesor Ehrlich.
(Ciril Žebot, SLOVENIJA VČERAJ, DANES IN JUTRI)
Jugoslavije. Ce ne bi bilo tako, I čanov in davka na promet blaga
bi to pomenilo, da se federativ- ■ ni sistem oziroma statutarne pravice republik bolj ali manj izčrpavajo v nekakšnih avtonomnih kulturnih pravicah; v bistvu bi
tedaj imeli centralistično in uni-taristično državo, ne pa socialistične skupnosti enakopravnih in suverenih narodov....
Zgodovinski razvoj, ekonomski potenciali, socialna in splošna družbena struktura v posameznih republikah in med posameznimi narodi v Jugoslaviji, so namreč tako različni, da je nemogoče v pogledu delitve narodnega dohodka uporabljati povsem enake in povprečne jugoslovanske odločitve, kakor so na primer limiti....
Slovenska kultura je imela v minulosti specifičen položaj in na podlagi tega se je tudi razvila in prispevala svoj velik delež v boju za narodni obstoj in razvoj. Sedanja slovenska družba ima do nje posebne, morda nekoliko drugačne obveznosti, kakor je to primer v kaki drugi republiki...
Republiški in gospodarski zbor skupščine Socialistične republike Slovenije sta na svoji seji 10. oktobra lanskega leta soglasno sprejela resolucijo o gospodarskih gibanjih, v kateri je bilo med drugim rečeno: „Uspešno izvajanje gospodarske in družbene reforme zahteva upoštevanje specifičnosti posameznih republik na vseh področjih družbenega življenja. S tem je že sama po sebi poudarjena odgovornost republik za formiranje in izvajanje ustrezne politike na posameznih področjih gospodarstva in družbenih služb. Za uveljavljanje takšnih načel kakor tudi
na drobno, o davčni politiki in družbenem dogovarjanju o višini osebnih dohodkov."
Ne morem in ne želim ničesar prerokovati. Mi v Sloveniji ne zahtevamo nobenega denarja od organov federacije, žeilmo in zahtevamo pa razumevanje, da je nujno potrebno, da slovenska skupščina v sodelovanju z vsemi drugimi političnimi in družbenimi faktorji odloča, kako bo razdelila naš narodni dohodek, potem ko je Slovenija svoje obveznosti do federacije že izpolnila. Ce za to ne bo razumevanja, so politična in druga trenja neogibna. Trdno sem prepričan, da ogromna večina delovnih ljudi v Sloveniji ne zeli, da bi prišlo do njih, moram pa iskreno reči tudi to, da nismo pripravljeni za vsako ceno ogniti se jim."
(podčrtal C. Ž.)
Globlji politični pomen Kavčičeve izjave je ^ izrazu slovenske odločenosti, da bodo tokrat vztrajali v borbi ža resnično politično in finančno samostojnost Slovenije v odnosu do njenih lastno ugotovljenih potreb in možnosti. Neupoštevanje te slovenske odločenosti, je izjavil Kavčič dobesedno „....bo neogibno povzročalo nadaljnje politične konfrontacije, a upam, da ne bom pretiraval, če rečem, da bo povzročilo tudi zelo resne politične komplikacije." Izjava je sama dovolj jasna.
To slovensko stališče je močno podčrtal dopisnik THE NEW YORK TIMES-a v posebnem članku dne 21. januarja. Čitatelji SD se bodo spomnili, da je isti dopisnik 22. novembra 1967 objavil globok in duhovit članek o nedvoumni odločenosti Slovencev za konfederativno preureditev Jugoslavije.
Ko se v Sloveniji vrši preokret k resni odločnosti v smeri slovenske države, bi bilo prav in koristno, ko bi se Slovenci v svobodnem svetu, povezali v izrazu razumevanja razvojnih naporov v
Stališče Slovencev v Svetu
skem življenju v Sloveniji ter
začetno In dokončno uresničenje v sklopu prve in druge svetovne vojne bili zamujeni.
Razliko med suverenostjo na papirju in v praksi je dobro izrazil Janez Vipotnik v uvodniku v DELU 1. decembra 1967: „Po ustavi so republike odgovorne za razvoj tako imenovanih družbenih služb, toda odgovornost zanj ni mogoča brez ključa do materialnega reševanja teh delavnosti, kar mora biti izključna domena republike. Med repu bliško uravnavanje pa bo učinkovitejše v medsebojnem dogovarjanju kot pa z zvezno zakonsko prisilo." (Podčrtal C.Ž.)
omenjeni dosežki in nadaljnji
pojave kritičnosti in različnosti I napori za svobodo Slovencev in mnenj v javnem razpravljanju, za državno samostojnost Slove-
2. Pozdraviti je že priborjeno stopnjo večje enakopravnosti med narodi Jugoslavije, delno zmanj-
nije niso politično ne dovolj okrepljeni in ne zavarovani. 4. Zato je potrebno ponovno
Nov Članek v N.Y. Times-u
..Predsednik slovenske vlade.... se je javno zoperstavil pristojnosti zvezne vlade Jugoslavije....
Uporništvo, ki podčrtuje upadanje zveznega vpliva in rast republiških neodvisnosti v Jugoslaviji, prihaja od Staneta Kavčiča, 48-letnega slovenskega voditelja.
Slovenski upor proti resoluciji zvezne skupščine, ki je postavila 2 6odstotkov kot najvišjo davčno stopnjo — Slovenci hočejo 27V2 odstotoka—uživa podporo sosednje hrvaške republike....
Osnovni razlog.... je odločenost Slovencev in Hrvatov izvajati vedno večje nadzorstvo nad go-
dvoumno politično stališče skupne seje predsedstva in izvršnega komiteja centralnega komiteja Zveze komunistov Hrvatske z dne 22. decembra 1967, ki sta se tudi izrekla za delimitiranje stopenj na zvezni ravni.
Mislim, da je vsakemu političnemu človeku povsem jasno, da je s temi dokumenti in s temi političnimi gledišči to vprašanje že s tem povzdignjeno na izrazito politično načelno sistematsko področje. Vsem tistim, ki se zdaj čudijo, zakaj se to vprašanje povzdigne na teren politične kon-
tacije, a upam, da ne bom pretiraval, če rečem, da bo povzročilo tudi zelo resne politične komplikacije....
Ce so republiški izvršni sveti, kar je ob neki priložnosti rekel tovariš Krste Crvenkovski, postavljeni v tak položaj, da morajo biti ali navaden propagandni aparat zvezne administracije in samo propagator idej in gledišč zveznega izvršnega sveta ali njegova opozicija, tedaj moram reči, da se stvari razvijajo zdaj tako, da nas zelo naglo in odločno potiskajo v to drugo smer.,..
Konfederacija ali odcep
Besedo konfederacija, ki je bila prej rabljena le v strogo zaupnih pogovorih, danes Slovenci izgovarjajajo brez omahovanja, celo vladni in partijski funkcionarji. Vsi so prepričani, da je za Jugoslavijo — deželo več narodov, nekateri v ostrem zgodovinskem nasprotstvu — edina pot k mirnemu razvoju v takih odnosih, da bodo vsaj nekatere republike imele skoraj popolno samostojnost v njihovem lastnem gospodarskem in družbenem razvoju........
Ce bi kaka politična reakcija v Beogradu hotela ustaviti ta postopni razvoj k republiški samovladi, bi prišlo do močnega pritiska za popolen odcep od Jugoslavije. To priznavajo celo važne partijske osebnosti.
(Richard Eder, THE NEW YORK TIMES, 22. novembra 1967)
POT V SLOVENSKO DRŽAVO
Jugoslavija je nastala kot improvizirana državna tvorba Srbov, Hrvatov In Slovencev (pa še drugih, o katerih se takrat sploh ni govorilo), ko je bila v prvi svetovni vojni premagana Avstro-Ogrska, v kateri so bili drugi narodi iz postavljeni nemški nadvladi in raznarodovanju. Djilas je opozoril na podobne negativne razloge, ki so ohranjali obstoj (pa zavirali razvoj) Jugoslavije po prvi in drugi svetovni vojni. Teh negativnih razlogov po mnenju Djilasa danes ni več, vsekakor pa ne v dovoljnem obsegu, da bi še vnaprej mogli ohranjati dosedanje prisilne oblike mednacionalnih odnosov v Jugoslaviji.
Posebno politično sožitje ožjih skupin narodov v sodobnih evropskih razmerah more biti le prostovoljno na osnovi jasnih pozitivnih razlogov za njih posebno povezavo. Taki razlogi pa od začetka prve Jugoslavije do danes niso nikoli bili soglasno ugotovljeni in pogodbeno formulirani med demokratično izbranimi predstav niki narodov Jugoslavije ...
Povojna Jugoslavija je imela glede mednacio nalnih odnosov navidezno boljši začetek. Na papirju je nastala kot zveza šestih republik z ustavno pravico do odcepitve, dejansko pa je bila pod centralizirano totalitarno diktaturo takrat stalinistične KPJ in zato brez osnovnih pogojev ali vidnega upanja za demokratizacijo. Danes ves svet ve, da so vse do padca Ranko-viča julija 1966 njegovi srbsko-partijski sode lavci v glavnem obvladovali ne la tajno policijo, temveč tudi partijski, državni in celo "samoup ravni" gospodarski aparat "zvezne" Jugoslavije.--
... so petdesetletne pritožbe Slovencev v obeh Jugoslavijah bile prav proti centralistični zakonodaji in upravi iz Beograda, ki se ni ozirala na slovenske potrebe in je dostikrat bila v veliko slovensko škodo. ..
Navzlic začetemu popravljanju mednacionalnih odnosov in drugih ferom po padcu Ranko-viča pa ne smemo izgubiti izpred oči dejstva, da ima današnja Jugoslavija še vedno enopartijski politični sistem Zveve komunistov, ki si lasti ideološki in politični monopol nad vsem sedanjim in bodočim razvojem. Šele ko bo ta jedrna ovira prostega odločevanja demokratično reformirana, bodo narodi Jugoslavije spoh šele mogli svobodno ugotoviti, ali obstajajo zadostni pozitivni razlogi, da se dogovorijo za pogobdeno zvezno sodelovanje v okviru konfederacije, ki jo omenja Milovan Djilas.	/
Konfederacija je namreč pogobdena zveza enakopravnih držav, ki se povežejo za skupno upravljanje soglasno dogovorjenih specifičnih pristojnosti, ki so v spoznano in priznano skupno korist vseh državčlanic. Vse oblastvene pristojnosti, ki niso soglasno in pogodbeno prenesene v skupno upravljanje, ostanejo v suvereni pristojnosti poedinih držav-članic v smislu njihovih neodvisnih ustav in zakonov......
Zato je potrebno zaključiti, da se bo v izpolnjenih pogojih demokratizacije Jugoslavija ali preoblikovala v svobodno dogoverjeno konfede racijo držav, kot jo je naznačil Djilas, — ali pa se bo razšla, ker so danes na ozborju še druge pozitivne alternative. (Ciril Žebot, SLOVENIJA VČERAJ, DANES IN JUTRI).
Sloveniji in jim nudili konstruktivno moralno oporo. Zdi se nam, da bi tako stališče Slovencev v svetu bilo primerno izraženo v naslednjih štirih točkah:
1. Pozdraviti je znake večje sproščenosti v zasebnem, kulturnem, cerkvenem in gospodar-
šanje beograjskega centralizma ter sedanje prizadevanje za konfederativno preureditev odnosov med suverenimi republikami.
3. Obenem pa je treba ugotoviti, da sta Slovenija in Jugoslavija še vedno neizbirno pod silo enopartijskega režima in da zato
ODMEVI.
s »
V objavljenem intervjuju je g. Kavčič pred kratkim svaril, da bi kakršenkoli poizkus od strani zvezne vlade vztrajati na svojem stališču o spornem predmetu — gornja stopnja davka na osebne dohodke — privedel do odprtega političnega spora. (Podčrtal C.Ž.)
spodarskim, družbenim in političnim razvojem v svojih republikah. (Podčrtal C.Ž.)
..Politična in gospodarska teza Slovenije in Hrvatske v zveznem ravnotežju je ogromna in vsi znaki kažejo, da bo prišlo do zvezne kapitulacije. Pravkar so
Ljubljana, januarja 1968
"Veliko lažje in prijetneje mi je sedaj, ko vem, da so povsod rojaki z željami, podobnimi mojim in da v svojih upih in načrtih nismo osamljeni.
Prišlo je novo leto, ki nam mora približati našo jutrišnjo Slovenijo. Vem, da obstaja veliko različnih predstav o tej novi Sloveniji. Naša generacija si želi predvsem pravičnosti in svobode. Predstavljamo nov rod, ki je bil vzgojen v novem "jugoslovanskem" duhu. Kot prvošolci smo nosili titovke, prebirali čmo-bele zgodbe o junaških partizanih, o belem kruhu za vsakogar. V gimnazijskih letih smo poslušali predavanja o novi ustavi, ki naj bi bila najnaprednejša, najpravič-nejša, najboljša . . .
Mnogo se nas je navdušilo nad vsemi temi superlativi in zdi se mi, da smo se v tem času naučili
spoštovati pravico, resnico, svobodo. Toda še preden je bila ta predstava o idealnem svetu zgrajena, že so jo vsakdanji dogodki začeli rušiti.
Drobni dogodki vsakdanjosti so nam dajali drugačno podobo sveta, za katerega smo bili pripravljeni storiti vse.
Brezmiselnost in praznost dijaškega samoupravljanja in šolskih skupnosti; maturantski izlet na Triglav, ker za drugam nismo imeli denarja (med tem ko srbski osnovnošolci vsako jesen in pomlad preplavljajo Bled); kriterij za sprejemanje študentov v študentovsko naselje; diskriminacija Slovencev vsepovsod: v investicijah, financiranju, celo v športu; "veleumno" izpeljani velenjski projekt; zahteve po jugoslovanski narodnosti; "svobodne" volitve edinega kandidata; narodni heroj je obiskoval prijateljske dežele s kar tremi ladjami — in še tisoč drugih dogodkov je iz nas krojilo nacionaliste,
opozoriti na nujnost, da se borba za samostojnost Slovenije glede skupnih potreb in skupnih dosežkov slovenskega naroda ter napori za široko svobodo Slovencev glede njihovih zasebnih potreb in dosežkov vzporejajo v demokratičnem okviru vsaj dveh samostojnih političnih organizacij, da bodo tako vsi Slovenci mogli polno enakomerno in enakopravno sodelovati pri oblikovanju slovenske bodočnosti.
ki ne bodo nikoli žrtvovali svo-jego slovenstva za jugoslovanst-vo. In to naj bi predstavljalo slovenski materialistični šovinizem.
Velikokrat je bila napisana fraza, da smo Slovenci končno dobili svoj prostor na soncu leta 1945, a obenem vem za dejstvo, da je pred 50 leti dr. Korošec v avstro-ogrskem parlamentu govoril slovensko, medtem ko se morajo naši poslanci sedaj mučiti s srbohrvaščino.
Radi bi čim prej spravili vse naše papirnate pravice v stvarnost in v tem so naše želje in upi enaki Vašim. Zato sem prepričan, da bo Vaša knjiga toplo sprejeta med mladim rodom."
(Pismo študenta iz Ljubljane avtorju knjige SLOVENIJA VČERAJ, DANES IN JUTRI).
1. FEBRUAR 1968
it
SLOVINSKA IftiAVA
>i
ZNAKI RAZVOJA
KOMISIJA ZA DOLGOROČNI RAZVOJ SLOVENIJE
Izvršni svet slovenske repulike je inmenoac komisijo za izdelavo zasnove dolgoročnega gospodarskega razvoja Slovenije. V komisiji so strokovnjaki vseh panog gospodarstva, profesorji ekonomske fakultete, zastopniki vseh strokovnih združenj, finančni izvedenci in zastopniki raznih družbenih ustanov. 27-članska komisija je zelo široko zasnovana in ima reprezentativen značaj.
Imenovanje te komisije je zelo važen znak razvoja. Saj je to prvič, po vojni, da vlada v Ljubljani smatra za potrebno, da uradno poskrbi za sistematični gospodarski razvoj Slovenije kot samostojne enote in celote v interesu slovenskega naroda, njegove kulture in njegove bodočnosti. S tem postaja slovensko gospodarstvo samostojno narodno gospodarstvo Slovenije.
PRVI DIALOG
V januarski številki smo v članku "Slovenija pred osnovnimi spremembami?" poročali — med drugim — tudi o vedno bolj glasnih zahtevah kulturnih kro gov v Sloveniji po dialogu s slovenskimi izobraženci v zamejstvu. Med tem je res prišlo do prvega primera takega dialoga, in sicer med uredniki slovenske revije "MOST", ki izhaja v Trstu in uredniki ljubljanskih NAŠIH RAZGLEDOV. Sestali so se 20. 'januarja v Ljubljani. Iz uredništva MOST-u so se razgo-rov udeležili dr. Stanko Janežič, dr. Aleš Lakar, prof. Alojz Rebula in dr. Drago Stoka. Uredništvo NAŠIH RAZGLEDOV pa so zastopali Bogdan Capuder, Drago Druškovič, dr. Jože Goričar, Štefan Kališnik, dr. Janko Ple- i
vlada v Beogradu'. Vendar se to ni zgodilo. Zvezna državna blagajna za važno železniško zvezo Slovenije z morjem ni dala niti pare, medtem ko je v it sem času financirala gradnjo železniških prog v drugih delih Jugoslavije. Toliko opevano bratstvo in enakost med narodi Jugoslavije je v tem slovenskem primeru znova dobilo neizpodbitno zanikanje. Toda koprska železnica je bila kljub temu zgrajena in sicer s sredstvi, ki so bila zbrana v slovenski republiki in pretežno v .slovenskem gospodarstvu.
Državno mejo v Sloveniji lani prekoračilo 80 milijonov oseb
Čez mednarodne mejne prehode v Sloveniji je potovalo skoraj 90% vseh, ki so odšli ali prišli v Jugoslavi jo; v letu 1967 je bilo 80 milijonov "prehodov" jugoslovanskih in tujih dravljanov in okoli 20 milijonov motornih vozil. Leta 1966 je čez mejne prehode v Sloveniji potovalo le 59 milijonov ljudi. Ta ugotovitev pa je — med drugim — postavi la zahtevo po čim prejšnjo modernizacijo zastarelih prehodov kakor tudi po izboljšavi cest. Poldrugo milijardo starih dinar rjev — ki so jih nabrali na mednarodnih mejnih prehodih v obliki upravnih taks na tuja cestna motorna vozila, je zvezni minister za promet razdelil tako, da je Slovenija dobila 223 milijonov starih dinarjev. V tej zvezi so se pojavili glasovi, da bi bilo ta sredstva treba deliti po drugačnih merilih, kjer bi morali upoštevati predvsem obremenjenost cest ne pa samo njih dolžino.
Kardinal šeper nasledil kardinala Ottaviana v Rimu
Papež Pavel Šesti je imenoval terski, Ivan Potrč in Vasja Pre- zagfcbškega nadškofa kardinala
tem
dan
Iz poročila o povzemamo naslednje:
"V pogovoru, ki je na pobudo j papc/ san1i
Franja Šeperja za proprefekta pogovoru I Kongregacije za versko doktrino, iz DELA (21. ja.n.)j Dosedanji proprefekt te Kongre-j gacije, katere vrhovni voditelj je
jv *>stu zadeval večje povezovanje slovensko kulturo, odnos kulture v domovini do slovenske kulture v zamejstvu, širše in globlje uveljavljanje slovenske kulture v svetu in sodelovanje narodnosti iz zamejstva pri tem, se je po izmenjavi načelnih mnenj in spoznanj izoblikovalo nekaj konkretnih sklepov. Za spomlad je na pobudo urednikov Mostu — v načrtu v tržaškem kulturnem domu okrogla miza o današnji slovanski kulturi. Pobuda urednikov Naših razgledov pa je, da bi pripravili posebno številko, uglašeno' na temo slovenskega človeka doma in za mejo. Nakazane so bile tudi možnosti vzajemnih dogovorov med uredniki dunajskega Foruma, Mostu, Naših razgledov in revije Trieste."
Celovški "Gallus" gostoval na Gorenjskem
Pevski zbor "Jakob Petelin Gallus" iz Celovca je pod vodstvom dirigenta dr. F. Cigana preteklega novembra gostoval v Kranjju in v Bohinjski Bistrici. Nastopil je z j izbranim sporedom slovenskih umetnih in koroških ljudskih pesmi. Nastop pevcev je present-Jjivo dobro uspel. Po mnenju opazovalcev je to pripisati posrečeno izbranemu sporedu in odličnemu podajanju. Po nastopu v Prešernovem gledališču v Kranju je dirigentu in pevcem v daljšem govoru najprej čestital skladatelj Luka Kramolc, v imenu Kluba koroških Slovencev v Ljubljani. Za njim pa so izrekli čestitke še zastopniki Akademskega cerkvenega zbora, Koroškega akademskega okteta in Akademskega
kardinal Alfredo Ot-taviani, je podal ostavko. Kon-gregacija za versko doktrino je eden najvažnejših resorov rimske kurije. Kardinal Šeper je bil že jeseni na škofijski sinodi v Rimu izvoljen za predsednika komisije za doktrinama vprašanja tega zbora. Zagrebški nadškof bo prvi cerkveni dostojanstvenik iz kake vzhodnoevropske dražave, ki bo na tako važnem položaju v Vatikanu.
Predsednik jugoslovanskega Izvršnega sveta Mika Špiljak sprejet pri papežu
Papež Pavel Sesti je 10 januarja dopoldne sprejel v posebni avdienci predsednika jugoslovansko vlade Mika Špiljka. Pri avdienci, ki je trajala 45 minut, sta bila navzoča tudi tajnik Kongregacije za izredne cerkvene zadeve monsignor Agostino Casaroli in pod oslanec jugoslovanske vlade pri Sveti Stolici Vjekoslav Cvrlje.
drtih družin so si ustvarili nove, odsoten jim je vsak čut navezanosti na cerkev in župnijo." Tako nas torej predstavlja našim rojakom v Ameriki koprski kaplan Bojan Ravbar, oziroma dopisnik, ki poroča o njegovem predavanju v stari Gorici. Nepoučen človek si bo na osnovi takega pisanja ustvaril podobo o nas, kot da smo se v Kopru zbrali vsi tisti, ki nismo imeli iti kam drti-gam, skratka propadli ljudje iz vse Jugoslavije."
Na ta dopis je g. kaplan Ravbar poslal DELU odgovor, ki ga je tudi objavilo. V njem pravi: „Nisem mogel verjeti, da je tuj novinar mogel v toliki meri po-tvoriti razne besede in izjave iz mojega predavanja, še bolj se mi je zdelo neverjetno, da ni direktor velike knjižnice — kakor je študijska v Kopru — niti malo podvomil, ali je navajanje v tujem časopisu prava in vsa resnica. Saj nam je znano, da so pri nas prepovedani nekateri slovenski listi, ki jih izdajajo v zamejstvu, ker pogosto protijugoslo-vanski elementi uporabijo vsako priliko, da blatijo našo ureditev in se včasih poslužujejo celo laži.... Ko me je klub tržaških izobražencev (pozneje tudi goriški Katoliški dom) povabil, naj jim spregovorim o verskem profilu današnjega Kopra, sem si nalogo resno zastavil.....Ameriški dopisnik navaja, da se je začasa Italije v Kopru slišala ..izključno italijanska govorica". Dejstvo je takšno in to je tudi trditev, ki sem jo zapisal v svoje predavanje. Izgleda, da je člankar izpustil dolga navajanja fašističnega terorja, ki sem o njem govoril. Povedal sem, da je Koper v tem času.... postajal pravo in morda najbolj ostro gnezdo fašizma. Navajal.... sem dejstva, ki sem jih črpal iz težkih doživetij in bogate osebne kodumentacije svojega šefa, koprskega župnika in prošta Leopolda Jurca. On je v hudih časih fašistične strahovlade bil prava tarča tujega nasilja, obenem pa eden največjih branilcev pravic istrskega človeka.... Kar pa zadeva izjavo o osvojitvi Kopra leta 1945, jo odločno zanikam. Tega izraza sploh nisem uporabljal. Tudi sam vidim v tem namerno potvarjenje ali nepremišljeno pisanje... Kar pa zadev a nove prebivalce našega mesta in zgraditve Kopra po vojni, se nikakor ne sramujem besed, ki sem jih rekel na predavanju. Tuj mi je izraz „brodolomci", tuja mi je tako kategorična in negativna trditev o novem Kopru.... Priznam pa, da sem z velikim navdušenjem pripovedoval o resnični verski pomladi, ki jo zadnja leta doživlja Koper.... Čutim se užaljenega, da po vsem tem, kar sem delal za slovensko mladino, ravnatelj gimnazije in učiteljišča prevzame tako veliko odgovornost in dovoli javni napad na človeka, ki bi mu lahko očitali vse prej kot iredentistič-no dejavnost.... Vsem pa, ki ste morda tudi ideološko drugačnega mišljenja kot jaz in ste te dni celo v javnosti zatrjevali: „Ne verjamem, da je Bojan tako rekel!" — Hvala!....
Tudi ta izmenjava mnenj v uradnem tisku je nova in zanimiva.
POSTANI KANADSKI DRŽAVLJAN
Kanadsko državljanstvo lahko postane ključ, ki Vam bo odprl vrata za napredovanje.
V mnogih položajih se da prednost kanadskim državljanom. V drugih primerih pa je državljanstvo predpogoj za dobivanje službe.
Kanadsko državljanstvo je zelo lahko dobiti za one, kateri so kvalificirani. Državljanski uradi (Citizenship Courts) so pripravljeni Vam pomagati v sledečih mestih: Halifax, Monoton, Montreal, Ot-tawa, Sudbury, Toronto, Hamilton St. Catharines, Kitchener, London, VVindsor, VVinnipeg, Regina, Saskatoon, Calgary, Edmonton in Van-couver. Zakaj nebi Vi danes stopili v stik z uradom, ki Vam je najbližji?
Ako želite pa lahko pišete direktno Registrarju za kanadsko državljanstvo (The Registrar of Canadian Citizenship), Ottavva.

Secrctary of State
POKONCILSKI KATOLIŠKI ETOS

pevskega zbora iz Ljubljane.
"Tone Tomšič"
Dialog o brodolouicu
V zvezi s člankom, ki jc objavil AMERIKANSKI SLOVENEC (Cleveland) z dne 7. junija 1967: ,.Zanimivo srečanje v Katoliškem domu v Gorici" se je v DELU razvil živahen dialog med direktorjem Študijske knjižnice v Kopru Srečkom Vilharjem in koprskim kaplanom g. Bojanom Ravbarjem.
Vilhar pravi v svojem dopisu „Kdo je brodolomec" (Pisma bralcev, DELO, 8. nov.), da gre pri tem članku za izvleček iz predavanja, ki ga je imel v stari Gorici koprski kaplan Bojan Ravbar. Predavatelju očita, da je pri poslušalcih skušal napraviti vtis, „kot da je bil Koper res popolnoma italijansko mesto" in kot da bi Jugoslavija prišla v te Drugega decembra 1967 je zače- kraje kot osvajalec. Pisec tega la uradno obratovati železnica j dopisa DELU pravi dal je: „0 no-Prešnica-Kcper, s čimer je dobila vih prebivalcih Kopra pa piše Slovenija železniško zvezo s slo- člankar (ameriški, op. pisca) do-venskim delom jadranske obale besedno tole: „Prišli so Slovenci in s Koprom kot pristaniškim j iz notranjosti, prišli Jugoslovani oknom v svet. Za zvezo Slovenije iz drugih republik, prišli ljudje, z morjem so napravili načrte v ki so želeli začeti z novim življe-Sloveniji. Pri tem so bili vsi njem, brodolomci v družbi, bro-prepričani, da bo 31.4 km dolge dolomci v družini, ljudje, ki se proge — tako važne za Slovenijo preteklosti niso hoteli spominja-in ta del države — zgradili ali ti več.... in prav v tem je moralni vard Kocbek. Njeni skromni zi-zgradila ali vsaj njeno gradnjo problem Kopra. Ljudje so prišli dovi so sestavni del slovenske izdatno podprla osrednja državna j iz vseh strani, na razvalinah raz-1 kulturne stavbe."
Slovenija dobila železniško zvezo s svojo obalo
Stoletnica šole v St. Juriju ob Sčavnici
V St. Juriju — sedanji režim ga je uradno prekrstil v Videm ob Sčavnici — so nedavno praznovali izreden slovenski jubilej: 200-letnico šole. šola je ena najstarejših na Slovenskem, saj jc nastala celo pred terezijansko šolsko reformo. V cerkvenih zapiskih je prvič uradno, omenjena leta 1767, čeprav jc starejša. Po starih poročilih so bili dekani — okrajni šolski nadzorniki, župniki krajevni šolski upravitelji, cerkovniki pa učitelji. Posebej je treba omeniti, da je ta šola že leta 1850 uvedla slovenščino kot učni jezik!
Dvestoletnega jubileja te šole na slovenskem Štajerskem se je spomnil slovenski tisk z raznimi članki, med katerimi beremo tudi: „Zdaj, ob dvestoletnici, se bodo zgrnile časti na oskrbnike bele enonadstropnice v „purgi", kjer so drgnili šolske klopi Davorin Trstenjak, dr. Fran Ilešič, dr. Jaka Žmavc, dr. Anton Ko-
Med rednimi izdajami Mohorjeve družbe v Celju za leto 196? je tudi knjiga jezuitskega patra dr. K .Vladimir,ja Truhlarja, Po-koncilski katoliški etos.
Kljub temu, da Cerkev v Sloveniji ne uživa popolne svobode, je razveseljivo dejstvo, da smo dobili katoliški Slovenci v razmeroma hitrem času ne samo prevode vseh dokumentov 2. vatikanskega zbora (v založbi nadškofijskega ordinariata v Ljubljani), marveč, z dr. Truhlarjevo knjigo tudi poljudno, čeprav globoko povezavo vseh teh dokumentov v kratkih tematičnih sestavkih — povprečna dolžina je poldruga stran — ki je primerna tako za , povezano branje kot tudi za branje v odlomkih. Ker je namenjena širšemu občinstvu, ni o-premljcna z indeksom (ima pa 141 opomb, ki omogočajo nadaljnje raziskovanje), pač pa je podrobno kazalo v večini primerov dober kažipot za hitro orientacijo-
Slovenci smo lahko veseli in ponosni, da smo po aslugi p. Truhlarja dobili tako kmalu odlično delo, ki naj bi pospešilo sprejetje novega duha sodobne Cerkve tudi med Slovenci tako doma kot v tujini. Zaradi bogastva vsebine se jc težko spuščati v podrobnosti, toda celotni duh dela je razviden iž pisatljevcga uvoda, ki sledi v ponatisu: Smisel knjige
Po pastoralni konstituciji o Cerkvi v sedanjem svetu, z naslovom „Veselje in upanje", „stoji človeštvo danes v novem obdobju svoje zgodovine. V njem globoke in nagle spremembe postopoma zasegajo ves svet" (člen 4).
Spreminjevalni proces je torej „globok". Ne posega le na površje človekovega življenja; ne vodi le v nove oblike; ne kaže se le v novih proizvodih, ki so potem kakor nova oprema življenja doma, na cesti, v tovarni, v uradu, na potovanju; ne gre le za nove vidne pojave socializacije, urbanizacije in podobnega. Spreminjevalni proces zajema tudi notranjost današnjega življenja,
„	, njegove globinske oblikovalne si-
rosec, dr. Karel Grossman, dr. ; . .	•	, ..
. ' le, tudi njegova najbolj skrita
Bratko Kreft, Ivan Kreft in Ed-
gibala. Tako se na primer v ljudeh vse bolj izostruje čut za človekovo dostojanstvo, za pravico-za svobodo (Svet 4: nikoli ni-
so imeli ljudje tako ostrega čuta za svobodo kot danes"), čut za zgodovinskost sveta (Svet 5: „člo-veški rod prehaja od bolj statičnega pojmovanja reda stvarnosti na bolj dinamično in razvojno").
Ta globoki proces je pa hkrati sila nagel. „Hitrost zgodovine tako silno raste, da jo posamezniki komaj še morejo dohajati" (Svet 5).
A jo je treba dohajati, V tem pogledu koncil ne pušča nobenega dvoma. Ne da bi bilo vse. kar raste iz razvojnega procesa, vedno in nujno nekaj konstruktivnega, nekaj kar gradi človeško eksistenco. Saj je npr, industrializacija združena z veliko nevarnostjo razosebljanja; visoki dosežki tehnike morejo v človeku hraniti tisti čut samozadostnosti, v katerem ni več mesta za Boga; i atomske bombe uničujejo; izostreni čut za svobodo more voditi v anarhijo, A koncil poudarja, da vse to negativno ni nujna posledica današnje kulture" (Svet 57). Saj je v njenem mogočnem spreminjeValnem procesu na delu Bog. Zmage znanosti in tehnike so „sad neizrekljivega božjega načrta" (Svet 34). Sredi današnjega kulturnega življenja je prisoten Kristus, je navzoča „ti-sta čudovita Modrost, ki je bila od vekomaj pri Bogu in je vse z njim urejala ter se igrala na krogu zemlje, in ki jc njeno veselje bivati s človeškimi otroki" (Svet 57). Ob pogledu na socialni napredek pravi koncil: „Duh Boga, ki v čudoviti previdnosti vodi tok časov in prenavlja obličje zemlje, je pri tem razvoju navzoč" (Svet 26). Sodobno osebnostno človekovo prebujanje poteka tudi iz evangelija: „Evan-geljski kvas je v človekovem srcu zbudil in zbuja neudržljivo zahtevo po dostojanstvu" (Svet 26).
Zato se pa mora katoličan ves vstaviti v ta razvojni proces, se široko odpreti vsem njegovim zdravim silam, postati v njem „res novi človek". A ta v procesu ne sme le prejemati, ampak mora v njem tudi dajati; biti mora hkrati „graditelj novega človeštva". Ta prehod v „res nove ljudi in graditelje novega človeštva" (Svet 30) pa zahteva toliko dopolnil in korektur v naših pogledih in dejanju, toliko novih
globinskih drž, da koncil zanj uporablja izraz »spreobrnjenje* (conversio): ..Današnje stanje sveta, pravi pastoralna konstitu-cija, postavlja zahtevo „po spreobrnjenju mišljenja in ravnanja pri vseh ljudeh" (Svet 63). Treba je konvertirati.
Razumljivo je, da tako močnega in hitrega prehoda ni brez težav, ne pri katoličanih poedin-cih ne v katoliški skupnosti. Saj so življenjske drže in pogledi na svet, ki so bili dolga leta človekova last, postali del osebe, se osebe drže in se jim človek zato težko iztrga, kadar mora v nove poglede in nove odločitve. Poleg tega je osebno osvajanje novih spoznanj in zahtev vselej združeno z resnobnim iskanjem, z miselnim in nravnim naponom, z odmiranjem mnogočemu, na kar se je človek navezal; veliko lagod-neje je, zapreti se v svoj stari svet in se tako naporom umakniti. Dalje sprejemanje novega lahko zadržuje neka vrsta infan-tilnosti, ki se — v poedincu ali skupini — varno počuti le v starih. že dolgo trajapočih ureditvah sveta in duha ter se ne zaveda, da je življenje, ker se mora razvijati, če noče zamreti, neobhodno stalno slovo od oblik, ki so se že preživele, in stalno prodiranje v višje, bogatejše, čeprav sprva tuje ureditve. Nadaljnja ovira za odprto sprejemanje novega je zamenjavanje togosti, ozkega obzorja, slepega integrizma in trdoglavosti z „brczkompro-misnostjo", z ..načelnostjo", s hrbtenico", z ..ostajanjem na liniji". Se posebno težko pa je sprejemati nove poglede in drže v primerih, v katerih tako sprejemanje dejansko pomeni priznanje, da je imel včerajšnji ali današnji nasprotnik v nečem ali mnogočem prav.
Zato ni čudno, da je pri katoličanih ob veselju nad koncil-skimi dosežki in ob dejavni pripravljenosti za delo v smislu koncila vendarle tudi precej zaprtosti in brezbrižnosti zanj ter da tu in tam niti ne manjka zakritega nasprotovanja. Ni čudno.
A vendar taka zaprtost ni brez tragike. Saj se katoličan v njej nevede zapira pred tistim zdravim vetjem zgodovine in Duha, ki edino more danes katoličano-vo življenje res osvežiti, ga očistiti, prenoviti, in ki pušča to življenje, kadar gre mimo njega in ga ne preveje, v zastoju in hiranju.
Smisel knjige jc, opozoriti na to vetje zgodovine in Duha, pokazati na podlagi vseh šestnajstih koncilskih dokumentov nove poglede in drže. v katere nas koncil kliče, ter tako očrtati „pokon-cilski katoliški etos". - „Eltos" pomeni določen;? etično gledanje, ki ga človek ne le kakorkoli pozna, temveč si ga tudi osebno prilasti, usvoji, tako da to gledanje v njem nujno prehaja hkrati v praktično držo in življenjsko ravnanje. V „katoli-škem etosu" je tako gledanje in ravnanje določeno po idejni vsebini in potencialu katoličanstva. „Pokoncilski katoliški etos pa pomeni tiste oblike katoliškega eto-sa, ki ustrezajo osrednjim zahtevam in izvirajo iz osrednjih sil II. vatikanskega cerkvenega zbora.
Da te nove oblike niso v nasprotju s katoliško substanco, ki jo Cerkev hrani in predaja iz roda v rod, je jasno. Saj niso nič drugega kot sodobni izraz tega izročila. Cerkev se danes „čuti resnično in na notranji način povezano s človeškim rodom in njegovo zgodovino" (Svet 1). Z menjavami zgodovine si mora zato tudi katoliška substanca vedno iskati oblik, ki njenim globinam v vsakokratni dobi, taki, kakršna je, pustijo živeti in se razvijati. Danes črta te oblike II. vatikanski koncil."
Truhlarjevo knjigo je možno naročiti tudi posebej pri Založniškem podjetju Mohorjeva družba v Celju, Zidanškova ulica 7 in stane broširana 10 N-din, vezana pa 15 N-din. (Enako je možno posebej naročiti tudi knjigo dr. Janeza Janžekoviča, Smisel življenja, ki stane broširana 7 N-din, vezana pa 10 N-din).-dreš
•	Baraga Bulletln poroča, da
je razprodane., že nad polovico naklade novega Baragovega življenjepisa, ki ga je lansko jesen izdal Bernard Lambert, Shepherd of the Winderness. -fš
•	The Marquette Diocesan Council of Catholic Women je
izpeljal reorganizacijo svojih odsekov. Na novo je ustanovljen odsek BISHOP BARAGA COM-MISSION. Novi grb, ki so ga tudi istočasno upeljali, predstavlja peterokrako zvezdo, v katere središču je Baraga kot simbol nosivca luči.
t