150. številka
Ob vsej naglici, ki je spremljala pri-pravljanje te številke Javne tribune, smo skorajda pozabili na stevilko, ki jo zapisu-jemo v desni zgornji kot prve strani. To-krat je to namreč 150! Lepa, okrogla šte-vilka. Jubilej, bi lahko rekli.
Za nami je torej 150 številk našega in vašega glasila. Za mesečnik je to kljub vsemu precej, zlasti še za Javno tribuno, ki se je še pred leti ubadala s precejšnjimi problemi; pičla finančna sredstva so omo-gočala dokaj neredno izhajanje, majhno uredništvo se je tu in tam spopadalo tudi z nekaterimi drugim]i težavicami, med ka-terimi sta bili pomanjkljivi raznašalska in tudi dopisniilška mreža le drobca iz nepri-jetnega mozaika ovir.
Če bi seveda sedaj trdili, da problemov ni več, bi se preveč in neupravičeno širo-koustili. Veliko jih je in še več jih bo, če bomo hoteli uresničiti vse tisto, kar smo si zastavili.
Reoimo: žuli nas status časopisa — me-sečnika. Podobno, kot se je to dogajalo po ostalih občinah v Ljubljani, kjer so se ra-zen v enem primeru (poleg nas) že odlo-čili za štirinajstdnevno izhajanje. Seveda ne gre za prestižno vprašanje (če ima so-. sed.. .), temveč za nujen korak naprej, ki se mu bržkone ne bo moč izogniti, če želi-mo,' da bo Javna tribuna hiter, aktualen, informativen časopis, ki ga potrebujejo delegati in vsi občani. Za to namreč tre-nutno ni kdo ve kakšnih pogojev, saj pri-hajajo novice do bralcev z enomesečno za-mudo, kar seveda ni prijetno (niti ne po-sebno koristno, kajtl Javne tribune ne tiskamo zato, da bi se našli v njej organi-zatorjd te ali one prireditve, sklicatelji te ali one seje in člančiče odkljukali, češ, za-beleženo je). Postati mora glasilo, ki bo odigralo svojo aktivno vlogo pri obvešča-nju delegatov in slehernega bralca, ki bo hitro reagiralo na probleme, ki sleherni dan vznikajo med nami in ob nas.
Tako, malce smo postali ob tem našem jubileju.
Sedaj pa spet naprej. Do nove števHke, do našega cdlja!              \          Uredništvo