Leto UX. Številko 244. O Ljubljani, o sredo 27. oihlim 1926. Cena Din 1*50 aha i« vsa* aaa BOpoltaa, t z »z t an i i aatft^a ta prasaik«. - *as#raU; do 30 petit a 2 D, do 100 v rs 21) 50 p, vetji tosetafi petit vi sta 4 D; notice, poslano, izjave, «eklarae, preklic beseda 2 D. — Popust po dogo vorn. — taseratni davek posebej. — „ S t Narod1 vei|a letno v Joposiavij 240 D, ca nozemstvo 420 D i — Opravntttvos KnaUos« aiioa stav. *, priUS6|e. — Talelon si«? 304 ■=» iradoUtvo aaatiova aiiea it. 5, t. nadstropje - Taletoo stav, 34 HT Poitnina plačana v gotovini. Vloga našega ženstva Na Bledu so se sestale zastopnice Ženskih društev iz vseh delov naše dr-iave pod vodstvom preds aviteljice mednarodnega ženskega gibanja, gospe Aberdeenove. Žensko grbanje pri nas še nima ni-kake prave tradicije. V stari dobi ga nismo poznali; kolikor se je ženska udeleževala javnega življenja, je bilo to vendarle v zelo neizraziti obliki, to se pravi v organizacijah, ki niso imele feminističnega značaja, marveč le smuter pripomoči tudi z ženske strani k delu narodnih ali kulturnih institucij* Po vojni je ipak stvar posiala nekoliko drugačna. Ženske so stvorile svoje organizacije, s katerimi hočejo več nego vršiti občenarodno delo in s katerimi streme k ciljem, ki predstavljajo reševanja specijalno ženskih problemov zasebnega in javnega življenja. Nagla, ati se pričenja feministično stališče in do neke mere posnemati slična gibanja ino-otemstva. Ženski savez si je vzel za nalogo, da nvede sodelovanje ženske v razn h panogah sodobnega socijalnega in karita-tivnega dela. V tem pogledu irra naše ženstvo ze!o dobro in hvaležno priliko, tvoriti protiutež proti preveč strankarsko - političnemu tidejstvovanju moškega, ki povzroča, da se pri nas baš kari-tativno in socijaino delo tako zelo zanemarja. Značilno za našo dobo, še bolj morda za našo kraljevino je dejstvo, da vse one institucije, ki imajo nalogo skrbi m brige za sočloveka, ki je prišel v stisko, uživajo malo podpore s strani države in da jim javnost posveča premalo pozornosti. Ženske organizacije so si nadele nalogo, da vršijo dobra dea' skrb za vse one. ki jih je družabni razvoj potisnil v težak socijalni in gmotni položaj in ki jim more baš ženska pomoč mnogo koristiti. V naši državi prevladuje zadnja leta asocijalna smer v politiki. Krepko delo ženskih organizacij more vplivati ugodno, more biti nekako izpraševanje vesti naši politični javnosti. Spretna propaganda lahko stori mnogo v tem pogledu in uspešno praktično udejstvovanje more pospešiti ugodno rešitev marsika e-rega perečih vprašanj naše sodobnosti, na katera profesijonalni politiki nimajo časa misliti in za katerega žal večinoma tudi nimajo ne smisla, ne srca. Ce bo naše žensko gibanje nadaljevalo z zadostno vnemo svoje org^niza-torično delovanje, se mora dogodili prej ali slej. da se bosta pojavili in razvili v njem dve struji. Ena bo struja, predstavljajoča skupino žensk, ki pričenjajo tvoriti tako rekoč poseben sloj v prebivalstvu; to so one, ki jih zaposlujejo uradi, raznovrstna državna in zase ona podjetja. Te se nahajajo pred prav posebnim položajem, iz katerega izvirajo mnoge težkoče, različne od onih, kakor jii imajo povprečno moiki uslužbenci. Ta sloj bo nedvomno prej a!i slej porabil ženske organizacije, da v njih in preko njih poskusi realizirati svoje ?elje in svoje zahteve. Ta sloj je pri nas še malo razvit, dasi ima že mnogo zastopnikov, zato tudi v javnosti ne nastopa niti najmanj izrazito in zato pri nas še nimamo pravega feminističnega gibanja. Danes v ženskih društvih še vedno povsem prevladuje ženska ki je žena, gospodinja, mati, zato je njeno dlovanje povsem drugačno, drugam usmerjeno in z drugačnimi cilji. Blejski kongres je skupni nastop te vrste ženskih organizacij: moremo mu želeti tedaj najVljŠi uspeh in enako uspešno nadaijno delovanje. SNEŽNI METEŽI — Gradec 26. oktobra. Danes poročajo o hudih snežni-h zametih iz vseh štajerskih krajev. V Graden je pričelo ob 6. zjutraj snežiti In je nametavalo do II. nre. Padlo je nad po) metra snega. — Prasa, 26. oktobra. Tekom včerajšnjega dne ie snežilo v Sudetih tako močno, da so na več mestih zastali železniški vlaki. Vsled tega so nastale v železniškem prometu večurne zamude. Promet se vzdržuje ponekod s prestopi. Tudi iz južnih krajev okoli Budjevic poročajo o močnih zametih. — Parfz. 26. oktobra. Na francoski atlantski obali so divjali tekom včerajšnjega dne hudi viharfi. Temperatura je padla na — 7°. Iz notranjosti poročajo tudi o snežnih tHmiJlIi POTRES V RUSIJI — Moskva. 26. oktobra. V Aleksandro-poln le bH hud potres. V okolici ie 12 vasi popolnoma porušenih. Potres le zahteval 300 človeških žrtev. Na nekih mestih so stavbe popolnoma porušene. Sovjetske oblasti so poslale pomoč. Uzunovič noče nikogar vabiti. — Zakaj so ostala pogajanja brezuspešna« — Finančni minister napoveduje novo redukcijo budžeta Današnja skupščinska seja Podpredsednik Subotič noče piedsedovati parlamentu, ki ni zmožen za delo. — Minister Simonovič zanika pravico parlamenta, da se vmešava v reševanje vladnih kriz — Beograd, 26. oktobra. Včeraj opoldne se je vršila seja ministrskega sveta. O seji je izjavil finančni minister dr. Peric novinarjem: «Na današnji seji ministrskega sveta smo razpravljali o proračunu raznin ministrstev Z dosedanjo redukcijo izdatkov nisem zadovoljen, potrebna bo še nova. Do konca tega tedna bom re-digiral državni proračun, nakar bom izročil javnosti o tem potrebna pojasnila.* Kar se tiče Narodne skupščine, je bil na včerajšnji seji ministrskega sveta sestavljen delovni program za ta teden. Ker vlada o tem ne more sama odločati, s*> sestane predsednik vlade Nikola Uzunovič s predsednkom Narodne skupščine Tr;fkovičcm, da se sporazumeta glede programa. Po seji ministrskega sveta ip. Nikola Uzunovič zanäkal novinarjem vest, da hoče vlada odložiti seje Narodne skupščine. Konvencija z Italijo pridejo po vsej priliki te dni na dnevni red. Novinarji so nato opozorili Uzunoviča na izjavo dr. Korošca, da ne bo več pisal prošenj za vstop v vlado. Uzunovič je odvrnil: «Jaz sem o tej stvari že izjavil, kar sem imel iziaviti. Ako pravi dr. Korošec, da ne bo več pisal prošenj in tepli taksnih mark, lahko tudi mi na to pristanemo. Vi veste, da tip odbijnm nikogar. Zakaj naj v tej stvari obračamo pažnio na malenkosti? Ako bi bil v opoziciji in bi hotel stopiti v vlado ter vedel za pogoje, ki se mi postavljajo, bi pač stopil v vlado.» Na vprašanje, ali dr. Korošec ve, kakšni so ti pogoji, je odgovoril Uzunovič: «Jaz mislim, da morajo tudi oni nekaj koncedirati, predno stopijo v vlado. Te izjave ministrskega predsednika potrjujejo poročilo, da so se pogajanja med vlado in Jugoslovanskim klubom za enkrat razbila. Dr. Korošec bo do nadaljnega Še ostal v ožji opoziciji. Na čem so se pogajanja pravzaprav izjalovila, ni znano. Zdi se, da je bilo radikalom le na politični pomoči dr. Korošca, da Pa niso hoteli pristati na njegove zahteve gospodarskega značaja, zlasti ne na takojšnjo izvedbo izenačenja zakonov. — Beograd. 26. oktobra. Današnje * Vreme« poroča pod vzglavjem »Kaj se zahteva od dr. Korošca» o pogaja-niih med klerkalci in vlado. RadSkal-ski ministri zahtevajo, da poda dr. Korošec odnosno njegova stranka javno izjavo, v kateri naj se odreče svoje avtonomije ter izrecno priznava vidov-dansko ustavo. Klerikalci niso nič kaj pri volji in odklanjajo tako javno kapitulacijo, dasi so popravljeni na vsako drugo obliko. Moteli bi vsaj na zunaj obdržati svoje dosedanje stališče ter sodelovat' v vladi pod firmo gospodarskega dela. Narodna skupščina nima dela Ob začetku rednega zasedanja vlada parlamentu ni prioravüa nikakega gradiva. — Brezuspešne seje ministrskega sveta« — Radikali obstruiraj o delo v odsekih — Beograd, 26. oktobra. Za današnjo sejo Narodne sknpščine je vladalo povsod vel ko zanimanje. OdozI-cijonalni krogi so bili radovedni, kaj bo vlada pred'ozüa Narodni skupščini v obravnavo, ker j#» znano, da n;ma pripravljenega nobenega grad:va. Ministrski predsednik Uzunovič jP to okolnost pojasnjeval novinarjem tako, da je to običajno ori vsakem začetku rednega zasedanja Narodne skupščine. Opozicfia seveda odklanja to razlago. Pomanjkanje primernega zakonodajnega gradi*.a je dokaz, da j> vladna veČina nesposobna za delo in da vsi njeni odbor5 mso zmogP preko poletja toliko efektivnega dela, da bi lahko danes Narodna skupšč na pretreca!a koristne načrte za ozdravljenie in napredek našega gospodarstva, financ tn kulturnega stanja. S to cinien'co se ie bavila tudi današnja seia m'nistrskega sveta, ki je trajala od 9 do 11 Radi seje m nistr-skega sveta ie bla seja Narodne skup. ščine odložena do II. Seja ministrskega sveta se te bavila tudi s predlogom samostojne demokratske, stranke, ki ga ie predložil njen poslanec dr. Grl-sogono v obliki resolucije. Samostojna demokratska stranka zahteva od vlade nuien odgovor radi poslednje vladne krize in njere neparlamentanu reštve. Vlada je sklenila, da odkloni nujnost tega predloga in da bo na resolucijo v njenem imenu odgovoril v Narodni skupščini minister za socijaino politiko Simonovič. Imenovanje ministra Simonoviča kot branitelja vlade je v zvalo v opozicijonalnih krog h ironične komentarje, ker je znano, da je minister Simonovič prononsiran prijatelj Pašičeve poltike in da se je že opeto-vano izjavi proti po'itiki ministrskega predsednika Uztmoviča. Danes dopoldne bi Sp. bil moral konstituirati odbor za pretres zakonskega načrta glede ureditve agrarnih odno-šajev v Dalmaciji. Radikali na sejo niso prišli in so io na ta način onemogočil'. Na današnji dopoldanski seji je anketni odbor pretresa! afero dr. Korošca, ki je svoičas kot minister za prehrano in obnovo naročil v Ameriki mesto kruha in moke znatne koIič;ne ne-koristn h toaletnih predmetov za dame kakor pudra, parfema, ženskega perila, čipk itd. Ženski kongres na Bledu Bled, 26 oktobra. Kongresa na Bledu se udeležuje nad 300 delegntk iz vseh krajev naše države. Med delegatkami vlada za kongresna zborovanja in za poedina predavanja izredno zanimanje. Vsem pri red i t v.-m prisostvujejo skoraj pol-noštevilno. Odlična je udeležba od strani srbskih in hrvatskih delegatk, ki so tudi govorniško na prvem mestu. Slovenke se bolj posvečajo tihemu stvarnemu delu v organi-zatoričnem oziru. Brezhibna organizacija je v rokah posebnega slovenskega odbora pod vodstvom predsednice Slovenskega ženskega društva ge. Franje dr. Tavčarjeve. Včerajšnja svečana seja na čast predsednice mednarodnega ženskega Saveza ladv Aberdeen je zapustila globoke vtise. Vsi govori, poročila in nagovori so bili prežeti iskrene ljubezni do ženstva. Jugoslovenske delegatke so predočile predsednici mednarodnega Saveza vso pestrost jugoslovenskegn ženskega pokreta v poedinih pokrajinah. Lepe misli je razvijala na popoldanskem predavanju ga. Ivaničeva iz Beograda o inksusa in varčevanju. K debati so se oglasile predvsem Srbkinje in Hrvatice. _ Slovenkam je luksus še neznan no; m. Danes dopoldne je ga. Milena Petrovič predavala o »Mini in pomladku Rdečega križa.« S predavanji gdč. A. Štebiieve »O delu v ženskih društvihc ter gospe Bedeko-vieeve iz Zagreba >0 boju profi prostituciji« bodo današnje razprave zaključene. Jutri ae na to vrši kot zaključek kongresa glavna skupščina Narodnega ženskega Si veza z debato o načelnem vprisanju zaščite žen in javnih ženskih organizacij. Delegatke iz ost:: lih pokrajin so navdušene od pokrajinske lepote našega Bleda. Vse planine okoli Bleda so pogrnjene z belim snegom in odsevajo svoj beli mehki plašč v mirnem blejskem jezeru. Spori v vladi Beograd. 26. oktobra. Seja ministrskega sveta, ki se je pedala z državnim proračunom, je bila po najnovejših informacijah zelo burna. Finančni minister dr. Peric je zelo energično vstal proti poedinim ministrom, ki zahtevajo medalje večje izdatke, dočim so državni do- ! hodki taki, da je pričakovati zelo velik deficit. Tudi radi nettunskih konvencij je prišlo v ministrskem svetu do globjega nesoglasja. M nistri. pristaš' Nikole Pa-šiča. se protivijo nettunsMm konvencijam, katere prav odločno odklana tudi Nikola Pašič, tako da je moral prejšnji teden intervenirati pri njem italijanski poslanik general Bodrero. KRALJ IN KRALJICA V JUŽNI SRBIJI — Beograd. 26 oktobra. Krall in kraljica sta odpotovala v Južno Srbijo ter danes dopoldne prispela v Skoplie. Prebivalstvo m je pozdravilo z viharnim navdušenjem. — Beograd, 26. oktobra. Seja Na^ rodne skupščine je bila otvorjena ob II. dopoldne. Mesto predsedujočega je zavzel drugi podpredsednik član Radi« čeve stranke dr. Basarič. Predsednik Trifkovič je še vedno bolan, prvi pod* predsednik dr. Subotič pa je baje od» potoval iz Beograda. V tculoarjih pa se zatrjuje, da je dr. Subotič odklonil vod* stvo sej Narodne skupščine. Aei ne • more voditi parlamenta, ki ni zmožen dela«, kakor se je včasi sam izrazil na» pram novinarjem. Drugi podpredsed* nik dr. Basarič je še začetnik in je zato zelo nespretno vodil sejo. Po prečita* nju zapisnika je vprašal poslance, ali imajo kaj pripomniti k zapisniku. Po» slanec Wilder je omenil, da je v dvo* rani zima in da Narodna skupščina ni zakurjena. Po končanih formalnostih je prvi povzel besedo minister za socijal* no politiko Simonovič. da odgovori na interpelacijo dr. Grisogona o neparla* mentarnenT načinu rešitve zadnje vlad* ne krize. Minister Simonovič je v svoji ob* rambi zavzel stališče, da Narodna skupščina ni kompetentna, da donaša resolucijo o načinu rešitve vladnih kriz. Proti temu je govoril posi. SD^ dr. Grisogono, ki je v svojem tempe* ramentnem govoru dokazoval, da je vlada kršila ustavno predpisane pravi= ce parlamenta in odrekla v tuko važni stvari vsako pojasnilo najvišjemu fo» rumu v državi, to je Narodni skup* ščini. Predsedujoči dr. Basarič se je priključil stališču ministra za socijaino politiko. Za njim je govoril še posla* nec Wilder in končno dr. Lukinič, oba člana SDS. ki sta energično nastopila proti vladi in njenemu neparlamenar-nemu reševanju poslednje vladne krize. Nato je predsedstvo sporočilo Narodni skupščini nekatere manj vazne objave, na kar je vojni minister Dušan Trifunovič v kratkem govoru branit zakonski predlog o dodatkih za selitve* ne stroške oficirjem. Proti predlogu je govoril poslanec zemljoradniške stran Ice Vujič, ki je napadel vlado, da ščiti s tem zakonom samo nekoliko višjih oficirjev, dočim se za veliko večino dr žavnih uradnikov ne zavzema tako, kakor zahteva enakopravnost napram \sem državnim nameščencem. Seja je bila nato ob 11. zaključena Kongres delavskih zbornic Razmerje med mestom in deželo. — Za podaljšanje stanovanjske zaščite Včeraj ie bil otvorjen v Beogradu III. kongres delavskih zbornic, ki jih ie v naši državi pet m sicer v Beogradu. Zagrebu. Ljuoliani, Sarajevu in Splitu. Kongresa se udeležuje okrog 200 delegatov, med njimi 140 zastopnikov delavskih zbornic, ostali pa zasiopajo posamezne sindhkalne organizacije. Otvoritvi kongresa je prisostvovalo tudi mogo drugega občinstva, ki je zasedlo vse gaierije obširne dvorane Kola srpskih sestara v Prankopanski ulici. Vsak delegat ie dobil lepo opremljeno, 250 strani obsega-iočo knjigo z natisnjenim poročilom o delovanju centralnega tajništva delavskih zbornic ter zbirko konvencij mednaTodnega urada za delo. Po običajnih formalnostih Je zapel delavski pevski zbor znano himno: »Poleti pesem moja«, nakar ie tajnik centrale delavskih zbornic g 2ivko Topalovič ot-voril kongres, naglašajoč njegov pomen za celo državo »n nato podal obširen referat o gospodarskem položaju v državi. Naglašal je, da se nahaja naše celokupno gospodarsko Življenje v prehodni dobi od povojnega k normalnemu gospodarskemu razvoju. Da se pr» tem pojavljajo razne težkoče. je um-Ijivo In to tembolj, ker ie pri nas treba še le ustvariti zdravo razmerje med poljedelstvom m industrijo, med mestom in deželo. Deželni pridelki so mnogo cenejši v primeri z industrijskimi m Iz tega tudi izvira padanje kupne moči podeželskega prebivalstva, ki pa u naivaŽneiSi faktor v gospodarskem živlieniu mest. t. j. Industrije in trgovine. Pcsledica tega je nazadovanje industrije od Iet3 192.1. naprej. Naše gospodarstvo se Sicer polagoma stabilizira, toda gotove panoge hod*, morale preiti v popolno likvidacijo ker niso podani pogoji za niihov obstoj. Nate ie podal g. Bogdan K r e č f č obširen referat o davčnem vprašanju in se ie ziasti obširno bavil z osnutkom zakona o neposrednih davkih, ki ga ie podvrgel stro-gf kritiki O tretji točki dnevnega reda — stanovanjski zakon — je poročal g. Filip Ura t-n 1 k iz LJubljane. V svojem izčrpnem in dokumentiranem poročilu je orisal stanovanjske razmere v državi, zlasti v večjih mestih In industriiskih centrih. Naglasu le poti ebo podaljšanja stanovanjske zaščite ter odločno protestiral proti nameri vlade, da se zaščita popolnoma ukine že prihodnje leto. Zahteva podaijšanie zaščite do leta 1930. in to ne le za državno uradništvo, ampak tudi za delavce In zasebne nameščence. \ Na popoldanski seli so bile izvoljene posamezne komisije, ki bodo izvršile podrobno delo ter sestavile resolucije. Gospod V Pfeit°r ie poročal o položaju delavstva ter o izvajaniu delavske zaščite, gosp. Uratnik P3 o stanju zaščite delavstva v pesameznih pokrajinah. Seja Je bila nato zaključena Danes dopoldne so posamezne komisije nadalievale delo. Popoldne se vtši plenarna seta. nakar bo kongres zakliučen. Na včeraišnii popoldanski seri se le pripetil nc vneten incident. Llubli?nska železniška direkcija ie poslala na kongres brzajovko. v kateri sporoča, da g. Stanko Jtrraj nima pravice, da s« udeležuje kon- gresa ter ga ic pozvala, da se takoj vriiv na svoje službeno mesto. Kongres je prott temu protestiral ter sklenil, da bo posvečal železničarskim vprašanjem še prav posebno pažnjo. (G. Jurai bržčas ni imel dopusta. — Op. ur.) UZAKONJEN JE FAŠISTOV-SKEGA TERORJA — Rim, 26. oktobra. V ministrstvu notranjih zadev pripravljajo načrt zakona o javni varnosti, ki bo baje stopil v veljavo začetkom prihodnjega meseca in to s kraljevskim dekretom. Fašistovski listi trde, da predvideva zakon uvedbo prisilnega stanovanja in omejenega kretanja za politične osumljence. Ti bodo lahko internirani tudi v posebnih taboriščih ali pa konfiniram. KUGA V CARIGRADU — London, 26. oktobra. Kakor poročajo yl Carigrada, so zadnje dni ugotovili tam več slučajev bubonske kuge. Vse ladje v pristanišču so v karanteni. Prebivalstvo je pozvano, naj se da cepiti proti tej bolezni. Borzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Efekti: 2 in pol odst. drž. renta a vojno škodo 312, 7 odst. inv. pos. iz 1. 1912 72, Celjska pos. 193, 197, Ljublj. kred. banka 150, 150, 150, Merkanlilna banka 94, 98, Prva hrvatska štedionica 865. 868, Kreditni zavod 165, 175, Strojne tov. in liv. 70, Zdru-žeue papirnice 102, Stavbena družba d. »i. Ljubljana 55, 65, šešir d. d. 104. Devize: Amsterdam 22.66—22.71. Dunaj 797.50—800.50. Berlin 13.4715— 13.5015, Italija 2 5663—2.5863, London ček 274.4150—275.2150, Newyork kabel 56.64— 56.S4, Newyork ček 56.46—56.66, Pariz 176 — 178. Praga 167.50—168.30, Curih 10.9257 —10.9557. — Valute: lira 253—255. dolar 55.8250—56.0250. Efekti: 1% invest. pos. 1921 72.75-73.25, Uiu'iljanska kreditna 150, Hipotekama barka 55.50—56, Praštediona 865—870. Trboveljska 300—310, Vevče 102. INOZEMSKE BORZE. — Curih: Beograd 9.145, Pam lö.&>. London 25.13, Newyork 518.375, Milan 23.225, Praga 15.25, Dunaj 73.075. — Trst: Beograd 39—40, Pariz 68.90 do 68.90, London 107.50—108, Newyork 22.15 do 23. Praga 65.60—66, Curih 427—430.50. Dunaj 312—315. Beseda, ki polni dušo z grozoto! Zapori, ječe, knuta, vzdihi ja ji/ Jok potlačenih! Ledene poljane! Pustinja snega in ledu! Borba za svobodo! Svetovna revolucija! Razuzdani in pijani mučijo nesrečne deportirce! Temelji carstvr tresejo! To je SIBIRIJA! Vse to grandijozno prikazano v isto* imenem filmu pomeni največjo senzav cijo za vsakega, pa še tako velikega n«' sprotnika filmske umetnosti. Stran 2. •SLOVENSKI NAROD, dne 27. oktobra 1926. Sie*. 244 Druea velika senzacija bo t Emil Janningsom in Lya de Putti KINO IDEAL. Zanimiuosti Iz naših krajeo Kraljevski par pri odkritju spomenika v Mladenovcu. -stavo pojedla za 274 Din slaščic. — Železniške nesreče. Jičevska os ve ta. — Cela vas pogorela čemur se jih je več ponesrečilo. Materijama škoda je zelo velika in se ceni na 300.000 Din. Za Ra- V nedeljo se je vršilo v Mlad eno ven odkritje spomenika v vojni padlim rojakom. Vse mesto je bilo v zastavah, skoraj z vsake hiše pa je poleg tega vi-praia črna zastava v znak. da je izgubila v svetovnem klanju enega svojih sinov za svobodo domovine. Svečanosti se je udeležil tudi kraljevski par, ki Je dospel ob pol 11. z avtomobilom iz Topole. Kralj je osebno položil prvi venec z napisom »Svojim ratnim drugo-vima — Aleksander L« Po svečanosti se je kralj dalje časa razgovarjal z domačini ter se zanimal za gospodarske razmere okraja- zlasti pa tudi za invalide. Med oduševljenimi ovacijami naroda se je kraljevski par opoldne vrnil v Topoto. Navadno se smatra Francoze za največje gurmane na svetu. Da pa takih ljudi tudi pri nas ne manjka, priča dogodek, ki ga beležijo beograjski listi. Pred par dnevi sta se v Beogradu dva študenta pričkala, v kateri slaščičarni se dobe najboljše slaščice. Kot stara sladkosnedneža sta poznala vse slaščičarne ter se pričkala. katera uporablja boljše ali slabše blago. Ker se v tem nikakor nista mogla zediniti. sta se končno dogovorila, da napravita praktično preizkušnjo. Obromala sta vse slaščičarne ter povsod pojedla par kosov, nazadnje pa sta se ustavila še v slaščičarni »Zdravijak« v palači »Lu-ksor«, kjer, sta našla najboljše in najbolj sveže torte, rezine in druge take dobre in sladke stvari. Ko sta se že končno zedinila v mnenju, da je to najboljša slaščičarna, sta hotela ta »sporazum« še primerno proslaviti, ter sta sklenila stavo, da mora plačati ves račun oni. ki bo prvi omagal. Slaščičar je bil take stave kajpada celo vesel in je nosil na mizo najrazličnejše in najboljše slaščice. Študenta sta jedla in jedla in izgledalo je, da sploh nimata nobemga želodca. Z mize so izginjale naravnost neverjetne množine. Ostali gostje so se kar čudili, kam vse to spravLata. Med drugimi je bil navzoč tudi neki Francoz, ki je z zanimanjem sledil tej stavi. Ko Je končno le eden omagal, je drugi še pospravil tri dobre založaje lorte in tako dobil stavo. Francoz mu je k dobljeni zmagi čestital- končno pa se ponudil, da poravna ves račun. Piačal je celih 274 Din. Izjavil je, da ni še mkoli viJel večjih gurmanov, kot sta ta dva študenta. To mu pač lahko vsakdo verjame, kajti ni nobena malenkost, pojesti za 274 Din samih slaščic. Železniške nesreče so pri nas kaj pogoste. Največ je temu kriva slaba uprava odnosno pomanjkanje potreonih kreditov za redno vzdrževanje prog. Cesto pa se pripete nesreče vsled nepazljivosti uslužbencev. Tako je v soboto na postaji Gračac splitski brzovlak vsled napačno postavljenih kretnic zadel v tovorni vlak. K sreči je brzovlak ostal nepoškodovan in je bilo razbitih le par vagonov tovornega vlaka. Pač pa je lokomotiva brzovlaka skočila s tira. vsled česar je imel vlak daljšo zamudo. To je v kratkem času že tretja nesreča splitskega brzovlaka. — Istega dne se je pripetila železniška nesreča na progi Gabeia—Hutovo v Bosni. Mešani vlak je z vso silo zavozil v tovorni vlak, ki je privozil po isti progi nasproti. Strojevodja tovornega vlaka je sicer zapazil pretečo nevarnost ter z vso silo ustavljal vlak, vendar pa je bilo že prepozno. Lokomotivi sta se zaleteli druga v drugo, radi česar se je več vozov prevrnilo. Potnikov se je polastila velika panika. Skakali so skozi okna. pri Politična zagrizenost radičevcev v nekaterih krajih* zlasti po Dalmaciji je znana. Kljub temu. da je Radič kot spo-korjen grešnik priznal svoje zmote ter jamstvo v parlamentu priznal naroJno in državno edinstvo- svojih pristašev po deželi ni mogel ali ni hotel spreobrniti. O tem priča tudi dogodek, ki se je pred par dnevi odigral v selu Skrabrnju v Dalmaciji. Med vsemi seljaki je btf samo Paško Pavičič, ki ni prisegel na Radičev republikansko - človečanski evangelij, temveč branil pred sosedi jugosioven-sko nacijonalno idejo. V svoji zagrizenosti pa so Šli radičevci tako daleč, da so ga večkrat dejansko napadli. Ker tudi vse to ni nič pomagalo, so mu pred par dnevi ponoči zapalili hišo, ki je pogorela do tal. A tudi to Se ni bilo dovolj. Branili so celo. da bi mu šel kdo pomagat pri reševanju, tako da mu je zgorelo vse imetje. Orožnrštvo je takoj naslednjega dne aretiralo storilce in jih izročilo sodišču. Zaslepljeni in sfannatizirani seljaki se bodo morah sedaj za svoj čin pokoriti v ječah, pravi krive« pa bodo še nadalje uganjali svojo demagogijo. • V selu Suva Reka pri Prizrenu je nastal v soboto zvečer iz doslej še nepojasnjenega vzroka požar, ki se je bliskovito razširil po vsej vasi. Po doslej dospelih poročilih je zgorelo že 52 hiš. Vsaka rešilna akcija je radi pomanjkanja vode. ki jo dovažajo za kuho od dve uri oddaljenega studenca nem >goča. Na lice mesta so bili odposlani mo.ni vojaški oddelki, da po možnosti zajezijo na daljno prodiranje požara in rešijo vsaj to. kar se še rešiti da Nesreča je tem hujša, ker je prebivalcem zgorelo vse. kar so letos pridelali. Zimske suknje in ragla'ie krasnega izdelka so po prav nizkih cenah za dein pn tvrdki Fran Lukič, Pred škofijo 19. Brez sledu za slikarjem Gorupom Upanje, da bi našli vsaj truplo ponesrečenega simpatičnega akademične-ga slikarja Josipa Gorupa. je vedno manjše. Rešilne ekspedicije ne morejo namreč najti nobenega sledu za nj m. Vrh tega so gore sedaj že tako zasnežene, da so snežne plasti pokrile gotovo tudi že ponesrečenca. V nedeljo sta odšli iz Mojstrane zopet dve rešilni ekspediciji v Stenar. Vreme je bilo skrajno slabo; padal je dež. v gorah sneg. vmes pa je bila nevihta. Ekspediciji sta se vrnili zvečer brez uspeha Včeraj je bilo lepo vreme in se je poizvedovanje in iskanje nadaljevalo. Ena ekspedicija je odšla ob 5. zjutraj v Stenar, druga pa na Škrlatico. Ker pa je zapadel v nedeljo ponoči nov sneg. je bil dostop v stene sploh nemogoč. Okoli poldne je nastopila včeraj vrh tega še megla in je bil zato vsak razgled izključen. Ena ekspedicija se je zato popoldne vrnila, druge pa do večera Še ni bilo nazaj. Nadaljne ekspedicije so za sedaj ustavljene, dokler se vreme ne izboljša. Tihotapstvo orožja v Mariboru Orožje so pošiljali bolgarskim komitom? Policijske oblasq so se skoraj eno leto bavile s veliko tihotapsko afero orožja, k* zavzema naravnost neverjetne dimenzije, še le seda) se je posrečilo izslediti prave krivce In Jih spraviti na varno. Preiskava seveda Se ni zaključena in je pričakovau Se nadatjnlh senzacij. Meseca oktobra lanskega leta so obmejni organi ustavili na meji pri 5t Ilju vo» posestnika Schautzerja iz Št. Jurja ob Pesnici. Na vozu Je bila naložena slama. Kot voznik je rongiral posestnik Schicker lz St. Jurja ob Pesnici. Ker se je carinskim organom zdelo sumljivo, da je Schicker ob deževnem vremenu prevaža' slamo, ki st mu Je pri tem nedvomno pokvarila, so si voz natančneje ogledali. Na svoje nemalo presenečenje so naSli pod slamo skritih 12 zabojev najrazličnejših samokresov, po večtni sistemov, kojih uvoz je pri nas prepovedan odnosno vezan na posebno dovoljenje vojnega ministra. Poleg tega je bilo Še več zabojev municije. Ker nista hoteta Izdati, komu je pošiljka namenjena, sta bfta oba aretirana rn kaznovana radi tihotapstva na eno leto ječe In po zakonu o zaščiti države še posebej na 200 odnosno 300 dni zapora. 2e takrat se je med domačini govorilo, da bo nastala iz tega velika afera. Oblast! so zadevi posvečale posebno pozornost ter so Jo skrivai vztrajno zasledovale Toaa tudi tihotapci so postopali skrajno previdno in jim je bilo težko priti na sled O priliki letoSnfega zagreb*keea velesejma pa se le neki Jerič, kf Je zastopal na veleseJ-mu maribor»keg3 puSkarja Poschingerja, po neprevidnosti izdat Ponujal je po Zagrebu v nakup razno orožje, kar Je vzbudilo sum. da je tudi on v zvezi s tihotapci orožja. Policija ga je aretirala in prepeljala v Maribor, kjer so preiskavo nadaljevali. 4 Nekako v istem času so v Beoeradu v hiši nekeea trgovca z orožjem izsledili celo skladišče municije In orožja Beo^rad-ska «Polit:ka» le takrat o zadevj obširno poročala in izrazila sum. da Je bila ta mu-nicija in orožje bržkone namenjeno za bo, grar^ke komite. Prečkava je namreč dognala, da je to orožje nemškega, francoskega tn belgijskega izvora, po večini volaškea sistema, kojtgi uvoz je pri nas zabranjen, Orožje je bilo brez vsakega tvorniškaga znaka ali kakšnih drugih in^ignij, po katerih bi se dal« ugotoviti, odkod izvira. Le na nekem zaboju su našli naznačene črke: J. K- P M. O najdbi je beogradska policija obvestila tudi mariborsko. Malo pred tem pa se je vršila pri mariborski carinarnici liciiacija svojčaj* na meji zaplenjenega on 2>a. Kot kupci so nastopili trgovec Strnad, Prokurist tvrdke Po-schinger J Videnišek, oba iz Maribora m ljubljanski trg« vet z orožjem Ševčik. Večino samokresov je kupila tvrdka Poschln-ger Preiskav i je ugotovila, da izvira del samokresov, najdenih v Beogradu, od Poschingerja. Dejstvu pa, da je teh samokresov več, kakor pa jih je kupil Poschinger na licitaciji, i t- vzbudilo sum, da je tudi Poschinger soudeležen pri tihotapstvu. Preiskava v tej smeri je dovedla do senzacionalnih razkritij. Policija je s poizvedovanjem na Dunaiu ugotovila, da je Poschinger nakupil pri neki dunajski tvorm-ci orožja velikanske množine samokresov m municije Poleg tega je Poschinser nabavljal tudi orožje in municijo iz Francije, Belgije in Nemčije. Vse to blago je spravljal v posebnem skladišču na Dunaju, od koder ga je pošiljal na spedicijsko tvrdko Blum & Popper v Lipnici. Od tam so najeti tihotapci poslužujoč se pravic dvolast-nikov, spravljali orožje in municijo preko meje v Maribor. Seveda tega orožja ni prijavil oblastem, kakor je bil po predpisin dolžan, ampak ga je skrival v garaži vlie «Tea> v Krčevini. dočim je sam stanoval v razkošni vili «Korotan» v Lajteršbergu. Na podlag; teh ugoiovitev je policija aretirala trgovca Poschingerja, njegovega potnika Jeriča, lastnico vile «Tea». trgovca Vičarja ter še nekega veleposestnika v St iurju. ki ie prevažal vtihotapiieno blagu Po ugotovitvah policije ie Poschinser orožje poSiljat v južne kraje, zlasti tudi v Beograd kot železo Tako je manipuliral celo vrsto let, oSkodoval državo za carino in zaslužil ogromne vsote Kam ie Slo to orožle. dos ej še ni točno ugotovljeno. Izgleda pa, da je Šla večina tega orožja v Bolgarijo za bolgarske komitaše Preiska- va se v tej smeri Intenzivno nadaljuje. t*o vseh dosedanjih rezultatih preiskave sodeč, pa je to največja tihotapska afera, kar smo üh doslej zabeležili v naši državi in je naravno, da le v vseh krogih vzbudila največjo senzacijo. Snežni čevlji Najbolj&e znamke 1 Najnižja cenil-- nasproti Mestnemu domu 30 5 Prosveta Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani. Drama-Začetek ob 20. uri zvečer. Torek, 26. oktobra: Zaprto. Sreda. 27 oktobra: Joy. E. Četrtek. 28. oktobra: Zaprto. Petek, 29. oktobra: Dr. Knock, vojaška predstava. Izv. Sobota, 30. oktobra: Slaba vest. Premijera. C. Nedelja. 31 oktobra: Drugi breg. Izv. Ponedeljek, 1. novembra: Hamlet Izv. Opera. Začetek ob pol 20 uri zvečer. Torek. 26 oktobra: Rigoletto Gostuje g. Mirko Jelačin C. Sreda, 27 oktobra: Intimni operni večer. Na Čast čehoslovaškega narodnega praznika Izv Četrtek. 28 oktobra: Zaprto. Petek, dne 20 oktobra: Nižava, Gostuje g. An'on Bukšek D Sobota, dne 30 oktobra: Grofica Marica. B. Nedelia. 31 oktobra: Tannhäuser. Izv. Ponedeljek, 1. novembra: Seviljski brivec. Izv. Dramatični pouk. Gospa Avgusta Da» ni lov a, članica Narodnega gledališča, je pričela zopet s poukom za gledališki igral* ski naraščaj. Prijave sprejema A. Danilova, Beethovnova jlica 6, III., od 12 do 13. 977*n Proslava češkoslovaškega narodnega praznika v operi. Jutri, v sredo, zvečer ob pol 20.. na predvečer češkoslovaškega nas rodnega praznika, se vrši v ljubljanski operi slavnostna prireditev, na kateri se izvajajo prvokrat v Ljubljani znamenita dela iz glas» bene literature bratskega češkega naroda. Slavnostni večer nosi naslov prvega intim* nega večera, katereg? priredi ravnateljstvo opere v letošnji sezoni Spored obsega dva Cikla pesmi, m sicer ciklus slovaških pesmi, delo skladatelja M. šnajderja»Trnavskega, ki nam ga zapoje gdč Marija Zaludova, in pa znamenito delo Leoša Janačka. avtorja izredno uspele opere »Jenufe«, »Zapisniki človeka, ki je izginil brez sledu«. Ta ciklus obsega 22 pesmi in nam riše zgodbo mla* deniča, ki se je zaljubil v lepo ciganko Zef» ko. Ciklus bo izvajan scenično, to ie na odprti pokrajini m v kostumih. Sodelujejo pri tem g. Zdenko Knittl, ki poje vlogo mladeniča, dalje ga. Vilma Thierry*Kavč» mkova. ki poji ciganku Zefkol tri ženske glasove, ki v devetem m desetero spevu na« stopajo, v ozadju pojo dame Poličeva. Po* tučkova ra Zaludova Vse točke spremlja na klavirju kapelnik g. Anton BalatKa. Ka* kor že javljeno, namerava uprava tekom sezone prirediti par takih intimnih ve če. rov ter seznaniti naše občinstvo z raznimi deli vetovn.h literatur, ki se dajo prav iz* vrstno scenično izvajati. Uprava opozarja občinstvo, da -o cene vstopnicam za ta ve« čer izredno znižane in sicer stanejo tako posamezni sedeži kakor tudi lože le polovic* no ceno običajnih opernih cen. Uprava vabi k obilni udeležbi. Predprodaja vstopnic pri dnevni blagu in: v operi. Vijolinski koncert Zlatka Balokoviča, ki se vrši v četrtek. 28. t. m., ima sledeči spored: 1 Pugnarn*K.reisler: Preludij in Al* legro. Fiorillo: Adag o in Tartini: Varijaci* jr na Corellijevo temo. 2. Ireland: Sonata za gosli m kla i> 3. Bach: Giaccone za so* lo*gosli 4. Sarasat Andaluška romanca. Gardiner: Fromm de Canebrake. Manojlo* vič; Igra udovica in Nachez: Ciganski na* pevi. Umetnik igra na slavne Guarncrijeve gosli, ki so bile izgotovljene leta 1732. Na klavirju ga spremlja Miss Miriam Allen iz Newyorka Koncert se vrši v veliki dvorani horela 1'mon in vlada v našem mestu za njega največje zanimanje Umetnik Balo* kovic, virtuoz svetovnega slovesa, je naše* mu koncertnemu občinstvu še znan iz prejšnjih njegovih ljubljanskih koncertov. Občinstvo opozarjamo, da je vstopnic, za katere veljajo navadne koncertne cene, še dovolj na razpolago. Gosp. Mirko Jelačin gostuje danes tretjič v ljubljanski operi. V Rigolettu poje vlogo vojvode Mantusnskega G. Jelačin se vrne nato zopet v Nemčijo. Zbori. Mesečna revija za novo z bo* rOTsko glasbo z glasbeno književno prilogo. Urejuje Zorko Prclovcc. izdaja pevsko dru* itvo Ljubljanski Zvon v Ljubljani. V deseti pravkar izišli stevi'ki letošnjega letnika sta objavljena dva zbora tržaškega skladatelja Vas'Iija Mirxa, in sicer šesteroglasni mešani zbor Rokoko ter moški zbor Tolovaji, oba nt besedilo pesnice Utve (Prunkove). List je našim pevskim zborom dobrodošel in ga radi priporočamo — 11. zvezek izide za* čet kom novembra, zadnji pa začetkom de* oembra t obširno is vsebinsko zanimivo književno prilogo. šBeležnica KOLEDAR. Danes: Torek. 26. oktobra 1926; katoličani: Bernard; pravoslavni: 13. okrobra, Karp I Palila; musHmam: 18. rebi-ul-ahira 1345; židje: 18 ušrl 5687 Jutri: Sreda. 27. oktobra 1926; katoličani: Prumencij: pravoslavni: 14. oktobra. Sv. Petka; muslimani: 19. rebi-ul-ahlra 1345; židje: 19. tišri 57S7 DANAŠJE PRIREDITVE. Gledališče: Drama zaprta; Opera: «Ib-goletto». C Kino Matica: «Tom-Tonny-Tlger»; Ljubljanski dvor: «Tragedija»; Kino Ideal: «Pol-noöno solnce». DE2URNE LEKARNE. Danes: Bahovec Jurčičev tr*; UstaT, Sv. Petra c.r lošt. Celovška c. Jutri: Sušnik, Marijin trg; Kuralt, Qo-sposvetska c • Solnce zaide danes ob 16.58, vzide Jutrt ob 6.31 In zaide ob 17 57. Mesec vzide danes ob 21.05» zaMe jutri ob 12.06 !n vzide ob 22.01. Soor! — Še nekatere nedeljske tekme Ptuj: V prvenstveni tekmi je Merkur iz Maribora nepričakovano zmagal nad Ptujem v raz* merju 2 : 0 (1 : 0). — Line: Dolnja Avstrija 3 : 2. — Budimpeita: Prijateljska tekma MSK — Vasaa 2 : 0 — Smrt znamenitega boksarja. V neki newyorski bolnici je med narkozo umrl bivši svetovni prvak srednje teže v boksu Harry Greb. Leta 1920. je Greb slovel kot eden najboljših boksarjev sveta in je bil za Dempseyjem in Will som na tretjem mestu, dočim je bil sedanji svetovni prvak Gene Tunney šele na šestem mestu. — Stanje nogometnega prvenstva v mariborskem okrožju: 1. SK Maribor 9 točk, 2. Rapid 6, 3. Merkur 6, 4 Ptuj 3. 5. Svoboda Maribor 2 in 6 Mura 0 točk. V prvenstvu rezerv v ii Maribor s 4 točkami. — GAK (Gradec) : Ilirija. — Ilirija odigra v nedelio in ponedeljek dve zanimivi mednarodni nogometni tekmi. Za pru-rJvnika ima graške Atletike, opetovanega prvaka Gradca tn štajerske. Podrobnosti Še oblavimo Odbor Ilirije jt določil polovico prebitka obeh tekem v korist poplavljen-cem v Sloveniji. Tom - Tonny Tiger Zabavno! Napeto! Ljubavno! Veleza» nimivo! Pustolovno! V glavni vlogi Tom Mix Idol Amerike — Idol Evrope — idol vseh kinoobiskovalcev — Prezira smrt in vse zapreke — Ščiti zatirane — Na* sprotuje tiranom. — Tonny najbolj dresirani konj starega in novega sveta, hiter je kot blisk, z lahkoto preskakuje brda in nižavc, lastnina je neustrašene* ga TOM MIXA. Predrzno smeli TOM MIX in prekrasni Tony nastopata izključno v slovitih Fox*filmih. to je v Ljubljani edino Ie v Elitnem Kinu Mas tica. Senzacije, ki se Vam nudijo v vseh Tom Mix*filmih, daleč presegajo tudi najbolj bujno fantazijo. TOM MIX je eleganten, galanten kavalir — TOM j MIX ljubi idealno, ljubi strastno, ljubi divje — TOM MIX osvoji vsako srce. Ne zamudite! Preskrbite si pravočasno vstopnice/ Ne zamudite! Predstave se vrše točno ob 4„ pol 6., pol 8. in 9. ELITNI KINO MATICA Telefon 124. Sredina mesta. Maurice Boue: 41 Roman. Bil je sam. Sam sredi oceana, ujet pri neznanih ljudeh, sam med sovražniki, ki so *a obdajali od vseh strani in od katerih ni mogel pričakovati ničesar dobrega. ( Sedel je in se zamislil. Minute so mu minevale kakor ure. In v tej pusti samoti je začutil, kako ga ne-odoljivo grabi težnja za avanturami, želja po udejstvovanju. A kaj je hotel? Bil je uklenjen, da se ni mogel geniti. zaprt med Štirimi stenami. — Kaj naj storim? se je spraševal. Ali naj čakam, da se sovražnik zgane? In kje se nahajam pravzaprav?... Potem je jel obujati spomine na minula leta Ah, ni bilo prvič, da je zabredel v toii kritičen položaj.Nekoč se mu je pripetijo še hujše, da je že obupa val; ali slednjič je tudi takrat zmagala njegova neustrašena narava nad bojaznijo. Sicer pa. počemu bi obujal kesanje in razmišljal o vzrokih, ki so e? dovedli v jetništvo. Saj je vendar ravnal premišljeno, saj je vedoma in hote silil v so- vražnikovo gnezdo! Nevarnost mu je bila prijateljica že od nekdaj: in zdaj naj bi jo zatajil? Ne in ne! Ko je tako razmišljal, je slednjič sa-mesra sebe uveril. da mu ni ni; hud.ga. Strah pred neznanostjo se je umaknil neki ravnodušnosti. Bil je ujet. recimo. Nemara da so mu tudi stregli po ziv'jenju. naj bo. Kaj takega se človeku, ki ljubi avanture in-živi v njih. pripeti ve krat Pa da bi se bal? Ha. ha! Čakal bo in pazil, kaj mu prinesejo ure. ki pridejo. Tako je zaključil svoje razmšljanje in se zleknil v kotu. Ni trajalo dolgo in objel ga je SDanec. valovi pa. ki so nalahno zibali ladjo, so mu žuboreli uspavanko. Njegov snanec res ni bil. kakor W moral biti. Za vztrlavje mu niso služile ne lavorike doseženih uspehov, ne zavest, da mu je sladko brezdelje edin cilj in edin namen Ali spal je vzlic temu sladko: mirna vest mu je nadomeščala mehke oernice. Zbudil jra je raskav gfas. Odprl ie oči. V somraku je zagledal temačen obris Človeške postave. Bil je mornar. — Ho. ho! se je zakrohotal Kam |e neki tzeinil ta bandit? — Hm. je pomislil Morton, ko ie za- čul surovi a hkrati nekam dobn d 'šni mornarjev glas. Da ne ravnajo baš slabo z menoj! Razbojniki imajo pač svoj način občevanja. Morlon ga je bil vajen še iz prejšnjih let. — Da bi te vrag. je nadaljeval mornar, kam za hudiča se je skril ta peklenščkov pomagač? Morlon se zgane in pritegne mornarjevo pozornost nase. Toda mornar še vedno ni nehal godrnjati. — Tak povejte mi vendar, grom in peklo, se je zadri na M>rlona. kaj vas je priielo poželjenje po tonkinskl leri? Morlonu se ni zdelo vredno, da bi odgovoril. — Evo vam. je nadaljeval možak. Prinesel sem vam. da boste imeli kaj pojesti in popiti Ni baš toliko kakor na Belzacarjevem pirovanju: ali zagotavljam vas. da se vam ne bo treba pritoževati, da se vam je pokvaril želodec... Tako. tu imate. Prinesel sem vam kruha in mošta. Srečo imate, veliko srečo, da na ladji primanjkuje vode. Drugače, veste, bi vas no moštu zaman oblivale skomine ... Dober mošt ie to. pravi, pristni normandijec. Porabljamo ga na ladji za vse: £ njim si -umivamo roke, pernio srajce, umivamo krov, a tudi pijemo ga. kadar ne vemo. kaj bi drugega počeli ž njim. Kar pa se tiče kruha, vam moram povedati, da je najbojši prigrizek, kar ga imamo na ladji Bogme. v vojni proti Kabilom bi bili veseli, da smo ga kaj imeli. Da ga nam je manjkalo še slabšega. — Vraga! se začudi Morlon. Ta človek je pa že nekaj prepotoval. In jezik ima. kakor vidim, tudi na pravem mestu. Morda se bo dalo ž njim kako ziniti! Sklenil je. da izrabi mornarjevo zgovornost v svoj prid. — Zdi se mi. mu je dejal prijazno, da ste tudi vi že prebredli nekaj sveta. — Nekaj sveta! se zaničljivo namrdne mornar. Poznam ves svet bolj kakor svoje lastne žepe. — Vidim, mu uslužno prikima Morton. Tak tudi s Kabili ste se bojevali? — Bojeval sem se za Francijo, to se pravi, prebredel sem kot vojak malone ves svet. Zdaj tu. zdaj tam. povsod nekoliko. A zdaj je žalostna: ostalo mi ni drugo kakor spomin na tiste lepe čase. To-le mornarsko življenje mi kar nič ni po godi: človek mora prej ali slej docela zariaveti. in potem ga vržejo med staro železje. — Udeležili ste se tudi vojne leta sedemdesetega? — Kakopak, odvrne mornar s zano- som, in potem sem bil tudi v Tonkinu, in... — Kaj. tudi v tonkinski vojni ste bili? se začudi Morlon. — Kakor sem vam rekel. — In ste se srečno vrnili? — Pravijo. Mar se vam zdi to takc_> čudno? — O, nikakor ne! Tudi jaz sem bil v Tonkinu in sem se tudi vrnil. — Kaj. tudi vi ste bili v vojni? Zdaj je bila na mornarju vrsta, da se Je začudil. — Udeležil sem se je pod poveljstvom Oarniera. — Vraga, kakor jaz! vzklikne mornar. In leta sedemdeset? — Sem se nahajal v lolrski armadi. — Vraga, jaz tudL To je pa res čudno. Mornar kar ni mogel razumeti, da bi bilo kaj takega mogoče. — Poznam le enega moža, ki je utegnil, kakor jaz, prestati srečno vs<_ te boje. Mornar prasne v smeh. •-t In jaz poznam tudi le enega edu nega, ki se je boril z Garnierom, kaker jaz proti Tonkincem, ki se je udeležil vojne proti Kabilom in Prusom, ki je bil v istih bitkah, kakor jas. Poznam le enega edinega, gospodine ujetnik. 2-S >tev. 244 •SLOVENSKI NAROD, dne 27. oktobra 1926. Stran 3. Dnevne vesti. 1 Lmbuam. au 26 oktobra /920 — Odlikovani mesti Kralj Aleksander L le odlikoval v svetovni vojni proslavljeno belgijsko mesto Liege z zlato hrabrostno medaljo. — Mesto O l o m o u c, ki je postavilo našim na Moravskem pokopanim vojakom, krasen spomenik, pa z redom sv. Save V. razreda. — Narodni poslanci niso državni uradniki. Kakor znano, je vlada predložila znižanje poslaniških dnevnic v korist poplav-üencem. Poleg tega naj bi se odtegnH gotov znesek od dnevnic onim poslancem, k! ne prihajajo na seje Narodne skupščine. O teh dveh predlogih le razpravljal skuščinski administrativni odbor, ki je prišel do značilnega zaključka, da vlada ni kompetentna za znižanje poslanskih dnevnuc. Glede odbitka za poplavljene« je odbor skleni!, da narodni poslanci po svoji uvidevnosti lahko prispevajo v ta človekljubni namen, toda finančni minister mora poprej na seji adml-nistrativega odbora točno povedati, kam gredo ti prispevki za poplavljence. Državnih uradnikov pa niso nič vprašali, kaj mislijo o znižanju piač v korist poplavljencem, in ihn tudi trinče ne pojasni, kam gredo odtegljaji. — Začasna odsotnost slovenskih velikih županov. Veliki župan ljubljanske oblasti g. dr. V. Baltič je odšel na dopust in ga nadomešča načelnik g. Kremenšek, veliki župan mariborske oblasti g. dr. O. Prrkmajer pa Je odpotoval v uradnih poslin rn ta teden ne sprejema strank. — Imenovanja v diplomatski službi Kralj je v nedeljo podpisal večji diplomatski ukaz. Imenovan* so med drugimi: dosedanji generalni konzul v Bukarešti Rajko Vintrovič za svetnika našega poslaništva v Berlinu; dosedanji direktor 1. političnega oddelka v ministrstvu za vnanje zadeve Jevrem Tadič za poslaniškega svetnika v Budimpešti; dosedanji svetnik poslaništva v Parizu Boško Hrrstič za direktorja I. političnega oddelka v ministrstvu; dosedanji šef tiskovnega oddelka v ministrstvu Pavle Karovič za poslaniškega svetnika v Londonu; dosedanji poslaniški svet. v Tirani Iv. Nukovič za šefa presbiroja; dosedanji poslaniški svetnik v Bodimpesti Aleksander Cincar - Markovič za svetnika pri poslaništvu v Parizu; dosedanji poslaniški svetnik v Londonu Gjoka Todorovič za generalnega konzula v New-yorku; dosedanji šef kabineta predsednika beograjske občine Momčilo Jurišič za poslaniškega svetnika na Dunaju. Za postani-ške tajnike so imenovani: Stojan Zivadino-vič v Bruxeilesu. Vojislav Jakovljevič v Rimu, Stevan Milovanovič pa za tajnika v ministrstvu za vnanje zadeve Dosedanji pisar pri našem poslaništvu v Budimpešti Teo-bahj Vodušek ie v istem svojstvu premeščen b konzulatu v DOsseldorfu. — Ljudsko štetje odgodeno. Letos bi se moralo vršiti v naši drŽavi ljudsko štetje, ki pa je bilo odgodeno do leta 1930. Vzrok odgoditve je redukcija proračuna državne statistike, ki radi tehničnih ovir ni megla urediti in objaviti še niti rezultatov Irudskega štetja iz leta 1921. — Tujski promet v Dubrovniku. Od 1. januarja do konca septembra letošnjega leta je bilo prijavljenih pri občinskem policijskem odseku v Dubrovniku 22.935 tujcev. Od teh je bilo iz naše dTŽave 14.831. ostali pa iz inozemstva. Poedine države so bile zastopane tako - le: Iz Nemčije 3043, iz Avstrije 1647, iz Anglije 387, iz Amerike 239. iz Italije 289. iz Madžarske 129 in iz CSR 1776. V primeri s prejšnjimi leti je tujski promet v Dubrovniku letos znatno napredoval. — Direktna telefonska zveza Beograd-Dunaj. Poštno in brzojavno ministrstvo Je odiedilo. da se izroči prihodnji mesec v promet nova direktna telefonska proga Beograd - Dunaj. Proga vodi čez Budimpešto. — Uradništvo In uradne ure. Med državnim uradništvom v Beogradu se je pojavila živahna akcija za ureditev uradnih ur v zimskem času. Po uradih naj bi se uradovalo od 7.30 zjutraj do 13.30, a popoldne naj bi bili uradi zaprti. To zahtevo utemeljujejo s tem, da bi se zelo mnogo prištedilo na kurjavi in razsvetljavi. Uradniki so izročili primerne predloge posam-tia ministrom. Vprašanje zimskega urado-vanja bo prihodnje dni rešil ministrski svet. — BlagoslovIJenje spomenika padlim borcem ob Bregalnici, ki le bilo napovedano za letošnje iesen, ie preloženo na poletje. — Tovornih listov ie po nekaterin trafikah zmanjkalo. Dobe se lahko pri direkciji državnih železnic v Ljubljani. — Nov kazenski zagovornik Višje deželno sodišče v Ljubljani je vpisalo v imenik kazenskih zagovornikov odvetniškega kandidata dr. Jožeta Krapeža v Ptuju — Iz Vodnikove družbe. Odprava knjig za poverjenike bo do konca tedna gotova Nato arno Vodnikove družbe." — Madžar, konzulat v Zagrebu. V Zagrebu je ustanovljen madžarski konzulat, ki je pričel včeraj svoje delovanje Uradni prostori konzulata s« uahajajo v Samostanski '-lici 3L Uradne ure od 9. do 13. —Nalezljive bolezni v ljubljanski oblasti Uradna statistika o nalezljivih bolez-n h navaja, da Je bilo 14. oktobra t. I. v ljubljanski oblasti 41 slučajev tifuznih bolezni, od teh II v logaškem srezu in 7 v Uubljani, dalje 8 slučajev griže (7 v novomeškem srezu), 11 slučajev škrlatfnke, 10 lučajev ošpic, 8 slučajev davice in 24 slučajev dušljivega kaši ja (8 v brežiškem okraju). — Iz zdravniške službe, V Imenik zdravniške zbornice za Slovenijo sta vpisana sanitetni poročnik dr. Vinko R u p -a i k in zasebni zdravnik dr. Janko Hafner, oba v Ljubljani. — Razpisana je služba okrožnega zdravnika v Laškem. Prošnje do 15. novembra na velikega župana \ Ljubljani. — Iz Tržiča nam pišejo: Kakor vsako leto, tako priredi tudi letos 29. oktobra deška in dekliška meščanska šola proslavo osvobojenja izpod avstrijskega jarma na ta način, da bo šolska mladina pobirala po svojem okolišu, to je v sodnem okraju Tržič prostovoljne prispevke za nabavo knjig revnim učencem in darove za Šolarsko kuhinjo. Revnih učencev je letos toliko, da je šola izdala za njihove knjige čez 4000 di-uarjev. Nujno bi potrebovali še par velikih šolskih atlantov. Pa kaj, ko stane eden 200 dinarjev Zato prosi mladina prav lepo: pomagajte ii sedaj, da bo ona enkrat lahko vsem pomagala! Dan osvobojenja naj je za Tržič in njegovo okolico vedno dan darovanja za prosvetne namene njegove mladine! — Darovi za poplavljence. G. velikemu županu dr ju. Baltiču so poslali nadaline prispevke za poplavlience: g. Jernej Stele, trgovec v Spodnji Šiški, 300 Din; Jugosloven-ska banka, podružnica v Ljubljani. 1000 Din; g. Alojzij Vodnik, kamnoseški mojster v Ljubljani, 1000 Din; uradništvo poštne hranilnice v Ljubljani (za žiri fn Polhov gradeč) 491 Dm; g. Anton Tonejc kavarnar v Ljubljani. 500 Din; Kreditni zavod za trgovino In industrijo v Ljubljani 10.000; pivovarna Union v Ljubljani 2500 Din, Mestna nranilnica IJublianska 25.000 Din; g. Dra-gotfn Hribar, predsednik Kraniske hranilnice v LJubljani, 2000 Din. Vsem plemenitim darovalcem bodi izrečena v imenu prizadetega prebivalstva najtoplejša zahvala. — Nesreča rojaka v Ameriki. V Chis-holmu se je 22. septembra pripetila težka nesreča, ki bi kmalu zahtevala življenje našega rojaka. Mladi Janez Prijatelj se je neprevidno igraj s puško in ustrelil pri tem svojega prijatelja, J4letnega Friderika Barago. Krogla je fantu predrla prša fn pljuča in prišla na hrbtu ven. Dečka so rešili v bolnici samo s transfuzijo krvi, katero je žrtvoval njegov brat Karol. Sedaj upajo zdravniki, da ga bodo rešili. — Trojčki. V Mostarju je rodila 28 letna Milica N'koüceva trojčke Mati In vsi trije otroci — same deklice — so zdravi. — Samomor orožnika. V Mostarju se je v nedeljo ustrelil odpuščeni orožnik Širna Vičevič Zapustil je štiri pisma, v katerih navaja, da sta ga gnala v smrt beda In neozdravljiva bolezen. — Cigan prodal hčerko za 3000 Din. V lloku v Slavoniji se je hotela obesiti 19-letna ciganka Aranka Kolompari, ki ie bita na glasu kot izredna lepotica Njen oče lo le po ciganskem običaju prodal za 30Ou Din ciganu Kokošari To je mladenko, ki ie bila poklonita svoje srce že drugemu, tako užalostilo, da si je hotela končati življenje V zadnjem hipu so jo še rešili smrti — Neurje v Hercegovini. V nedeljo je tudi nad Hercegovino divjalo silno neurje. Vihar je podrl več brzojavnih drogov, mea nev:hto pa je v Zupljanih treščilo v hišo seljaka Marica. Strela je ubila njega In oDa njegova otroka. Po hribih ie zapadel sneg. Zavladal ie hud mraz. — Vlom v Loškem potoku. Neznan tat se je splazil skozi okno hiše posestnika Greeorja Strleta na Travniku pri Loškem potoku ter odnesel zelo mnogo razne oo-leke in drugih stvari v skupni vrednosti 7700 Din. I? LiübSjan —ij Proslava češkoslovašk. narodnega praznika. V četrtek, dne 28. oktobra se bo vršila v uradnih prostorih konzulata na Bre gu 8 med 8. in 12. uro recepcija v proslavo češkoslovaškega narodnega praznika. Na proslavo si dovoljuje konzul vabiti vse pripadnike i* prijatelje češkoslov. naroda. —lj Na Oslavu češko - slovenskeho osvobozeni pofadä zdejši opera dne 27. fijna umelecky večer — opatfete si včas listky! Češka školka oslavuie v Mladice 27. fijna o 16. Däle pofadä Ceskoslovenskä obec v Ljubljani ve Zvezde 28. fijna o 20 h. večerni oslavu s programom. Čechoslovaci, pfijdte všicnni! Gostje dobrodošli! —lj Narodro občinstvo ljubljansko, ki je ob prihodu češkoslovaških parlamentai-cev tako sijajno pokazalo svoje slovansko mišljenje in čustvovanje^narodna in kulturna društva, zlasti pa svoje člane, vabimo ln pozivamo, da se udeleže proslave Češkoslovaškega narodnega praznika, ki bo jutri v sredo 27 t m. ob V?20 v opernem gledališču. Na to proslavo pozivamo tudi naše akademsko in srednješolsko dijaštvo, pred vsem pa posetnike čeških kurzov Naj Ljubljana s številno udeležbo pokaže, da Je v nji misel slovanske vzajemnosti tako jaka, kakor v nebenem drugem jugosloven-skem mestu! Odbor *Jugoslov.-češkoslova-Ške Lige« v Ljubljani. ~U Prvi sneg v Ljubljani. Barometer je od snoči rapidno padal in je padel za približno 8 mm. Ravnotako tudi termometer. Sploh ie bilo tudi včeraj vreme zelo muhasto in abnormalno. Danes ob prvih jutranjih uran pa je začel težak, moker sneg beliti strehe ljubljanskih hiš in okolico. Sneg p?da z malimi presledki v gostih kosmičih. 2e zjutraj je bilo opažati, da so se veje kostanjev in drugih dreves pod težkim snegom močno pripognile k tlom in ni Izključeno, da bo prvi sneg napravil precej škode na dTevju in nasadih. Današnji živilski trg je bil prav slabo obiskan. Na trgu so le najnujnejše potrebščine. Kakor nam Javljajo \i Kočevja in nekaterih drugih krajev Notranjske, je po ten krajih začelo že snoči okoli 20 močno snežiti. Stari kmet-ski očanef sicer pravijo: »Dež meseca oktobra, letina dobra,« toda sneg tega nam ne obeta, pač pa hudo zimo. Sneg je v gostih kosmin padal zlasti od 9. do 10. dopoldne, nakar je prenehaj. Po glavnin prometnih ulicah je nastala precejšnja brozga, ki so jo že dopoldne mestni delavci odstranili. Promet ni bil nikjer oviran. —lj Sneg in postopači Padel je prvi sneg. stran postopačev, včasih pa tudi ve* sel je, ker nudi priliko vsaj skromnega zaslužka. Poklicni brezstanovanjci si iščejo prenočišč po gorkih hlevih ln drugod v pripravnih lokalih. Danes zjutraj je stražnik prijel mladega delavca I. A., ki je prenočeval na kolodvoru. Na policiji le mirno izjavil: »Sem brez posla in brez stalnega prenočišča. Največkrat spim v čakalnici glavnega kolodvora.« Izročili so' ga sodišču. — Policijski stražnik le snoči prijel In odpeljal v zapor veseljaka Janeza M., ki Ie ože-njen. toda živi ločeno od svoje žene. Snoči Je zaslužil nekaj kovačev In začel po Erjavčevi cesti kričati: »Dekleta vkup! Fant ima denaTl« Danes zjutraj, ko le vide! sneg in ko je stal pred policijskim komisarjem, Je Janez prostodušno dejal: »Gospod komisar! Res imava stare račune, toda jaz bi rad kal zaslužil Poglejte, sedaj pada sneg In kmalu ga bomo kidali! Pustite mel Saj me dobite zmerom tam pod kostanji na Vodnikovem trgu« Gospod komisar ga je res spravil samo v protokol, a Janez bo moral pozneje nekaj dni sedeti... Janez Je s svojo usodo popolnoma zadovoljen. —lj Udntženje vojnih invalidov, vdov in sirot, krajevni odbor v LJubljani/ poživlja vse svoje člane in članice, ki so po po-vodulf oškodovani, da pismeno javijo v društvem pisarni, v koliko so prizadeti. Dopisu le brezpogojno priložiti potrdilo ocenjevalne komfsffe, ker bi bfl sfcer brezpredmeten. — Odbor. 979n —U Knjigovodski In nemški tečaj. Kulturno - prosvetni odsek Delavske zbornice bo priredij za delavce in nameščence v Ljubljani poleg dramatične šole tečaj za knjigovodstvo in korespondenco ter za nemščino (za začetnike). Oba tečaja se bosta vršila na srednji tehnični šoli (na Mir ju), v sobi ŠL 5, vhod Iz Gorupove ulice 10, čez dvorišče. Knjigovodski tečaj se prične v sredo 3. novembra, nemški pa v petek 5. novembra, oba ob 7. zvečer. Vsi prigla-Šenci naj se zberejo že pred to uro. — Naknadne prijave sprejema prosvetni odsek D. Z. v Gradišču št. 2 še do 1. novembra. —Ij Za vojne Invalide, vdove In sirote. Nanovo se nameravajo ustanoviti trafike: v Ljubljani na Aleksandrovi cesti 7, na Sv. Petra nasipu 71, Cesta v Rožno dolino 40, v Rožn? dolini cesta V, št. 2 m v Spodnji Šiški na Jernejev! ulici. Reflektanti, vojne žrtve, ki razpolagajo s primernim lokalom in kapitalom, naj se nemudoma Javijo v pisarni Udruženja vojnih invalidov. Krajevni odbor v Ljubljani. 978n —lj Mladinske poučne filmske predstave. Zveza kulturnih društev je začela v Kinu Matici ob nedeljah dopoldne prirejati mladinske predstave ob izredno nizki vstopnici po 2 Din za osebo. Vse dosedanje predstave, tudi obe, k! sta se vršili zadnjo nedeljo, sta bili razprodani, kar najbolje priča, kako koristne in potrebne so take prireditve V nedeljo je ZKD predvajala filme o življenju čebel, o gobah, o lovu na bisernice in krokodile, o higrjeni ftd. Predstava se bo v nedeljo ponovila, da si ie zanimive in poučne filme lahko ogledajo tudi oni, ki zadnjo nedeljo niso dobili vee vstopnic. Vršili se bosta dve predstavi, prva ob 9.15, druga ob 11. Uvodno predavanje o čebelah bo imel prof. Dolžan. Vstopnice za cele razrede ali šole se lahko dobe že od danes v tajništvu ZKD (Kazina, II nadstropje), posamezne vstopnice pa v nedeljo pri b'agiini kina. Cena ostane nespremenjena (2 Din). Na predstavi opozarjamo stariše in učitelje. —M Tovariši Jadranašl! V sredo 27. L m. ob 20. uri se vrši v društveni čitalnici plenarni članski sestanek, zdTužen z drugim delom tečaja za novince. Ker se bo na sestanku razpravljalo o važnih društvenih zadevah je udeležba tako za novince kakor za ostale čiane strogo obvezna. —I j Zastoj prometa v Prešernovi ulici. Službujoči policijski stražnik ie snoči obvestil rešilno postajo, da so se vnele saje v dimniku neke niše na Gosposvetski cesti. Avtomobil z gasilci in gasilskim orodjem je odhrte' na pomoč. Med vožnjo skozi Prešernovo ulico Je na avtu veriga zdrknila z zobcev In je ostal na progi cestne železnice ter ustavil tramvajski promet. Avtomobil ie pozneje zvlekla v garažo motorna brizgal-na, ki na Gosposvetski cesti ni stopila v akcijo, ker so ogenj že prej pogasili. —I j Drobna policijska kronika. Radi pijanos*i in izgredov je snoči ob slabem vremenu policija spravila v zapore dve osebi. — Nekdo le Ivanu J. včeraj ukradel 1000 dinarjev vredno kolo. — Radi kaljenja nočnega miru so ovadene tri osebe, dve pa radi nedostojnega vedenja. — Prijavljena sta dva gostilničarja radi prekoračenja policijske ure, 7 oseb radi cestnopolicijskega reda. — Kot nadležen tujec je izgnan iz naše države Italijan Mario Macconi. — Danes zjutraj je bila aretirana brezposelna 261etna Rusinja iz Tifusa radi postopanja. Iskala je pred snegom zavetia v neki baraki. "lj Stanje bolnikov v ljubljanski bolnici. Danes dopoldne Je splošna bolnica v Ljubljan' sprejela že 12.020 bolnikov od 1. Januarja 1926 dalje. Lansko leto je bilo v bolnici šele 1. novembra 10.265 bolnikov. —U Zobozdravnik dr« Puher zopet redno ordinira. 976n Iz Celja —c Strelska družini v Cello. V petek dne 29. t. m. se bo vršil ob 20. uri v mali dvorani Celjskega doma ustanovni občni zbor Strelske družine v Celju. —c Poroka. V nedeljo se ie poročila v Celju gdčna. Nataša Antipina. nčerka znane tukajšnje ruske rodbine, s g Radom Pe-hcvičem, adiutantom glavne avtokomande v Beogradu. Bilo srečno! —c Aretiran je bil od celjske policije neki Ivan Venkovič ig Žalca, kateri ie izvršil več tatvin in goljufu. Bil je oddan v zapore okrožnega sodišča. Možno je, da so nekatera mila dobra Boljše, kakor Schicht-ovo, ni niti eno. NajboljSe je edino Schichtovo milo znamka JELEN" Kupujte le najboljše milo t Pri uporabi se izkaže, da je najcenejše. Bodite previdni, ako Vam ponujajo druga mila kof „ravno tako dobra, kakor Schicht-ovo*. Za najboljšo kakovost jamčita le ime SCHICHT * znamka „JELEN". —c Osebna vest. Gospod minister narodnega zdravja ie Imenoval g. dr. Ljude-vlta Cerneja, do sedaj zdravnika • pripravnika v javni bolnici v Celju, za dalje služe-čega zdravnika na tem zavodu. —c Političen shod. Samostojna demokratska stranka priredi v soboto 30. oktobra ob 8. uri zvečer v mali dvorani Celjskega doma strankin zbor. O političnem položaju bosta poročala minister n. r. dr. Albert Kramer in narodni poslanec dr. LJudevit Pivko. —c Narodna Čitalnica v Celju je v nedeljo zvečer v veliki dvorani Narodnega doma priredila gledališko igTO. Vprizorila se je Finžgarjeva ljudska igra »Veriga«. Obisk predstave je bil slab. Igralo se je precej dobro, vendar pa se je opazilo, da Igralci niso bili posebno razpoloženi, kar je gotove povzročil v precejšnji meri nepo-voljen obisk. Dobiček predstav Narode čitalnice je namenjen za spopolnitev čitalnične knjižnice. !? Maribora —m Odlikovanje mariborske tvrdke. Zagrebški konzervatorij je razpisal dobavo koncertnih orgelj. Med številnimi inozemskimi tvrdkami se ie udeležila natečaja tudi znana mariborska tvrdka F. Brandl. Kakor sedaj poročajo iz Zagreba, je bila do-beva orgelj poverjena tvrdkl Brand! kot najsolidnejši v izdelavi in ceni ter najboljši po načrtih. —m Seja občinskega sveta. Prihodnja seja mariborskega občinskega sveta se bo vršila v petek 28. oktobra ob 17. uri z običajnim dnevnim redom. —m Voda v kleti. Pri zadnjem nalivu ie narasel tudi krčevinski potok, ki teče skozi mestni park. Pri Park - kavarni je voda preplavila bregove ter vdrla v klet. Gasilno društvo je moralo dvakrat zaporedoma odstraniti vodo s črpalkami. Lastnik kavarne trpi občutno škodo. —m Zmagoslavje. Mariborski športniki, pristaši in »drukarii« ISSK »Maribora« so v nedeljo po doseženi nogometni zmagi s pevorko po mestu proslavili ta športni dogodek. Z zastavo na čelu so korakali po mestu ter prepevali navdušene pesmi. Poražen! Rapidovci so se poskrili, ker iih Je zmaga nasprotnika naravnost presenetila. Kakor poroča »Tabor«, so Imeli za proslavo zmage pripravljenih že osem sodčkov prva In razna druga darila z vgravlranfm datumom, ki Pa so j'li moral! spravit! za — prihodnje leto. Zagrebška borza V soboto 23. t m. se je vršila VII. redna glavna skupščina Zagrebške borze, na kateri so podali poediui borzni funkcionarji poročila o poslovanju in prometu v preteklem letu Iz teb poročil posnemamo, da je znašal blagovni promet 1. 1919 — 2,188.025, 1. 1920 — 7,896.323, 1. 1921 .— 4,361.499, 1. 1922 — 11,661325, l. 1923 — 13^92.565, l. 1924 — 15,007345 in I. 1925 18,385.795 Din. Promet z efekti je znašal 1. 1919 — 35,715.545, L 1920 — 147,210.303, L 192K — 70,404.968. 1. 1922 — 52.157.613. L 1923 1SS.834.619, I. 1924 — 172,935.135 ln L 1925 — 333,177198 Din. Promet z devizami izka uje za L 1919 — 11,220.259, za L 1920 — 267,969.631. za 1. 1921 — 982 mil. 909.533. I. 19» — 2.026,393.348. za L 1923 2.573.415.95S, ga 1. 1924 — 3.831,297.014 in za l. 1925 — 4.059.230.118 Din. Promet z valutami je znašal 1. 1919 — 31,947.804, leta 1920 — 195,535.299, 1 1921 — 195,370.577, 1. 1922 — 105,081.697. I. 1923 116,234.330, L 1924 - 51,803 569 in I. 1925 - 57,948.64? D4n. Celokupni blagovni in vrednostni promet je znašal 1. 1919 — 81,071.633.27 Din, L 1920 — 618UUt.540.50 Din. L 1921 — 1.253.046.578.25 Din, 1. 1922 — 2.198,293.9«? Din 30 p, l. 1933 — 2.891,877.472 Din. leta 1924 — 4.070,943.063 Din ln L 1925 — 4.468,741,758 Din. Zagrebška borza šteje 625 članov la Je imela koncem lanskega teta 14,841.474.47 Din čiste Imovine. Iz navedenih podatkov je razvidno, da (gra ta ustanova v gospodarskem življenju naše države zelo važno vlogo In da se kljub gospodarski krizi lepo razvija. m —g Pravilnik o blagovnih borzah. \ trgovinskem ministrstvu so sestavin pravilnik o blagovnih borzah. Doslej le Imela vsaka borza svoj pravilnik ln tako le prišlo cesto do nesporazumuenj, ki bodo i enotnim pravilnikom odstranjena. —g Vprašanje trgov nske pogodbe r Kemčijo. Naš poslanik v Berlinu dr. Smo-dlaka je posetll trgovinskega ministra ln rmi poročal o pripravah za trgovinska pogajanja z Nemčijo. Poleg tega sta % ministrom razpravljala o naši gospodarski propagandi v Inozemstvu. —g Nakup finega tobaka. Uprava državnih monopolov pošlje te dni v Smfrno posebno komisijo, ki se bo pogajala glede nakupa finega tobaka. Tobak Smlrna se dodaja luksuznim cigaretam, kl Jih izdelujejo naše tobačne tovarne. Kdo neki kadi te cigarete? Navadni zemUani morajo kaditi pri nas smeti ln nesnago, kl cesto imena tobak niti ne zasluži, dasl je pretirani draga. —5 Težave s davčno retormo. Na sobotni seji davčnega odbora vladne večine se je razpravljalo o spornih členih osnutka zakona o neposrednih davkih. Gre za 35 členov, v katerih ni prišlo do sporazuma in o katerih se bo Še na dolgo debatiralo. Ako bo sporazum dosežen, bo odvisno od političnih dogodkov, kdaj in da-li pride osnutek zakona pred plemtm Narodne skupščine. Potreba davčne reforme Je očl-vidna in zato je razumljivo, da gospodarski krogi zahtevajo, naj vladna večina čim prej spravi ta zakon pod streho. Največ preglavic delajo odboru členi, ki govore o davčnj stopnji. O teh Členih bo razpravlja' še ministrski svet —g Mednarodna Železniško konferenca v Bukarešti. V februarju se bo vršila a Bukarešti konferenca mednarodnih eksper tov za tovorni promet. Našu državo bo za stopal načelnik prometnega oddelka gen ralne direkcije železnic Dušan Trifkovič,ki se je udeležil tudi mednarodne konference za potniški promet v Baden-Badenu. —g Prodaje. Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 9. novembra t. L pri komandi mesta Ljubljana glede prodaje 1500 kg kosti. — Dne 24. novembra t 1. pa pri crh*ekcijt državnih železnic v Ljubljani glede prodaje 548 kom. starih lesenih sodov od različnih strojnih olj. — Predmetna oglasa sta v pisarni zbornice za trgovino, obrt ln industrijo v LJubljani Interesentom na vpogled. —g Dobave Direkcija državnili železnic v Ljubljani sprejema do 29. oktobra ponudbe za dobav i oljnatih barv; do 2. novembra t. I za dobavo 10 ton bukovega oglja; do 5. novembra L 1. za dobavo 100 kg stenja iz ovčje volne ter za dobavo 5 krožnih žag in 25 samokolnic. — Predmet« nI pogoji so na vpogled pri ekonomskem odelenju te dlrekcüe. — Direkcija državnega urednika v Zabukovci pri Celju sprejema do 6. novembra ponudbe za dobavo 12U m* jamskega lesa. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 20. novembra t 1. pri upravi smodnišnlce v Kamniku glede dobave zračne sesalke (kompresor). Dne 26. novembra L L pri direkciji držav nih železnic v LJubljani glede dobave 3d0 m* borovih podnic (mostnic) iz raznega lesa. — Predmetni oglasi z natančnejšim! podatki so v p'sarni zbornice za trgovine* obrt ln industrijo v Ljubljani Interesentom na vpogled «SEOVEN'SK! NAROD, rine 27. oktobra 1926. Mev 244 To in ono Oetožacija s pretepom železniški uslužbenec Krakovič je kupil v Breclavi na Moravskem bišo, v kateri je stanoval že več let stroje* vodja Malewski. Ker novi hišni posest* nik ni imel drugega stanovanja, je na* posled Lzposloval pri stanovanjskem sodišču deložacijo strojevodje Malew» skega. Deložacija je bila določena za petek 22. t, m. Ob asistenci orožnikov in stražnikov je odšel hišni posestnik 2 zastopnikom stanovanjskega sodi* šča k svoji hiši, da izseli Malewskega. Toda strojevodja se je za deložacijo temeljito pripravil. Zabil in zabarika* diral je vsa okna in vrata tako, da jc stala sodna komisija pred hišo, nc da bi vedela, kaj naj počne. Po dolgem prerekanju je hišni posestnik pristal, na to, da so stražniki razbili okno in da je zlezel občinski voznik v stanova* nje bojevitega strojevodje. Tu ga je pozdravil strojevodjin sin, ki je stal z debelo palico na mizi in udaril občin* skega voznika na vso moč po glavi. Mož je začel klicati na pomoč, na kar so zlezli skozi razbito okno še stražniki in orožniki. V stanovanju je nastala prava bitka. Malewski je metal v ne* povabljene goste vse, kar mu je prišlo pod roke. Napadel jih je celo s sekiro, ki so mu jo morali orožniki iztrgati iz rok. Njegova žena in sin sta polivala sodno komisijo s kropom. Uradni organi so imeli obilo posla, predno so premagali bojevito rodbino. Končno so zmagali, toda vsi so odnesli spomin na ta do .odek, eni na telesu, drugi pa na obleki. Zvezanega stroje* vodjo in njegovo ženo so odpeljali v zapore okrajnega sodišča, kjer sta do* hiln takoj drugo stanovanje. Bajno bogastvo belgijskega milijonarja Nedavno se je razširila po Evropi ■vest, da je ponudil večkratni milijonar Albcrc Löwenstein belgijski vladi pro* ti gotovim koncesijam 50 mil. dolarjev brezobrestnega posojila za dobo dveh let. Belgijska vlada je to ponudbo od* klonila z motivacijo, da je milijonar s svojimi zahtevami glede koncesij do* kazal, da ne misli pošteno in da ni pa* trijot. Belgija je torej zavrgla Löwen* steina. Ni ga pa zavrgla radovedna jav* nos t, ki bi rada vedela, kdo je ta mo* derni knez, kje živi in kakšno je nje* govo življenje. In radovednost evrop* ske javnosti je bila kmalu potolažena, zakaj o Löwensteinu So prišle na dan strašne podrobnosti, ki ga slikajo v lu* či modernega Monte Christa. Löwen* stein, po rodu nedvomno zid, živi v razkošju in sijaju, ki bi ga lahko pri* mer j ali prizorom iz pravljice »Tisoč in ena noč«. Löwenstein vodi nad 100 velikih industrijskih podjetij v Nemčiji, v Bel* giji in Španiji, ima železne rudnike v Sleziji, Španiji, Saaru in v Porurju, pa tudi v Afriki in Aziji se polnijo njego* ve blagajne 2 dohodki od raznih solid* nih podjetij. Poleg tega ima celo vrsto bank, paroplovnih družb in železnic. Ker mora po opravkih često potovati in ker ima rad razkošje, si je nakupil po vsem svetu vile, palače in hotele. Mož ima celo svoje posebne vlake, par* nike, jahte in aeroplane, ki mu stoje noč in dan na razpolago. Stalno ga spremlja cel štab osebnih tajnikov, stenografov, ravnateljev, kurirjev, te* legrafistov in pravnikov. V njegovem spremstvu je nad 150 oseb. Nedavno je podpisal Löwenstein z angleško letal* sko družbo »Imperial Airways Ltd. < pogodbo glede štirih velikih aeropla* -nov, ki vzdržujejo zračni promet med Biaritzo in Londonom. Ti aeroplani so Löwensteinu vedno na razpolago. Obi* čajno mu vozijo samo pošto, ki se je nabere često toliko, da jo komaj spra^ vijo na aeroplane. 40 tajnikov skrbi sa= mo za to, da ima milijonar stalno zračno zvezo med Biscavskim zalivom in Londonom. Löwenstein ima 7 krasnih vil, od katerih je dal eno na razpolago svo* jemu osebnemu pilotu in mehaniku. Sa= mo zračni promet ga stane tedensko Hi do 100.000 dolarjev. Človeku se zdi to skoraj nemogoCc. toda če pomislil mu, da sprejem i Löwenstein v Biariizi kot goste finančne madnate vsega sve= ta in da leta 7 njimi na i sprehod v Špa* nijo, postanejo ti ogromni izdatki raz* umljivi. Gostom je vedno na razpola* go 12 aeroplanov, s katerimi lahko le; tajo v Berlin, Pariz ali London. Avtu* mobilov ima ta magnat nebroj. Pa tudi za jahanje in konjske dirke se zanima. V njegovih hlevih stoje čistokrvni arabski žrebci. Gostom nudi priliko, da se uče boksa in raznih drugih spor* tov. V ta namen ima stalno nameščene najboljše trenerje, strokovnjake v bi* ljardu, tenisu, golfu itd. Iz Rusije poši* ljajo LöwensteLiu vsak dan sveži ka* vijar. Löwensteinov oče je bil srednje premožen bankir v Bruslju. Sin je prevzel po njegovi smrti zavod, toda kmalu po izbruhu svetovne vojne je moral pobegniti v Anglijo, kjer se je pričela njegova karijera. Mož je star zdaj 49 let. Čim vstane, začno njegovi možgani špekulirati. Med britjem in umivanjem diktira svojim stenografom pisma in spomenice. Na njegovih ban* ketih in pojedinah se sklepajo največje mednarodne kupčije. 0 hudiču in obsedenosti Med Pariza ni je hudič zopet v mo* di. Nedavno je namreč izšlo v Parizu več knjig, v katerih nastopa hudič zo* pet kot bitje. Bernanos je napisal ro* man »Pod Satanovim solncem«, Der* menghen pa življenjepis »Marie des Valkes«, ki je stopila živa v pekel in opisala peklenske muke zelo sugestiv* no. Poleg omenjenih del je izšel mi* stični roman >>Gospod Godeau«, ki ga je napisal Johandeaux. Zanimanje za hudiča se je pojavilo osobito po znani aferi hombonskega župnika, iz katere* ga so prišli verski fanatiki izganjat hu* diča tako, da soa nesrečnega župnika pošteno pretepli. Govorice o hudiču in obsedenosti so dale znanemu strokovnjaku za ča* rovnijo advokatu Mauricu Garconu po* vod, da je napisal knjigo »Hudič«, ki je vzbudila v francoski javnosti veliko in zasluženo senzacijo. Kakor v svojih prejšnjih knjigah o čarovniji in čarov* niških procesih v srednjem veku poda* ja Garcon tudi v tem delu zgodovin* ski pregled vere v hudiča in obsede« nost, obenem pa razpravlja o teh po* javih s stališča moderne medicine. Znanstvena razprava, ki jo je redigirai Narodna tiskarna izvrtal« vsa v tiskarsko stroko daioca dal« kakor raCuat. kavarta, cenika, uradne ttksovtne, d osmrtnice hranilne in sadni t knlrUce. porotna naznanila, etikete, zavitka, časopise tat barvotleke od preproste do naj ■*s Ta' e t o n itav. 304 5.. LJubljana. Knaflieva ul. 5 dr. Vinchone, zaključuje s trditvijo, da vera v hudiča še ni dokaz pomanj* kanja inteligence. Maurice Garcon je bil zagovornik onega hombonsk. župnika, čigar proces je dal povod, da so začeli o hudiču razpravljati celo znan* stveni krogu Pri tej priliki je bilo na* četo vprašanje verodostojnosti pri* čevanja psihopatov. O tem problemu je poročal na kongresu sodnih zdrav« nikov dr. Rogues de Fursac. Kot toži* telji so psihopati po njegovem mnenju vedno sumljivi. Tudi kot priče ne pri* dejo v poštev, ker jim sodišče ne more zaupati. Francoska javnost ima torej novo senzacijo, s katero si pa pred zunanjim svetom ne bo pridobila ugleda. Čudno je, da se v JO. stoletju sploh govori o takih rečeh. Tem bolj čudno pa je, da so načeli to srednjeveško debato Fran* cozi, ki se prištevajo med naikultur* nejše narode. Blago za kostume in damske plašče, ba:no lepe svilene podioge v bogati izberi nudi cenjenim damam nase nejše tvrdka DRAGO SCHWAB, Ljubljana Sestijalen oče Zadnjič smo poročali o bestijalnein zločinu seljaka Matije Hodana iz Bura pri Bratislavi, ki je pustil svojega sina viseti zvezanega dve uri na lestvi v skednju. Dečka so takrat jedva rešili smrti. Sedaj prihajajo na dan še razne druge čednosti, ki jih je zagreši Hodan. Njegova nedoletna hčerka Marija je orožnikom priznala, da jo je oče zlorabil, ko je bila stara 12 let. in potem stalno skozi več let. Zagrozil ji ie, da jo ubije. Se ga izda. Nedavno je hčerka rodila otroka. Dasi jc vsa vas vedela, kdo je oče otroka, si nihče ni upal črh-niti besede, ker se je vsakdo bal osvete nasilneža. Orožniki so izvedeli še za razne urnge pregrehe in zločine Ho-dana. S čari perverznež ie bil izročen državnemu pravništvu. Dunajske zanimivosti Smrt glasovitega dermatologa. -— Nasprotniki Čarlstona. — V nedeljo je na Dunaju umrl v starosti 72 let giasoviti dermatolog univ. prof. dr. Salomon thrmann. t-* ohranla ta tradicionalna lekarstva do današnjega dne. Dr. Milhau piše v «Chronique Medicale», da je opravljal to zdravniško prakso v nekem mestecu in da so tam prebivalci splošno uporabljali gad ji lek. Posebno priljubljeno je med lahkovernim ljudstvrm tako zvano gadie žganje. Kraljica Ana Avstrijska je I. 1663 obolela na hud! mrzl:ci in njene strežnice so zahtevale, naj ji dato zdravniki zmleto belouško. Tudi gadj? ?ai igr* v ltudskem zdravstvu važno vlogo. Belouška je izginila iz kodeksa šele 1. 1884. L. 18^0 je potrati io ministrstvo naprosilo francosko akademijo znanosti, nai se izjavi za ali proti vporabi gadj^h lekarstev v zdravstvu. In neki član akademije je nastopil proti prepovedi teh lekarstev. Sicer pa nekateri zdravniki sami priznavajo, da igra voda, v kateri se je kuhal gad, pr* potenju zelo važno vlogo. In potem te za nekatere bolezni najboljši lek. Na Španskem je bilo v 18. stol. aelo razširjeno lekarstvo Iz kuščarjev. V španski Ameriki se je pojavila stra bolezen, znana pod imenom *kartagin-ski spuščaj* To bolezen so zatrli samo s pomočjo prepariranih kuščarjev. X Rabinova nezgoda v Londonu. Ne* ketnu vzhodnogal.škemu rabinu in njegovi Vldovski prijatcliici sc je pripetila orig.nal-:ia nezgoda. Rabin je prišel s svojo prijatc* Ijico v londonski registracijski urad, kjer jc hotei dobiti dovoljenje, da sme ostati nekaj dni v mestu. Niti on. niti njegova prijateljica nista razumela angleščine. L rac niku sta odgovarjala na vsa vprašanja m-(da). Končno jima je predložil uradnik % podpis zapisnik, ki sta ga res podpisala. Kmalu sta pa začudimo spoznala, da ju j*, uradnik civilno poročil. Vrhovni londonska rabin je našel neko formulo, da bo ta M< kon razveljavljen. X Pogreb zločincev. Pretekli teden se je vršil v Varšavi zanimiv pogreb Znan-poljski tolovaj Zielinski je bi! minula bo* boto zasačen in ustreljen Njegovega pogre ba se je udeležilo do 1000 banditov in dru* gih zločincev, ki so se na pokopališču celo z nagrobnimi govo poslavljali od Bvojcgi poklicnega tov a ša. Policija je 30 odelcJett« cev pogreba aretirala. X Dragocene izkopnine na Madžar* skem. Ravnatelj segedinskega narodnega muzeja, znani pisatelj Franc Mora, je na = šel pri Nagy Szektestu velik zlati zaklad, ob ^oie* iz 92 draguljev in raznih fino i/t delanih zlatih predmetov. Po njegovem mnenju datira zaklad iz dobe preseljevanja narodov. Najbrž gre za zaklad poglavar;; Gepidov, ki je hotel rešiti dragocenosti pred divjimi Avari. X Japonski vulkan bluje. Po poročilih iz Toki ja te začel torek zjutraj bluvar; vulkan Hoakaiv. , ki je vrgel v zrak ogmm ne množine pepela ter pokril daleč naokrog vse vasi Človeških žrtev dosK ni bilo. X Rekord v plesu. Znani plesalec Nico, las je v Toulosi plesal 146 ur brez pre* Stanka. Sedaj je pobil ta rekord on sam te dni, ko je plesal osem dni nepretrgoma in preplesal 192 ur. Kontrola je bila jako stroga. X Kača v zavitku. V Napolju se je usta* vil pred neko prodajalno novin neznan go--spod z velikim zavitkom. Kupil je več listov potem pa lepo prosil, če sme pustiti ravitek za trenutek pri prodajalni. Odhitel je in se ni več vrnil. Pozneje so na policiji z vso previdnostjo odprli zavitek in našli v njem smrdečo mrtvo 4 m dolgo in 10 kr težko kačx A nudi 5 gospodom: I N O V E C ?amo»ezn:to svflooe . D 1i oogavlte modnt... D 17 oaramoite . ... D 12 tajtt 12 ovratnikoma D 63 ., bele. . . reksrice. . . . „ alau . Moliti tolar, telovniki NASL . D 78 . D 21 . D 87 . D 188 . D 98 . I 128 's» * m K. SOSS Ženite v. Katera kmeska hči bi poročila 47letnepa samca z najlepšim no sestvotn in p »leg še ca 40 0t>< Din vredno obitio? Is*tm izobraženo prid oo gospodin o s ori.ierrim Ica »italom. Blagohotne ponudbe pod .Sreča/i<6i na upravo olov \aroda. ss za prodajo klobukov n pletarskih i zde kov se i če na romtr nem kraju on dbe na Hribar K., Gosposka ul ca 4 30 V2 Ivan Magdi* krotat .JUBUMM, GledanSka m. i esensko se priporoča za se ono »43-1 Salviea miadu, vjestu pošteno, lö do 2b godi na staro, vrlo snažno » čisto neka govor > slovensko ne mački za malo obiteli. vrlo dobra koča. * Porode na Schwarz drug. lagoeb Pretadovičeva oi 1 Suhe gobe la. kvainete. na se no-zorčent eferi ajo urdki E Vaida GSkovtc. Med Im. rie '61 i LMikuš aar» «I 0 f. jMioj ntft fein kov to fatfrfi* km trn (orttaiattf oaHc ■ Molili tal k offt» 15 letno Jamstvo na f popoln ej i STO EWER šivalni stroj« s pogrezljivtm •ranspo.teiiem i grabe! je); 2 enostavnim premikom ie pri pravi i en ta Stopanje vezen tr ili šivanje LUD. BARAGA LJUBLJANA Selenburgova al. 6, 1 n9- :: TRIKO-PERILO :: mm moške žene in otroke, volna v raznih ^arvati, rokavic«, nogavice dokolenlce, nahrbtniki za šolane lu iovc* . dežniki, leteti, s toni. 'epni robo 1 ahce. vilice, roži. škarje, potreb&čl* e a» slvllie, krojače čevljarje tn brivce — — dino štorov, neril» rtregrMai zde lova n e 1« razpok Ifanje ftablon za redbsk že' Kiti ročnih del Entianje, aiuriranie predtiekanje. Matok & Alikot, Ljubljana DALMATINOVA 13 ns. t 8446