I 1 t fr I E S 1 £• ; .............................. ‘ p..................................... DELO GLASILO KOMUNISTIČNE. PARTIJE TRŽA ŠKE GA O Z E M L J A >Leto Vlil, štev, o? (410) TRST - SOBOTA, 13, OKTOBRA 1956 jdfejPosamezna štev. 25 lir Predsednik republike t'1 J. Gronchi obiska v nedeljo Trst c,f» Pomemben govor visokega gosta ‘f Razgovor tov. Stanke d«. Hrovatin y- J nedeljo zjutraj je prišel kratek obisk v Trst predalnik Italijanske republike Invaimi Gronchi, ki se je s ■n odvzal vabilu Vsedržavne-združenja novinarjev. Naj-'ji predstavnik države je pri-*1 v naše mesto s predsednici vlakom točno ob 9. uri. Na 'staji so ga pozdravili pred-aVniki krajevnih oblasti ter 31I ^lamenta. Po pregledu po-1 f°jene čete 82. pehotnega polne je visoki gost odpeljal v 'femstvu krajevnih predstavni-,v do vladne palače. Med po->»- lo je bil deležen prisrčnega 'tdrava tržaškega prebivalstva, se je zbralo v velikem števili a ulicah po katerih je šel lfevod avtomobilov. V vladni palači mu je generili komisar predstavil krajne osebnosti. V imenu sionskih izvoljenih predstavni-je župan tov Dušan Lovri-izročil pozdravno pismo p re-predsednikovega tajnika. Za-'C strogega protokola sloven-'Ct predstavnikom žal ni bilo '°goče osebno precitati podava. ^ občinski palači, kamor se predsednik republike podal spremstvu peš, so mu predilli vse občinske svetovalce, ^sotna sta bila edino oba e 'larhista. Župan Bartoli je M kratek nagovor, v katerem iznesel najbolj pereče kra-V'!l‘ probleme. Meti drugimi osebnostmi in predstavniki političnega in gospodarskega življenja Trsta, je predsednik republike v nedeljo sprejel tudi župane podeželskih občin. Na sliki : štirje slovenski župani, ki so bili ravnokar predstavljeni Groneliiju, (od leve proti desni: Dušan Furlan, župan občine Devin-Nabrežina, Dušan Lovriha, župan občine Dolina. Jože Bizjak, župan občine Repentabor in Alojz Pirc, župan občine Zgonik) Pozdravno pismo tržaških Slovencev 1 nedeljo je župan tov. samo najvišjega predstavnika Dušan Lovriha, v dogovoru države, temveč tudi doslednega z ostalimi župani slaven- čuvarja in poroka ustavnih na-shih podeželskih občin ter | čel. Nam Slovencem so pri srcu v imenu slovenskih izvo- ^ zlasti manjšinske pravice, ki jih Ijenih predstavnikov izro-ril po protokolarni poti predsedniku republike naslednje pozdravno pismo; Gospod Predsednik Republike ! Trstu in vsemu prebivalstvu področja je v čast, da lahko pozdravita v svoji sredi Vas, najvišjega predstavnika države, edinstva in duha demokratične Republike. Čustvom veselja in izrazom prijateljstva, ki sle jih deležni, odkar ste dospeli v naše kraje, se pridružuje tudi slo. venski del prebivalstva. Zato dovolite, da Vas kot izvoljeni predstavniki tukajšnje slovenske narodne manjšine še posebej toplo r^ro in hočem to še posebno Alzati danes. Vendar gospod ton, sprejem vašega mesta, prisrčen in tako topel po-občinskega sveta, katere-^i predstavljate, me sili, da ftoejn nekaj zahvalnih besed, 5° obenem tudi besede priz-So za trdo in težko delo, ki ^do tu opravljeno, ter željo, se to delo tudi v bodočno-nndaljuje v vedno večjo ko-| oiestà, za rešitev njegovih Južnejših vprašatij. ^i imate veliko odgovornost, fcozn jo, rekel bi, nalagata kovina s svojimi dogodki in yjepis s svojo nes premeni ji-Ureditvijo. Obmejno mesto, l7*ia skupno z obvezo ter du-b,,o in politično nujnostjo o-,^6e, tudi poslanstvo, da je in po možnosti zliva f(lVnotežje pravičnosti težnje trndicije različnih civilizacij, 'hi tudi v različni harmoniji , i napredka v raznih deže-kakršna sc kaže danes za 'Jno bolj potrebno, je nacio-, Zttle prejšnjih časov poko-Q ne samo bolj živa zavest e*Ae solidarnosti, temveč 1 sami interesi, ki zahtevajo ltnevanje in sodelovanje, in V svojem kratkem razgovoru je tov. Hrovatinova še posebno podčrtala vprašanje slovenske šole. Jedrnate in preudarne besede naj višjega predstavnika države, ki je s tem še enkrat pokazal veliko razumevanje za sodobna vprašanja, posebno še tista, ki se tičejo narodnostnega sožitja, so imele ugoden odmev v tržaški javnosti. Mislimo, da bi morale te besede služiti kot nauk tistim krogom, ki v Trstu še danes podpihujejo mržnjo proti slovenskemu življu in tako dokazujejo, da jih zgodovina ni prav nič naučila. Predsednik republike se je zjutraj udeležil tudi svečane otvoritve 6. kongresa italijanskega tiska v gledališču Verdi. Popoldne je visoki gost prisostvoval otvoritvi doma matere in otroka v Žavljah. Na Opčinah pa si je ogledal gradbena dela za novo naselje beguncev. S predsednikom republike je imel kratek razgovor na občini tudi občinski svetovalec dr. Dekleva, ki je iznesel vprašanje naših narodnih pravic, čeprav je bilo predhodno domenjeno med KP. NSZ in SDZ, da bodo slovenski občinski svetovalci intervenirali skupno. Toda dr. Dekleva se tega ni držal. Nedvomno bi bila intervencija učinkovitejša in bolj koristna za tako važno vprašanje, če bi se dr. Dekleva držal sporazuma in hi ne nastopil sam. Na vsak način je tak njegov postopek obžalovanja vreden, ker ne vzpodbuja enotnih akcij. Ugoden odmev govora predsednika republike ustava Republike jamči in ki jih nadrobno označuje in priznava Posebni statut londonskega sporazuma in o katerih si želimo, da bi postale čimprej zakon. Gospod Predsednik, prepričani smo, da bo tudi ta Vaš o-bisk, ki je vsemu prebivalstvu Trsta in okolice posebno drag, pripomogel k popolnejšemu spoznavanju in pospešeni zadovoljitvi vseh tukajšnjih potreb in med njimi tudi želja slovenske manjšine. Zalo Vam še enkrat izrekamo svojo dobrodošlico. Trst, dne 7, oktobra 1956. V imenu slovenskih izvoljenih predstavnikov : FURLAN DUŠAN, župan občine Devin-Nabrežina PIRC ALOJZ, župan občine Zgonik GRBEC MARIJ, pokrajinski svetovalec odv. dr. JOSIP AGNF.LETTO, občinski svetovalec za občino Trst GOMBACC1 FRANC, občinski svetovalec za občino Trst LEGIŠA DRAGO, občinski svetovalec za občino Devin-Nabrežino LOVRIHA DUŠAN, župan občine Dolina BIZJAK JOSIP, župan občine Repentabor ŠIŠKO VIC KARL, pokrajinski svetovalec odv. dr. JOŽE DEKLEVA, občinski svetovalec za občino Trst FERLUGA K1LJAN, občinski svetovalec za občino Milje JERCOG VALENTIN občinski svetovalec za občino Dolino Proces proti ”Lavoratori dr. Pincherlu preložen i n Obramba predložila bogato dokazno gradivo o vlogi Pagnini] a Ogorčenje antifašistov in bivših partizanov f^ovor. ki ga je imel preilsed-ni k Italijanske republike na sprejem .u v občinski palači, je imel širok odmev, ker je to resen odgovor mnogim ljudem in kaže obenem enega izmed osnovnih problemov našega mesta: pogubni značaj borbe med nacionalizmi. V svojem govoru se je Gronchi, kot predsednik republike in dosleden italijanski demokrat očividno obrnil prav posebno do italijanskega nacionalizma in tistih izrazov, ki so prišli na dan ob priliki njegovega prihoda v Trst s strani določenega krajevnega desničarskega tiska. Isti tisk se danes jezi zaradi izrečenih besed s strani predsednika republike, ker se čuti neposredno prizadet. Prav tako je s srdom reagiral na izjave slovenskih županov ter pokrajinskih občinskih svetovalcev slovenske narodnosti, ki so bile iznesene v pozdravnem pismu zaščitniku in čuvarju ustavnih pravic, v Sporazum med KP1 in PSI ‘J solidarnost, rppričam sem, vsa Italija je icona, da se r/ zavedate te odgovornosti in zaradi i niso te moje besede, kot dejal, samo priznanje za Oljeno delo, temveč za ti--ij Gir bo znal Trst storiti v j' službi in službi Italije, , f'«a mora biti: činitelj rav-; ,:ja, sloge in miru v Evro-^ v svetu». ^ 'dsednikovc besede so vsi -Vaici sprejeli z dolgotraj-, ploskanjem, razen misov-G so molčali. Predsednik a^ike se je nato zadržal še časa v občinski palači. r,v 1 tej priliki sc mu je po-približala naša občinska t vnlka tov. Stanka Hrovatin , v Predstavila kot suovenska Jica. Naša svetovalka je v '/i'1 tržaških Slovencev na-«j . il predsednika Gronehija !i,v 'tervenira pri vladi za spo-slovenskih pravic, ki so i^v^jnmčene v republikanski *n v Posebnem statutu. D rejšnji leden sta se sestali tajništvi K Pl in PSI in se dogovorili o novem sporazumu, ki sta ga nato odobrili. Besedilo sporazuma se glasi : «Tajništvi PSI in KPI sla na podlagi pooblastil svojih vodstev proučili vprašanja novih o-blik enotne politike delavcev z ozirom na novi položaj. Odnosi med obema strankama - kol so sc izoblikovali v praksi v teh letih — so • pokazali teren, na katerem morajo danes sloneli borbe za izvajanje ustave v vseh njenih delih za obrambo življenjskih interesov delavstva, za gospodarski razvoj države, za mir in za pomiritev. Prav v tej borbi se uresničuje enotna politika delavstva. Obe stranki se strinjata v mnenju, da prinaša spremenjen položaj zanju različne oblike sodelovanja od onih, ki so bile določene v paktu akcijske enot. nosli iz leta 1916. Zaradi lega sta sklenili, da bosta zajamčili razvoj odnosov med socialisti in komunisti s posvetovanji v centru in v pc-riferičnih organizacijah za proučevanje vprašanj, ki so osnovnega interesa za delavski razred in za akcijo skupno vsemu delavstvu». PSDI se zaganja proti sporazumu V vodilnih krogih PSDI so po objavi sporazuma takoj zagnali vik in krik, češ da je to nov pakt, ki bo zelo oviral socialistično združitev. D očim so nekateri voditelji PSDI še precej zmerni v svojih ocenah, sc je Saragat še najbolj zagnal proti novemu sporazumu. Omenjeni se še vedno noče otresti svojega protikomunizma, ki ga postavIČa kot osnovo bodoče socialistične združitve. Sicer pa je s strani nekaterih voditeljev PSDI sporazum med KPI in PSI, ki v resnici ni niti najmanjša ovira za socialistično združitev, le pretveza za zavlačevanje združitve. katerem je govora o potrebi priznanju pravic narodne manjšine, ki so zajamčene v republikanski ustavi in v Posebnem statutu. Demokratični T ržačani, Slovenci in Italijani se zelo dobro zavedajo, da so iz zemljepisnega in zgodovinskega vidika tega ozemlja dani pogoji za zaostre-vanje trenj med obema nacionalizmoma, kar je ovira za re-žitev zelo resnih gospodarskih in političnih vprašanj. Zavedajo se, da predstavlja vsak nacionalizem še danes največjo nevarnost za demokratično in procvitajočo bodočnost Trsta. Zemljepisni pogoji tega ozemlja so bili še poslabšani zaradi načina teritorialne rešitve. Namesto da bi se vprašanje tisoče v beguncev rešilo čim bolj pravično, se skuša te ljudi uporabiti kot manevrske množice nacionalizma. Dejstvo, da se zavlačuje izvajanje določb Posebnega statuta o pravicah Slovencev, gotovo ne pomuga rešitvi problemov prebivalcev italijan. ske narodnosti onstran meje. Obisk predsednika republike v našem mestu ni prav nič navdušil tukajšnje nacionalistične kroge. V Trstu se pa s stra■ ni teh krogov z navdušenjem proslavljajo nekatere zgodovinske obletnice, zato, da se jih lahko izkoristi za nacionalistične manifestacije, dočim se po drugi strani docela pozabi obletnico proglasitve republike, republikanske ustave, padca fašizma. Vse to kaže desničarski in popolnoma nedemokratični značaj krajevnega nacionalizma. Tržaški komunisti, Slovenci in Italijuni se popolnoma strinjamo z besedami predsednika republike. Zvesti internaciona-lističnim tradicijam tržaškega razreda se slovenski in italijanski komunisti borimo proti vsakemu nacionalizmu in z vsemi silami podpiramo stvar miru in mirnega sožitja med obema narodoma ter vztrajno podpiramo solidarnost in bratstvo tu živečih narodnosti, v duhu medsebojnega spoštovanja, obrambe pravic Slovencev na lem ozemlju in Italijanov v bivši coni B. Komunisti se zavedamo odgovornosti, ki jih je v svojem govoru nakazal najvišji predstavnik države. Zato bomo tudi v bodoče vložili vse svoje sile v akcijo prepričevanja, da se bodo vsi Slovenci in Italijani vedno bolj zavedali kako velike važnosti ja ta naloga. Zmaga F10M v Tržiču Prejšnji petek so bile v Tržiču volitve notranjih komisij v obratih GRDA. FlOM beleži na letošnjih volitvah pomemben na. p redek, ker si je zopet pridobila večino med delavci in izboljšala položaj tudi med urad-niki. V treh obratih je FIOM prejela 3166 glasov delavcev in 139 glasov uradnikov. Med u-radniki je prejela 54 glasov več kot lansko leto. CISL in UIL sta prejeli skupno 2726 gl a. sov. Dva blazneža vdrla v šolo V sredo so v vasi Terrazzano blizu Milana preživeli prebivalci nekaj strašnih ur. Dva blazneža sta okrog 11. ure vdrla v šolo, kjer je bilo kakih sto o-trok s tremi učiteljicami. Oba sta bila oborožena in sta takoj zabarikadirala vrata. Ko so prišli v.bližino šole ljudje in karabinjerji, sta začela groziti z revolverjem in tudi streljala. Zahtevala sla jedila, televizorje, da bosta lahko opazovala premikanje množice in končno še 200 milijonov lir. Grozila sta, da bosta ubila vse otroke, ki sta jih medtem skoro vse zvezala. Položaj je postajal od ure 00 ure bolj kritičen, kljub temu. da so skušali na vse načine umiriti blazna človeka. Šele okrog 17. ure se je policiji končno posrečilo rešiti otroke in učiteljice. Pri tej akciji je neki delavec, ki je prvi splezal po lestvi do okna, izgubil življenje. Eden izmed blaznežev je ustrelil proti njemu in ga ubil. so umorili nekega policista. Obsojeni so bili na zelo mile kazni in sicer od 1 do 4 let in 6 mesecev zapora. Zasedanje Varnostnega sveta OZN Na seji Varnostnega sveta je egiptovski zunanji minister Favvzi zavrnil francosko-britan-skn resolucijo. Predlagal je naj bi se imenoval poseben organ, ki bi vodil pogajanja za dosego mirne rešitve spora. Njegov predlog je podprl sovjetski delegat Šepilov. VS je imel tudi tajne seje, o katerih ni bilo objavljeno nobeno poročilo. Sedaj so v teku izven V S razgovori med zunanjimi ministri D roces proti tov. Mariu Col-* liju, odgovornemu uredniku «Lavoratora» in dr. Brunu Pincherle, voditelju «Unità Po-polare» je bil preložen. Na dru-gi razpravi, ki je bila v sredo je sodišče odločilo, da se nujni postopek spremeni v formalni. Sodni akti so bili predani preiskovalnemu sodniku v nadaljnji postopek. Na drugi razpravi so odvetnik tov. Pogassi, ki brani ured-nika «Lavoratora» ter odv. Morgcra in Tiberini kot o-bramba dr. Pincherla predložili sodišču celo vrsto dokaznega materiala ter seznam prič, ki bodo najboljše objasnile kakšno vlogo je odigral bivši nacistični podestà! Pagnini, kateri je vložil tožbo zaradi klevetanja po tisku, za časa nacistične okupacije. Iz predloženega materiala izhaja med drugim, da je Pagninija imenoval za pode-stata sam Gauleiter. Pagnini /a je svečano izjavil, da je pripravljen zvesto sodelovati z nacisti. Poleg tega je splošno znano, da je bil Pagnini poveljnik proslule «Guardie civiche», ki je aretirala več antifašistov, vršila policijske naloge tudi izven mesta, stražila obešence v ul. Ghega itd. Na proces, ki ga je sprožil bivši nacistični podestà! je treba gledati seveda s političnega in moralnega vidika. Vse antifašistično in demokratičnno javno mnenje je takoj tolmačilo proces kot poskus nekaterih elementov, da bi se proslavili kot nedolžna jagnjeta in istočasno postavili na zatožno klop vse antifašiste, politične preganjan, ce in deportirance, ki so preko svojih organizacij ANPI in ANPPIA • javno protestirali ter izrazili obenem vso svojo solidarnost z obtoženima antifašistoma. Manever proti antifašizmu Nedvomno je to manever s katerim se skuša stare fašistične elemente prikazati kot zveste patriote. Gotovo pa je, da nobena razsodba in nobeno sodišče ne more izbrisati žalostne zgodovine obdobja nacistične o-kupacije in ne vloge, ki so jo v teh žalostnih letih odigrali določeni elementi. Na zadnji razpravi je predloženi dokazni material postavil stvari v pravo luč. Pokazal je vso absurdnost vložene tožbe proti dvema antifašistoma, ki sta prišla na zatožno klop, ker sta proslavila v Rižarni žrtve nacifašizma, oziroma objavila potek proslave in inkriminirani govor. Tako imamo na eni strani, v vlogi obtoženca antifašistično gibanje, na drugi pa, v vlogi tožitelja, Pagninija, bivše, ga podestata, ki ga je imenoval na to mesto sam Gauleiter in obenem poveljnika zloglasne «Guardie civiche», o kateri imajo posebno antifašisti in aktivisti za časa NOB dokaj žalostne spomine. Tudi ta proces nam mora služiti kot opozorilo, da je prav v teh trenutkih enotnost vseh antifašističnih sil nujno potrebna, kot je nujno potrebna borba za obrambo in očuvanje svetlih idealov narodnoosvobodilne borbe, ker le tako bomo z združenimi silami preprečili vsak poskus povratka ostankov proslulega fašizma. Tovariš Mario Colli-Kolenc pripada antifašistični družini, ki jo je fašistični režim preganjal. Leta 1944 je vstopil v delavsko gibanje in akiivno sodeloval v ilegali v mladinski organizaciji. Po osvoboditvi je postal sotrudnik «Lavoratora» in leta 1950 je bil imenovan za njegovega odgovornega urednika. Dr. Bruno Pincherle, voditelj gibanja «Unità Popolare» v Trstu se je začel že v mladih letih aktivno udejstvovati v borbi proti fašizmu. Bil je večkrat v zaporu in tudi pred Posebnim sodiščem. Zaradi njegovega prepričanja mu je fašistični režim delal vsakovrstne ovire pri izvrševanju njegovega zdravniškega poklica. Na sliki : Ferruccio Parri prisrčno pozdravlja dr. Pincherla PREDSEDNIK TITO SPREJEL DELEGACIJO C.K. KP.l. Mile kazni na procesu v Poznanju V ponedeljek se je v Poznanju zaključil prvi proces in sicer proti trem obtožencem, ki p redsednik FLRJ Tito je v 1 sredo opoldne sprejel de-legaci j o Centralnega komiteja KPI, ki jo vodi tov. Luigi Lungo. Po razgovorih je predsednik Tito pridržal člane delegacije na kosilu. Delegacija KPI je prišla v Jugoslavijo prejšnji petek in začela že naslednji dan razgovore z zastopniki Zveze komunistov Jugoslavije. V teku svojega bivanja si je delegacija o-gledala razne tovarne in zadruge ter se razgovarjala z delavci. Dva dni se je delegacija zadržala na obisku v Makedoniji. Beograjska Politika je v zvezi z uradnim obiskom delegacije KPI objavila v sredo izjavo tov. Longa. Vodja delegacije je v izjavi dejal, da je delegacija s svojini obiskom dosegla osnovni cilj to je, da se čim popolneje in globlje seznani z izkušnjami jugoslovanskega socialističnega gibanja. Izkušnje socialistične izgradnje v Jugoslaviji so velikega pomena, posebno še, ker lahko pomagajo italijanskim komunistom v borbi za socializem. Tov. Longo je poudaril, da so razgovori potekali v bratskem ozračju in da je bila razprava zelo odkrita. Določeni dvomi, ki smo jih imeli pred prihodom glede na realni položaj in današnjo stvarnost v Jugoslaviji, so sedaj objasnjeni — je v izjavi poudaril tov. Longo. Seveda so še določena vprašanja, ki jih moramo še proučiti, ker niso popolnoma jasna. Primer Jugoslavije lahko služi tudi kol vzpodbuda borbi v I-taliji za pravice in svobodo delavcev, za stalno' razširjanje teh pravic. Tov. Longo je še poudaril, da bivanje te delegacije v Jugoslaviji odpira nove možnosti za utrditev sodelovanja med obema partijama. generalni sekretar tov. Erne Geroe. V delegaciji bo tudi predsednik madžarske vlade Andraš Hegeduš, poleg članov politbiroja. Delegacija bo imela razgovore z zastopniki CK Zve. ze komunistov Jugoslavije. Delegacija CK Delavske partije Madžarske obišče Jugoslavijo Predvideno je, da bo prišla prihodnji teden v Jugoslavijo delegacija CK Delavske partije Madžarske. Delegacijo bo vodil Na Cipru aretirali 21 angleških vojakov Prejšnji teden so angleške voske oblasti aretirale na Cipru 21 angleških vojakov, ker so javno protestirali zaradi podaljšanja vojaške službe. Gre za rezerviste, ki so bili pred kratkim zopet vpoklicani pod ure-žje. Prvi ministrski podpredsednik poljske vlade Hilary Mine je podal ostai ko in obenem zaprosil naj ga razrešijo tudi funkcije v politbiroju partije. DISKUSIJA Dokument tajništva partije začasnost združitve ► Komu služi Pomen naše s KPI Organizirati široko in poglobljeno diskusijo vprašanju avtonomne federacije KPI treba Na zasedanju CK naše partije 15. in 20. septembra je slednji, po široki diskusiji o problemu avtonomne federacije KPI pooblastil tajništvo partije, da sestavi dokument v katerem bodo objasnjeni razlogi zaradi katerih se postavlja pred Komunistično partijo Tržaškega ozemlja problem spremembe v avtonomno federacijo KPI. Tajništvo KP je v zvezi s tem problemom sestavilo naslednji dokument : \ J naši partiji se že dalj časa * razvija diskusija o vpraša- nju avtonomne federacije KPI v Trstu. Številni tovariši so že izrazili svoje mišljenje o tem bodisi na celičnih sestankih, bodisi v našem tisku. Centralni komite je posvetil dve zasedanji temu vprašanju in soglasno sklenil, da deluje na tem, da bi bila diskusija čim bolj obširna in bi zajela vse člane partije, tako da se bo o tem vprašanju izvršilo kar najbolj demokratično posvetovanje in bo imel vsak tovariš možnost izraziti svoje mnenje. Velik del tovarišev, ki so posegli v diskusijo, se strinja v mišljenju, da se mora naša partija spremeniti v avtonomno federacijo KPI na podlagi naslednjih argumentacij : 1. Trst je že sestavni del Italijanske republike. «Začasnost» rešitve, ki so jo našli za tržaško vprašanje s Spomenico o sporazumu dne 5. oktobra 1954, ni drugega kot «juridična potvorba». Sem se razširjajo zakoni Italijanske republike, naše gospodarstvo je sestavni del italijanskega, naši delavci morajo voditi iste borbe, ki jih vodijo delavci v republiki in usoda Trsta, uveljavitev Spomenice in Posebnega statuta zaviši od izida njihovih borb za izvajanje ustave, za strukturne reforme, za socialistično Italijo. Okrepitev naše organizacije in vsega gibanja 2. Mi moramo razkrinkati, kot smo to storili že od trenutka PARTIJSKO ŽIVLJENJE V zvezi s širjenjem tiska moramo ta teden citirati predvsem tri sekcije, ki so presegle cilje širjenja nedeljske «Unità» in uresničile stalno in dobro širjenje «Dela» in «Lavoratora». Na prvem mestu je Magdalena, ki v primeri z ostalimi sekcijami razproda ob nedeljah največje število «Unità» in ki je 18 stalnim raznašalcem pridružila zadnje tedne tri nove. Tudi Sv. Ivan se odlikuje' s 203 izvodi nedeljske «Unità» in dobro pobudo posebnih nagrad za prodajo knjig. Med najboljšimi jt tudi Skedenj z 220 izvodi «Unità» in 75 «Lavoratora». Žal moramo citirati tudi nekatere sekcije, ki se prav nič ne trudijo, da bi dosegle cilj širjenja ; med njimi so posebno Greta* Tomažič in Stara Mitnica. Potrebno je vztrajati in vsak sekcijski komite mora resno razpravljati o poteku širjenja tiska ter ukrepati za izboljšanje. * * * Prejšnji teden sta izšla «Delo» in «Il Lavoratore» na dveh straneh namesto na običajnih štirih, kar je tovarišem ponovno pokazalo težave s katerimi se otepa tisk naše partije. Edini pripomoček za izboljšanje stanja je okrepitev širjenja in nabiralne akcije. Treba je mobilizirati vse tovariše s pobudami, ki naj pripomorejo k izboljšanju rezultatov. To se lahko uresniči, če bodo sekcijski in celični komiteji vsak teden kontrolirali izvršeno delo ter delovali z navdušenjem in zaupanjem v delovne ljudi, v bralce in prijatelje našega tiska. Vsi komiteji imajo nalogo, da pospešijo nabiranje prispevkov, toda še posebno se morajo potruditi tisti, ki so doslej dosegli še preveč skromne rezultat.’. podpisa Londonske spomenice, navidezni značaj «začasnosti», ki je stala del Miljskih hribov. «Začasnost» je služila italijanski vladi, da se je izognila razpravi o tržaškem vprašanju v parlamentu in ji služi danes, da ohrani naše Ozemlje v negotovem položaju, v katerem se noben življenjsko važen pro-blem ne rešuje v položaju, ki ga karakterizira sedanji protidemokratični komisarski režim, ne da bi naše prebivalstvo imelo nobene besede pri vladi in brez vsakršne oblike teritorialne avtonomije. 3. JNiaša združitev s KPI, ve-liko partijo z dvema milijonoma in pol članov, s šest milijoni volivcev, z veliko borbeno izkušnjo, bo okrepila našo organizacijo in vse tržaško demokratično gibanje, bo faktor večje učinkovitosti pri vsaki naši akciji v obrambo narodnih in demokratičnih pravic našega prebivalstva, za rešitev osnovnih tržaških problemov, političnih, gospodarskih in socialnih. Kot so na sindikalnem področju s pristopom v GGIL tržaški delavci uresničili ugodnejše bor-bene pogoje zaradi prisotnosti v našem mestu velike enotne organizacije italijanskih delavcev, tako bo naš pristop v KPI dal večjo obširnost našim borbam, tudi zaradi neposredne podpore poslancev in senatorjev KPI, ki predstavljajo borbene in preizkušene skupine. ni, v pogumni akciji za gospo- Centralni komite poziva vse darsko obnovo Trsta kot velike- tovariše, naj poglobijo diskusi-ga mednarodnega pristanišča, ^ jo o tem vprašanju in opozarja središča izmenjav z vsemi deže- lami in mosta vsemi narodi. prijateljstva z Razna mišljenja tovarišev Drugo mišljenje, ki prihaja do izraza v diskusijah, ki so se doslej vršile v celicah je to, da bi bila spremenitev naše parti--je v avtonomno federacijo KPI preuranjena, dokler ni uradnega akta o dejanski in juridični priključitvi našega Ozemlja Italijanski republiki, to je, dokler ne postane Trst tildi juridično sestavni del italijanske države. Po mnenju nekaterih tovarišev, ki zagovarjajo to tezo, bi bila v sedanjih pogojih naša neposredna združitev s KPI nepopularna in je pomembne plasti prebivalstva in delovnih hazre-dov ne bi razumele. Ko bi pa enkrat uradno prišlo do priključitve Trsta k Italiji, bi bila spremenitev naše partije v federacijo KPI avtomatična in srna-trana kot logična posledica priključitve. sekcije in celice na potrebo, da se diskusija dobro organizira, tako da bo pri njej sodelovalo kar največje število tovarišev. Organiziranje take široke in poglobljene diskusije je osnovna naloga celic s pomočjo sekcij-skega komiteja. Zelo važno je organiziranje tega obsežnega demokratičnega posvetovanja na način, da se ga udeležijo vsi tovariši, tudi tisti, ki so iz kakršnega koli razloga odsotni, ko se vrši sestanek, posvečen temu vprašanju. S temi odsotnimi tovariši se bodo morali drugi tovariši neposredno posvetovati z obiskom na domu ali na kakšen drug način, ki se jim bo zdel najbolj primeren. Diskusija naj se vrši v ozračju vedrosti in bratstva, tako da lahko vsak tovariš prosto izrazi svoje mišljenje. Tovariše je treba vzpodbujati, naj diskutirajo na podlagi proučevanja in analiziranja problemov in kon-gretne situacije, pri čemer naj jih vedno navdaja volja, da se ohrani in okrepi enotnost naše partije v borbi za narodne in demokratične pravice našega prebivalstva,6 za obnovo Trsta, za utrditev mednarodne pomi-rit ve, za socializem. Ne pozabimo na male probleme Dotem, * nek ko sem prečital čla-tovariša Cattonarja, moram priznati, da ima tovariš prav. Članki, ki so bili doslej objavljeni, čeprav zanimivi, so splošnega značaja in obravnavajo argumente mednarodne politike, ki jih mnogi delavci težko razumejo. Polemični član. ki pa bi se morali po mojem mišljenju prenehati. Preprostega delavca «anima predvsem slediti komunistom v njihovi diskusiji o problemih, ki se ga tičejo, pa tudi če se zdijo še tako majhni; in pri enem teh argumentov se želim zadržati. Res je, da ne bi smeli čakati na dobo diskusije, da bi razkrinkali določene, da bi razda želim izkoristiti to priliko, da prepričam tovariše o različnosti argumentov za katere smatram, da bi bilo pravilno jih obravnavati. V Trstu se vrši prava sleparija proti velikemu številu delavcev in dolžnost nas komunistov je, da jo razkrinkamo. Gre za stotine delodajalcev, ki ne vpišejo svojih nameščencev v bolniško blagajno (INAM) in jih ne zavarujejo proti nezgodam pri delu (INAIL). Poleg tega, da so oropani lega, kar jim pripada v trenutku največje potrebe, bodo ti delovni ljudje prikrajšani tudi v starosti, ko ne bodo prejeli pokojnine. Inšpektorat za delo bi moral in-tervenirati, raziskovati takšne primere in strogo kaznovati delodajalce, ki ne spoštujejo zakona. To se pa zelo pogostoma, iz raznih razlogov, ne zgodi. E-vo zakaj bi se morali prav mi boriti, da prisilimo na spošto- vanje zakona vsakokrat, ko krijemo takšne primere. od- S kongresa Komunistične partije Kitajske Boljši pogoji za bodoče borbe 4. Tržaška federacija KPI bo avtonomna federacija v okviru pravil, ki urejajo to veliko partijo in v okviru njene politične linije, ž ozirom na posebnosti naše situacije, zaradi dveh narodnosti, ki tu živita in cele vrste značilnih problemov našega Ozemlja. Medtem ko bodo združeni z veliko družino KPI, z mogočno borbeno armado za uresničitev socializma, bo. do imeli tržaški komunisti isto-časno vse pogoje, da z večjo odločnostjo kot v preteklosti vodijo borbo v obrambo koristi Trsta, v duhu proletarskega in-ternacionalizma, v bralski povezavi med Slovenci in Italija- Na sliki vidimo večjo skupino delegatov na Vlil. kongresu Komunistične partije Kitajske, ki se je zaključil pred dvema tednoma v Pekingu. Kot smo' že poročali je kongres trajal skoro dva tedna. Predstavljal je pomemben ko-, rak naprej glede na notranjo demokracijo partije. Dejstvo je, da je bil CK izvoljen na podlagi odprte liste in s tajnim glasovanjem tako, da je imel vsak delegat vso možnost, da tudi pri tretjem glasovanju (glasovalo se je trikrat) črta iz kandidatne liste katero koli ime in ga nadomesti z drugim. Novoizvoljeni Centralni komite šteje 97 članov in 73 kandidatov. Delegati, ki so zastopali preko 10 milijonov članov so v pretežni večini potrdili zaupanje starim članom CK. Za predsednika CK partije je bil ponovno izvoljen tovariš Mao Ce Dun V mali trgovini na primer, predvsem pa v gradbeništvu, je na desetine, da ne rečem stotine takšnih primerov. Dovolj je, če pomislimo na veliko število sporov, ki jih s tem v zvezi zagovarja GGIL in druga sindikalna organizacija ; toda mnogokrat se takšni primeri na en ali drug način spravijo v pozabo. Mi, ki moramo biti kot komunisti predstraža delavskega razreda, moramo v našem tisku razkrinkati takšne stvari in delodajalce, ki ne izpolnjujejo svojih dolžnosti do delavcev. Želim zaključiti z opozorilom, da je to eden od tolikih problemov, za katere smatram, da bi jih morali obravnavati v naši diskusiji. Mnogo drugih lahko naštejem, kot okrajne ob-činske zahteve, problemi tiso-čev brezposelnih, brezdomcev in upokojencev, vprašanje stečajev, katerim bi se lahko izognili, vprašanje vajeništva, ki je v resnici žalostno za Trst itd. itd. Pozivam vse tovarišice in tovariše, naj o teh in drugih konkretnih problemih intervenirajo v naši diskusiji. RAFFAELE PASSANTE Diskusije ) bodočem ustroju partije Sekcijski plenumi, na katerih se razpravlja o diskusiji za spremenitev naše partije v avtonomno federacijo KPI, so se vršili že skoraj povsod. Sedaj serazvija diskusija na celičnih sestankih. Tovariši naj upoštevajo, kar smo s tem v zvezi rekli prejšnji teden, da bodo mogli končno do 10. novembra obiskati tovariše, ki niso mogli prisostvovati sestanku in izvedeti za njihovo mišljenje. Doslej je diskusija v celicah zanimiva, resna in vedra in tako se mora nadaljevati tudi v bodoče. Dva problema in sama ena rešitev NTa zadnjem kongresu naše A ^ partije so komunisti občin-skega podjetja Acegat — menda prvi - v svoji intervenciji izrazili potrebo pristopa .v KPI in nadaljevanja delovanja partije v vlogi avtonomne federacije KPI. Mnogim tovarišem, ki so bili na kongresu se je zdelo, da je bil problem, ki smo ga takrat iznesli s pristankom pretežne večine tovarišev v pod-jetju, ki so ga sestavili in odobrili — enostransko pretuhtana stvar, če ne celo anahronizem. Takrat smo bili tik pred težko volilno borbo. Bili pa smo prepričani, da problem, kljub težkemu položaju, ni bil ne preran in n^ neopravičljiv. Na kongresu je bilo treba postaviti to vprašanje. Bilo je to posledica težkih trenutkov, ki jih je preživela partija zaradi odvijajočega se stanja, ki ga je ustvarila cela vrsta okoliščin, včasih celo dramatičnih za življenje naše partije, kar ni ušlo politični občutljivosti tovarišev pobudnikov. Po končanih volitvah je bilo povsem logično, da začne vsa partija demokratično in obširno razpravljati o tem problemu in da se diskusija zaključi z dokončnim sklepom. bogatih na dolgih, trdih in večkrat junaških izkušnjah, ki so trpeli in morda deloma še danes trpijo zaradi težkih preganjanj, ker so bili prepričani in se izjavili kot «kominformisti», kot smo bili mi. Veliko število prebivalcev italijanske narodnosti, približno 46.000 je moralo zapustiti svoje imetje in svoje delo v coni B, ki je bila njihov rojstni kraj in sledilo jim je ali pa odšlo pred njimi tudi določen število Slovencev in Hrvatov. Vsi so odšli iz razloga, ker niso mogli več prena-tudi določeno število Slovencev ne oblike in pogojev življenja, dela, svobode, spoštovanja narodnosti in strpnosti. Demokratična in obširna diskusija Po tej predpostavki smatram, da ni mogoče zavestno izrazili ugodnega ali nasprotnega stališča o postavljeni tezi, če se ne napravi kratek pregled okoliščin in dogodkov, ki so bili o-dločilni za stališče naše partije od 1948. do danes," da pridemo do ocene, ki izhaja iz globoke, ga osebnega prepričanja. V Jugoslaviji je mnogo slovenskih in italijanskih tovarišev, preizkušenih borcev, zvestih stvari, Splošni in gospodarski pogoji v Jugoslaviji Splošni in gospodarski pogoji prebivalstva v Jugoslaviji ne dajejo v tem trenutku jasnega zadoščenj a skupnosti. Obstojajo očividni razlogi za nezadovoljstvo, ki jih opravičujejo predvsem nezadostne plače in mezde, pomanjkanje predmetov široke potrošnje, razen še visokih cen in davčnih obremenitev. Tako stanje, kot sem ga površno opisal, je široko poznano tudi izven dežele in ga ne odobravajo niti aktivisti in kadri. Zaradi tega, ni da bi govorili o dejanskem stanju te obmejne dežele, ki gre brez dvoma po poti socializma, lahko pa izrazimo naše splošno mnenje, ki pa na žalost — če hočemo biti iskreni komunisti — ne more bili ugodno, ker je bilo 46.000 oseb indirektno prisiljenih, da se izseli in ker prenaša večina efektivnega prebivalstva te dežele občutne težkoče in ni preveč prepričana v bodočnost. Napake, ki jih je zagrešil Kominform na škodo Zveze ko-munistov Jugoslavije in so bile Kako naj se problem ženskih celic resi Dr-ala sem kratko obvestilo ženske celice «Pentich» o zaključkih diskusije o problemu ohranitve ali razpusta ženskih celic, ki ga je sprožila tov. Noce v «Unità». Mislim, da ne bo škodilo če spregovorimo nekaj več o tem problemu. Omenjene tovarišice trdijo, da njihova celica dobro deluje tako kot sedaj obstoja, to pa iz raznih faktorjev : bodisi iz organizacijskega kot tudi iz političnega vidika. Seveda ta trditev ne velja za vse obstoječe Diskutirajmo o sindikalni enotnosti zgodovini mednarodnega V komunističnega gibanja bo ostal XX. kongres KPSZ kot velik dogodek, ki je dal poleta preučevanju problemov de. lovnih ljudi v vseh deželah in njihovi rešitvi s strani komunističnih partij in komunistov kot posameznikov. Še nikdar se v zgodovini komunističnega gibanja ni diskutiralo s takim zanimanjem in živahnostjo. Na vseh ravnih se komunisti udeležujejo diskusije, ki gre od iskanja problemov in do raznih poti za njihovo rešitev. Tudi široke plasti prijateljev, ki so bližje ali daleč našemu gibanju in celo naši sovražniki sledijo z zanimanjem tej diskusiji. Eden izmed problemov, ki spada, med najvažnejše, o katerem se danes diskutira je socialistična združitev in sindikalna enotnost. Enotnost delavskega razreda, zaradi objektivnih in subjektivnih elementov današnjega položaja prav gotovo ni problem, ki ga je mogoče ta-ko enostavno rešiti. Buržuazi-ja, ki bi imela od delavske e-notnosti nedvomno samo izgu-bo, bo odigrala vse svoje kar- te — in teh ima precej — da prepreči združitev. V Združenih državah, kjer je organska enotnost že izvršeno dejstvo, so se delodajalci poslužili sodišča in priklicali na pomoč zakon, ki predvideva ukinitev monopolov. Ameriški delodajalci namreč trdijo, da predstavlja ena sama organizacija delavcev monopol delavcev proti «nezaščitenim» delodajalcem. Korupci-ja, ustrahovanje in paternali-zem je in bo še nadalje orožje v rokah delodajalcev proti e. notnosti delovnih ljudi. Lahko bi navedel še druga sredstva, ki se jih bodo poslužili delodajalci, da preprečijo enotnost, čim bo srednja prešla iz faze diskusije v fazo praktičnega izvajanja. Ta odpor s strani monopolov bi moral biti zadosten razlog, da se komunisti, delavci različnih političnih struj in sindikalne pripadnosti prepričajo in razu. mejo pravilnost in veljavnost stališča tistih, ki hočejo postaviti na dnevni red problem sindikalne enotnosti danes in ne jutri. Tržaški komunisti morajo pri-spevati k temu vprašanju, ki j« pri nas precej različno kot v ostalem delu republike. V Trstu imamo GGIL, dočim druga sindikalna organizacija ne pri-pada v vsedržavnem merilu nobeni organizaciji. Pri nas ni prišlo do razkola glede na različno politično-sindikalno impo-slačijo, marveč predvsem zaradi spopada dveh nacionalizmov, ki se na žalost še vedno pojavljata od časa do časa na sindikalnem obzorju. Razkol je pri nas prišel takoj do izraza v tovarnah s tem, da so se notranje komisije razbile na dva dela. ladjedelnice Sv. Marka in splošna stavka solidarnosti s to kategorijo, sta dovolj zgovoren primer. Toda je še nekaj drugega. Vsakokrat ko je treba začeti s kako sindikalno akcijo, je prvo vprašanje, ki ga stavijo delavci sindikalistom, če bo ak. cija enotna. Kaj pravi sindikalist tov. Lama Tržaški komunisti morajo dati svoj doprinos Zato bo treba velikih naporov, da pride do enotnosti, ki se jo pa lahko doseže. Po mojem mnenju, delavski razred zahteva sindikalno enotnost in kot prvi korak še bolj zahteva enotnost akcije, neglede na politične struje, katerim pripada. Stavka električnih varilcev Ni dvoma, da bomo prišli do organske sindikalne enotnosti. Treba je pohiteti in dolžnost komunistov je, da se v tem smislu tudi potrudimo. Predvsem se moramo otresti vsakega sektaštva, opustiti moramo idejo, da mi na sindikalnem področju vedno nadkriljujemo druge, razumeti moramo, da nimamo nikake pravice lastiti si oblast ukazovanja, tudi če je res, da večina delavcev sledi naši sindikalni organizaciji. Pokazati moramo več razumevanja do delavcev različnih političnih in sindikalnih struj, poglobiti se v njihove probleme in jim pomagati, da jih rešijo. Popolnoma se trinjam s tov. Lucianom Lamo, ki je v «Unità» od 21. septembra napisal, da trditev Lenina «sindikat mo. ra biti transmisijski jermen za partijo», ne odgovarja položaju v Italiji, kjer delavski razred nima oblasti v rokah. Strinjam se tudi s tov. Lamo ko pravi, da je treba v novi enotni organizaciji odpraviti politične stru. je, ki bi lahko postale predmet sporov. Sindikalni voditelji bodo morali postati izraz vseh pripadnikov sindikata, izvoljeni bodo morali biti demokratično na osnovi svojih sposobnosti, ne pa da padejo z neba, ker to zahtevajo struje. S tem bo imel sindikat širšo demokracijo. Spisal sem članek v namenu, da otvorim diskusijo o tem važnem problemu, ki se ga v naši debati do sedaj ni dovolj obravnavalo. Mislim, da je to vprašanje velike važnosti in da je še mnogo tovarišev, ki bi lahko izrazili svoje mnenje. A. C. ženske celice. V naši sekciji n. pr. imamo dve celici. Ena je še precej aktivna in precej dobro organizirana, medtem ko je življenje druge, iz raznih razlogov, dokaj borno. O problemu se je razpravljalo v obeh celicah in vse tovarišice, razen ene, so soglašale z razpustom. Mislim, da obstojajo tudi v drugih .sekcijah različna mnenja in da je treba, kjer se pokaže potreba izvesti spremembe, ki bodo omogočile boljše delo. Če bi danes pohiteli z razpustom vseh ženskih celic tako, da bi morali drugič znova vse predelati, bi dosegli negativen učinek predvsem iz organizacijskega vidika. Toda, v perspektivi, da bi taka sprememba i-mela ugoden rezultat, ne vidim razlogà, da ne bi tega napravili. Upoštevati je treba, da obstoja mnogokrat problem urnika (vemo da se več ženskih celic sestaja popoldne). Obstojajo pa tudi problemi razdelitve okraja (gre za tiste tovarišice, ki zaradi svoje pripadnosti žen. ski celici morajo delovati v okraju, kateri je zelo oddaljen od terena celice) . Mnogo je problemov, ki jih je treba preučiti predno se napravi tak sklep, ki ga je pa treba izvesti če to svetujejo dani pogoji. Smernice sekcijskim komitejem To vprašanje mora biti seveda predmet preučitve za sekcijske komiteje, ki so prepo-gostoma zanemarili to važno vejo delovanja in pustili, da ženske celice životarijo same, ne da bi jim dali preveliko važnost. Mislim, da bi bilo odveč ponavljati, da je to zelo zgrešeno. Ne smemo pozabiti Leninovih besed: «Brez žensk ne more obstojali pravo množično gibanje. Naše ideološke koncepcije prinašajo specifične organizacijske probleme. Nobene posebne organizacije za ženske. Ženska komunist je isto tako član partije kot moški komunist. Glede na to ne sme biti posebne impostaeije. Toda rie smemo si prikrivati, da mora imeti partija ustanove, skupine, komisije, urade ali kar bo treba, s specifično nalogo zdramit ve ženskih množic, da se ohranijo z njimi stiki in da se nanje vpliva. Zato je treba seveda specifičnega dela». odkrite na X\. kong^’11 lvPbZ, lahko tolmačimo do 111 f~Oj ke mere — vsaj deloma —-upravičilo za današnje stanje £ spodarstva in industrijskega & voj a v Jugoslaviji, priznavaj01 tudi odkrilo, da so odmanjk^1 /j vezi komunistov JugoslaW kar je očitno škodovalo, vse 11 j sle sile in oblike delovanja, ^ bi ga slovenski in italijan5^ tovariši, kominformisti Jugo5^ vije lahko dali kot doprinos 0 se sestavljenju direktiv in izvnj leti nju bolj dosledne notranje P1 riil Ma utike. Iyenski Ivo smo to povedali, je treJ s*cer izraziti potrebo po izb^1 e razi položaja, ki se je izkazal f linice ugotovitvah XX. kongresa ^Ua s< nenormalen in za katerega 5^ ČProsta deloma odgovorni, da damo 'i ona in dokončno vlogo in ™sko n čje nasi partiji. je Hi Ta odprta in lahko Maziji gljiva perspektiva, ki je za^1 in n va ideološke zrelosti, se po»l° r|ju, sc lja kot neizbežno občutena, 1 *‘e ve la, dosledna in odločujoča v 11 eUi Dr glem razvoju pomiritve *** 2učela našim prebivalstvom, na»^ slov« partijami. Ta perspektiva se ^sbena vključila s svojim skromnim 1 la šest da občutljivim delcem v svel° i$tvu, j no gibanje za rešitev miru inarv, tem okrepila ter ugladila pul 'Hahio socializem. ^ljito jev Premostiti^ vsak ostanek ostre borbe V zaključku, po mojem ^Vskega nju obstoja danes za nas in ^ j (! ^ zo komunistov Jugoslavije P Pr na v(‘tlno “g- L ta I; *>vno 'lico il pri treba, da premostimo, 2 1^ o|j. goceno in neobhodno potreV ji (|alu] pomočjo KPI, vsak °st® jjietek tl clolge m ostre borbe, Glasb' sprostila 1948 z nliojestpd je hk odS°var$ glasb. delo silo in nestrpnostjo na o®1 usmeritve, ki ni stvarnosti dejstev in je škodovala razvoju obeh Pa delavskega razreda. Pristop še partije v KPI, ki je že stavila in razvila norm bratske odnose z ZKJ i*1.,,jPvr0pS] daljevanje našega delix ' celica Acegat-Bro lette» Stran 3 KULTURA II ZNANOST toMEN DELA Mateja Hubada pedagoga in dirigenta igrf’1 lo e' _ k*!1 ivaj* ijkai aV/ Pregled ob 90-letnici njegovega rojstva Hubadove zasluge za razvijanje pevskih zborov Vzgojil je desetine opernih pevcev, ki so se proslavili doma in v tujini gosi' aoi se je 28. avgusta pred zvaj1 leti v Povodju pri Skaručni e p1 lil Matej Hubad, se je delo venskih glasbenikov raz vijake!) 8ieer še skromno, vendar za jiioJ'le razmere še kar izdatno, al P linice so budile Slovence, k" 'sila se je slovenska pesem. , it1 ‘prosta, pa spodbudna, da bi o »(ii ona pomagala dvigati slo-o" t$ko narodno zavest. Medtem je Hubad rasel, študiral na Jcc1 “iluziji, graški pravni faticai'11' ' in na dunajskem konserva-ošt*1' ‘ju, so se v slovenski glasbi ‘lile velike stvari. V ljubljan-"ein Dramatičnem društvu začela široko razvijati izvir-slovenska odrska glasba. sC ^ “sbena Matica, ki se je osno-ul * šest let po Hubadovem i%u, je postala ne le glasbe-•narveč tudi pomemben na-l'ul 'talno politični činitelj, ki je teljito podprl uresničevanje lev narodnostnega gibanja in vedno bolj širila svoj delo-«g. Uta 1891 se je Matej Hubad ‘‘Vno vključil v Glasbeno -1 ei> in kot mlad, šolan glassili« prevzel vodstvo mešanega pi Vskega zbora Glasbene Mapi l!> ki je 19. decembra 1891 jll ‘‘č nastopil pred ljubljan--ejjp [t* občinstvom. Ta zgodovin- a»č datum je pomenil dvoje; Hek delovanja pevskega zbo. flSl Glasbene Matice in začetek . n o Eniške poti Maleja Hubada. J'Je hkrati poučeval na Matici ‘ glasbeni šoli, je bilo njego->a(|i delo vendarle prvenstveno l n* Syečeno pevskemu zboru. Pod v8pi1 Sovo roko se je zbor dvigal a||i Umetniško visoko raven, ki lil je kmalu dosegel, se uvrstil ,a|ij "'fopske korpuse in se leta vei z velikim uspehom predli!'d tudi na umetniško /" ■ ' ^bad pa je čutil, da se mora *°lati. Vrnil se je^na Dunaj S(‘ izpopolnjeval tudi v glasil centrih, kot so bili Pra-Miinchen, Leipzig in Var-'i,< Po dveh letih sc je Hu-vrnil. Odtlej ga skozi več ^utij neprekinjeno srečuje- mo v našem glasbenem življenj u : kot dirigenta pevskega zbora, učitelja in po Gerbičevi smrti tudi ravnatelja šole Glasbene Matice, kot iniciatorja za ustanovitev konservatorija Glasbene Matice in njegovega prvega vodjo, kot prvega ravnatelja državnega konservatorija, kot upravnika ljubljanskega opernega gledališča, kot temeljitega poznavalca slovenske ljudske pesmi in njenega izvrstnega harmonizatorja, kot vsestransko veščega in povsod zaposlenega glasbenika. Kljub tej plodoviti in raz-sežni dejavnosti pa je treba Hubadovo delo pri ocenjevanju njegove osebnosti razumeti predvsem v dveh smereh : pedagoški in dirigentski. Kot učitelj solističnega petja na šoli Glasbene Matice in konservatorija je z izredno obsežnim znanjem in odličnim metodičnim prijemom vzgojil mnogo pomembnih pevcev in umetnikov, ki so pomagali slovenskemu opernemu gledališču v njegovem razvoju ter ponesli sloves slovenske pesmi in domače pevske šole daleč v tujino. Velikega pomena je bilo tu-du Hubadovo dirigentsko delovanje. Z redkimi presledki je skoraj štiri desetletja vodil pevski zbor ljubljanske Glasbene Matice ter z njim predstavil tako rekoč vso vredno izvirno zborovsko literaturo in dela velikih mojstrov preteklosti. Toda pomen Hubadovega u-dejstvovanja ni samo v tem, da je pevski zbor Glasbene Matice doma in v tujini pod njegovim vodstvom postal velik in z njim on sam. ki si je pridobil sloves vodilnega slovenskega zborovskega dirigenta svojega obdobja. Njegov pomen ni le v tem, da so se njegovi učenci uveljavili na domačih in velikih tujih koncertnih in opernih odrih. Ne, njegovo delo se ni odražalo samo tako in ni imelo le osebne ali zgolj vnanje vrednosti. Danes, ko zremo na njegove do- Sijajen uspeh moskovskega baleta v Londonu e je zaposlil delo na vlaku Boston, kjer - telegrafskem uradu. To delo mu je omogočilo, da se je še bolj poglobil v tehniko oddajanja na daljavo. Pozneje se je preselil v New York in je v službi pri telegrafskem uradu na borzi prišel do svoje prve pomembne iznajdbe : iznašel je poseben sistem poročanja borznih tečajev na daljavo. S tem je mladi Edison zaslužil prvi večji znesek, tu je 40.000 dolarjev, kar mu je on.ogoviio, da se je postavil na lastne noge in postal samostojen iznajditelj in tudi industrijalec, ker je sam izkoriščal svoje iznajdbe. V tedanjih časih prvega naglega tehničnega in znan-stvenega razvoja se je pogosto-ma dogajalo, da so mladi, iznajditelji sami skrbeli za razvoj moderne industrije v skladu z svojimi iznajdbami. Za donosne posle pa je imel Edison še poseben čut. Z denarjem, ki ga je prejel za svojo prvo iznajdbo, je Edison odprl v Newarku delavnico-laboratorij in zaposlil okrog štirideset delavcev. Njegova proučevanja so imela vedno večji uspeh na področju brzojavnih komunikacij, tako da je kmalu potem z denarjem, ki ga je zaslužil z svojimi novini patenti lahko povečal in razširil svoj laboratorij in ga preselil v Menlo Park v New Jerseyu. Leta 1876 je Edison iznašel mikrofon na premog, ki je smatrali kot njegova prva velika iznajdba. Par mesecev prej je namreč Graham Bell patentiral prvi telefon, ki pa je imel to veliko napako, da ni jasno oddajal glasu in je bilo slabo razumeti besede. Z Edisonovim mikrofonom je postal tedanji telefon popolnejši in ga je bilo zato mogoče širiti in na široko uporabljati. Thomas A. Edison je bil v vsakem pogledu človek svoje dobe : dobe za- četnega in naglega razvoja znanosti in tehnike in burnega vzpona kapitalističnega gospodarstva. Po mikrofonu in številnih drugih manjših iznajdbah na [•odročju brzojava je prišla iznajdba gramofona, ki ga je pati utiral leta 1877 a ga je potem še deset let izpopolnjeval. Gramofon, ki ga je Edison imenoval fonograf, lahko smatramo kot prototip sedanjih strojev za registriranje in oddajanje zvoka. S tem izumom se je Edisonova slava zelo povečala in razširila ; ljudstvo ga je začelo imenovati «čarovnika». Takoj po fonografu je začel Edison vneto proučevati vpra. šanje električne razsvetljave. Njegov izum je žarnica v bistvu enaka današnji — ki je o- ( Nadaljevanje na 4. stranij posledicami tobaka. Ta dva faktorja, izgorevanje tobaka in nepravi filtri, sta po ugotovitvah dr. lf ynderja med glavnimi faktorji širjenja raka. na pljučih. Čeprav je splošno znano, da i-majo filtri nalago zmanjšati škodljive učinke tobaka, se ameriški tovarnarji boje, da bi kadilci zavrnili cigarete. ki bi z dobrimi filtri imele nekoliko spremenjen okus. Pri tem računajo, da hočejo kadilci uživati pravo aromo tobaka. Namesto. da bi v tem primeru izdelovali raje cigarete brez filtrov, uporabljajo ti brezvestni proizvajalci navadne papirnate zamaške in jih prikazujejo kol najboljšu zaščitna sredstva ter tako varajo kadilce. Slednji se čutijo zavarovane pred morebitnim obolenjem, dočim to dejansko ne odgovarpa resnici. Zato je ameriški znanstvenik nakazal potrebo, da se prepreči ta atentat privatnega koristolov-stva na javno zdravje ter se z resnim raziskovanjem najdejo primerni filtri, ki naj vedno bolje odgovarjajo potrebam higiene. Izjavil je. da je mogoče izdelati filter, ki lahko odstrani 50 odstotkov katranskih ostankov. Ti ostanki so namreč povzročitelji pljučnega raka, te nadvse resne bolezni, ki se po statističnih ugotovitev vedno bolj širi po vseh deželah sveta. Vprašanje obrambe pred ne varnimi katranskimi ostanki cigaret s pomočjo filtrov ni toliko tehnična zadeva kolikor zadeva psihološkega značaja. Dejstvo je, da filter odvzame tobaku njegovo naravno aromo, ki je glavni faktor razvade. Zaradi tega se morajo znanstvena proučevanja usmerjati v uresničenje mehaničnega filtriranja, ki z lahkoto pr opušča primerno količino dima, da ga kadilec vdihava brez napora, in ki obenem ne odvzame preveč arome tobaku. Dr. Wynder je mnenja, da bo prej ali slej potrebno izdati točne zakonske predpise, ki bodo določevali najnižjo količino katranskih ostankov, ki jih filter lahko absorbira ter uvesti kontrolo nad učinkovitostjo filtra, ki gre v prodajo. Druga pot za vsaj delno od. sl ranitev katranskih sestavin je lahko tudi v tem, da se spremeni način predelave tobaka. Institut Sloan-Kelterin je ugotovil, da je tudi to mogoče. Dr. Wynder je tudi poročal o proučevanjih, ki jih je institut izvršil v sedmih deželah na skupno 6.000 pacientih. Rezultat tega proučevanja je prava obtožba proti tobaku. Točno so ugotovili, da so pacienti, ki so bolehali na pljučnem raku, mnogo več kadili kot ostali. Z ozirom na veliko število preštudiranih primerov ni mogoče dvomiti v utemeljenost ugotovitev. Pri istem proučevanju je bilo tudi dokazano, da možnost o-bolenja na pljučnem raku narašča sorazmerno s količino tobaka, ki ga kadilec pokadi in je tudi v zvezi z vrsto cigaret. Kar se pa tiče temperature pri izgorevanju cigarete, ki je višja kot v pipi, je bilo ugotovljeno, da se v orodjih kajenja vrši proces sličen petrolejskim rafinerijam. Ostanki zemeljske smole so pri rafiniran ju petroleja tem bolj čisti, čim višja je temperatura v čistilnih napravah. 7 ako nekako podoben proces se vrši v cigareti: cigareta postane pri izgorevanju «čistilnica katrana», ki jo kadilec drži v ustih za svoj užitek in na svojo škodo. Sintetična kava Na Holandskem že nad pol leta izdelujejo sintetično kavo Holandska je baje prva dežela, kjer so iznašli proizvodni način. Iznašel ga je neki kemik, formulo pa je odkupilo proti visoki ceni neko podjetje. U-metna zrnca se baje skoro ne razlikujejo od naravnih in tudi okus je isti. Jugoslovanska antologija v poljščini Neka založba v Varšavi bo v kratkem izdala antologijo z na-i lovom : «Jugoslovanska parti, uanska proza». Delo je izbrala in prevedla Marija Krukovska. Kasneje bo izšla še. antologija isodobne jugoslovanske lirike. V enem odstavku Prof. Albert Sabin, izvedenec za otroške bolezni na univerzi v Cincinnatiju je sporočil javnosti, da je odkril novo cepivo proti otroški paralizi, ki ga bo mogoče, nasprotno, od cepiva Salk, jemati z zauživanjem in bo njegova moč imuniziran j a trajala zelo dolgo. Prof. Sabin je izvršil poskuse z novim sredstvom na tisočih živali in na 30 jetnikih neke kaznilnice in rezultati so bili nadvse zadovoljivi. Iz Tokia bodo prihodnjo pomlad poslali v Evropo sto največjih stvaritev stare japonske umetnosti iz slikarstva, kiparstva in gledališke umetnosti japonskega naroda, Med temi de-li so najpomembnejše podobe iz razdobja «meidi», ki jih je doslej le malo kdo videl. Razstava teh japonskih umetnin bo odprta najprej v Parizu, pozneje pa bo prenešena v Rim, Haag in London. Pred kratkim so izvedli v Zahodni Nemčiji uradno anketo o kulturni stopnji Nemcev, ki je dala presenetljive rezultate. Tretjina nemških državljanov nima nobene knjige doma, 11 odst. jih ima eno do deset knjig, 22 odst. pa deset do trideset knjig. Če razen tega še u-poštevaino, da so v zadnjih letih Nemci najbolj kupovali spomine raznih nacističnih generalov, si lahko predstavljamo, kakšna je njihova kulturna ra- Eden najvidnejših slikarjev Amerike Tanasko Milovič, ki je po rodu iz Hercegovine, je te dni prispel v Jugoslavijo, kjer si bo ogledal več jugoslovanskih umetniških in kulturnih spomenikov in zbral gradivo o jugoslovanskih srednjeveških freskah, o katerih bo predaval v Ameriki. V novembru bodo delili Nobelove nagrade Ct loviti kemik in iznajditelj dinamita Alfred Nobel je leta 1895 v svoji oporoki določil, naj se iz ostanka njegovega premoženja ustanovi sklad, I katerega obresti naj se vsako leto razdelijo med ljudi, ki so največ pripomogli k blaganji človeštva. Glavnica znaša 36 milijonov švedskih kron in daje pol milijona obresti, ki se vsako leto razdeljijo na pet delov. Po želji Nobela se teh pet delov razdeli med pet zaslužnih mož iz področja fizike, kemije, medicine, literature in človeku «ki je največ prispeval k zbližanju med narodi in je torej z vsemi svojimi silami delal za mir». Prve štiri nagrade deli švedska akademija znanosti, nagrado za mir pa petčlanska komisija norveškega parlamenta. Nobelove nagrade se delijo že nad pol stoletja, ker so bile prve nagrade razdeljene leta 1901. Prvo nagrado za mir je prejel ustanovitelj mednarodnega Rdečega križa Švicar Henri Dimani. Doslej je prejelo to ve. liku mednarodno priznanje 224 velikanov duha iz 23 dežel. Naj-več nagrad so prejeli Američani (56), Nemei so jih prejeli 48, Angleži 46, Francozi 32, Švedi 14, Švicarji 12, Austrijci 10 itd. Povečini so bile odločitve o dodelitvi Nobelove nagrade sprejete z odobravanjem ; zgodilo pa se je tudi, da so ne-kateri protestirali, kot je bil prav primer norveških šludcn. tov, ki so pred leti v sami dvorani, kjer se slavnostno podeljuje nagrada za mir, protestirali proti Nobelovemu nagra. jencu generalu Marshallu. Priliodnji mesec bodo spet razdelili znamenite Nobelove nagrade. Kandidati so že znani in ni pričakovati posebnih presenečenj Le za Nobelovo nagrado za mir se ne more še ničesar reči, ker je zanjo predlaganih 36 kandidatov, med njimi Krišna Menon, Eden, Nehru, Mende« Franee in generalni sekretar OZN Hammar-skjoeld. akor že mogoče veste», nam je pravil gospod Houdek, «stanujem v Krucemburški ulici na Vinohradih. To je ena izmed tistih kratkih prečnic, v katerih ni niti ene krčme, v katerih ne najde ne perice ne oglarja, v katerih gredo vsi že ob desetih spat, razen tistih uživalcev, ki doma poslušajo radio in zatorej zlezejo šele ob enajstih v poteljo. Kar se tiče prebivalcev, smo tam po večini skromni obdavčene! ali uradniki do sedmega plačilnega razreda, dva se ukvarjata z akvarijem, eden je citraš, dva nabirata pisemske znamke, eden je vegetarijanec, eden spiritisi in eden trgovski potnik, ki je seveda teozof. Poleg teli so tam le še gospodinje, pri katerih stanujejo pravkar našteti- v čednih, elegantno opremljenih sobah z zajtrkom, kakor se pravi v oglasili. Enkrat na teden, vedno le ob četrtkih, prihaja teozof šele o polnoči domov, do te ure se udeležuje nekje duliovidskih vaj. Ob torkih se vračata oba ljubitelja akvarija takisto okoli polnoči naravnost z zborovanja društva «Akvarij» ; pod svetilko se prepirata o živorodnicah in o zlaticah. Pred tremi leti je šel celo neki pijanec po tej ulici, vendar sodimo, da je bil iz Kosira ijn da je bil le pot zgrešil. Redno, dan na dan ob četrt na dvanajst je pa prihajal domov neki Rus, Kovalenko ali Kopitenko, majhen mož z redko brado. Stanoval je pri gospe Janški v hiši st. 7. S čim se je Rus preživljal, ni nihče vedel. Takole do petih popoldne se je potikal po svoji sobi, nato je šel z aktov-sko pod pazduho do najbližje postaje cestne železnice in se odpeljal tja dol v mesto. Natanko ob četrti na polnoč je spet izstopil na istem postajališču in zavil v Krucemberško ulico. Nekdo je pozneje trdil, da sedi Rus od petih popoldne dalje v neki kavarni, kjer se prepira z drugimi Rusi. Drugi pa so menili, da sploh ni bil Rus, kajti Rusi ne hodijo nikdar tako zgodaj domov. Bilo je meseca februarja. Že sem bil skoraj zaspal, ko iznenada zaslišim pet zaporednih strelov. Najprej se mi je zdelo, da sem mlad dečko, da pohajam po domačem dvorišču z bičem in se veselim pokanja. Toda brž nato sem se popolnoma zdramil in doumel, da je nekdo na ulici streljal z revoL UKRADENI UMOR lllllllllllllllllllllllllllllll...... KAREL ČAPEK verjem. Pohitim k oknu, odprem in vidim na pločniku prav pred hišo št. 7 ležati nekega moža. J^ežal je na trebuhu in držal aktovko v roki. V tem sem tudi že zaslišal korake in izza ogla se je pokazal stražnik, hitel k ležečemu možu in ga skušal dvigniti. Nato ga je spet izpustil. «Sapramiš!» je dejal in zažvižgal. Ta mah se je prikazal izza drugega ogla drugi stražnik in hitel k svojemu tovarišu. Seveda sem si takoj obul copate, ogrnil zimski plašč in zdrvel navzdol. Iz drugih hiš so prisopli vegetarijanec, citraš, eden izmed ljubiteljev akvarija in neki nabiralec pisemskih znamk. Vsi drugi so gledali skozi okna, šklepetali z zobmi in dejali: «Vrag vedi, kaj lahko si še sitnosti nakopljem!» Medtem sta bila stražnika obrnila moža na hrbet. ((Saj je to Kopitenko ali Kovalenko, ki stanuje pri gospe Janški», sem ugotovil in zašklepetal. «Je mrtev?» «Ne vem», je odgovoril stražnik. Očitno si ni vedel pomagati. «Poklicali je treba zdravnika !» «Nu, 4n Vi ga pustite tu kar tako ležati,» se je iVazjezil citraš. «V bolnišnico bi ga morali spraviti!» Kakšnih dvajset se nas je bilo že nateplo, tresli smo pe od mraza in groze, medtem ko sta klečala stražnika pri ustre-Ijencu in mu odpenjala, kdo ve zakaj, ovratnik. Tedaj se je ustavil ob oglu glavne ulice taksi. Šofer je prišel pogledatj, kaj neki se je bilo pripetilo. Najbrž si je mislil, da bo pač kak pijanec, ki ga utegne celo domov odpeljati. «Nu, fantje, kaj pa imate?» nas je prijateljsko vprašal. «U-u-u-streljencd,» je zašklepetal vegetari janec. « Človek, ua-na-naložite ga na vo-vo-voz in peljite ga do re-re-reševaine postaje ! Mogoče še ži-ži-živi !» «Bes te lopi ! » je menil šofer, «takih potnikov nimam rad. Joda, počakajte nekoliko, da pripeljem avto ! » Nato je šel počasi do svojega vozila in ga pripeljal do nas. «Nu. ga pa kar naložite ! » je dejal. Oba stražnika sta dvignila ustreljenca in ga z velikim naporom naložila v avto. Možak je bil sicer majhen, a opravki z mrliči so kaj težavni. «Tako, gospod kolega,)) je dejal prvi stražnik drugemu, «peljite se z njim, jaz pa si zapišem priče. Šofer, peljite do reševalne postaje, a prosim nekoliko hitreje ! » «Da, hitreje,» je zamrmral šofer, «če pa imam slabe zavore.» In je odpeljal. Prvi stražnik je privlekel iz žepa beležnico in rekel : «Povedati mi morate svoja imena, gospodje, saj razumete, zaradi pričevanja!» In nato si je zapisoval drugega za drugim. grozansko počasi, v svojo beležnico. Morda so mu bili prsti odreveneli, ampak mi smo se tresli pri tem ko mladi kužki. Ko sem se vrnil v svojo sobo, je kazala moja ura četrt in deset minut čez enajsto. Ves direndaj je trajal torej deset minut. \ tako dostojni ulici, kakršna je naša. je tak pripetljaj velik dogodek. Lahko si predstavljate, kako smo se vsi iz naše ulice vrgli drugi dan na časnike. Radi bi bili zvedeli kaj novega o našem umoru, a poleg lega smo se sploh veselili, da prineso listi takšno novico iz nase ulice in o našem dogodku. Kakor politi smo obstali, ko smo spevideli, da v nobenem listu ni niti besedice o našem umoru. Seveda, polno vsakovrstnih spletk, salamenska polilika, vse, vse je v listih, smo godrnjali, celo vesi. da je trčil ročni voziček kdo ve kje (ob voz cestne železnice, a tako važnemu umoru ne odkažejo zasluženega prostora ! (1\ adaljevanje in konec prihodnjič) DOMACI PROBLEMI IN VESTI ■H l Stavkajoči pred sodiščem Občinski svet začel sredo, 17. t. m. bo pri-V šlo pred tržaško sodišče nič manj kot enajst sindikalistov in delavcev, ki so obtoženi prekrškov v smislu členov 18 in 20 fašističnega zakona o javni varnosti. Obtožbe se nanašajo na dogodke z dne 25. julija 1955, ko se je množica državljanov mirno vračala iz sindikalnega zborovanja in so jo policijske sile na Borznem trgu napadle. Bralci se gotovo še spominjajo teli dogodkov: tedaj je bila v teku velika stavka električnih varilcev ladjedelnice Sv. Marka in prav na omenjeni dan je vse mesto stavkalo v znak solidarnosti. Zvečer se je vršilo na trgu Venezia zborovanje, na katerem so govorili voditelji obeli sindi-kalnih organizacij. Ves dan stavke je potekel mir-no, brez vsakega incidenta: zato je popolnoma nerazumljivo obnašanje policije proti množici ,delavcev, ki so se zvečer posamezno vračali domov. Poleg obtožbe, da so obtoženci s svojo udeležbo uprizorili nedovoljeno manifestacijo, se nekaterim delavcem pripisuje tudi zločin odpora proti organom javne varnosti. V resnici so bili delavci takrat brutalno napadeni od policije in so se mortili naglo razbežati med mizice in stolice pred barom «Rex»; za njimi so tekali agenti in jih pretepali s krepelci. Neki ubogi delavec pri Selad je bil s krepelci a-gentov tako pretepen, da so ga morali naglo prepeljati v bolnišnico. Naskok «Celere» je bil za delavce nepričakovan, ker se je izvršil brez predhodnega opozorila in vsa javnost je obsodila tako nastopanje policije. Proti enajstim sindikalistom in delavcem bo pričalo šestnajst policijskih oficirjev in agentov, med njimi komisarji Russo, Grappette in Beneforti ter razni agenti javne varnosti in političnega oddelka. Odveč bi bilo reči, da skorajšnji proces vzbuja veliko presenečenje med delovnimi ljudmi in tudi med obtoženci. Mnogi od obtožencev namreč niso sploh slutili, da jih čaka proces, ker jih takrat policija ni ustavila in jih nihče ničesar ni osumil ali obtožil. Zelo verjetno je torej, da je policija pozneje (če treba s pomočjo prizadevnih informacij raznih ogleduhov) preiskala zadevo in obtožila sedanje obtožence na induktivni podlagi, tipični za kakšnega voditelja tedanjega letečega oddelka, ki se je že ob drugih prilikah (na primer pri zadevi dr. Sosiča) izkazala za napačno ob vedrem presojanju sodstva. Upamo, kot upajo vsi pošteni in iskreni demokrati, da bo sodišče v celoti osvetlilo resničnost dogodkov in da se bo proces proti enajstini sindikalistom in delavcem zaklju-čil s popolno oprostitvijo, ki jo vse prebivalstvo zahteva. Proslava padlih r Trebčah Jutri, v nedeljo ob 10. uri dopoldne bo v Trebčah svečana proslava 10. obletnice odkritja spomenika padlim, na katero vabimo vse demokratično prebivalstvo. razpravo o zakonu štev. 703 ♦ Nov načrt za odmerjanje družinskega davka ♦ Intervencije naših svetovalcev tem tednu se je tržaški občinski svet sestal kar tri dni zaporedoma in sicer v sredo, četrtek in petek. V sredo so v začetku seje razni svetovalci postavljali vprašanja in predloge. Tov. CALABRIA je predložil interpelacijo o sueškem vprašanju, ki bi i-mclo resne posledice tudi za Trst, če bi se zaostrilo. Župan Bartoli je izrazil mnenje, da Tragična smrt tov. Piceka llllillll V torek smo spremili k zadnjemu počitku Ivana Piceka, zvestega in predanega tovariša, ki ga je v soboto neznani vozač povozil na openski cesti. rp .v. 1*1 vi . 1* lova ris je bil elan sindikata gradbenih delavcev nove Delavske zbornice CGIL in je med vsemi delavci, zaradi svoje resnosti in delavnosti, užival veliko spoštovanje. Težko prizadeti družini izreka vodstvo naše partije iskreno sočustvovanje. Sožalju se pridružuje uredniški kolektiv «Dela». občine za 18 družin iz ul. Ginnastica, ki nočejo zapustiti svojih stanovanj, o čemer poročamo na drugem mestu. Odbornik Stoppar je izjavil, da bo odbor proučil vsak primer posebej in poiskal zatočišče za tiste družine, ki so v slabih gmotnih razmerah. V drugem delu seje je odbornik Rinaldini predložil v odobritev sklep o uveljavitvi zakona 703, ki urejuje krajevne finance in pri tem izjavil, da je občina primorana uveljaviti nove davčne obremenitve. Poročal je tudi, da je občinski odbor pripravil načrt za spremembo načina plačevanja družinskega davka. Po tem načrtu je bil minimum dohodka za obremenitev povišan od dosedanjih 225.000 na 300.000 lir. Pri tem moramo omeniti, da so se naši svetovalci že v prejšnji upravi borili za to povišanje in da je miljska občina, na primer, že zdavnaj to uveljavila. Nov načrt predvideva tudi 50-odstotni odbitek na kosmati dohodek in ne na čisti dohodek kot do sedaj. S temi spremembami bi bile oproščene družinskega davka številne delavske družine vse do onih, ki imajo manj kot milijon 120.000 dohodka letno. V četrtek in petek se je nadaljevala razprava o zakonu 703 in načrtu občinskega od-bora za obdavčenje družinskih dohodkov. Šolska obvestila Ravnateljstvi Državne trgovske akademije in Državnega u-čiteljišča v Trstu sporočata, da bo začel redni pouk v ponedeljek, 15. t. m. Dijaki obeh zavodov naj se zberejo ob 9.30 pred cerkvijo j pri Sv. Ivanu, da prisostvujejo otvoritveni šolski maši. Naša intervencija v pokrajinskem svetu za upokojence v Na višji realni gimnaziji s klasičnimi vzporednicami s slovenskim učnim jezikom v Trstu začne novo šolsko leto 1956/57 v ponedeljek dne 15. oktobra ob 10. uri s sv. mašo v cerkvi Sv. Antona starega. ponedeljek so se ponovno sestali na seji pokrajinski svetovalci, katerim je pred-» sednik prof. Gregoretti med drugim poročal, da je vladni komisariat odobril pokrajinski upravi 300 milijonov lir gradnjo štirih novih paviljonov za tuberkulozne v bolnišnici pri Sv. Ivanu in za nekatera cestna dela. Obenem je poročal, da je posredoval pri vladnih predstavnikih za čim prejšnjo gradnjo ceste Benetke - Trst -Trbiž, ki je za naše mesto velikega gospodarskega pomena. Tovariš Luchesi je predložil dve resoluciji. V prvi je prikazano težko stanje upokojencev INPS, ki imajo nezadostne pokojnine, dočim je mnogo starih delavcev in vdov, ki ne prejemajo nobene podpore. Resolucija predlaga naj pokrajinski svet posreduje pri vladi in poslanski zbornici za povišanje pokojnin in naj se s tem pridruži zahtevam upokojencev. Druga resolucija obravnava vprašanje bolniškega zavarovanja upokojencev, katerim zavod INAM ne priznava stroškov za vzdrževanje v bolnišnicah, posebno ne v pokrajinski umg-bolnici, kar nasprotuje določilom tozadevnega zakona. Tudi tu bi morala pokrajinska uprava posredovati. Predsednik je obljubil, da se bo uprava zani- Uslužbenci Acegat pripravljeni počakati do konca oktobra ohe predloženi vpra- mala za sanji. Sledila je razprava in odobritev pravilnika pokrajinskega sveta. Sprejetih je. bilo 50 èie. nov pravilnika. Pevski koncert pri Sv. Barbari P.evski zbor «Primorec» iz Trebč priredi jutri, v nedeljo 14. oktobra ob 17.30 v dvorani Prosvetnega doma pri Sv. Barbari samostojen koncert, ki obsega narodne in umetne p e« srni. Vabljeni vsi domačini in okoličani. Dosegli smo milijon ! Poziv naše partije, naj tovariši pospešijo nabiranje prispevkov za naš tisk, da bomo čim prej dosegli milijon lir, je naletel pri tovariših na razumevanje in mnoge sekcije so se ] potrudile in nabrale nadaljnje prispevke, tako da smo v tem tednu dosegli milijon. Odslej naj velja geslo: Naprej, za drugi milijon ! V tem tednu sta dve sekciji prišli do cilja, ki sta si ga zadali : sekcija Milje, ki je nabrala 200.000 lir in Sv. Ivan. Obe sekciji pa nadaljujeta z nabiralno akcijo med tovariši in prijatelji, da bi se čim bolj oddaljili od prvotnega cilja in si tako zaslužili priznanje vse partije. Številne druge sekcije XX Stiri nove šole v nabrežinski, občini Številna druga javna dela med njimi asfaltiranje stare vasi V torek je bila izredna seja devi nsko-nabrežinskega občinskega sveta, na kateri so razpravljali o gospodarskem načrtu za finančno leto 1957-58. Odbornik tov. Škrk je predvsem sporočil svetovalcem, da je ravnateljstvo za javna dela pri vladnem komisariatu odobrilo za finančno leto 1956-57 89,810.000 lir za razna javna dela v občini. ok- li i občinski svet izrazil željo po mirni rešitvi spora ne da bi interveniral pri vladi. Tov. RADIČU je predložil resolucijo, ki zahteva posredovanje občinskega odbora za povišanje pokojnin upokojencem. Obenem je zahteval, naj občinska ustanova ECA zniža vzdrževalnino za upokojence, ki so v njenih domovih od 80 na 50 odst. pokojnine. To vprašanje je tov. Ra-dich že večkrat postavil, toda še vedno pridržujejo upokojencem, ki so v ubožnih domovih, skoro vse, kar prejemajo za starostno pokojnino. Odbornik Seiolis je obljubil, da bo na to odgovoril na prihodnji seji. Tovariš TONEL je pa postavil vprašanje stanovanjskih sod. nih izgonov, ki z vsakim dnem postaja bolj pereče. Posebno je zahteva! takojšnje zanimanje Zborovanje pristaniških delavcev Zadovoljstvo kovinarjev za zmago FIOM v Tržiču V/" sredo so se začela pogajanja med sindikalnimi predstavniki in posebno podkomisijo upravnega sveta Acegat, za ureditev vseh odprtih vprašanj nameščencev tega občinskega podjetja. Kot je znano, so sindikati v soboto v zadnjem trenutku preklicali suplošno stav- ko, ker so se župan in odborniki obvezali, da se bodo začela pogajanja za sklenitev nove normativne pogodbe ter da bodo pospešili postopek za spo-polnitev sporazuma o dokladi za menzo in jo čimprej izplačali. V ponedeljek je bila nato enotna skupščina uslužbencev Acegat, na kateri so sindikalni predstavniki poročali o sporazumu, ki so ga dosegli na žu-panstvu. Delavci so trenutno sprejeli odločitev sindikatov, toda priporočali so, naj se pogajanja res pričnejo v sredo ter poudarili, da se morajo pogajanja zaključiti še ta mesec. Tudi vprašanje doklade za menzo se mora urediti vsaj do konca tega meseca. Pogajanja v sredo so trajala tri ure in pol, toda prišlo je do precejšnje razlike med stališčem sindikatov in stališčem Na sprejemu predsednika republike predstavnikov podjetja, posebno glede vprašanja odpravnine. Zato se bodo pogajanja nadaljevala v torek. * * * Pristaniški delavci, včlanjeni v CGIL so na nadeljskem zborovanju sprejeli resolucijo, v kateri zahtevajo, da se jim mo, ra poveriti vse delo v pristani šču, ki ga zdaj opravljajo za sebna podjetja. Prej so prista niški delavci sami opravljal: vsa dela, v zadnjem času pa prevzemajo delo tudi zasebna podjetja, kar je v škodo izurjenim pristaniškim delavcem. V resoluciji zahtevajo tudi, naj se tajniku njihovega sindikata dovoli vstop v pristanišče in naj se uvedejo bolj demokratični odnosi med njimi in pristaniškimi oblastmi, ki sedaj pre-zirajo vse njhove zahteve. Delavci so tudi pooblastili sindikat, da uporabi vse oblike sin- Nov sedež pri Sv. Jakobu bili ob- Na svečanem sprejemu na županstvu so predsedniku Gronchiju predstavljeni vsi činski svelovalci. Na sliki vidimo občinskega svetovalca tovariša Vittoria Vidalija v trenutku, ko se rokuje z visokim gostom Tudi šentjako 'ski tovariši so si končno našli in uredili sedež, v katerem se bodo odslej zbirali tovariši in demokrati, da razpravljajo o vseh zadevah, ki jih zanimajo in se tudi razvedrijo. Otvoritev novega sedeža pri Sv. Jakobu, ki se nahaja v ul. S. Zenone 10, bo jutri, v nedeljo ob 16.30. Udeležencem svečane otvoritve bosta prinesla pozdrav tovariš Vittorio Vidali in tovarišica Marija Bernetič. dikalne borbe, če v teku tedna ne pride do neposrednih sti- kov s pristaniškimi oblastmi za ureditev njihovih zahtev. Prejšnji teden so se vršile v obratih CRDA v Tržiču volitve za notranje komisije, pri katerih je FIOM zabeležila lepo zmago in si ponovno pridobila večino. Uspeh so z velikim zadovoljstvom sprejeli tržaški delavci, posebno delavci CRDA, ki so poslali notranjim komisijam in pokrajinski FIOM v Tržiču brzojavne čestitke. V lej vsoti je predvidena izvedba raznih javnih del, kot popravilo občinskih stavb, šol in stopnišča v šempolajskem o-troškem vrtcu, ureditev kanalizacije v devinskem pristanišču, razširitev vodovodnega oinre. žja, nabava potrebnih vodovodnih cevi, napeljava telefona v Vižovlje, Mavhinje in Šempo-laj, gradnja štirih šol, in sicer v Cerovljah, Slivnem, Štivanu in begunskem naselju San Mar co. Predvidena je tudi preure ditev javnega kopališča v Na brežini ter popravilo in asfalti ranje cest, predvsem poli skozi staro vas in drugih. Tov. Škrk je nato po krajši diskusiji obrazložil predlog u- Tragedija izgonov se nadaljuje Vprašanje strehe nad glavo je v našem mestu vedno bolj žalostno. Vedno več je družin, ki ostanejo kar čez noč na cesti. V zadnjih tednih se vrstijo prisilni sodni izgoni kar po dva do trije na dan. Prejšnji teden je Združenje za pravico do stanovanja — ki z vsemi svojimi silami skuša preprečiti nesreče prizadetih —u sporočilo, da bodo v kratkem izgnali iz stanovanj 28 drtržin, ki da so protizakonito pred leti zasedle stanovanja Zavoda za ljudske hiše. Nato je prišla vest o nameravanem izgonu 9 družin in hiše št. 5 v ul. Udine in končno 18 družin iz hiše št. 24 v ul. Ginnastica. Stanovalci hiše št. 24 v ul. Ginnastica se morajo izseliti, ker je poslopje, po izjavi Tehničnega urada od leta 1953, neprimerno za bivanje in jih zato hišna gospodinja sodno izganja. Gre skupno za 37 članov družin, ki so vse siromašne in si ne morajo same prekrbeti novo stanovanje. Zato so se stanovalci že v ponedeljek zabarikadi- Obvestilo vinogradnikom Člen 4 ukaza št. 105 bivše ZVU, ki je še vedno v veljavi, predpisuje, da morajo pridelovalci (posestniki, najemniki ali spolovinarji) grozdja, ki ga uporabljajo za izdelovanje vina izročiti trošarinskemu u. radu svoje občine tri dni po trgatvi pisano izjavo na po. sebnem vzorcu, v kateri morajo navesti: 1. Ime in priimek lastnika, najemnika ali spolovinarja, ki obdeluje vinograd. 2. Kakovost in količino pridelanega grozdja in kraj vskladiščenja. 3. Zaloge vina iz prejšnjih let, ki je Istalo v kleteh na dan prijave. 4. Uporabo vina iz pridelanega grozdja, pri čemer je treba navesti, ali bo služilo za domačo uporabo ali za prodajo pri čemer je treba navesti zadevne količine. Obrazci za prijave se lahko prevzemajo ter prijave oddajajo v osrednjem trošarinskem uradu v ul. Teatro 4, v drugih trošarinskih uradih ter v občinskih izpostavah v posameznih krajih. Prijave morajo oddati tudi tisti, ki so oproščeni trošarine, Kršilci bodo kazto-vani po zakonu. rali v hiši. Glavni vhod so založili s kamenjem in stalno stražili na oknih. Ker niso hoteli odpirati vhodnih vrat, da ne bi prišli do njih razni organi in jih prisilili, da zapuste stanovanja, so si morali potegovati skozi okna koše, navezane na vrveh, s potrebno hrano. Pač žalosten prizor za nase mesto ! Prizadeti stanovalci so se tudi s posebno spomenico obrnili na vladnega komisarja in zahtevali njegovo posredovanje. Po zakonu bi morala namreč občinska oblast poskrbeti nova stanovanja, ker so mora hiša izprazniti na ukaz občinskega teh. ničnega urada. Kaže pa, da se urad vladnega komisarja nima časa ukvarjati s takšnimi «malenkostmi», ker do srede še ni bilo nobenega odgovora od ni-koder. pravnega odbora za dela v viru gospodarskega načrta za finančno leto 1957-58. V načrtu so predvidena številna javna dela za skupno vsoto preko 119 milijonov lir. Načrt mora odobriti ravnateljstvo za javna dela pri vladnem generalnem komisariatu. Predlog je bil sprejet z večino glasov. Na koncu je odbornik tov. Markovič predložil resolucijo, v kateri so prikazane resne posledice za naše področje, če bi se spor za Sueški prekop zaostril. V resoluciji se občinski svet občine Devin-Nabrežina o-braca na italijansko vlado s prošnjo, naj vloži vse napore, da se spor reši na miren način. Svetovalci so z veliko večino glasov resolucijo odobrili. Matej Hubad tNaaaljevanje s 3. strani) sežke od daleč, ko so devetnajst let po njegovi smrti že zdavnaj padle vse osebne pre-graje, ko vidimo rezultate njegovih prizadevanj v človeško objektivni luči, spoznavamo tudi vlogo njegove osebnosti in pomen njegovega udejstvova. nja za razvoj slovenske glasbene kulture. Delo, ki ga je Hubad izvršil z vzgojo solističnih pevcev, se je odrazilo tudi v naglem vzponu slovenske operne in vokalne reprodukcije, hkrati pa vzpodbudilo slovenske sklada, telje k pospešenemu ustvarjanju slovenskega samospeva, ki je prav v Hubadovi dobi dosegel odličen razmah in visok umetniški vzpon. Hubadovo delo s pevskim zborom ljubljanske Glasbene Matice pa je pospešilo tudi razvijanje pevskih zborov na vsem slovenskem podežel j u. Slovenski glasbi je Hubad zapustil bogate sadove, ki bodo še dolgo odmevali v našem prizadevanju in snovanju. Kar je dal, je bilo mnogo. Zato bo ostal velik med našimi velikimi ljudmi, ki so ustvarjali slovensko kulturo. (Povzelo po reviji «Naši razgledi» od 6. 10. 56) E. A. Edison (Nadaljevanje's 3. strani) Zborovanje upokojencev Jutri, v nedeljo 14. oktobra oh 10. uri bo v prostorih Prosvetnega društva v Ricmanjih zborovanje upokojencev iz Rie-manj in okoliških vasi. Govoril bo ravnatelj ustanove INČA tov-Alceo Luchesi. Prisoten bo tudi slovenski pokrajinski svetovalec Marij Grbec. inogočila električno razsvetljavo v zaprtih prostorih. Stala ga je mnogo truda in časa in končno jo je predstavil javnosti na električni razstavi v Parizu leta 1881, kjer je žel ogromen u-speh. Sledile so druge številne pomembne in manj pomembne iznajdbe, ki jih ne bi bilo mogoče v m: h opisati. Dovolj je ;e pomislimo, da je Edison patentiral skupno 1328 izumov in jih je vse skušal sam zanj ugodno izkoristiti. Vse, kar potrebuješ za šolo, dobiš v ( TRŽAŠKI KNJIGARNI ) TRST, Ul. sv. Frančiška, 20 ¥ Sekcija na Opčinah poslala znesek 21.100 lir za tisk so že presegle 50 odst. cilja, dočim so še nekatere, ki se morajo potruditi in pohiteti. O-srednja uprava poziva vse sekcije in celice, naj vsepovsod pospešijo nabiralno akcijo. Dosega cilja mora biti častna naloga za vse sekcije, celice in posamezne tovariše. II ZA TEDEN DNI ■ .irt; ist Terezii' Sobota, 13. . Edvard Nedelja, 14. - Kalist Ponedeljek, 15. - Tereziji Torek, 16. - Gal Sreda, IT. - Marjeta Četrtek, 18. - Luka (ščip1 Petek, 19. _ Edvin Zgodovinski dnevi je rodil Hrat ) ro 13. 1863. se je rodil slav Volarič, skladatelj jj zbiratelj ljudskih per»1 ^ 15. 1844. se je rodil pesnik f|ay L-mr; j.L Prispevki Navajamo nekatere prispevke zadnjega Ledna : sekcija na Opčinah je poslala svoj prvi polog 21.100 lir ; ' Sekcija Pončana 30.429; Barkovlje 2.320 ; Skedenj 25.000 ; Sv. Ivan 9.125; Sv. Vid 3.215. Milje skupina miljskili trgovcev po tovarišu Apostoli Giuseppe 2.800, N. N. 1.000, cel. Lazaret 1.715, cel. Bultoraz 1.620, cel. Stare Milje 500, cel. Aquila 2.200, cel. ACNA 300, tov. Drioli Nino od skupine trgovcev 2.200, izkupiček kulturni li in kinematografskih prireditev 10.000 lir. Sckc. Greta 1.600, Acegat : ul Margherita 4.100, ul. Genova 1.950, ul. Bellini 500, Broletto 5.870 ; Sv. Marko 34.970; Sv. Jakob : cel. Rinaldi 6.650, cel. Blazina 6.000, cel. Rosenberg 3.210, cel. Morgan 1.500. Sckc. Curici : cel. prevozni- kov 3.170, cel. obč. nameščencev 4.850, 1. pristaniška 1.600. 2. pristaniška 950, 3. pristaniška 1.750 lir. mon Gregorčič, umri i, 24. novembra 1906. 1 ® 47. 1714, je umrl v Gorici1 Vet nez Svetokriški, pisec t *leti venskih pridig. leva: 17. 1929. je bil po obsodbi Masti sebnega sodišča streljan strski antifašist Vladin, _ Gortan. ČSU 18. 1868. se je vršil zgodo' M Zl ski «tabor» v Šempasu C sit Goriškem. Udeležilo se ftas je nad 10.000 Slovence'1 19.1851. je umrl črnog°I: j . vladika Peter Petro ni-Njegoš, stvaritelj epske * in nitve «Gorski venec», hi (Jv * Oc adii RADIO ODDAJE zel; redr 'Vesi Mavi dan SOBOTA:. 12.55 Jugo,slo' ski motivi - 15.15 Stranvi’1 . I «Ognjeni ptič», balet - 1“ lzJ Domači odmevi - 16.40 iert orkestra Carla Pacchi Ven ja - 19.15 Sestanek s post^ impli1 po: k ami - 20.30 Orkester Dražila - 21.45 Borodin: iz opere Knez Igor. Tri NEDELJA: 9. Kmetijska j* Me daj a - 12. Oddaja za naju1'3 ivk; še - 13.30 Glasba po želj» ( KINO Opčine Sobota, 13. okt.: «Prošnja za pomilostitev» (Domanda di grazia); barvni film Columbia. Nedelja, 14. okt.: se ponovi. Ponedeljek 15. okt.: se ponovi. Torek. 16. okt.: «Fra Diavolo»; film MGM. Sreda, 17. okt.: se ponovi. Četrtek, 18. okt.: «Dva hektara zemlje» (Due ettari di terra): film EiNIC. Petek, 19. okt.: se ponovi. Prosek Sobota, 13. okt.: ob 19.30: «Škotski princ» (II principe di Scozia); barvni film Warner Bros. Nedelja, 14. okt.: ob 17. se ponovi. Sreda, 17. okt.: ob 19.30 «Ciganka (Zigana); barvni film. Nabrežina Sobota, 19. okt.: «Državljan vsemirja» (Il cittadino dello spazio); film Universa!. Nedelja, 14. okt.: se ponovi. Sreda, 17. okt.: «'Pirati iz Mon. lereya» (I pirati di Mon-terey); film Universal. Nabrežina - postaja Sobota, 13. okt.: «Viharji» (Bu. fere); barvni film. V glavnih vlogah Jean Gabin in Silvana Pampanini. Nedelja, 14. okt.: se ponovi. 16, Arnič: Pesem planin - ^ ; 'tri j tju ■ Musorgski: «Kovanščina», 1 ra v 4 dej. tatol PONEDELJEK: 13.30 Odi«"* *°®n iz Smetanove opere «Pro$ 'v°ri nevesta» - 19.15 Radijska a «, J verza - 21.15 Zenski kv^g^ Večernica - 22. Iz slove11’' ^ književnosti in umetnosti. Voi TOREK: 13.30 Glasba P° Aln ljah - 19.16 Zdravniški ve^ 20.05 Chopinovi valčki *■ ' * se Leonid Andrejev: «Tisti U!l(lov klofutajo» drama iz cirkus^, f)eJ; življenja - igrajo člani Ra" skega odra » , j aUja SREDA: 12.55 Hrvatske mi poje Andjelka Nežic : t ■ Pisani balončki, radijski 1 eP' nik za najmlajše - 19.15 Ba, Pos ska univerza - 20.30 Vo^p, tercet Metuljček. * pQ ČETRTEK: 18.2-6 SloveA dueti - 19.16 Sola in ejjC( kvintet ■ji’ »nte 2-9.30 Vokalni Štritof - 21. Dramatizira. zgodba - 22.15 MendelsS6" tvi Sobota, 13. okt.: pb 20.3^ Kontovelu: Joseph ring: «Arzen in stare ke». ., Nedelja, 14. okt.: ob l-S.^ 'taša 18.30 v prosvetni dv®. v Gorici, Korzo Ver»1; ,fl, mladinska igra «Jack0i • J Metka», po Grimmovimi * vljici dramatiziral Škufca. Torek, 16. okt.: ob Borštu: Joseph Kessel1 «Arzen in stare čipke"’ obutev, ki ima prednost, ker je trpežna elegantna ekonomična on TRIESTE-LARGO BARRIERA (EXP.iZA/MPP