POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI IX. kongres ZK' Slovenije GLASILO DELAVCEV SOZD »HMEZAD« ŽALEC — LETO XXXVI. — APRIL 1982 — ŠTEVILKA 4 ŠTAFETA MLADOSTI Na prvi spomladanski dan je že osemindvajsetič krenila na pot štaleta mladosti, to , pot iz mesta' heroja Prilepa m> v Makedoniji, i .Štafeta —p simbol naših tTajnih opredelitev pri raz-■ voju socialistične samoupravne družbe —bo na svoji dolgi poti izražala našo enotnost 4n odločnost nadaljevati tokove revolucije. V našo republiko bo prispela 23. aprila. . OO ZSMS SOZD HME-. ZAD bo imela 10. aprila problemsko konferenco in kviz. Vabljeni! Vy SOZD HMEZAD LANI Dokaj uspešen poslovni končni račun Pričakovali smo slabše rezultate. Uspešni smo bili tako na področju povečanja - fizičnega' obsega proizvodnje, kakor tudi na finančnem področju. Skupno smo zn Hmezad kot celoto dosegli ca. 4 odstotke večji obseg proizvodnje in ustvarili 9,400.512 tisoč din 'celotnega prihodka,. 1,320.595 tisoč din dohodka, 191.193 tisoč din ostanka čistega dohodka ter 18.540 tisoč din pospešene amortizacije. Noyo zajetje pitne vode pri izviru Konjščice nad Lokami pod Krvavico KOLIČINSKI OBSEG PROIZVODNJE Proizvodnja se je V letu 1§81 povečala za ca. 4 odstotke, na kar je v prvi vrsti vplivala povečana primarna kmetijska proizvodnja, ki se je povečala za ca. 6 do 7 odstotkov. Predelava sama je bila nižja za ca. 3 odstotke kot leto poprej.’ Plan fizičnega obsega proizvodnje je bil dosežen v višini 95 odstotkov. Iz pregleda fizičnega obsega proizvodnje ugotovimo naslednje: PROIZVODNJA Veča se v prvi vrsti obseg proizvodnje v kmetijski dejavnosti zlasti na področju hmeljarstva, na področju piščančjereje in čebelarstva. Proizvodnja mleka'ostaja na isti višini kot v preteklem letu. Področje prašičereje in govedoreje je še vedno v upadanju, za kar so vzroki predvsem v nerenta-bilnosti te proizvodnje oziroma nizkih- cenah za to meso. Sadjarstvo se je v tem letu srečevalo z neugodnimi vremenskimi razmerami, ki so vplivale na 50 odstotno znižanje pridelka. Vrtnarska dejavnost se še vedno srečuje s problemom povečane konkurence in z upadanjem kupne moči prebivalstva, kar vse vpliva na nižanje obsega prodaje cvetličarskih in zelenjadarskih pridelkov,. PREDELAVA Ta se še vedno manjša tako v mesni, kakor tudi v mlečni industriji. Vzroki za to so,zlasti: —pri mesu neurejeni cenovni odnosi na trgu, ■f- pri mleku pa pomanjkanje osnovne surovine, omejene kapa-: diete in ne nazadnje tudi precejšnja akumulativnost nepredelanega mleka, ki pogojuje .tudi večjo prodajo le-tega in nižanje predelave.v- STORITVENA DEJAVNOST Ta se-veča zlasti na področju gostinstva, za kar so vzrok priključitve novih kapacitet in uspešno izvajanje sanacije v hotelu. - Upada na področju strojnih sto-' ritev v prvi vrsti zaradi pomanjkanja repromateriala in delovne šile. ' OSNOVNA KMETIJSKA PROIZVODNJA V tem letu je porasla ža ca. 6,do 7 odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta, plan je bil dosežen v višjni 99 odstotkov. Proizvodnja hmelja je znašala 3.005 ton, kar je 16 odstotkov več kot leto poprej in 15 odstotkov več kot smo planirali. Proizvodnja in odkup mleka sta znašala 25.282 tisoč litrov in je praktično enaka kot v preteklem letu. Plan je bil realiziran le z 92 odstotno. Pri mleku -torej nismo dosegli pričakovanih I rezultatov. Proizvodnja in odkup govedi sta znašala 4.027 ton, kar je 7 odstotkov manj kot v letu 1981 n 18 odstotkov manj kot smo planirali. Takšno stanje na področju govedoreje je v prvi vrsti posledica izpada odkupa govedi v .Kmetijskem kombinatu Šmarje. Na to so vplivale višje cene, ki so jih nudili drugi kupci na tem področju. Proizvodnja prašičeV je bila dosežena v višini 334 ton. Plan je bil realiziran z 81 odstotki, proizvodnja preteklega leta pa presežena 11 odstotkov. Konzumna jajca proizvajata dve delovni organizaciji. To sta KZ Savinjska dolina kot največji proizvajalec in Kmetijski, kombinat Šmarje.. Proizvodnja konzumnih jajc JH-bila v tem letu 218 krat'večja kot leto poprej. Proizvodnjo sta povečali obe DO za več kot 2 krat. Plan je bil realiziran z 98 odstotki. Proizvodnja jabolk je bila v^tem letu izredno nizka, kar je posledica spomladanske pozebe, ki je u-ničila več kot polovico pridelka. Proizvedeno je bilo tako le 2.058 ton sadja, kar jeT44 odstotna realizacija. Vrtnarstvo je doseglo v tem letu, slabe rezultate. Nominalno se je povečal promet le za 16 odstotkov, na kar'je vplivala zlasti povečana konkurenca v tej dejavnosti in slabša kupna moč prebivalstva. PREDELAVA KMETIJSKIH PROIZVODOV Lgni je upadla. Tako ugotavljamo, da je v povprečju 3 odstotke nižja predelava kot leto poprej, plan je realiziran v višini 90 odstotkov. Odkup živine se je v mesnopredelovalni industriji povečal za 2 odstotke, vendar je že daleč pod planiranim obsegom. Nabava mesa je upadla za 7 odstotkov, predelava mesa pa za 8 od- -stoikov. Upadel je tudi promet hladilnice in sicer za 3 odstotke. Vi- (Nadaljevanje na 2. strani) diino torej, da je situacija v mesnopredelovalni industriji še vedno kritična. Enako je na področju mesne predelave v Ilirski Bistrici, kjer prav tako upada prodaja svežega mesa, upada tudi uslužnostno klanje, na kar se je klavnica v KIB preusmerila. V predelavi mleka so Celjske mlekarne odkupile 2 odstotke manj mleka kot v enakem obdobju 1980. To se je odražalo zlasti na zmanjšanem obsegu predelave mleka in povečani prodaji nepredelanega mleka. Prodaja nepredelanega mleka se je povečala za 17 odstotkov. Na drugi strani vidimo, da so predelavo mleka v razne mlečne izdelke zapolnjevali' zlasti s precejšnjim znižanjem proizvodnje sira. Skupna proizvodnja močnih krmil je upadla za 27 odstotkov, na kar je vplivala zlasti nižja proizvodnja Šrota oziroma koruze, do-čim se je proizvodnja mešanih krmil povečala za 16 odstotkov. STORITVENA DEJAVNOST • V gostinstvu se - je v tem obdobju povečalo število obrokov za 11 odstotkov. Precejšnje povečanje izkazuje v prvi vrsti Hotel Prebold, dočim Samopostrežni restavraciji število obrokov še nadalje upada. V Strojni so v TOZD Storitve povečali število eiektivnih delovnih uz za 11 odstotkov, ven- dar pa TOZD PKM beleži manjši obseg poslovanja za 17 odstotkov. Doseženi obseg efektivnih ur je za DO kot celoto 6 odstotkov nižji kot v letu 1980. TRGOVSKA DEJAVNOST DO Notranja trgovina je povečala promet v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta za 57 odstotkov. Dosežena razlika v ceni je nekoliko nižja kot leto poprej.. DELOVNA STORILNOST IN OSEBNI DOHODKI V letu 1981 se nam je delovna storilnost kljub pričakovanju slabših rezultatov dokaj izboljšala. Tako smo z 1 odstotno večjo porabo delovnega časa uspeli povečati proizvodnjo za 4 odstotke. Vkalkulirani bruto osebni dohodki so v tem letu znašali 628.509 tisoč din in so 25 odstotkov večji kot leto poprej. Plan osebnih do-hodkbv je bil presežen z 10 odstotkov. Vkalkulirani redni bruto osebni dohodki so znašali 566.030 tisoč din in so 26 odstotkov večji kot v preteklem letu, plan pa je bil presežen s 7 odstotkov. Povprečni bruto osebni dohodki na delavca so znašali 15.470 din in so 24 odstotkov večji kot v letu 1980, neto osebni dohodki na delavca pa so znašali 11.257 din in. so 33 odstotkov večji kot pred letom. VREDNOSTNI REZULTATI POSLOVANJA Hmezad kot celota je v tem obdobju dosegel naslednje poslovne rezultate: OPIS Plan 1981 Realizacija 1980 1981 Indeks R 81/ R 81/ P 81 R 80 CELOTNI PRIHODEK 8,779.156 6,446.537 9,406.512 107 146 od tega: — prodaja blaga 3,873.010 3,289.779 4,742.435 122 144 Porabljena sredstva 7,616,539 5,501.658 8,085.916 106 147 od tega: — nabav. Vrednost blaga 3,534.645 2,953.067 4,390.052 124 149 — amortizacija 119.119 96.702 124277 104 129 DOHODEK 1,162.616 944.879 1,320.595 114 140 Delitev dohodka ■— za obresti 93.265 91.848 140.870 151 153 — prispevki in davki 110.404 46.080 130.784 118 284 M- za delov-- skupnost 122.139 92.171 113.733 93 123 — za ostale pogodb, obv. 96.715 91.439 122.032 126 133 — za pospešeno amortizac. 6.700 li:064 18.540 277 168 Cisti dohodek 733.374 '612.272 794.639 108 130 od tega: — osebni dohodek 527.822- 465.115 577.970 110 124 — stanovanjski prispevek 34.0 i 1 30.882 25.067 74 81 — ostanek čistega dohodka 171.541 116.275 191.193 112 164 Celotni prihodek je bil realiziran v višini 9,406.512 tisoč din in je plan presežen s 7 odstotkov, lanska realizacija i pa s 46 odstotkov. Naj- večji delež prihodkov še vedno predstavljajo prihodki doseženi s prodajo blaga in sicer je njihov delež kar 50,4 odstotke vseh prihodkov. Njihov delež v CP upada. Precejšnjo rast imajo prihodki od prodanih proizvodov in storitev tako eksterno kot med TOZD. PORABLJENA SREDSTVA Porabljena sredstva so bila v višini 8,085.916 tisoč din, kar je 47 odstotkov več kot leto poprej in 6 odstotkov več kot smo planirali. ' Celotni prihodek se je povečal za 46 odstotkov, porabljena sredstva pa za 47 odstotkov. To pomeni, da nam je ponovno padla ekonomičnost poslovanja za 1 odstotek v primerjavi z letom poprej.. v primerjavi s planirano pa za 6 odstotkov.j Dohodel^Je znašal 1,320.595 tisoč din, to je 40 odstotkov več kot v letu 1980 in 14 odstotkov več kot smo planirali. Obveznosti iz dohodka so se povečale za 58 odstotkov. Precej so se povečale zlasti obresti ter prispevki in davki. Na povečanje prispevkov in davkov je vplival v prvi vrsti prenos dela prispevkov iz osebnega dohodka V breme dohodka. Za pospe- šeno amortizacijo smo v tem letu namenili 68 odstotkov več kot leto poprej. Kompenziran ostanek čistega dohodka znaša 191.193 tisoč din in je 64 odstotkov večji kot v letu 1980 in 12 odstotkov nad planom. Z izgubo ni zaključila poslovnega leta nobena delovna organizacija kot celota. Izguba posameznih TOZD znaša 2.075 tisoč din. TOZD, ki so poslovale z izgubo, so bili pri Kmetijstvu Ilirska Bistrica TOZD Blagovni promet, v Gostinstvu pa TOZD Hotel Prebold in TOZD Hmeljar. Celjska mesna industrija je sicer poslovala z izgubo, vendar pa je bila le-ta z dotacijami že pokrita. SPLOŠNA OCENA LANSKEGA POSLOVANJA Ko smo imeli pred sabo rezultate devetmesečnega poslovanja, smo ugotovili, da le-ti niso tako ugodni kot smo pričakovali. Zlasti smo predvidevali, slabe rezultate na področju produktivnosti. No, ob zaključku leta ugotavljamo, da so bila naša predvidevanja le pre-pesimistična ip da smo v zadnjem trimesečju leta 1981, ob že dokaj dobrih finančnih rezultatih, na katere v precejšnji meri vplivajo cene oziroma položaj na trgu, tudi uspeli povečati produktivnost. Na žalost ekonomičnosti nismo povečali'oziroma nismo dosegli niti takšne, kot je bila v preteklem letu. Ker ne moremo vplivati na cene repromateriala oziroma surovin na tržišču, bi morali v tem letu posvetiti vso pozornost notranjim rezervam. Zlasti bi morali preveriti normative materiala, gospodarneje ravnati z materialom, zmanjšati kalo oziroma škart na minimum in tako tudi na tem področju pospešiti akcijo povečanja ekonomičnosti, ne da vedno najdemo izgovor v tem, češ da našim proizvodom ni možno povečati cen, surovine za naše proizvode so vsak dan dražje in nam tako pada ekonomičnost brez naše krivde. M. P. Kako*smo poslovali v DO Gostinstvo - Turizem Žalec v preteklem letu Delovna organizacija GOSTIN-STVO-TURIZEM' Žalec vključuje štiri temejne organizacije združenega dela. Prav je, da na začetku leta ocenimo poslovanje v preteklem letu, ugotovimo vzroke negativnih oziroma pozitivnih rezultatov in pod-vzamemo ukrepe za izboljšanje poslovnih rezultatov in realizaciji zastavljenih planskih nalog. TOZD SAMOPOSTREŽNA RESTAVRACIJA CELJE je v letu 1981 dosegla 72 milijonov din »celotnega prihodka in se giblje v realnih mejah, saj predstavlja enoodstotno preseganje glede na plansko zastavljene naloge. Fizični obseg izkazuje zmanjšanje fizičnega obsega glede na pretekla poslovna leta predvsem pri malicah. Realizirano število malic je kar za 12 % pod planiranim oziroma za 8 °/o pod realizacijo leta 1980. Še večji upad fizičnega obsega je čutiti pri prodaji trgovskega blaga, kot je prodaja vin, žganih pijač, sokov itd. Trend naraščanja je čutiti pri kosilih in večerjah, ki presegajo realizacijo ieta 1980 za 10 % oziroma 13 Poslovno leto je TOZD Samopostrežna restavracija zaključila z ostankom čistega dohodka dva milijona 486.509 dinarjev. TOZD HOTEL PREBOLD je v letu 1981 poslovala zelo ugodno, saj je plan preesegla za 25 odstotkov in dosegla celotni prihodek 41.110 tisoč din. V primerjavi z letom 1980 je celotni prihodek povečan kar za 78 %. Takšno povečanje celotnega prihodka ni samo odraz dviga cen, temveč tudi povečane fizične prodaje. Trend naraščanja prodaje je kar za 84 % večji v primerjavi z letom poprej pri malicah, 29% je povečanje kosil in 56 % je povečanje večerij. Izredno velik upad fizičnega obsega je čutiti pri prodaji trgovskega blaga, kot prodaji žganih pijač, sokov kar za 25 % itd. Hotel Prebold ižkazuje na -koncu 1981. leta 1,152.000 dinarjev izgube. . V sklopu TOZD Hmeljar Žalec posluje sedem poslovnih enot. V aprilu 1981 je bila dokončana adaptacija bifeja Turist v Šempetru, ki je začel poslovati kot specializirana restavracija »PRI RIMSKI NEKROPOLI«. TOZD ni dosegla zastavljenega plana, kar delno pogojuje izpad prodaje sto-ritev v restavraciji PRI RIMSKI NEKROPOLI, ki je začela zaradi zakasnene adaptacije poslovati šele v maju 1981. Kegljišče v Žalcu je zaradi dotrajanosti in slabega obiska s septembrom prenehalo poslovati, zaradi česar je prišlo v tej poslovni enoti do izpada štirimesečnega prometa. TOZD Restavracija SLOVAN Vransko se je po uspelem referendumu s 1. 1. 1981 priključila k naši delovni organizaciji. Zmogljivosti TOZD predstavljajo kuhinja, gostinski prostori in hotelske so-be s 15 ležišči. Iz poslovnega poročila je razvidno, da je v preteklem letu uspešno poslovala, saj je celotni prihodek v primerjavi z letom 1981 povečan za 37 % in I znaša 17,283.660 dinarjev, ostanek j čistega dohodka pa 956.771 dinar-jev. Ugotavljamo, da je poslovno leto 1981 bilo za našo dejavnost izredno težavno, saj so bili. skozi f vse leto prisotni veliki vplivi sta- j bilizacijskih ukrepov (porast življenjskih stroškov, nazadovanje j realnih osebnih dohodkov in s tem kupne moči), nadalje povečanje gostinsko-turistične ponudbe tako V občini Žalec kot na področju f občine Celje (hotel Golding Rubin, f hotel Evropa, Turška mačka ...). j Zmanjšanju dohodka so nedvomno pripomogla neusklajena razmerja med nabavnimi in prodajnimi cenami. Za neusklajeha razmerja jo zlasti iskati vzrok v podražitvah energije ter živilskih proizvodov, j ki jih ni spremljalo časovno u-sklajeno povečanje cen. Plane za letošnje leto smo zastavili smelo. Ne glede na sploš-no gospodarsko situacijo je treba ( (Nadaljevanje na 6. strani) Volitve so za nami Na volišču skupnih služb sozda so se volitve končale že v ranih dopoldanskih urah V četrtek, 11. marca smo še tretjič vsi, ki združujemo delo v temeljnih organizacijah in delovnih skupnostih, volili člane delegacij, ki delegirajo svoje delegate v zbor združenega dela | in skupščine samoupravnih interesnih skupnosti. Za nami so priprave na volitve, ki smo jih ponekod izvedli boljše, drugje r slabše. Ob tem smo več ali manj pozabili, da bi ocenili delo delegacij, ki se jim je iztekel mandat. Pošteno bi si morali povedati, da z delom delegacij in delegatov ne moremo' biti zadovoljni, V novem mandatnem obdobju bomo morali odločno spremeniti delo delegačij. In kakšen naj bo naš jutri v delegatskem delovanju in s tem. v utrjevanju, našega samoupravnega socialističnega sistema? . Tak naj bo, da bomo v njem delavci resnično odločali o : pogojih in rezultatih svojega dela in o zadovoljevanju svojih potreb, tako v organizaciji, kjer združujejo delo, kot v širši družbeni skupnosti. To bomo. dosegli tako, da bomo delo delegacij tesno povezovali z delom delavskih svetov in drugih samoupravnih organov.' Volitve, ki so za nami, sovpadajo s časom, ko se doma in ■tudi v svetu srečujemo z resnimi ekonomskimi težavami. Trdno moramo biti še vnaprej odločeni, da po samoupravni poti uresničujemo' začrtano politiko gospodarske stabilizacije, kar pomeni, da smo trdno odločeni delati bolje in gospodariti racionalneje z doseženimi rezultati d$la. Kroflič Marija (Hi UHVUHH ffBml V prejšnji številki Hmeljarja smo objavili kratko informacijo o zadevah, ki so bile obravnavane na sejah delavskega sveta, poslovnega odbora in komisiji za svobodno menjavo dela. Tokrat malo obširneje o sprejetih sklepih . delavski svet Potrdil je mandate novoizvoljenim delegatom DS SOZD iz Notranje trgovine in to — TOZD Sadeks, delegat Ivo Žuža namestnik Janko Marčič — TOZD Mega, . delegat Janko Zupanek namestnik Vinko Artnak — TOZD Veleprodaja delegat Janez Lovrenčič' namestnik Bogo Šantl * Potrdil je- predlog organizacijske zgradbe delovne skupnosti Skupne službe SOZD Hmezad kot osnovo za izvajanje skupnih programov in projektov v naslednjih letih (Programi in projekti so bili objavljeni v 3. številki Hmeljarja). Pri politiki zaposlovanja se morajo upoštevati postopnost zaposlovanja— v prvi fazi zaposlitev pomembnih strokovnih delavcev — zaposlovati'moramo izkušene in kvalitetne kadre in 'upoštevati racionalnost zaposlovanja z upoštevanjem števila in kvalitete obstoječih kadrov. Razvoj in povečevanje Skupnih služb se mora u-sklajevati z možnostmi in obsegom povečanja poslovanja Hme- zada. Potrebno je upoštevati načelo, da delež stroškov DSSS ne narašča v dohodku. Komisija za svobodno menjavo bo preverjala izvajanje teh izhodišč, pripombe, ki se nanašajo na plačilo stroškov oziroma na osnove svobodne menjave dela, naj upošteval pri popravku SaS o svobodni menjavi dela. V KZ Savinjska dolina je potrebno v zveži is. tem sklepom , izvesti usklajevalni postopek. * Potrdil je program potreb skupnega sklada skupne porabe za leto 1982 in združevanje potrebnih sredstev za realizacijo programa. Sredstva se bodo porabila za naslednje namene: • 1. financiranje izgradnje in vzdrževanja skupnih počitniških'domov in objektov družbenega standarda, od tega stroški vzdrževanja v znesku' 105.000 din za Počitniški dom v Crikvenici, 40.000 din za Golte in 130.000 za celotno opremo obeh nabavljenih prikolic. Za rezerVo ostane 60.000 din. 2. financiranju rekreacije in športnih dejavnosti je namenjeno 60.000 din, 3. za financiranje srečanja delavcev se planira 150.000 din. -— srečanje se bo realiziralo, če se bodo za to odločile družbenopolitične organizacije SOZD, 4. za razne socialne in humanitarne namene je . na , razpolago 50.000 din in 5. za delo družbenopolitičnih organizacij Hmezada 120.000 din. Na ravni SOZD se formira solidarnostni sklad v -višini 3,000.000 din za pokrivanje potreb sklada skupne porabe v delovnih organizacijah,. ki koledarsko leto zaključijo z negativnim rezultatom. Strokovne službe so zadolžene, da izdelajo izhodišča o načinu vračanja sredstev v ta sklad in ostalih pogojih ter posojanju sredstev. Delavski svet je tudi odloči), da CMI zaradi njenega težkega gospodarskega položaja, dolg iz preteklih let še naprej miruje. Potrdil je tudi razdelilnik pokrivanja potreb skla- (Nadaljevanje na 4. strani) Srečanje s poslovnimi partnerji V prostorih hotela Prebold so se ob počastitvi 20-letnice Hmezada sestali številni poslovni partnerji. — P® kratkem nagovoru jim je glavni direktor dipl. inž. Vlado-Gorišek podelil za uspešno sodelovanje lične spominske plakefe. Novosti zakona o delovnih razmerjih da skupne porabe za DO, ki so poslovale z izgubo v letu 1981. * -'Sprejel je poročilo o delu delovne skupnosti Skupne službe SOZD za leto 1981 in ocenil izpolnitev programa dela z indeksom 106. Sprejel je tudi program dela DSSS za leto 1982 s planom stroškov in planom dela in nalog po posameznih področjih oziroma oddelkih. Plan stroškov je v primerjavi z oceno stroškov za leto 1981 večji za 24 odstotkov, pokrivanje stroškov pa je začasno in bo po sprejetih spremembah in dopolnitvah SaS o svobodni menjavi dela izvršen poračun. Za leto 1982 je odobril nove cene za opravljanje storitev investicijskega oddelka, računalniškega centra in za izvod internega glasila Hmeljar. Potrdil je pristop KZ Slovenska Bistrica v SOZD Hmezad z 26. 12. 1981, pravice in obveznosti iz samoupravnega sporazuma o združitvi pa pridobi z dnem podpisa pristopne izjave in vpisa v sodni register. * Potrdil je investicijske progra-. me za obnovo sadjarske in hmeljarske proizvodnje, za nakup zemljišč za hmeljarsko proizvodnjo in proizvodnjo živinske krme ter nabavo kmetijske mehanizacije. s- žfc Potrdil je vstop v nigerijsko podjetje Adeniji Agroindustrial Productions (Nig.) Ltd. po podpisani pogodbi, potrdil predmet dejavnosti mešanega podjetja in določila glede obveznosti. Sprejel je samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev za realizacijo pogodbe med SOZD Hmezad, Razvojnim centrom Celje, Rudarskim šolskim centrom Velenje in Tehno-impeksom Ljubljana ter 'samoupravni sporazum med članicami SOZD o združevanju dela in sredstev v cit. mešano podjetje, ki naj bi bil sprejet in podpisan v mesecu marcu 1982. * . Predlog pravilnika o' inventivni dejavnosti daje v sprejem delavskim svetom združenim TOZD oziroma enovitim DO SOZD, komisijo za inventivno dejavnost pa sestavljajo: Boris Skalin, mag. agr, Pe-. ter Povše, dipl. ing. str., Polde Škafar, dipl. ing. agr., Franc Verstovšek ,dipl. ing. agr., Ivan Goličnik, mag. živ. tehn., Savo Čurčič, dipl. ing. str. in Jože Šalamon, dipl. ing. agr. * Sprejel je, spremembo 9. člena pravilnika o podeljevanju priznanj, ki se pravilno glasi: »Jubilejne nagrade se podeljujejo delavcem, ki so v delovnem razmerju 10, 20 ali 03 let ne glede na to ali so bili v delovnem razmerju v eni ali večih organizacijah združenega dela.« Na predlog komisije za priznanja je potrdil predlog za podelitev plaket in priznanj poslovnim partnerjem SOZD. * Sprejel je program svojega dela za leto 1982, za delegata v skupščino sklada za intervencije, v kmetijstvu in porabi hrane v SR (d -5 9 td M- > O vP tí°N td A- 3 S 8 S- 'S .g f| M M itn (3 *-< 9" ha 1981 ha 1981—80 + (—) mtc 1981 Pridelek t/ha ZR Nemčija 17.954 268.924 1.541 5,7 19.189 1.235 336.000 1,75^ Francija 757 14.090 74 5,2 760 3 14.163 1,85 Belgija 823 14.323 117 8,2 856 27 14.500 1,70 Anglija 5.718 97.494 714 7,3 5.807 89 93,000 1,60 Irska 75 765 ‘5 6,5 65 (10) 750 1,15 Grčija 25 350 3 8,6 25 P 350 1,40- USA 15.003 341.560 2.405 7,0 17.423 2.420 360.302 2,07 Australija 1.071 20.260 180 8,9 1.175 104 23.769 2,02 Jugoslavija 3.155 48.508 310 6,4 3.224 69 53.200 1,65 Španija 1.852' 21.503 161 7,5 2.003 151 22.515 1.12 Čehoslovaška 11.100 100.361 351 3,5 11.827 727 125.500 1,06 DR Nemčija 2.156 23.635 155 6,5 2.120 (36) 26.700 1,26 Poljska 2.474 17.190 68 4,0 2.445 (29) ■ 23.000 0,94 Madžarska 556 6.686 36 5,4 562 6 7.540 Japonska 1.161 18.090 90 5,0 1.129 (32). 12.850 1,14 SZ 14.000 100.000 400 4,0 16.500 2.500 90.000 0,55 Romunija ' 1.200 42.000 60 5,0 1.400 200 11.150 0,93 Bolgarija 1.600 9.000 40 4,0 1700 100 11.500 0,67 Kitajska 4.500 30.000 210 7,0 5.000 500 1351000 0,70 ostale dežele 2.000 45.000 360 8,0 2.200 200 48.000 2,10 , Svet skupaj 87.180.1,189.741 7.280 6,1 95.404 8.224 11,309.790 1,37 Ugotovitev, da je na svetu bilo 9, lani 95.404 ha hmeljišč in da so se , površine pod hmeljem povečale od leta 1980 za 8.224 ha očitno kaže, da je v svetu posajenega preveč hmelja. Skrčiti bi morali površine najmanj za 5.000 ha in to predvsem Amerika, ki je v zadnjih letih povečala hmeljišča za 8.000 ha. Sprejet je bil sklep, da morajo" vse članice IHB zmanjšati površine hmeljišč na stanje v letu 1980. Posamezne dežele imajo 80 do 90% pridelka hmelja prodanega v predprodaji, tako upamo, da normalne letine ne bi delale prevelikih težav. Velik problem pa bo dobra letina, kar bi pomenilo hud padec cen, V Sloveniji ■ imamo nad 90% pridelanega hmelja namenjenega izvozu prodanega v predprodaji in ker so iz leta v leto večje potrebe po hmelju od strani jugoslovanskih pivovaren, lahko obnavljamo hmeljišča po sprejetem srednjeročnem programu. Popoldan je zasedala tehnična komisija, katere predsednik je dr. SRB iz Žatca. Na tej seji smo obravnavali strokovne referate podane na 29. kongresu hmeljarjev v Novem Sadu lansko leto. Ocena referatov je bila zelo dobra. Največ časa pa smo posvetili izbiri referatov za zasedanje tehnične komisije na 30. kongresu IHB, ki bo letos 8. avgusta v Paperingu v Belgiji. Izbranih, je bilo 6 referatov, ki zadevajo najbolj pereče pro-belme v hmeljarski proizvodnji. 13. marca je bila seja predsedstva, na kateri sta poročala predsednika ekonomske in tehnične komisije. Predano je-bilo tudi poročilo o delu znanstvene komisije, ki bo zasedala letos prve dni v avgustu v Hillu (ZR Nemčija). Nadalje smo razpravljali o zasedanju kongresa v Paperingu iži o udeležbi na tem kongresu. Ob koncu zasedanja pa je bila sprejeta resolucija in apel na vse članice svetovne hmeljarske organizacije, da površin pod hmeljem ne širijo, ampak da jih zmanjšajo vsaj za 5.000 ha. Z dodatno napeljavo do večjih pridelkov Milan Veronek, kmet. inž. Učinkovitost avtomatskih obiralnikov obiralnih strojev bruff B in BB je slaba UVOD Iz rezultatov poizkusov, ki smo jih v Kmetijstvu Žalec vodili od leta 1973 do 1977, smo ugotovili, da je pridelek hmelja poleg genetskega potenciala sorte tudi v močni odvisnosti od števila trt in s tem v zvezi tudi od števila vodil na ha. Ugotovili smo, da z dodatno napeljavo vodil in trt lahko dosežemo večji pridelek od '124 do 483 kg/ha (Rezultati objavljeni v Hmeljarju 1977). Pridelek hmelja je v krivuljčni odvisnosti od števila trt, kar pomeni, da do določenega števila dodatnih vodil in trt pridelek raste, ko pa sta prostor ih rastlina preveč ohremenjena, pridelki padajo. UGOTOVITVE Hmeljarji smo nove ugotovitve hitro osvojili in jih danes v večini primerov uporabljamo v praksi. Ker nekateri pri dodatni napeljavi' že pretiravajo in ne upoštevajo načela optimalne izkoriščenosti vegetacijskega prostora in napeljujejo več vodil in trt kot dovoljuje vegetacijski prostor, želimo hmelj ar- je seznaniti in opomniti, da je dodatna napeljava vodil in trt na ha odvisna od več dejavnikov. Upoštevati moramo: 1. Rastne lastnosti hmelja (habitus). Aurora in savinjski golding več kot Atlas in njemu podobne sorte. 2. Talne pogoje. Slabša so zemljišča, gostejše sadimo, ker je tudi razvoj rastline slabši in tudi' hitrejše propadanje rastlin. 3. Kondicijo nasada. Močnejši je rastni potencijal, manj vodil in trt napeljujemo dodatno. 4. Zahtevnost sorte glede zaščitnih ukrepov. 5. Ostale dejavnike: — višina žičnic. Višja je, manj vodil in trt napeljujemo in obratno, — smer sajenja v naših pogojih ni odločilna, v nekaterih lokacijah moramo upoštevati osvetlitev, — mikroklima. V zaprtih lokacijah, kjer ni normalnega pretoka zraka in kjer je povečana relativna vlažnost, manj dodatno naper ljujemo. Pri dodatni napeljai pa moramo komeren razmak, razmak pri sa- zagotoviti enakomerno osvetlitev dikah ni tako pomemben. Razmak rastline, to^pomeni, da moramo na na omrežju naj bo (najmanjši), omrežju (lapferjih) zagotoviti ena- Sorta -Razdalja sajenja 280 X 65 240X130 240X85 240X65 SG razmak na 1. cm 90 104 104 104 AU 86 100 100 10« AT 98 114 114 114 Prednosti dodatne napeljave niso samo v povečanih pridelkih, tudi variacija pridelkov je manjša (vpliv kvalitete dela, vremenski pogoji, vpliv kuštravcev, itd.), ker imamo na razpolago več trt. V slučaju prevelike bujnosti v razvoju hmeljne rastline (ekstremni pogoji),' lahko število trt korigiramo (pinciramo v času vegetacije); tudi to je prednost, povečati pa jih ne moremo. . Prebujho rast rastline v vrhu lahko zmanjšamo s povečano pošev-n onapeljavo vodil, stem tudi dosežemo boljšo osvetlitev in razporeditev storžkov. Ekonomski učinki ukrepa so ve' liki. Ob upoštevanju povečanih stroškov so ekonomski učinki pri povečanem pridelku npr.: Učinek din/ha (N din) 140 kg več/ha . 15.040 200 kg več/ha 24.400 300 kg več/ha 42.100 360 kg več/ha 58.500 ZAKLJUČEK Predlagana tehnologija je skoraj v 'celoti osvojena. Povečani pridelki in ekonomski učinki potrjujejo pravilnost ukrepov. Predlagana tehnologija je tudi identična z -znanstvenim dognanjem v biologiji in nekaterih drugih panogah kmetijstva, kjer se načelo optimalne izkoriščenosti vegetacijskega prostora v praksi tudi izvaja (sadjarstvo, vrtnarstvo). V . nekaterih državah proučujejo optimalno izkoriščenost energetskega prostora, kar je lahko identično vegetacijskem prostoru. Vsak novi tehnološki ukrep ima pravi, učinek takrat, če ga uporabljamo dosledno, če ga prilagajamo pogoju in razmeram. Slednje velja še posebej za hmeljarstvo. Po dogovoru s sodelavci pripravil Edi Omladič Prva jeklena žičnica pri nas v pričakovanju obremenitve. KAKO DOSEŽEMO VEČJE ŠTEVILO VODIL IN TRT NA 1 ha? Imamo 2. možnosti: 1. Pri obnovi nasadov-sadimo na Dosedaj med vrsto 280 in 240 cm v .vrsti 65 in 130 cm št. sadik/ha 5.490 in 3.200 št. vodil/ha 5.490 in .6.400 št. trt/ha 16.470 in 19.200 2. Z dodatno napeljavo vodil .in trt na starih nasadih in tistih, ki so. sajeni nod 104 cm v vrsti, dosežemo večje pridelke. . Idealna /razdalja sajenja v vrsti je ža sorte aurora, savinjski golding in podobne 104 cm in to zato, kes pri tej razdalji lahko pri .sadiki napeljemo dve vodili (ve- no ve razdalje: .Novo samo: 240 cm 85 do 104 cm odvisno od točke 1 do 5 , 4.900 do 4.000 6.700 do 8.300 20.100 do 24.900 liki V) in vbodemo le en krat. Pri: tej razdalji dosežemo 8.000 vodil in 24.000 trt (3 trte na 1 vodilo), za kar smatramo, da Je optimalno število. Pri gostejši, saditvi, ki je priporočljiva na slabših:- zemljiščih in . na starih hmeljiščih, to reguliramo % z dodatno napeljavo. V času obiranja v. letu 1981 smo ugotavljali delovanje avtomatskih obiralnikov obiralnih strojev BRUFF B in BB. Z' meritvami pretoka panog smo na različnih strojih ‘in več kultivatorjih skušali u-gotovitl in preveriti učinkovitost delovanja avtomatskih obiralni-kot, ob enem pa ugotoviti tudi izguba pridelka, ki steče z neobra-nimi panogami in Vejicami skozi avtomatski obiralnik med odpadke. Relativne povečanje, ki ga naj upoštevamo, je- naslednje: Št. NoVa lehnol. Sorta trt/ha trt/ha i- . Max. % dodat, napeljave pri dosedaj min. max. 0 280X60 240X130 240X85 240X65 SG 19.200 22.000, 24.000 23.000 46 25 65 ; 25. AU 16.470 23.000 25.000 24.000 51 30 70 30 AT 16.470 2.6.000- . 22.000 21.000 34 . 15 50 15 PRILOGA — Stran 2 Za poznejše došajevanje si lahko del sadik ohranimo v t. i. kontejnerjih, tudi vrečkah. Naloga avtomatskega obiralnika pri obiralUbm stroju je, ali naj bi vsaj bila, da obere storžke na daljših in krajših, odtrganih panogah, storžke,, ki so v grozdih na krajših vejicah in loči storžke, če se jih drži več skupaj. Ocenjujemo, da' gre zaradi slabega delovanja .avtomatskih obiralnikov Veliko najlepšega hmelja v odpadke. Poleg tega so serijski avtomatski obiralniki obiralnih strojev BRUFF ozko grlo in teh- nično dokaj nezanesljivi. Zaradi pogostih defektov na teh sklopih je potrebno obiralni stroj ustaviti in za čas popravila .obiranje prekiniti. Med drugim serijski avtomatski obiralniki tudi nimajo zmogljivosti za pretok večje količine rastlinske mase. Konstrukcijsko so tako zasnovani, da se daljši zalistniki nekaterih kultivatorjev radi navijajo na gredi, kratkih pa sploh ne oberejo. Ne razdvojijo tudi storžkov, ki se držijo v grozdih. Avtomatski obiralnik (tip B) zahteva tudi eno delovno mesto več. Z ozirom na aktualnost problema in da bi odpravili pomanjkljivosti avtomatskih obiralnikov ter izboljšali njihovo, ¿delovanje v smislu večje učinkovitosti in tehnične zanesljivosti, je bilo v praksi na avtomatskih obiralnikih narejeno že nekaj izboljšav. V nekaj primerih 'so serijske zamenjali z novimi v drugačni zasnovi. Delovanje izboljšanih in novih avtomatov obiralnikov do sedaj natančneje ni bilo preverjeno in ovrednoteno. Rezultati meritev v letu 1981 so prikazani v razpredelnici 1. , dipl, ing. Janez Hacin PODORINE V Pod pojmom zeleno gnojenje ali sideracija razumemo zaoravanje strniščnih- ali vmesnih posevkov, pa tudi glavnih posevkov oziroma! njihovih ostankov, pri čemer izboljšujemo fizikalne, biološke in druge lastnosti tal ter tako povečujemo- njihovo plodnost. Rastline, ki jih sejemo zato, da jih kasneje zaorjemo in s tem obogatimo tla z organsko snovjo,’ imenu-, jemo podorine ali siderati. Kot podorine sejemo - različne vrste križnic, metuljnic in trav ali pa mešanice teh rastlin, ki dajo' velik pridelek zelejie. mase in nam tako nadomeščajo gnojenje s hlevskim gnojem. Setev.podorih kot dodajanje organske snovi tlem, ima več pozitivnih učinkov: ' — izboljša strukturo tal — poveča se zmogljivost’ tal 'za vodo (v lahkih tleh) in zmogljivost Za Zrak (v težkih tleh); —’ vzdržuje mikrobiološko aktivnost v tleh, kar omogoča boljše gospodarjenje s hranili — talni mikrobi regulirajo dostopnost in kemično naravo hranil v tleh; mikrobni izločki (encimi, rastne snovi, antibiotiki) in snovi, ki še sproščajo pri razpadanju organske snovi (COj, organske kisline ipdA stimulativno delujejo na rast rastlin in znatno povečajo dostop1-nost. hranil iz mineralnih gnojil; — izboljša koloidne lastnosti tal in zmanjša izpiranje hranil; — korenine podorin, črpajo težko dostopna hranila iz globljih slojev tal, ta hranila pa so slej ko prej dostopna rastlinam s plitvejšimi koreninami v zgornji, plasti žemlje,- —- z uspelim posevkom metuljnic pridobimo v zemlji tudi precejšnje količine dušika— v povprečju 100—200 kg/ha na -leto. V hmeljarski tehnologiji velja gnojenje s hlevskim gnojem za redni agrotehnični ukrep.| Hmeljišča gnojimo vsako leto z 220 q •hlevskega -gnoja na ha oziroma vsako, drugo leto 400 q na ha. Na mešanih živinorejsko poljedelskih gospodarstvih je bilo v preteklosti hlevskega gnoja dovolj,, tako za njive kot za hmeljišča. V zadnjem času pa, ko se vse; več-.gospodarstev,; ki sb ukvarjajo z živinorejo, preusmerja v hleve na tekoči; gnoj (brez listja), je pomanjkanje hlevskega, gnoja VV; hmeljarski proizvodnji vedno večje, obenem pa je gnoju močno zrasla Cena, Dober . pridelek podorin (250— 300 q zelene mase pri deteljah in travah, oziroma 400—500 q zelene mase z bolj ali manj enako vsebnostjo hranil kot' 200 q/ha hlevskega gnoja. Organska , masa podorine se v eni rastni dobi običajno; popolnoma razpade, medtem ko ostane pri gnojenjus hlevskim gnojem vedno nekaj organske snovi nerazgra-j ene- kot t. i. trajni. humus, stop-j nj a oziroma hitrost razgradnje je sicer odvisna od narave Organske snovi, ki jo zaoravamo - in dejavnikov okolja — reakcija" tal, temperatura, vlaga.;S ; Podorine so zanimive tudi z ekonomskega vidika, saj. je cena na enoto površine porabljenega semena podorine', pa najsi gre za naj dražjo med njimi, ’ precej nižja od cene hlevskega gnoja; stroški za mineralna gnojila so v končni fazi enaki’ pri obeh načinih gnojenja z . organskimi gnojili. . . S podorinami torej , uspešno nadomestimo : gnojenje s hlevskim gnojem, poleg tega pa imajo še RAZPREDELNICA 1 — KOLIČINA NEOBRANIH STORŽKOV NA PANOGAH IN IZGUBE PRIDELKA V AVTOMATSKEM OBIRALNIKU Zap. št. Tip avtomat. obiralnika Kultivator Panoge v kg/ha % (ostanek) storžkov na obranih panogah Ref Izguba suhega hmelja v kg/h obir. 1 B se. . sav. golding 88 8,80 1,82 2 B se. aurora . 65 11,95 1,83 3 B se. atlas 120 11,83 3,35 4 B se. apolon 174 14,65 6,00 5 -BB se. sav. golding 145 6,62 2,30 6 N (BB) sav. golding 73 8,72 1,50 7 N (BB) aurora 36 7,50 0,60 8 NBB) 'apolon 178 11,51 4,80 9 N (BB) atlas 123 11,84 3,42 B se. — serijski avtomatski obiralnik stroja B BB se. — serijski avtomatski obiralnik stroja BB N (BB) — novi avtomatski obiralnik stroja BB V razpredelnici je prikazana učinkovitost treh tipov avtomatskih obiralnikov po posameznih kultivatorjih, in sicer serijska avtomatska obiralnika stroja B in BB in novi avtomatski obiralnik z dvema paroma dingu. Precej neobranega hmelja je tudi na panogah atlasa, pri aurori pa za spoznanje manj. Novi avtomatski obiralnik na stroju BB ni bistveno učinkovitejši od serijskih. Izgube hmelja, ki gredo skozi -avtomatski obiralnik, sb odvisne od učinkovitosti, avtomatskega' obiralnika in količine pretoka rastlinske mase oziroma od bujno-sti ' rastlin in zmogljivosti obiral-nega stroja. Iz podatkov v razpredelnici je razvidno, da znašajo izgube zaradi tega do 6 kg suhega •hmelja na uro obiranja. Največ ■ l hmelja gre skozi avtomatske obi-ralnike v nič pri kultivaTju apolon, sledi mu atlas, pri aurori in savinjskem goldingu pa so izgube pridelka občutno manjše a še vseeno pomembne. Učinek serijskih avtomatskih obiralnikov Bruff se nekoliko poveča z zvečanjem števila vrtljajev avtomatskega obiralnika, vendar ne bistveno. Neučinkovitost avtomatskih obiralnikov na strojih BRUFF B in BB nujno terja nove rešitve. 'Izgube pridelka (najlepšega), ki nastajajo zaradi slabega delovanja avtomatskih obiralnikov so tolikš-| ne (stroji obirajo 'nad 500 ur v se-zoni), da v jih ni dopustno zane-. mariti. Gledano v celoti, je iskanje boljših tehničnih rešitev ža obiranje odtrganih panog in -vejic vsekakor finančno opravičeno. . Zadovoljivo bi- bilo, če bi se masa’ neobranega hmelja, zmanjšala na ihan-j kot dva odstotka. Tako bjc-se’ bistveno- zmanjšale izgube, ki nastajajo zaradi neučinkovito-I sti . sedanjih avtomatskih obiral-Izgube hmelja so zaradi slabega nikov Bruff. Seveda ostane da nedelovanja avtomatskega obiralni- lujejo zanesljivo in ne zahtevajo , «a presenetljivo velike. Vsakih dodatne delovne sile. V letošnji 6 min. se je izgubilo tudi do 2,5 g sezoni bo treba tem problemom kg svežega hmelja. • posvetiti več pokornosti. obiralnih bobnov na stroju BB. Podatki o ugotavljanju učinkovitosti avtomatskih obiralnikov kažejo, da je količina (ostanek) neobranih storžkov na —panogah, ki gredo skozi avtomatski obiralnik, zelo velika. V skupni rastlinski masi, ki steče skozi «avtomatski obiralnik (namerjeno od 36—178 kg/ha); je bilo ugotovljeno od 6,62 do 14,65 % neobranih storžkov. Primerjava, po kultivar-’ jih pokaže, da je najneugodnejši apolon, pri katerem ostane.’ ne-obrano veliko kratkih panog, ki jih serijski avtomatski obiralnik stroja B ne obere. Najmanj ostaja na panogah pri savinjskem gol- HMELJARSTVU druge pozitivne učinke in prednosti, tako v tehnološkem, biološkem kot v ekonomskem pogledu. -V hmeljarstvu se podorine glede na agrotehnične . ukrepe, pri standardni tehnologiji vključujejo na več načinov: — kpt glavni ali kot strniščni posevek v hmelj skem kolobarju t. j. v času premene,- —: v proizvodnih nasadih kot vmesni posevek ali pa kot poletni ali prezumn »strniščni« posevek. - PODORINE V HMELJ SKEM KOLOBARJU Ko jeseni hmelj’ izorjemo, lahko zemljo preko zime pus.timo v surovi brazdi ali prahi, ali pa jo takoj pripravimo za novi posevek. Zimska praha je priporočljiva v nasadih, kjer smo imeli v preteklih letih težave s talnimi boleZ5-nimi in škodljivci §| talne glive, nematode ipd. Kot; glavni posevek sejemo,'jeseni ali ozimno žito — pšenica, ječmen, rž, ali pa prezimne tkrmne rastline, odvisno pač od usmerjenosti — strukture —• in potreb gospodarstva. Ozimnemu žitu bodo po spravilu_. sledili;strniščni posevki za prodor, krmne rastline pa bomo preko leta večkrat kosili — (za zeleno krmo, seno ali silažo —• jesenski pridelek pa zmulčimo in zorjemo. Od prezinmih krmnih posevkov, ki. jih bomo preko leta ko.sili, sb za jesensko. setev primerni: / od križnic: krmna repica — :cv. Perko PVH —. sejemo v čisti setvi ali v me-šanicah s perzijsko deteljo, črno deteljo; od trav: mnogoovetna ljuljka c v. Bar-multra, cv. Tetraflorum, cv. Ja-beljska — v-, čisti setvi ali v mešanicah s perzijsko ali črno deteljo —. cv. Marino, cv. Perenta. Ce pustimo, zemljo v izoranem hmeljišču preko zimenepošejano . (surova . brazda,- praha), sejemo spomladi kot-glavni posevek krm-’ tie rastline iz družin. križnic, trav in metuljnic, v čisti setvi ali v različnih mešanicah ’4^-. križnice + metuljnice, inetuljnice “P trave. Tudi fižol, ki ga še vedno. sadi-, mo kot glavno kulturo v^času premene, pri čemer izkoristimo še hmeljsko žično oporo, lahko kombiniramo j z vmesnim posevkom krmnih ’ rastlin oziroma podorin. Poletne' krmne posevke sejemo v začetku maja,; izbor rastlin pa'je dokaj širok: .— sudanski sirek — Sweet Sioux —- sejemo v čisti setvi lahko do junija— po ozimnih posevkih. Primeren je za. zeleno krmo ali za silažo, najprimernejši čas košnje pa je, ko posevek doseže višino 6Ctr—120 cm. Kosimo do višine str- -nišča 10—20 cm, da omogočimo dobro. ponovno rast. Ce ga seje-’ -- mo zgolj za podor, ga pokosimo oziroma zmulčimo v času polnega • cvetenja. V primerjavi;"š koruzo ga odlikujejo močnejši, koreninski sistem, manjše zahteve za vodo fi'in visok pridelek zelene mase; ’ — mnogocvetna ljuljka — ,Te-traflorum, Jaboljska — je odporna na bolezni in. sušo, daje visoke . pridelke in .ima ■ 'močno 'razvit kb-rehinskl sistem, ki znatno obogati . tla s humusom, zato je odlična predkultura. Sej emo j o v čisti setvi ali y mešanicah z' aleksandrij-(Nadaljevanje'na 4. strani) PRILOGA M Stran 3 (Nadaljevanje s 3. strani) sko ali perzijsko deteljo. Tako sama kot v mešanicah z deteljami je primerna za pridelovanje viso-kokvalitetnega sena ali silaže, letno pa daje 4—5 odkosov; — krmna repica — ev. Perko ' PVH. Sejemo jo v čisti' setvi ali v mešanicah z aleksandrijsko in perzijsko deteljo. Med letom jo kosimo z zeleno krmo ali silažo, jesenski pridelek pa zmulčimo in zor jemo. Na leto daje 2—3 košnje J— pri jesenski setvi še eno košnjo zgodaj spomladi. Krmna repica ima globok koreninski sistem, zato zelo dobrodejno vpliva na strukturo tal in uspešno izkorišča hranila iz globljih slojev tal; — oljna redkvica —- cv. Rauola je zaradi visoke vsebnosti suro- vih vlaken in slabega mehčanja za krmo manj primerna, odlična pa je za podor, saj daje poleg velikega pridelka zelinja tudi precej podzemne organske mase. Kosimo oziroma mulčimo jo v polnem cvetu ali v začetni fazi formiranja semena. Obe križnici sta zaradi hitre rasti zelo uspešni v. borbi s pleveli. TABELA 1 — AGROTEHNIKA IN PRIDELEK SPOMLADANSKIH IN PREZIMNtH KRMNIH POSEVKOV V HMELJSKEM KOLOBARJU Posevek Kg semena na ha Gnojenje kg/ha NP2O5 K2O Pridelek zelinja g/ha Sweet sioux Krmna repica ' Perko PVH 25 maja 10—15 maja ■ / sept. 100—140 80—120 120—140 + 50 kg po vsakem odkosg 120 ' 150 150 + 40 kg N po vsakem odkosu 650—950/košnj 0 -750—1.000 v polnem cvetu 500—600/košnj 0 Mnpgocvetna ljuljka' 40—50 maja sept. 250 • 60—80 80—100 + 60 kg N po vsakem odkosu 400—650/košnjO Perzijska detelja 20—25 maja 50 . 70—100 100—140 400—600/Rošnjo Aleksandri j. detelja 20—;25 maja .50 * 70—100 100—140 400(—600/košnjo -1 ■ . Mnogocvetna ljuljka + perzijska detelja 15+20 maja sept. 100—150 70—100 100—140 . + 40 kg N po vsakem odkosu ‘ 400—700/košnjo Mnogocvetna ljuljka + črna detelja 15 + 20 sept. + 40 kg N po vsakem odkosu 400—700/košnjo Vmesnih posevkov ne gnojimo posebej, saj od lijih želimo le dobro pokrovnost, he pa bujne rasti. Po potrebi nekoliko zvišamo odmerke gnojil ža hmelj. PODORINE KOT STRNIŠČNI POSEVEK Kot strniš6hi- posevek v pravem pomenu besede sejemo podorine v časti premene za ozimnimi žiti, , V proizvodnih . hmeljnih nasadih pa jih dejansko sejemo še kot ;■ vmesni posevek pred obiranjem.— v prvi polovici julija aji pa ko je jesenski ali prezimni dosevek;, po obiranju hmelja — konec av-.-gusta - — začetek septembra. Pri julijski ‘ setvi se posevek do obiranja že primerno razraste in rastlinski pokrov je lahko zelo dobrodošel pri obiranju, posebno v. deževnem vremenu. . Kot strniščne posevke lahko se? jemo vse prej omenjene ’ krmne rastline oziroma njihove mešanice, pri čemer dobimo pri zgodnji setvi (konec julija — konec avgusta) preziranih križnic in mnogo-cvetne ljuljke dva odkosa —. prvega jeseni konec oktobra za krmo, drugega spomladi, konec ' aprila za podor. Pri pozni setvi — v začetku septembra, pa. dobimo len fen odkos spomladi, t. .ji konec aprila, vendar je pridelek 0-bilnejši. Pri izbiri strniščnega posevka je vsekakor eden od odločilnih kriterijev pridelek podorine. Poleg naštetih rastlin, ki so v; Pokošeno zeleno maso pustimo v zadnjem času najbolj perspektiv- hmeljišču kot zastirko (mulch). ne in jih največ preizkušajo, lah- Zastirka preprečuje pretirano iz- ko kot glavni'posevek v času pre- hlapevanj.e vlage iz tal in tvorbo mene sejemo še različne druge skorje na površini zemlje. Olajša- travno-deteljne mešanice, detelje, , no je tudi varstvo hmelja, saj lah- lupino, facelijo. . * ko zaradi manjšega ugrezanja ko- les strojev škropimo tudi takoj po PODORINE KOT VMESNI dežju, gaženje pa bistveno ne pri- POSEVEK zadene posevka in si povožene rastline kmalu spet opomorejo. , Setev podorih kot vmesnega po- Po obiranju. hmelja se vmesni posevka — f. j. medvrstni prostor v sevek bujno razraste in do jeseni hmeljišču predstavlja nekakšno (oktobra) ustvari še dovolj organ- kombinacijo —- »agrotehnični ske mase za podor. Kot vmesni kompromis« med čisto obdelavo in posevek šo najbolj primerne raz- negovano ledino (zatravljen na- lične vrste križnic •—krmna repi- sad brez obdelave). Ko se odloči- ca Perko, krmna ogrščica Petrano- mo .za tak način oskrbe nasada, va, oljna redkev Rauola. Te rast- hmelj že kmalu po napeljavi •— line hitro rastejo in v ugodnih maja .— plitvo prisujemo,'v med- . rastnih razmerah že v 14 dneh po vrsttni prostor pa posejemo pod- setvi popolnoma prekrijejo povr- orino. To no lahko različne krm- šipo, uspešno tekmujejo s pleveli ne rastline oziroma njihove me- in zmanjšujejo izgube talne vlage šanice, ki jih sicer sejemo kot — fevaporacijo. strniščni posevek ža žiti. Hmelji- ■ Qd krmnih mešanic lahko kot šča med ' letom ne obdelujemo, vmesni'posevek sejemo jaro gra- vmesni posevek pa navadno dva- šico z ovsom, jaro grašico z ječ- krat (julija in avgusta) po potrebi menom, krmni grah z ovsom in ja- pa večkrat mulčimo. Vmesni po- , ro grašico. Za vmesni posevek se- sevki namreč'konkurirajo hmelju jemo nekoliko, več (do 50%) se- pri vodi in hranilih, zato je mul- mena na. ha kot za strniščni po- čenje nujen agrotehnični ukrep. sevek. TABELA 2 — AGROTEHNIKA IN PRIDELEK VMESNIH POSEVKOV Posevek ’ Kg šemena/ha f Setev Pridelek zelinja q/ha Krmna repica Perko 15—20 / maja 400—600 Oljna redkvica Rauola 20—25 maja 500—800 Krmna ogrščica Petranova 15—20 maja 300—500 Jara grašica + oves 1 80 + 60 maja - 200—300 Jara grašica + ječmen 70+90 maja 250—300 Krmni grah + jara grašica + oves 35+90 + 25 maja ,250—300 TABELA 3a — AGROTEHNIKA IN PRIDELEK STRNIŠČNIH DOSEVKOV -Dosevek 2 Kg šemena/ha Setev Spravilo — podor Pridelek zelinja q/ha Aleksandrijska konec detelja 30 julija oktobra . 250—300 Perzijska detelja ' 25 julija konec oktobra 250—300 Jara grašica konec + oves ‘ 60 + 75 julija oktobra' 200—350 Krmni grah konec + koruza 70 + 25 : julija oktobra •400—650 Oljna redkvica - g konec Rauola 20 julija oktobra 550—850 konefc konec avgusta oktobra 400—550 Krmna ogrščica konec Petranova 15 julija oktobra 350—500 Krmni ohrovt konec zeleni angeliter 10 julija oktobra 300—450 Metuljnice ob setvi pognojimo kom, ampak dodamo obrok duši- s 25 kg N/ha, v mešanicah do 50 ka, ki je potreben za razgradnjo kg N/ha, 'križnice in trave pa s organske snovi v tleh zgodaj spo- 100 kg N/ha. mladi ali pri prvem dognojevanju Pri jesenskem zaoravanju pod- hmelja. orin dodatno ne gnojimo z duši- TABELA 3b — AGROTEHNIKA IN PRIDELEK PREZIMNIH DOSEVKOV Dosevek Kg semena na ha Setev Spravilo Pridelek zelinja q/ha Mnogocvetna konec 200—350 ‘ljuljka 40 julija oktobra + konec aprila 200—250 septembra konec aprila 450—500 Mgnocvetna ljuljka + perzijska detelja 15+20 kot zgoraj '• -* ; - - A Krmna ogrščica 10—15- julija konec oktobra 350—450 konec konec oktobra 250—300 avgusta- + konec aprila 200—250 ‘septembra konec aprila 400—550 Krmna repica Perko 10 julija konec oktobra 350—650 + konec aprila 250—350 konec konec oktobra 400—550 avgusta + druga pol. aprila 250—400 Ozimna grašica septembra konec aprila 400—700 + rž 50+50 septembra konec aprila 450—550 PRILOGA — Stran 4