N. Številko,
II UuHiniL • soboto. 25. aprila 1908,
Mleto.
Uhaja vsak dan*zvečer izvzemal nedelje in praznike ter velja po potil prejeman za 94 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, aa en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse tak) leto sO K. — Na naročbo brez istodobne vpoillfatve naročnine se ne ozira. -
— Dopisi naj se izvole franke vati. — Rokopisi se ne vračajo. — Urodntttvo tal u\
Uredništva telefon št 34.
dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za Izubijano s pošiljanjeiufna dom za vse leto leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za Nemčijo celo leto 28 K. Za vse drage deiele in Amerike se plačuje od peterostopne petit-vrste po 14 h, če se oznanila tiska enkrat, po 12 h, če se tiska dvakrat in po 10 h, če se tiska trikrat ali večkrat je v Knaflovih ulicah št 5, — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. administrativne stvari.
Posamezne številke po 10 k.
Upravništva telefon št 85.
Meščani!
IzvrŠevalni odbor narodnonapredne stranke je postavil naslednje kandidate:
za L volilni razred, ki voli 27. aprila,
dr. Karel vit. Bleivveis-Trsteniški,
posestnik In ravnatelj deželne bolnice v p.
Anton Gorše,
posestnik in kantiner.
Brezbrižnost ni na mesta in se lahko maščuje, zato Vas poživljamo, da se v Čim največjem številu udeležite volitev in volite priporočane kandidate. Njih imena dajejo Vam poroštvo za to, da lahko z mirnim srcem polagate upravo mesta v njihove roke.
V Ljubljani, dne 15. aprila 1908.
Izvrševalni odbor narodno-napredne stranke.
Ureditev jezikovnega upnianla.
Jezikovno vprašanje je v zadnjem času zopet stopilo v ospredje političnih razmotrivanj.
Jezikovni konflikti na Češkem so ustvarili položaj, ki nujno zahteva, da se končno definitivno uredi in razvozla navidez zamotano vprašanje o uporabi jezika v uradih, predvsem pa pri sodiščih in to v interesu države same.
Dokler ne bo rešeno to vprašanje, tudi ni pričakovati mirnega razvoja in napredka v državi.
Rešitev tega vprašanja seveda ni lahka, zlasti ker so si mnenja, kako hi se dalo najuspešneje urediti jezikovne pravice pri uradih, diametralno nasprotna.
Zavora ureditvi niso samo naci-eionami, nego tudi državnopravni momenti.
Te zapreke bi seveda takoj odpadle, ako bi zakoni pri nas kaj veljali in ako bi se jih izvajalo.
§ XIX. državnega temeljnega zakona jamči vsem, v Avstriji na-
vadnim jezikom popolno enakopravnost v uradu iu šoli. Ce bi se ta zakon, čigar določbe so povsem jasne in striktne, izvajal tako, kakor bi bilo treha, bi hilo takoj z enim mahom spravljeno s sveta pereče jezikovno vprašanje.
Nemcem je seveda baš ta zakon, ki priznava načelno vsem jezikom popolno ravnopravnost v uradu in šoli, trn v peti, ker vedo dobro, da lu bilo konec njihovi hegemoniji pri tisti priči, ko bi se jel praktično izvajati ta zakon.
Zato so se postavili na stališče, da so določbe tega zakona zgolj aka-demičnega pomena in da je potreba, zlasti kar se tiče jezikovne uporabe pri oblastvih, posebnega izvršilnega zakona.
Tak izvršilni zakon pa je po mnenju nemških politikov kompe-tenten skleniti edino državni zbor.
Nasprotno stališče pa zavzemajo zastopniki državnopravnih teženj, ki naglašajo. da imajo edino deželni zbori pravico sklepati o jezikovnih vprašanjih.
To stališče so desetletja z vso tr-dovratnostjo zagovarjali Poljaki iti Cehi.
No, v zadnjem času so že tudi Cehi jeli opuščati svojo intransin-gentno državnopravno stališče in so že opetovano izjavili, da bi ne ugovarjali, ako bi se jezikovno vprašanje uredilo v državnem zboru.
O tem predmetu se je sprožila razprava letos tudi v proračunskem odseku.
Slovenski poslanec dr. P 1 o j je zastopal docela pravilno stališče, ko je zahteval, da se mora jezikovno vprašanje rešiti v državnem zboru istočasno za vso državo.
Toda vlada je, kakor je pokazala razprava v proračunskem odseku, le za parcialno rešitev jezikovnega vprašanja in namerava predložiti parlamentu načrt jezikovnega zakona, veljaven samo za Češko in Moravsko.
Češki poslanci v pretežni večini v principu ne nasprotujejo, kolikor se da presoditi, tej vladni nakani. A tudi Poljaki nimajo nič proti temu, ako se v parlamentu sklene jezikovni zakon, veljaven samo za Češko in Moravsko.
To je razvidno iz izjave, ki jo je podal poljski poslanec dr. K o -z 1 o w s k i v seji proračunskega odseka dne 31. marca, v kateri pravi med drugim: »Po § 11. in 12. ustave ni državni zbor kompetenten za ureditev jezikovnega vprašanja. Ta pravica pristoja edino deželnim zborom — po običajnem pravu eksekutive. Češkim poslancem pa je dano na svobodo, da se eoniimini consensu odpovedo pravicam   deželnega zbora.«
Poljaki torej zastopajo stališče, da bi se naj jezikovno vprašanje rešilo eksekutivnim potom po deželnih zborih.
Nemci bi bili za to rešitev pač v tistih deželnih zborih, kjer imajo večino, nikakor pa niso zadovoljni s tem, da bi vlada povsodi uredila jezikovno vprašanje eksekutivnim potom. To nam dokazuje nastop nemških poslancev proti Badenijevim in Gautschevim jezikovnim naredbam, ki so bile uveljavljene potom ekse-kut ive.
Te dni je spregovoril o jezikovnem vprašanju tudi poslanec dr. M a s a r y k v praškem »Času«. Dr. Masarvk pravi med drugim: Po državnih osnovnih zakonih pristoja centralnemu parlamentu zakonodaj -stvo o temeljnih potezah organiziranja, ne na organizacije sodišč in uprave; § TJ. določa, da spadajo \v>i drugi predmeti zakonodaje, v kolikor niso izrecno pridržani parlamentu, pred deželne zbore. Iz teh točk se lahko dedneira, da pripada pravica za-
konodaje o jezikovnem oziru deželnim zborom, toda samo ta pravica sklepati o podrobnostih jezikovnega zakona. Po ustavi torej vlada lahko predloži parlamentu jezikovni zakon, toda ta zakon mora biti veljaven za vse avstrijske dežele in sme navajati samo »temeljne poteze« ali splošne določbe. Podrobni jezikovni zakon spada pred deželni zbor.«
Nazori uglednega češkega politika o ureditvi jezikovnega vprašanja so nam vseskozi simpatični, ker se v principu docela strinjajo z našimi nazori.
Slovenci smo načelni nasprotniki tega, da bi državni zbor sklepal jezikovne zakone za vsako kronovino posebe, a prav takisto moramo nasprotovati, da bi se rešitev jezikovnega vprašanja] prepustila deželnim zborom, zakaj prvo, kakor drugo hi značilo našo narodno pogubo na Šta-jerskem in Koroškem.
Slovenski politiki se morajo torej zavzemati samo za to, da sklene državni zbor za vso državo veljavni jezikovni okvirni zakon, v katerem bo zajamčena pravica narodnih manjšin.
Ako se nato prepusti deželnim zborom, da razmeram primerno izpopolnijo ta okvir, temu se potem ne bodemo protivili.
Pismo s Hruoškesa.
(Afera Medakovič-Rauch. — Naši klerikalci.)
Zagreb, 23. aprila.
Sedaj, vsled pomanjkanja večjih dogodkov, zanima najbolj našo javnost viteška afera med banom Rau-chom in predsednikom srbske samostalne stranke dr. Medakovičem. Ker se bodo morda že danes razbila pogajanja med sekundanti dr. Meda-koviča in barona Raucha, moreni vam iz popolnoma zanesljivega vira naznaniti glavno vsebino dosedanjih pogajanj.
Kakor znano, je baron Rauch pozval dr. Meda kovica na dvoboj zaradi druge izjave, ki jo je podpisalo vseh 18 poslancev srbske samostalne stranke, kjer mu rečejo, da je sedaj, — ker ni hotel priti z dokazi za njihovo »veleizdajstvo« niti jih izročiti sodišča — vsakomur jasno, da je navadno lagal, obrekoval in denuncirah Xo, isto je že očitala Rauchu vsa koalicijn z vsemi podpisi v svojem manifestu, da drzno obrekuje. Isto pa je bilo brezpogojno povedano že v p r v i izjavi srbskih poslancev. A na obe prvi hudi žalitvi je odgovoril baron  Rauch. da  ne mara osebno
reagirati.Celo v »Pester Lloydu« je nedavno javil, da ne bo reagiral. A
že nekaj ur nato je vendar poslal se-kundante.
Najlepše na celi stvari je, da je baron Rauch obdolžil dr. Meda kovica in ostale Srbe težkega zločina »ve-leizdajstva« in »antidinastičnosti«. Medakoviča ne izroči sodišču, dasi se mu ta ponuja, pač pa inu izkaže čast — on, ban, poglavar dežele— se hoče biti z »veleizdajalcem« in »antidina-stikom«.
Tendenca Raucha in onih, ki so ga k temu nagovorili, je bila jasna. Hotel je z navadnim dvobojem, ki bi se v najhujšem slučaju morda izvršil s kakšno prasko, izmuzniti iz zelo neugodne situvacije, v katero ga je spravilo pismo srbskih poslancev. Lahko je na tak način od daleč na-tolcevati in podtikati nasprotniku strahote, da se ga onemogoči, toda ko pride do tega, da bi bilo treba navesti kaj konkretnega, da pride s svojim obrekovanjem pred sodišče — ej tedaj se neha vse juna-štvo. Srbski poslanci so izvrstno manevrirali, obrnili so kopje in udarec je priletel na Rauchovo glavo. Mahoma se je znašel na obtožni klopi.
Medakovičeva sekundanta: eden politik (dr. Lorković), a drugi vojak, znani dvobojevnik (major Uze-lae) sta sedaj krepko pritisnila ob zid Rauchove sekundante. Predložila sta jim kakih deset vprašanj, da odgovore na nje v prvi vrsti. Ta vprašanja so se tikala vsega Rau-chovega postopanja v tej aferi. Rau-chovi sekundanti so se neprestano izogibali odgovorom, ker niso mogli odgovoriti, da ni padla žalitev proti Rauchu že v samem manifestu koalicije, pozneje pa v prvem oklicu srbskih poslancev, ker bi se s tem sami oblatili. Hoteli so se izmuzniti tem odgovorom, zato so predlagali, naj se izvidi častno sodišče, ki se mu naj predloži edino vprašanje: ali je baron Rauch sposoben, dati viteški) zadoščenje ? Pri tem računajo, da se bo težko našlo častno sodišče, ki bi kakšnega bana tako diskvalificiralo ter ga s tem moralno ubilo. Toda Medakovičeva sekundanta ne dopustita, da se ta stvar tako lahko reši, temne hočeta najprej dognati vsa sporna vprašanja, ki se naj predlože častnemu sodišču. Ako Rauchovi sekundanti niti danes ne pritrdijo temu, potem se nadaljna pogajanja p r e -kine j o.
Tako se Rauchu odreče sat is f i-kacija in moral bo potem — tožiti.
LISTEK.
Zaljubljeni kadet.
Nič posebno rad nisem šel v kadete,   je   pripovedoval umirovljeni
major.....ič. Sicer odličnjakom v
gimnaziji res nisem nikdar delal umazane konkurence, vendar tudi nisem bil čisto med zadnjimi, ampak tako lepo v sredi, v zlati skledi. Moj ttjec in obenem moj varuh pa mi je venomer prepeval, da je vojaški stan najlepši stan in me je po četrti šoli poslal v kadetnico, koder naj bi se jaz sirota izučil za slavnega generala.
V kadetnici smo pasli grozovit dolgčas. Bili smo sicer zadosti razposajeni in še prepodjetni za vse prepovedane burke in nedovoljene šalo-igre, toda razveselili smo se le malokrat res prav iz srca. Poslopje, učilnica ,dvorišče, vrt, okolica, vse to je bilo tako prebito žalostno, tako era-rično pusto,da nam je kar morilo iz-Premembe žejne, dovzetne mlade duše. Tudi častniki, naši krotitelji in Učitelji, so vsi zevali in zehali od epidemične more v našem vojaškem zavodu. Ta dolgčas pa je menda najbolj lomil in grudil našega debelega Poveljnika, stotnika Paprikaša.
Ata Paprikaš je bil Madžar, do-
ma ta ni nekje sredi Ogrskega. Ril je čokat in kosmat kakor medved. Lep ni bil mož; v obraz je bil podoben otekli stari žabi, ki jo je hudoben slikar namazal z rdečo barvo. Ker je mnogo pil in pušil, mu je bilo lice zaripljeno in oči podplute, izbuljen«1. Slovanov ni maral kratkomalo ne. Ceh, Hrvat, Slovenec ... to so mu bile brezpomembne besede, sama slama, prazna slama. Vselej jim je dostavil »mit Respekt zu mehlen«, kakor bi bil izgovoril kaj nesalonsko grdega.
Med tovariši sem največ občeval s Hrvatom 1 )raškovičem. Ta mladi junak je bil kaj živahen dečko, izboren telovadec in zmeraj vseh muh poln. Šolskemu poveljniku Paprikašu je nagajal, kjer in kadar je mogel; že zaradi tega je bil kmalu nas vseh ljubljenec. Nikdar mirni mladenič je čudovito vztrajno obožava! svoje neštevilne ideale. V mestu je bilo le malo deklet in mladih gospa, v katere on ne bi bil vsaj nekoliko zaljubljen. Večkrat je pisal po troje zaljubljenih pisem en sam dan; ponujal je svoje občutke kar na debelo.
Pripovedoval. mi je včasih na dolgo in široko, kako imenitna je ljubezen; naposled se je lotila ta bolezen tudi mene.
Še nisem imel pod nosom nobenega vidnega laska in že sem ljubil, ljubil strašansko. Pomisliti je treba,
koliko srčnih občutkov sem imel prihranjenih, dočim jih je lahkomiselni Draškovič razsipava] tako potratno! Vsi ti občutki, tako dolgo lepo spravljeni v hranilnici na dnu srca, so zdaj vzplamteli tem močneje in krasne je!
Moja ljubic;«, kaj pravim, moja boginja je bila igralka Smaragda. Dražestna Talij ina hčerka je bila visoko in vitko vzrasla kakor gozdna Vila. Bila je resnično lepa in resnično vzvišena nad vsakdanjim svetom, zakaj na čevljih je imela najvišje pete.
Zagledal sem se vanjo v gledališču. Igrali so »Kovarstvo in ljubezen«. Smaragda je imela vlogo nesrečne Luize. Že v prvem dejanju sem se zaljubil od podplatov do frizure. Moj robec je bil v kratkem ves moker od mojih solza. Tudi okoli mene je vse vzdihovalo, jokalo in smr-kalo, tako ginljivo je igrala Smaragda. Za katastrofo sem si izposodil robec prijatelja Draškoviča, ki ni bil tako nežnočuten.
Ah, iz te žalosti, iz tega usmiljenja do nedolžno zastrupljene Luize-Smaragde, je pognala moja prva ljubezen svoje bridkosladke koreninice! Mislim, da sem doprinesel tiste dni malodane vse neumnosti, kakršnih je zmožen pošteno zaljubljen fant! Ogibal sem se tovarišev; fantaziral sem mnogo, jedel pa malo. Naj-
rajši sem, kakor svoje dni kadet Napoleon, čepel sam v kakšnem temnem kotti in deklamira!. In tam sem spisal tudi igro, jako podobno Schiller-jevi in vendar vse drugačno. Že naslov sem izpremenil temeljito: privoščil sem »ljubezni« prvo mesto, »kovarstvo« pa sem degradiral na konec. Poslednje dejanje moje drame je kazalo Luizo v vsej njeni nedolžni gloriji. V pravem času pride zdravnik, ki ozdravi oba zaljubljenca deloma z odvajalnimi kapljicami, deloma s protistrupom. Spletkar YVurm in junakov oče morata na vešala. Loj za in Nande pa veselo korakata
na krvavo zasluženo ofeet.
Smaragda pa ni vedela čisto nič o mojih bolečinah, zakaj nisem ji hotel pisati: to se mi je zdelo prebanal-no. Le v dnevnik sem beležil svoje grenke tožbe in sladke upe.
Nekega grdega dne sem pa ob Paprikaševi uri vendarle začel pisati osnutek zaljubljenega pisma:
Nebeško lepa Smaragda! Tukaj v pusti učilnici ječim ubogi jetnik in koprnim po tebi. O kaj je vsa vojaška učenost in modrost proti tvoji rajski lepoti! O da bi se smel le enkrat dotekniti tvojih belih rok, o da bi smel le enkrat pritisniti svoja drhteča . ..
Tako in podobno sem pisal, ves plam teč od ljubezni. Naenkrat pa je stal Paprikaš poleg mene in mi iztr-
gal list iz rok. Bral je moje odkritosrčne vrstice in žabji obraz se mu je razlezel v strupeno-sladak nasmeh.
»Du verfluchter Esel!« je zaren-Čal njegov bas. »Kerem alassan! Kadete, kadete! Ne pišite mi takih pri-smojenosti! Pazite rajši in poslušajte razlago. Pomislite na svojo karijero, karijero!«
Mesec dni se nisem smel geni t i iz kadetnice. Draškovič je obiska val gledališče brez mene in mi vedno iznova pravil, kako zala je Smaragda. Dva tedna sem se junaško premagoval, potem pa sem izmaknil pleteno lestvico iz telovadnice. In z Draško-vičevo pomočjo sem jo neko nedeljo zvečer srečno popihal iz zavoda v gledališče. Ta dan se mi Paprikaša in drugih učiteljev ni bilo treba bati, ker so se bili po kosilu odpeljali nekam na kmete.
Vse mi je šlo po sreči. Videl, slišal, občudoval sem zopet Smaragdo in užival, užival.
Po predstavi sem jo čakal z de-htečim šopkom pri stranskih vratih. Občinstvo se je bilo razkropilo na vse strani, jaz pa sem še vedno hodil gor in dol. Od nasprotnega ogla je prihajala prijetna vonjava; prihuljen možiček je ponujal klobasice, kuhane v kotličku. Bil sem lačen in hotel sem se nekoliko okrepčati, da bi tem pogumne je nagovoril čarobno Snu,-ragdo. Slekel sem rokavice in si ku-
3R
Koalicijsko časopisje dobro izkorišča to afero za zaključke, kaj je vse postal Rauch s samim pozivom na dvoboj. Najprej je v smislu zakona z 1 o č i Đ e c , ker § 158. kaz. zak. kaznuje v«nko pozivanje na dvoboj z ječo b' mesecev do 1 leta. Na drugi strani pa je postal izobčenec iz katoliške cerkve. Naši klerikalci so bili še najbližji Rauchu. Izvedelo se je, kako si je Rauch prizadeval, da klerikalno glasilo »Hrvatstvo« preide v last »Pins-Ve: eiita«, da je sam član tega društva. A sedaj si je nakopal tolik greli! Na prvi mah so klerikalci molčali, a pojem so vendar izpregovoi ili, toda zdi se. da jim je najbolj žal, da jo izišel Kauchov poziv na dvoboj ravno na veliki četrtek. Neko drugo klerikalno glasilo je dokazovalo, da Rauch sedaj ne sme hoditi niti v cerkev ter ne sme sprejeti nobenega cerk. obreda. A Rauch je vendar na veliko soboto šel v procesiji v svetli letni obleki vprav za baldahinom! Seveda so dandanes vse te cerkvene kazni napram veliki gospodi navadna komedija ter se ne bo Rauchu ničesar zgodilo niti po posvetnih, še manj pa po cerkvenih postavah. Ko bi Rauch le ne imel drugih skrbi!
Glas Iz Idrije.
S čipkarsko šolo ali ponovem s čipkarskim tečajem uganjajo klerikalci prav nedostojno baharijo. Nalašč smo jih pustili nekaj časa v miru in smo molčali, dasi je bilo njihovo početje potrebno kritike in njihovo izzivanje potrebno odgovora; čakali smo le, kdaj bodo klerikalci vstanu pokazati en sam količkaj pomemben uspeh svojega delovanja na tem polju. Toda čakali smo zaman. Čitali smo sicer v »Slovencu« dovolj slavospevov in dovolj samohvale, ali resničnih koristi za naše mesto, oziroma njegove prebivalce v tem delovanju nismo zapazili. Je pa to tudi čisto naravno. Mi smo že koj ob njeni ustanovitvi nastopili proti čipkarski šoli, ker se je takoj izkazalo, da je njen ustroj uravnan po trgovskih, namesto po šolskih pravilih, nismo bili proti šoli v pravem pomenu besede, pač pa proti kraniariji, ki je zacvetela v tem zavodu. In vse dejanje in nehanje tega instituta nas le potrjujejo v tem mnenju. Od čipkarske šole bi se pač moralo pričakovati, da bode povzdignila čipkarstvo, da bode delovala na njegov napredek tako glede tehnike pri proizvajanju kakor tudi glede izumljenja novih motivov in vzorcev, ki bi iz šole morali najti pot v vsako idrijsko hišo, kjerkoli stanujejo čipkarice, in bi s tem postali skupna last. In kaj vidimo.1! Vsak zasebni trgovec ima glede povzdige čipkarstva v vsakem ozira več zaslug kakor pa od klerikalcev toli hvalisana čipkarska šola. Svoje vzorce tako skrivajo, — v strahu, da ne bi kak privaten podjetnik razpečaval enakega blaga, — da takrat, kadar se jim je posrečilo dobiti odkod kak kuranten vzorec, učenke niti domov ne smejo jemati svojih blazin, ampak v šoli morajo delati noč in dan, dokler ni delo dovršeno. In to se godi celo takrat, kadar g. Vogelnik nadzoruje šolo. Ce to ni »pedagogičen« škandal, da morajo dekleta, ki so jedva izostale iz ljudske šole, tudi ponoči robotati v tej šoli za nesramno majhno plačo, samo radi tega, ker protektorji zavoda zavidajo ostalim trgovcem in se boje konkurence, potem ne vemo, kaj bi rekli. Uboga dekleta se le radi
pil slastno klobasico. Tedaj sem zaslišal Smaragd in smeh. Pridrdral je fijakar; ona je stala ob vozu, jaz pa sem naglo skočil k njej, udaril pete skupaj in izgovarjal s težko sapo, silno navdušeno izbrane besede, ki sem jih bil ponavljal ves božji dan sam zase.
»Velecenjena gospodična,« sem jecljal, »dovolite, da vam poklonim tole dehteče darilo, skromno znamenje svojega brezmejnega občudovanja!«
Presveti Mars, kako se je jela smejati! V svoji navdušenosti, v svoji razburjenosti sem ji ponudil — klobaso, šopek pa sem bil zagnal v jarek!
»O du verfluchter Esel!« je za-renčalo iz temnega voza. O jerum, j eru m, to je bil mojega stotnika grozoviti bas! Morje, zagrni me! Gore, pokrite me!
Slišal sem jih še mnogo grenkih iz ust mogočnega sovražnika. Vsaka njegova beseda me je zadela kakor bajonet v srce. Ozmerjan, blamiran, ponižan vpričo nje! Ta koncentrirana smola in morilna ljubosumnost me je omamila tako, da mi je slabo prihajalo na duši in na telesu.
Paprikaš mi je zapor v kadetnici podaljšal za več mesecev. Poslej pa sem tudi v zaljubljenih trenutkih bolje pazil, kaj počenjam, in nikdar več nisem nobeni dami ponudil prozaične klobase namesto poetičnega Čopka v darilo!       Rado Murnik.
lega dajo tako ponižno izkoriščati, ker upajo, da bode tudi njim enkrat zasijalo solnce lepše bodočnosti, da bodo tudi one prišle do kruha čipkarskih učiteljic tam kje na Gališkem. — Pa tudi kar se tiče spopolnjenja tehnike in dobave novih vzorcev, sploh povzdiga čipkarske obrti v Idriji moramo čipkarski šoli odrekati prav vsako zaslugo. Ta zavod izvršuje in naroča najraje take čipke, ki se lažje prodajo, to so čisto navadne čipke iz najbolj grobega sukanca; take čipke so znale Idrijčan-ke delati, prodno je g. Vogelnik vedel, kaj so pogačke. Producirati tako blago vendar ne more biti namen šole. Ker čipkarska šola ni povzdignila čipkarske šole, je pa vsaj dosegla, da se delo bolje plačuje kakor prej, bode kdo ugovarjal. Res je sicer, da so cene čipkam poskočile, ali to se je zgodilo vsled konkurence in ima v tem oziru čipkarska šola iste zasluge kakor vsak drug trgovec. Kaj pa vsakoletna darila? S temi darili uganjajo klerikalci ravno največji humbug. Na Dunaju jim dajo par sto kron za Miklavža. Pa namesto, da bi tiste krajcarje razdelili med čipkarice, ki bi si potem same kupile . česar najbolj potrebujejo, nakupijo pri Goliju pofelna, ki ni niti polovico toliko vreden, kolikor dajo zanj. Tako ima od teh daril dobiček le kapitalist Goli in pa njegov zet, ki ima gotovo izgovorjene svoje procente; dočim dobijo čipkarice par cap, ki jiii še nositi ne morejo. O dividendi, ki so je šele zadnji čas upe-ljali, še ne moremo izreči svoje sodbe; bomo šele videli, kako bo šlo.
Največji »flanc« pa delajo klerikalci s čipkarskimi učiteljicami, ki jih eksportirajo v Galicijo. Tam hoče namreč neko židovsko društvo uvesti čipkarsko obrt, in ker Žid ne plača rad, tudi ne dobe učiteljic od drugod kot iz Idrije. Čehinje, ki v izobrazbi gotovo ne zaostajajo za našimi dekleti, nočejo iti v Galicijo, da bi jih gališki krivonosci izžemali, ker so pametne in previdne ter vedo, da bodo doma še vedno boljše izhajale, četudi ne nosijo naslova učiteljic. Kaj pa imajo Idrijčanke dobrega na Gališkem? Slabo plačo, puste, samotne kraje, naporno službo in kvečjemu kakega umazanega čifuta za ženina. Prihraniti si ne morejo prav ničesar, ker je tam vse neprimerno dražje kot pri nas. To so vse dobrote. Tako. Skušali smo za lase zvleči na dan vse koristi, katere ima Idrija od tako proslavljene, po celem svetu znane čipkarske šole, toda če se nam to ni posrečilo v polni meri, to ni naša krivda, ampak tistih, ki jim ni mar javni blagor, temveč le lastna samopašnost. Da si je pa g. Vogel nik preskrbel dobro sinekuro, temu ne bomo oporekali.
sodni palači?
Uradni popravek.
Podstava članku »Kdo je gospodar v deželnosodni palači?« v > Slovenskem Narodu« z dne 18. aprila 1908, štev. 92, je dejstvo, da se je baje letos tukajšnji odvetnik dr. Kgcr pri predsedstvu deželnega sodišča pritožil, ker so se v neki pravdi, ki se je vršila v Postojni in se vsr^kozi vodila v slovenskem jeziku, izdali vsi sklepi v slovenskem jeziku in da je predsedstvo ustrezaje pritožbi v nasprotju z vso dosedanjo prakso odredilo, da se imajo dotični sklepi iz-
Premajanci.
Novela; spisal Fr. Remec. (Konec.)
»Neka skrivnost tiči tu vmes,« si je rekla Zora. »Kotnik premaguje samega sebe, vojskuje se zopet svoja čuvstva in zatretijih hoče za vsako ceno. Zakaj to?«
Te misli so jo mučile neprestano. Vedno in vedno je iskala vzroke Kotnikovemu vedenju in ni jih našla, pač pa je vedno jasneje postajalo njeno spoznanje, da ga ona ljubi iz vse duše, z vsem hrepenenjem, kar ga je bilo zmožno njeno srce.
Sedla je za mizo in spisala kratko, lakonično pismo, naznanjajoče Žvanutu, da si je njegovo snubitev premislila in da ne more postati njegova žena. Odkritosrčno mu je priznala, da ljubi drugega in da je to šele sedaj spoznala.
»Tako — to je odpravljeno,« je rekla sama pri sebi in je mirno zložila pismo ter je vteknila v zavitek. N\ ji prišlo na misel, da bo ta kratka odpoved, združena z odkritosrč-nm priznanjem, 2 vami ta bolela. Ni ga mislila žaliti, a bil ji je zdaj tako tuj, kakor da ga ni nikdar poznala; vse njene misli in vsa njena čuvstva so bila pri Kotniku.
Nesla je pismo sama v postni nabiralnik, in ko je je vrgla v tru-žico, jo je prešinila prijetna zavest, da je zdaj zopet prosta, da ji ni tre-
clati v slovenskem in nemškem jeziku.
To ni res.
Res je marveč, da se je, sicer ne letos, ampak že leta 1905. tukajšnji odvetnik dr. Eger, ki je pri sodišču v Postojni vložil nemško spisano tožbo, pri dotični razpravi tožitelja v nemškem jeziku zastopal in v# tem jeziku svoje predloge stavil, pri podpisanem predsedstvu pismeno pritožil, češ, da je razpravljajoči sodnik vzlic temu, da je on — dr. Eger -stavil predlog v nemškem jeziku sklep o stavljenem predlogu objavil izključno v slovenskem jeziku. Pritožba je bila upravičena, ker po dosedanji praksi glede rabe razpravne-ga jezika velja načelo, da se ima predlog rešiti v istem jeziku, v katerem je bil stavljen. — V tem smislu se je tudi sodišče poučilo.
C. kr. deželne sodnije predsedništvo v Ljubljani, dne 23. aprila 1908.
Levičnik ni. p.
OMI vestnih*.
Dolgoletno stanovitno in urejeno trgovinsko - politično razmerje med Avstro - Ogrsko in Srbijo, čigar podlaga je bila tarifna trgovinska pogodba izza leta 1893 , je bilo spomladi leta 190(5. mahoma razdrto. Ustanovičen kupčijski promet med državama je s tem zadobil trd in občuten udarec; škoda, ki se je prizadejala izmenjavi blaga in odjemu izdelkov na obeh straneh, je v mnogem oziru morda nepopravljiva; ne gre pri tem prekinjenju trgovskih zvez le za neposredno izgubo, ki obstoji v tem, da je dve leti že za prevažne stroke vsak eksport nemogoč vsled obstoječega brezpogodbenega razmerja in zategadelj navajanja avtonomnih carinskih tarif, za vso pri-hodnjost,je marveč računati s posredno škodo, s posledicami porušenih trgovskih zvez in kupčijskih prijateljskih odnošajev. Na mesto našega, izločenega eksporterja so stopili drugi tekmeci, v dveh letih so si utrdili postojanke, zakaj storili so gotovo, kar je le mogoče, da pri veže j o nase nove odjemalce in obdrže pridobljeni teritorij tudi, če se zopet odstranijo sedanja navzkrižja med Avstro-Ogrsko in Srbijo in odpravijo ovire. Jasno mora biti vsakomur, da vsak nad al j ni mesec, ki ohranju sedanji položaj, slabša razgled za bodočnost, zakaj poleg napredovanja druge inozemske konkurence je računati tudi s to prevažno okolnost j o, da se nekdanji trgovski prijatelji odtujujejo vedno bolj in bolj. Ob takih okolnostih bi se bilo pač nadejati, da bode naša vlada sedaj, ko se je doseglo sporazumljenje s Srbijo za novo trgovinsko pogodbo, pospešila u veljavi jenje tega s težavo doseženega dogovora. Imeli smo že priliko oceniti vrednost nove trgovinske pogodbe. Neprimerno neugodnejša za Srbijo kakor prejšnja, izposlovana zgolj na stroške avstrijske industrije in trgovine pomenja popolno zmago mogočnih naših agrareev, ki pa navzlic temu, da se je glede uvoza živine iz Srbije koncediral malopomem-ben minimum, uveljavljajo svoj vpliv v tem smislu, da se kar najdalj mogoče zavleče uveljavljenje novega trgovinsko-političnega dogovora. In vlada jim je pri tem na službo. Znana stvar je, da je nova trgovinska pogodba s Srbijo zadela na težave v skupščini. Opozicija je imela tem lažje stališče, ker je odij, da ovira zagotovitev pogodbe, odvrnila od se-
ba imeti nobenih ozirov. Vedela je, da bo imela neprijeten prizor s teto, ki se je bila toliko zavzemala za Žvanuta, a ni ji bilo mar za to. Hotela je svoji teti odkritosrčno priznati vse, tudi svojo ljubezen do Kotnika, kajti ni slutila, da je gospa Ručiga-jeva že uganila to njeno skrivnost, še predno se je sama zavedla, česa ji je polno srce.
Bila je še vesela, da je tako naglo in odločno odslovila Žvanuta, a to veselje ji je grenila misel, zakaj da Kotnik zatajuje svojo ljubezen in ji priporoča, naj vzame Žvanuta.
Niti enkrat ni mislila, da se odpove svoji ljubezni. Tudi ne, če bi je Kotnik ne ljubil, če bi bilo njeno domnevanje zmota.
2e zdaj je imela samo željo, da izve Kotnikovo skrivnost.
»Zakaj zatajuje svojo ljubezen, zakaj me je nagovarjal, naj vzamem Žvanuta 1«
To vprašanje se ji je vsiljevalo vedno iznova, a ni ji vzelo poguma, zakaj hotela si je če treba izvojevati svojo srečo, hotela je zmagati, hotela si je pridobiti Kotnika in prepričana je bila, da končno tudi zmaga, naj bi bilo premagati še toliko ovir.
Bila je sama doma. Zatopljena v svoje misli je hodila po stanovanju, iz ene sobe v drugo in zopet nazaj, in dolgo ni slišala zvonenja na stanovanjskih vratih. Šele ko se je ustavila pri oknu in gledala na mračno cesto, je udarilo na uho hitro,
be s tem, da se sklicuje na izjavo avstrijske vlade, glasom katere se dogovorjena pogodba predloži predvsem državnemu zboru. Zategadelj da ni nič še zamujenega od srbske strani. Stališče srbske vlade, ki je negocijirala pogodbo, je s tem otež-kočeno, ker v takih razmerah res ne more s pravim uspehom kazati na kvarnost postopanja opozicije. Naša vlada, ki je itak dve leti vodila ma-losreČno politiko odbijanja in odganjanja Srbije, tega za našo obrtnost priznano važnega razpečevališča, bi bila pač modrejše ravnala tako spričo dovolj dolgo zapostavljan i h interesov avstrijske industrije in trgovine, kakor iz obzirnosti do srbskega pogodnika, nekaj simpatij, s tako mogočnostjo odbitih, bi si bili s tem pač pridobili pri gospodarsko interesiram h krogih v Srbiji. Vladi avstrijski namreč ni bilo treba čakati na parlamentarno odpravo nove pogodbe s Srbijo, ima na razpolago v to svrho prav pripraven instrument: poseben pooblastilni zakon,ki ji daje pravico, urediti provizorično trgo-vinsko-politično razmerje do konca tekočega leta. Pri tem je opozoriti, da se je dalo to pooblastilo vladi s posebnim ozirom na okolnost, da bo treba nanovo urediti odnosno podaljšati razmerje do balkanskih držav, Bolgarije, Romunije in zlasti tudi Srbije. Ta pooblastilni zakon ni ni-kak novum, tekom Leta 1900. se je ponovno seglo po tem sredstvu, ker je bilo treba ob prehodu v novo carinsko ero urno in brezodložno urediti provizorično trgovinsko-politično razmerje do nekaterih držav inozemstva. Tekom leta 1906. se je na podlagi takega pooblastilnega zakona uredilo za prehodni čas trgovinski promet s Švico in Bolgarijo. V primeru s Srbijo bi tudi sedaj vlada lahko brez težav segla po pooblastilu, ali vsaj izjavila, da bode pogodbo s Srbijo takoj uveljavila provizorno, kakor zadobi veljavnost v Srbiji. Tako bi bila zaslonila srbsko vlado in pripomogla v izdatni meri k temu, da bi skoro nehalo nesrečno brezpogodbeno razmerje, ki nam zapira in zastavlja trgovanje v Srbijo.
Obrtno   gibanje na Kranjskem.
Tekom zadnjega leta je bilo na Kranjskem priglašenih 953 svobodnih obrtov in 497 rokodelskih obr-tov ter se je izdalo 467 koncesij za razne koncisijonirane obrte, od teh odpade največ koncesij na stavbne obrte,zidarski in tesarski obrt v omejenem obsegu. Skupaj je torej naraslo novih obrtnih podjetij 1917. Od-glasilo pa se je 1416 obrtov raznih vrst. Prirastek, pomnožitev znaša potemtakem 501. V zakup se je dalo 131 obrtov. Krošnjarjem se je dalo 143 novih dovolil, podaljšalo se jih je 1091, odtegnilo 182. Število se je torej zmanjšalo za 39. Krošnjarjem iz drugih kronovin se je vidiralo krošnjarskih izkaznic 673.
Jezikovni zakon za Češko.
Praga, 24. aprila. Ministrski predsednik baron Beck je med velikonočnimi počitnicami na otoku Brioni dokončal ureditev novega jezikovnega zakona za Češko. Vladni načrt pa se predloži vodilnim češkim in nemškim parlamentarnim krogom šele potem, ako se doseže o tem v ministrskem svetu popolno sporazumljenje, na kar pa se pri sedanjih razmerah v ministrstvu ni dosti zanašati. Ako se sporazumljenje ne doseže, opusti za sedaj vlada ves načrt.
ponavljajoče se zvouenje. Nekdo je z vso silo potegal za zvonec.
Zora je pohitela iz sobe in odprla vrata. Starikav mož je stal pred njo. Težko je sopel in so komaj vzdrževal na nogah.
»Oče,« se je začudila Zora in vi-devši starčevo slabost vzkliknila prestrašena. »Oče — kaj vam je?«
Podprla ga je z roko in omahu-jočega očeta peljala v sobo.
»Oče — kaj vam je slabo?« je vpraševala. »Ležite . . .«
»Strašno — strašno,« se je izvilo starcu iz prsi. »O, Zora, jaz nisem kriv.«
»Kaj se je zgodilo, oče? Govorite, kaj je!«
»Strašno — strašno,« so ponavljale ustne Severjeve. Potem je mož s težavo dvignil glavo, proseče je zrl svoji hčeri v oči in dihnil: »Kotnik se je ustrelil.«
Zora se je vzravnala. Trepetala je po vsem životu kakor bilka. Bleda kakor smrt je stala nekaj trenotkov pred očetom, potem je omahnila in se kakor posekano drevo zgrudila na tla.
»Zora,« je obupno vzkliknil starec in pokleknil poleg hčere, da bi ji pomagal. »Zora, slušaj me — odpusti — saj nisem kriv —.«
Zora je naglo prišla k sebi. S trudom se je dvignila s tal.
»Zora — odpusti — moral sem govoriti.«
Kdo bo gališki namestnik?
Dunaj, 24. aprila. Načelnika poljskega    kluba    G 1 a b i n s k i in S t a p i n s k i   sta   danes dolgo časa konferirala z ministrskim predseduj kom baronom Bečkom zaradi i meno vanja gališkega namestnika. Poljski klub se z vso vnemo zavzema za de želnega maršala grofa Badenija. Tudi oba poljska ministra se potegujeta za to kandidaturo. Poljski narodni svet pa je nastopil z novim kandida toni. Danes so bili namreč predse«! niki poljskega narodnega   sveta pri ministru    baronu    B i e n e r t u ter predlagali   za   namestnika poslanca viteza Kozi o \v s k e g a.   Ta sklep narodnega sveta je razburil poljske parlamentarne kroge.
Pravda proti Sičinskemu.
L v o v , 24. aprila. Miroslav Si-činski je tudi preiskovalnemu sodni ku izpovedal z vso odločnostjo, da je izpoved njegove matere, da je dala inicijativo za umor grofa Potockega. popolnoma izmišljena. Njegova mali niti slutila   ni za njegove nakane. Zagovorništvo sina prevzame poljski socialno - demokratični   poslanec odvetnik  dr.  L i e b e rni a n n , dočim bo mater zagovarjal dr. R o d e z Dunaja. Oba odvetnika si že sedaj prizadevata, da se vrši glavna obravm va pri katerem sodišču izven Galici je. Preiskava se zaključi najbrže že jutri.  Na podlagi dosedanjih ospe hov preiskave je preiskovalni sodnik izdal več tiralnic za navideznimi sukrivci.
Splošno razočaranje so doživeli Malorusi danes, ko obhajajo veliki petek. Metropolit grof Szeptveki, ki je obenm vodja Malorusov, je v pridigi izjavil, da mora obsojati umor grofa Potockega. Atentator je le p-, imenu kristjan in Malorusi moraj«, proti njegovemu činu protestirati z zaničevanjem in ogorčenjem. Aten tat more vstajenje ruskega naroda le zavleči. Da je metropolit tako govoril v nasprotju z mišljenjem svojega naroda, zgodilo se je očividnn na vi> ji ukaz, zakaj pred cerkvijo je bil med pridigo konsi^niran večji odde lek policajev.
Tirolski deželni zbor,
I no m os t, 24. aprila. Po najnovejših informacijah se skliče tirolski deželni zbor na ponedeljek 27. .. m. Zasedanje pa bo trajalo le tri dni ker se v četrtek že zopet sestane dr žavni zbor. Deželni zbor izvoli deželne odbornike, razne odseke, med te-mi tudi odsek za volilno reform«!. Razpravljalo se bo tudi o Wahrmun-dovi aferi ter bodo pri tem nemški in italijanski klerikalci nastopali solidarno.
Zvišanje vojaških plač in koncesije Madžarom.
Dunaj, 24. aprila, Kompromis zaradi zvišanja plač častnikom in moštvu se še vedno ni dosegel me«! obema vladama. Dr. \Y e k e r ! e predlaga, naj bi se delegacijsko zasedanje odgodilo na jesen, zato pa 1>; Madžari prevzeli obveznost, da gin sujejo za zvišanje plač častnikom počenši s 1, julijem 1908. in moštvu počenši s 1. januarjem 1909. Ker pa sta ministra A e h r e n t hal in S c h o n a i c h avstrijski delegaciji obljubila, da se delegacije skličeje meseca maja, mogla bi se odgoditev doseči le s privoljenjem avstrijskih parlamentarnih  strank.   V merodaj-
(Dalje v prilogi.)
»Kaj ste morali govoriti? Con niste krivit« je vprašala, kakor da se je očetove besede nič ne tičejo, k;i kor če vpraša človek iz navade U stvar, ki ga nič ne briga.
»Videl sem te nekajkrat B Kot nikom,« je v pretrganih stavkih pripovedoval Sever. »Opazoval sem vaju in uganil sem, da se imata rada.
Zora je prikimala in komaj sli šno dihu ila: »da«.
Tudi starec je prikimal s svojo sivo glavo.
»Vidiš. Zora,« je nadaljeval ti šje. »Ko sem videl, da se imata ti U Kotnik rada, nisem smel več molči ti. Snoči sem bil pri Kotniku.«
Zora se je pri teh besedah p«
vela.
»Vi ste bili pri Kotniku?« j< naglo vprašala. »Kaj ste hoteli o« njega I«
»Povedal sem mu, da te mor pustiti, da se mora odpovedati svoj ljubezni —.«
»Oče!«
»Da, odpovedati svoji ljubezni je ponavljal starec trdo, »ker — ke
— ker je Fran Kotnik moj nezakoi ski sin.«
»Vaš — vaš nezakonski sin — -je zaječi jala Zora. »Ni res — ni r
— ni mogoče, oče, vi se motite.«
»Ne motim se!« je starec žalo^ no   vzdihnil.   »Ljubil   sem njego mater — in jo pahnil v nesrečo, njeni smrti  sem se poročil s tvo materjo. Skrbel sem pač za svoje
1. Priloga »Slovenskemu Narodu" st. 97, dne 25. aprila 1908.
lili krogih pa še vedno upajo, da se ido Madžari omehčali, ker baje na* brava cesar dovoliti povodom svo-Lr;i jubileja, da se spremene skupni Ljaški znaki tako, da dobe vse vo-Lke zastave — tudi avstrijskih pol-Iv — poleg dvoglavoga orla tudi trski grb. Tudi ob robeh pride do Jljave ogrska deželna barva.
Ogrski državni zbor.
B u d i ni pest a, 24. aprila. I >r jviii zbor se snide zopet 29. t. m. ter t\o\i v prvi seji podpredsednika in rtseke. Pri novih volitvah ne bo ni-;:x' spremembe, Po volitvah pride j v razpravo proračun za L bOS., ker koncem junija poteče do-oljeni   proračunski   provizorij. Da vložene proračun pravočasno, se se-, podaljšajo za dve uri. Pred polet-inii počitnicami  hoče še parlament Lrnati  davčno  reformo,  novelo h [azeiiskcmu zakoniku in končno ure-v kongrue.
»bupni boji Slovakov za svoj jezik.
B u d i ni p e š t a ,    24. aprila, iovaki v liptavski občini Lučki bi-jd že skoraj celo leto obupen boj za tvoj jezik.   Škot'   jim je poslal ma [žaiskega duhovnika, a  vsi verniki a bojkotirajo.   Nihče noče priti v .v, temne imajo svoje bogosluž-ena pokopališču. Seveda je tudi šoti popolnoma   madžarska,  a otroci ločejo učitelja   poslušati,   temuč na sako njegovo madžarsko vprašanje riee slovaško.   Knjige so pometali ikozi okno na cesto. Oblasti sedaj ta tnijk še mirno gledajo, a bati se je. ia uprizore končno tako krvavo kla-je, kakor je bilo v Cernovi.
črnogorski Knez o želez-ličnih načrtih na Balkanu.
Dunaj,   24. aprila.   V Benetkah je govoril neki dunajski dopis-lik  s  črnogorskim   knezom Ni kolo \iu\i o železniških načrtih na Balka-n. Knez je rekel:   Nas v Črni gori Ranima predvsem načrt železnice Do-java-Adrija.   Dokler pa Turčija ni lala za ta načrt koncesije, je bolje, |3a se o stvari sploh ne govori. Toda oliko le smem reči: Ako se izvede ta eleznica skozi Črno goro,   ne dvomim, da se bo kapital našel. Priča-[njem, da bodo sodelovali italiJanki, francoski in belgijski kapitaii-ti ter otomanska banka. Toda želez-lica bi se morala nehati v Baru in |ir v Medni. Bar je gotovo pristani-da bi se pa napravilo iz Medne iri-tanišče, bi bilo treba žrtvovati 80 0 90 milijonov frankov. In vrhu te-[ra Medna tudi ni posebno pripravna a nristanišče. Kraj je naslonjen ob fkalo ter se ne da razširiti.«
Dopisi.
Iz Kamnika. Skoro se mi ne zdi Trdno, da bi kvaril pero in polemiziral s kamniškim dopisnikom, ki je št 16. razvpitega »Laziljuba« obe-danil neumno čvekanje. Ta ubogi rekač hoče smešiti vrle in občespo-aovane kamniške meščane. Že to je an<->no, da se sploh oglaša tak nič. Kožic se dobro zaveda, da nič ne veja. Niti toliko nima, da bi bile hla-e. ki jih nosi, njegova last. Zato se skriva za — žensko. Zdaj blati pome može in hlapcu je stranki, da ane še pod streho spati. Pa ne dolgo \ Kaj hoče ta brezbrki čvekač poslati gg. Brezniku, Adamiču, Ska-i. Iv. Pepincu in morda Klemenčiču, er je prodal par metrov   blaga za laske, ki so bile na pustni korzni "<ji. »Hamba«, »Izdajalec«. Kaj ho-s tem povedati? Kar na dan, ško-
doželjnež, jaz hočem vse javnosti razložiti, ako je kaj nepravilnega. Ali hoče morda dopisnik s svojimi oslarijami prevariti naše napredne može in jih preplašiti s svojimi frazami za kake volitve? Naj čvekač rajše pometa pred svojim pragom, kakor da hodi neslanosti stresat pred tuje prage, da mu mi ne povemo, kakega zadržanja je on v druščini. »Kmečka zveza« pa naj le vse tujce pouči, tla je najbolj klerikalna ona gostilna, ki jo ima konjačev sin v najemu, da je najboljša in poceni postrežba. Toliko za danes — z veliko prizanesljivostjo!
Liberalen gost. S Prema. V dopisu s Prema v 92. številki »Slovenskega Nanula« z dne 18. aprila 1908 omenja dopisnik nekaj o podporah, od toče prizadetih, ter namiguje, kakor bi bil žnpui upravitelj gospod Martin Skerjauc na to kaj vplival, kako se naj podpore razdele. Resnici na ljubo se pa mora konstatirati, da ni on popolnoma nič kriv, nasprotno je pa ravno on tisti, ki si je prizadeval, takorekoč že v zadnjem hipu, da je tudi preniska občina dobila nekaj nad 000 kron podpore. Podpora je bila prvotno določena v tem okrožju le za občine: Janeževo brdo, Kilovče, Rateeevo brdo in Smerje, za Prem in Celje pa nič. Na njegovo osebno posredovanje pri c. kr. okrajnem glavarstvu je do-segel, da je dobila tudi preniska občina zgoraj imenovano podporo. Kako se naj podpora razdeli, je pa popolnoma prepustil županstvu. Ako ni podpora pravilno razdeljena, je tega kriv le župan in dva svetovalca, kateri so določili, kako se naj med va-ščane podpora razdeli. Tudi kar zadene njegovega delovanja v cerkvi in izven cerkve, ni dal dosedaj povoda, da bi se ga moglo napadati. Toliko resnici na ljubo.
■L
Dnevne vesti
V Ljubljani, 25 aprila.
— Slovenski volilci pozor! Nemci se v družbi s klerikalci pripravljajo, da v ponedeljek naskočijo I. razred. Računajo pri tem na uspeh, ker se zanašajo na brezbrižnost in malomarnost slovenskih naprednih volilcev. Zato proč z brezbrižnostjo, v ponedeljek vsi somišljeniki, ki imajo volilno pravico v I. razredu, na volišče od prvega do zadnjega moža! Slovenci, narodnjaki, ne pustite, da bi se zopet vtihotapil nemški volk v mestni občinski svet, iz katerega smo ga s težkim trudom pognali leta 1882.Zato slovenski napredni volilci v ponedeljek vsi na krov!
— Nova metla v deželnem šolskem svetu. Doslej je bila navada, in sodimo, da je bila ta navada dobra in etično utemeljena, da se niso javno razglašali ukori, ki jih je dal deželni šolski svet učiteljem, največkrat zaradi samih malenkosti. Kakor vidimo, se je zdaj ta navada opustila, vsaj »Slovenec« je objavil podelitev ukora dvema učiteljema, katerih pregreški so tako brezpomembni, da ni vredno o njih govoriti. V tem tiči veliko pooštrenje izrečenega ukora. Seveda se je to upeljalo zaradi izdatnejšega strahovanja naprednih učiteljev. Z ozirom na to bomo odslej posvečevali največjo pazljivost disciplinarnim slučajem, ker nas nikakor ni volja, da bi pustili učitelje preganjati in zapostavljati, kakor bi to rad prakticiral gospodine Schwarz, ki naj si bo v svesti, da je javnosti osebno odgovoren za sklepe vladne večine v deželnem šolskem svetu.
— Poslanci na dan! Glede na nečuvene dogodke, ki so se vprav v za d-
troka, a približal se mu nisem nikar. Kotnik ni vedel, da sem jaz nje-ov oče;  razodel  sem  mu  to šele
noči.«
S stisnjenimi ustnicami je stala ora pred svojim očetom in je po-ušala. Na njenih očeh se ni poja-ila nobena solza, a srce ji je krvario neizmerne bolesti in duša njena e bila polna gorjupa.
»Kotnik me je snoči prosil, naj ni danes prinesem dokaze, da sem 5s njegov oče,« je pripovedoval Se-er. »Prinesel sem mu jih danes, amreč pisma, ki mi jih je pisala jegova mati. Čakal me je v pisarni.
pisma je prečit al, vsa in od pr-e do zadnje vrste. Potem mi jih je mil.«
»In kaj je rekel?« »Ničesar,« je jokal stari Sever. J&o mi  je izročil  pisma,  je rekel: vala vam za vse, kar ste zame stoto; zdaj pa pojdite k Zori in recite i- da sem jo ljubil iz vsega srca, da hrepenel po njeni ljubezni, a da e je življenje premagalo. Dal mi je loko in me spremil do vrat. Ves mi-ea je bil in odpravil me je, kakor akega tujca. Bolelo me je to, bole-0 zlasti, da me ni hotel priznati za -eta, a mislil sem, da se že vse še ravna, če se le enkrat umiri. Mr-ral je samo »premaganec, prema-anec« in zaprl vrata za menoj. Ko
sem bil še na stopnicah, zaslišal sem za seboj strel. Hitel sem nazaj, planil v sobo in našel Kotnika na tleh v krvi. Ustrelil se je bil v srce.«
»Premagan od življenja,« je kakor iz uma ponavljala Zora, »on, ta veliki značaj, on, ta plemenita duša in — premagan od življenja.«
Vrgla se je na stol in se razjokala, a hitro je utrla svoje solze.
»Kam so ga peljali T« je vprašala.
»V mrtvašnico.«
Zora je" počasi vstala in počasi odšla iz sobe. »Zora, kam hočeš?« je klical oče za njo. Ni mu odgovorila in šla naprej.
Zunaj je rosilo in veter je divjal po ulicah. Zora ni imela klobuka in ni imela vrline obleke. Tako oblečena kakor je bila doma, je šla ven in hitela po ulicah. Veter ji je razmrševal lase in jej metel dež v obraz, toda ona tega ni zapazila, hitela je kar naprej in naprej. Oče ji je bil sledil, a je ni mogel dohajati in je zaostal.
»Zora, Zora,« je klical starec. »Kam bežiš?«
»Po slovo od njega,« je odgovorila v veter in tekla naprej.
Našli so jo brez zavesti pred vratmi mrtvašnice, kjer je ležal on, ki ga je bila premagala krutost življenja. _
njem času odigrali pri koroških sodiščih in ki kažejo, da se na komando nemških nacionalcev namerava slovenski jezik popolnoma postaviti pred sodna vrata, je »Politično društvo za koroške Slovence« izdalo poziv slovenskim državnozborskim poslancem, v katerem pozivu se v ostrih potezah rišejo krute krivice, ki se gode slovenskemu jeziku pri sodiščih na Koroškem. Poziv konča: Zaradi tega poživljamo slovenske poslance, da se zavedo svojih dolžnosti do najbolj zatiranega dela slovenskega naroda in da nemudoma ukrenejo potrebne, nnjbrezobzirnejse korake, da se koroškim Slovencem v jezikovnem oziru zagotovi, kar za svoj narodni obstanek in razvoj neobhodno potrebujejo in sO deloma do zadnjega časa že imeli. Gospodje poslanci imajo besedo!!
— Jezikovni škandal! »M i r« piše; Pri okrajnem sodišču v Celovcu se je vršila 21. t. m. obravnava, pri kateri sta zastopala dve slovenski stranki dva slovenska odvetnika. Zastopnika izjavita takoj v začetku obravnave, da se bodeta posluževala v svojem govoru le slovenščine, ker je tožba slovenska in ker je materni jezik obedveh strank slovenski. Sodnik sklene nato, da se ima obravnavati nemško in da morata tudi zastopnika govoriti nemško. Ker izjavita obadva zastopnika, da bodeta \ kljub temu govorila samo slovensko in tudi predloge stavila samo slovensko, razglasi sodnik sklep, s katerim naznanja, da odtegne obedvema zastopnikoma besedo. Obenem razglasi sklep, da se prestavi razprava na nedoločen poznejši dan, da povabi osebno obedve stranki k razpravi ter bo ž njima sani brez zastopnikov razpravljal. Kaj takega še ni doživela Avstrija. Ko bi se zgodilo to na Češkem, bi nastala rabuka, da bi se država tresla.
— »Slovenec« se je začel pre-kljati s celovškim in z ljubljanskim uradnim listom. Pri ljubljanskem uradnem listu mu ni všeč, da naznanja v uredniškem delu protestantske božje službe. »Slovenec« zahteva, da se mora to odpraviti. Prav! A odpravijo naj se spleti vsa cerkvena naznanila in poročila. Naznanila o protestantskih cerkvenih priredbah spadajo tako malo v uradni list, kakor naznanila in poročila o katoliških procesijah in enakih priredbah. Torej ven z — obema. Pri svojem prepiru s celovškim uradnim listom se je primerila »Slovencu« prav smešna nesreča. Celovški uradni list je imenoval koroškega poslanca Gra fenauerja po svojem poklicu tako kakor se imenuje po nemški: Orgel-hauer. Grafenauer je namreč res iz delovalec orgelj. Toda klerikalci te ga menda niso umeli, kajti »Slove nec« se je strašno razljutil in srdito protestiral, da imenuje celovški uradni list Gra fenauerja — orgljar-skega kmeta. Po »Slovencu« se Orgel ha uer imenuje slovenski ogljar-ski kmet!!
— Gostinčar triinnphans! Joža
Gost inča r prevrača v svojem obskur-nem glasilcu kozolce samega veselja, da je vlada kot  koncesijo klerikalcem izposlovala pri kasacijskem dvoru razsodbo, da je okrajno sodišče v Idriji, kakor tudi vzklieno sodišče v Ljubljani kršilo zakon, ker je na Gost inčarjevo   tožbo  oprostilo gospoda Julija Novaka. Možu privoščimo to veselje, saj  mora.  biti  pač prijetno čuvstvo, ako si zamorec domišlja, da je bel in opran, če mu je kdo z mokro cunjo potegnil po obrazu. Toda Gostinčar naj le pazi, da ga ne zadene v   kratkem   britko razočaranje. Mož, ki ima toliko masla na svoji debeli, domišljavi, kuštravi butici, naj ne hodi mi solnce.   Pa lepo pohleven in ponižen naj bo in naj   ne otresa preveč svojega dolgega   jezika, ker se ga lahko zgrabi za goltanec, če tudi strelja izza plota in se   skriva za ograjo   poslanske   imunitete! Časti vredni Gostinčar,   ali si že pozabil, kaj se je svoje dni dogodilo med očetom Pa kičem in    nekim Gostinčar-jem I   Kaj če bi mi malo posvetili v ono zagonetno afero?   Če Gostinčar to na vsak način hoče, mu lahko postrežemo, a za to tudi   jamčimo, da Gostinčar ne bo tisti, ki se bo smejal! Capito?
K jubilejnim prireditvam na Dunaju. Slovanska solidarnost je lepa stvar, kadar ne ostaja gola teorij a. Zato se spričo udeležbe Slovencev pri proslavi jubileja Njega Veličanstva ni mogoče odtegniti stikom, ki so več nego čudni. Po mojem mnenju vse te nameravane slav-nosti praktično nimajo toliko namena proslaviti osebo vladarjevo, kolikor — povzdigniti začasa jubilejnih slavnosti dunajski tujski promet. In zdaj se vprašajmo: ali je po stališču, ki so ga zavzeli v tej zadevi Nemci proti Čehom, — ne primerno — temveč sploh spodobno — da naša dežela ne odreka svoje udeležbe? Po vsem, kar je bilo rečenega, morajo biti Slovenci pri teh prireditvah samo tuj, nedobrodošel faktor, ki se ga trpi, ker za »nemški« značaj Dunaja
ni politično pomemben. Ali, vprašanje udeležbe pri jubilejnih slavno-stih je pod okolnostmi, ki so jih dali dunajski Nemci, daleko bolj vprašanje slovanske časti, kakor vprašanje podaniške zvestobe. In naloga, ki po teh okolnostih pripada Slovencem, je Slovencev nevredna. To je jasno, kakor dan. Ergo. In zdaj še nekaj! Če si merodajni faktorji usurpirajo pravico, razpolagati z deželnim denarjem v namene, ki so istovetni z moralnim ponižanjem dežele, potem je samo še zadeva najenostavnejšega poštenja, da dežela, preden diskredi-tuje narod na zunaj, plača narodu svoje dolgove. Torej: preden se po.j-dete poniževat pred Dunajčane, plačajte slovenskemu gledališču, kar in u dolgujete. To ne bo noben moralni napor, temveč samo posledica načel, ki se brez njih nihče naj ne drzne imenovati Slovenca!
— Novi organizator socialnih demokratov na Goriškem. Iz goriške okolice se nam piše: Dr. T u m a , novi organizator naših socialnih demokratov, prireja po naši okolici shode. Bil je v Solkanu, v ponedeljek v Vrtojbi, v nedeljo pa bo imel shod v Podgori. Novo polje za dr. Tumo, na katerem pa se ho gibal le nekaj časa, kakor je bila dosedaj njegova navada na drugih poljih. Kako bo, lahko povemo kar naprej. Sedaj je spomlad. Prirejal bo shode, dokler bo vedel za kak kraj, kjer li ga poslušalo kako socialno-demokratsko uho. Videl bo, da ne opravi nič, in neke lepe nedelje ne bo nobenega shoda več, dr. Turna pa bo nehal biti socialno-de-mokratični organizator. Kako si le moremo misliti dr. Tumo v vrstah socialnih demokratov ? Samo kot absolutnega poveljnika. Naši socialni demokratje vendar govorijo radi o enakosti, bratstvu. Ali se mislijo sedaj kar naenkrat vreči pod noge dr. Turni, da jim stopi na tilnik? Poleg sebe on ne trpi nobenega, vse mora biti pod njim, vse mora poslušati njegov glas ter se ravnati po njegovi komandi. Če tega ni, pa zbeži. Marsikdo, ki ga je slišal v Vrtojbi, je zmajal z glavo; take reči je pravil. Naravnost smešno pa je, da govori na shodih, da ni več narod-no-napredne stranke na Goriškem. To moža najbolj označuje. Nadškof, vse klerikalno časopisje, cerkev in farovži, se zaganjajo v naprednjake na deželi; strašna borba se vrši od klerikalne strani proti napredni stranki — dr. Turna pa pravi, da te stranke ni več. Stranka je tu in bo, ko dr. Turna ne bo več socialni demokrat, ali nekaj drugega ni več. Za dr. Tumo se namreč nihče več ne zmeni v naprednih vrstah, ker je na tako nelep način vrgel svoj čas puško v koruzo pa pobegnil. Mož je odigral svojo vlogo med goriškimi naprednimi Slovenci in odigra jo tudi med socialnimi demokrati. Pa še kako kmalu! Kmalu poreče, da je vsa socialna demokracija — neumnost, kakor je rekel o programu narodno-napredne stranke, da je neumnost. V Gorici smo to izvedeli ob
* svojem času. On, visok, ponosen gospod, ki misli, da kar stori, stori vse najbolje, je bil sestavil program narodno-napredne stranke v letu 1900. Čez par let pa je proglasil ta svoj program za — neumnost. Sodba o takem pojavu je prosta. Kaj se more reči na to, ve vsak. Socialna demokracija je naši goriški okolici že mnogo škodovala, zlasti še, ker večina njih nima nikakega jasnega pojma, kaj je pravzaprav socialna demokracija. Naši socialni demokratje po večini ne vedo nič drugega kot to, da so »socialni demokratje<:. — »Mi, socialni demokratje!« se bi-jejo po prsih, in zraven zapojejo laško socialno-demokratsko pesem, ki skončuje z »la hnndiera rossa trion-fera«. To je vse, kar vedo o socialni demokraciji. Dr. Turna jih bo zmešal, da bodo vedeli še manj, potem jih bo pa zapustil. O tem smo prepričani. Zato nas njegov nastop čisto nič ne ženira, kakor on misli. Še toliko manj, ker si pridobiva tal v naši okolici »Narodna delavska organizacija«, v kateri ne gledajo delavcev čez rame.
— Pravica čez vse. Teden dni je tega, kar so dva Mahra in dva Stan-gerja napadli in pobili trgovskega sotrudnika Stritarja. Štirje zaradi svoje brezobraznosti in malopridno-sti ravpiti nemškutarji so pobili spodobnega človeka, ki si je s poštenim delom služil svoj kruh. Napa-denec je smrtnonevarno pobit. Napadalci so mu razbili kost pod očesom in ga sploh živalsko razmesarili. Že teden dni se bori Stritar s smrtjo in še vedno nimajo zdravniki nič upanja, da mu rešijo življenje. Med tem ko visi Stritarjevo življenje takorekoč na eni niti, pa se napadalci vesele svojega res nemškega junaštva in pa svoje — svobode, če se kmetski fantje stepo — pridejo orožniki, vklenejo pretepače in jih odže-no v ječo. To je gotovo bridko, a to je utemeljeno v postavi. Ko bi bili kmetski fantje pobili Stritarja, bi bili že vsi pod ključem, z napadalci
na Stritarja pa se je napravila izjema. Ali za izprijene sinove ljubljanskih nemškutarjev ne veljajo tiste postave, kakor za druge ljudi? Kako
to, da se dela izjema z nemškntarski-mi postopači, ki bi jih   bili morali starši sami že davno   izročiti kakemu korekcijskemu zavodu?   Ali je morda v interesu justice,   da imajo ti fantje čas in priliko se domeniti, kako se bodo zagovarjali in   se, recimo, informirati, kako    bodo priče izpovedale?   Nikomur   na svetu ne privoščimo, da pride v nesrečo, tudi ne ljudem, ki so svojim   sicer častivrednim staršem provzročili že dovolj žalosti in sramote s svojo noto-rično malopridnostjo, ali   tudi naj-mirnejšemu    človeku    mora zavreti kri, če primerja, kako se   postopa v tem slučaju in kako se je postopalo v slučaju kadeta Malitscha. Vsakdo se še spominja, da je Malitsch   s svojo sabljo začel rogoviliti nad Slovenci in jih je Uisultiral. Udarjen je bil s palico po glavi, da je za par trenot-kov izgubil zavest. Nič hudega se mu ni zgodilo, a vendar je bila vsa justi-ca pokonci in grozno se ji je mudilo, da je spravila v preiskovalni zapor vse, ki so bili količkaj na   sumu, da so se udeležili tiste rabuke. Slovenske akademike so vlačili   takrat po ječah kakor razbojnike.   Visokošolec g. V. je prišel sam na državno pravd-ništvo javit, da je bil pri tisti rabu-ki navzočen in takoj so ga   vrgli v ječo. Policija je imela čez glavo dela z izsledovanjeni vseh tistih, ki so bili navzoči. Tako se je pehala justica zaradi Malitscha, ki je z nečuvenim simuliranjem poskusil nekaj slovenskih akademikov spraviti v ječo in jim uničiti eksistenco. In kaj so takrat kazinotje pisarili   po nemških listih, kako so takrat psovali in za-sramovali Slovence.   Zdaj pa molče kazinski pisači kakor grob in slavna justica je pustila napadalce,   ki so Stritarja skoro ubili,   lepo   na svobodi ...
—   Kočevska   posojilnica. Na
nekdaj Petschetovi hiši   v Kočevju zablestel je v četrtek 23. aprila 1908 lep napis: Kočevska posojilnica. Ta napis, ki še sedaj nemškim Kočevar-jem neljubo bode v oči, ponosno kaže, da se je posrečilo »Zvezi slovenskih zadrug v Ljubljani« in požrtvovalnim rodoljubom   v   Kočevju in okolici velevažno gospodarsko delo, ustanoviti v    Kočevju prepotrebno posojilnico.  Bilo je treba premagati različne težkoče, izvirajoče iz posebnih razmer v Kočevju deloma pa tudi iz splošnih političnih razmer. Za slovensko    posojilnico se v Kočevju ni dobil   noben   pripraven prostor, morala se je kupiti torej najprej lastna hiša. Dobila se je k sreči ena najlepših kočevskih hiš   na najlepšem prostoru; nakup hiše dal   je povod običajnim demonstracijam, kakršne znajo kočevski   Nemci   prav dobro prirejati. V kočevskem zakotnem lističu »Gottscheer Bote« pričela se je proti novi posojilnici in proti njegovemu načelstvu divja gonja; »Gottscheer Bote« je otročiček brez hlač, ki najbolj pazi na migljaje od »Slovenca« v Ljubljani; ako   bi »Slove-vec« le količkaj zavrnil grdo pisarje-n je.   bi   bil   kočevski brezhlačnik umolknil--»Slovenec« je pa molčal in   »Gottscheer   Bote« napadal naprej. Kar je pa dalo   vsem napadom   v   »Gottscheer   Bote« največ podlage, je dejstvo, da je »Zadružna zveza« v Ljubljani tudi ustanovila v Kočevju posojilnico a   nemško   i. s. samonemško, kar je zabolelo vse kočevske rodoljube brez ozira na stranko, a razveselilo kočevske Nemce, ki so ravno sklice vaje se na to nemško ustanovitev    »Zadružne    zveze« v Ljubljani menili, da v   Kočevju ni prostora   za   slovensko posojilnico. Premagane so vse ovire. Kočevska posojilnica je ustanovljena in je pričela v četrtek 23. aprila 1908 poslovati. Bil je to vesel dan za Slovence v Kočevju in na Kočevskem, kateri nam ostane v spominu.   »Zvezo slovenskih zadrug« v Ljubljani je zastopal g. Rozman, ki nam je podrobno razložil vse posojilniško poslovanje in nam razkazal knjigovodstvo. Naša posojilnica   namenjena je Slovencem v Kočevju in na Kočevskem in je strogo gospodarsko podjetje, ki se ne bode oziralo ne na desno ne na levo temveč bo hodilo po varni poti gospodarskih načel do gospodarskih uspehov. Slovencem v Kočevju in na Kočevskem pa kličemo:   Oklenite se slovenske kočevske    posojilnice, ki vam odpira pot v boljšo bodočnost.— Dne 2G. t. m. ponoči so do sedaj neznani kočevski   kulturonosci polili spodnji del napisa in tudi zid s črnilom. Pokazali so Kočevarji s tem zopet svojo visoko   naobrazbo kakor jo sploh   mnogokrat pri   njih opažamo.   Ako se jim gre za novce, jim je prijetno vse četudi slovensko, kajti kronice Slovencev so   jim dobre, ako pa se sploh hoče kaj slovenskega ustvariti, kakor je   posojilnica, jih to bode v oči, da izlivajo svoj žolč in povrh še tinto po zidu. Da izostanejo slovenski odjemalci Kočevcem le za 2 meseca, zapreti morajo   vsi svoje
trgovine. Naj Kočevei nikar tega ne pozabijo. Svaka sila do vremena.
— Svoji k svojim! Opetovano se je na tem mestu že poudarjalo, da se pri nas v nacijonalno - ekonomičnem oziru jako veliko greši. Prej kot slej potuje vsako leto na milijone kron v blagajne naših nasprotnikov, ki nas v zalivalo zato ne le   na političnem, ampak tudi    na    kulturelnem polju bojkotirajo, da,oni nas zato zmatrajo celo za inferijorno   ljudstvo. Kdor ima le količkaj sna in   čuta   in si mnogo naših prodajaln ogleda, mora nad »Franck« kavo,   »Schicht« milom, »Apollo« svečami, »Stolhverk« čokolado,    »švedskimi« užigalicami, »Istvan«,    »Hungaria«, »Viktoria« mlinskimi   proizvodi, »Hardtmuth« svinčniki, »Khun«   peresi    itd. kar ostrmeti.    Vsekakor je res. da naša domača industrija    vsem raznovrstnim potrebščinam ne more ustreči, vendar morejo del teh potrebščin naša domača podjetja    nele zadostno, temveč celo v izborni kakovosti pokriti. Ker pa se v naši domovini teh podjetij ne podpira zadostno, primorana so, se ozreti   po tujih   in ker morajo v tujini   vroč konkurenčen boj biti, naši trgovci ravno te proizvode iz tujine od naših političnih sovražnikov naročajo.   V tem oziru bi naj nam bili ne le Madžari, Nemci in Italijani, ampak tudi naši slovanski bratje na Češkem in   Moravskem v vzgled. Palackega besede   »svoji k svojim in vedno za resnico«   so tekom 25 let si že marsikatero nemško trdnjavo priborile. Od naših tovarnarjev moremo dobivati jako dobre kavine primesi, mila, sveče, užigali-ce i. dr., proizvodi kranjskih mlinov so zaradi svoje izbornosti takorekoč svetovnoznani in druga industrijska podjetja bi se z mnogimi tisočaki, ki nakopičeni mrtvo ležijo po hranilnicah, tudi še lahko   ustanovila, med tem pa naročujmo blago, katerega ne dobimo v domovini, mesto pri Ogrib, Nemcih in Italijanih, pri naših bratih Čehih, ki so nas s svojo neodvist-nostjo že daleč  prekosili. Pridobiti zvezo, bila bi lahkoča ter bi si bili, da si ne bodo sovražniki z našim denarjem utrjevali svojega stališča, na drugi strani pa bi se nas zopet toli-krat ne žalilo,  kot doslej. Tlačenje •narodnega idijoma v naši ožji domovini, na Koroškem, Štajerskem  in v Istri, dalje hud boj, katerega morajo naši bratje Hrvati biti z   njih najhujšim nasprotnikom Ogrom, ne bi smeli tako mirno gledati. Ako se bomo na gospodarstvenem polju okrepili, potem bode tudi naše politično stališče utrjeno in   vsakogar, kdor ima le količkaj narodnega čuvstva, sveta dolžnost je, da   pripomore, da se ta cilj doseže.   V prvi vrsti obračamo se do naših trgovcev, da se pri pokritju porabe ozirajo na narodno čuvstvo svojih odjemalcev, saj nikakor ni potreba, da z raznimi plakati, kakor: »Franck« kava, »Meinl« kakao, »Schicht« milo, »švedske« uži-galice itd. svoje prodajalne kvarijo. S tem, da bodemo bojkotirali ogrske mlinske proizvode, bodemo naše hrvatske brate jako podpirali, istotako morajo naši peki in trgovci vsakemu potniku, ki bi jim ponudil italijansko moko iz Trsta ali pa nemški proizvod nemškega mlina iz Celja, pokazati vrata in ako se v   tem oziru ne bodo poboljšali, je pač   narod še tako krepak in močan, da se bode v močni falangi preko glav prekupčevalcev jim postavil v bran.   Čas je, da se vidi delo in učinek,   ne samo obete!
— Ljubljanska kreditna banka.
V včerajšnji seji upravnega sveta Ljubljanske kreditne banke izvoljen je bil na mesto umrlega g. Frana Kollmanna II. podpredsednikom g. Ivan Knez, veletržec itd. v Ljubljani.
Vabilo na izredni občni zbor »Dramatičnega društva11 v ponedeljek, dne 27. t. m. ob 8. zvečer v restavracijskih prostorih ^Narodnega doma". Na dnevnem redu je: 1. Volitev odbora. 2. Posamezni nasveti. K mnogobrojni udeležbi vabi zaradi važnosti odbor.
„Narodna založba" ima danes ob 6. popoldne svoj občni zbor v uredniških prostorih v „Narodni tiskarni".
Občni zbor »Slov planinskega
društva". Opozarjamo še enkrat vse člane na občni zbor, ki se vrši danes ob  8  zvečer v  „Narodnem domu".
Kupujte vžigalice družbo sv. Cirila in Metoda I To je še toliko večja dolžnost, odkar so pristrašili klerikalci na dan s svojimi rkatoliškimi" vžigalicami, katerih dobiček ne pojde res za obmejne Slovence, ampak v klerikalne namene. Te vžigalice so narejene nalašč za to, da bi se škodovalo družbi sv. Cirila in Metoda. Družba pa ne sme trpeti Škode, zato kupujmo vžigalice družbe 8v. Cirila in Metoda ter ogibajmo se vžigalic klerikalne stranke, v politične nemene pripravljenih.
Jurjevo na ljubljanskem Bradu bo menda orav interesantno na belo nedeljo. „čim večja udeležba, tem več nas bou, piše grajska „reklama".
Jas pa vem Še več, — vsega niti ne povem —, jurjevanja se udeleže tudi pastirji, ker se ta dan odprejo pašniki, pastirji pa imajo piščalke, bolj izobraženi harmonike in flavte in tudi druge instrumente, s katerimi se naslaja uho in srce, da, še oelo pete človeka srbe. — Za varnost in red skrbel bo Vrhunec, paznik Ribič bo zatisnil ta dan vsaj eno oko, Dojeneo bo stregel s kapljioo dolenjsko, Prijatelj imena ne zataji, Lukežič, Svetel s topovi groniita, kadar nesreča je ognjevita, grof Liohtenberg bo tudi doma, ki plemenitaše zastopati zna, napregel bo Puhar državni svoj vlak, s tem peš prikoraka na Grad lahko vsak, puščavnik Soran, prav dobro nam znan, imel bo posetnikov mnogo ta dan.
Na Jurjevo bo ob desetih in
popoldne pri petih litanijah darovanje za cerkvene potrebe, da se nabavi kapelici potrebnih predmetov. Javljamo, da se je razprodalo po potresu vse, kar se je vzeti moglo iz kapele, ostale so edinole stene. KapeliČna blagajna je prazna, potreba je mnoga in razna. Darujte kapeli bogate darove, da kupi potrebne oprave si nove!
Dar „Radogoju". „Kmetska
posojilnica ljubljanske okolice" je naklonila dijaškemu podpornemu društvu „Radogoj" velikodušni dar 100 K. Odbor izreka slavnemu ravnateljstvu posojilnice tem potom javno zahvalo za to velikodušno darilo ter priporoča ta dobrodelni narodni čin v posnemanje zavodom in zasebnikom. Od uspevanja našega visokošolskega naraščaja je odvisna v veliki meri naša narodna o samosvoj a.
,,Prosveti" so darovali od 18. do 25. aprila: G. Fran Hrašovec, sodnik v pokoju, iz Gradca, 10 K (za celjski odsek), „K m e t s k a posojilnica ljubljanske okolioe" v Ljubljani 100 K, g. A Brezovnik, trgovec v Celju 2 K (za celjski odsek), g. Valentin Turk iz Novega Kota nabral pri veseli družbi 9 K 48 v, Delniška pivovarna Laško 20 kron (za celjski odsek). Pri zadnjem izkazu darovanih zneskov se je vrinila neljuba pomota: mesto Neimenovani v Ljubljani 5 K, naj se bere: Neimenovani v Ljubljani 10 K. Vsem p. n. darovateljem izreka naj-iskrenejšo zahvalo odbor „Prosvete".
Darilo* Za zastavo slovenskega pevskega društva „Ljubljanski Zvon" je podaril g. c. kr. deželnosodni svetnik v p. Ivan Nabernik znesek 50 K. Plemenitemu darovalcu izreka društvo iskreno zahvalo in želi, naj bi njegov zgled posnemali tudi drugi rodoljubi.
Odložiti mora zaradi sodelovanja pri veselici na Gradu pevsko društvo „Ljubljanski Zvon" zabavni večer, ki bi se imel vršiti v restavraciji pri „Seidlu" jutri večer.
„Društveni godbi ljubljanski"
je naklonila „Kmetska posojilni o a" v Ljubljani znesek 100 K, za kar jej bodi izrečena najtoplejša zahvala.
Izlet V Medvode. Pevsko društvo „Slavec" priredi v nedeljo 3. m a j a poooldanski pešizlet v Medvode k g. Kolencu. Zbirališče ob pol 2. uri pred „Narodnim domom". Gostje dobrodošli. — Nadalje priredi „Slavec" na binkoštno nedeljo, dne 7. junija veliko ljudsko slavno s t pri Koslerju, dne 12. julija „Ciril in Metodovo veselico" na vrtu „Nar. doma" v korist šolski družbi; dne 2. avgusta pa veliko veselico na Zgor. Rožniku. Veselica v korist družbi sv. Cirila in Metoda je bila prvotno določena na 5 julija, a se je na željo trg. društva „Merkur" radi njegove veselice, preložila na 12. julija. Ker se je pričelo s poučevanjem novega pevskega sporeda, so novopristopivši pevci najbolje došli. Pevske vaje so vsak torek in četrtek ob pol 9. uri zvečer v društvenih prostorih v „Narod, domu" I. nadstr. levo.
Dva nova sadrova kipa je v Gričar-Mejačevi izložbi razstavil znani slov. kipar Iv. Zajec: portretno bus to ljubljanskega kamnoseka gosp. T o m a n a in pa kompozicijo „K o -zakove sanje". Portret je prav dobro zadet, odlikuje ga dokaj lahkotna tehnika. „Kozakove sanje" pa so tako po svoji snovi, kakor po svoji izvedbi interesanten umotvor. Na širni poljani, v divjem snežnem metežu, je na konju zasnul kozak-stražar. Krog njega vihra sneini vihar in biča konjeva pleča, ledeni sneg se o prijemlje konja in kozaka in njegovega orožja, bradatega moža pa je premagala utrujenost, klonila mu je glavo, brez moči se mu je sesedlo orjaško telo, pred dušo pa mu je splavala slika, ki jo je porodilo do-motožje. Daleč proč od domače vasi, od doma in od rodbine ga je odvedla brezčutna vojna dolžnost. In zdaj, ko je zasnul, se je njegovo hrepenenje odeto v podobo in prikazala se mu je skozi snežni metež domača izba: svetilka plamti v njej, ob mizi pa joče in vijo roke ostavljena žena in dvojica otrok, trepetajočih sa svojega
očeta in molečih sanj. Zadaj aa to pretresujočo sliko pa je v zimski megli in v Čisto n arah lih obrisih domača vas, zasnežene in samotna, le dim iz njenih dimnikov kaže, da še ni izumrla. — Ta interesantna snov je obdelana na resnično mojstrski način. Kozak na konju je vpodobljen v popolni podobi in z imenitno karakteristiko notranjega življenja. Divji vihar nam kaže jezde Sava, še bolj pa razmršena in vihrajoča zunanjščina konjeva. Ostalo snov pa je Zajeo vpodobil v organiČno s samostojnim jezdeČevim kipom združenim haut reliefom : na desni se vidi snežni metež, na levi istotako krepko relief.-ran rodbinski prizor, ki je tem značil nejši, ker na njem ni najti nobene nepotrebnosti, zgoraj, odmaknjen v daljavo in vpodobljen samo s par Črtami pa se nam kaže nalahni relief domače vasi. Vse skupaj pa tvori lepo in globoko uČinkujočo enoto. Na vsak način je ta Zajcev umotvor po svoji invenciji naj originale ejši in vreden vsega priznanja. Kompozicija „Kozakove sanje" je naprodaj; bila bi lep okras vsakega salona, za kar se priporoča tembolj, ker ne jemlje preveč prostora.
Ljudska galerija v ljubljanski
Simon Gregorčičevi javni čitalnici. Poleg že zadnjič navedenih slikarjev bode morda še najbolj zanimal Alfred Rethel s svojima risbama Smrt kot morilka in Smrt kot prijateljica. Smrt kot morilka: sredi v predpustni truŠČ je udarila kuga, grude se plesalci in razposajene plesalke, iz tal pa je vzrastel kruti godec : morilka smrt. Krut in pretresu-joč dramatičen prizor. Blažeč pa je prizor, ki se odigrava v cerkvenem stolpu. Utrujeni starec zvonar je zasnul, da nikoli več ne odpre svojih oči. Po stopnicah pa je prišla po potna smrt, da na njegovem mestu potegne za vrvi in dolincem tam doli oznani večer in da z visoke line potoži starčevo smrt. Pokoj je v tej izbi in na okno je sedla ptička, starcu gostoleča zadnji, samotni pozdrav. — Monakovčan Franc pl. Stuck je zastopan z znano sliko: Dremanje po obedu: preobjedel se je Favn, zdaj pa se je razČeperil čez široko vejo, omagalo mu je telo in zadremal je Polna zdravega humora je ta po svojih barvah imenitna slika. — Po vsej Evropi znani in priljubljeni Irec John Laverv, ki se odlikuje zlasti po gotovosti, lahkotnosti in oži vije nosti svojih slik, je zastopan s sliko: Obraz; poleg Rembrandta največji nizozemski mojster Frans Hals, drzen v svoji tehniki in poln smeha v barvah, pa se nam predstavlja z veselo sliko Veselega pivca. Italijansko klasično slikarstvo zastopajo Ti-zian (Noli me tangere), Lionardo da Vinci (krasna, vsa živa slika Mone Lise), Michel angelo (orjaške podobe Daniela in Sibile), Gi-orgione in Fra Angelico (Ma-dona z dvanajsterimi angeli.
»Uradniško stavbno društvo v LJubljani11. Izredni občni zbor, ki bi ga imelo „Uradniško stavbno društvo" v soboto, dne 2. maja, se je preložil na soboto, dne 9. maja, ker se mnogo društvenih članov namerava udeležiti pevskega izleta „Glasbene Matice" v Zagreb in je pripravljalnemu odboru na tem, da se radi važnosti izrednega občnega zbora kolikor možno V(*i Člani udeleže.
I. zadruga mesarjev in pre-kajalcev s sedežem v LJubljani
bode imela sestanek vseh mesarjev iz vse dežele v sredo, dne 2 9. t. m, ob 2. popoldne v „Mestnem domu", v veliki dvorani. Na dnevnem redu bo razprava o prodaji sirovin, t. j. kož in loja. Cene kož so v zadnjem času skoro za 40 v pri kilogramu padle. Zadrugi se zdi tu umestno, da se na sestanku posvetuje, na kak način bi se dalj odpomoČi takemu neopravičenemu znižanju, da ne bo zopet vse prišlo na konsumente, ki se danes že itak pritožujejo o draginji mesa. Gospode mesarje opozarjamo še enkrat na važno zborovanje. v^e bi kateri pomotoma morda ne sprejel vabila, naj nam tega ne jemlje v zlo : pri tako veliki množini članov se lahko kdo prezre. Dne 29 t. m. torej vsi na shod!
Poučno potovanje kranjskih gostilničarjev na Dunaj. Ob krasnem spomladanskem vremenu se se zbrali v petek zjutraj kranjski izletniki v restavraciji „Volksgarten" k zajtrku". Po zajtrku so si ogledali vse prostore tega velikega zabavnega lokala, nate pa nasade „Volksgartna" in spomenike. Krasni razgled na mestno palačo, na parlament in druge velike zgradbe, ki so se lesketale v jutranjem solnou, je vse očaral. Štirje vprežni vozovi so zopet prišli in pripeljali izletnike pred Grand hotel na Ringu, kjer jih je čakal jako prijazen sprejem. Velikanske naprave tega hotela, ki so podobne kaki veliki tovarni, so iznenadile obiskovalce. Potem se je podala vsa družba v obrtnopospeševalni zavod. Sprejem je vodil prof. Apitsoh. Družba se je razdelila v tri oddelke in posamezni strokovni učitelji so prevzeli vodstvo
po posameznih delavnicah. Ker se mnogo naših gostilničarjev peča tudi z drugim obrtom in malo industrijo, je bil zanje obisk zelo interesanten. Opoldne je pozdravil sekoijski svetnik g. dr. Sohindler vse došle. Točno ob 1. uri je prišel minister javnih del dr. Gessmann. Predstavljena sta mu bila zastopnika deželne zveze kranjske gg. Ub. pl. Trnkoozv in dr. K r i s p e r. Slednji se je zahvalil ministru za Čast, da je to malo, toda ukaželjno družbo gostilničarjev počastil s svojo prisotnostjo. Minister dr. Gessmann je potem v jako stvarnem in programatičnem govoru razvil svoje ideje o pospeševanju tujskega prometa in obrti. Izrekel je svoje priznanje, da je ideja tega potovanja izšla iz krogov gostilničarjev samih in naglašal, da je vsaka akcija za tujski promet in za pospeševanje obrti le takrat plodonosna in uspešna, ako najde v prvi vrsti svoje korenine v interesiranih krogih. Za tujski promet so to posebno gostilničarji. Samo protekcija od zgoraj, same podpore od vlade ne izdajo prav nič, ako nima tujski promet svojih tal v ljudstvu. Minister javnih del je hvalil potem krasote Avstrije in tudi zanimive lastnosti njenih narodnosti. Poudarjal je, da je treba v obrtnih in prometnih zadevah skupnega dela brez zavisti, brez konkurence, ker tu gredo interesi skupaj. Tu ne sme biti ničesar oviranega po narodnosti. Vlada bode skrbela za razvoj, ljudstvo pa naj si samo pomaga. Minister Gessmann je hvalil krasoto kranjske dežele in pohvalil kranjsko gostilničarsko potovanje, katero služi lahko za vzor in vzgled vsem drugim kronovinam. Minister je izrekel veselje, da so Kranjci prišli na Dunaj kot glavno mesto in izkazali čase, da so v njem iskali pouka in vzpodbujali na skupno delovanje. Zagotovil je Kranjski svojo naklonjenost in potem vsakemu udeležencu posebej stisnil roko. Z gosp. pl. Trnkoozvjem in g. dr. Krisperjem se je potem minister dr. Gessman obširno razgovarjal o tujskem prometu in kranjskih razmerah in posebno o postojnski jami. Tega sprejema so se udeležili od dunajskih naših prijateljev gg. ravnatelj Hees in ravnatelj Gottlieb. Govor ministra se je sprejel z velikim odobravanjem od vs-h strani in napravil velik vtis. Kranjski izletniki so se potem podali zopet na vozove in se podali k skupnemu obedu v restav racijo Pilsenetzer. Popoldne se je vršilo ogledovanje dunajske tovarne za led. Zvečer je zopet velik sprejem od strani dunajskih hotelirjev v hotelu Hammerand. Potovanje je s tem doseglo svoj višek in vsi udeleženci so navdušeni od uspeha, pa tudi od koristi, ki jih ima vsak posameznik in od ugledu, ki si ga je pridobila Kranjska dežela na polju tujskega prometa.
Bolniška blagajna gostilničarjev, kavarnarjev itd. v LJubljani
je imela včeraj popoldne občni zbor v „Mestnem domu". Načelnik gosp. Tosti je otvoril zborovanje in obžaloval, da se ga je udeležilo tako pičlo število članov, ko se gre za lastno korist. Grajal je potem nekatere Člane, ki so izkoriščali bolniško blagajno, ki bi bila skoraj zašla v stiske in se je le vestnemu in skromnemu gospodarstvu zahvaliti za viden napredek. Sčasoma bo treba ustanoviti še penzijski zaklad za stara leta. Zapisnik zadnjega občnega zbora se je prebral in odobril. Iz letnega poročila tajnika g. Pintarja o delovanju blagajne v preteklem letu je posneti, da je bil en občni zbor in 7 odborovih sej. Uradnih spisov je došlo 96. Članov je bilo začetkom leta 264. Ker jin je 27 pristopilo in 39 izstopilo, jih je ostalo koncem leta še 252. Bolnikov je bilo 169 s 596 bolniškimi dnovi. Umrli so 4 Člani. Blagajna ima popust v lekarnah. To poročilo se je odobrilo. Računski zaključek izkazuje 11.633 K 74 v dohodkov in 11.469 K 95 v izdatkov. Premoženja ima blagajna 5227 K 26 v. Splošna rezerva znaša 2717 K 86 v, pogrebni zaklad pa 1027 K 14 v. Pasiva znašajo 1482 K 26 v. G Maček je poročal, da sta računska preglednika našla vse knjige in račune v redu, zato je predlagal absolutorij načelniku in tajniku, kar se je spre jelo. V nadzorstvo so bili nato izvoljeni gg. Hinko Hieng, Leon Pogačnik in Ivan Stritar. Nato se je sprememba pravil sprejela soglasno. Pri raznoterostih je g. Maček vprašal načelnika, ki je podnačelnik pomočniške blagajne, zakaj se ni oglasil proti, ko so sklepali pomočniki, da dajo svojemu načelniku 400 K nagrade, ko ta ni imel nič dela. Gosp. Tosti je odgovoril, da ni hotel ugovarjati dotičnomu predlogu, sicer bo pa stvar uredila že obrtna oblast. G. Maček je dejal, da bi bila nagrada Šla tajniku g. Pintarju. Ker tega niso storili oni, zato predlaga on, da se da temu iz mojstrske bolniške blagajne 300 K. Ta predlog ni bil sprejet, nakar je bil sprejet predlog gosp.
Hienga, oziroma g. Zalaznik) da se dovoli tajniku in načelni^ vsakemu po 300 K nagrade. Ko j g. Tosti poudarjal vestnost blaga ničnega zdravnika g. dr. Rusa, ki v pri blagajne pazi na to, da ji simulant ne Škodujejo in ko je izražal želj; da bi premožnejši Člani v slučaju obe lelosti ne reflektirali na bolniščnit
— je bilo zborovanje končano.
Prememba posesti. Schreiner jevo hišo v Ključavničarskih ulica] Št. 5 je na javni dražbi kupil gos* Filip Supančič za 20000 K.
„Sokol" v Šiški ima jutri, nedeljo, dne 26. t. m., prvi pešizlj v kroju v smeri Ljubljana, Težici Kleče, Št. Vid, Dravi je, Koseze, §j ška. Zbirališče društvena telovadni<:. Odhod točno ob polu 2.
Spodnja Šiška dobi vodovoi
V ta namen bo v ponedelje^^koroi sijonalna lokalna razprava mE lic mesta.
NOVO društvo. Ustanovilo se j „Društvo za otroško varstvo in ml« dinsko skrb v sodnem okraju Kam nik".
Kmečka hranilnica in poso J lmca v Št, Ruprtu se vkljub naj ostudnejŠim klerikalnim lažem in ne sramnim nakanam prav krepko raz vija ter je imela v svojem prveg detinskem mesecu 43 471 K prometa To je pač zelo mastna figa. Kaj ce gospod kaplan ? Gotovo značilno dej. stvo, da nas Črni petelinček ne spravi pod streho.
Posojilnica v Logatcu je ml
klonila pri letošnjem občnem zborni zopet izreden dar 40 K za učila na I tukajšnji šoli. Radi tega se kar naj J lepše zahvaljujem slavni „Posojilnici* I
— Učitetelj Legat.
Nova poŠta se ustanovi s 11 majem na Uncu pri Logatcu.
Občni zbor čebelarske bo druznice za Idrijo se vrši v Jelij nem vrhu pri g. pl. Premersteini: velepos. in županu v nedeljo, 26. t m. ob 2. popoldne. Na shodu bo pre daval zastopnik osrednjega čebelar skega društva iz Ljubljane gospo Anton Likozar.
Semeni v Selcih« Ker je Jj maja nedelja, bo v Selcih pri Škofjl Loki letni živinski semenj v sobota I 2. maja, na katerega se živinorejci i i kupci opozorijo.
Občni zbor „Zveze slov. stil Jerskih učiteljev in učiteljic". Pr*| tekli ponedeljek je imela v Celju s vel občni zbor „Zveza slovenskih staje: ' skih učiteljev in učiteljic". Dasi j bilo vreme skrajno neugodno, vendai se je udeležilo zborovanja okrog 1^ učiteljev in učiteljic. Zborovanje j* otvoril predsednik „Zveze" g. nad učitelj Kocbek. V svojem govor je pozdravil navzoče goste, predsed nika „Šolske Matice" dr. Sohrei nerja, predsednika „Slovenske Ma tioeu dr. 11 e š i č a, predsednika „Zveze jugoslovanskih društev" L. Jelenoi, deželnega poslanoa E. G a n g 1 a, pred sednika „Ljubljanskoga učitelj s k eg: društva J. Dimnika in ravnatelji meščanske šole v Krškem dr. Romiha. Nato je v pregnantnih pote zah označil pomen stanovske orgau: zaoije, katere naloga je predvsen braniti naše ljudsko šolstvo pred napadi nazadnjaštva. Na predlog prei sednika je bila cesarju odposlana vda nostna brzojavka. Nato je govori ravnatelj dr. S chr ein er. Zahvaljuj* se na pozdravu je poudarjal važnom „Slov. šolske Matice" ter se zahvat ljeval učitelj Št vu za gmotno in ds Ševno podporo, ki jo nudi temu vaz nemu društvu. Predsednik „Zavez jugoslovanskih učiteljskih društevjl L. Jelene je kazal na napredek, k ga ima slovensko učiteljstvo zazna movati v zadnjih desetletjih, ter orne* njal zasluge, ki so si jih v tem ozir pridobili slovenski štajerski učitelji Deželni poslanec Engelbert Gang je poudarjal, da je bodočnost slo ven skega naroda v taboru slovenskegi učiteljstva. Organizacija slovenskegi učiteljstva sloni na narodnosti, svo bo domiselnosti in demokratizmu. ' zmagi teh principov je slovenskem uČiteljstvu zagotovljena boljša bodoč nost. Nato je pozdravil zbrano učiteljstvo predsednik izvrševalnega od* bora „Narodne stranke" dr. Veko-slav Kukove o. V svojem govoru je naglašal, da si „Narodna stranka' prizadeva varovati in dvigniti ug šolstva, dobro vedoč, da ima le tis-narod upanje v dosego političnih ii gospodarskih uspehov, ki skrbi v svoje šolstvo. Temu govoru je sledil predavanje nadučitelja 0 e r n e j a i] Griž „Vzgojujmo mislece". nNi do volj," je rekel, „da otrok ve: ta stva! je taka in taka; otrok mora tudi ve deti, zakaj je stvar taka. Otroci mo rajo imeti jasne pojme, ki so podlag' sodbi; navaditi se morajo dobro, premišljeno in samostojno soditi; tudi 1 učiteljevi sodbi naj uSeneo sanv stojno izraža svoje mnenje. Učite! mora stremiti za tem, da si pri otro oih pridobi zaupanje, ki izvira is pre pričanja. Predvsem pa je gledati rt to, da se mladina vzgojitelju po Šoj ne odtujuje.  Mišljenje ne nasprotuj'
(Dalje v prilogi.)
2. Priloga »Slovenskemu Naroda" it 97, dne 25. aprila 1908.
pravi čisti veri; mišljenje je narodu najkrepkejša opora v boju za obstanek. Misleč narod bo končno tudi pravičnejši vsem stanov m, pravičnejši tudi uČitelj-avu. Če zavr/ete tudi način in sredstva te vzgojevalne metode, načelo naj ostane: vzgojujmo mislece!" To predavanje je bilo sprejeto z živahnim aplavzom. Nato je predaval dr. Franllešič o prvih nastankih slovenske Šole 1. 1848 in o prvih učiteljskih skupščinah. Dr. II* ič je v živih slikah oprtal prve ga-anke slovenskega učiteljstva v Pt ju in v Vidmu 1 1848 in 1849. ju prve znake vzbujajoče se naiudae z* esti med tak-»tu m učiteljstvom. Interesantno dr. Ilešičevo predavanje je vzbudilo splošno zanimanje in veliko pozornost. S tem je bil dnevni red zborovanja končan in predsednik Fran Ko o bek je zaključil shod s pozivom, naj se uČiteljstvo krepko loti organizatoričnega dela. Ob 5. popoldne je bil sestanek, na katerem se je razpravljalo o ustanovitvi zveze vseh narodnih društev na Štajerskem in Koroškem. Predsedoval je sestanku nadučitelj Pesek. V debato so posegli iur. Kram ar, iur. Mir k o Hr a-šovec, nadučitelj Gradišnik, urednik Les ni Čar in dr. Kukove o. V pripravljalni odbor za ustanovitev zveze so bili izvoljeni: Pesek, Kramar, Šmid, Šegula in Lesničar. Zvečer ob 8. je bil v veliki dvorani »Narodnega doma" pod vodstvom učitelja Vrečarja kon-oert, ki je v vsakem o žiru sijajno uspel. (Poročilo je zakasnelo ker nas je naš stalni celjski dopisnik pustil na cedilu.)
Umrl je v Rajhenburgu g. Andrej Ivano, načelnik posojilnice in vnet narodnjak.
Obesil se Je v Donawitzu na Zg. Štajerskem tovarniški aelavec Fr. P leč k o iz Vrhol v konjiškem okraju vsled pomanjkanja.
Električno razsvetljavo imajo
v Ločah na Štajerskem. Centralo ima usnjar Pavšlar.
Zblaznel je v Sv. Jederti nad Laškim na Štajerskem veleposestnik Š trum bi, ker j<s preveč žganje pil. Odpeljali so ga v blaznioo na Studenec pri Ljubljani
Legar razsaja že dalj časa v nialonedeljski župniji na Štajerskem in se je sedaj začel širiti tudi v župniji Sv. Tomaža.
Dva prsta si je cb stre lil pri velikonočnem streljanju s staro pištolo posestnikov sin Žižek iz Melov pri Radgoni.
Nov občinski volilni red za Goriško je dobil najvišje potrjenje. Sprejet je bil v deželnem zboru 5. marca 1907.
Porotno zasedanje v Gorici
se prične 1. junija.
Obesil SO Je v Lokavcu na Goriškem posestnik Anton Šuligoj zaradi domačih prepirov.
Klerikalni divjaki. NaPreserjih pri Rihembergu na Goriškem so klerikalni fantje in možje napadli naprednjake in jih več ranili. Baje so bili v šoli pri svojih kranjskih tovariših!
Štrajk. V ladje delni 21 v Tržiču na Primorskem štrajkaj o vsi delavci, ker se jim je spremenil delavni čas. Pogajanja niso imela nobenega uspeha.
V Gradežu, v slovečem morskem kopališču, se obeta letos bogata sezona. Že sedaj so naročene skoro vse sobe v hotelih in v privatnih hišah. Veljava tega kopališča narašča čudovito od leta do leta.
Po odkritju škandalov v tržaškem samostanu nnn bene-diktink Po „Picoolovemu odkritju škandalov v tržaškem samostanu nun benediktink, se s temi škandali ba-vijo vsi lisci v italijanskem kraljestvu. Tudi taki listi, k: niso ne glasu, kakor liberalni. Med temi moremo navesti „1/ Avvenire d" Italia", ki izhaja v Bologni. Ta list je namreč v eni svojih številk minolega tedna očital škofu Naglu, da na vseh straneh pomaga na germanizi-ranju Trsta! Notabene, je ta list strogo klerikalne barve. Tržaški dopisnik rimskega „Grriere d'Italia" je pa interviral škofa Nagla glede teh škandalov. In škof mu je sam priznal, da treba v samostanu Sv. Ciprijana radikalne preosnove. .Indipendente" komentira te škofove besede, Češ, da jih treba vzeti „cum grano salis". Pred nekaj meseci se je namreč več oseb protožilo pri škofu proti nekemu duhovniku, ki da je z ženskami preveč drzen, preveč smel. Škof je dotičnim pritožujočim se osebam odvrnil, da je že nekaj izvedel o preveliki podjetnosti dotičnega duhovnika in da bo vsled teh novih pritožb že storil proti njemu potrebne korake. Iu kaj se je pripetilo ? — vprašuje „Indipendente". Pripetilo se je — pravi dalje — da je dotični duhovnik dobil od škofa pismeno — pohvalo! — A pustimo to, kar pripovedujejo italijanski, najsibodo liberalni ali pa klerikalni listi. Bavimo se raje s tem, kar o teh škandalih govori in misli tržaško ljudstvo!   Tako se med tržaškim ljud-
stvom vztrajno siri govorica, da je v samostanu aaigala prednica sama, mati Salezija, da je potem prikazala,
Ja so zgoreli predmeti, ki jih je bila ona prej prodala. Tako se v Trstu širi govorica — in ne le med lajiki, ampak tudi med duhovniki, ker je to našemu tržaškemu dopisniku povedal župnik neke župnije v Trstu na veliki petek pred božjim grobom v dotični cerkvi — da je škof Nagi vedno protežiraj prednico samostana Josipino Sušan, oziroma mater Malezijo, ker sta si bila škof in prednioa mnogo, mnogo već, nego to dopuščajo med njima obstoječe razlike. Govori se namreč, da je bil Škof pre-pogostokrat v samostanu. — Glede prednice same, matere Salezije, se nam pa pripoveduje, da je bila ona, kakor učiteljica na Vrdeli in pozneje v Rojanu, jako živahna gospodična zelo veseljaškega značaja. Rada je obiskovala razne veselice in se še rajše zabavala. Glede matere Kar-mele se nam pa poroča sledeče. Nje oče je Žid, a mati je katoličanka. Otroci te dvojice so pa vsi krščeni, torej tudi brat Karmele Piaeza. Naš tržaški dopisnik je imel priliko govoriti z duhovnikom, ki je bil kate-het bratu Karmele Piazza. In ta duhovnik je našemu dopisniku povedal, da je bila mati Karmele prišla k njemu, kakor duhovniku, ko se je Karmela namenila iti v samostan. Povedala mu je, da Karmela nima ni kakega nagnenja za samostansko življenje, pač pa da hoče v samostan le radi tega, ker je nesrečna v ljubezni, ker jo je ljubČek zapustil. Prosila da ga je — kakor duhovnika — naj bi on posredoval pri škofu, da bi ne bila vsprejeta v samostan, a on da je moral to iz višjih ozirov odkloniti Iu tako je bila Karmela Piazza vsprejeta v samostan, ker je ljubČek ni več hotel. — Govori se po Trstu tudi, da je hotela mati Salezija pridržati v samostanu neko mladoletno siroto, in to vzlio varuhu dotične sirote. A ta sirota, da ima 120.000 K dedščine. — O tem poslednjem poizvemo kaj več in potem priobčimo i to.
Kap jO zadela v Trstu 621etno Karolino Stanič in 701etnega Dominika Mahorja. Bila sta takoj mrtva.
Umrla je danes zjutraj v Trstu soproga tukaj Snega lekarnarja gosp. Gabrijela Piooolija.
Krojaški štrajk na Reki. Vsi krojaški pomočniki na Reki so stopili v štrajk in zahtevajo zvišanje plače. Zadruga krojače v je sklenila, da odkloni previsoke zahteve pomočnikov.
Jubilej umetnika. Intendant zagrebškega gledališča g. Andrija Fijau je pr^noval predvčerajšnjim 351etiiico sv jega umetniškega delovanja.
Zblaznel Je v Oseku bivši urednik „Narodne Obrane" Milan Šarić.
Kinematograf Edison na Dunajski   cesti   nasproti kavarni
Evropa" ima od danes do vštetega torka sledeči zanimiv spored: Veslaška regata v Cambrigi. (Po naravi posneto). Vojaške vaje na Danskem. (Po naravi posneto). Lov na kite. (Interesantni naravni posnetek). Zaročenka roparskega glavarja. (Drama). Sanje obsojenca. (Smešno). V torek sodeluje „Društvena godba" pri predstavah ob 4., 5.,  6 , 7. in 8 zvečer.
Cirkus Colosseum ima jutri dve predstavi, ob 4. popoldne in 8. zvečer. Njegova izvajanja so naravnost občudovanja vredna.
Upravna komisija o. kr domobranskega polka št. 27. bo 5 maja t. 1. ob 9. dopoldne na dvorišču artiljerijske vojašnice v Ljubljani prodajala dražbenim potom dva jahalna konja.
Nevaren tat. K ti notici se nam Še dodatno poroča: V torek je prišel neki tujec v potovalno pisarno nSe-veronemškega Llovda" ter rekel, da bi se s svojim prijateljem rad odpeljal v Brazilijo. Ko mu je uradnik povedal vozne cene, mu je tujec izročil hranilnično knjižico, glasečo se na ime Antona Čepelnika in rekel, naj mu da nanjo 50 frankov, Češ, bo deta že pred odhodom poravnala. Ker je tujec napravil na uradnika sumljiv vtisk, je bil o tem takoj obveščen na kolodvoru službujoči stražnik. Dospevši potem v „Tišlerjevo" gostilno, si je stražnik ogledal bogatega potnika in mu napovedal aretacijo. Do Štruklja je Šel neznanec mirno, ko pa dospeta do tja, mu steče, a ga je kmalu prijel neki nasproti došli vojak, sicer bi jo bil pa gotovo popihal. Temu stražniku je prišel na pomoč tudi njegov tovariš, s katerim sta potem tujca srečno privedla v osrednjo stražnico, kjer so v potniku takoj spoznali nevarnega iu nasilnega tatu Jožefa Preka. Na-vedeneo je dne 14. t. m. vlomil v dva nabiralnika v farni cerkvi v Rovih pri Kamniku. OrožuiŠtvo ga je ar eto val o in izročilo okraj, sodišču v Kamniku, odkoder pa je Prek še drugi dan je pobegnil. Sel je potem skozi Medvode na Ig. kjer je ukradel navedeno hranilnično knjiži 00, nato pa jo krenil v Ljubljano.   Dospe vBi
sem, je šel v šentpetrsko vojašnico pred stanovanje vojaškega jetničarja (profosa) Justa in ker tega ni bilo doma, je dal hčerki IV zvezek Wal-vazorja, češ, da ga je po«lhl nadpo-ročnik baron Est^rbasj sa vojaško knjižnico. (Najbrže ima pa še na Justa npiko" od preje, in ga je hotel primerno pozdraviti".) Od tam je šel potem v omenjeno pisarno, kjer ga je doletela nemila usoda. Prek je navihan in tujemu imetju in osebni sigurnosti zelo nevaren, skoraj eden izmed najnevarnejš b sodobnih tukajšnjih tatov. Kariero je začel svoj čas v Ljubljani, ko je rezal po hlevih konjske repe in imel z varnostnim organom javno nasilstvo. Od vojakov je pubegnil, skusil je prisilno delavnico, a tudi tukaj so bile ključavnice preslabe. Potujoč pod tujimi imeni prehodil je Francosko, videl e Špansko in tudi na ameriških tleh se je neki še še ta', potem se je pa baje na goljufiv način pripeljal zopet v Evropo. Pred nekaj leti se je pojavil v Ljubljani in streljal med aretovanjem na d7a stražnika in nekega podčastnika, potem pa ušel čea Italijo v Švico. Od tam se je pozneje povrnil na Kranjsko in začel operirati okoli Škofje Loke, kjer je bil ar eto van in izročen kot dezerter vojaški oblasti. Obsojen je bil na dveletno hudo ječo, a vse ga ni poboljšalo. Odkod se je sedaj priklatil ni znano. Pri osebni preiskavi so dobili pri njem odrezek poštne nakaznice z izbrisanim datumom, poročni list glaseč se na ime mesarja Lovrencija Sušteršiča, laško potrdilo ljudskega štetja in več drugih sumljivih papirjev. Prek je, ko je prišel v Ljubljano, imel s seboj dežnik in rjavo ročno torbico, koje je moral popustiti v kaki gostilni ali kavarni in naj najditelj oboje blagovoli prinesti policiji, ker bode imelo vsekako važnost za preiskavo.
Posledice steklega psa, zaradi katerega je sedaj 3 mesečna konturna-cija, so se že pokazale. Pred par dnevi je ugriznil nek tak pes brivskega pomočnika Stanka Kelšina, katerega so morali prepeljati v P aster-jev zavod na Dunaj. Tudi v Črni vasi je 9 letnega Alojzija Jevca po-padel neki pes. Dotični pes je sedaj pri konjaču in se kmalu pokaže, je li zdrav, ali ne. Torej pozor!
Čudni mlrilci Včeraj popoldne sta se na Sv. Petra nasipu sprla hlapca Ivan Peterlin in Erhard Ze-nek, ker ni hotel eden p osnažiti hodnika. Skočila sta si v lase in se začela valjati po tleh. Mimo prizora je prišlo sedem moških, ki so ju začeli miriti na poseben način. Vihteti so začeli nad njima palice in kdor je mogel doseči, pa je udaril. „Mirili" so toliko Časa, da so Zenka res popolnoma pomirili, obležal je namreč nezavesten na tleh. Nato so šli junaki svojo pot dalje, po Zenka pa so prišli z rešilnim vozom in ga odpeljali v dež bolnico.
Našla Jo šolska učenka Antonija Prohiuarjeva fin pasji ovratnik brez znamk" in ga oddala na magistratu.
„Društvena godba ljubljanska" koncertuje danes zvečer v hotelu „Južni kolodvor" (A. Seidl). Začetek ob 8. zvečer. Vstopnina prosta.
Drobne novice.
— Jubilejne slavnosti na Dunaju. Dne 7. maja pride z nemškim cesarjem še enajst nemških zveznih vladarjev in hamlnirški župan na Dunaj. Nemški cesar in cesarica se pri lepem vremenu pripeljeta po morju do Trsta, sicer se izkrcata na Reki. Vsi nemški vladarji, ki niso že Imetniki kakega avstrijskega polka, dobe iineteljstvo kakega polka. Princa Avgust Vil jeni in Adalbert dobita šarži v avstrijski armadi.
— Umrl je v Zagrebu Ivo pleni. Hreljaiiovič, bivši intendant zagrebškega gledališča.  Bolehal je tri leta.
— Rauehov terorizem. Že dolgo napovedano penzijoniranje mladega in agilnega vseučiliščnega profesorja in poslanca dr. (Jj. Šurmina se je res izvršilo. Obenem je bil upokojen tudi podžupan v Belovaru Žigrović, ki je pri zadnjih volitvah glasoval s koalicijo.
— Zopet zverinski umor v Bero-linu. Pletar Koch v Bcrolinu je s sekiro ubil svojo ženo, truplo razsekal, polil kose s petrolejem ter jih sežgal pod kotlom. Zločinstva se v Berolinu strahovito množe.
— Samomor. V Parizu se je ustrelil znani bankir Kerugia, bivši avstrijski politični uradnik, ki je bil svak barona Rothschilda ter je imel za ženo Tržačanko Petke.
— Velik požar je uničil vse zgradbe in skladišča v romunskem pristanišču Braila. Samo lesu je zgorelo 150 vagonov. Škoda je velikanska.
— Grof — ponarejalec denarja.
V Boulogire sur Mer so prijeli italijanskega grofa Marchettija in njegovo ženo, ker sta ponarejalla denar ter sta imela poinagalce v Londonu in Marzilju.
Rožne stvori.
* V Vezuvovo žrelo se je vrgel.
261etni posestnik Ivan Wirthust iz Monakovega je pred par tedni odpotoval v Italijo s prijateljem in tam popival noč in dan. Ko je šel te dni na Vezuv ter prispel do žrela Falan-gra, je vzkliknil: »Na svidenje na onem svetu!« ter se vrgel v sto in sto metrov globok prepad.
* Kraj, kjer solnce večkrat na dan vzhaja in zahaja. V Spitalu na Pvhrnu, kjer kopljejo železnični predor, imajo to posebnost, da jim pozimi večkrat na dan solnce zaide ter se zopet pokaže. Solnce kroži namreč za skalovitimi vrhovi gore Bosruck. Vselej kadar pride vmes gorski rogelj, se solnce za nekaj časa popolnoma skrije ter nastane polmrak, kakor hi zašlo, a čez nekaj časa se pokaže med rogovilami. To je opazovati le nekaj dni pozimi, poleti tega zanimivega prirodnega pojava ni, ker kroži solnce visoko nad goro. Ime gore izvajajo Nemci od »boser Rti-cken«, a prvotno ime je bilo brez-(Ivomno slovensko, kakor so tudi slovensko pogorje Kozjak ob Dravi na Štajerskem Nemci prekrstili v Po-sruck.
* Vas na dnu jezera. V antro-naplonski dolini v Italiji so razkrili ostanke stare naselbine Antronaplo-na, ki se je leta 1642. s prebivalci vred pogreznila v jezeru enakega imena. Jezero je nastalo, ker se je zrušil velik zemeljski plaz ter zaprl pot močnemu gorskemu potoku.
Književnost
— Slovensko - nemška meja na Koroškem. Narodopisne in zgodovinske črtice. Nabral Ante Beg. V Ljubljani. Narodna založba.   To ve-
lezanimivo in važno delo izide konec prihodnjega tedna. Knjigi je pride-jan zemljevid, ki predočuje natančno, kako se je v minolem stoletju vsled nasilne germanizacije pomikala jez. meja vse bolj proti jugu. Zaznamovana je jezikovna meja, kakor je bila 1. 1835., 1850., 1855. in 1880._
Telefonska in brzojavna porodio.
Novi gališki namestnik. Dunaj 1 25. aprila. Imenovanie dr. Bo brzin skega za gališkega namestnika je gotova stvar. Razglasi se v najkrajšem Času. Bobrzinski je včeraj prišel na Dunaj in je konfe-riral z baronom Bečkom. Za podpredsednika namestniŠtva bo imenovan kak Malorus.
Tirolski deželni zbor.
Dunaj) 25. aprila. Uradni list pri-občuje cesarski patent, s katerim se sklicuie tirolski deželni zbor na dan 27. t. m.
Sankcioniran zakon
Dunajf 25. aprila. Državni zakonik pri občuje sankcioniran zakon o rekrutnem kontingentu.
Atentat na nemškega cesarja? Dunaj 25. aprila. Iz Rima je prišla še nepotrjena vest, da so Ar-navti nameravali atentat na nemškega cesarja Viljema na Krfu. Zarotnikov je bilo 5 0. Preskrbljeni so bili z dinamitom in raznim razstreljivom. Orožniki so jih izmed njih aretirali 30; 20 jih je uteklo. Na begu je bilo ustreljenih 11 zarotnikov.
Nova   naredba o zrelostni skušnji.
Dunat, 25. aprila. Naučni minister dr. Marchet je izdal novo naredbo glede zrelostnega izpita. Med drugim določa, da se mora kandidatu dovoliti pol ure, da si izbere temo, o kateri hoče pisati nalogo iz mater-nega jezika. Minister odreja tudi druge olajšave, ter ukazuje, da se mu teme za pismeni izpit predlože, da jih bo sam pregledal.
Bole/en dr. Herolda.
Praga 25. aprila. Bolezen dr. Herolda se je shujšala, da se je bati katastrofe, ako se zdravstveno stanje v kratkem ne preobrne na bolje.
Proti jubilejskim slavnostim na Dunaju.
Praga, 25 aprila, češki listi priobčujejo oklic na narod, naj se noben Ceh ne udeleži jubilejskih prireditev na Dunaju. V oklicu se izraža nada, da se tudi drugi slovanski narodi ne bodo udeležili teh slavnosti.
Bolezen kneza Lobkovvitza,
Praga, 25. aprila. Bivši deželni maršal Juri knez Lobkowitz ie bil danes operiran. Nevarna operacija ae je posrečila. Vendar ostane knez več tednov v sanatoriju.
Rauobov padeo? Zagreb p 25 aprila. Ban baron Rauoh je poklican v Peito, kamor je odpotoval. Sodi se, da je njegova demisya vsled nepovoljne rešitve njegove častne afere neizogibna. Ako se mu ne posreči, da bi v Pešti prepričal merodajne kroge, da njegov
položaj v Hrvaški ni omajan, odpotuje jutri ali v ponedeljek še na Dunaj, da tamkaj poskusi svojo srečo. Vendar pa Rauch sara dvomi, da bi sf* mu posrečilo vzdržati na baoski h to Lici.
Zagrabi 25. aprila. Neki visoki hrvaški uradnik je bi že o veliki noči poklican na Dunaj, da informira merodajne kroge o teku afere Rauch-Medakovjć. DotiČnik se še do danes ni vrnil v Zagreb.
Razkol v Starcevićevi stren<i prava.
Zagrebi 25. aprila. Iz Starce viceve stranke so izstopili dr. Mile StarČević, Dbt id StarČevie, Luka Starčevi ć, dr. Pavelič, Jerko Pavelić inPerŠić. Poslan-oi KiŠ, Kufrin, Rit ti g, Jemer-Šić in Novak se v saboru ne pridružijo nobenemu klubu.
Zagrebi 25 aprila. Poslanci ki so izstopili iz Starčevićeve stranke prava, si ustanove svoj list. Ta list se bo imenoval „Hrvatska Svoboda." Za list sta darovala dr. Ante Pavelić 40000 kron, dr. Mile Starce vić pa 20000 kron. Glavni urednik novega lista, ki izide ie danes, bo poslanec Josip Peršić. „Hrvatsko Pravo" ostane v Frankovih rokah. V uredništvo tega lista stopita mad-žaron Milobar in znani Mat oš. Velik slovanski učenjak unri.
Reka 25. aprila. Včeraj je tukaj umrl dr. Baldo Bogišić, eden največjih slovanskih učenjakov na juridičnem polju. Pokojnik je bil 1 1840. rojen v Cavtatu. Njegova najznamenitejši deli sta: „Pisani zakoni na slovanskem jugu" in „Zbornik sedanjih pravnih odnošajev v južnih Slovanih".
Proti aneksiji Konga. Bruselj   25.   aprila. Poslanska zbornica je sklenila preiti na dnevni red preko predloga o aneksiji Konga.
Za prebivalce mest, uradni*« l. t. d.
Proti cežkotam prenavljanja in vsem nasledkom mnogega sedenja in napornega duševnega dela je uprav neobhodno potrebno do mače  zdravilo  pristni „MoU-ov Seidlitz prašek", ker vpliva na prebav'.jenje trajno in uravnovalno ter ima olajševalen in topUen učinek. Škatljica velja 2 K. Po poštnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dao lekar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagate I aa DUNAJI. Tucklauben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko ir< podpisom 3 3 >- 5
Edino t>ri*«t-ii Jr> sitmo
THIERRYJEV BALZAM
■ zeleno 3fl"3iO kot varstveno znamko. Razpošiljam najmanj   12/S ali 6/1 ali pat. potov. rodb. steklenico sa 5 K. Zavojnina zastonj.
Thiern/Jevo centifolUsko mazilo
Razpošiljam najmanj S ik»llji K d-t>o Zavojn. saatonj. Povsod priznani kot »taJboJjsi domači zdraintt proti slabostimželodca, gorećići, krčem, paskodbam, ranam itd. — Naslov za naročitve in denarne nakaznice :
A. Thierry, lekarna pri angelu varhu ▼ Pregradi pri Rogatcu. 1359—2
ZnlogH v vsei■ lekarnah.
Pomladno zdravljenje.
Prvi pomladni tedni so navadno čas, v katerem se išče ozdravljenje motenja telesnih funkcij, ki je nastalo po zimskem načinu življenja. V ta namen opozarjamo na 94—1
kakor za samostojno zdravljenje, kakor
tudi predzdravljenje T^Z^Z
za
plice, Franzensbad in druga od zdravnikov priporočana zdravilišča.
V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastner-ju in Petru Lassnik-u in v vseh lekarnah, večjih špecerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah.
Darila.
Upravništvu našega lista so poslali:
Za druibo sv. Cirila In Metoda:
G. Mara švigelj v Cerknici nabrala na pomarančni muhi g. A. Prudiča iz Radovljice K 3M0. — G. RudolfRotter, tu, v imenu vesele družbe K 3" 10 za piruhe. Mozirski šolarji svojim bratcem in sestricam za pisanke in drugim v posnemanje K 51'—, katere so nabrali pri tomboli, ki so jo priredili v gostilni pri »Lipi« s pristavkom: »Sv. brata Ciril in Metod, čuvaj ta ob meji naš zatiran rod! — G. Pepica Majzcljeva v Beli cerkvi K 5, katere je daroval neki rodoljub za zastaran dolg. — G. Fran Kolenc v Mokronogu nabral pri sekanju piruhov K 4.60. — G. M. Žnidersič v Materiji vasi K 7*60, iz nabiralnika v gostilni »Bog in narod«. — G. losip Polley v Mariboru K 10, j kot nabrani narodni davek za mesec sušeč. — skupaj K 84" 40. — Srčna hvala! — Živeli!
neteorolojlfoo porotno.
Visina nad morjem «Q«. Srednji mračni tlak 7M » mm.					
1 aprila	Cas opaso-vaoja	Stanje barometra v mm	1 - ° ~ i« hI	Vetrovi	Nebo
24.	9. zv.	7308	9-8	ar. zahod	oblačno
25.	7.zj. 2. pop.	730-4 739*4	82 155	brezvetr. -r. jzahod	del. jasao •
Srednja včerajšnja temperatura 10*1* mm, norm. 111 mm. Padavina v24 urah 1 Tmm,
Trem
o illifri a    nam o u o
ODVAJAJOČE SREDSTVO
t
Potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš iskreno ljubljeni brat, gospod
Valentin Kumsner
mestni učitelj v pokoju
danes zjutraj ob 6. po dolgi, hudi bolezni v 59. letu starosti, prejemši sv. zakramente, zaspal v Bogu.
Truplo dragega pokojnika se bode v nedeljo, 26. t. m. zjutraj ob 8. uri cerkveno blagoslovilo v hiši žalosti, Ljubljana, Komcnskega ulice št. 10 in se prepeljalo na pokopališče v Kranj, kjer bo truplo ob 5. popoldne položeno k zadnjemu počitku.
Sv. maše se bodo brale v raznih cerkvah. 1486
Rajnika priporočamo v blag spomin in molitev.
Kranj - Staraloka-Lj ubijana, dne 24. aprila 1908
Žalujoči bratje in sestre.
Zahvala.
1491
Povodom smrti našega iskreno ljubljenega soproga in očeta, gospoda
3[a?la ^etnika
posestnika na Mirkah
izrekamo tem potom našo presrčno zahvalo prečastiti duhovščini, slavni Vrhniški čitalnici, slavni Verdski požarni brambi, darovalcem krasnih vencev in sploh vsem, ki so spremili dragega rajnika na zadnjem potu.
Na Mirkah, 24. aprila 1908.
Rodbina Satnikova.
Brivnica
dobro idoča. v lepem kraju na Primorskem,
brez konkurence, s sedežem c. kr. uradov, nastanjenim pehotnim vojaštvom, se zaradi bolehnosti takoj proda.   Cena 500 kron.
Vprašanja na upravništvo »Slovenskega Naroda"._1333—3
2 vrtnarska pomočnika
in dva učene
sprejme takoj I. Wider.
1489—1
Gostilničarska pp^ koncesija
se takoj odda.
Več se izve pri g. Fani Bili na v LJubljani, Židovske ulice štev. 1, I. nadstorpje._1479-1
Slav. občinstvu se vljudno naznanja, da prevzame dosedaj zaprto
na Tržaški cesti št. 13
KAREL PIUODA
in obljubuJ6 cenjeno občinstvo po-strezati po vsej svoji moči točno in solidno z vedno 1490
svežo peko.
bo
prlčenšl v nedeljo, ZEet.ni.
v pauni pri
N
Izgubil aa le
1482-1
m sicer
vsako nedeljo in praznik
.*. neprenebano vse leto do adventa.:.
Postrežba z najboljšimi vini vsake vrste, kupljenimi naravnost od vino-rejcev in iz svoje lastne velike zaloge. Jedila gorka in mrzla, domača gnjat. — Velik senčnat vrt ter posebna soba  za goste.
Tadi priporočam svoj hotel pri „Komični tovara!11, kjer se točijo moja vina. Tam je tudi z majem na razpolago kegljišče. 1487
Za obilen obisk se priporoča
lovski pes
temnorjave barve in s kratkim repom, sliši na ime nBaldou.
Kdor ga dobi, naj ga pošlje v KolizeJ tvrdkl Bucber proti nagradi.
Absolventinja trgovskega tečaja ieli službe kot
agajničarka
na Notranjsko, Primorsko ali Istri jo pa tudi drugam na deželo. Vloži tudi lahko nekaj kavcije. Prijazne ponudbe pod ,Pofttenost(
na uprav „Slov. Naroda". 1485—1
Ura z verižico
za samo K 2*—.
Zaradi nakupa veiike množine ar razpošilja šle-tijska    razpošiljalo iea :    prekrasno pozlačene 36-nrno precizrjsko uro ankerico z lepo verižico za samo 14. ***— kakor tudi 31etno ga rancijo. — Po povzetju razpošilja
Prusko-šlezljska razpošillevalnlca
F Wm)r.CErE •:    <; IT/38.
NB. Za nfeajtajajošo denar oaza!. 1473
Spretna dunajska
v m    •© e>
šivilja
se priporoča cenjenim damam za v hišo in zunaj hiše, poučuje tudi krojno risanje ln prikrojevanje.
Vprašanja na Karlovsko cesto št. 2, I. nadstropje 1481—t
iSMS *tf
Trgovina strojev
in
1484
dotičnih predmetov
v Trstu naprodaj.
Več pove inženir Ž i vi C v Trstu.
Ceno češko
posteljno perje!
5 kg novega skubljenega K 12*—, belega, jako mehkega skubljenega K 18-—, K 24*—, snežno belega, mehkega, skubljenega K 30—, K 36'—. Pošilja se franko proti povzetju. Tudi se zamenja ali nazaj vzame proti povrnitvi poštnih stroškov.
Benedikt Sachsel, Lobes 35.
pri Plznn na Češkem. 1086 5
Nove hiše
se prav po ugodnih pogojih zaradi odpotovanja   prostovoljno prodajo.
V prvi je dobro vpeljana gO' stilna in še dva druga dobro uspevajoča obrta; droga ima lep vrt in veliko stavbnega prostora; tretja, v kateri se nahajata dve koncesiji, to je za gosti lno^in pekarijo. Potem se pa|;proda Še več majhnih hiš, ki se dobro obrestujejo. 1488—1
Natančna pojasnila se dobe v restavraciji pri „Zvezdi", Sp. Slika 22.
Z elektric. obratom urejena tvornico
G. Skrbić
v zatreba. Ilica ftev. 40
priporoča" svoje na glasn solidne in cenene 16
žalu »t Je
: les. tkane in platnene rolete, železne in lesene kapice
sa ekna ta praaa-lllalee in prosi, da ena vt* pozornosti poklonite tej solidni tvornici.
CenovniU ta proračuni na zahtevo zastonj.
a popolna opravo in stanovanjem
ao Odda takoj ali za majev termin.
Natančneje se izve v LJubljani v Gosposkih ulicah it. 3- 1474-1
1470
Pod trančo 2.
Razstavljeno od nedelje 26. aprila do vštete sobote 2. maja 1908.
Hrlbolastuo v posorju Ve Mm Mmfiu in Vene mserjo.
Krasne
BLUZ
največja izbera v svili in drugem :-:   modnem blagu tudi po meri. :-:
Vsakovrstna krita, perilo in otročja obtokce
priporoča po aa*ni±jih cenah
M. KRiSTOFlC /
por. Bi»č;*r
STARI TRG it 28.
omozn
1483—1
tone ob dnevni plači 3 K
tvornici za usnje v Beljaku*
umetni in trg. vrtnar
v £|ubljani
itorloiisko CiSfa štev. Z.
Največja izbira vsakovrstnih sadiki listne in cvetoče rastline, vrtnice, zimotrajne cvetUce (perene), Je po cvetoća grmovja,
različne kOnifere (ciprese), velika izbira
lepih rastlin za balkone in okna. Priporoča se i a nasaditve parkov in vrtov. — Trgovina s cvetlicami. Izvrševanje šopkov, vencev Ltd. Oknsno delo in zmerne cene. 17
:: Zunanja naročila točno.::
SlOfl
sobi
Elof antno mebllrani
S salon In spolno sobo
ao oddasta enemu ali dvema gospodoma v j KnaUovlh ulicah 5,
parter, desno. H80
Učenec
00 sprejme v trgovino z mešanim blagom in deželnim pridelki, Friderik Skušek v Metliki na Dolenj< skem 1475-2
Proda se
radi opustitve  gostilne vsa gfG-
stilnidka in kuhinjska oprava ter nekaj pristcega
CViČka. 1446-2 Natančnejše se izve v restavraciji
„Perles", Prešernovo ulico.
Proda se dobro ohranjeno
motorno kolo
najnovejše konstrukcije s Stranskim sedežem 5 ]/., HP za polovico nakupne cene.
Natančno «e izve pri dr E Breilu, Francove nabrežje štev. L 1465-2
Nedosežno
o
s.NcJno«ei!a mz- ■ a rKRa iznajdba T
Higijensko gumasto blago za moške. Porabno za leta. Patent G Id. 2-30.
Cez •■* miljona kosov prodanih v kratkem času.
Hlgiiensko gumasto blago za ženske.
(Varstvo žensk.) Priporočili najprvi zdrav-niski strokovnjaki, porabno n- leta. Gld. 1*30.
Kdor podije denar naprej -radi p sraene cnsmke) mn pošlje diskretno in poštnin« prosto,  sicer  i t  kr.  več,   edina prodaja
JLH.AUER, tvornice za ga- JL 1 — masto blago. —T
D n n a j IZ 2, Nnssdorferstr. 3—0.
"CTara-djao dovoljena *%> ln Sat obstoj tUi*
Katintera|s« U^hl}nn&&
: ireoovainica stanovanj in sluM
G. FLUX
Gtacposks nHco *t S 1469
išče nnino: nekaj bon in hišen na Ogrsko; boljšo hišno na Italijansko (Florenca) in v Bolcan (Tirolsko), finejšo deklico, ki kuha in šiva, k posamezni dami; več kuharic za Ljubljano in zunaj; natakarico na račun za Bled; 2 donašalca za Zagreb, hišnega oskrbnika za tukaj; hotelsko sobarico, kuharico za restavracijo itd. * **«tut* Id iioliteoff- moino «<Usr*
fisiatffl dopisom !8 irtafft) FnainKo n s&effl .
Profil t*e m na<aneni na«lov.
I
Slavnemu občinstvu
vljudno naznanjam, da sem otvoril
na Mestnem trgu št. 11
U
(pri Jaku)
(skoz! vežo poleg papir. trg. Fr. Iglic)
ter bodem postrezal točno in pošteno. Za obilen obisk se priporoča
i«.3    Jakob Filip
bivši gostilničar „pri Fridriohu".
'4H 4? <K ife*   DE853IE5n>3IS
GLOB
1190-1
je najboljše In najfinejše
za čevlje.
Dobiva se povsod.
Lopa meblirana
mesečna soba
s hrano ali brez hrane se takoj Odda na Kongresnem trgu it 3, II. nad« strop|e. 1409 -2
Natakaric
na račun ao takoj sprejme sa go.
stilno na kmetih na Dolenjskem. Pogoj poštenost in kavcija najmanj 400 K.
Kje, pove upravništvo „91ov. Narodau. 1460—i
Radi  preselitve se odda za maj
lepo elegantno
s 5 sobami in z vsemi zraven spa-dajo&mi pritiklinami na Miklošičevi cesti 22 II. levo 1435-3
Spretne učiteljico
se priporoča se«* *j»«»vm£«wa*a«jfe
o igranju na citre.
Cene zmerne. Pouk doma in izven doma. 8 Ponudbe in vprašanja naj se pošiljajo na gospodično Erno Obrekar, Hranilo ična cesta št. 7, I. nadstropje v Ljubljani.
Lepe
3 p
ilvl
pred delavskimi hišami na Dunajski
Gesti so naprodal i46i-i Več se izve na Olincah št. 37
trs. pomočnik
(ma n-ULfstic t-a.r is t)
vešč slovenskega, nemškega in hrvaškega jezika, želi vstopiti v večjo trgovino v mestu ali na deželi.
Ponudbe   pod   ,,Miiousti( na
upravništvo „Slov. Naroda". 1467-1
Starorenomirana, dobro idoča
v večjem mestu na Spodnjem Štajerskem se iz rodbinskih razmer tako] ceno proda. 1139 3
Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda".
ser Opozorilo. ~w
Ako bi kako zemljišče a!i trgovino vsake vrste, hotel, vilo, gostilno, graščino, opekar-nico, sanatorij itd. itd. v mestu ali na deželi hitro in diskretno radi prodali ali kupili, ako iščete posojila ali soudeležbe obrnite se zaupno na 1459
„Prvo zemljišč no upravo"
(Erste Real taten Verwdltung) Dunaj VIII. AlbertiMM SO.
Prve vrste strogo reelno, kulantno, največje in strokovnjaško podjetje.
Zastopstva v vseh deželah Avstro-Ogrske in v sosednjih državah. Generalni zastopnik pride prihodnje dni semkaj. Ako želite njegovega neplačnega obiska zaradi pregledanja in dogovora, nam, prosimo, takoj naznanite. Največji promet s kupčijami med Dunajem ln provinco.
Destilacija žganja
v zvezi z izdelovanjem neakoholnih osvežilnih pijač, se z najboljšim uspehom lahko takoj začne; za oblastveno dovoljenje za izdelovanje in prodajanje se jamči in temeljita manipulacija na licu mesta se uredi po skušenem strokovnjaku in se dajo primerne informacije zaradi hitre prodaje. Kdor se zanima, naj pošlje ponudbo pod šifro „Erste Fabriks-ilrma 68882" na naslov: M. Dukes Nschi na Dunaju 11, Wouseile 9. 1472-1
Gostilna
pri „Bobenčku" na Olincah it. 20
ob državni cesti in na ogalu nove ceste v Rožno  dolino,  se Odda s
L Junijem t 1. v najem Prostorni, novi restavracijski in stranski prostori, velik star kostanjev vrt.
Naprodal Je tudi več pripravnik
stavbnih parcel
VeČ se isve pri LJubljani.
št 37
14*2-2
611331
1865
Dva dobra
1430-2
za veliko in malo delo 86 Sprejmeta lakot  Delo je stalno.
J. N   POTOČNIK v Kamnika.
ICathe voda za prsi.
Senzacioualno sredstvo v do šego Čarobnih prsi. K&the voda za prsi se rabi samo zunanje. Zajamčeno neškodljivo. Steklenice po 3, S in 8 kron poštnine prosta.
Diskretno pošilja po po vsetju ^3i6- 42
Rfltfie Menzel no DnnolDXVIH
Schulgasse 3, L nadstr. 11.
ta pestelje ta puh
Lepa sršene
stanovanja
priporoča pa nalniijih oonak
T. HITI     171
JPieđ. nUKOfi.1o et. so.
za valjenje iag
od čistokrvnih  rumenih Orpington
kokoši.   Najboljše   zimske j&jčarice. Tacat iajc stane 3*60 K brez za voja. Jamčim za 80% oploditve ter neoplojene enkrat nadomestim.
HENRIK PRANZL
n£*jr- * v j* « IO  v TSL<«        i $ » «»5.
FnBmpb-štedilaa ognjišča
z& goepodiJGj-ctva. ekonomije x. t dr. v vsakoržni is-peljsvi 30 žet bo najbolja fncnana, Pri-jrisana todl kot caibolffiimna]-Isdeisk, Največja prfiiraottBv
gonve. Specijslftota; Sadilna ognjišč« as r.steie, gostilno, restavracije, kavarn«
i.       Ceniki in proračnci ca rcuspoi&^o. 5 f^a-os fraoko proti dopuštani •i 1738 49
-zelo močno vrastle v kronah, dalje močne korenine, nageljni in več vrst
sadik (flanc) salata, kolerabe, rdeča pesa, obrovt m zelje.
Naročila sprejema Fr. Slatnar,
Erjavčeva cesta st, 1 v Ljubljani.
Pišite po vEorcel
Jttodno blago
volneno in pralno, darasso   »n moSko, platno,   damasti namizni  prti,   brinace, blago za erajce in vsakovrstno drugo platunno in pavolnato blago, staloobarvni
prekrasnih   modnih  vzorcev  za erajce, oblačila   itd.   samo   d^ore, preizkušene kakovosti, pr p>ruv,a
Razpošiijalnica za plato eno in modno blago
V. J. Hfroiieek a bratr
Podebradi na Češkem.
Mnogo pobvalnie.   NaroČila za več nego )5 kron pos-ljamo poštnine prosto. Za-v tek s <%%l metri pranega blaga za 18 K franko. 766- 9
Umetni in trg. vrtnar
Iran BizoviCar
Ljubljana
Kolezijske ulice 16
1279 3 se priporoča za
nasaditev vrtov, parkov in balkonov. — Velika Izbira cvetočih in listnatih rastlin, vrtnic, prezimujočih cvetlic (perene), krasna cvetlična grmovja, konifere, cvetlice za okna in balkone.
Izvršuje a o pite, venee in bokete za razne prilike.
Pelo umetniško okusno in po ssssOsib sssmssj
Tr«oilna m eietlleaml Itd.
Naročila na deželo hitro In vestno.
vsake vrste z eno, dvema ali veČimi sobami od 8 kron mesečno naprej,
ao takoj aH sa pozneje oddajo v
novozgrajenih hišah v Predovićent
Seln poleg Ljubljane. 937—7
Več se izve pri Eiija Predoviću Zonaa,. *aroeil»     totoo »vrinejo.  | M A-breieve« lr«n 7. L|ub»j.n^
Prva boroveljska       tvornica orožja
Peter Weraig
c. In kr. dvorni dobavitelj
družba z omejeno zavezo
„Pri zlatem čevlju" 111Bo,o,U0 ZToiT>
Ljubljana
Stari trg št. 9
velika zaloga
domačega in tujega izdelka,
Trpežno blago. — Coni solidno.
i        Točna postreib*:
srgovec z zlatnino In srebrnino
na Mestnem trgu št, 17
priporoča evoio veliko zalogo prrelzlj-«S*lfia «** is prvih tovarn, BantlElIa., r-f«?EMi«iii. .<jis lotiHŽAiai in ur n« dJ&i»?o, .:);'3i;Kntov. zlatnine io ir^OiTtir.."-.   Namizna opmfii
Lastna delavnica vila in vsa nova
za popra* dela.
>*\'i'.'jtt  <>an;eu&iL. predmeti 90'
milo 80 h, Uit cream po
_ 1 K.
ca oiepžanjp polti in telesa
ostna voda
{M zobni pra-sek pm i k,
sa gojitev zob in nat.
9
e
■«
as S
O
O
m*
« t*
lasna voda lasna po-gpjpjpji  mada po
x.   sa  : 'tirani te* izi rast ias.
Ti tedellri „Ada*, ki bo obtastveno va-rovam so naprodaj le v
l!
il
lekarni
Mir H. Mardetscblager, KemiK
o*. Svobode naslednik
*> A«j si bi Jan t.
Sfed^mustk* za   Aidc" aavraftajte. Kupujte zaupno te domače izdelke.
Avg. Agnola
v Ljubljani, Dunajska cesta 21.
Velika zaloga
steklenine, porcelana, svetilk, zrcal, šip, kozarcev, vrčkov itd.
Gostilniška in kavarnarska namizna posoda
pe najnižjih cenah.
lOVSke   pnftke vseh sistemov, priznano   izdelki   prve vrste z največjim strelnim učinkom.
Cenovniki zastonj in poštnine prosto.
V Ameriko in Kanado
A. KUNST 1
LjnbOiaiM ♦ t,
ŽldoT.lco ullces -a.
Velika zaloga obuval
lastnega Izdelka za dama, gospodo In otroke Je vedno na Izbere
Vsskrisa naročila so Isvrjojojo točno in p« nizki eeni. Vso mer« m ■hranju-jejo in sainamonojejo. — Pri zunanjih naročilih naj ss blagovoli vzore« vpo-slstl
¥ najem ae odda
gostilna
z vso gostilničarsko opravo takol ali s l. malem na Gorenjskem.
Naslov pove npravniStvo „Slov. Naroda**. 1354—3
tfVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVV^
HMkžnl*^iir>iiria*r>nMlne< ln^^tffhnMMfn^ieM nI    n m
Varno? mm T&žas! li|lo!|ii In ffsjciitijia mMm
ss drogvs, ksmlkslljs, zsllsča, cvetja, korenino (td. tud' po Knoippu, ustno vodo In sobni prsssk, ribjo olje, redimo In poslpalns moko so otroke, dišave, mila in 6plob vso tosletne prodmste, rotosjratleiae fkp*i.r in potrobselaio)f kirurglcns ot>v»* zils vssks vrste, sredstva ss dezinfekcijo« vossk In poete zs tis Itd. •■-Volika zaloga nsJfineJOegs ruma in «koujo)ln.a« — Zaloga svežih tszl-is«rs»lnlsi *oe In eollj s« kop«).
Oo'asiv. imm. mm itTHW.
posebna   priporočljivt/ .*   grenka eof; dvojna sol, soliter, snojsn, koimoi, krmilno spno Itd. — Vo&nja naroiuui ee 3zv7lnjejo točno in solidno.
■*e Drogerija 17
Hnt@n Kano
Ljubljana, Židovske ulice št i.
2 fiiupaj* jj*<'» t*«ji■*Z- »i €M»nt razna
x  . L-iftčz  {roZ+f   -vetji), cjfentn«, se-J okorjt itd ^-d
1
!
najDHpravnejse, najcenejše m najzanesljivejše prevaža
Cunard Line.
Prihodnji odhod s Trsta :
Carpatkla, 28. aprila 1908 Ultonia, 5. maja 1808. Slavonia 19. maja 1908,
Iz Liverpola:   m 9
Lnsitanla (največji in najkrasnejH parnik na svetu) 25- aprila in 16. maja. Mauretaoia, 2 maja in 23. maja.
Pojasnila in vozne karte pri
And Odlasek
i LJUBLJANI, Slomškova ulice štev. 25,
poleg cerkve Srca Jezusovega.
OdJIllab varaš*
huk tvonica Uavirjev
Ljubljana
Hllšerjeve ulice 5     Bliza Gradila
Rudolf A. Warbinek
Eiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii 11111111111 ■ 11 • > • - ^
Ustanovljeno leta 1845.
Edini zavod
- v Ljubljani -
za kemično čišćenje obleke ter zastorjev, barvarija in likanje sukna
= o£t petjr.---
W2 /K
6
=
Poljanski nasip —
Ozke ulice št. 4.
Sprejemališče
Šelenburgotfe ulice štev. 3,
Postrežba ločna. Solidno cono.
=111111111111IIHIIIIIII1IIIIIIIHIIIIIIIIIIIII1IIIIIIHIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIII)
<0
o
>
-M
m
E
ca
m
ep
TJ O
CD
m
o
SJ
Priporoča   svoje  prve   vr^te,  2. a vsa podnebja   solidno narejeue  planine 9 klavirje in harmonije tudi samo-igralne
za gotov denar, na delna odplavila ali naposodo.
Poprave in uglaševanja se izvršujejo točno in računijo najceneje.     1706 i7 Kalvccia tvornica na tuffn Avstrije.
pn nakupu
^>in ZensiB flite
na bllsn 40 let obatojote tirdko
R. HIKLAUC
Cjnbljana
17
Stritarjeve (SpItoUle) ulice slov. 5.
OopoAlje|o vsoreL
Nji^ \AS ^V\ /"V /^v
R. Kirbisch
Ljubljana, Kongresni trs
priporoča
pjsf~ vsak dan svežo *wm
edeno kavo
in
sladoled
_^V^_V/VV^--*VSAiA^—V^W**-
\a/    Si,/ Sa/-^»v    /▼v    /▼v >^v
/w^—^*w>— 1 rv*rf%i     nriri rn-n-
s» I«*«|*<
solitte in dežnike
domaČega izdelka priporoča
JOSIP VIDMAR
Pr«4 IkeHt« 1%        Stari ta| 4,
1000 metrskih centov
živega apna
se proda.   1189 4
Več pove Ivan Gruden, trgovec s apnom v GodiČu, poŠta Kamnika
Ne kupujte platnu
dokler se niste prepričali o izvrstni kakovosti in nizkih cenah najinih izdelkov.
Najfnejša tkanina t kos, 23 m 19 K
6 rnitura u 2 postali, francoski
am- t 28 »
Hols. kavna ga nifur-i 9 „
Hols. kavna ga ritura kakovost najfinejši 14 „
Žepni .robci, cefiri, barbentl itd. vseh izvršitev. tb4 11
holeček i mm, sov. češko.
Katalogi in vzorci zastonj. (Na gornje cene dovoljujeva še posebej provizije.
Gotovo imate dobro srce
in nočete, da bi vaše domače živali, pse, konje, teleta itd. muči mrčes, nego jih močite s
.Fichteninonf
ki hitro in zanesljivo pomori vse žu-II želke. 251-4
Priznalna pisma brezplačno pri vseh prodajalcih.
Dobiva se povsod.
Tvornlef Flfhfenlna
3(arel £be S 3(omp.
družba z omejeno zaveso Opava.
Od lete,
Bergerjevo medicinsko
otranovo milo
ki ga priporočajo odlični edravniki,     ikoro t ti o h avropakib državah * odličnim oapehom  uporablj. proft
vsake vrste izpuščajem
UMti proti kroni onim Uiajem in paru. izpnicajem, dalj« proti rdečici na noaa, oseb lin »m, potenja nog, luskinam na glavi in v brudi Rmrgarjevo kotruiureo milo ima v ■..•■.i. 40 odstotkor l+mnega kvtrana fn M raalikoje bistveno od vaeb dragih kontrasovih mil, ki ae nahajajo v trgovini.
Pri poUnih oolMnaaA rabita iako napeino
Borgerjevo kotranovo zvepleno milo.
Kot bi>i*/« kotran-ovn anilo      odpravljanj* Ta*
nesnage s polti,
proti   epoi'-ajeiD   na   polti ln glavi pri otrocih, kako* tndl kot uenadkriAJivo koametično  milo ua umivaDtJš in Xw]xvn>» ma ctaMdai&jo rabo aluAl
Sorgorjovo glicsrlnovo-kotranoio milo,
v katerem je 86 odat glicerina in ki Ja parfnntovanu. Kot odlično sredstvo *a glavo M rabi dalja a iavratniaa oapehom
Bergerjevo boraksovo milo
in  aioar proti   4>grrc«m, osrorenjD, |>ejc»m moi;«m iu Jrntfim neprilik.am koi«.
Oans jcomadti vtsko vnto s nsvadildm o Bpor&bl 70 v.
Zahtevajte po lekarnah in aadevnib tr-•jovtnah iakljnono Bery*rj*wa kotranova »ntla in paaite na poleg atojeoo varstveno
sniunko in na pole^stojeoi -imun podpis 0. 2*>fJ Jt Co. aa vsaki etiketi. Odlikovan s kastno diplomo na Dun.\J" iBRt
ln « «Ih»o «vetlnlo na Ntriorm raaatAvl v
Pnrtsn 190U
Vsa  djTOi»v   «•-.«.it: 'I!»iau. >aua.  auamke   K«tr^-s»r BO
BuUsjia v odvodilo, ki ae ; Ti .i p ve vsakemu celin v.j-r.-tis! * raon :<tkaruah ln aadevoin trgo-zinar
N« debolo:
j O. HeM a Comp., Ounaj, l„   Blborstrssse O W  lajubljemnl  do  dobiva v lekarnah:
Rfllaani   »i«*(iNirk. VI ardriMfh li« ^
irer,  J. M »a r,   o. JPIeeoll. C* p * Trnlaiiesv in y vseh dragih lekarnah d*
Kranjskem. 1184—4
00-45
Jteckenpfert UlUsko mleinoto milo
Bergmanns * Ko m p.,
Draždane in Dečin n. L.
je in ostane, kakor spričujejo vsak dan dohajajoča priznalna pisma, najuspešnejše vseh zdravilnih mil proti pegam ln pa v dosego nežne, mehke kože, ter rožnate polti.
Naprodaj po 80 h kos po vseh lekarnah, drogerijah, parfurmerijan, brivnicah in prodajalnicah mila.
F <5or unji   a padavici, krCih in dragih Bivo e ib botafcsin, naj zahteva u umi bro&un Id Irs «s*rconj in poštnine prosto razpošilja
pru. Srhw»rjrn-Apotlie»*#>
F ruti lafu rt av H.    3093 33
EnjieoTodja - korespandeat
z Matrovo šolo in večletno prakso za tovarne in trgovino, teli preme niti službo.
Ponudbe pod   Bogomil P" na
na uprav. „Slov. Naroda".      1399 -3
it*-
Zdravilišče Bled!
Dve novozgrajeni
(vsaka za eno rodbino) s 5 sobami, kuhinjo, verando, balkoni, vrtom, elegantno opremljeni, se prodaste. Krasna lega, Izgled na Jezero ln planino. Našlo v^ pove^upravništvo „Slov.
■ I ■
VIII
Naroda"
1340-3
Optični zavod
Jos Ph. Goldstein
Pod trančost.l
priporoča 1
vse v svojo široko spadajoče ored mete po zelo ni-ik h cenah.
PopravRto^no in ceno.
Vranja naročila z obratno pošto.
Prirodna arze&cielfzn^ta veda
ROtIC
Prav uspešna ob malokrvnosti, kožnih, živčnih, tonskih boleznih, zdravniško jako   priporočena.  Zdravljenje doma
(s pitjem) pripravno za vsak Čas Naprodaj po vseh lekarnah in zalogah voda Znamenito kopališče in zračno zdravilišče (Južno tirolsko l1 ure železnične vožnje od Tridenta) Zdraviliški dom Grand hotel de bains in parki. Odlične hiše I vrste v prekrasni leži (535 m) z velikimi 150.000 štirj. metrov obsežnimi jelo-vimi gozdi. Impozanten pregled čez dolomite. Milo planinsko podnebje 1293 —5 Se zija od 1. maja do oktobra.
SUKNA
In modno 1047-n blago za obleke
priporoča firma
Karel Koctan
tvornica za sukno
v Humpolcu
na Češkem. Tvorniške cene.     Vzorci franko.
i
Singerjevi
šivalni stroji
naj se kupujejo samo v naših proda-jalnicah, ki se vse spoznajo po tem-le kazalu:
Ne dajte se premotiti z oglasi, ki jim je namen, da bi s tem, da merijo na |ime [SIN0ER spravili v denar stare ali pa stroje drugega izvora, l«er nadih s I % m Inl ti strojev |me dijrmo urepro-dsjulrcni, ttMipetli jlfi »umi urodf^smo obe nitva ra«nn«it. 1026 11
SINGER Co.
delniška družbo za Šivalne stroje.
Podružnica:
Kofeoje, Glavni trj 79.
fteluže za trtouioo
se ceno prodajo v UuMlonlJ Mestni trg SU25.1. ndrtr.
Hftn 11»
V Spodnji Sliki se proda eno-nadstropna hiša o iostimt stanovanji; vsako stanovanje obstoji is 2 sob in kuhinje, dalje s kletjo in vrtom. Hiša stoji na primernem krajo, blisu glavne oeste in je stavba v najboljšem redu. Proda se iz proste roke zaradi izselitve, pogoji so ugodni.
Yeč se poiave pri Valentinu Gre gorcu v Mas gin it. 13. 1167-4
15
igri. Fasching-a vdovs
^n^HH naslpiteu.8.
^HHBPB^8,c',ov8 ^
Mlinarje)
sa štule mleti sproJsM O L nsO|OSO Avfnst Trpine v Easmnikn. i38i 2
Sive koroške kosa
izdeluje
tovarna
za kose
Karel Zeilinger
v Hl mm el bergu
is najboljfiega koroškega litega jekla v poljubni obliki in množini.   1342- 4 Cene in vzoroi kos se pošiljajo na sahtevanje franko.
Iz v rs to o In solidno delo
One zmerne. Popravil« se t orne lavraujejo.
o
o-
Najbolje za zobe.
Učenca
ne ispod 14 let starega, sprejme Pr.
Novski brivski mojster na Jeseni« oah, Oorenlsko. 1420-3
Trgovinski lokali
se oddajo.
V novi hisi na Miklošičevi cesti,
ogel Dalmatinovih ulic se oddasta dva trgovinska lokala s postranskimi
{>rostori ločeno ali skupaj kot en okal s centralno kurjavo.
Natančnejša pojasnila daje uprav. „Slov. Naroda". 1404—3
Išče se v trajno delo več
delavcev, iajaflev, cirku-
laristov, hlapcev pri konjih za gozdariio, o$l]ar)e, drvarje, navadne dninarje,
proti jako dobremu plačilu.
Več se izve na parni žagi v Ko-privniku pri Kočevja ali lastniku Dom Lusiou v LJubljani, Jenkove nlioo štev. 18 1452 2
V nekem trgu blizo Ljubljane se prostovol no proda m   a* ^ stoječa ob okrajni ce-
ld| V^OdMf sti, blizo farne cerkve. |l Pripravna je  za go-
ItsSssssi s^mo ali trgovino, ■šlsllsP™* zraven je tudi velika delavnioa z orodjem, pripravna za ključarsko, kovaško ali kleparsko obrt ter nekaj zemljišča.
Naslov pove uprav. BSlovenskega Naroda". 1383-2
Kinematograf „Cdison
16   Dunajska cesta
nasproti kavarno .Evropa'
V sredo ira soboto r*ov »pored
asrvfnJ 1;
1468
Slivovka
tropinovec 1295-5 kranjski brlno
se dobi"v" sodih od 00 litrov naprej po prav primerni ceni v zanesljivi ka —— kovosti v ■
veležganjarni in rektifikarni sadja
H. ROSNER & Co., Ljubljana
Sp. Šiška, poleg Eosler Je ve pivovarne.
Iščem
1457-2
učenko
veščo slovenskega in nemškega jezika za manufakturno trgovino.
T. Ogrin v Novem mestu
V«č spretnih
kroj. pomočnibou
sprejme v trajno delo Josip Roj in a,
krojaški mojster v LJubljani.   1419 3
Istotam se sprejmeta
2 učenca
nsiouencin
zahtevajte v vsaki gostilni le najboljšo
slatino
kislo vodo
ki se prodaja v korist družbe Sv Cirila ln Metoda.
I. Vrečko v Slovenjgradcu
zalagate!].
1277-2
Ljudevit Borovnic
pušlLStr  v   Borovljah (Yorl»«fr> no Koroikasi
se priporoča v izdelovanje vsskovrsinlh puisk za lovce in strelce po najnovej&t sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi prs-deluje stare samokreenice, vsprejema vsakovrstna popravil«, ter jih točno in dobro le vranjo. Vse puške so na c. kr. praskale vslcidf in od mene presknfiene. — lluslro-46 vani caniki xs stori. 17
Jstrijanske
vinske kleti
firme
PietroRocco&Coitip.
v Rovinju
1115-12
priporočajo vina lastnega pridelka, terane, moškate, reloške in rele-
Škate najfinejše kakovosti ter najfinejši, najčišči vinski tropinovec, Orrant V SOdcik od 56 litrov naprej
franko na postajo ali kopališče Rovinj po najkulantnejših,  najnižjih cenah.
Vzorci na zahtevo zastonj.
Vodovodi
konotacije, kopalBke naprave
Projekti in izvršitev pri domači
specialni tvrdki (tehn. zved. mnenja ob poventvi gradbe zafltoni).
d664- 5*
inženir-hldrotekt
Konrad Lachnik, LJubljana
Beethovenove nllce Jtev. 4.
Brzojavi: Lachnlk-UubUan^
»r* Itc* si podobo in ime
2|0tt^) ITI SL 11     (cigaretni papir in stročniee) v spomin, ker hočejo s pona-redbami zavajati konsumente.
I 191-3
Sprejema zavarovanja človeškega življenju po najraznovrstnejSih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena droga zavarovalnica Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z maojšajočimi se vplačili.
Vsak  član   in a po  preteku   petih let pravico do dividende.
ft
SLAVI JA"
-   .   -   -   vzajemno zavarovalna banka v Pragi.   -   -   - -Rez. fondi: 38,242.074-76 K. Izplačane odškodnine in kapitalije 91,936.993-72 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države
b vNmkozl sto* aiiHko-uaroduo upravo.
Vsa pojasnila daje:
Generalni zastop v LJubljani, Čigar pisarne so v lastnej bančnej hiši
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim  škodam po naiuižjih cenah Škode ceninie takoj  in najkulantneje. Uživa  najboljši  sloves, koder posluje.
Dovoljuje  iz čiBtega   dobička izdata« podpore   v   narodne   in obČnokoristne namene.
Delniška družba združenih piVOVOKn Žalec in Laški trg
izborno pivo. črno pivo „
Tslsfon štev. 187.
BSST Zalo«« v Spodnji Sliki.
F' Ptilllatvt >■       ■»*•!•■• iMfsvtater ■•■P>S> Krilialb „Saraaal *sa»", &|aM|aaa. (Stov.talsieaa 82.)
757-9
1
Za slabokrvne in prebolele!
Pilil* pristni maršala v steklenicah 7/10 I po K ISO. ^^mmmmmC-i   najfinejše vino Wermouth v stekl. 7/io I po K I —.
■Bii*«ktxmi   «aw*»aE* 916 13
FRAUCESCO CASC10, Ljubljana, Šelenburgove ulice 6. Židovske ul. 3.
vsak gnmadtt
* znamkah.   Za to dobite d veleflne higieni c ne vzorce, 6 vzorcev 90 kr., M. vzorce* 1 gld. 70 kr , 26 vzorcev 3 gld. 40 kr. poleg najnovejšega llustrovanega canovnika in navodilo za uporabo francoskih in ameriških gumastih predmetov, tacat od 46  kr.  naprej. V zalogi SO VSS kurioziteta, mnogo novosti, izdeluje predmet. Najcenejše in direktno se kupi le na pismeno naročilo. Diskretna posojate*. ESI, zaloara i<»> nrnlalilli aru m a« t Ih predmetov. Dunaj, IX. 5, Nusstiorierstrasse 3—10. 836-8
AV6UST REPIC (
Piccolo
i l    6 7 BP dvocilindrnlk, 2—3 1 8        deien K 3400 do K 4500. 12 14 HP ćetverocillndrnik, 4 sedežen  K 6800.
avtomobili
so najvarnejši v obratu; za napravo in rabo najcenejša vozila. .\ £a9itewaft«) prospekti
Generalni'zastopnik: 1015—11
Zaradi pozne sezije prodaja najnovejšo damsko, moško, dekliško, deško in otroško konfekcijo tudi pod lastno ceno 1001-31
O. Bernatovič
2:: „ Angleško skladišč« oblek" v Ljubljani, Mestni trg štev. 5.
V občini Šmihel pri Št. Petru na Krasu namerava gospod župnik Sarel Lenassi na tamošnjih obširnih skladih apnenca postaviti
tovarno za portland-cement
in hoče ustanoviti, v dosego potrebnega kapitala, društvo.
Vse predpriprave za novo industrijsko podjetje, kakor analize in pre-ekušnje kamenja, nakup zemljišč in industrijski železnični tir so že zvrseni.
Oni p. n. gospodje, ki se za to podjetje zanimajo in se ga hočejo udeležiti, se lahko o vseh podrobnostih poduče vsak četrtek in nedeljo dopoldne od 9.—12. v hotelu Union v Ljubljani, pritličje, desno. 1432 -5
Županstvo občine Šmihel.
Pletilni stroji za ročni in motorni obrat
izborno izvršeni,
za vsakovrstno pleteno blago, kakor moške in ženske nogavice, rokavice, život-nike, spodnja oblačila itd. od renomirane tvornice za stroje 1463 1
EduardDubied&Co.,Couvet(Švica):g-»dd
Generalno zastopstvo: J. Giedion, Dunaj, IZ. Kollngasse 3.
L Preprodajalci in agenti se iščejo proti dobri proviziji. — Gotov zaslužek v vsaki hiši.
--- ,-—----- " -
Stor
Največja zaloga noskih, danskih In otroških čivijei, čsvijOT za lawn-tennls In pristnih
loiuerikik lontik čevlje?.
Elegantna
In      »620 46
fako skrbna Izvršitev po vseh oenah.
Pozor!
Priporočam slav. občinstvu svojo ogromno zalogo umetno izdelanih
Pozor!
nagrobnih spomenikov
iz črnega« zelenega granita, labradorja in balega kararskega, kraškega in več drugih marmorjev; prevzemam in v popolno zadovoljnost izvršujem vsa umetna
cerkvena in stavbinska dela. Preskrbujem slike za na spomenike po Jako nizki ceni. Imam v zalogi nagrobne okvire. 1347—2 Ker delujem brez potnika ali agenta, prodajam nagrobne spomenike po Jako nizkih cenah. Z velespoštovanjem
Ignacij Čamernik, kamnosek
v Ejubljani, pomenskega ulico štev. 26«
i LJubljana, Kolosijeke ulloe 10
m i,v Tiaovsm
™ izdeluj*   prodaja in popravka ej vsakovrstno
sode!
.. .„.Ml«. —. k
Priporoča se
trgovina
z oblaillntm blasom
HUGO ML
Stritarjeve ulice št 4.
Velika zaloga
najnovejšega
in
najboljšega
blaga za ženske in moške obleke
Vzorci na zabtsvanjs poitnlns pro$tT|
Tovarna ln prodaj a oljnatih I barv, flrneža ln lakov. f
-HI  Klektrieni obrni. $
Srtaatf* lini
Brna Eberl
lita
1842.
Prodajalna in komptoar: J
Miklošičeva os sta it. 6, {
Delavnica: 1
Igriške ulioe št. 8. §
ftszunn saldu •. b. tri h %, n. prti. jsL zato. P
Slikarja napisov, P Stavbinska In pohištvena pleskarji.
Velika izblrka dr« Sohoeafoid-ovia
barv t tubah aa akad. 1 1 • fcarjs.
Zalo«* oopičsv sa pleskarja, slikarja In zidarja, itedilnega mazila za hrastova poda, karbollneja Itd.
Posebno priporočava slav. občinstva najnovejše, najboljše in neprecenljivo sredstvo sa llkaajs sobnih tal pod
imenom »mapldol". Priporočava se tudi si. občinstvo aa vse v najine atroko spadajoče delo v mesta in na deželi kot priznano reelno in fino po najnižjih cenah.
Blaž Jesenko
XJnfeija».% Stari trg 11.
priporoča
klobuke
cilindre, čepice itd.
■ najnovejše faeone =====
pa nstjniSji coni.
"Katari šelt/c 4tobro>. po o&nj in \jtz*r7&sljiiH? pote ua ti na^i se obrnejo
rjupasniU*. tkyv se breydačnc
Nov vegetabilski creme za prsi.
Najnovejša iznajdba is prirodnih pridelkov. Razvitek in obnovitev prat. Razkoien stas. Babi SS Mmo innanje. Zdravniško preizkušeno. Lonček z navodilom stane K 3 — in K 5—, poštnina 70 h. Prodaja in razpošilja goepa Kithe Menzel na Dunaju, XVIII, SchulgSSSe 3, L nadstr. 1L Znamke vseh dežela se sprejemajo.
Za pocenitevjziviia
dobavljamo naravnost na rodbine po resničnih oenah na"debelo: zajamčeno čisto laške (olivno) olje, nalttnejši čaj, holandskl kakao, sardine v oljn
in druge konserve izbrano dobre kakovosti. Posebno priporočamo prav ugajajoče odblrneJpOŠilJatve (sortiment) najfinejših specialitet, poštni zavitek sa K 15—, K 12 — in K 9—. Na željo posebne ponudbe. 1284-»?
.       KELLER & Comp., Trst, razpošiljanje živil. .% .•.
N Izdelovatelj vozov
FRANC VISJAtl
UnbUona. RlmsRalčertoBTTeOT
priporoča *svoio bogato zalogo novih lOJanin te rabljenih 28—17
Co kr. privo tovarna za cement
Trboveljske premogokopne druibe v Trbovljah
priporoča evo] pripoznano izvrsten Peom^lsajsaasl ■ eBoaaaaeaaeO v vedno Jednakomerni, vse od avstrijskega droStva inženirjev in arhitektov določene pred-dpise alede Uakovne in odporne trdote *el*>e medkriljujoeft dobroti, £Sm
tudi svoje priznano izvrstno aa
Priporočila in spričevala
rasnih aradov In oajslovitr|Sli Ivrdk so na raspolsco.
Csntoaliii urad: w-9 J, I.« IMLaaclmilifknstz?^ asa 8.
varilo!
Prosimo spoštovana gospodinja, ne zahtevajte pri nakupu kar na kratko zavitek ali zabojček mcikorijetemveč določeno znamko:
Franck
da imate zagotovilo za vedno Jsdnako in najboljšo kakovost — Pazite pri tem na te varstvene znamke in podpis, kajti naše zamotanje se v jednakih barvah,
papiiju in z podobnim natisom ponareja.
Vars%.. cnmkt. Vam. «1. Kaw. Z 4457, t:T. II WW.
Var.tr. Mwđta
Št. 14422.
Razglas.
1464—i
Pri nekem tukajšnjem psu, ki je imel temnorjavo, dolgo dlako, košat rep, dolga koničasta pokonou stoječa ušesa, dolg gobec in je bil kakih 6 meseoev star in volčje pasme, se je uradno konstatovalo, da je bil stekel.
Z ozirom na to se ovaja v smislu § 35 zakona z dne 29. februarja 1880 drž zak. štev. 35 za mesto LJubljana in za okrožje 4 kilometrov
trimesečno posla kontumacila.
V tem času se smejo psi le s trdno torbo, ki bode papadanje popolnoma zabranjevala spuščati na ulice ali pa se morajo zunaj hiše voditi na vrvici.
Tudi se ne smejo jemati psi v javne lokale, kakor gostilne, kavarne itd.
Ako bi kdo pri svojem psu zapazil sumljive znake, mora to takoj naznaniti mestnemu magistratu, psa pa do daljne odredbe varno zapreti.
Pse, ki bodo za časa kontumacije prosti ali brez dobro napravljene torbe okrog letali, bode konjač polovil in pokončal, proti lastniku pa se bo postopalo po dotičnih zakonitih določbah.
Jttestni magistrat ljubljanski
dne 22. aprila 1908.
Oee. kr. avstrijske    ^    državne železnloe.
Izvod iz voznega reda.
Veljaven od dna 1. oktobra 1907. leta.
Odhod ta Maslfaae Ivi. ieLi
/•os zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorica, d. žM Trst, ckr.drž. žel., Beljak čez Podrožčico, Celovec, Prago.
r*07 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
a-OS pred poldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Prago.
ii-40 predpoidne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel., Gorico dri. žet, Trs dri. ieL, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec.
-ob popoldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
S.4S popoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak Juž. žel. Gorica dri. žel., Trst drž. žel., Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga.
f-io zveoer. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
ras zveoer. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga.
0- 40 penedl. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorica drž. id^ Trat dri. želn Beljak juž. žel., (čez
Oaaod ta L|mal|ame ari. kolodvori
7-ao zjutraj. Osebni vlak v Kamnik.
1- OB popoldne. Osebni vlak v Kamnik ?"lO zveoer. Osebni vlak v Kamnik KTSO penedl. Osebni vlak v Kamnik. (Samo
Ob nedeljah ln praznikih v oktobru.)
Dohod v L|ahl|aao lai. ieLi
0-S8 zjutraj. Osebni vlak is Beljaka jui
žel* Trbiža, Jesenic, Gorice, Trata. 8-34 zjutraj. Osebni vlak iz Kočevja, Straže-
Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. 11-15 p red poldne. Osebni vlak  iz Prage
Celovca, Beljaka juž. žel., čez Podrožčico
ln Trbiž, Gorice drž. žel., Jesenic 2-32 popoldne.   Osebni vlak  iz Kočevja,
Straže-Toplic, Rudolfovega. Grosuplja. 4-SO popoldne. Osebni vlak iz Beljaka
juž. žel., Trbiža, Celovca, Beljaka (čet
Podrožčico) Gorice dri. žet, Trsta dri
žel Jesenic. O-SO zvačar. Oseb. vlak iz Prage, Celovca
Beljaka (čez Podrožčico) Jesenic. 8.37 zveoer. Osebni vlak iz Kočevja, Straže-
Toplic, Rudolfovega. Grosuplja. 8-45 zveoer. Osebni vlak iz Beljaka jui
žel., Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Pod
rožcico) Trata dri. ieL Gorice dri. žel.
Jesenic.
ii-BO ponoAl. Osebni vlak iz Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podrožčico) Trsti drž. žel. Gorice dri. žel., Jesenic
Dohod v Llnbliano dri. kolod
I
0-40 zjutraj. Osebni vlak iz Kamnika. IO-50 predpeldne. Osebni vlak iz Kamnika 0-10 zveoer. Osebni vlak iz Kamnika. O-SO peneol. Osebni vlak iz Kamnika. (Same ob nedeljah ln praznikih meseca oktobra.)
(Odhodi in dohodi so naznačeni v srednje-cvropejskem času.)
C. kr. ravaatsljstvo državnih železnic v Trste,
Neprekosljiva
je od mene iz najdena, na moji 8 letni hčerki, ki ima 100 cm dolge lase, preizkušena obl. varovana
lasna pomada Ella
MT   Ml Iz iiesItodlJUlli -fJHI
snovi sestavljena, tvori najzanesljivejše sredstvo proti hudemu izpadanju las, ki pospešuje rast las in brade, varuje lase prezgodnjega osivenja odstrani a tvoritev luskin, daje lasem blesk in polnost, kar neskončno olajšuje napravljenie kakršnekoli frizure. Lasna pomada Ella učinkuje že po kratki rabi. Lonček w        stane 2 K, 3 lončki 5 IL Dobiva se pri gospe
Rami 11 MItzky, Maribor Goethestrasse 2,
Odlilwr«o
m zlato kolajao v Poln s zlato kelafae
18M
Londona lota
IL nadstr., vrata 12.
1207-4
*|su.
S to znamko opremljeni
težega« JSćL&lT*išrx&rjevi ==z šumeči ==
limonadni bonboni
(mali novec«   citrom«,   jagodu.   češnja, prvenee)
so najboljši. 1191_4 Prva cešKa deln dr. orient.-sladkornin in tvornice čokolade, Kr. Vinogradi, prej A, Maršner.
naznanja slavnemu občinstvu, da si je napravilo več
1361-2
voz za prevažanje pohištva
v mesta ln na deželo.
Društvo   se   priporoča slavnemu občinstvu ter bode sprejemalo vsako-
vrstne selitve po najnižjih cenah in naJugo^elšUi pogojih
Pojasnila se dobe na Sv. Petra cesti it 5.
m i o IIO
Varujte se ponaredb!
pralnih strojevv „Mldampf"
se je doslej prodalo. Noben tvorničar parnih pralnih strojev ne more dokazati niti primeroma podobnega števila prodaje. Naša letna produkcija prekaša najstarejše tvorničarje kadnih pralnih strojev. To dokazuje jasno in glasno, da bo praktična gospodinja z zanesljivim preudarkom vedela izbrati original in resnično dobro blago. Johnova »Volldampf« je torej parni pralni stroj sedanjosti, ki ga najbolj kupujejo. To je dobrota za vsako gospodinjstvo. Opere perilo bleščeče belo in je varuje doslej nedosežno. Prihrani se časa, dela in denarja več nego 75°/0.
J. A. John, delniška dražba
na Dunaju, IV 1, Frankenbergg. 4, 1167
Samo blagovno znamenje! 66f [10 „Volldampf" je porok za pristnost
Preknpci in agontje saielJenL
674-4
Pile naj se naravnost:
IVAN SCHINDLER, Dunaj lll/u, Erdbergstr. 12.
100.000 komadov
IVAN SCHINDLER, Dunaj III/., Erdbergstr. 12.
pošilia že veliko let dobro znane stroje vsake vrste za poljedeljstvo itd.
kakor: mline zs ssdje In grozdje, stiskalnice za sadje In grozdje, škropilnice, poljsko orodje, stiskalnice za seno, mlatilnice, vitle, trijerje, čistilnice za žito, luščilnice za koruzo, slamo-reznlce, stroje za rezanje repe, milne za go-lanje, kotle za kuhanje klaje, sesalke za vodnjake In gnojnice, vodovode, svinčene cevi, železne cevi I. t. d. postranske komade zs vse stroje, četudi niso bili pri meni naročeni. — Kose za v»--ixi*&      slamoreznice iz la Jekla
!po izdatno znižanih cenah!
ravno tako vse priprave za kletarstvo, medene pipe, sesalke za vino, gumijeve in konopljene cevi, gumijeve ploče, stroje zs točenje plvs, skrinje zs led, stroje za sladoled, priprave za Izdelovanje sodavode In penečih vin, mlin za dišave, kavo Itd., stroje za Izdelovanje klobas, tehtnice za živino, tehtnice na drog, steberske tehtnice, namizne tehtnice, decimalne tehtnice, železno pohištvo, železne blagajne, šivalne stroje vseh sestav, orodje In stroje vsake vrste za ključavničarje, kovače, kleparje, sedlarje, pleskarje,
vse pod dolgoletnim jamstvom po najugodnejših plač. pogojih = tudi na obroke!
Ceniki z več kot 500 olikami brezplačno in poštnine prosto.
H Dopisuje se tudi v slovenskem jeziku. |
Postne kranllnloo itev. 49.08*.
Telefon štor. ltt
Glavna posojilnica
Ant. Presker
krojač, 17
Ljubljana, ju. Petro c. 16
priporoča
svojo ¥011110 zalogo gotovih oblek sa gospodo in dečke, Jopic in pla&čev za gospo, nepremočljivih havelokov itd. itd.
Obleke po meri se po najnovejših vzorcih in najnižjih cenah izvršujejo.
m
m m
a
9
1 si
m m
Si
s
IPekarija slaščičarna
ID
kavarna
j. ZALAZNIK
Stari trg št. 21.
= ftUjaUte: =
Glavni trg 6 Sv. Petra cesta 26
-* a
I«
Bogato
klobukov
za dame In dekleta za spomladansko ln poletno = sezono =
razpošilja, franko In brezplačno
modni salon
Henrik Kenda
LJubljana. Mertnitrg
Fv«ob
CT^'j t) Jo
leke -^Popravila.
ejeno zavezo
ao Kongresnem trsu it. 15, Souvnnovo hlin v UuHlant
spreieama in lzpla6u|e hranilne vlogo
obesmje p i\ % od m vložitve do doe ?zdii
kroz odbitka rentnega davka. *2 7
Uradno uro od 8.—12. dopoldne in od 3. —f. popoldne.
ffranilne knjižice se sprejemajo kot gotovina, ne da bi se obrestovanje pretres)c-
Edina zalofia
izvirnih
ameriških i čevljev.
ATitr.-iBsriiki
čevljev
v £jubljani
poleg kavarne „pri Slonu".
Pazite natančno na firmo.
^ Češka delniška pivovarna v Č. Budejevicah K
^        delniška glavnica K 2,500.000
►*ai        priporoča svoja z mnogimi nagradami odlikovana
svetla piva
varjena na plzenjski način in temni granat.
^s^ Pivovarna je bila poslednji čas razširjena na letno proizvarjenje i^_a 220.000 hektolitrov in lahko konkurira s komerkoli.
V Ljubljani se toči za sedaj to češko pivo 1380—2
Odino v hotelu pri „MaliČu"  (firma A. Deghenghi.)
Pogoje in cene za p. n. gostilničarje na zahtevo radovoljno prijavlja ,
$4 uprava češke delniške ptoouarne o Ć. Budeleulcali. p%
Prodaja v korist   Družbe sv. Cirila in Metoda v LJubljani.1
t t
^ Pr
Tovarna pohištva J. J. NAGLAS
Ljubljana, Turjaški trg it. 7.
■-v
Največja zaloga
pohištva
za spalne In Jedilne sebe, salone In gosposke ssbo. Preproge, zastorjl, modrool na vzmeti, Zlmnatl modrool, otroikl vozlokl Itd.
IV-
166-17
G
(JI
C«-
5 o
<
(D
13
M
00
Najceneje in najhitrejša vožnja v kurio je s parniki J^mmk^L Uovds"
iz
a oesarskiml braoparnSki „KAISER WILHELM II.', flKRONPRlNZ WILHELM"V „KAISER WILHELM d. OROSSE".
Prekomeraka volnjai traja sama dni.
Natančen, zanesljiv poduk in veljavne vozne listke aa parniko gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke aa vse proge ameriaaih železnic dobite w Kif aalalf amaal edino le pri
IVARDB TAVČARJU, KolodTorsta alice št. 35 s
nasproti ebčeznanl gostilni „pri Starem Tislerju". M
Ođbođ la 10ubijane je vsak torek, oetrtek ln soboto. — Vaa pojasnila, ki se tikajo potovanja, toflno ln |brezpla>
finOp — Postrežba poštena, roolna ln solidna. £g
Potnikom, namenjenim v zapadne države kakor: Colorado. Moxik-j, Califor- aaso
nr}o, Arizona. Dtah, Wioming, Nevada, Oregon in Washington nađi nase •J*
drottTO posebno ugodno in izredno edno Črea aaivooton.  Odhod na tej wm
progi iz Bremna enkrat mesečno. 8044—34 asa
To aa dobivajo pa todi Hatki preko Baltimora in na vse ostale dela sveta kakor: BraaHijo, Krjbo, Bosnos-Aires, Oolombo, Singapore v A vet ral i jo itd
^67785
05
Zajamčeno nepremočijivo mazilo za usnje
HEVEAX! !
dela  nanje mebko, trdno* in zajamčeno nepremočljivo. Pločevinasta Skatlja s Čopičem stane 3 K, 10 Škatelj Na strokovnih razstavah samo najvišje odlike.
Zaloga za Kranjsko: FR. SZANTNER
Langen & Wo!f, Dunaj X, LaieiiDargerstrasse 53.
tv/ornlci
Sretovnoslavni zaradi preproste in solidne sestave.
Originalni motorji ,Otto'
▼ svezi b480 29
z napravo za sesalni plin
sa kurjenje % rjavim premogom, fužinskim ali plinovim koksom, kauma-sitom ali ogljem.
Gospodarsko najbolj primerna obratna moč novega časa I
Originalni motorji „0tti" sa svetilni plin, bencin, bencol, petrolin, karbonol.
Meščanska restavracija na Sv. Petra cesti 47
Podpisani si dovoljujem slav. občinstvu naznaniti, da bom otvoril
v soboto, dne 18. t m. na novo urejeno 11
i^ejeemjrt© rejtaureieij©
. prej Hafnerjeva pivnica na Str. Petra cesti it. 47. =
Točilo se bode priznano dobra pristna vina iz najboljših vinskih goric, do- I lenjec (cviček) iz Gadove peči in Drenove, fini, bizeljec, vipavski rizling, | burgundec, dalje izvrstna istrska vina, refeško in svetovno znani kraški teran. Dalje vobče priljubljeno plzensko pivo (prazdroj) iz meščanske pivovarne
v Plznu ter priznano dobro pnntigamski marčno ln bavarsko pivo. Izvrstna dunajska in italijanska kuhinja.  Vedno sveža gorka in mrzla jedila.  Poleg moderno opremljenih popolnoma prenovljenih restavracijskih prostorov je slav. občinstvu na razpolago prostorna prijazna
uinjl^a l^lct
urejena po dunajskem vzoru Postrežba dobra in solidna.
Gene primerne.
Sklicuje se na svojo večletno prakso, katero sem si pridobil kot restavrater v raznih najfinejših restavracijah v Gorici in Trstu, sem si v svesti, da bodem v vsakem oziru ustregel slavnemu občinstvu kar najbolje.
Za obilen obisk in naklonjenost si. občinstva se najvdaneje priporoča
1389—3
restavrater A. DEKLE V A.
Zastonj razpošiljam
mol ilustrovani cenovnik.
Ure, razno zlatnino = in srebrnino =
prodajam po zelo ;n ždn.h cenah.
FRANC KEBER
urar<
in trgovina zlatnine In srebmlne
LJubljana, Dunajska cesta it 12.
r
Najnovejša, najbolj senzacijonalna iznajdba
za ohranitev lepote in mladosti.      Pomladitvena sredst a
Adlin, rdečilo za lica in Adlln creraa
napravljeno iz neke indijske korenine. Zak. var, obi. preisk, zdravniško priporočano 1379 2
Adlln rdečilo za lica
daje upadlim, bledim in brinetnim, tudi zoprno rdečim licem rožnat dih od prirodne rdečine lic nerazločTjiv Presenetljiv uspeh na vsakem obrazu. 5 K.
Afflffl tFDfflO edini svoje vrste, ne masti, odstrani HUIIII liclllc vse napake polti, dela stare obraze mlade; mladi ostanejo večno mladi. Koža se napne, obraz postane poln. Vse vrste peg, izpuščajev, ogrcev izginejo. Obraz in roke dobe presenetljivo beloto in gladkost   Lonček 2 K, veliki lonček 5 K.
hyg. neutr. neslutnih prednosti, odtegne luknjicam v koži vso tolščo in ne-iz katerih sicer nastanejo ogrei. Kos 1 K.
"I
Bila sem odurna, sedaj sem lepa I
Vaše blagorodje! Zaradi boletui aem im.la bledo, rumenkasto polt ter up»dlo zprbaa-ceno koio. odkar r>lnm V.ie Adlin rdečilo za lica in Adlin cr me sem .zgubil, vsa to. Z njima aem jaku zaduToljn*
MARIJA .JUNGWIRT soproga ravnatelja kon.rip. urada na Đnnajn, XVIII, Giirtet.tr. 47.
Adlln milo
snago
/! lil tli lili riOV presenetljivega učinka na koži popol-HUIII1 y UUkJr noma neviden, bel, roža in creme 3 K.
Dobiva se v parfumerijah, drogerijah, lekarnah. V Ljubljani se dobiva v L Maverjevi lekarni pri „Zlatem Jelenu", na Marijinem trga.
Centralna zaloga na Dunaju XVIII, Edelholgasse 4 L
razpošilja proti vpošiljatvi zneska ali po povzetju na na vse kraje. Od K 10 — naprej franko.
H
Za spomlad!!!
Krasne novosti za ženske —r volnene obleke.
Tttaaistaailno 1.1858.
Telefona za Dunaj fl. 350 In it. 20585.
Veletržec z vinom
A. KAJFEŽ, Kočevje.
ITiliialke s
LJUBLJANA« (prodaja na debelo). i 39 t
DUNAJ l.9 Mohermarkt it. 3. (restavracija). ■ DUNAJ XVI.. Sechshaus Viadukt itev I (restavracija). | DUNAJ XV., Mariahllfergurtal 33 (prodaja na debelo). J
geV* Varat, znamka : Sidro.
Liminent Capsici comp.
nadomestilo
3376-33
Pain-Expeller s sidrom
prianano laborno , bolečine tolažeče In odvajalno mazilo ob prehlajenju Itd.; po 30 k, K 1*40 iL K 2- ae dobiva v vseh lekarnah Pri nakupu tega splošno firiljabijenega domačega zdravila naj se jemljejo le originalne steklenice v akatljicah s nafto varstveno znamko „sidro" potem je
vsakdo prepričan da je dobii orig. izdelek Dr. Rlohterjeva lekarna pri zlatem levu v Pragi. Kli&čina c. 6 nova.
H>i.po«il tanje ra&k dan
1
-zaloga loškega sukna-
Za neveste prav ugoden nakup.
Imsm svezo z najboljšimi tvornicami in tom lahko svojim ceoj. odjemalcem najbolje postregel. — Najzanesljivejša trgovina, ker strežejo domači ljudje.
„Pri Ciril« in Modu"
iljttdjui,li%iijmiilit(iLL
Nasproti loteriji.
1
uuMjana Mihael Kastner uejjann
Zalaga tržažkih čistilnic rudninskih olj t Trsta.
priporoča stalno zalogo: olja 2a snaženje, brezbarvno olje, vaaellnovo olje, tečajno olje, vretensko olje, vulkansko olje, cllindrsko olje, kompreaorako 01 e, atrojna mast.
Bencin zadačen ali nezadačen. 1379—3 n _a. m a I a. ■ dvekronski, trikronski in najfinejše ce-■ eX"Oie| ■ sarsko olje v sodcih in kasetah
po najnižjih dnevnih cenah.
Najkrajša in najcenejša V AMERIKO
pot
z modernimi velikimi brzoparniki iz Ljubi j ane čez Antverpen v Hew Tork
f« proga
deča %ae%da *
Na najvišji kaz Njegovega $fec. in krepost Veličanstva
XXIII. c. kr. državna loterija
za skupne ucjesl^« dobrodelne namene
Ta denarna loterija,
18.390 dobitkov u gotovini v skupnem znesku 513.580 K.
edina v Astriji zak dovoljena, obsega
Glavni dobitek znate
Z00.000 bron
u gotovini.
Srečkanje bo nepreklicno 14. maja 1908.
Sna srečka stane 4 krene«
grsafce se dooUslo pat oddelka sa driavne lofart|a aa Dnnafa HL, Vardara ZoHamtstrasse 7, v loterilah, trafikah, pri davčnih, peetaifa, brzojavnih in železniških aradih, v snen|s*iiesh Ltd. Iaralni načrti za odlemalce srečk z a s t o n |. — Srečke se dostavijo poštnine prosto.
1142—6
C. kr. loterljsko-dohodnlnsko ravnoteljstvc,
Oddelek sa drinvne loterije.
JOSIP STUPICA
jermenar In sedlar
v LjuDUanl. Kolodvorske ulice itev. 6.
Priporočam svojo bogato zalogo najrazličnejših
konjskih oprav
:-■— kakor tudi krasno opremljeno =====
kočije, druge vozove in : najrazličnejšo vprežno : L"'        opravo =
katero imam vedno v zalogi, kakor tudi vse druge v sedlarsko obrt spadajoče potrebščine  kakor   tudi   že obralMjrnene tozo«e in konjske oprave.
I
Ns naših p »mikih Flnland, Kroonland, Vaderland, Zeelaad in Sanuaadki oskrbujejo vsak teden ob sobotah redno vožnjo med Antwerpnom in Novim Torkom je snaŽnost, izborna hrana, vljudna postrežba in spalnice po novem urejene v kaj it e za 2, 4 in 6 oseb, sa vsakega potnika eminentnoga pomena, ter traja vožnja 7 dni. Odhod is LJubljane vsak torek
popoldne. 20—17
Nali pamiki voifto tudi as meses po večkrat čez Kanadu v Severno Ameriko in je ta vožnja izdatne cenejša kakor na Novi Tork. !
Pojasnila daje vladao potrjeni zastopnik
Franc Dolenc
v Lubljani, Kolodvorske ulice ode.ej 26
od južnega kolodvora na levo pred znano gostilno ..prt Starani Tišleiiu',
L
Priporoča se bogata zaloga
zdravstvenega orodja za bolnliko postrežbo,
obvezila za zdravstvo, Soxlettbandažo Itd.
V Ljubljani
o o
e o
OJ
e
O O O
e
FR. ŠEVČIKv Ljub"an!
židovske ulice št. 7
puškar
priporoia svojo veliko zalogo raznovritnik
41 17
pušk in samokresov
lastnega lsdelhs, kakor tudi fcesajft|aJrin, enlakia in oesldh stroge preiz-imsenft pašk, aa katere jamčim za dober strel. — Posebno priporočam lahka trooevke in puške Book s Krappovimi cevmi sa brei-dimni smodnik.
Priporoeam tudi veliko zalogo vseh
lovskih potrebščin
po s*ajalž]th, etaah.
se UvTin|e|e
Cenovniki na zahtevanje zastonj in poštnine prosto
ta lanealtivo
■
4
ogaška Slatina
" Štajersko. -
Železnica«, post« in telcjrraf.
t Carska kopališče, moderno urejeno zdravilišče z vodo. 1353—2 . KspsHHt ltyris, novovpeljane kopeli z ogljikovo kislino.
Pralskuiaao Se*ravillićs aa želodčne, Črevesne, bolezni na jetrih in v ledičan, kron. zagatenje, hemoroide, kamen, * odebelelosfc, sladkosečnost, protin, katarje v požiralnika in jabelku, slabostim srca.  Zdravilni vrelci, podobni onim v Karlovih varih in Marijinih varih. — Dietetsko In terrafnsko zdravljenje. Električna razsvetljave. Lift. f Moderna kanalizacija. —————_____
SVETOVNOSLAVNI
m -116
FERNET-BRANCA
tvrdke FRATELLI BRANCA v MILAN
EDINE IN IZKLJUČNE LASTNICE TAJNOSTI O PRIPRAVLJANJU
JE NAJUSPEŠNEJŠA ŽELODČNA GRENČICA NA SVETU
Neutrpljlva v vsaki  družini! Dobiva se v Ljublja* i pri: J. Buzz< liniju; Anton Staculu; slaščičarni Jak. Zalaznlka.
P A T E N T EI IBlofiaJne. *
em«»*«ins»  Iznoslnle  An  lmkoi*lš«a        H    B proti   poiarn   in vloma,   „Foxa I tuw   dr* «1"V   V3 tj" a tt a sni    ■ pisalni  stroji, ameriško   po- I
m. 6ELBH
Inženir in zapriseženi patentni posrednik aa Baaa|a H|
VII. Siebensterngasse 7, nasproti c. kr. patentnemn oradu. m
M
Narodne vezenine
namigni prti in prtič^i, torbice, jagrinjala ja oJ^na in postelje blazine itd, v najlepših narodnih motivih. Orijentals^e vezenine v ^latu in srebru in sviti* Jflekani idrijski izdelki, narodne  zastave in  trakovi vedno v
3a togi pri
P. Jrfagdić, Ljubljana, Prešerncie u L T.
Zastonj in poštnine prosto naročajte _ moj novi veliki —^—
cenik s koledarje
za vsakovrstna darila, ki je ravnojzšel.
FR. ČUDEN -M-
proti poiarn in vloma, „Fox" pisalni stroji, ameriško pohištvo za pisarnice ceneje nego kjerkoli. — Bečko skladište blagajna, delničarsko društvo Zagreb! Hlca 22. 34*4-86
Popolna oprema
za novorojenčke otroško perilo
v zalogi za vsako starost pnpo rož* znana trgovina s periloss
C. J. HAMANN |t
LJIBLJAVA.
Perilo lastnega izdelka.
1870 Uttmnodrtmm 1870. ^
Gnčar&Mejač
a
l
Ljubljana=
PietouoTO bMw a
S
I t
LJubljana Stari trt 26
Ceniki za optično blago In separatni ceniki ur in ===== zlatnine ze razpoiiliafo franko. =====
priporoča svoi dobro ureje,
:: optični zavod
kakor razna očal M sčlpalce dalfnoglel
toplomeri e, zralug merje itd, — oć,.; ščipalci se napravijo ■ tanČno po zdravnisk recepta.
Velika naloga
*•■-   " raznih
žepnih in stenst
zlatnine in srebrni
::   :: v poljubnih cenah in najboljši izvršitvi. :: ::
Vsled naraščajočih naročil sem 858 15
oddelek za Izdelovanje oblek po meri Izdatno povečal.
Tudi sem nabavil večjo zalogo Inozemskega in pristno angle-
==  škega blaga* — ==
zaloga in izdelovanje oblek
Ljubljana, Dvorski trg štev. 3.
k Comp.
U LJUBLJANI
Prešernove nlice št 44.
Izdelovalec mrtvaških krst in posojevanje mrtvaških voz.
1407 3
Brzojavni naslov: VID ALI, LJUBLJANA.
Berbabnylev podfosforokisli
--j  Zaloge skoro * vseh lekamicah!
Pristen samo s spodn|o w varstveno znamko. m
Herbabny|ev
lit
apneno železnnti sirup.
Že 38 let zdravniško preizkušen in priporočan prsni sirup. Razkraja slez, blaži kašelj,
pospešuje tek. Povzdiguje slast in reditev irupla in je izboren za tvoritev krvi in kosti. ^ _
Steklenica 2 K 50 h, po pošti 40 h več za zavoj. jSj'     ssHszSasSSnESiŠSB     fijjjl Steklenica stane 2 K, po pošti 40 h več za zavoj.
Pred ponaredbami 88 svari. u|
■:g8iiszi. Dr. Hellmanna lekarnica „Zu|p Barmherzigkeit" SmStn^i
Zaloge pri gg. lekarnarjih w  I^fabllanl  in   I%ovem   mentn. 4-226 10
aromatiška esenca
Že 33 let uvedeno in vrlo preizkušeno  bolečine tolažeče sredstvo za vdrgnenje Lajša in odstranja bolečine v sklepih in mišicah ter živčne bolečine.
Steklenica stane 2 K, po pošti 40 h več za zavoj.
Elegantno pomladanske novosti: (m»«*» '* Mm^
Szantner
Otroške čevlje Ameriške čevlje Dokolenice (JflmuJe) v najveCJi izberi. 3
v izvrstnih ka-k ako vos ti h po zmernih cenah.
Selenbursooe ulice 4 # LluMlmo * Jelenbursooe ulice 4
sjzaaazl zaataal la poštnine prosto.    Saaan|a naročila točno proti povzeti a.
izdajatelj in odgovorni urednik: Basto Pnstoslemiok
Lastnina in tisk .Narodne tiskarne*.