Št. 165, V Ljubljani, torek doc 23, julija ^918* Leto IT. Izhaja razen nedelj in praznikov vsak dan opoldne. Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6, I. nadstr. Učiteljska tiskarna. Naročnina po pošti z dostavljanjem na dom za celo leto K 36-—, za pol leta K 18’—, za četrt leta K 9’—, za mesec K 3’—. Za Nemčijo celo leto K 40—, za ostalo tujino in Ameriko K 48'—. Inserati: Enostopna petit vrstica 30 v; pogojem prostor 50 v; razglasi in poslano vrstica po 60 v; večkratni objavi po dogovoru primeren popust. Reklamacije za list so poštnine proste. Posamezna številka 14 vinarjev. Uredba ljudske prehrane. Socialno - demokratični poslanci dr. Renner in tovariši so dne 19. julija v državnem zboru vložili skrbno sestavljeni predlog o uredbi ljudske prehrane v gospodarjem letu 1918/19. Vlada se poživlja, da ukrene na podlagi pooblastilnega zakona naslednje odredbe: A. Posprava in razdelitev. 1. Zasebna mletev krušnega sadeža je prepovedana; mlini na plačilo ne smejo obratovati na zasebni račun. *to, pridržano samoprehranjevalcetn, sme dajati mleti le občina. Žetvene pospravne komisije imajo nalogo, se posve-iiii organizaciji akcije glede nasaditve 'in žetve in morajo nadzorovati komisionarje vojno - žitnega orometnega urad d. 2. Skupno žetev krompirja je pridržana ljudski skupnosti, posprava in raapošiljatev krompirja oskrbi vojno-žitni prometni urad. 3. Nedovoljeno krmljenje s krušnim sadom in krompirjem je najstrožje kaznovati in v posebnih, zakonu nasprotnih slučajih zagroziti z zaplembo živine. 4. Napravo za oddajo klavne živine je urediti enot-neie in učinkoviteje. V vseh večjih konsumskih prostorih je izvesti splošno centralno klanje, povsod sicer plačilno klanje po oblastvenem naročilu. Obrtna in zasebna klanja g°ved so prepovedana. 5- Občine in velike konsuinske organizacijo naj se °Snavljajo in vzdržujejo z državnimi podporami k napra-' :’m sviniskih mastilnih zavodov. Dvorni, državni in za-0,111 naj se prepuste za gozdne pašnike svinjam. Jozdni posestniki naj bi redili svinje. Obrtna in zasebna klanja svinj se vrše pod nadzorstvom občinskih gospodarskih svetov, ki naj bi zagotovili za oddajo dolžno •Množino masti. 6. Za oddajo mleka naj se pritegnejo mlekarske za-^uge. Prehranjevalni urad more izreči v korist mlekarskim zadrugam dobavno dolžnost, in sicer tako zadruž-n'h članov kakor tudi ostalih kmetovalcev nabiralnega Remija. Prehranjevalni urad je pooblaščen, da uveljavi Jamstveno dolžne prisilne zadruge govedo vzdržujočih Gospodarstev, katerim je predpisati gotove množine mleka. 7. Sadje 'in sočivje je izjemoma, akoravno tudi v posebni obliki, katere zahteva narava tega blaga, podrejeno državnemu upravljanju. B. Transport. *• Ustanoviti je civilnodržavni centralni transportni urad. Vojaške operacije se morajo le po dogovoru s teni u|adorn pripraviti in izvesti. Vojaške oblasti imajo pred-l°žiti tedensko civilno-centralnemu transportnemu uradu natančen izkaz voznih obratnih sredstev, ki so v upora-*’'■ Transporti živil, katerih doba je časoma določena, so v enaki vrsti vojaškim frontnim transportom in imajo bednost pred vojaškimi transporti formacij v zaledju. C. Centralno gospodarstvo. L Celotno državno ozemlje je smatrati kot enotno in soUdaričtio gospodarsko ozemlje. Kraji, ki pridelajo v izobilju, nimajo glede preskrbe nobene prednosti. Lokalno 111 teritorialno zaprtje je strogo zabraniti. 2. Največje kronovine naj se priklopijo v gospodarske kroge in upravljajo po okrožnih gospodarskih uradih, ki so podrejeni naravnost uradu za ljudsko prehrano. 3. Zasebna trgovina naj se pritegne v prehranjevalni službi le v toliko, kolikor je reelna in zmožna, toda le v °bliki, da se njena strokovna zmožnost uporabi v službi ^,?avnega gospodarstva. 4. Prehranjevalne centrale je smatrati izključno kot ^ržavne naprave z državnimi sredstvi, vodijo jih državni u,'kcionarji in upravljajo izkušeni strokovnjaki dotične SosPodarske panoge, zlasti s sodelovanjem zastopnikov |,,0duktivnih in konsumnih zadrug. Proračun central tvo- 1 '"tegrujoč sestavni del državnega proračuna in se ima Vreči ustavodajnemu razpravljanju v državnem zboru. Č. Politika cen. ^>tna cena v letu 1917/18 naj bo podlaga prihodnji doio^arski Periodi in na tej podlagi naj se sorazmerno _ 110 cene vseli drugih poljskih pridelkov, cene krmil m žlvme. (Relacija). 2. Določilne cene za živila 'iti krmila, ki so se nastavile začetkom gospodarskega leta, ostanejo temeljno ne-izpremenjene za celo gospodarsko leto. (Stabilizacija). 3. Ako se cene uvoza z Ogrskega, iz vojnega ozemlja ali iz inozemstva razlikujejo od cen za živila v tuzem-stvu, tedaj plača razliko državni zaklad. D. Razdelitev. 1. Uradu za ljudsko prehrano so na podlagi pooblastilnega zakona dosedaj samo vsled odloka imenovani deželni, okrajni in občinski gospodarski uradi, ki sc imajo uvesti povsod obiigatorično, podrejeni za razdelitev. Pri razdelitvi ,ie pritegniti povsod konsumne zadruge in druge zadružne organizacije konsumentov. patetična, iz podjetniških in delavskih konsumnih zavodov ustanovljena razdelitvena organizacija, katero je oživotvorila , ojna industrija, naj se izpopolni in povsod uvede »tfii-gato lično. 2. Krušno, močno in maščobno količino je skoro zopet uvesti. 3. Količine naj bodo enake za samoprehranjevalce in državne preskrbljence, kakor tudi za vse dele državnega ozemlja. Razločevanje količine se sme edinole in mora v resnici izvršiti po stopnji delazmožnosti iij po socialni stopnji družbe. Malo delajoči ljudje kakor pripadniki premožnih razredov, ki si morejo vedno preskrbeti dodatno prehrano iz ne po državi upravljanih predmetov, ne potrebujejo polne količine. 4. Gostilne naj se izpremene v pridobitne kuhinje v smislu odloka za vojne kuhinje. Splošne kuhinje, ki ne slone na pridobnini, je ustanoviti povsod po državnih in avtonomnih oblastih. E. Ministrstvo za ljudsko prehrano. 1. Končno naj se urad za ljudsko prehrano izpremeni v ministrstvo s polno pravico, iz katerega je izločiti vse državnopolitične vplive kakor tudi vplive katerekolisibodi produkcijske panoge ali trgovine. 2. Za državno prehranjevalno službo je smatrati deželne (okrožne), okrajne in občinske gospodarske urade, ki so naravnost podrejeni izvršilni organi ministrstva in imajo natančno izvesti navodila ministrstva za ljudsko prehrano. 3. Skupni prehranjevalni odbor je razpustiti. Vojno ministrstvo ima stalno zastopstvo v ministrstvu za ljudsko prehrano in obratno. Razpravljanja z Ogrsko se vrše od vlade do vlade. 4. Ministrstvo za ljudsko prehrano vodi neutegoma pogajanja z ogrsko vlado, kakor tudi z vladami prijateljskih 'in zavezniških držav, da vpostavi enotni red v prehranjevalni službi in enakomerno preskrbo Ogrske n Avstrije, kakor tudi monarhije in Nemčije. V imenu nemštva. V graškem občinskem svetu je bilo — kakor smo že poročali — nekaj burnih prizorov. Čeprav zastopniki delavskega razreda obžalujejo zamudo časa, ki je zavlekla rešitev bogatega dnevnega reda te zadnje seje pred počitniškim odmorom za dva dni, je na drugi strani vendarle koristno, da izve širša javnost tudi izven Gradca, da je bila nemško-nacionalno-krščansko-socialno demago-štvo enkrat korenito razkrinkano. Razprave so prinesle na dan dragocen material za to, kako se za narodnimi frazami skriva dejstvo, da za dozdevnimi skrbmi za nemški narod ne tiči drugega, kakor poželjivost, plačati umazano nemško-nacionalno strankarsko agitacijo z denarjem vseh, tudi nenemško-nacionalnih prebivalcev ali pa pospeševati z navidezno moralično podporo občinskega zastopstva v velikem mestu. Zlasti debata o »nemških volksratih«, te od nekaterih nacionalnih omiznih družb in društev imenovane nacionalno-klerikalne skupinice, je bila pripravna, da sc pokaže vsemu svetu, kako nevz-dravljiva je nemško-meščanska politika ravno v zadnjem času. Danes že so mirnejši in treznejši elementi med nem-ško-nacionaluimi skupinami graškega občinskega sveta menda uvideli, da imajo njih nacionalnim razgrajačem zahvaliti se poraz, katerega bi si bili mogli prihraniti. Socialni demokrati so jim pokazali, da korupcija, ki iz premnogih spodnještajerskih občinskih pisarn smrdi do ne- ba, kjer ni nobenih delavskih zastopnikov in kjer morejo polniti občinski mogotci kakor turški paše neomejeno in nenasitno svoje vreče ter delati, kar hočejo, ne bi smela imeti vhoda v graški občinski svet. Nezaslišana zloraba, da te nemško-nacionalne klike dovoljujejo v podporo nemško-naconalnih strankarskih namenov davke, katere plačujejo pristaši vseh strank in vseh narodov, samo da njim samim ni treba posegati pregloboko v žep za njih strankarsko agitacijo, je mogoča le tam, kjer so široke mase nemškega naroda brezpravno v nemških občinah in kjer so gospodje Jepo sami med seboj. V Gradcu ie vsled velikega števila delavcev, ki plačujejo osebnodo-hodninski davek, tretji volilni razred postal posest delavskega ljudstva. Dokler uživajo socialni demokratje zaupanje volilcev tega razreda, ne bodo mirno gledali, da se bo ta korupcija zajedla. Ako so gospodje od prvega; volilnega razreda in žalibog tudi zastopniki uradništva s podporo treh krščansko-socialcev provzročili tak manever in ker so mislili, da ne morejo nazaj, in so glasovali celo za podporo iz davkov za enega izmed famoznih »nemških volksratov«, se bodo pač v svoji notranjščini bridko kesali in se drugič ne bodo pustili nič več zavesti k takim poizkusom. Sledovi tega spoznanja so se pokazali že v tem, da so pustili pasti ravno tak nedopusten^ predlog nemško-narodnega odseka, ki je bil še na dnevnem redu, 'in so sklenili, da bodo rajše rned seboj zbrali denar in ga dali iz svojih žepov. Ravno to, kar so jim so-cialno-demokratični govorniki svetovali namesto predlagane subvencije za »nemški volksrat«. Da so to storili vi slučaju Linhart, dokazuje končno kljub neljubemu jim zbiranju, da gre tu za »dobrodelno akcijo«, pač le, kako popolnoma pravilno je bilo stališče socialnih demokratov. Da so rešili slučaj Linhart na tak način, so ušli gospodje novemu kazenskemu sodišču. Potrebno pa je, da tudi pokažemo na tem slučaju nezaslišano umazanost nemško-nacionalne politike. Gre za predlog nemško-narodnega odseka, naj se vdovi nedavno umrlega nemško-nacionalnega časniškega urednika Linharta dovoli podpora iz občinskih sredstev. Enaka beračenja leže, kakor čujemo, tudi pred drugimi občinskimi odbori in že radi tega je treba, da se o tem izjavimo. Ta gospod Linhart je mrtev in radi tega smo opustili, da o njegovem nagovoru na cesarja kot člana Ornigove deputacije povemo nemški javnosti, kar bi bilo potrebno. Za danes bodi po-vdarjeno le eno, da je bil ta mož najprej slovenski soci-alni demokrat in se nazadnje vdinjal kot nemško-nacio-nalni agitator v službo klike predobro znanega župana Oriviga iz Ptuja. Tu gre za to, da pokažemo, kako je spodnještajerska nemško-nacionalna klika izrabljala tega moža: mož umre in zapušča pomoči potrebno vdovo — in njegovi nemško-nacionalni gospodarji in njegovi strankarski pristaši ne segajo sami v žep, temveč beračijo okrog za vdovo tega, kakor sami pravijo, za nemško-nacionalno st\^r “tako velezaslužnega moža! Ako pregledujemo seznam 99 članov nemško-nacionalne deputačije s Spodnještajerskega, Kranjskega, Trsta in Primorskega, ki je bila z gospodom Linhartom dne 25. tnajnika pri cesarju in v katere imenu je tam govoril, pa najdemo tamkaj celo vrsto najtežjih veleposestnikov, podjetnikov, lekarnarjev, odvetnikov itd., od katerih bi marsikdo lahko sam, toliko lažje pa tucat ali vseh 99 navdušenih nemških nacional-cev skupaj bilo vstanu, da preskrbe na dostojen način vdo\*a, ako ji že gospodarji nočejo dovolj dati. Namesto tega beračijo pri občinah in nemško-nacionalni in krščan-sko-socialni občinski svetniki graški so pač že sklenili vi nemško-narodnem Odseku, da bodo dali kaj iz splošnih davčnih prispevkov, kar bi seveda bilo izključno dolžnost časniškega podjetja in nemško-nacionalne klike, za' katero je mož toliko delal in se žrtvoval. Vsled ostre opozicije socialno-demokratičnih občinskih svetnikov so se gospodje vendarle poučili, da to ne gre. Cel dogodek kaže pa ravno tako kakor vsi drugi predlogi, katere so socialni demokratje najstrožje pobijali, kaj vse se zgodi v imenu nemštva, s sklicevanjem na nemški narod, od katerega pa nemški nacionalci in krščanski socialci smatrajo le oni del, ki je blagoslovljen z bogastvom. Po »Arbeitenville«. Agitirajte za „Naprej“! PošiSjajj ga vojakom! to Vstaja Čeho - Slovakov proti Rusom. »Pravo Lidu« poroča v dopisu svojega levovskega poročevalca pod gorenjim naslovom med drugim tudi to-le: Neizmerno težko je podrobneje spoznati jedro zadnjih dogodkov v Rusiji, ki so se označevali za poizkus protirevolucije katere so se udeležiti oddelki češko-slova-ške armade in socialni revolucionarji ter so imeli namen vreči boljševiško vlado sovjetov, ki proglaša samo sebe za diktaturo delavstva in kmetov. Ko govorimo o vseh teh dogodkih, je treba, da poznamo glavna načela boljše-viške vlade. Boljševiki nočejo, da bi se udeležila Rusija še svetovne vojne. Proglašajo, da je prelil ruski narod že dovolj krvi, dasi sc je udeležil te vojne brez posebnega namena. Sel jc v vojno kot žrtev iemperializma velesile 'in boljševiki si štejejo kot zaslugo, da so odvrnili ruski narod od nadaljnih žrtev, tem večjih, čim katastro-falnejši je bil razpad ruske armade v dobi, ko je pade! carizem. Praktična izvršitev teh namenov pa vsebuje velike težkoče, vsled česar ni izključeno, da one vržejo boljševiško vlado delavskih in kmečkih sovjetov. En-tentne velesile si pa razlagajo izstop Rusije iz četvero-zveze ne le kot izdajo entente same, ampak tudi kot izdajo svetovne zmage demokracije ter iščejo vse možne prilike, da bi se udeležila Rusija zopet vojne. V tem jih podpirajo v Rusiji vse meščanske stranke in one socialistične, ki nasprotujejo politiki boljševikov. Preobrat vsega javnega življenja in lakota, ki se čuti zlasti v velikih mestih v veliki meri, vse to pomaga protiboljševiški agitaciji. Boj med raznimi ruskimi strankami je velik in se še veča. Ena izmed značilnih epizod teh bojev proti Rusom, jc in ostane poizkus vstaje dela češko-slovaške armade v Sibiriji. Po poročilih iz Rusije se je ta poizkus ponesrečil. Kako se jc sploh vse vršilo? Telegrafična poročila nam ne dajejo jasne slike vseh teh dogodkov, listov ne dobivamo. Po sem došlih ukrajinskih listih si moremo napraviti vsaj malo sliko vsega tega. Čeho-slovaški vojaški oddelki so dobili konec marca t. 1. od Trockega, ki je minister (takozvani ljudski komisar) za vojsko in mornarico, dovoljenje, da odidejo v Francijo čez Vladivostok. Dovolil jim je to pod pogojem, da oddajo vse orožje, razen onega, kar ga rabijo za lastno varstvo. Kmalu nato je prišlo poročilo, da so se izkrcali Japonci z neznanim namenom v Vladivostoku. Radi tega je izdal Trockij povelje, da naj se ustavi zaenkrat prevažanje Ceho-slovakov po sibirski železnici. Obenem je pa zagotovil Trockij Ceho-slovake, da ne gre tu za nikak akt neprijateljstva in je v dokaz tega obvestil zastopnike francoske in angleške vlade, da so more čeho-slovaška armada vkrcati v Arhangelsku in na Murmansk! obali in da bo poskrbel za to, da se odpeljejo lahko Čeho-slovaki pravočasno iz teh pristanišč. Angleška vlada je pa naznanila, da nedostaje k temu ladij. Ce je računal Trockij s tem, bi mu moglo to biti znano, če ne, je uganiti težko; toda gotovo je misel, da se tu namenoma zadržuje prevoz Ceho-slovakov na fronte četverozveze, tedaj nastala. Na drugi strani se pa zdi za gotovo, da sc je izvršilo izkrcanje Japoncev v Vladivostoku nepričakovano in da ne zadeva sovjetske vlade pri tej oviri mkaka krivda. Tako se je končal načrt prevoza Ceho-slovakov na zahodno fronto in ti so vporabili to za agitacijo proti • boljševiški vladi, češ, da hoče z zadržanjem čeho-slova-ških transportov koristiti Nemčiji ali da hoče na ta način vsaj manifestirati za svojo nevtralnost, razglašeno po sklepu miru v Brestu-Litovskeni. Agitacija je šla še dalje ter je razširila med deli čeho-slovaške armade potočilo, da jih hočejo izdati Nemcem. Trockij je izdal proti tem bajkam oster razglas, v katerem to v imenu vse boljševiške vlade kar najpopolneje zavrne ter pr?.vi%da morejo širiti taka poročila le zlobni ljudje in da jim morejo verjeti le neumneži. Ko so mu odgovarjali iz čeho-slovaških vrst, je Trockij ponovno razglasil, da ne more biti o izdaji Ceho-slovakov Nemčiji oziroma Avstro-Ogr-ski niti govora, da priča tako govorjenje o popolnem nerazumevanju politike in namenov sovjetske vlade in da morejo širiti take vesti le popolnoma zmešani ljudje, zmešani od demagogije, laži in obrekovanj ruskih proti-revolucijskih elementov. Obenem jim je naznanil, da imajo v slučaju, ko bi Anglija in Francija ne mogle izvest* prevoza Ceho-slovakov, oni popolno pravico, ostati po svobodni volji v Rusiji in si tu poiskati zaslužek, kakor že hočejo sami. Toda ker se je protiboljševiška agitacija zelo razširila, je iz nje nastala vstaja, ki je okupirala nekatera sibirska mesta, odstavila oziroma umorila člane delavskih sovjetov in imenovala protiboljševiške vlade, sestavljene iz raznih socialističnih in meščanskih elementov. Velik del čeho-slovaške armade je pa ostal boljševikom zvest. Obstoja iz čeških "Socialističnih delavcev. Ti deli spadajo k nedavno ustanovljeni Češko - slovaški komunistični stranki v Rusiji, katere tednik »Prukopirik svobody« izhaja v Moskvi pod redakcijo A. Mune. I ajnilc- stranke ie Jaroslav Haudlif, upravnik lista pa Vaclav Koniček. Prir 'stranke so odločni pristaši boljševikov ter vodijo oster boj proti ostalemu čeho-slovaškemu taboru, k'i ie ostal še pod vplivom prof. Masaryka in prof. Maxe. Podtikajo teinu delu, da je ostal v službah kapitalističnih dr- žav četverozveze proti socialistični ruski republiki ter da hočejo proti volji ruskega naroda zapeljati Rusijo v novo vojno z Nemčijo. Kolikor se tiče dogodkov v Sibiriji, jim očitajo, da so postopali pri odstranjevanju boljševiških vlad popolnoma brezobzirno ter da niso gledali na človeška življenja. Pri teh tožbah je pa najbrž že nekaj resnice, kajti tudi menjševiški »Naš Golos«, ki je pozdravljat s simpatijami vstajo Ceho-slovakov, obsoja njih kruto ravnanje ter pravi, da so n. pr. v Čeljabinsku postreljali Ceho-slovaki vse člane delavske vlade. Tudi v Penzi je bilo mnogo ljudi pomorjenih. Poročila o potlačenju čeho-slovaške vstaje so najbrž resnična. Trockij je mobiliziral nekoliko sibirskih letnikov, ki so lahko premagali dele Ceho-slovakov, raztresene ob sibirski železnici v velikih razdaljah. Trockij je izdal razglas, da ne bodo oni Ceho-slovald, ki oddajajo orožje prostovoljno, nič kaznovani, ker so bili zapeljani k vstaji od nekoliko demagogov; med tem ko bodo ustrelili vsakega Ceho-slovaka, ki ga bodo prijeli z orožjem v roki. Po poročilih nekaterih listov je zavladalo v češkoslovaških vrstah, še predno so boljševiki nastopili z vojno silo, veliko razburjenje pod vplivom agitacije boljševiških Ceho-slovakov, ki so ne glede na stroga povelja, jih informirali o pravem položaju. Vstaja Ceho-slovakov, naj ji je bil konec kakršenkoli, je značilna za ruske razmere. Skupno z vstajo socialnih revolucionarjev, je bila v devetih mesecih boljševiške vlade, prvi večji poizkus protirevolucije, ki priča o tem, da drzen poizkus boljševikov o pretvorbi Rusije iz carskega despotizma v socialistično republiko sredi svetovne vojne še ni popolnoma uspel. Politični pregled. — Ministrski svet. V nedeljo se je zopet vršil ministrski svet, ki je trajal štiri ure in ni prinesel nobene odločitve o demisiji kabineta. Vitez Se'idler bo počakal odločitve glede proračunskega provizorija v plenumu zbornice. Medtem se nadalje trudi doseči za plenum če tudi le prav skromno večino. Ministrski predsednik računa najbrže z absencatni v vrstah opozicije. =• Zvišanje železniških tariiov. V železniškem ministrstvu se je vršila v soboto pod predsedstvom člana gosposke zbornice Janotte seja stalnega odbora železniškega sveta za tarifarične zadeve blagovnega prometa. Vladni zastopnik vitez Solvis je pojasnjeval vzroke, ki so prisilili vlado, da v kratkem zopet zviša tariic. Poljaki pri Burianu. Zastopniki poljskega kluba so imeli v nedeljo posvetovanje z vnanjim ministrom grofom Burianom. Notranjepolitični položaj se vsled tega ni prav nič izpremenil. —- Vojno-gospodarski odsek. Na seji pododseka voj-no-gospodarskega odseka poslanske zbornice je minister za javna dela, vitez Homann, pojasnil sedanji položaj glede premoga in naglašal, da je postal tozadevno položaj v zadnjih tednih izredno težaven, mnogo slabši, kakor v istem času preteklega leta. Uvoz inozemskega premoga je sedaj zadovoljiv v toliko, ker Nemčija dogovorjeno množino tudi v resnici dobavlja. Vzrok pomanjkanja premoga tiči v slabi prehrani rudarjev, prometnih težkočah na progah in gotovih tehniških pomanjkljivostih. Minister je na podlagi svojega zadnjega potovanja odredil razne odredbe, tako seznam o vseh na fronti nahajajočih se rudarjih, da bodo oproščeni. Produkcijo namerava zvišati za 14.000 ton na dan. Edina možnost za sanacijo položaja obstoja edinole v zvišanju produkcije premoga. Minister upa, da bo premagal trenotni težavni položaj. — Seidler še upa. Z Dunaja dne 22. julija se poroča: Danes zvečer po seji poslanske zbornice se vrši seja proračunskega odseka, v kateri naj se vrši glasovanje o proračunskem provizoriju. Ministrski predsednik Seidler upa, da bo mogel s pomočjo Nemcev, eventualno z njih .obstrukcijo v odseku, glasovanje preprečiti. Odsek se more sestati kvečjemu še jutri, v torek, pred plenarno sejo zbornice. Ce se tudi v tej eventualni jutrajšnji seji proračunskega odseka prepreči glasovanje, bo prišel proračunski provizorij iz odseka v plenum nazaj brez glasovanja in brez poročila proračunskega odseka. V plenumu upa Seidler spraviti za proračun skupaj majhno večino, kakih 5—7 glasov. V proračunskem odseku mu je popolnoma nemogoče dobiti večino, ker obstoja tam večina proti njegov*i os<3bi. — Glavni urednik »Delnickyh Listov«, poslanec To-mašek je postal tajnik češko - slov. soc. demokracije v Pragi in bo po končanem zasedanju parlamenta zapustil Dunaj. Na niegovo mesto stopi pa poslanec Tuzar, dosedanji urednik brnske »Rovnosti«. —. Ogrska volilna reforma. Ogrski državni zbor je na sobotni svoji seji v podrobni debati rešil še ostale paragrafe volilne predloge večinoma v smislu odseka za reformo volilnega reda. S tem je poslanska zbornica v celoti rešila volilno predlogo. Delovna stranka je pri tej priliki priredila grofu Štefanu Tiszi burne ovacije ker se mu je posrečilo, da je iz predloge 'izločil vsa ona določila, ki so kolikor toliko odgovarjala demokratičnim zahtevam. Prihodnja seja jutri. —< V romunskih šolah nemški učni jezik! Iz Bukaie-šte poročajo; V senatu je odgovoril naučni minister Me-hedintz na neko vpraš»ije, da je zopetna uvedba nemškega učnega jezika v rumunske šole gotova stvar. Kiihimann kandidat za državni zbor. Iz Berlina se brzojavno poroča, da namerava bivši državni tajnik vnanjih zadev dr. von Kiihimann v nasprotju z dosedanjim običajem po svojem odstopu sprejeti mandat za nemški državni zbor. Zadoščenje za umor grofa Mirbacha. Berlinskim listom sc iz Moskve poroča, da je bilo 13 na umoru nemškega poslanika grofa Mirbacha sokrivih oseb obsojenih, na smrt. Vsi so bili že usmrčeni, med njimi tudi glavni krivec, ki jc izvršil atentat. Berlinski »Lokalanzeiger* javlja, da je nemška vlada zahtevala, naj bi vbodočc bataljon nemških vojakov skrbel za varstvo nemškega'poslaništva. Ruska vlada pa jc to zahtevo odklonila. Nevtralci za mir. V nevtralnih diplomatičnih krogih se zatrjuje, da bodo povodom pričetka petega vojnega leta izvršile nevtralne državne pri vseh vojujočih se državah skupen korak v prilog miru. Tudi papež Pr‘" pravlja baje novo poslanico na vojujoče se stranke. Ententa ne ponudi miru. Po poročilu iz Ženeve, ie francoski prezideut Poincare proglasil, da ne misli čuten-ta niti direktno niti indirektno ponuditi miru. Te ponudbe morajo izvirati od centralnih držav. — Boj boljševikov proti uralskim revolucionarje®-Iz Moskve se brzojavno poroča; Glasom poročil maksi-malističnih listov se opozicija proti revolucionarcem v Uralu ugodno razvija. Poveljnik divizije poroča, da so čete sovjeta odbile napad na postajo Filonovo, ujele 150 kozakov ter uplenile nekoliko topov in strojnih pušk. Irkutsku so rudarji zavrnili napad bele garde. Odredil0 se jc strogo nadzorstvo na železničnih zvezah Caric®' Corjeckaja in Rjezan-Koloma. V Orcmburgn so razkril' zaroto častnikov in intelektualcev, katerim so sc pridružili socialni revolucionarji. Zarotniki so si vzeli orožje iz skladišč rudeče armade. ~ Rusija in ententa. Glasom poročila moskovskih »Izvestij« je ljudski komisarijat za vnanje zadeve v noti francoskemu generalnemu konzulu opozoril na udeležb0 francoskega zastopnika pri pogodbi s sovjetom murnu'"' sk'ih pokrajin z ozirom na nastop čet, na udeležbo francoskih vojakov pri prodiranju ob murmanski železnici 111 z ozirom na oklic francoske misije pri čeških četah, J'1 pozdravlja protirevolucionarno gibanje in delovanje Cehov. V podrobni noti angleškemu zastopniku je protestiral komisarijat proti dejstvu, da so angleške čete skuPj*) s francoskimi in srbskimi silami korakale proti jugu, a so bite ruske železniške straže razorožene, da je bil*’ uvedena poštna in brzojavna kontrola in da ic bilo po za-sedenju Kema in Sorskega na poti v Onego zasedeno tudi mesto Šumski Posad. Gre torej za nasilje proti pokrajini republike sovjetov. Komisarijat protestira energično prot' temu nasilju ter izjavlja, da bodo storile čete sovjeta vse, da osvobodijo rusko ozemlje in opozarja na razburjenje ruskega naroda vsled angleškega napada. V noti amei i-šketnu generalnemu konzulu izreka ljudski koniisarija svoje začudenje zaradi udeležbe zastopnika Amerike, katere prijateljstvo Rusija tako visoko ceni, protestira proti udeležbi Amerike pri pogodbi s sovjetom murmanskega ozemlja, proti vkorakanju ententnih čet v Rusijo ter izreka upanje, da bo Amerika zapustila pot kršenja ruskega ozemlja in elementarnih pravic ter pomagala odstraniti vse, kar more provzročiti tako kršenje. — Ruska ljudska vlada je zaplenila vse palače, gradove itd. in bo porabila te za ljudske potrebe. — Avstro-ogrski ujetniki, so bili od vlade ruske socialistične republike proglašeni za svobodne, proste detavcc in državljane ter niso primorani delati. =» Ceško-slovaške čete odidejo na zapadno front®' V ruskih ententi prijaznih krogih je povzročila veliko vznemirjenost vest, da so sc Ccho-Slovaki odločili, da za puste Rusijo in odidejo v Francijo. Ceško-slovaške čete so pričele boj z boljševiki le zaradi tega, ker so jim i’ hoteli preprečiti odhod v Francijo. Odhod poveljnika teH čet v Tokijo je baje v zvezi z vprašanjem prevoza če-ško-slovaških čet iz Vladivostoka v Francijo. — Železniški štrajk v Ukrajini. Iz Kijeva poročajo* da je 17. julija izbruhnil v Ukrajini železniški štrajk. Zadnji vlaki v Kijev so vozili v sredo zjutraj. Sedaj ne vozi nobena južno-ruska in ukrajinska železnica. — Holandska In centralne države. Iz Haaga se brzo-javlja, da ie Holandska sklenila, dovoliti Nemčiji in eventualno tudi Avstro-Ogrski velik trgovski kredit. — Italija za iredentiste. Iz Lugana poročajo, da je italijanska vlada odredila podelitev državljanske pravice iredentistom, ki pripadajo italijanski armadi vsaj eno leto. tudi v tem slučaju, ako niso izpolnjeni pogoji v zmislu zakona iz leta 1906. Sedanji vladni dekret jih no imenuje več »italiani non regnicoli«, marveč »cittadini irredenti«- —« General Foch o vojnem položaju. Francoska armadna komisija se je vrnila s fronte v Pariz in izjavila, da jc vrhovni poveljnik Foch povdarjal, da ne jamči sedaj samo za Pariz, ampak tudi za vse francoske glav n« železniške črte. — »Daily Cronicle« piše: Nenadna francoska protiofenziva pomeni, da razpolaga general Foc* z zadostnimi četami in da sc ni treba bati več mučni1 udarcev, ki jih je morala prenašati ententa dosedaj vslec nemške premoči. »Temps« poroča, da sc je pričel franco^ slci napad med Aisno in Marno sploh brez vsake aitijc rijske priprave. Pehoti jc odprlo pot kratkomalo ogioinn število tankov. — Perzija v angeleškl oblasti. Angleži so se polastili skoraj cele Perzije in prodirajo že proti Kasvinn, hoteč zastaviti pot nemško-turškim četam, ki prodirajo proti Baku. Doevne beležke. — Kako hoče glasilo slovenske inteligence, ki si je dala nedavno ime »Jugoslovanska demokratska stranka«, »Slovenski Narod« identificirati ime »boljševik« z ropom in tatvino, "opažamo posebno v zadnjem času pogosto. Tako n. pr. piše v petek 19. julija t. 1. v članku »Rekviriranje perila« med drugim tudi tole: ... Gre til za navaden rop, ki ga vrši dobro organizirana boljševi-ško navdahnjena tolpa lopovov.« ■—■ Sploh kjer hočejo naši »demokrati« označiti za nje kaj slabega, povsod je »boljševik, boljševiško navdahnjeno« itd. To ne zasluži ničesar drugega, kot navadni: Fej! — Obsojeni navijalci . cen pod policijskim nadzorstvom. Justično ministrstvo je odredilo, da naj sodnije naznanijo političnim oblastim vse osebe, ki so bile obsojene radi navijanja cen, da se postavijo ti obsojenci pod Policijsko nadzorstvo. Kako pri nas gospodarijo. Te dni so vrgli v Plznju ZoPet par vagonov gnilega in pokvarjenega zelja proč. B°tem pa naj ne bo drago, ko tretjino izpeljejo drugam, frefjino z nespametnim ravnanjem 'in z vožnjo iz enega konca države do drugega pokvarijo in potem se pa čudijo, kam da živila izginejo! — Hrastnik. Sodrugi, ki se mislijo udeležiti »Vseslovenskega delavskega shoda« v Ljubljani, naj takoj naznanijo sodrugu Malovrhu. Sodrugi, pokažite, da se zavedate! Odpeljali se bomo v nedeljo 28. t. m. ob pol I. nri popoldan, nazaj pa ob 12. uri ponoči. — Kdor si želi nabaviti zapisnik o zadnjem strankinem zboru, ga dobi v konsumnem društvu. — Hrastnik. V nedeljo, dne 14. t. m. se je vršil shod kemičnih delavcev ob dobri udeležbi. Sodrug Malovrh te otvoril shod ob pol 3. ter podal besedo sodrugu Neu-fussu iz Gradca. Sodrug Neufuss je poročal o zveznem zboru kemičnih delavcev, ki se je vršil od 19.—21. junija k k Navzoči so poročilo sprejeli na znanje. Sprejelo se *e tudi povišanje prispevkov. Končno je sodrug Neufuss Pfečital odlok c. kr. namestuije glede krivičnih razdelitev živil v tovarniški prodajalni. Društvo se je namreč Pritožilo, da se živila, ki se dobe pri izmenjavi blaga, dele samo tistim, ki so pri vojni zvezi v tovarniški prodala ni, dočiin sc pusti druge delavce stradati. Eni dobe masti, slanine, olja itd., kolikor hočejo, drugim, ki so pri konsuinnem društvu, se to odreka. Sodrug Neufuss je to ovadil c. kr. namestniji in ta je odredila, da se morajo živila enakomerno deliti. Opozarjamo delavce kemične tovarne, da takoj naznanijo, če bi se ne godilo tako. Tovarniško vodstvo ima nalog od c. kr. okrajnega glavarja, da mora živila enakomerno deliti. Govornik je tudi očrtal plačilne razmere. Sklenilo se je, da se tovar-11 i predlože zahteve po izboljšanju plač. Sodrug Malovrh je slovensko poročal o celem poročilu. Na sodrugih « kemične tovarne jc ležeče, kaj da bodo dosegli. Ce bo 0rKanizacija močna, če bodo ostali tej delavci zvesti, potem ne bode uspeh izostal. Tovariši, le. v organizaciji je moč. Tudi za naš »Naprej« je treba malo več agitacije. Kdor še ni naročnik, naj se naroči. Ne srne biti delavske družine, ki bi ne bila naročena na naš dnevnik »Naprej«. — Poštni promet z nezasedenim rumunskini ozemljeni. Odslej sc smejo razpošiljati v nezasedeni del Romunije vse vrste pisemskih pošiljatev, navadnih kakor tudi P1'Poročenih. Pisemske pristojbine določa društvo svetovnega prometa. Pošiljatve gredo preko Dunaja. — Oni, ki so prosili za oprostitev, iu se jim je pri po-l‘t‘čiii oblasti izdalo čakalno dovoljenje ter morajo po t^eteku te čakalne dobe odriniti v vojaško službovanje, Se 'majo, če reflektirajo na prosto vožnjo po železnici 111. 'tZreda osebnega vlaka, zglasiti pri politični' oblasti, da *'n> tozadevno potrdi na ugaslih dovolitvah. — Za profesioniste, ki so se vrnili iz vjetništva. Voj-iio ministrstvo je z odlokom S. aprila določilo: Za front-no službo sposobni in nesposobni profesionisti, ko se vr-neio, nimajo več odhajati k delavskemu nabiralnemu kadru. Oni za frontno službo sposobni, ki so bili že oddani Radrotn se imajo takoj vrniti pristojnim nadomestnim četam. Za frontno službo nesposobni pri delavskem kadru °ddani imajo ostati tam in jim je odkazati delo v zaključnih delavskih skupinah. Posamezne vsakovrstne odda-te so nedopustne, že izvršene se preklicujejo. — »Aushalten .durchhalten, maulhalten«. Pod tem na-s'°Vom piše praški »Venkov«: Kakor sc iz dobro pouče- strhui poroča, pošiljajo ministrskemu predsedniku dr. Fidlerju iz Chotyšana vsak dan 5 litrov mleka iu S kilo-5,1 iitiov masla. Iz raznh krajev Kranjske prihajajo vesti o hudih ’ 'leyihtah v zadnjih dneh; na več krajih je padala tudi l°^ai ki je na primer v Polhovem gradcu in v Grosup-Uničila vso žetev in vse sadje. Vsled hudih nalivov in neviht v dolini Murice na 'krornjem §tajcrskem, je uničen tam velik del letošnje tud^C ^n0K0 ie pobila tudi toča. Nevihte so zahtevale prih *''• ^“vške žrtve. Pa tudi iz drugih delov Štajerske la'° Poročila o divjanju vremenskih nezgod. Pri tem je v vseh ii ten krajih žetev več ali manj uničena. S srpom jo je ubila. V Veliki nedelji na Štajerskem sta se naenkrat pričeli dve kmetici na polju prepirati. V prepiru je vrgla Marija Bratuša na svojo nasprotnico srp, ki jo je zadel in ranil tako težko, da je kmalu nato vsled izlcrvavljenja umrla. Umorjenka, neka begunka, je bila pridno, delavno dekle. — Lakota na Dunaju. Ko je v nedeljo opoldne vpeljal voz dunajske električne železnice štev. 63 v podaljšek Karntnerstrasse, se je vodja motorja onesvestil in padel z voza, voz pa je brez vodje hitro peljal naprej. Trčenje je bilo že neizogibno, ko je kondukterka hitro zapazila to in ustavila voz. Omedleli motorni vodja je bil prenesen v svoje stanovanje. To, da padajo ljudje pri delu v omedlevico, se čim dalje česteje"*tlogaja. Vzrok ie preslaba hrana in prevelik napor. — Mesto cukra je kupil zemljo. 221etni Jožef Barbl i n 25letni l.eop. Spitzer sta prodala peku Briku na Dunaju pet vreč sladkorja za 4250 kron. Ko je Brike pozneje vreče odprl, je videl, da je v njih mesto sladkorja navadna —• zemlja. Zločince so že prijeli. — Nove nade... Pri ministru za ljudsko prehrano je bila deputacija avstrijskih hotelirjev, ki mu je naznanila, da ne morejo sedaj, ko morajo kupovati živila pod roko za nezaslišano visoke cene, gostilne in restavracije dalje oskrbovati. Gospod minister jih je vse lepo potolažil in jim rekel, da bodo razmere kmalu zelo boljše... — Dunajska gledališča so sklenila, da ne bodo v prihodnji sezoni naznanjala več novosti s posebnimi umetniškimi letaki, ker je papir predrag. — 103 letni starec obsojen na smrt, pa pomiloščen. V šibeniški blaznici je umrl te dni neki Bokelj v visoki starosti 103 leta. Začetkom vojne so mu obesili sina. To je starca tako potrlo in razsrdilo, da je rekel nekaj neprevidnih besedi, za kar so tudi njega obsodili na smrt. Pa bil je pomiloščen na 15 let ječe. Revežu sc je kmalu za tem omračil um in sedaj je umrl v šibeniški blaznici. — Vsem Dramatičnim društvom .Čitalnicam in bralnim društvom na deželi, ki so si svoječasno izposodili iz arhiva Dramatčnega društva v Ljubljani, bodisi dramski ali glasbeni materija!, naznanjamo, da se je pri urejevanju arhiva dognalo, da manjka vse polno knjig z ulogami iu tudi glasbenega materijala. Prosimo torej vsa Dramatična društva, Čitalnice, Bralna društva in enaka kulturna društva, ki so doslej gojila dramatiko, da naj nemudoma revidirajo svoje knjižnice ter vse naše. izposojene knjige iu ves glasbeni materijal čim preje vrnejo Dramatičnemu društvu v Ljubljani, v gledališko pisarno. Dognalo se je tudi, da so razna društva dobivala iz gledališke garderobe na posodo razno kostume, ki se tudi doslej še niso vrnili. Opozarjamo vsa ta društva, da v našem skupnem interesu vse izposojene predmete in knjige takoj vrnejo našemu gledališču, ker bi radi njihovega odlašanja mogla trpeti bodoča sezona v sestavljanju reper-toirja, kakor tudi glede kostumov. Vsem nam mora biti pred očmi bodoči razvoj »Slovenskega narodnega gledališča« v Ljubljani in vnovič prosimo vsa ta društva v našem skupnem interesu, da store svojo dolžnost. V slučaju, da bodo vsa ta društva še zanaprej na to našo nujno prošnjo molčala, bi to njihovo postopanje moglo imeti nedogledne posledice, in vodstvo »Slovenskega narodnega gledališča« bi moralo biti v bodoče prisiljeno, da za vedno prepreči vsako 'izposojanje iz gledališkega arhiva, kakor tudi iz garderobe. — Shoda v Žižkovu v restavraciji »Bezovka« in na Krak Vinogradih v dvorani »Narodnega doma«, kjer je referiral sodrug dr. B. Šmeral, sta sc vršila nemoteno ob ogromni udeležbi. V istih prostorih so sodrugu Šmeralu pred enim letom oziroma pred štirinajstimi dnevi razbili shoda. Da to niso bili socialistični delavci, vemo. — Pošteni tat. Na vinkovškem kolodvoru na Hrvat-skem je ukradel neznani tat nekemu dunajskemu trgovcu 1421} kron z listnico vred. Kmalu nato pa je dotičnemu trgovcu javila vinkovška policija, da mu je tat vrnil listnico, da pa je bil toliko svoboden in pridržal denar. — Prodaja kruha v Zagrebu. Kakor vse kaže, so smeli do zadnjih dni prodajati v Zagrebu po javnih lokalih kruh, kajti policija je prodajo kruha v Zagrebu sedaj prepovedala. Hrvatski listi tožijo, češ, sedaj bo moral nositi vsak kruh s seboj v gostilno, kavarno itd.! Pri nas tega neprijetnega posla ni treba, ker kruha takorekoč sploh — nimamo. — Češko-hrvaška banka v Zagrebu. Kakor poročajo iz Zagreba, se ustanovi tam češko-hrvaška banka. Sodelovali bodo pri ustanovitvi češka- agrarna banka in hrvaški denarni zavodi. Delniška glavnica znaša IS milijonov kron. — Ogrski železniški uslužbenci so zbrali sami med seboj petnajst vagonov moke iti masti in so to darovali svojim stradajočim avstrijskim kolegom. — V pol dnevu so prijeli v Budimpešti sto otrok, ki so.se potepali in beračili. Tožbe, da se otroci pri kolodvoru in ob tržnih lopah v velikem številu potepajo, so dovedle budimpeštansko policijo do tega, da je napravilo eno dopoldne lov na nje. Učinek je bil nepričakovan. Nad sto šoloobveznih otrok so prijeli. Kaj pa če bi to poizkusili pri nas, n. pr.: na Dunaju, kjer jc beda veliko groz-nejša kot v Budimpešti, kjer naravnost oblegajo otroci vojake, ki prihajajo od kolodvora? Volna. Avstrijsko vojno poročilo. Dunaj, 22. julija. Na italijanski fronti nobenih posebnih dogodkov. V Albaniji je začel sovražnik pred tremi dnevi severno Berata in v zgornji dolini Devolija zopet napadati. Boji še trajajo. Med kolenom reke Semeni iu morjem so vdrle naše poizvedovalne čete na več krajih v italijanske črte. Krvave bitke na zapadu. Berlin, 22. julija. Armadna skupina nemškega cesarjeviča: Med Aisno in Marno sc nadaljuje bitka z nezmanjšano silovitostjo. Vkljub svojemu težkemu porazu dne 20. t. m. je privedel sovražnik nove divizije in nove oklopne vozove ter kar najbesneje napadel naše črte. Njegovi napadi so se izjalovili. Ujetniki potrjujejo težke izgube sovražnika. Tudi včerajšnji dan boja je vodil nemško orožje do novega popolnega uspeha. Med Aisno in južno Hartennesa je bil najsilnejši bobneči ogenj zgodaj zjutraj uvod infanterijskim napadom. Jugozapadno Sois-sonsa in Hartennesa so se sovražni naskoki razbili že pred našimi črtami. Severno Villemontoire so prodirali deli sovražnih čet čez cesto Soissons-Chateau Thierry. Z našim protinapadom smo jih zopet vrgli popolnoma nazaj. Villemontoire in Tigny sta bila istotako žarišče boja, ki se je odločil z uspešnimi protisunki v našo korist. Zvečer so se zlomili ponovni sovražni napadi jugozapadno Soissonsa že v prvem razvoju. Kjer so se razvili, so se razbili z velikimi izgubami. Na obeh straneh Qurequa je sovražnik sunil dopoldne večkrat zaman proti našim črtam. Potem, ko je privedel sveže moči, je popoldne ponovno napadal. Po težkem boju smo zavrnili sovražni napad na obeh straneh Culehy le Chateau. Vzhodno od Chateau Thierry je prišlo proti večeru do močnih napadov, ki so se zrušili s težkimi izgubami sovražnika. Na fronti Marne artiljerijko delovanje. Med Marno in Ardro so Angleži in Francozi nadaljevali svoje napade. Bili so krvavo zavrnjeni. — Armadna skupina vojvode Albrehta: Uspešen sunek V sovražno črto pri Ancervillerju. Glasovi o francoski protiofenzivi. L u g a n o , 22. julija. Italijansko časopisje je polno navdušenja za francosko protiofenzivo, francoski listi pa previdnejše presojajo splošni položaj. Največji utis je napravila protiofenziva v Ameriki. V Ne\vyorku so zvonili zvonovi v stolpu mestne palače. Borza je bila zatvor-jena, ko je dospelo poročilo o uspešni francoski ofenzivi. Ženeva, 22. julija. Pariški »Matin« piše: Izrazito strategičnega pomena je črta Reims-Chalons. »Journal« javlja: Priprave sovražnika se vsled protiofenzive niso prekinile. Le posest železnice Reims-Epernay nas varuje prod nemškim napadom. Zadnfe vesti. Seja poslanske zbornice. Dunaj, 22. julija. Na denvnem redu je bilo poročilo komisije za državne dolgove, iz poročila je razvidno, da je bilo avstro-ogrski banki podpisanih dvakrat po 954 milijonov kron in da znaša vojno zadolženje približno 18.670 milijonov kron. Komisija opozarja dalje na gospodarske in valutarične škode, ki morajo nastati, ako se poviša število bankovcev mesečno za eno milijardo, kakor se to že nekaj mesecev faktično dogaja. Naj obrača državni zbor na to dejstvo posebno pozornost. Nato je predložil finančni minister \Vimmer predlogo, v kater» zahteva novih 682 milijonov kron za državno uradništvo, za zopetno pozidavo po vojski opustošenih krajev, za prehranjevalne namene itd. Bilanca proračuna izkazuje za leto 1918/19 sicer nedostatek okroglo 19 milijonov kron, vendar bo mogoče, ohraniti proračun v istem okviru kot se je gibal za leto 1917/18. Novih izdatkov je pre-računjenih za 600 milijonov in dohodkov za 480 milijonov več kot zadnje leto. Kar se tiče civilnih vojnih izdatkov znašajo podpornine 3430 milijonov kron in ta vsota pomenja veliko rano v našem finančnem in državnem gospodarstvu. (Poslanec Redlich: Odpuste naj najstarejše letnike!) Direktni davki so preliminirani s 733 proti 677 milijoni v lanskem letu. Izvzeti pa so tu vojni davki in zvišanje direktnih davkov. Obtožba proti ministrom. Zbornica preide nato na dnevni red, to je k prvemu branju predloga dr. Stranskega in tovarišev, da se dvigne obtožba proti ministrskemu predsedniku, vitezu Seid-lerju in grofu Toggenburgu. Poročal jc dr. Stransky (češki klub) in izjavil med drugim: V veliki stiski, v kateri se nahaja češki narod in iz katere mu ne more pomagati noben državni sodni dvor, si bo zna! češki narod in vsi, ki stoje na njegovi strani, pomagati sam. Nemci se opirajo le na svojo oboroženo silo in skušajo uresničiti svoja prizadevanja z ustanovitvijo takozvane nemške Češke. Sami Nemci na Češkem so izgubili nado v obstanek in bodočnost nemške Avstrije v prihodnjostl, kajti sicer ne bi tako zelo silili, da se jim zajamči na Češkem nemška provinca. Oni namreč računajo na delitev države. Ker nočejo pripoznati edino pot svobodne donavske federacije, pripravljajo sedaj prehod k Hohenzollercem. Mi- nistrski predsednik je insceniral avdijenco alpskih Nemcev pri cesarju. To.ni bilo nič drugega, kakor želja in prizadevanje po prelomitvi ustave in je obenem veleizdaja po decemberskem zakonu iz leta 1862. Zato smatramo ministrskega predsednika, ki je besede Ornigove cenzuriral in pripustil, da so jih govorili pred cesarjem, za državnega zločinca. Isti teden, ko je pripravljal Seidler na Češkem z odredbo po razdelitvi na okrožja, delitev Češke, je poslal na Dunaj k cesarju koroškega deželnega glavarja s prošnjo, naj ostane Koroška nerazdeljena. Toda ministrski predsednik ie, mesto da bi sejal med narodi slogo in sporazumljcnje, vtikal nenemške narode v vedno hujši nemški jarem, zato naj vzame le na znanje, da hudo sovražimo Avstrijo z nemškim hrbtiščem in da jo bomo, ako ostane taka, alco Bog da, tudi razbili. (Predsednik dr. Qross poživlja govornika k redu). Nato je zavračal notranji minister von Gayer češko utemeljevanje obtožbe proti ministroma in je dejal, da tudi z juridične-ga stališča obtožba ne more biti sprejemljiva. Za obtožbo so se zavzeli nato tudi Jugoslovani, deloma Poljaki in Italijani. Razprava je bila nato prekinjena. Predsednik dr. Gross je zbornici sporočil, da je odstopil. Seidlerjev kabinet, vendar se vrši prihodnja seja jutri ob 10. uri dopoldne. Na dnevnem redu bo najprej nadaljevanje razpravljanja o predlogu dr. Stranskega, potem pa razpravljanje o predlogu Waldnerja glede vojaških dogodkov ob Piavi. Ob 'Us. uri zvečer je bila seja zaključena. Iz proračunskega odseka. Dunaj, 22. julija. Proračunski odsek je danes sklenil, naj sc glasovanje o proračunskem provizoriju odloži. Potem je odsek sprejel načrt zakona o draginjskih dokladah za učiteljstvo v smislu sklepov gosposke zbornice. Odsek je nadalje sklenil, naj se učiteljstvu omogoči, da sc glede živil pridruži kaki obstoječi organizaciji. Sckllerjev kabinet odstopi!. D u n a j, Seidlerjev kabinet je poda! cesarju demisijo, katero ie cesar sprejel. Uradni lisi objavfe cesarjevo ilastneroono pismo vitezu SeLdlierju, v katerem vladar izraža, da ic težkim srcem ugodi pnošnji za odpust. Ker pa vitez Seidler sam izjavlja, da in e najde možnosti za-siiRiu/ratii državne potrebščine, in da je ovira u-sajotdnd rešitvi tega vprašanja le oseiba miiiiistr -sikega predsednika in njegovo razmerje do neke politične stranke, ki miaipraim držarvii ne zavzie-ma Odklonilnega stališča itn iki bi bilajmpv avlf.ie-na podpirati drugo vlado z isto splošno smerjo, ie cesar odstop celotnega 'kabineta odobril, ker smatra to za predipogoj zadovoljiv e pcijasuitvc parlamentamega položaja. Seidlerjeverniu kabinetu se ob enem naroča, da ostane mai svojem mestu, dokler ne bo imenovano1 novo minist; S^V D r n a j, 22. julija. Ob petih popoldne so zapustili ministri poslansko zbornico ter so se podali na ministisko posvetovanje. Ob šestih zvečer se je v poslanski zbornici izvedelo, da je ministrski svet sklenil, da poda takoj svojo demisijo. Tozadevno cesarsko pismo se razglasi jutri zjutraj. Kdo bo Seidlerjev naslednik. Dunaj, 22. julija. Časopisje poroča, daje za bodioičega 'ministrskega predsednika določen bivši naiučii minister dr. baron H u s s a l e«, ki je dobil od cesarja naročilo, da kot borno re-$r:us prične pogaflanja s strankami. No>v o rm m -strsivo bo najbrž že jutri sestavljeno. Razum viteza Seidl er ja izstopi še več drugih niiniistiioiv iz kabineta; na njih me'sto bodlo baje poiklieani parlamentarci. Vitez Seftdller bo imenoivan za kabinetnega ravnatelja in kuratoraa 1 ereBija-nišča. Finančni minister predložil proračun. Dunaj, 22. julija. V današnji seji poslanske zbornice je finančni minister predložil svoj ekspoze o državnem proračunu za leto 1918/19. Proračun izkazuje primanjkljaja 19.4 milijard kron. Finančni minister je razim tega predložit načrt zakona, v katerem zahteva novih 682 milijonov kron za državno uradništvo in za zopetno pozidavo vsjed vojne opustošenih krajev. »Vaterland« torpediran. B e r lin, 22. julija. (Uradno). Amerilkaniski parnik »Lerviathan , prejšnji »Vatenlamd« hamburško a meri kanske prage, ki vsebuje 54.382 ton, smo 20. julija na severni obali Irske potopili. Bivši car ustreljen. _ Berlin, 22. julija. Vest o umoru bivšega carja se iz Peterburga uradno poitrjuje. »Pravda« poroča, da je bil 16. julija iimorijen 'tudi carjevič. Moskva ogrožena? M o s k -v a,, 22. julija. Ker so se protirevo-lucionarji polastili Jekoteriimoslava, je sovjetska vlada storlila vse. da se zamoreita Moskva kakor tudi Petrfcgrad braniti pred morebitnim obleganjem. Aprovizacija. Oddaja mesa. Jutri, dne 24. t. m. sc bo oddajalo za vso Ljubljano in v vseli mesnicah meso po 10 dkg na osebo. Meso na zelene izkaznice B štev. I do 1400; Stranke z zelenimi izkaznicam iB štev. 1 do 1400, prejmejo goveje meso po znižani ceni v sredo, dno 24. t. m. popoldne v cerkvi sv. Jožefa. Določen je tale red: od t>ol 2. do 2. štev. 1 do 200, od 2. do po! 3. štev. 201 do 400, od pol 3. do 3. štev. 401 do 600, od 3. do pol 4. štev. 601 do 800, od pol 4. do 4. štev. 801 do 1000, od 4. do pol 5. štev, 1001 do 1200, od pol 5. do 5-'štev. 1201 do 1400. Mast za V. okraj se bo delila v vojni prodajalni v Gosposki ulici po sledečem redu: V sredo dopoldne štev. 1 do 350, popoldne štev. 351 do 700, v četrtek dopoldne štev. 701 do 1050 in popoldne štev. 1051 do konca. Mast dobe — po 20 dkg za osebo — izključno le one stranke, k'i imajo nakazilo za mast s kuponom za mesec julij. Cena 48 kron za kilogram. Posodo je prinesti seboj. Ostali okraji pridejo na vrsto po sledečem redu: VI.—IX. in I.—III. Kisla repa za V. okraj. Stranke V. okraja prejmejo kislo repo na nakazila za mast v sredo, dne 24. t. m. dopoldne pri Jakopiču na Mirju. Določen je tale red: od 8. do pol 9. štev. 1 do 228, od pol 9. do 9. štev. 229 do 456, od 9. do pot 10. štev. 456 do 684, od pol 10. do 10. štev. 685 do 912, od 10. do pol 11. štev. 912 do 1140, od pol 11. do 11. štev. 1141 do konca. Tiste stranke, ki se še izkažejo s kakršnokoli izkaznico ubožne akcije, plačajo kilogram po 75 vin., vse druge stranke po 1 K 50 vin. Kisla repa za VI. okraj. Stranke VI. okraja prejmejo kislo repo na nakazila za mast v sredo, dne 24. t. m. popoldne pri Jakopiču na Mirju. Določen je tale red: od 2. do pol 3. štev. 1 do 272, od pol 3. do 3. štev. 273 do 544, od 3. do pol 4. štev. 545 do 816, od pol 4. do 4. štev. 817 do 1088, od 4. do pol 5. štev. 1089 do 1360, od pol 5. do 5. štev. 1361 do konca. Tiste stranke, ki se izkažejo s kakršnokoli izkaznico ubožne akcije, plačajo kilogram po 70 vin., vse druge stranke po 1 K 50 vin. Suhe slive za II. okraj. Stranke 11. okraja, ki niso ndefežene pri inobeim ulhažmS akciji, dobe siulie slive v siredo, dine 24. t, m. poipoildme 600, od 3 do pol 4 štev. 601 do 800, od prti 4 do 4 štev. 801 do 1000, od 4 do pol 5 štev. 1001 do 1200, od poli 5 do 5 štev. 1201 do 1400, od 5 do pol 6 štev. 1401 do konca. Stranka dobi za vsako osebo pol kg. kg stane 6 kron._____________________________ Razno. * Stoletnico Marxovega rojstva so praznovali, kakor poročajo poljski listi naknadno, 5. maja v Rusiji kot narodni praznik po vseh mestih. Priredili so slavnosti, koncerte sprevode, predavanja in slavnostne gledališke prireditve na čast Karlu Marxti. Dnevniki so prinesli na rojstni dan cele vrste člankov o Marxu, ki so jih napisali najslavnejši ruski politiki. * Cene v Odesi. »Pravo Lidu« piše: Iz Odese nam poroča vojak: Velika draginja je tu. Svinčnik stane 2 K, malo zrcalce, ki je stalo pri nas 40 h, stane tu 3 K, škat-' Ijica vžigalic 70 h, papir in kuverta 50 h, vožnja z električno železnico po Odesi 2 K, pol litra piva 4 K, soda voda 4 K, samo kruh je tu na karte in še ne zadošča za vse. Kmetje vozijo sem iz okolice kruh in ga prodajajo za 40—50 K hlebček. Danes je kupil neki naš vojak kruh v teži 3 kg za 60 K. To je gotovo rekord v svetovnem roparstvu. In ta Odesa je v Ukrajini, ki nas bo vse nasitila ... * Bogati hočejo biti, pa jih okradejo. Soh proga 'typioigrafoiva Diuna Vagnerova je oidšia nedavno az svojega stanovanja v Žižkovu nakupovat. Ko se je vrnila, je našla vrata .udrta, omare pa nasilno odprte. Ker se ji [je doizdeivaK lo, da jo je nekdo okradel, je šla pogledat arad-prej na prostor, kjer je imela spravljen denar dragocenosti. Vse je bilo .prazno.. Sedaj šelle se ■jo zavedila, da so jo zločinci oropali Ukradli so ji: 50.000 kron v bankovcih, 320 frankov v zlatu, 300 liber st e dingov v bankovcih in zlatu, žensko penilo v vrednosti 10.000 kron, 15 oibllelp.v še 8 baJtiistoviih oblek ,'in še druge stvari v vrednosti 100.000 kron. Ukradli so ji tore} skupaj skoro 200.000 kron. Ko so jo zaslišali, kje je vse to dobila, je odogovoirila, da ije doibiia to v vojski z raznimi nspelliimi kupčija rini. Kiupčeivala je z vsem. Stvar zbuja senzaldao.' Vaignerova ni plačevala od tegia imieitja nobenega davka.. Nihče .od oblasti ni vedel zanj. Časopisi, posebno socialistični bičajo zelo sil. avstrijsko upravo; ki ni vedela za to. Tatov še niso dobili. * Slavni ruski slikar Repin umira — od lakote. Po. poročilu »Voss. Zeitung« iz Stockholma umira najslavnejši ruski slikar sedanjosti Ilija Iljč Repin lakote. Njegovi petrograjski prijatelji so prosili stockholmskega dopisnika omenjenega časopisa, Bermana, pomoči za umetnika. Re' pin je tako onemogel, da ga ne morejo niti odpeljti iz Petrograda, a petrograške razmere so zopet take, da morejo za največji denar uiti najmanjšega kupiti. Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Petejan. Tisk »Učiteljske tiskarne« v Ljubljani. Nadomestilo mila za pranje perila, izborno peneče in prekaša vse doslej v prometu se nahajajoče izdelke. 1 zavoj, t. j. 5 kilogr. K 12, 1 zavoj za !0 kg 23 K. Preprodajalci dobe popust pri naročbi^ celega zaboia z 250 kosi. Belo mineralno milo za čiščenje rok in finejšega perila, 1 zavoj 32 kosov K 14. Nadomestek za toaletno milo v raznih barvah, lepo dišeč, 1 zavoj 32 kosov K 18. Roza barve, 1 zavoj 24 kosov K 18. Razpošilja po povzetju. Pri večjem naročilu naj se pošlje polovica zneska naprej. Najmanj se more naročiti en zavoj vsake vrste. — Izvozno podjetje M. Jiinker v Zagrebu 40, Petrinska ul. 3/111, tel. 23-27 m najzanesljiveje sredstvo proti temu je PARATOL domače mazilo, Ne maže, je brez duha, torej tudi čez dan uporabna. Velik lončok K 5; rodbinski lonček H 9. PflRATOL-PRAŠEK varuje občutljvo kožo. datlja stane K 3. Oboje se dobi proti predplačilu ali povzetju pri Paratol delavnice lekarnarja Ulmer, BUDAPEŠTA VII—11., ROZSA UTCA 21. Lil Iste Roman RIM ali MATI dobi v dar _ vsak zaupnik, ki pridobi „Napreju“ deset novih naročnikov. ~ K obrestuje hraniJi^_v22HS-E££i^!^ Rezervni zaklad nad K 1,000.000. v brez odbitka rentnega davka. Ustanovljena 1. 1881.